sentiment	url	title	keywords	content	author	source	date
negative neutral positive	string	string	string	string	string	24ur Dnevnik	time
class	meta	meta title=True	meta	meta	meta	meta	meta
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-stanovanja-kaj-cenejsa.html	Bodo stanovanja kaj cenejša?	davek, nepremičnina, cena, padec, vegrad	Bodo stanovanja kaj cenejša? Cene stanovanj bi lahko v prihodnosti padle za okoli 18 odstotkov. Razlog naj bi bilo slabo stanje v gradbenih podjetjih in napoved vlade, da bo uvedla davek na nepremičnine. NA	Blaž Jarc	24ur	2009-12-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/fitch-ohranil-bonitetni-oceni-nlb-in-nkbm-obeti-ostajajo-negativni.html	Fitch ohranil bonitetni oceni NLB in NKBM, obeti ostajajo negativni	bonitetna, ocena, fitch, nlb, nkbm, abanka, banka, koper	Fitch ohranil bonitetni oceni NLB in NKBM, obeti ostajajo negativni Bonitetna agencija Fitch je ohranila oceni za kratkoročni in dolgoročni dolg NLB in NKBM pri BB-, obeti pa ostajajo negativni. Je pa Fitch za eno stopnjo izboljšal oceno vitalnosti obeh največjih slovenskih bank. Fitch je ohranil tudi oceno Abanka in Banke Koper. (Foto: Reuters) Dvig ocene vitalnosti za NLB in NKBM, obe v 100-odstotni državni lasti, z b- na b so v bonitetni hiši utemeljili z obsežno državno dokapitalizacijo decembra lani. Država je namreč v okviru ukrepov za krepitev stabilnosti bank lani NLB dokapitalizirala za 1,55 milijarde evrov, NKBM pa za 870 milijonov. Banki sta po ocenah agencije zdaj ustrezno kapitalsko okrepljeni, da lahko pokrijeta morebitne dodatne izguba z naslova slabih posojil. Ob koncu prvega trimesečja je bil njun količnik kapitalske ustreznosti Tier 1 pri 19,4 odstotka oz. 16 odstotkih. V Fitchu pozitivno ocenjujejo tudi likvidnostno stanje obeh bančnih ustanov, kjer težav z refinaciranjem obveznosti ne vidijo. A v bonitetni hiši na drugi strani opozarjajo na še vedno šibko kakovost posojilnega portfelja, in to kljub prenosu dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Delež slabih posojil, ki zamujajo več kot 90 dni, je bil pri NKBM 28 odstotkov, pri NLB pa 18,6 odstotka. V Fitchu pričakujejo počasno izboljšanje kakovosti posojilnega portfelja, saj so razmere v slovenskem gospodarstvu še vedno zaostrene. A bistvenega poslabšanja po priznanju izgub na podlagi lanskih pregledov bank ne pričakujejo več. Sposobnost ustvarjanja dobičkov NLB in NKBM v bližnji prihodnosti ob vsem tem še ne bo močna, opozarjajo v agenciji. (Foto: Reuters) Fitch je ponovno ocenil tudi tretjo 100-odstotno državno banko - Abanko. Njeno oceno dolgoročnega je ohranil pri B-, banka pa ostaja na seznamu ustanov, ki bi jim v agenciji lahko oceno v kratkem še zvišali. Ĺ e letos se namreč po dokončni zeleni luči Bruslja pričakuje drugi del dokapitalizacije Abanke. Prvi del v višini 348 milijonov evrov je država vplačala decembra lani, za banko je rezerviranih še 243 milijonov evrov, prav tako pa bo sledil prenos terjatev na DUTB. Vse to naj bi dodatno izboljšalo solventnost Abanke. Kapitalski količnik Tier 1 naj bi se po tej operaciji povzpel z okoli devet odstotkov ob koncu 2013 na več kot 20 odstotkov. Fitch naj bi na tej podlagi dolgoročno oceno zvišal na B+, oceno vitalnosti pa z b- na b+. Dolgoročna bonitetna ocena Banke Koper pa ostaja pri BBB, saj v Fitchu vidijo italijansko bančno skupino Intesa San Paolo kot močnega lastnika, ki trdno stoji za koprsko banko. Fitch se je sicer v zvezi z državnimi bankami dotaknil tudi privatizacije, ki so del načrtov prestrukturiranja NLB, NKBM in Abanke. Prodaja teh bank bi lahko vodila v revizijo ocen, a se v Fitchu zavedajo, da bo privatizacija ob dejstvu, da je postopek za NKBM že v teku, glede na trenutne razmere zahtevna.	STA,V.L.	24ur	2014-07-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sikaniranje-v-palomi.html	Šikaniranje v Palomi?	paloma, svet, delavcev, bajuk, delavci	Šikaniranje v Palomi? Predsednik Sveta delavcev Palome, ki je opozarjal na nepravilnosti v podjetju, je dobil izredno odpoved zaposlitve. NA	Ana Turk	24ur	2008-02-12 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/3-8-milijona-toyot-z-napako.html	3,8 milijona toyot z napako?	toyota, prius, lexus, zda, odpoklic, napaka, stopalka, za, plin, predpražnik	3,8 milijona toyot z napako? Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota bo iz prodaje odpoklical 3,8 milijona vozil. Imela naj bi napako, zaradi katere naj bi se zgodilo že sto nesreč in umrlo pet ljudi. (Foto: Reuters) Avgusta so v nesreči, ki se je zgodila zaradi omenjenih težav, umrli štirje člani družine iz San Diega. Tik pred trčenjem je eden od potnikov paničen poklical številko reševalcev in dejal, da se je pedal za plin zataknil in da avto drvi s skoraj 200 kilometri na uro. Japonska Toyota, ki po svetu proda največ avtomobilov, bo v Združenih državah iz prometa odpoklicala 3,8 milijona vozil. Predpražniki pred voznikovim sedežem so namreč nameščeni preveč ohlapno, zato se je že večkrat zgodilo, da se je pedal za plin zataknil, kar je vodilo tudi do nesreč. Po podatkih ameriških oblasti se jih je zgodilo že več kot sto, v njih pa je umrlo pet ljudi. Toyote z napako – gre za avtomobile, izdelane v zadnjih šestih letih – so sicer prodajali zgolj v ZDA. Lastnike vozil tudi opozarjajo, naj za vsak slučaj sami odstranijo predpražnike. “To je nujna zadeva,” se je pozivom pridružil tudi ameriški minister za promet Ray LaHood. Za Toyoto, ki je med kupci znana po varnosti in kakovosti svojih izdelkov, je to največji odpoklic avtomobilov doslej. Ocenjujejo, da jih bo stal od pet do 10 milijard jenov ali od 38 do 76 milijonov evrov. 3,8 milijona vozil, kolikor jih bodo odpoklicali, na ameriškem trgu prodajo v dveh letih. Preiskava že poteka.	Reuters,Danijela Levpušček	24ur	2009-09-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/beti-dopust-prepovedan.html	Beti: Dopust prepovedan	beti, proizvodnja, delavec, delavka, sindikat, delo, praznik, dopust	Beti: Dopust prepovedan Za delavce v metliški Beti letos ni praznikov. Ne samo, da se soočajo z množičnimi odpuščanji, ampak bodo morali delati tudi za praznike. Dopusta ne smejo izkoristiti. (Foto: POP TV) Metliška Beti Moda je v likvidaciji, zaradi česar so že pred časom napovedali odpuščanja. Januarja naj bi tako od sto zaposlenih brez dela ostalo 54 delavk in delavcev, ko pa bodo predvidoma v naslednjega pol leta poplačani vsi upniki, bodo odpustili še ostale, je povedala direktorica Betine kadrovske službe Vida Šegina Matkovič. Z letošnjo proizvodnjo naj bi načeloma prenehali danes in imeli kolektivni dopust do 5. januarja, vendar pa se je zapletlo. Predsednik sindikata Slavko Majzelj je namreč povedal, da so prejeli obvestilo, da so zaradi potreb proizvodnje, dogovorjenih rokov in nedoseganj 29., 30. in 31. december normalni delovni dnevi.“ Nezaslišano je, kaj delajo s temi ljudmi. Delavke in delavci so morali izkoristiti dopust, ker so bili v to primorani. Nekateri ga imajo sicer še nekaj dni, vendar ga ne smejo izkoristiti,“ je še dejal Majzelj. 54 delavkam in delavcem naj bi sicer že predali odločbe o prenehanju dela s tridesetdnevnim odpovednim rokom, druga skupina pa bi morala biti o odpovedi obveščena že minuli teden, a zaenkrat odločb še niso prejeli. To se bo očitno zgodilo šele, ko bodo doseženi dogovorjeni roki.	STA,B.S.	24ur	2008-12-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-resujejo-steklarsko-novo.html	Delavci rešujejo Steklarsko novo	steklarska, nova, rogaška, slatina, stečaj, miklaužić, lombar, plača, delavec	Delavci rešujejo Steklarsko novo Delavci Steklarske nove, ki jim podjetje ni plačevalo prispevkov, bi morali zbrati do 20.000 evrov za plačilo najemnine, surovin za en mesec in energije. Nekdanji delavci Steklarske nove so s stečajnim upraviteljem dogovorili najem podjetja. (Foto: Kanal A) Nekdanji delavci Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju, so se s stečajnim upraviteljem Štefanom Rolo na današnjem sestanku dogovorili, da bodo delno najeli proizvodnjo in opremo podjetja, če na prvem naroku, ki bo sredi oktobra, Rola ne bo našel kupca, je povedal predstavnik zaposlenih Stjepan Miklaužić. Pojasnil je, da bodo v primeru delnega najema Steklarske nove, ki je pred uvedbo stečaja zaposlovala 248 delavcev, v prvi fazi zaposlili od 20 do 25 delavcev. Na vprašanje, kako bodo zagotovili začetni obratni kapital, je odgovoril, da bodo sami delavci prispevali denar potreben za plačilo najemnine, surovin za en mesec in energije. Skupno bi tako morali zbrati 15.000 do 20.000 evrov. Sicer se bodo delavci Steklarske nove v torek v Ljubljani sestali s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, sestanka naj bi se udeležil tudi predsednik uprave Kada Borut Jamnik. Osrednja tema pogovorov bodo neplačani prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, saj jim podjetje, katerega največji lastnik je bil Kad, prispevkov ni plačevalo že od leta 2004. Skupno gre za približno 2,5 milijona evrov neplačanih prispevkov, ki so jih delavci prijavili v stečajno maso. Če pogovori v Ljubljani ne bodo uspešni, Miklaužić napoveduje protestni shod pred vladno palačo, posamezni delavci pa so celo pripravljeni gladovno stavkati.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-09-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ob-polnoci-se-bodo-cene-pogonskih-goriv-znova-zvisale.html	Vlada ni preprečila rekordnih cen pogonskih goriv	bencin, podražitev, cena, petrol	Vlada ni preprečila rekordnih cen pogonskih goriv Cene pogonskih goriv dosegajo nov rekord. Tokratna podražitev, ki ceno 95-oktanskega bencina zvišuje za 1,4 centa, dizelskega pa za 1,5 centa, bo sicer nekoliko nižja od prejšnjih, se pa sploh ne bi zgodila, če bi vlada znižala trošarine. (Foto: Reuters) Ob polnoči bodo cene pogonskih goriv dosegle nov rekord. Gre za peto zaporedno podražitev, ki pa je tokrat denarnici nekoliko prijaznejša, saj so zadnje štiri podražitve cene pogonskih goriv zvišale za med dva in pol ter skoraj šest centi. Kot so sporočili s Petrola, bomo jutri gorivo tako točili že po novih cenah. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 1,4 centa, na 1,576 evra, 100-oktanski bencin za dva centa, na 1,598 evra, dizelsko gorivo pa za 1,5 centa, na 1,444 evra. Za 1,7 centa se bo zvišala tudi cena kurilnega olja, nova cena znaša 1,076 evra za liter. Do podražitve sicer ne bi prišlo, če bi vlada znižala trošarine. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin je v primerjavi s sosednjimi državami zdaj dražji le še v Italiji. Tam namreč liter tega bencina po podatkih AMZS stane 1,878 evra. Ceneje pa vozniki točijo gorivo v Avstriji, po 1,510 evra, na Hrvaškem, po 1,471 evra, ter na Madžarskem, po 1,521 evra. A tudi na Hrvaškem bo od jutri bencin dražji. 95-oktanski bencin bo tako po novem stal 1,503 evra. 100-oktanski bencin je pri nas cenejši kot v Avstriji in Italiji, a dražji kot na Hrvaškem. Dizelsko gorivo pa je z 1,433 evra cenejše v Avstriji in na Hrvaškem, kjer stane 1,372 evra (po podražitvi 1,389 evra), dražje pa na Madžarskem in v Italiji. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. Dvig cen posledica dražje surove nafte, orkana in krize v Siriji in Iranu Kot pojasnjuje direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) Djani Brečevič, so se v minulih dveh tednih cene surove nafte zvišale, zato so posledično višje tudi cene pogonskih goriv na mediteranskih borzah. Po njegovih besedah dodaten pritisk na cene nafte predstavlja politična kriza v Siriji in Iranu, saj se lahko razširi na ostale države v regiji. To bi povzročilo dodatne motnje v oskrbovalni verigi. Dodaten pritisk na ceno črnega zlata je povzročil tudi orkan v Mehiškem zalivu, ki je povzročil prekinitev črpanja nafte v zalivu in deloma manjši obseg obalnih rafinerij. Po Brečevičevih besedah pa so zaradi naraščanja cen surove nafte finančni ministri skupine G7 države proizvajalke nafte pozvali, da nemudoma povečajo proizvodne kvote, saj bi tako visoke cene v nekoliko daljšem obdobju ogrozile svetovno gospodarstvo. Finančni ministri G7 so napovedali tudi, da so za znižanje cene nafte pripravljeni sprostiti tudi svoje strateške zaloge. Kar se tiče trošarinske politike v Sloveniji, je direktor IREET pojasnil, da je naša država v primerjavi s sosednjimi državami v zadnjih letih vodila zelo aktivno trošarinsko politiko, saj je zaznati nadpovprečen dvig trošarin. Dodatno so se dajatve zvišale tudi zaradi prispevkov za izpuste CO2 in energetsko učinkovitost, kar je vplivalo na dodatno obremenitev maloprodajnih cen. Dajatve v sestavi cene bencina znašajo več kot 50 odstotkov, pri dizelskem gorivu okoli 46 odstotkov, je dodal. Brečevič sicer ocenjuje, da bo vlada v primeru intenzivnejšega naraščanja cene nafte in posledično cene pogonskih goriv na mediteranskih borzah zagotovo posegla po znižanju trošarin. To pa zato, ker bi visoke cene pogonskih goriv vplivale na inflacijo in negativno na standard prebivalstva.	Natalija Švab,STA	24ur	2012-09-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/milijonarji-imajo-celo-svoj-luksuzen-sejem.html	Milijonarji imajo celo svoj luksuzni sejem!	milijonar, bogataš, sejem, denar, bogat	Milijonarji imajo celo svoj luksuzni sejem! Tudi če imaš dovolj ali celo preveč denarja, imaš lahko problem – kako ga zapraviti! Zato so za milijonarje v Amsterdamu pripravili izjemen sejem prestiža, na katerem so jim predstavili različne možnosti, kako ga čim več potrošiti! Millionaire Fair oziroma ekskluziven sejem za milijonarje v času tega prestižnega dogodka na enem mestu združuje večino najlepših, najboljših in seveda tudi najdražjih dobrin tega sveta, ki omogočajo trendovsko in luksuzno uživanje življenja. Za nekaj dni se praktično vsak centimeter prizorišča spremeni v spektakularni nakupovalni raj vrhunskih blagovnih znamk za tiste, ki si to lahko privoščijo. Udeleži se ga lahko vsak, ki je pripravljen plačati visoko vstopnino, z izjemo gala otvoritvenega večera, ki se ga lahko udeležijo le gostje s posebnim vabilom organizatorja. Za uspeh sejma pa ni zaslužen le organizator, ampak tudi razstavljalci, ki s svojimi dih jemajočimi razstavnimi prostori pričarajo izjemno vzdušje, s katerim očarajo obiskovalce. Le ti so ob ogledu sejma deležni tudi raznovrstnega razvajanja in glamurozne zabave. Oglejte si fotogalerijo dogajanja z luksuznega sejma!	M.R.	24ur	2009-12-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/senat-potrdil-stimulacijski-paket.html	Senat potrdil stimulacijski paket	obama, kriza, gospodarstvo, amerika, stimualcisjki, paket, senat	Senat potrdil stimulacijski paket V petek je predlog zakona o gospodarski stimulaciji le potrdil še ameriški senat. Ključni so bili glasovi treh republikancev, ki so tako podprli prvo pomembno politično zmago novega predsednika. Ameriški predsednik Barack Obama se je kongresu zahvalil za potrditev predloga zakona o gospodarski stimulaciji. Skoraj 790 milijard dolarjev vreden predlog, ki ga je v petek kmalu po predstavniškem domu potrdil še senat, je pomemben mejnik na poti do rešitve gospodarstva, je v svojem tedenskem radijskem nagovoru danes dejal Obama. Dosegli smo pravi in oprijemljivi napredek za ameriške državljane, je dejal ameriški predsednik in dodal, da sta sedaj pri porabi sredstev potrebni izjemna odgovornost in transparentnost. Na novi spletni strani recovery.com bodo imeli Američani možnost spremljati, kam gre denar, lahko pa bodo tudi prispevali svoje pobude in komentarje. Obama bo predlog podpisal v naslednjih dneh. (Foto: Reuters) Odločilni glasovi republikancev Ameriški senat je v petek le potrdil stimulacijski paket v vrednosti 787 milijard dolarjev, za katerega Obama trdi, da bo rešil najmanj 3,5 milijona delovnih mest. Pri potrditvi so bili ključni glasovi treh republikancev, ki so se edini od strankarskih kolegov odločili, da bodo sodelovali in so s tem omogočili prvo pomembno politično zmago predsednika Obame. Za predlog zakona o gospodarski stimulaciji je tako glasovalo 60 senatorjev, proti pa 38. Obama bo predlog podpisal v naslednjih dneh in bo tako lahko uresničil napoved, da bo zakon potrjen do sredine februarja, kar pomeni manj kot mesec dni po zaprisegi. Obama in demokrati trdijo, da bo stimulacijski zakon ustvaril ali rešil številna delovna mesta, velika večina republikancev pa je prepričana, da gre za nespametno povečevanje proračunskega primanjkljaja. Republikanci so želeli, da bi gospodarstvo stimulirali le z davčnimi olajšavami, kot je to zadnjih osem let počela administracija Georgea Busha. Demokrati pa so želeli in dobili tudi povečanje proračunske porabe, med drugim za žrtve recesije, ki bodo dobile dodatne bone za hrano in podaljšanje podpore za brezposelnost. Pomoč bodo dobile tudi zvezne države, ki se jim ne bo potrebno odpovedati nujnim storitvam, državljani in podjetja pa bodo dobili tudi davčne olajšave. Boj proti gospodarski krizi bo terjal svoj čas, je priznal Obama, a dodal, da lahko v primeru sodelovanja iz nje naredijo tudi priložnost. Vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner iz Ohia je sicer dramatično vrgel na tla več kot tisoč strani dolg predlog zakona in zaničljivo dejal, da je predlog, ki je bil namenjen za delovna mesta, postal predlog za porabo. Senator iz Arizone John McCain je po glasovanju kritiziral republikanske kolege - Arlena Specterja iz Pensilvanije ter Olympio Snowe in Susan Collins iz države Maine - ki so predlog podprli ter dejal, da so le trije republikanci glasovali za, zaradi česar ne more nihče trditi, da je zakon nadstrankarski. Pot do potrditve zakona je bila kratka, vendar zapletena. Najprej je konec januarja predstavniški dom potrdil predlog vreden 819 milijard dolarjev, nakar so se začela pogajanja v senatu, kjer je predlog dosegel višino 937 milijard dolarjev, vendar je nato padel na 838 milijard, kar je prepričalo prej omenjene tri republikance. Usklajevanje med obema domovoma kongresa je številko znižalo na koncu na 787 milijard, kar je približno takšna številka, kot so jo omenjali že lani. Predlog zakona ... (Foto: Reuters) Predlog zakona je sestavljen iz okrog 35 odstotkov davčnih olajšav, preostalo pa bo nova poraba. Države bodo dobile skupaj 87 milijard dolarjev, da jim ne bo potrebno krčiti sistema medicaid, ki zagotavlja zdravstveno varnost za revne. Posamezniki bodo zdaj dobili le 400 dolarjev davčne olajšave v letu 2009 in 2010 namesto sprva predlaganih 500 dolarjev. Davčne olajšave bodo lahko uveljavljali kupci novih stanovanj in hiš, in sicer do 8000 dolarjev, dve milijarde dolarjev pa sta namenjeni olajšavam pri nakupu novega avtomobila. V predlogu je tudi 70 milijard dolarjev, kolikor bo manj pobranega tako imenovanega alternativnega minimalnega davka, ki je bil uveden, da bi bogati plačali vsaj nekaj davka, zdaj pa že začenja ogrožati tudi srednji razred. Denar bo dobil tudi avtomobilski velikan General Motors in sicer 3,2 milijarde dolarjev posebnih davčnih olajšav. Podjetje bo lahko uveljavljalo olajšave za plačane davke v boljših preteklih časih. Davčne olajšave v skupni vrednosti 1,6 milijarde dolarjev bodo dobila podjetja, ki odkupujejo lastne dolgove. Osem milijard dolarjev bo šlo za izgradnjo novih hitrih železnic, 6,3 milijona pa za širitev širokopasovnega spletnega omrežja na podeželje. Za članice EU je dobra novica ta, da je v usklajenem predlogu zakona ostala senatna oblika predloga kupuj ameriško . V predstavniškem domu so določili, da se stimulacijski denar porablja le pri ameriških podjetjih, senat pa je temu dodal, da morajo ZDA pri tem upoštevati mednarodne pogodbe in sporazume.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2009-02-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/slovenske-banke-11-mesecev-307-milijonov-evrov-izgube-po-davkih.html	Slovenske banke: 11 mesecev, 307 milijonov evrov izgube po davkih	slovenska, banka, izguba, denar, evri	Slovenske banke: 11 mesecev, 307 milijonov evrov izgube po davkih Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi. To je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Lani so slovenske banke v 11 mesecih izgubile več kot v enakem obdobju predlani. (Foto: Reuters) Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, kar je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Oslabitve in rezervacije so bile v enajstih mesecih z 1,01 milijarde evrov za dobrih 29 odstotkov višje kot v enakem obdobju 2011. Izguba pred obdavčitvijo je sicer v enajstih lanskih mesecih dosegla 273,6 milijona evrov, potem ko so banke v enakem obdobju predlani poročale o 121,5 milijona evrov izgube pred davki. Izguba pred obdavčitvijo se je tako v medletni primerjavi zvišala za 125,2 odstotka, je razvidno iz mesečnega poročila Banke Slovenije o poslovanju bank. V celotnem letu 2011 je izguba po davkih za primerjavo znašala 444,1 milijona evrov, izguba pred davki pa 539,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Problematika se je v primerjavi z lanskim enajstmesečjem še zaostrila, neto oslabitve in rezervacije pa so bile z 1,01 milijarde evrov za 29,4 odstotka višje kot v enajstih mesecih predlani. V celotnem letu 2011 so neto rezervacije in oslabitve dosegle 1,2 milijarde evrov. So pa banke v enajstmesečju poročale o višjih bruto dohodkih. Ti so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka več kot v enakem obdobju 2011. Čiste obresti so bile sicer z 824,7 milijona evrov za 11,3 odstotka nižje kot v enakem obdobju 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 577,6 milijona evrov za 38,8 odstotka višji kot v enajstih mesecih predlani. Trend zmanjševanja kreditne dejavnosti bank se nadaljuje. Kumulativni obseg posojil nebančnemu sektorju je bil novembra medletno manjši za 6,7 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 10,5 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 2,1 odstotka. Po drugi strani so banke za 48,5 odstotka povečale posojanje državi, kar je posledica nakupa državnih zakladnih menic lani. Novembra se je sicer malenkost obrnil trend zmanjševanja bilančne vsote bank, saj se je skupna bilančna vsota v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala za 26,7 milijona evrov oziroma skromnih 0,1 odstotka. V enajstih mesecih lani pa se je bilančna vsota bank kumulativno skrčila za 2,07 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka na malo manj kot 46,7 milijarde evrov. Posojilni portfelj bank se še naprej slabša. (Foto: Thinkstock) Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, kjer delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec novembra predstavljale 8,38 odstotka vseh terjatev, kar je 2,18 odstotne točke več kot konec 2011. Terjatve z zamudami nad 90 dni so konec novembra predstavljale 14,4 odstotka vseh terjatev, kar je za 3,2 odstotne točke več kot decembra 2011. Samo pri podjetjih je ta delež znašal kar 24,1 odstotka, kar je 5,6 odstotne točke več kot decembra predlani. Povprečno število dni zamude pri zamudnikih med podjetji je bilo novembra pri 512,4 dneva, kar je skoraj 131 dni več kot decembra 2011.	STA,Ni.J.	24ur	2013-01-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spopad-za-milijone.html	Spopad za milijone	terme, čatež, marina, delnice	Spopad za milijone Delničarji Term Čatež niso izglasovali sklepa o umiku več kot 100.000 delnic, ki so v lasti hčerinskih družb. Terme Čatež (Foto: POP TV) 100.894 delnic Term Čatež, ki jih imata v lasti hčerinski družbi Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož (TPP), ne bodo umaknili, so se na skupščini odločili delničarji Term Čatež. Umik delnic je predlagala največja lastnica Term Čatež, družba DZS, v kateri poudarjajo, da je skupščinski sklep nezakonit in s tem izpodbojen. Predsednik uprave Term Mladen Kučiš pa je dejal, da bodo v družbi zdaj preučili, kaj narediti z omenjenimi delnicami. Kučiš je zanikal, da bi šlo za kršitev zakona in da omenjene delnice ne vplivajo na poslovanje družbe. Ob tem je napovedal, da bo uprava družbe skupaj z nadzornim svetu preučila vse možnosti o usodi teh delnic. Kučiš je tudi poudaril, da ne izključuje možnost umika 100.894 lastnih delnic, vendar lastniki niso podprli načina, ki ga je na današnji skupščini predlagala DZS. Za predlog DZS je glasovalo 44,74 odstotka od 91,47 odstotka navzočega kapitala družbe. DZS svari terme o njihovi zakonski obvezi Predsednik uprave DZS Bojan Petan (Foto: Kanal A) Kot so v sporočilu za javnost zapisali v DZS, je umik lastnih delnic zakonska obveza Term Čatež, ker te lastnih delnic niso odsvojile v treh letih od njihove pridobitve. Delničarji, ki so glasovali proti umiku lastnih delnic, so odgovorni za posledice nezakonitega glasovanja, pravijo v DZS. Po besedah predsednika uprave DZS Bojana Petana zakon o gospodarskih družbah jasno določa, da mora družba lastne delnice, ki niso bile odsvojene v treh letih od pridobitve, umakniti. Današnja skupščina je le nov dokaz načina delovanja tistih, ki si na vse načine prizadevajo, da bi imela DZS, kljub dejstvu, da je največja delničarka, v Termah Čatež čim manjši vpliv, je dejal Petan. Opozarjajo tudi odvetniki Aleš Melihen iz Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki je poudaril, da gre za kršitev prevzemne zakonodaje. V odvetniški pisarni v kratkem pričakujejo navodilo s strani DZS, da po sodni poti dosežejo umik lastnih delnic. Kot še navajajo v DZS, se v primeru vseh svojih kapitalskih naložb obnašajo kot aktiven lastnik, predvsem pa želijo, da vse družbe poslujejo zakonito in v skladu z dobro poslovno prakso. Da to zagotovimo, je naša možnost zahteva sodišču, da s sodbo naloži Termam Čatež umik lastnih delnic, je pojasnil Melihen. Kaj ima od tega Vizjak? Na vprašanje poslanca Milana M. Cvikla o vpletenosti politike v poslovanje družbe Terme Čatež je minister Vizjak zatrdil, da ni delničar te družbe, niti ni z njo kakorkoli povezan. Prav tako Vizjak zatrjuje, da v tej družbi nikoli ni opravljal nobene funkcije. KAD, ki je imetnica delnic Term Čatež, bo ščitila svoje interese v tej družbi preko pravnih sredstev, ki so ji na voljo, in glede na to, da ima svoje vodstvo in ustrezne strokovne službe, verjamem, da bo svoje pravice in dolžnosti delničarja izvrševala v skladu z zakonom,“ je o odgovornosti paradržavnega sklada dejal Vizjak.	STA,S.T.	24ur	2007-10-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kreditna-aktivnost-bank-se-izboljsuje.html	,Kreditna aktivnost bank se izboljšuje,	banka, sektor, srečanje, pahor, križanič	Kreditna aktivnost bank se izboljšuje Križanič meni, da bo finančno krizo mogoče prebroditi brez velikih posledic za slovensko gospodarstvo. Kreditna aktivnost bank se izboljšuje, čeprav so banke državo zaprosile za pomoč pri znižanju stroškov izdaje državnih poroštev. Franci Križanič je po srečanju z bančniki optimističen. (Foto: Dare Čekeliš) Premier Borut Pahor se je danes srečal s predstavniki bančnega sektorja. Bančniki so mu pojasnili, da se kreditna aktivnost v slovenskem bančnem sistemu po upočasnitvi konec lanskega leta od januarja znova izboljšuje. Minister za finance Franci Križanič je po srečanju dejal, da je pričakovati, da bo kreditna aktivnost glede na uspehe, dosežene v zadnjem obdobju, začela naraščati . Slovenija je namreč konec januarja uspešno izdala triletno referenčno državno obveznico v vrednosti milijarde evrov. Bančniki so kot težavo izpostavili gibanje obrestnih mer. Po eni strani z znižanjem vrednosti euriborja ob politiki ECB obrestne mere padajo, po drugi strani pa se povečujejo tveganja na finančnih trgih, zato se obrestne mere za gospodarstvo in prebivalstvo ne znižujejo tako hitro, kot se sicer znižuje obrestna mera ECB oziroma euribor, je pojasnil Križanič. Banke so zaprosile za dodatno pomoč Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič Predstavniki bančnega sektorja – med njimi predsedniki uprav NLB, NKBM, Abanke in Unicredita – so državo zaprosili tudi za pomoč pri znižanju stroškov izdaje državnih poroštev za nastop bank na mednarodnih finančnih trgih. Ministrstvo za finance že pripravlja ukrepe subvencioniranja obrestnih mer v obdobju krize, je dejal Križanič. Država bi ob izdaji poroštva najboljšim bankam z ratingom A sicer zaračunala stroške v višini 0,5 odstotne točke, zdaj pa tega ne bo več. To se bo razbremenilo, je dejal Križanič. Seveda je odvisno, kaj bodo banke dosegle na kapitalskem trgu, a cilj je po Križaničevih besedah, da bi banke po najnižjih možnih stroških servisirale naše gospodarstvo in prebivalstvo . Kot je pojasnil Križanič, je bilo današnje srečanje s predstavniki bančnega sektorja že tretje te vrste, pri čemer sta bili prvi dve interne narave. Po besedah premiera pa naj bi bila srečanja odslej redna. Naslednji ukrep bo po Križaničevih besedah verjetno spodbuda posojilom, ki omogočajo gospodarsko rast, pri čemer bo država ponudila poroštva. Tak ukrep že preučujemo zlasti z vidika zakonskih osnov, tveganja za morebitno povečanje javnega dolga so zelo majhna, je dejal. Veselinovič izrazil zmerni optimizem Srečanja se je udeležil tudi novi predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. (Foto: Dare Čekeliš) Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Draško Veselinovič je po srečanju povedal: Izrazim lahko realni zmerni optimizem. Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič je srečanje označil kot izjemno koristno. Mislim, da so ukrepi pravi, Slovenija ima vse možnosti za njihovo izvajanje, kar pomeni, da bi morali gospodarsko krizo preživeti v dobri kondiciji. Fama o tem, da kreditne aktivnosti ni, je zmotna, je dejal. Posojilna aktivnost slovenskega bančnega sektorja je ves čas pozitivna, kar naj bi bila izjema v EU. Ukrepi vlade, ki so že sprejeti ali so še v pripravi, bodo po Kovačičevem mnenju ta del še izboljšali, tako da bi v drugi polovici leta že bistveno pozitivneje zrli v prihodnost. Napovedal je, da bodo v banki po prvem četrtletju začeli pripravljalne aktivnosti na zadolžitev na tujih trgih.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-02-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/predlog-sct-in-primorja-zavrnjen.html	Predlog SCT in Primorja zavrnjen	sars, primorje, sct, predor, markovec, gradnja, revizija	Predlog SCT in Primorja zavrnjen Dars lahko nadaljuje s postopkom javnega naročila za predor Markovec, je odločila državna revizijska komisija. Za gradnjo predora sta se potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, in avstrijski Strabag. (Foto: Dare Čekeliš) Državna revizijska komisija je v sredo zavrnila predlog družb SCT in Primorje, da se Družbi za avtoceste v RS (Dars) prepove vsako ravnanje v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo predora Markovec. Kot je pojasnil predsednik komisije Samo Červek, tako Darsu postopka javnega naročila ni treba zaustavljati. Za gradnjo predora Markovec na odseku hitre ceste Koper–Izola je bila med tremi ponudniki izbrana skupina italijanskih podjetij v skupnem nastopu (Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello). Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, in avstrijski Strabag. V družbi SCT in družbi Primorje odločitve revizijske komisije še ne komentirajo, ker odločbe še niso prejeli. Družbi SCT in Primorje sta na upravo Darsa naslovili zahtevek za revizijo postopka, s katero zahtevata razveljavitev izbire italijanske skupine za gradnjo predora Markovec, na Državno revizijsko komisijo pa poleg omenjenega zahtevka še zahtevek za zadržanje vseh nadaljnjih aktivnosti pri projektu gradnje predora. Dars lahko, tako Červek, postopek oddaje javnega naročila sicer ustavi na lastno odgovornost. Primorje in SCT pa glede na vloženi predlog nista izkazala, da bi jima lahko z izbiro drugega ponudnika za gradnjo predora Markovec nastala kakšna škoda. Njun predlog je zelo skop, brez ustreznih dokazil, je še povedal Červek. (Foto: Kanal A) Po Červekovih pojasnilih sta SCT in Primorje zahtevala vsako nadaljnje ravnanje Darsa v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo predora zato, ker nova zakonodaja ne pozna več avtomatične suspenzivnosti, lahko pa se suspenzivnost predlaga. Državna revizijska komisija se je odločanja o suspenzivnosti lotila takoj in odločila, da Darsu postopka ni treba zaustavljati, je dejal Červek. Glede revizijskega zahtevka, ki se vsebinsko loteva napak v postopku in napačnosti ponudnika za gradnjo predora Markovec, pa se je sestal senat komisije in ugotovil, da za odločanje o tem kot drugostopenjski organ ni pristojno. O tem mora namreč najprej odločiti Dars kot prvostopenjski organ, čas za to pa ima do 4. aprila. Dars se mora odločiti, ali zavrne revizijski postopek ali ne. Če ga zavrne, potem se bo zadeva nadaljevala na komisiji, če pa zahtevek sprejme, pa komisija o tem sploh ne bo odločala, je povedal Červek. V primeru, da se Dars glede revizijskega postopka ne izreče, to smiselno pomeni zavrnitev zahtevka. V Darsu pravijo, da bodo v zakonskem roku odgovorili na revizijski zahtevek. Ker postopek javnega naročila oddaje del izgradnje predora Markovec še ni pravnomočno zaključen, tudi pogodba o graditvi Markovec še ni sklenjena. Državna revizijska komisija tako zdaj po Červekovih besedah čaka, da se Dars izreče o zahtevku za revizijo. O suspenzivnosti smo odločili, imamo vso dokumentacijo, z zadevo smo seznanjeni, tako da lahko pristopimo k reševanju zadeve. Če bo o zahtevku odločila komisija, mora odločiti v zakonskem roku 15 dni od prejema celotne dokumentacije, pravi predsednik Državne revizijske komisije.	STA	24ur	2008-04-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/peka-ne-bodo-dokapitalizirali.html	Peka ne bodo dokapitalizirali	peko, dokapitalizacija, dsu, sdh	Peka ne bodo dokapitalizirali Država, DSU in SDH ne bodo dokapitalizirali Peka. Brez pripravljenosti finančnih upnikov namreč predvidena dokapitalizacija s strani države ni dopustna niti zadostna, je ocenil SDH. Peko sicer že vrsto let umira na obroke. (Foto: Miro Majcen) Lastniki in upniki Peka niso podprli načrta prestrukturiranja. Zato se je njegova največja lastnica država, ki mu je že večkrat priskočila na pomoč, odločila, da mu finančno ne bo več pomagala. Brez pripravljenosti finančnih upnikov namreč predvidena dokapitalizacija s strani države ni dopustna niti zadostna, je ocenil SDH. Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja s približno 61-odstotnim državnim deležem družbe iz Tržiča, je od poslovodstva pričakoval ambiciozen načrt prestrukturiranja, ki bo izkazoval dolgoročno ekonomsko vzdržno poslovanje. Z njim so se delničarji - ob državi so to še DSU (31,54 odstotka) ter Gorenjska banka in SKB - ter finančni upniki - Gorenjska banka, NLB, DSU in SKB - seznanili v začetku januarja in odločili, da ga ne bodo podprli. Brez pripravljenosti finančnih upnikov, da konvertirajo del svojih terjatev v kapital in da družbi zagotovijo novo posojilo, pa je predvidena dokapitalizacija padla v vodo. V SDH so spomnili, da sta država in DSU v preteklosti družbi namenila več sredstev. Zadnji večji dokapitalizaciji sta izvedli v letu 2011 oz. 2012 in v letu 2014. Koncept reševanja družbe je predvideval sodelovanje vseh deležnikov, tako lastnikov kot finančnih upnikov. Le celota izvedenih ukrepov bi omogočila vzpostavitev novega poslovnega modela, poravnavo starih obveznosti skladno s predvideno prisilno poravnavo ter zadosten obratni kapital za optimalno nadaljevanje poslovanja družbe. Pri tem pa veliko oviro za uspešno prestrukturiranje predstavlja pomanjkanje prostih sredstev družbe, ki bi lahko služila za zavarovanje novih posojil, so zapisali v SDH. Peko že vrsto let umira na obroke Pekovi prihodki zaradi občasnih zaustavitev proizvodnje padajo, prav tako število zaposlenih. Zmanjšuje se tudi Pekovo premoženje, saj je podjetje v zadnjih sedmih letih prodalo že 77 svojih trgovin, da je s pridobljenimi kupninami lahko financiralo proizvodnjo. Večkrat so se sicer tudi že kazale možnosti rešitve za tržiško obutveno podjetje, vendar je bila leta 2012 načrtovana dokapitalizacija izpeljana le polovično, zaradi dodatnih zahtev lastnikov pa je leta 2013 v vodo padla tudi že dogovorjena prodaja Peka hrvaškemu Osimpexu.	V.L.,STA	24ur	2016-01-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/svet/bolj-ko-je-star-vec-dobicka-prinasa.html	Bolj kot je star, več dobička prinaša!	hitra, prehrana, burger, hrana, hrane, hujšanje, McDonald,s, McDonalds, Mc Donald,s, Mc Donalds, McDonald, Mc Donald, mcdonald<U+FFFD>s, mc donald<U+FFFD>s, mcdonalds, mc donalds, mcdonald, mc donald, macdonald, mac donald, macdonalds, mcd, MCD, mac donalds, macdonald<U+FFFD>	Bolj kot je star, več dobička prinaša! Vodilni menedžerji v velikanu hitre prehrane McDonaldsu so presenečeni ugotovili, da jim zaposlovanje kadra, ki je star več kot 60 let, prinaša velike dobičke in večje zadovoljstvo strank. So starejši zaposleni v verigi hitre prehrane bolj iskani od mladih? (Foto: iStockphoto) Britanska raziskava v verigi hitre prehrane je pokazala, da so rezultati na področju delovnega okolja, dobičkonostnosti in zadovoljstva kupcev višji za 20 odstotkov v tistih restavracijah, ki v strežbi in kuhinji zaposlujejo starejše od 60 let. Sicer so rezultati najboljši tam, kjer je osebje mešanih generacij, staro in mlado. Da pa je res tako, dokazuje 83-letni legendarni fenomen v McDonaldsovi restavraciji v Southamptonu.	Tony Carter,Uroš Bric	24ur	2009-08-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/srotov-kolonel-v-rokah-italijanov.html	Šrotov Kolonel v rokah Italijanov?	kolonel, prodaja, šrot, prodaja, italija, iniziative, generali, 96	Šrotov Kolonel v rokah Italijanov? Italijani naj bi kupili podjetje Kolonel, ki je v lasti Boška Šrota. Novo lastništvo Kolonela prinaša lastniško spremembo navzdol vse do Pivovarne Laško in naprej do Uniona, Fructala, Radenske, Večera ... Pivovarna Laško (Foto: Damjan Žibert) Današnje Delo poroča, da so včeraj Italijani kupili podjetje Kolonel, ki je v stoodstotni lasti Atka-Prime oziroma Boška Šrota. Šlo naj bi za tržaško podjetje Iniziative Generali 96, ki bi tako postalo lastnik podjetja, ki v celotni verigi navzdol pripelje do Pivovarne Laško. Lastnik Kolonela je družba Atka-Prima, ki jo obvladujeta Šrot in njegova žena. Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, omenjena družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Ta je s 55-odstotnim deležem večinski lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Podjetje Iniziative Generali 96, ki ga vodi Pierpaolo Cerani, se ukvarja s celim spektrom dejavnosti, z biomedicino in medicinsko opremo na čelu. Cerani naj bi po navedbah Dela v četrtek postal tudi direktor Kolonela. Takrat naj bi tudi razkril načrte z verigo podjetij, pridobljenih z nakupom Kolonela. Novi predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko (Foto: Pivovarna Laško) Spomnimo, da je Nova ljubljanska banka zaradi neplačanega 130 milijonov evrov dolga junija Infond Holdingu zasegla 10,75 Mercatorja in 23,51 Pivovarne Laško, s katerima je Infond Holding zavaroval posojilo. Šrot je prek skupine Pivovarne Laško nadzoroval večino slovenske industrije pijač (v njej so kot odvisne družbe Radenska, Pivovarna Union, Vital Mestinje in splitska Jadranska pivovarna), obvladoval pa je tudi pretežen del trga tiskanih medijev, saj so Laščani lastniki skoraj 81 odstotkov največjega slovenskega časnika Delo, ta pa poseduje skoraj 80-odstoten delež Večera. Boško Šrot je v četrtek zaradi interesov poslovnega sistema in umiritve pritiskov ponudil odstop z mesta generalnega direktorja Pivovarne Laško, nadzorni svet pa je njegov odstop sprejel. Na čelo laške pivovarne je imenoval Dušana Zorka. Zorko je že napovedal, da bo skupina Laško prodala določene naložbe, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo. Ničesar pa po njegovih besedah ne bodo prodali na hitro, niti naložbo v Mercatorju, Delu oz. Večeru. Pierpaolo Cerani je že bil vpleten v nekaj afer Boško Šrot (Foto: POP TV) Goričan Cerani je sicer znana medijska osebnost v Italiji in jugovzhodni Evropi, pozornost pa je pritegnil leta 2006, ko je bil vpleten v škandal s savojskim princem Victorjem Emanueleom in njegovim bratrancem ter takrat bolgarskim premierjem Simeonom Saxe Coburgom. Cerani je takrat dejal, da je Saxe Coburg svojemu bratrancu in Ceraniju v zameno za finančno podporo v predvolilni kampanji obljubil posle v Bolgariji oz. da bosta zmagala na nekem javnem razpisu. Saxe Coburg je zanikal obtožbe, priznal pa je, da je koristil Ceranijeve usluge, in sicer se je večkrat vozil z njegovim letalom. Cerani je kasneje priznal, da je lagal. Ceranijevo ime se je v italijanskih medijih pojavljalo večkrat, tudi v zvezi z donacijo nekakovostnih zdravil Eritreji. Princ Victor Emanuele, ki je bil omenjen v več škandalih s prostitutkami, saj naj bi od svojih sodelavcev zahteval, da mu priskrbijo prostitutke, najraje je imel blondinke, je želel donirati zdravila Eritreji, vendar naj bi bila ta, kot je zahteval, ne preveč draga in ne nujno preveč kakovostna . V posel naj bi bil vključen prinčev sodelavec Gian Nicolino Narducci, ki je sporna zdravila želel naročiti pri Ceraniju, ki ima farmacevtsko družbo v Trstu, je poročala La Repubblica.	M.M.,STA	24ur	2009-07-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ponudba-za-merkur-uspela.html	Ponudba za Merkur uspela	merkur, konzorcij, merfin, banka, koper, sava, interfin, naložbe, euro, veneto	Ponudba za Merkur uspela Konzorcij ima v lasti 98,44 odstotka Merkurja. Ponudbo je sprejelo 3.133 lastnikov delnic. Prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja je uspela. (Foto: POP TV) Ponudbo konzorcija petih družb za prevzem Merkurja je sprejelo 3.133 lastnikov delnic, ki so imeli skupaj v lasti 19,94-odstotni delež kranjske družbe. S tem so prevzemniki svoj lastniški delež v Merkurju povečali na 98,44 odstotka. Skladno z določili prevzemne ponudbe in prospekta je prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja uspela, je družba Merfin kot zastopnica konzorcija danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Konzorcij petih lastnikov Merkurja - družbe Merfin, Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba - je ponudbo za prevzem objavil 2. novembra ter za eno delnico ponudil 405 evrov. Ponudba se je iztekla 1. decembra, v tem času pa so prevzemniki pridobili 261.701 delnico Merkurja, kar skupaj s 1.030.433 delnicami, ki so jih imeli v lasti na dan objave prevzemne ponudbe, pomeni, da imajo zdaj v lasti 1.292.134 delnic oziroma 98,44 odstotka vseh.	STA	24ur	2007-12-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/obcutno-pocenitev-goriv-lahko-prepreci-le-se-vlada.html	Vlada preprečila občutno pocenitev goriv	bencin, nafta, derivat, gorivo, dizel, cena	Vlada preprečila občutno pocenitev goriv Čeprav so se naftni derivati na mednarodnih trgih občutno pocenili, se v Sloveniji ne bodo. Vlada je namreč zvišala trošarine, zato se bencin ne bo pocenil za 3,8 centa, dizel pa tudi ne za štiri cente. Cene goriv ostajajo nespremenjene. (Foto: Reuters) Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Čeprav so cene naftnih derivatov na mednarodnih trgih padle, v Sloveniji ne bo pocenitev goriv. Zaradi spremenjenih trošarin na energente tako naslednjih 14 dni ne bo sprememb drobnoprodajnih cen energentov, razen za plinsko olje za ogrevanje, kjer se bo liter pocenil iz 0,932 na 0,919 evra. Liter 100-oktanskega bencina tako stane 1,3, 95-oktanski bencin 1,287, dizel pa 1,238 evra za liter. Po izračunih Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji bi se bencin ob nespremenjenih trošarinah lahko pocenil za 3,8 centa, dizel za štiri cente, kurilno olje pa za 3,5 centa. Direktor inštituta Djani Brečevič je pojasnil, da je na naftnih trgih opaziti negotovost predvsem zaradi strahu pred zdrsom ZDA v novo recesijo in zaradi precej počasnega reševanja dolžniške krize v Evropski uniji. V primeru slabe gospodarske rasti ali celo recesije bi se namreč tudi povpraševanje po nafti in naftnih derivatih znižalo, kar bi nafto še dodatno pocenilo. Kratkoročno bodo cene nafte verjetno še padale, dolgoročno pa se bodo dvignile, ko se bo tudi gospodarska rast držav zvišala, je še pojasnil.	Primož Jambrek,Špela Zupan	24ur	2011-08-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jezi-jih-ker-bodo-morali-prispevati-k-resevanju-bank.html	Jezi jih, ker bodo morali prispevati k reševanju bank	vseslovensko, združenje, malih, delničarjev, vzmd, nlb, mali, imetnik, podrejenih, obveznic, podrejene, obveznice	Jezi jih, ker bodo morali prispevati k reševanju bank Skupina malih imetnikov podrejenih obveznic bank je vložila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu. Moti jih, da bodo morali prispevati k reševanju bank in jih zato čaka delna ali popolna razlastitev. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je že 4. decembra v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic 26. izdaje obveznic NLB vložilo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu in podalo predlog za zadržanje njegovega izvajanja. V torek pa je na ustavno sodišče vložilo še eno tovrstno pobudo, in sicer v imenu tistih malih imetnikov podrejenih obveznic bank, ki so se jim pridružili v zadnjem času. Koliko jih je, v VZMD niso razkrili, vabijo pa še vse preostale, naj pristopijo k ponujenemu sporazumu. Ukrep, ki določa, da se bo v okviru sanacije bank omogočilo prenehanje ali konverzijo obveznic bank in katere namen je, da tudi imetniki hibridnih instrumentov prispevajo k reševanju bank, po ocenah VZMD ne bo prizadel le oseb, ki so neposredno vplačale podrejene obveznice bank v preteklih letih, temveč tudi po neuradnih ocenah več kot 500.000 varčevalcev v pokojninskih skladih, ki imajo sredstva naložena v takšnih obveznicah, so opozorili v VZMD. (Foto: Reuters) Vložitev pobude za presojo ustavnosti posameznih določil novele zakona o bančništvu za obveznico Abanke (ABVIP) in obveznico 26. izdaje NLB (NLB26) so napovedali tudi v društvu Mali delničarji Slovenije. Pobudo za ustavno presojo novele, začasno zadrževanje izvrševanja dela zakona in prednostno obravnavo pobude na ustavnem sodišču pa je danes podprl tudi državni svet. Tudi društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je v imenu imetnikov obveznic prek pooblaščene odvetniške pisarne Tamare Kek v torek vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov novele zakona o bančništvu ter hkrati podalo predlog za začasno zadržanje izvajanje teh členov in predlog za prednostno obravnavo pobude. Med drugim predlagajo oceno ustavnosti členov o ciljih izrednih ukrepov, načrtu reorganizacije banke, pooblastilu za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, ukrepu prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti ter ugotavljanju vrednosti sredstev. Sodišče naj oceni tudi ustavnost členov o obsegu prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti, drugih pravilih o konverziji kvalificiranih obveznosti, pravicah upnikov v primeru prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti, o tožniku ter o varstvu delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih, predlagajo. V MDS upajo, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da je retroaktivni poseg v pravice nesorazmeren in predstavlja resno kršitev več členov ustave ter v bančni sistem vnaša negotovost za vse tri sistemske banke NLB, NKBM in Abanko Vipa. Menijo, da bi morebitna izvedba razlastitve pomenila začetek konca bančnega sistema v Sloveniji.	STA,N.D.	24ur	2013-12-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sodisce-zavrnilo-tozbo-nemcev.html	Sodišče zavrnilo tožbo Nemcev	tovarna, vozil, marobor, tvm, viator, vwktor, viseon, bus, neoplan	Sodišče zavrnilo tožbo Nemcev TVM lahko nemoteno proizvaja letališke avtobuse, saj je sodišče zavrnilo zahtevo nemškega podjetja po zaustavitvi proizvodnje. Trdili so namreč, da so kopirali nemški model avtobusa. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog podjetja Viseon Bus GmbH za izdajo začasne odredbe zoper družbo Tovarna vozil Maribor (TVM). Skladno z navedenim lahko Tovarna vozil Maribor nemoteno nadaljuje s proizvodnjo letaliških avtobusov tipa MB 1341. (Foto: TVM) Z odločitvijo so v podjetju zadovoljni, vendar ugotavljajo, da je z izvajanjem negativne medijske kampanje s strani podjetja Viseon Bus GmbH proti Tovarni vozil Maribor, ki je potekala v Sloveniji in tujini, ter z nekorektnim in zavajajočim obveščanjem dobaviteljev in poslovnih partnerjev, TVM povzročena neprecenljiva poslovna škoda, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot je znano, je nemški proizvajalec avtobusov Viseon Bus, ki ima v svojem proizvodnem programu trolejbuse in letališke avtobuse znamke Neoplan, zaradi suma plagiatorstva vložil tožbo proti Tovarni vozil Maribor (TVM). TVM naj bi tako kopiral letališki avtobus neoplan N 91222 L in ga predvsem v arabskih deželah tržil kot svoj lastni izdelek. Družba Viseon Bus GmbH iz Nemčije je zaradi tega prekinila pogodbo s Tovarno vozil Maribor (TVM) za ekskluzivno prodajo njihovih avtobusov v Nemčiji. 25-milijonska pogodba Družba Tovarna vozil Maribor je članica skupine Viator & Vektor in je edina slovenska proizvajalka komercialnih vozil. Specializirana je za maloserijsko proizvodnjo, montažo in servisiranje avtobusov (s poudarkom na mini- in midibusih v različnih izvedbah) ter namenskih terenskih vozil. TVM, ki je v lasti skupine Viator & Vektor, je konec marca letos sporočil, da bo v prihodnjih petih letih v Savdsko Arabijo prodal sto nizkopodnih avtobusov MB 1341. Pogodbo v vrednosti 25 milijonov evrov sta v Mariboru podpisala direktor TVM Dušan Mežnar in Farid J. Al Harazi, direktor korporacije Al Amad. Ob tem je savdski partner že prevzel pet letaliških avtobusov. Poleg proizvodnje avtobusov pogodba vključuje tudi t. i. poprodajne aktivnosti: servisiranje, dobavo rezervnih delov ter izobraževanje kadrov v Sloveniji in Savdski Arabiji na področju servisiranja vozil. Po besedah Mežnarja pogodba pomeni osnovo nadaljnjega sodelovanje na področju prodaje avtobusov blagovnih znamk Viveo in Viveth ter hibridnih avtobusov.	D.Š.	24ur	2009-11-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/video-v-boju-proti-plastiki-odpirajo-trgovine-na-kilo.html	VIDEO: V boju proti plastiki odpirajo trgovine na ,kilo,	avstrija, innsbruck, trgovina, plastika, okolje, embalaža, steklenica	VIDEO: V boju proti plastiki odpirajo trgovine na kilo V boju proti prekomerni porabi plastike in zmanjšanju odvržene hrane v tujini odpirajo trgovine, kjer kupci uporabljajo embalažo za večkratno uporabo - papir ali steklo. Koncept je pri potrošnikih sprejet pozitivno. Se še spomnite trgovin, ko vam je izdelke pripravljala in zavijala prodajalka? Tekočine so bile v povratnih steklenicah, sadje pa smo nabirali v papirnate vrečke ... Nato se je zgodil plastični bum , po nekaj desetletjih pa zdaj poteka boj proti prekomerni porabi plastične embalaže in vrečk, ki žal vse prevečkrat končajo v naravi. Prav zato v tujini že odpirajo trgovine, kjer je vse po starem . V avstrijskem Innsbrucku tako odpirajo prvo trgovino, v kateri ni plastike. Gre za projekt Georga Domingueza, ki je trgovino pripravljal tri leta. Razlika med to trgovino in neko drugo, ki promovira zdrave in naravne izdelke, je ta, da je tu mogoče najti vse, kar rabi gospodinjstvo: od čistil do prehranskih izdelkov, je pojasnil Dominguez. Vsak izdelek je v embalaži, ki jo je mogoče znova uporabiti - papir, steklo ali tekstil. Kupec si lahko sam izbere količino, embalažo pa lahko uporabi večkrat. Koncept je pri potrošnikih sprejet pozitivno. Trgovina ima še eno dodano vrednost, saj je ob njej kuhinja, v kateri porabijo produkte, ki so tik pred iztekom roka uporabe. Pripravljena hrana pa nato roma nazaj na prodajne police. V Berlinu trgovino, v kateri se izogibajo plastični embalaži, poznajo že kar nekaj časa. V Avstriji pa zdaj odpirajo prvo tovrstno. (Foto: Reuters) Podobne trgovine že kar nekaj časa poznajo v Berlinu, kjer so dobrine prav tako v škatlah, vrečah ali kozarcih in kupci si lahko postrežejo sami, nato pa vzeto stehtajo. Za pivo ali vino lahko kupci sami prinesejo steklenico. Na kilo ali liter je mogoče kupiti tudi tekoča čistila ali pa zobno pasto. Projekt je okolju prijazen, nastal je s pomočjo množičnega financiranja (crowdfunding), kupcem pa med drugim omogoča, da kupujejo manjše količine in tako tudi zmanjšajo količine hrane, ki roma v smeti. V berlinski trgovini si lahko sami nasujete potrebno količino posameznega proizvoda, nato to stehtajo. (Foto: Reuters)	Saša Senica	24ur	2015-10-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-mercatorjevo-piko-naj-bi-se-zanimal-lovsetov-diners.html	Za Mercatorjevo Piko naj bi se zanimal Lovšetov Diners	mercator, prodaja, agrokor, diners, pika, kartica, prodaja, nlb, trgovec, podjetje, prodaja	Za Mercatorjevo Piko naj bi se zanimal Lovšetov Diners Pogajanja o prodaji največjega slovenskega trgovca Mercatorja hrvaškemu Agrokorju so v sklepni fazi. Glavni del spora se vrti okoli Mercatorjevih kreditov, ki jih ima pri kar 55 bankah. Sprememba lastništva bi lahko vplivala tudi na Mercatorjevo kartico Pika. (Foto: Reuters) Pogajanja o prodaji največjega slovenskega trgovca Mercatorja hrvaškemu Agrokorju so v sklepni fazi in postajajo zelo napeta, saj obe vpleteni strani le stežka popuščata. A vseeno vsi upajo, da bo pogodba med konzorcijem z NLB in Pivovarno Laško ter hrvaškim kupcem podpisana že čez 14 dni. Že deveti poskus prodaje slovenskega trgovca bi sicer lahko ustavili na skupščini NLB, ki je eden od dveh ključnih lastnikov. Zatika se zaradi kreditov Glavni del spora se vrti okoli Mercatorjevih kreditov, ki jih ima pri kar 55 bankah. Te imajo možnost, da lahko ob spremembi lastništva zahtevajo poplačilo celotnega dolga. Hrvaškemu Agrokorju seveda to ni po volji in zato zahteva, da je vseskozi vključen v pogajanja o prestrukturiranju. Še več, če mu napredek ali pa celo končni dogovor o reprogramu posojil ni všeč, želi iz posla preprosto oditi. Seveda brez denarne kazni. Kaj pa Pika kartica? Sprememba lastništva bi lahko vplivala tudi na Mercatorjevo kartico Pika, ki ima več kot milijon uporabnikov. Mercator naj bi razmišljal, da bi kartico Pika dal v upravljanje zunanjemu izvajalcu. Že dlje časa naj bi se za to zanimal Diners v lasti Tomaža Lovšeta – osebnega prijatelja Ivice Todorića, ki je tudi glavni Agrokorjev lobist v Sloveniji. To bi bil za Diners odličen posel, pravijo strokovnjaki, a zelo možno je, da utapljajoči Diners nima toliko časa. Svoje težave mora rešiti takoj, medtem ko bi bil posel, tudi če se pogodba podpiše junija, verjetno končan šele prihodnje leto.	24UR	24ur	2013-06-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/o-podobniku-se-niso-pogovarjali.html	O Podobniku se niso pogovarjali	hit, igralnica, nadzorni, svet, drago, podobnik	O Podobniku se niso pogovarjali Na nadzorni seji Hita kljub drugačnim informacijam niso obravnavali zahteve po razrešnici predsednika uprave. Predsednik nadzornega sveta je po seji zatrdil, da nimajo nikakršnega razloga za razrešitev, saj uprava kljub zaostrenim pogojem dobro posluje. Podobnik je prepričan, da nekdo želi oslabiti rezultate sanacije družbe. (Foto: Dare Čekeliš) Na današnji seji nadzornega sveta Hita kljub drugačnim informacijam niso obravnavali zahteve po razrešnici predsednika uprave Draga Podobnika. Predsednik nadzornega sveta Gorazd Podbevšek je po seji zatrdil, da nimajo nikakršnega razloga za razrešitev, saj uprava kljub zaostrenim pogojem dobro posluje. Prva polovica leta je bila sicer nekoliko boljša, v drugi polovici pa se razmere očitno še dodatno zaostrujejo, vendar zaenkrat uspeva obdržati rezultate poslovanja znotraj tega, kar je bilo načrtovano za letos, je povedal Podbevšek. Tako on kot Podobnik pa nista znala povedati, kdo naj bi si želel zamenjave v vodstvu igralniške družbe. Podobnik je ob tem le poudaril, da si nekdo želi vnesti nezaupanje med vodstvo in nadzorni svet Hita ter tako oslabiti rezultate sanacije družbe. Družba je v obdobju januar–september leta 2011 dosegla 123,3 milijona evrov bruto realizacije, kar je za dober odstotek manj od planirane. Družba v tem obdobju beleži 3,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, čeprav je poslovni plan za to obdobje predvidel dobiček le v višini pol milijona (v enakem obdobju lanskega leta pa je družba imela kar 4,3 milijona evrov izgube), in da stroški v letošnjem letu zajemajo tudi slabitev sredstev, ki v planu ni bila predvidena. Hit je v tem obdobju plačal 32,1 milijona evrov skupnih igralniških dajatev (davka od iger na srečo in koncesijskih dajatev). Vse svoje obveznosti do upnikov je družba poravnala ob zapadlosti. Hitove igralnice in igralne salone je v letošnjih devetih mesecih obiskalo 970.000 gostov, število nočitev v Hitovih hotelih pa je preseglo 109.000, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani.	STA	24ur	2011-10-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/zaposleni-v-novolitovi-tovarni-se-naprej-zivijo-v-negotovosti.html	Zaposleni v Novolitovi tovarni še naprej živijo v negotovosti	novolit, eps, izolacije, jub, fragmat, valter, stepan, jože, doles, milavec, franc, žgajnar	Zaposleni v Novolitovi tovarni še naprej živijo v negotovosti Delavce EPS Izolacij, ki delajo v najetih proizvodnih prostorih Novolita, skrbi, da po februarju ne bodo mogli več opravljati dela, ker prostori, v katerih delajo, ne bodo več oddani njihovi družbi. Želeli so govoriti z odgovornimi, a odgovorov niso dobili. Fotografija je simbolična. (Foto: Reuters) Zaposleni v EPS Izolacije, hčerinski družbi skupine Jub, ki delajo v najeti tovarni Novolita v stečaju v Novi vasi na Blokah, ostajajo negotovi. Najem za proizvodne prostore se namreč februarja izteka, zanj pa se zdaj poleg EPS Izolacij zanima vsaj še domači Fragmat. Delavci si želijo ohranitve trenutne ureditve. Delavci tovarne stiropora v Novi vasi na Blokah so se danes sešli na zboru, da bi stečajnemu upravitelju Valterju Stepanu, županu Jožetu Dolesu in upnikom zastavili nekaj vprašanj o nadaljnjih korakih v stečajnem postopku Novolita oz. ponovnem oddajanju prostorov v najem, a vseh odgovorov niso dočakali. Stepan, ki z oglasom že išče novega najemnika proizvodnih prostorov, se je namreč opravičil in predlagal, da se zbor premakne na čas po 5. februarju, ko bo izvedeno javno odpiranje ponudb, je povedal predsednik sindikata v tovarni, sicer predstavnik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije, Jože Milavec. Kot je dodal, sam kot odgovorni zbora ni preklical, temveč so ga izkoristili za vprašanja predstavnikom skupine Jub. Po uradnih informacijah, ki jih imajo, se sicer za ponudbo stečajnega upravitelja za najem proizvodnih prostorov poleg Juba zanimajo tudi v skupini Fragmat, ki je v lasti domačina Franca Žgajnarja. Delavci, ki so bili že ob stečaju Novolita lani v strahu, da bodo izgubili delo, novim spremembam nasprotujejo. V tovarni jih je namreč delo po sklenitvi najemne pogodbe z EPS Izolacije ohranilo 54. Vsi redno dobivajo plače in regres, prejeli so celo nekaj božičnice, je nanizal Milavec. V zvezi z lastnikom Fragmata je dejal, da je lani sicer nekaj delavcev povabil na sestanek k županu, na katerem je razlagal, da ima s tem prostorom, če ga vzame v najem in na koncu kupi , velike načrte. A to so samo obljube, nič konkretnega, je opozoril sindikalist in pristavil, da si ne želijo nove negotovosti. Že v vabilu na zbor delavcev pa je zapisal, da se s stečajnim postopkom Novolita zavlačuje, da je negospodaren in da predvsem ogroža njihova delovna mesta. In v kraju s 630 aktivnimi delovnimi prebivalci in že 116 brezposelnimi nadaljnjih 50 delovnih mest pomeni pravo socialno katastrofo, je posvaril. Proizvajalec izolacijskih materialov Novolit je v stečaju od januarja lani. Tovarniški kompleks so nato za leto dni najele EPS Izolacije, ki so zagnale proizvodnjo in od NLB Leasinga odkupile nekatere stroje. Pri NLB Leasingu so do leta 2015 najele tudi del proizvodnih prostorov. Prav ločeno lastništvo prostorov pa je velik problem, je dejal Milavec in dodal, da si ne zna predstavljati, kaj bi pomenila dva različna najemnika. V igri tudi Avstrijci? Kot omenjeno, so ponudbo za najem doslej zagotovo oddale EPS Izolacije, zainteresirani pa so tudi v Fragmatu. Časnik Finance v današnji izdaji navaja neimenovane vire, da naj bi se za tovarno zanimali tudi avstrijska skupina Austrotherm, ki proizvaja izolacijski material in ima svoje tovarne od Poljske do Turčije, a je še ni v Sloveniji, ter grška skupina Fibran, ki je pri nas že prisotna. Interesenti lahko ponudbo oddajo do petka, najem pa bo izbranca stal 12.000 evrov mesečno (brez DDV). Najem bo trajal leto dni oz. do prodaje proizvodne lokacije, za varščino pa bo treba odšteti 30.000 evrov. Komisijsko odpiranje ponudb bo potekalo 5. februarja v Ljubljani, še navajajo Finance.	STA	24ur	2014-01-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/agonija-mure-se-nadaljuje.html	,Stečaj je pokop Mure,	mura, sindikati, nfd, pahor, semolič	Stečaj je pokop Mure O usodi Mure bodo sindikati poskušali doseči dogovor z največjo lastnico, družbo NFD. Predstavnik ZSSS Semolič poudarja, da je njihov cilj, da bi Mura obstala. Potem ko so se Murini sindikalisti v četrtek srečali s premierjem Borutom Pahorjem, je danes predvideno srečanje s predstavniki družbe NFD, ki je z 18,5-odstotnim deležem največja lastnica murskosoboškega podjetja. Srečanja se bo udeležil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Vlada bi se morala boriti za delavce “Naš namen je, da bi Mura obstala,” je glede današnjega sestanka z NFD za 24ur.com dejal Dušan Semolič. Znova je poudaril, da je stečaj najslabša možnost za Muro in predvsem pomeni “pokop tovarne”. Dejal je še, da je premalo zgolj to, da na primer država zagotovi določena sredstva za delovanje Mure, po njegovem mnenju je treba tudi najti sposobne menedžerje, ki bi znali zagotoviti delo. “Vlada bi se v tem času morala boriti za delavce in tovarne. Za sanacijo bank je država našla na stotine milijonov evrov, to je krivično /.../, treba je spremeniti vrednote v državi. Živimo v civiliziranem svetu in funkcija države je, da pomaga delavcem,” je še poudaril. S predstavniki NFD se bo danes srečala ožja delegacija Murinih sindikalistov, je v četrtek povedal Semolič. V četrtek se je namreč srečanja s premierjem udeležilo 35 sindikalnih zaupnikov, ki so se po srečanju s Pahorjem sprehodili do NFD in odložili svoje transparente ter napovedali, da se bodo po odgovore vrnili v petek. V NFD Holdingu so sicer doslej o morebitnem sodelovanju pri reševanju Mure molčali. Kot je znano, država Muri ni zagotovila petih milijonov evrov, kolikor bi jih podjetje nujno potrebovalo za poslovanje, saj naj vložek ne bi zagotovil dolgoročnega obstoja družbe v sedanji obliki. Na strani vodstva Mure je, da sprejme nadaljnje poslovne odločitve, so v sredo povedali v Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki je 12,2-odstotna lastnica družbe, in Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP). Sicer se bodo še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov . (Foto: Dare Čekeliš) Na odločitev države, da ne zagotovi sredstev, se je v četrtek odzvalo vodstvo Mure. Prokurist Zdenko Podlesnik še vedno računa na nadaljevanje pogajanj in dogovor s Sodom. Če tega ne bo, pa bo uprava sprejela ukrepe, s katerimi bodo poskušali zbrati denar na drugačen način. Za stečaj po njegovem mnenju ni zakonske podlage, tuji partnerji pa sodelovanja z Muro niso prekinili in verjamejo njihovim zagotovilom. Skrb vzbujajoče stanje Premier Pahor je po srečanju z Murinimi sindikalisti v Ljubljani, ki se ga je udeležil tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, povedal, da bi vlada pet milijonov evrov za Muro našla tako ali drugače, če bi to pomenilo dolgoročno rešitev. Glede na slabo stanje podjetja pa bi s tem zaposlenim le vlivali lažno upanje, je dejal. (Foto: Dare Čekeliš) Skrbni pregled Mure je pokazal, da je stanje v podjetju veliko bolj skrb vzbujajujoče, kot so v vladi pričakovali, in tako slabo, da vložek države ne bi zagotovil dolgoročne rešitve za Muro in stiske njenih zaposlenih, ampak bi jim le vlival lažno upanje, je premier ponovil sredine izjave državnih predstavnikov in zatrdil, da si tega ne sme privoščiti. Kot pravi Pahor, ga bolj skrbijo usoda in stiske delavcev kot pa lastna usoda ter usoda vlade in stranke oz. politične točke, ki jih morebiti s tem izgublja. Po premierjevih besedah se na vladi in ministrstvu za gospodarstvo z Muro ukvarjajo bolj kot se zdi že od začetka mandata, tako pa bo tudi naprej. Vlada pripravlja program za prestrukturiranje gospodarstva v Pomurju, pri čemer pa ne more reči, da ponujajo čarobno rešitev , ki bi čez noč rešila vse težave, do katerih bi prišlo ob morebitnem stečaju. Premier je obenem poudaril, da je Muro pokopalo dolgoletno upravljanje s slabim poslovnim modelom. Zbiranje sredstev za delavce Mure Če Mura zaradi neuspešnih dogovorov propade, bi to zagotovo prizadelo celotno regijo, družine in otroke. V Humanitarnem društvu Marjetica pa so že začeli zbirati humanitarno pomoč za delavce. Predsednica Humanitarnega društva Marjetica Marta Pust je v sporočilu za javnost zapisala, da prosijo za pomoč in pridružitev k akciji pri zbiranju donacij, oblačil, šolskih potrebščin ipd. za delavke in delavce Mure.	D.Š.,STA	24ur	2009-07-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/soglasje-za-dokapitalizacijo-casinoja-portoroz.html	Soglasje za dokapitalizacijo Casinoja Portorož	casino, portorož, dokapitalizacija, kad, sod	Soglasje za dokapitalizacijo Casinoja Portorož Ministrstvo za finance je Casinoju Riviera in Eurotasu izdalo soglasje za dokapitalizacijo Casinoja Portorož. Dogovor o dokapitalizaciji predvideva tudi, da Kad in Sod umakneta vse sodne postopke v zvezi s kazinojem. (Foto: Dare Čekeliš) Ministrstvo za finance je v petek Casinoju Riviera in Eurotasu izdalo soglasje za dokapitalizacijo Casinoja Portorož, družbi pa naj bi portoroškemu kazinoju zagotovili vsaj dobra dva milijona evrov svežega denarja, poročajo Primorske novice. Dogovor o dokapitalizaciji predvideva tudi, da Kad in Sod umakneta vse sodne postopke v zvezi s kazinojem. Vodstvo Casinoja Portorož, ki informacij o višini dokapitalizacije za Primorske novice ni želelo komentirati, pa v ponedeljek čaka sestanek z bankami upnicami glede reprogramiranja kreditov. Banke so reprogramiranje sicer pogojevale prav z omogočanjem dokapitalizacije družbe. Obveznosti Casinoja Portorož do države iz naslova prispevkov za zaposlene naj bi medtem narasle na okoli 1,8 milijona evrov, še poroča časnik. Konec marca je dogovor o dokapitalizaciji kazinoja s strani Riviere in Eurotasa, za kar se je po pisanju medijev zavzemalo tudi finančno ministrstvo, po večkratnih sestankih s predstavniki Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) padel v vodo. Državna lastnika sta namesto tega, uradno z namenom transparentne in konkurenčne prodaje, ponovno povabila tako konzorcij Casinoja Riviera, Eurotasa in občine Piran kot Casino Bled, ki je prav tako v preteklosti pokazal interes za prevzem portoroške igralnice, k oddaji ponudb za nakup delnic. Ob prejemu popolnih ponudb, ki bodo vsebovale tudi soglasje ministra za finance, bosta Kad in Sod zaključila prodajni postopek in s tem bo lahko novi večinski lastnik takoj pristopil k sanaciji družbe, so takrat napovedali v Kadu in Sodu. Z umikom sodnih postopkov, ki naj bi bil del tokratnega dogovora, bi paradržavna sklada bržkone tudi razpletla sodni gordijski vozel okoli kazinoja. Kad in Sod sta namreč februarja od koprskega okrožnega sodišča dosegla začasno odredbo o prepovedi dokapitalizacije družbe, kot je bila izglasovana na februarski skupščini, na kateri Kad in Sod nista smela izvajati glasovalnih pravic. Poleg tega sta sklada vodstvu Casinoja Portorož v zvezi z omenjeno skupščino očitala kaznivi dejanji zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije.	STA	24ur	2012-04-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vegrad-zadnje-ure-za-razkritje.html	Kazenske ovadbe za Vegrad	vegrad, uprava, poročilo, insolventnost, klemen, boštjančič, nadzornik, inšpektorat, delo, kazenska, ovadba	Kazenske ovadbe za Vegrad Zaradi suma kršenja temeljnih pravic dela oziroma neizplačila več kot treh zaporednih plač je inšpektorat zoper družbo Vegrad in njeni hčerinski družbi vložil več kazenskih ovadb. Sicer pa uprava ni pripravila poročila o solventnosti. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak (Foto: Aljoša Kravanja) Inšpektorat za delo je v tem tednu na Okrožno državno tožilstvo v Celju podal več kazenskih ovadb zoper družbo Vegrad in njeni hčerinski družbi Vegrad - Inde in Vegrad Projektivni biro ter odgovorne osebe teh družb. Gre za sum kaznivega dejanja kršenja temeljnih pravic iz dela oz. neizplačila plač. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar je pojasnil, da gre za neizplačilo več kot treh zaporednih plač ter posledično neizplačilo prispevkov. Druge sume je preiskovala policija, tako da se v ta del nismo vključevali, je dodal. Vložitev kazenskih ovadb zoper odgovorne v Vegradu je sicer napovedal že prejšnji teden. Delovna inšpekcija je Vegrad namreč obiskovala vsak mesec vsaj enkrat, v zadnjega pol leta pa so družbo pregledovali zaradi neizplačil plač in regresa. Policija je minuli petek potrdila, da v Vegradu preiskuje sume nepravilnosti in kaznivih dejanj, in sicer se sumi nanašajo na administrativno izplačilne prepovedi, kršitve delovnopravne zakonodaje, predvsem glede odrejanja in izplačila nadurnega dela ter izplačila regresa in plač, neupravičeno zadrževanje prostovoljnih prispevkov, ki so jih delavci zbrali za svojce enega od preminulih sodelavcev, ter sum zlorab, povezanih s poslovanjem družbe in povzročitvijo nelikvidnosti. Poročila o solventnosti uprava še ni pripravila (Foto: POP TV) Uprava Vegrada bi morala do danes pripraviti celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe, ki ga je zahteval nadzorni svet, a tega za zdaj ni storila. Državna Posebna družba za podjetniško svetovanje, ki je 29-odstotna lastnica Vegrada, je namreč danes potrdila, da omenjenega poročila ni prejela. Tudi predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič nima informacij, da bi Vegradova uprava pripravila zahtevano poročilo. V četrtkovi izjavi je Boštjančič sicer izrazil upanje, da bo uprava poročilo le pravočasno pripravila, če pa poročila ne bo, pa bo nadzorni svet na podlagi drugih dejstev (blokada računov, neizplačilo plač, neizpolnitev obveznosti do dobaviteljev) sklepal, da je družba postala insolventna ter od uprave zahteval uvedbo postopkov insolventnosti družbe v skladu s stečajnim zakonom, so v torek napovedali nadzorniki. V upravi Vegrada danes nihče ni dosegljiv za pojasnilo, ali in kdaj bodo pripravili poročilo o solventnosti podjetja. Namen poročila, ki ga je nadzorni svet od uprave zahteval na torkovi seji, je razkritje stanja v družbi. Kljub nenehnemu zagotavljanju uprave, da družba ni insolventna, pa številne informacije, ki se pojavljajo v javnosti, zbujajo dvom v resničnost njenih trditev, je v torkovem sporočilu za javnost zapisal Boštjančič. Velenjska občina prekinila pogodbo z Vegradom Medtem je velenjska občina enostransko prekinila pogodbo o prenovi Vile Bianca, ki jo je maja lani podpisala z Vegradom. Družba namreč pri prenovi omenjene vile z deli zamuja že več kot mesec dni, kar je razvidno tudi iz nadzornikovega vpisa v gradbeni dnevnik, so sporočili z Mestne občine Velenje. Pred odločitvijo o prekinitvi pogodbe so Vegradu ponudili možnost sporazumne prekinitve pogodbe ter čas za premislek in morebitne pripombe. Ker se do roka, ki se je iztekel danes ob 10. uri, v Vegradu niso odzvali, je bila občina prisiljena od pogodbe odstopiti. Več kot očitno, je namreč postalo, da Vegrad del na objektu Vila Bianca v nobenem primeru ne bo pravočasno zaključil, še navajajo na občini.	STA,Urša Zupan,M.R.	24ur	2010-08-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uprava-hita-stavkovne-zahteve-so-neutemeljene.html	Git v stavki v Casinoju zaenkrat ne bo sodeloval	hit, sids, git, vrba, sindikat, stavka, uprava, sestanek, kravos, igralnica, družba	Git v stavki v Casinoju zaenkrat ne bo sodeloval Sindikat gostinstva in turizma zaenkrat v stavki v Casinoju Portorož ne bo sodeloval. Uprava bo po besedah predstavnice Git Jožice Bone namreč uredila nekatere stvari za gostinstvo. Zaenkrat bo stavkal samo Sids. (Foto: Dare Čekeliš) Sindikat gostinstva in turizma (Git) zaenkrat v stavki v Casinoju Portorož ne bo sodeloval. Na današnjem zboru smo se odločili, da zaenkrat v to stavko ne gremo, zato ker bo uprava nekatere stvari za gostinstvo uredila. Bomo pa kasneje, če bomo videli, da odziva ni, o tem razmišljali, je za 24ur.com povedala predstavnica Git v Hitu Jožica Bone. Kot je pojasnila, gre za to, da je uprava med drugim napovedala, da bo uredila vrednotenje gostinstva, vrednotenje pri sistemu plač v centrih, da bi se končno izenačilo delno tudi z igralnicami . Mi zahtevamo maksimalno, oni minimalno in predvidevamo, da bi prišlo do neke sredine. Bomo videli, kaj bo na sredinem sestanku, je dejala Bonetova. Bonetova se bo sestanka, predvidenega za sredo udeležila, če bo dobila vabilo, ki ga zaenkrat ne bo. Član uprave Hita Uroš Kravos, ki je tudi vodja pogajalske skupine, je pred tem dejal, da bo Git in Sindikatu igralniških delavcev Slovenije (Sids) za sredo predlagal sestanek. Bo stavkal samo Sids? Vodstvo novogoriške enote sindikata Sids pa je danes v Solkanu predstavilo zahteve pred petkovim začetkom stavke v novogoriških Hitovih igralnicah Park in Perla. Kot osrednjo zahtevo stavke, ki bo v noči s petka na soboto trajala tri, preostali soboti v novembru pa šest oz. 12 ur, je predsednik generalnega stavkovnega odbora in novogoriške enote sindikata Sids Iztok Černigoj izpostavil preklic odpoved podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času za zaposlene v igralništvu. Med ostalimi 12 zahtevami je član generalnega stavkovnega odbora Andrej Šekli omenil tudi kršenje podjetniške kolektivne pogodbe in zakonov v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu ter upoštevanje mnenja sindikata pri sanacijskem programu. Za stavko je krivo vodstvo, ker je odpovedalo podjetniško kolektivno pogodbo... Nov predsednik uprave očitno naseda raznim strokovnjakom, ki so s podobnimi potezami, kot je ta, podjetje pripeljali v zdajšnji položaj, je poudaril Černigoj. Menimo, da so njihove poteze neutemeljene, ga je dopolnil član generalnega stavkovnega odbora Zoran Vetrih. Stavkamo izključno za ohranjanje pravic zaposlenih. Mi nismo povzročili krize podjetja, je poudaril. Na načrtovano zmanjševanje pravic zaposlenih s strani uprave so lastnike Hita, nadzorni svet, predsednika vlade in ministra za finance Francija Križaniča v posebnem pismu opozorili že 21. oktobra, a odgovora doslej še ni bilo, je pojasnil Černigoj. Uprava Hita: Stavkovne zahteve so neutemeljene Uprava je temeljito preučila stavkovne zahteve in jih ocenjuje za neutemeljene, saj družba Hit izpolnjuje vse obveznosti do zaposlenih in ne krši določb, navedenih v stavkovnih zahtevah. Pogajalska skupina uprave bo podrobno argumentacijo stališč za posamezno stavkovno zahtevo pojasnila na sestanku v sredo. Zaradi konstruktivnega odnosa in v izogib dodatnemu zaostrovanju se bo uprava do sestanka s sindikatoma vzdržala dodatnega javnega komentiranja stavkovnih zahtev, so sporočili. Igralnica Perla (Foto: Dare Čekeliš) Igralniški delavci ter zaposleni v gostinstvu in turizmu naj bi v obeh Hitovih novogoriških igralnicah začeli stavkati 13. novembra ob 22. uri in znova začeli delati ob 1. uri naslednjega dne. Stavko naj bi ponovili in nekoliko podaljšali še 21. in 28. novembra. Če uprava sindikalnih stavkovnih zahtev ne bo izpolnila, bodo stavkali tudi v decembru, so v petek sporočili sindikalisti. Stavka v Casinoju Portorož prihodnji teden Sindikati v Casinoju Portorož so medtem za teden dni prestavili stavko, napovedano za 13. in 14. november. Za to so se odločili, ker niso uspeli pravočasno oddati napovedi stavke. Stavka bo tako 20. in 21. novembra. Kot so pojasnili predstavniki sindikata, minuli petek na sedežu družbe, ko so želeli vročiti napoved stavke, čudežno ni bilo nobene pooblaščene osebe, ki bi lahko sprejela napoved stavke oziroma jo zavedla v delovodnik pošte. Sindikati smo z razočaranjem ugotovili, da organizacija delovnih procesov v družbi Casino Portorož ne omogoča sprejemanja pošte med delovnim časom. Najbolj pa obžalujemo dejstvo, da ne moremo izvajati stavkovnih aktivnosti skupaj s kolegi iz Hita, ki so napoved oddali v petek popoldne in pri tem niso naleteli na zaprta vrata, so poudarili. Kot so še pojasnili, so z izvedbo stavke skupaj s sindikati iz Hita želeli opozoriti na nemogoče razmere, v katerih se je znašlo slovensko igralništvo, in na razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje tudi na državni ravni. Po njihovem mnenju se samo z zmanjševanjem števila zaposlenih ne bodo rešile nakopičene težave, ki jih je po njihovi oceni povzročilo slabo vodenje družb v preteklem obdobju.	Špela Zupan,Tea Šavor,STA	24ur	2009-11-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/vec-novih-brezposelnih-in-manj-zaposlitev-kot-leto-prej.html	Več novih brezposelnih in manj zaposlitev kot leto prej	zavod, rs, za, zaposlovanje, brezposlenost, zaposlovanje	Več novih brezposelnih in manj zaposlitev kot leto prej Leta 2012 je bilo na zavodu za zaposlovanje v povprečju prijavljenih manj brezposelnih kot leto prej, a je bilo zato več takšnih, ki so se na zavod prijavili na novo. Prav tako je bilo v letu 2012 manj prostih delovnih mest kot v letu 2011. Minister za delo Andrej Vizjak meni, da je rast števila brezposelnih v decembru tudi posledica nove pokojninske zakonodaje, nekaterih dikcij, ki so jih na predlog socialnih partnerjev vnesli v pokojninsko zakonodajo, zlasti glede varovanja pravic brezposelnih. Vizjak pravi, da se boji, da je kar nekaj brezposelnih posledica upokojitve pod starimi pogoji. Med temi bomo iskali tudi špekulante, je dejal. V zadnjem mesecu leta 2012 je zaradi številčnejšega prijavljanja brezposelnih oseb, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov ter izteka zaposlitev za določen čas, brezposelnost močno narasla, so sporočili iz Zavoda RS za zaposlovanje. Ob koncu decembra je bilo na zavodu prijavljenih 118.061 brezposelnih, kar je 6.590 več kot novembra. Decembra je bila tako najvišja brezposelnost v letu 2012. V decembrski strukturi brezposelnosti so se v primerjavi s strukturo v novembru povečali deleži brezposelnih oseb v starosti od 40 do 49 let in tistih, starih 50 let ali več, povečal se je tudi delež brezposelnih trajno presežnih delavcev oziroma stečajnikov ter delež brezposelnih z najnižjo izobrazbo. Če december 2012 primerjamo z decembrom 2011, je bila brezposelnost večja za 4,7 odstotka. (Foto: Damjan Žibert) V letu 2012 je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih za pol odstotka manj ljudi kot leto prej. Na zavodu je bilo tako v povprečju prijavljenih 110.183 brezposelnih oseb. Po drugi strani pa se je v letu 2012 na zavod na novo prijavilo 106.858 brezposelnih, kar je 7,2 odstotka več kot v letu 2011. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas (50.911), prijavilo pa se je še 16.272 iskalcev prve zaposlitve ter 24.739 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov. V letu 2012 se je iz evidence odjavilo skupaj 101.551 oseb, od teh 58.320 zaradi zaposlitve. To je kar 4,4 odstotka manj zaposlitev kot v letu 2011. Zavod RS za zaposlovanje Manjše povpraševanje po delavcih Povpraševanje delodajalcev po delavcih se je decembra še naprej zmanjševalo. Prijavljenih je bilo 9.630 prostih delovnih mest, kar je 14,7 odstotka manj kot novembra in 29,4 odstotka manj kot v decembru 2011. V letu 2012 pa je bilo prostih delovnih mest za 12,7 odstotka manj kot v letu 2011. Delodajalci so od januarja do konca decembra prijavili 169.732 prostih delovnih mest, od tega 83,1 odstotka za zaposlitve za določen čas. Povpraševanje po delavcih je bilo glede na leto 2011 manjše v vseh dejavnostih.	N.D.,STA	24ur	2013-01-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prepiri-glede-menjalniskih-tecajev.html	Prepiri glede menjalniških tečajev	imf, valuta, svetovna, banka, križanič, kranjec	Prepiri glede menjalniških tečajev Zasedanje IMF in Svetovne banke so zaznamovali predvsem prepiri glede menjalniških tečajev. Ugotovili so tudi, da dobro mednarodno sodelovanje v času zadnje krize sedaj peša. Zasedanja se je udeležil tudi minister za finance Franc Križanič. (Foto: Dare Čekeliš) Z zasedanjem Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) ter Razvojnega odbora IMF in Svetovne banke se je v soboto v Washingtonu sklenilo letošnje zasedanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 187 držav članic obeh mednarodnih finančnih ustanov. Zaznamovali so ga predvsem prepiri glede menjalniških tečajev. Zasedanja sta se udeležila tudi minister za finance Franc Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Križanič je glede drugega najbolj vročega vprašanja, to je reforme kvot oziroma glasovalnih pravic v IMF, povedal, da Slovenijo najbolj zanima ohranitev dostopa do informacij, zato bo podprla tiste reforme, ki ji bodo to zagotovile. Mednarodno sodelovanje peša Na zasedanju so ugotovili, da dobro mednarodno sodelovanje v času zadnje krize sedaj peša. Kitajska in podobne države, ki dosegajo hitro rast, so že iz krize, razviti svet pa se ubada s problemom visoke brezposelnosti. Zaradi tega so predvsem s strani ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja leteli očitki na Kitajsko zaradi umetnega ohranjanja nizke vrednosti svoje valute juan, s čimer si pomaga pri izvozu. ZDA želijo v 24-članskem odboru IMF zmanjšati vpliv razvitih držav na račun Evrope, ta pa predlaga delitev oblasti po sistemu rotacije. Slovenija v odboru spada v tako imenovano belgijsko konstituenco, ki je najbolj na udaru za ukinitev. Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je opozoril na problem zaposlovanja v razvitih državah s podatkom, da je bilo v ZDA septembra ukinjenih 95.000 delovnih mest. Če se bo to nadaljevalo, se bo povečala nevarnost, da se države zaprejo vase, in mednarodno sodelovanje bo slabše. Geithner je v nastopu pred IMFC naravnost povezal sprostitev valutnih tečajev z reformo vpliva v mednarodnih finančnih ustanovah. Po drugi strani Kitajska meni, da razvite države, kot so ZDA, s svojimi visokimi dolgovi, nizkimi obrestmi in nekonvencionalnimi stimulacijskimi politikami povzročajo težave državam v razvoju in škodijo svetovni rasti. Guverner kitajske centralne banke Zhou Xiaochuan je glede sporov okrog tečajev sicer menil, da bo to vprašanje ob okrevanju zbledelo. IMFC je v sklepni izjavi pozval IMF, naj vključno z novimi študijami utrdi delo pri odpravljanju globalnih neravnovesij zaradi gibanj valutnih tečajev in vprašanj, povezanih z akumulacijo zalog vladnih rezerv. Države so se zavezale, da bodo še naprej sodelovale pri zagotavljanju rasti, zaposlovanja, uravnotežene rasti in pri boju proti protekcionizmu. Izjava vsebuje tudi poziv, naj IMF utrdi vlogo pri nadzoru makroekonomskih politik, ki lahko ogrožajo stabilnost. Razvojni odbor IMF in Svetovne banke je v sklepni izjavi prav tako pozval države, naj se izognejo protekcionizmu glede na spore okrog menjalniških tečajev. Odbor se je sicer osredotočil na poziv k pospešitvi uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja, o čemer so septembra razpravljali državni voditelji v New Yorku.	STA,V.L.	24ur	2010-10-10 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nagrada-za-najboljso-letalsko-druzbo-letos-cathay-pacific-airways-kaj-pa-nasa-adria.html	Nagrada za najboljšo letalsko družbo letos Cathay Pacific Airways. Kaj pa naša Adria?	letalo, prevoznik, letalska, družba, adria, airways, Cathay, Pacific, Airways	Nagrada za najboljšo letalsko družbo letos Cathay Pacific Airways. Kaj pa naša Adria? Nagrado za najboljšega letalskega prevoznika na svetu je letos osvojil Cathay Pacific Airways. V kategoriji najboljših letalskih prevoznikov v vzhodni Evropi je slavil ruski prevoznik Aeroflot, slovenski letalski prevoznik Adria Airways je šele sedmi. Adria Airways se z visoko uvrstitvijo ne more pohvaliti. (Foto: Miro Majcen) Nagrado za najboljšega letalskega prevoznika na svetu, ki so jo ta teden podelili na letalskem sejmu v Farnboroughu, je letos osvojil Cathay Pacific Airways s sedežem v Hongkongu. S prvega mesta je izrinil družbo Emirates iz Združenih arabskih emiratov, ki je letos četrta. Na drugo mesto se je uvrstil Qatar Airways, na tretje pa Singapore Airlines. Na peto mesto se je uvrstil Turkish Airlines, sledijo japonski All Nippon Airways, Garuda Indonesia, južnokorejska Asiana Airlines, še en prevoznik iz Združenih arabskih emiratov Etihad Airways, kot edini evropski prevoznik pa je deseterico najboljših sklenila nemška Lufthansa. Kaj pa Adria? V kategoriji najboljših letalskih prevoznikov v vzhodni Evropi je slavil ruski prevoznik Aeroflot, slovenski letalski prevoznik Adria Airways pa se je uvrstil na sedmo mesto. Hrvaški letalski prevoznik Croatia Airlines je denimo četrti. Pred Adrio Airways se je na šesto mesto uvrstil madžarski nizkocenovnik Wizz Air, na osmo mesto pa poljski LOT. Nagrade Skytrax World Airline Awards veljajo za najbolj prestižne v svetovni letalski industriji. Podelijo jih na podlagi anket, ki jih vsako leto opravijo med popotniki iz več kot 160 držav. Poleg krovne kategorije najboljše letalske družbe jih podelijo še v številnih drugih kategorijah.	STA	24ur	2014-07-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vizjak-in-polancec-o-neku.html	Vizjak in Polančec o Neku	nek, razgradnja, seja, komisija, slovenija, hrvaška	Vizjak in Polančec o Neku Na seji meddržavne komisije za Nek so govorili o ustanovitvi sklada za razgradnjo, dobrem poslovanju in pripravi novega programa razgradnje. Na seji so ugotovili tudi, da je bila proizvodnja Nek v letih od 2005-2007 višja od načrtovane. (Foto: POP TV) Zasedanja slovensko-hrvaške meddržavne komisije, ki spremlja izvajanje pogodbe med državama in ureja statusna in druga pravna razmerja povezana z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njeno izkoriščanje in razgradnjo, sta se udeležila tudi slovenski in hrvaški minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in Damir Polančec. Komisija je danes določila osnovne kriterije za pripravo revizije programa razgradnje Neka, ki mora biti pripravljena do konca prihodnjega leta. Takrat se izteče petletno obdobje, za katero velja sedanji program. Soglasno so sprejeli projektno nalogo za drugo revizijo programa razgradnje NEK in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter izrabljenim gorivom (Program razgradnje). Program razgradnje bosta v sodelovanju z NEK izdelali strokovni službi Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) iz Slovenije in Agencija za posebni odpad (APO) iz Hrvaške. Sklada za razgradnjo obeh držav v enakih razmerjih krijeta stroške priprave Programa razgradnje, ki mora biti izdelan do septembra 2009. Hrvaška je ustanovila sklad za razgradnjo Kontrolna soba v Nek. (Foto: Reuters) V času od zadnje seje je Hrvaška, kot določa meddržavna pogodba, ustanovila sklad za razgradnjo. Doslej je vanj vplačala dobrih 49 milijonov evrov, v prihodnje pa namerava vsako četrtletje v sklad vplačati okoli pet milijonov evrov, je povedal Polančec. Hrvaška naj bi zamujeno glede vplačil v sklad nadoknadila do konca leta 2010. Vizjak je ustanovitev sklada s strani Hrvaške označil kot pomemben napredek . Po njegovih besedah je v slovenskem skladu trenutno dobrih 151 milijonov evrov. Glede ravnanja z odpadki je Polančec povedal, da so strokovnjakom naročili proučitev možnosti za odlagališče radioaktivnih odpadkov, ki je glede na pogodbo lahko v Sloveniji, na Hrvaškem ali se ga izvozi v tretjo državo. Hrvaški minister pravi, da je končna odločitev še daleč, da pa verjame, da bodo s slovensko stranjo našli primerno rešitev. Iskanje lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji je trenutno v fazi presojanja v občini Krško, je dejal Vizjak, ki pričakuje, da bo občinski svet dokončno odločitev sprejel v mesecu ali dveh, nato pa minister ne vidi ovir za sprejetje vladne odločitve. O arbitraži za nedobavljeno energijo Hrvaški prihodnjič Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je bil zadovoljen s sejo. (Foto: POP TV) Arbitraža o odškodnini za nedobavljeno električno energijo v obdobju med julijem 2002 in aprilom 2003 ni bila tema današnjega pogovora, sta zatrdila ministra, ki pa se bosta na temo tega in ostalih odprtih vprašanj po Vizjakovih besedah sestala v roku dveh mesecev. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in njegov hrvaški kolega Damir Polančec sta v izjavi po seji, ki sta jo ocenila kot zelo uspešno in kot dobro popotnico za reševanje odprtih vprašanj v prihodnje, pohvalila vodenje in obratovanje elektrarne v času od zadnje seje marca 2005.	STA,Primož Jambrek	24ur	2008-09-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ilo-smo-pred-se-eno-recesijo-na-trgu-dela.html	ILO: Smo pred še eno recesijo na trgu dela	brezposelnost, ilo, torres, slovenija, raven, oecd	ILO: Smo pred še eno recesijo na trgu dela Glede na mednarodno raziskavo se Slovenija, kar se tiče brezposelnosti, uvršča v sam vrh držav, kjer se brezposelnost naglo veča. Da bi se razmere v svetu povrnile na raven, kot je bila pred krizo, pa bo potrebnih najmanj pet let. (Foto: Damjan Žibert) Mednarodna organizacija za delo (ILO) svari, da je svetovno gospodarstvo, kar se tiče delovnih mest, pred vrati nove, še hujše recesije. Po ocenah te organizacije se bo stanje, kot je bilo v razvitejših državah pred krizo, vzpostavilo čez najmanj pet let. Organizacija je opravila raziskavo v 118 državah, v 45 pa je opazila povečanje socialnih nemirov. Gre predvsem za evropske in arabske države. Glavni razlog za tako stanje je počasno okrevanje po krizi, kar se je začelo poznati tudi na trgih dela. Za to bi bilo treba po svetu v prihodnjih dveh letih ustvariti okoli 80 milijonov delovnih mest. Vendar pa trenutna upočasnitev okrevanja gospodarstev omogoča le okoli polovico potrebnih delovnih mest. Prišli smo do trenutka resnice. Okno priložnosti, da se izognemo poglobitvi krize glede zaposlenosti, je že skoraj priprto, je dejal Raymond Torres iz ILO. Zaostajamo tudi za Hrvati, Irci, Madžari in Slovaki Na eni izmed preglednic, kjer primerjajo rast zaposlenosti med naprednejšimi gospodarstvi, je Slovenija na zadnjem mestu, saj se je v Sloveniji brezposelnost v zadnjem obdobju najbolj povečala – za več kot tri odstotke. Boljše stanje je tudi v državah, kot so Hrvaška, Irska, Madžarska in Slovaška. Slovenija se pojavlja tudi pri merjenju zadovoljstva s trgom dela. Naša država se uvršča med tiste, kjer je nezadovoljstvo med razvitejšimi državami največje. Uvrščeni smo ob bok Grčiji, Italiji, Slovaški in Španiji. (Foto: Miro Majcen) OECD: Rast v evroobmočju bo le 0,3-odstotna Ločeno je izsledke svoje raziskave objavila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta je zapisala, da je dogovor, ki so ga 26. oktobra sprejeli evropski voditelji, pomemben korak, pri tem pa opozarjajo, da je treba vse ukrepe sprejeti nemudoma. Organizacija tudi napoveduje naglo upočasnitev gospodarske rasti evroobmočja, za nekatere države iz tega območja pa napovedujejo celo negativno rast gospodarstev. Tako naj bi bila letošnja 1,6-odstotna rast v evroobmočju prihodnje leto precej nižja. Gospodarstva 17 držav naj bi v letu 2012 zrasla le 0,3 odstotka. Zato so voditelje članic skupine G20, ki se bodo sestali v četrtek in petek, pozvali k hitremu ukrepanju. Treba je ukrepati odločno in tako povrniti zaupanje in implementirati primerne načine za obnovitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti, so še zapisali v OECD. Evroobmočje so tudi pozvali, naj zniža obrestne mere.	M.R.	24ur	2011-10-31 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vzroki-in-krivci-za-tezave-cipra-pralnega-stroja-umazanega-denarja-ruskega-podzemlja.html	Vzroki in krivci za težave Cipra – pralnega stroja umazanega denarja ruskega podzemlja	ciper, banka, esm, rudija, oligarh, pranje, denarja	Vzroki in krivci za težave Cipra – pralnega stroja umazanega denarja ruskega podzemlja Ciprčani so davku na bančne depozite rekli ne. A še bolj kot navadne državljane ta skrbi ruske bogataše, ki tam skrivajo svoje sumljivo pridobljeno premoženje. Čeprav jezni državljani krivca položaja iščejo v Nemčiji, pa številke kažejo, da ga lahko najdejo kar doma. Ciprčani menijo, da jih želi EU oropati, a razbohotenje bančnega sektorja so dopustili sami. (Foto: Reuters) Oči evroobmočja so uprte v Ciper, kjer se ob uvajanju posebnega davka, ki bi državi za njen bančni sistem prinesel prepotrebno pomoč, odvija prava drama, položaj pa je po zavrnitvi kompromisnega predloga v parlamentu negotov. A v primeru Cipra pravzaprav ne gre le za strah pred bankrotom, ampak tudi strah pred Rusi. Scenarij je sicer že znan: država je do zadnjega odlašala s prošnjo za mednarodno pomoč in težave pometala pod preprogo, dokler se je dalo, težave pa so bile vse večje. Država tako iz evropskega reševalnega mehanizma ESM potrebuje 10 milijard evrov, a posojilodajalci zanje postavljajo nekaj strogih pogojev. Kot pravi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, država sicer potrebuje 17,5 milijarde evrov, kar je skoraj enoletni BDP. Predvsem gre za sanacijo bančnega sistema, ki trpi zaradi velike povezanosti z Grčijo in slabih kreditov iz časov gospodarske rasti. Kljub dejstvu, da posojilodajalci lastnike denarnih vlog v ciprskih bankah silijo v sodelovanje pri njihovem reševanju, pa ima evropska pomoč vseeno grenak priokus. Ciper namreč velja za mednarodno pralnico denarja, še posebej ljuba pa je Rusom, ki tam izvajajo vse vrste finančnih nečednosti. Čeprav Ciprčani po ulicah nosijo plakate, ki obtožujejo Angelo Merkel, ki naj bi ukradla njihove prihranke, pa je resnica seveda ta, da ni nemška kanclerka tista, ki je državo spravila v težave. Kot v vseh drugih državah v krizi, je treba krivce iskati kar med domačimi bankirji in politiki. Država je dopustila, da je njen finančni sektor med letoma 1995 in 2011 zrasel za 240 odstotkov. Bilančna vsota tako predstavlja osemkratnik nacionalnega BDP. V bistvu je tako Ciper vse stavil na bančni sektor in se opekel. Da bi pridobili čim več tujcev, ki bi v njihovih bankah hranili svoj denar, so uvedli komaj omembe vredne davke, med drugim tisti na dobičke podjetij znaša manj kot deset odstotkov. Mednarodni posojilodajalci zdaj zahtevajo dvig vsaj na 12 odstotkov. Poročilo washingtonskega možganski trust „Global Financial Integrity“ (GFI) ugotavlja, da so Ciprčani stavili predvsem na umazani ruski denar. Rusi naj bi med letoma 1994 in 2011 na varno skrili 157 milijard evrov. Ciper je največji pralni stroj umazanega denarja ruskega podzemlja, so bili jasni pri GFI. GFI sicer ni edini, ki obtožuje vlado v Nikoziji. V Bruslju menijo, da tamkajšnje oblasti podpirajo sporne posle z zakonodajo, ki omogoča preprosto odpiranje anonimnih računov z vrtoglavimi zneski. Ciper celo imenujejo kot vir vsega zla, ko v Evropi govorimo o pranju denarja. Na otoku je sicer registriranih okoli 40.000 podjetij – poštnih nabiralnikov. Lastniki pa naj bi bili večinoma ruski oligarhi in mafija. V gotovini naj bi tam hranili okoli 20 milijard evrov, zato nikogar ne preseneča, da te dni na otoku pristajajo zasebna letala ruskih bogatašev, ki naj bi sporne prihranke rešila pred dolgimi prsti Evropske unije. Ciprska vlada mora tako poleg jeznih domačih varčevalcev, ki imajo sicer na bankah le izjemoma zelo velike zneske in bi jih najbrž zadovoljila že ukinitev davka za nižje depozite, miriti še jezne Ruse. Ciprčani pa so tarčo jeze očitno vsaj delno zgrešili. Ne gre namreč le za reševanje njihovih prihrankov, te v primeru bankrota bank do 100.000 evrov sicer varuje direktiva Evropske unije, ampak sumljivo pridobljenega premoženja ruskih bogatašev.	Natalija Švab	24ur	2013-03-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-zlatu-kar-na-avtomat.html	Po zlato kar na avtomat!	zlato, doma, kapitalskii, trgi, nakup, zlata, plemenita, kovina, krizni, časi, Slovenija, kovnice, kovance, palice, zaloge, zlata, povpraševanje, fizičen, nakup, zlata, neobdavčen, kapitalski, dobiček, skladiščenje, investicija, moro, elementum, zlatarna	Po zlato kar na avtomat! V času ekonomske krize želi marsikdo svoje prihranke zaščititi in preseliti v varna zlata nebesa . Želja po takojšnem dostopu do zlata je povzročila, da bančnim avtomatom sedaj konkurirajo avtomati za prodajo zlatih ploščic. Zlato se je začelo prodajati kar v avtomatih! (Foto: iStockphoto) V turbulentnih časih marsikateri vlagatelj išče zatočišče z investiranjem v plemenite kovine fizičnih oblik. Zlato ali druge plemenite kovine lahko kupite v fizični obliki, kar velja za najbolj konzervativno obliko investiranja. Atraktivnost nakupa zlata se povečuje z dejstvom, da se pri nakupu ne zaračuna davek na dodano vrednost. Prav tako je ob morebitnem realiziranem dobičku vsak oproščen tudi do 20-odstotnega davka na kapitalski dobiček. V Sloveniji fizični nakup ali prodajo zlata opravite pri različnih ponudnikih prodaje zlata. Prav mogoče je, da se bo zaradi vse večje priljubljenosti zlato začelo kar samo prodajati v avtomatih. Na Cekinu smo ekskluzivno objavili, kako zlatomat izgleda, kako velike ploščice ponuja in na kakšen način privablja širše množice, ki se sprehajajo mimo. Kliknite tukaj!	Tony Carter,Uroš Bric	24ur	2009-06-05 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uspesen-dan-za-ljubljansko-borzo.html	Uspešen dan za Ljubljansko borzo	borza, padec, indeks	Uspešen dan za Ljubljansko borzo Na Ljubljanski borzi so se podražili vsi blue chipi, najbolj pa delnice NKBM, ki so poskočile za skoraj pet odstotkov. Vlagatelji so najbolj povpraševali po delnicah Krke. (Foto: POP TV) Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 674,43 točke, kar je 14,63 točke oz. 2,22 odstotka več kot v četrtek. Podražili so se vsi blue chipi, najbolj pa delnice NKBM, ki so poskočile za skoraj pet odstotkov. Slabše so se delnice slovenske banke ob krepkem prometu odrezale v Varšavi. Vlagatelji so danes opravili za 1,21 milijona evrov prometa. Najbolj so povpraševali po delnicah Krke, s katerimi so sklenili za 922.910 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se je pri tem zvišal za 3,77 odstotka, na 58,01 evra. Potem ko so ta teden zaradi znižanja bonitetne ocene ZDA navzdol grmeli tečaji delnic po vsem svetu, je veliko izgubo na tedenski ravni zabeležila tudi Ljubljanska borza. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je od minulega petka zdrsnil za skoraj šest odstotkov. Pocenili so se vsi blue chipi, največ pa so izgubile delnice Petrola. Najbolj uspešno so sicer trgovalni teden sklenile delnice NKBM (36.030 evrov), katerih zaključni tečaj se je danes povzpel za 4,77 odstotka, na 5,71 evra. Na Varšavski borzi delnice druge največje slovenske banke trenutno kotirajo pri 21 zlotov (5,03 evra), kar je 4,55 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Danes je bilo zaenkrat prodanih 2788 delnic NKBM, promet pa je dosegel 58.547,61 zlota (14.020,36 evra). Rast na Ljubljanski borzi pa so zabeležile še delnice Gorenja (52.680 evrov), ki so se okrepile za 2,97 odstotka, na 6,899 evra. Navzgor so šli tudi drugi blue chipi. Zaključni tečaj delnic Telekoma Slovenije (16.710 evrov) se je zvišal za 1,50 odstotka, na 66,99 evra, Petrola (35.210 evrov) za 1,31 odstotka, na 186 evrov, Mercatorja (2900 evrov) pa za 0,33 odstotka, na 153 evrov. Trendu rasti sta sledili tudi preostali delnici v prvi kotaciji. Delnice Intereurope (2650 evrov) so se podražile za 3,55 odstotka, na 1,75 evra, delnice Luke Koper (1330 evrov) pa za 2,23 odstotka, na 11 evrov. V standardni kotaciji so vlagatelji največ zanimanja pokazali za delnice Zavarovalnice Triglav, s katerimi so sklenili za 23.330 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic je pri tem pridobil 1,27 odstotka, tako da se je oblikoval pri 12,76 evra. V tej kotaciji so se sicer ob skromni rasti najbolj okrepile delnice Istrabenza, ki so šle navzgor za 10,29 odstotka, na 2,99 evra, in delnice Pozavarovalnice Sava (+5,41 odstotka, na 6,60 evra). Najslabše so jo medtem odnesle delnice Žita (-2,91 odstotka, na 100 evrov).	STA	24ur	2011-08-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/svet/trgi-lahko-dogovor-o-grciji-tolmacijo-tudi-kot-selektivni-bankrot.html	Trgi lahko dogovor o Grčiji tolmačijo tudi kot selektivni bankrot	evrospka, centralna, banka, evrospki, svet, vrh, eu, evroskupina, herman, van, rompuy, jean, claude, trichet, grčija, evro, evroobmočje, kriza	Trgi lahko dogovor o Grčiji tolmačijo tudi kot selektivni bankrot Dogovor o pomoči Grčiji po zagotovilih predsednika Evropske centralne banke vsebuje orodja za vse scenarije. Tako naj bi bil pripravljen tudi na možnost, da trgi presodijo, da gre za izraz delne nezmožnosti Grčije, da odplačuje svoje obveznosti. Voditelji držav v evroskupini so Grčiji odobrili 109 milijard evrov pomoči. Prvič bo pri reševanju sodeloval tudi zasebni sektor, ki bo do leta 2020 prispeval 135 milijard evrov. (Foto: Reuters) Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra, je po koncu izrednega vrha evroskupine dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Kot je znano, naj bi Grčija v okviru dodatnega paketa finančne pomoči iz javnih virov skozi uporabo začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) dobila okoli 109 milijard evrov. Prvič bo pri reševanju pomagal tudi zasebni sektor. Da dogovor o dodatni pomoči Grčiji ne bo povzročil kreditnega dogodka , ko bi se začela unovčevati zavarovanja za grški dolg in kar bi lahko pripeljalo do hitrega širjenja dolžniške krize, je zagotovil predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. Ob tem ostaja odprto vprašanje, kako bodo ta dogovor tolmačili bonitetne agencije in finančni trgi. Kot je dejal Trichet, dogovor vsebuje orodja za vse scenarije. Tako tudi za možnost, da bi trgi dogovor videli kot izraz delne nezmožnosti Grčije, da odplačuje svoje obveznosti oziroma da gre v resnici za selektivni bankrot. Selective default oziroma delno neizpolnjevanje obveznosti je stopnja pri ocenjevanju kreditne sposobnosti, ki jo dodelijo agencije za ocenjevanje kreditnih sposobnosti v primerih, ko subjekti ne izpolnijo določenih svojih kreditnih obveznosti. Še nižja stopnja je default oziroma neizpolnjevanje kreditnih obveznosti , ko subjekt ne izpolnjuje praktično nobenih svojih dospelih kreditnih obveznosti. Z jamstvi začasnega kriznega mehanizma EFSF v višini 35 milijard evrov naj bi se namreč v tem primeru zagotovila tudi zadostna kakovost oziroma boniteta grških vrednostnih papirjev, ki jih ima kot zavarovanje v operacijah refinanciranja grških bank v lasti ECB. To naj bi grškim bankam omogočilo nadaljevanje možnosti pridobivanja sredstev pri ECB. ECB je sicer ves čas opozarjala na kreditni dogodek , obenem pa se je v strahu pred posledicami za grški in posledično evropski bančni sektor upirala tudi t. i. selektivnemu defaultu Grčije. Sedaj je, kot kaže, Trichet stopil korak nazaj. Povedal je, da ECB podaja svoja stališča in argumente, a odločajo članice, ki ECB vedno ne poslušajo. Trichet zadovoljen z nekaterimi razjasnitvami, dogovori in zavezami Trichet je sicer pozdravil razjasnitev, da bo udeležba zasebnih upnikov pri pomoči Grčiji prostovoljna in da bo veljala samo za primer Grčije. Prav tako je zadovoljen z zavezo, da bo stekla dokapitalizacija grške banke, če bo potrebno. Jean-Claude Trichet (Foto: Reuters) Veseli ga dogovor o okrepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra, ki bo lahko nastopal tudi na sekundarnem trgu in tako v prihodnje razbremenil ECB, ki je v minulih mesecih kupovala grške dolžniške papirje. Kot zelo pomembno je izpostavil tudi zavezo območja evra k podpori Grčiji pri izvedbi potrebnih reform ter zavezo članic k izvedbi javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform. Še posebej pa je izpostavil jasno in trdno zavezo članic, da bodo spoštovale svoje dolžniške obveznosti. Masten: To nikakor ni selektivni bankrot V primeru Grčije so kreditne agencije nakazale, da bi lahko prišlo začasno do delnega neizpolnjevanja obveznosti , ker zasebni investitorji praktično ne bodo dobili poplačanih glavnic v prvotnem roku zapadlosti, temveč bodo prostovoljno podaljšali ročnost vseh obveznic, ki naj bi sicer zapadle v obdobju programa (do 2014), z njihovo zamenjavo za obveznice z daljšo ročnostjo (debt exchange) ali kupili nove obveznice (roll-over) v istih zneskih, kot so dospele obveznosti, ali jih prodali Grčiji po nižji ceni (secondary market operations). Ministrstvo za finance RS Slovenski ekonomist Igor Masten pravi, da pri tem nikakor ne gre za selektivni bankrot , ampak gre za prestrukturiranje dolga. Bankrot v taki ali drugačni obliki s tem ostaja odprta možnost za prihodnost. Dogovor, je spomnil, vključuje tudi kup pogojnih klavzul, zaveze s strani Grčije, nad uresničevanjem katerih bo mednarodna skupnost v prihodnje morala budno bdeti, so ob tem močnejše kot kdaj koli prej. Če se bo kar koli zalomilo, je de iure neka možnost urejenega defaulta odprta. Da je pa Grčija de facto bankrotirana, pa je že dejstvo od lanskega aprila, ob tem pravi ekonomist. Masten se je dotaknil še sodelovanja zasebnih upnikov pri reševanju Grčije. To po njegovem mnenju pomeni priznanje resnosti težav v grškem primeru. Zasebni sektor ima tu legitimen interes, saj bo s pomočjo zmanjšal izpostavljenost do Grčije v primerjavi s tistim, kar bi lahko bilo v kratkem, ko bi sicer Grčija morala refinancirati dolg in ga ne zmogla, zraven pa ne bi bilo nekega novega mehanizma uradne dodatne pomoči . Na strani zasebnega sektorja bi bila v takem primeru za marsikatero banko verjetnost precejšnjih odpisov, pravi Masten. Kako se bo glede na četrtkov dogovor kriza razvijala v prihodnje, je še težko reči, meni Masten. Z mehanizmi finančne pomoči se namreč le kupuje čas, ti dogovori Grčiji začasno olajšajo dihanje. A Grčija mora predvsem izboljšati zdravje svojega gospodarstva, za to pa bo potreben mehanizem razvojne pomoči, še pravi. Grški politiki začutili veliko olajšanje Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes izrazil veliko olajšanje nad četrtkovim dogovorom voditeljev držav v območju evra o drugem svežnju pomoči Grčiji. V grškem gospodarstvu je čutiti veliko olajšanje, je povedal Venizelos in dodal, da so grške banke zavarovane. Javni dolg je pod kontrolo, država je varna ..., obstaja splošna mobilizacija, težka evropska fronta, je dejal. Grški politiki so začutili veliko olajšanje. (Foto: Reuters) Poslanec SNS Bogdan Barovič je kritičen do novega svežnja pomoči Grčiji. S pomočjo Grčiji rešujemo nemške in francoske banke, pa še kakšen njihov vlak zraven, verjetno. Slovenska vlada po njegovi oceni zavestno uničuje domače gospodarstvo. Rebalans proračuna gre po Barovičevem mnenju v škodo gospodarstva, ob tem pa našteva, da ne bo investicij, spodbud za zaposlovanje v realnem sektorju, obrestne mere bodo še višje, banke ne bodo dobile denarja, konkurenčno stanje se bo slabšalo. Izpostavil je še, da DZ kot da ne obstaja več, saj o vsem odloča zgolj in samo vlada . Grški premier George Papandreu je že v četrtek pozdravil podporo in izraz kolektivne volje območja evra za nov program pomoči Grčiji in dogovor o dodatnih orodjih za učinkovit odgovor na dolžniško krizo v območju evra. Kot je zatrdil, postavlja program Grčijo na vzdržno dolžniško pot, kar zmanjšuje breme za grške ljudi, ki so ponosno, ustvarjalno in podjetno ljudstvo. Prosijo le, da se državi omogočijo velike spremembe v smeri vzdržnega in konkurenčnega gospodarstva, tako da bo Grčija verodostojna država. Po njegovem mnenju gre za evropski paket in evropski uspeh, še posebej pa ga je veselila napovedana podpora Evropske komisije in članic območja evra pri izvedbi strukturnih reform in boljši porabi sredstev EU. Pozitivno za evropske borze Dogovor o drugem svežnju pomoči Grčiji je pozitivno vplival tudi na evropske borze in evro. Nekoliko je tako popustil tudi pritisk vlagateljev v Španiji, ki je po mnenju analitikov ena od držav, ki bi lahko sledile Grčiji. Tečaji delnic na borzi v Madridu so se po več dneh padcev v četrtek zvišali za tri odstotke, danes pa so v prvih 15 minutah po odprtju borznega parketa pridobili dva odstotka. Obresti na desetletne španske obveznice so se na sekundarnem trgu znižale na 5,6 odstotka, potem ko so minuli teden dosegle 6,3 odstotka. Dogajanje v Evropi odmeva tudi na Japonskem. Tamkajšnji finančni minister Jošihiko Noda je v Tokiu dejal, da je Japonska, tretja gospodarsko najmočnejša država na svetu, po potrebi pripravljena kupiti še več obveznic v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), potem ko jih je od januarja kupila že okoli 20 odstotkov.	STA,N.D.,Tea Šentjurc,Ni.J.	24ur	2011-07-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stecaj-sct-ja-slaba-novica-za-upnike.html	Stečaj SCT bo za seboj potegnil plaz stečajev podizvajalcev	sct, stečaj, sodišče, osem, dni	Stečaj SCT bo za seboj potegnil plaz stečajev podizvajalcev Stečaj SCT, ki se bo predvidoma začel v sredo in bo trajal pet ali več let, je slaba novica za zaposlene, podizvajalce, upnike in posledično tudi davkoplačevalce, saj bo poslabšal kapitalsko ustreznost NLB, ki utegne zaradi tega potrebovati še eno dokapitalizacijo. Vodstvo SCT je skladno z napovedmi ob začetku naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču umaknilo predlog za začetek prisilne poravnave družbe. Delavci SCT in prisilni upravitelj so nato umaknili tudi ugovore zoper vodenje prisilne poravnave. Sodišče bo predvidoma že pred iztekom osemdnevnega roka začelo stečajni postopek. Takšni znaki bodo romali na smetišče zgodovine slovenskega gradbenega sektorja. (Foto: Bralec R. Hrovat) Sodišče je sicer za danes ob 8.30 oklicalo narok za obravnavo ugovorov proti vodenju prisilne poravnave – po dva ugovora sta vložila donedavna prisilna upraviteljica Majda Šantl in peterica zaposlenih pri SCT ter zahtevala stečaj – in ga po umiku predloga za začetek prisilne poravnave ter ugovorov zoper vodenje prisilne poravnave tudi zaključilo. Upniki bodo v stečaju potegnili krajši konec. Največ garancij je SCT dala Nova Ljubljanska banka (NLB). Potencialni skupni dolg SCT, če bi se unovčile vse garancije, je okoli 450 milijonov evrov, je dejal Mes. Od tega je odvisno tudi, v kakšnem deležu bodo poplačani upniki. Mes ocenjuje, da bodo poplačani precej manj od 40 odstotkov, kolikor je predvidevala prisilna poravnava. Sodnica Mateja Dobovšek je napovedala, da bo sodišče začetek stečajnega postopka oklicalo že pred iztekom osemdnevnega roka, v katerem mora to storiti po umiku prisilne poravnave. Stečaj slaba novica za zaposlene, podizvajalce, upnike in davkoplačevalce Odvetnica Ljiljana Besedič Leštan, ki je v primeru zastopala peterico delavcev SCT, je povedala, da se je agonija s SCT zaključila po edinem možnem scenariju glede na dogajanje v zadnjega pol ali celotnem letu . Delavci imajo po njenih besedah v začetku stečaja zagotovljeno izplačilo štirih in pol minimalnih plač, koliko več pa bo, bo odvisno od stečajnega upravitelja in njegove zmožnosti, da čim več pridobi v stečajno maso. Delavci bodo imeli prednost pri terjatvah. (Foto: Sani Karič) Glede na to, da so terjatve delavcev – odpravnine in zadnje tri neizplačane plače – prednostne terjatve, verjamem, da bodo vsaj delavci v večji meri poplačani. Je pa veliko večje vprašanje za ostale upnike. Zna se zgoditi, da bo stečaj SCT potegnil za sabo številne podizvajalce in sodelavce SCT, je dejala Besedič Leštanova. Z njo se strinja Miroslav Požar, predstavnik neplačanih podizvajalec pri gradnji pomurske avtoceste. Na vprašanje, kaj zanje pomeni stečaj SCT, odgovarja, da bo ta za sabo potegnil plaz velikega števila podizvajalcev. Po drugi strani pa bo denar, ki bi se lahko lansko leto namenil reševanju gradbenega sektorja, šel namesto tega za dokapitalizacijo NLB, saj bo propad SCT-ja – pa ne le njega – za seboj potegnil tudi unovčenje bančnih garancij. NLB bo zaradi telefonskih kreditov zopet v veliki zgubi. Verjetno bo sledila še ena dokapitalizacija, saj ta za 250 milijonov evrov ne bo dovolj. Stranske učinke stečaja gradbinca je že v soboto napovedal tudi direktor panožne zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar. Na krajši rok bo sledilo zapiranje podizvajalskih in dobaviteljskih podjetij, ki so bila do SCT izpostavljena z večjimi deleži njihovih terjatev. Posledice bodo nosile tudi banke, saj se bodo poleg neplačanih dolgov unovčevale tudi različne bančne garancije, ki jih je izdalo podjetje, pojasnjuje Renar. Zavod za zaposlovanje pripravljen na priliv delavcev SCT Zavod, ki je stike s SCT navezal že ob prijavi delavcev v primeru stečajev hčerinskih družb SCT, je pripravljen na povečan obseg dela, da bi se delavci matične družbe SCT čim hitreje in brez težav prijavili na zavod. Organiziral bo tudi posebne termine za prijavo. Ob stečaju bo delo izgubilo 760 oseb, kolikor jih še zaposluje družba SCT. Od teh je okoli 500 delavcev, ki so delali na gradbiščih oz. v operativi, ostali so visoko strokovno usposobljen kader, večinoma strokovnjaki za gradbeništvo, je povedal prokurist SCT Dušan Mes. Po njegovem mnenju bodo delavci – glede na to, kolikšna bo stečajna masa in da so delavci prednostno poplačani, in če bo stečaj voden na pravi način – v stečaju poplačani. Delavci SCT se bodo lahko, ko bodo prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi, po preteku 15-dnevnega odpovednega roka prijavili na zavodu. Delavcem iz BiH in Makedonije, ki v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, bo pravica do nadomestila mirovala, dokler sporazuma z omenjenima državama ne bosta ustrezno spremenjena oz. delavci ne bodo dobili stalnega prebivališča. Nadomestilo za prve tri mesece znaša 80 odstotkov osnove, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov osnove. Osnova je povprečna mesečna plača v obdobju zadnjih osmih mesecev. Delavcem, ki v obdobju osmih mesecev niso prejemali plače niti nadomestila plače, se za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal. (Foto: Damjan Žibert) Delavci bodo lahko uveljavljali tudi pravico do izplačila iz jamstvenega in preživninskega sklada, zahtevo morajo podati v 90 dneh od prejema odpovedi. Upravičeni so do odpravnine v višini do zneska ene minimalne plače, zmanjšane za davke in prispevke, pri čemer morajo svoje terjatve prijaviti v stečaju. V stečaju lahko delavci od delodajalca zahtevajo izplačilo neizplačanih plač oz. nadomestil za zadnje tri mesece, in sicer v višini do treh minimalnih plač, zmanjšanih za davke in prispevke. Po nekaterih ocenah naj bi stečaj trajal najmanj pet let Benigar Tošič, ki bo stečajni upravitelj, ocenjuje, da bo stečaj dolgotrajen, koliko časa bi lahko trajal, je nemogoče oceniti, pravi. Pričakuje, da bo sodišče sklep o začetku stečajnega postopka objavilo v sredo, z začetkom postopka pa bo dobil tudi vsa pooblastila. SCT je bil slovenski, jugoslovanski in celo evropski gradbeni velikan, ki je v najboljših časih po nekaterih ocenah zagotavljal zaslužek celo okoli 100.000 prebivalcem nekdanje Jugoslavije. Dušan Mes, ki je v družbo prišel pred dobrim mesecem dni, se je za vstop v lastništvo in pridobitev potrebnih sredstev za poslovanje in izplačilo plač dogovarjal s Cestnim podjetjem Ljubljana (CPL). A je ta družba prejšnji teden ocenila, da je vstop v SCT pod predlaganimi pogoji – banke so med drugim zahtevale, naj prevzame za 110 milijonov evrov garancij – preveč tvegan. Za umik predloga za začetek prisilne poravnave se je upravni odbor SCT, ki ga vodi Ivan Zidar, v njem pa sta še Aleksander Meze in Janez Jamnik, odločil v ponedeljek, saj da ni več realnih možnosti za uspešno izvedbo prisilne poravnave. Pogled od znotraj Po besedah (vsaj do srede) zaposlenega v SCT, ki je želel ostati neimenovan, največjo krivdo za potop SCT-ja nosi poslovodstvo, se pravi Ivan Zidar, Aleksander Meze in Janez Jamnik, da pa je k situaciji pripomogel tudi način poslovanja po letu 2008. Izčrpavanje podjetja s strani poslovodstva in menedžerski odkup so seveda največji krivec za potop SCT-ja, svoje pa je dodalo tudi stiskanje naročnikov z najnižjo ceno po letu 2008, ki je podjetje prisililo v posle pod realno vrednostjo opravljenih del in onemogočalo dokončanje projektov v zastavljenem roku ter kvaliteti, pravi bodoči iskalec zaposlitve. Poudarja, da je bil nemški model, ko se izloči najvišjo in najnižjo ponudbo in se upošteva sredino med njima, kot je nekoč v Sloveniji že veljalo, mnogo ustreznejši . Ko pa smo leta 2008 končali Šentvid in je odpadel omet, se je v državi uveljavila klima, ki je od izvajalca zahtevala najnižjo ceno. Največjo krivdo za potop SCT-ja nosi poslovodstvo. (Foto: POP TV) Po prepričanju sogovornika, ki je želel ostati neimenovan, so kartelni dogovori deloma plod pravila najnižje cene ponudbe na razpisih. Obenem meni, da je afera Čista lopata brezvezna zadeva , ker so se konec koncev za vse projekte, ki so se delali, dogovarjali na podoben način . Ne moremo reči, da je samo Zidar kriv. Vsak nosi svoj delež krivde, Zidar kot odgovorni kot tudi naročniki, najkrajšo pa so potegnili naročniki, ki so s svojimi odpovedmi financirali te zadeve. Zato da ima ta država poceni tunele, je veliko delavcev dobivalo nižje plače, je za 24ur.com povedal vir v podjetju. Pa se ni morda podjetje, ki je bilo tako dolgo odvisno od poslov, povezanih z državo, predvsem preko gradnje avtocetnega križa, pravzaprav obnašalo, kot da se bo avtocesta gradila večno? Udobno smo živeli, po domače povedano. Sicer smo gradili in dobivali posle tudi v tujini, a so ti po vrsti propadali, ko se je okoli SCT-ja zaradi Zidarja ustvarila klima, kot da gre za kriminalno podjetje. Tako smo izgubili posle v Bosni, Srbiji in Albaniji, medtem ko nam Libija ni šla na roko zaradi garancij. Tudi naročniki namreč berejo časopise in vedo, kaj se dogaja v Sloveniji. Ko pade prva domina, ponavadi pade tudi zadnja. Zadnjo redno plačo je naš sogovornik prejel konec januarja. Misli, da je bilo v postopku prisilne poravnave bistveno premalo storjenega za ohranitev poslov. Delovanje prokurista Mesa ocenjuje kot docela pozitivno in pravi, da je res škoda, da ni prišel že prej, saj je bil pretekli mesec daleč najbolj produktiven v smislu reševanja firme . Očitno je že nekomu ustrezalo, da je ta firma propadla, pravi.	STA,Tanja Volmut	24ur	2011-06-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/skrivnostni-resitelj-mure-je-janez-lah.html	Skrivnostni rešitelj Mure je Janez Lah	mura, sod, nfd, predlog, finance, občina, tomaž, kuntarič	Skrivnostni rešitelj Mure je Janez Lah V murskosoboški občini so potrdili, da je poslovnež, ki je navezal stik z njimi, ker je imel pripravljene načrte za rešitev Mure, res Janez Lah. Na občini pa naj bi se javil še en interesent za Muro. (Foto: POP TV) Na občini Murska Sobota pravijo, da je podjetnik Janez Lah preko direktorja občine navezal stik z mestno občino in jim posredoval svojo korespondenco z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom, Stanetom Valentom (NFD) ter predsednikom uprave Kapitalske družbe Tomažem Kuntaričem. Tiskovna predstavnica občine je še povedala, da je Lah v ponedeljek oddal svojo ponudbo SOD-u. Kot pravijo, pa se na občino obračajo tudi drugi potencialni investitorji. Kot je znano, je Janez Lah, ki je sprva želel ostati neimenovan, z murskosoboško občino navezal stik, saj je imel načrt za rešitev Mure, a mu nihče izmed pristojnih ni odgovoril. Na občini so povedali, da naj bi imel Lah tri različne scenarije, po vseh pa bi lahko rešili vsa delovna mesta v Muri. Sicer pa je Sod, ki je 12,2-odstotni lastnik Mure pozval zainteresirano javnost, da do ponedeljka pošlje svoje ponudbe in predloge za reševanje Mure. Na Sodu so tako prejeli osem predlogov, od tega pa je le en vključeval lastni finančni vložek, ki je bil, kot so zapisali v Sodu, pogoj za resno obravnavanje predlogov. Kljub temu bodo strokovne službe na Sodu v prihodnjeh dneh prispele ponudbe preučile.	Primož Jambrek	24ur	2009-08-18 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/10-odstotkov-cenejsa-elektrika.html	10 odstotkov cenejša elektrika	cena, elektrika, gen, gen-i, gospodinjstvo, robert, golob	10 odstotkov cenejša elektrika Družba GEN-I začenja s prodajo v povprečju 10 odstotkov cenejše elektrike za gospodinjstva. Tisti, ki bodo postali njihovi novi odjemalci, naj bi do konca 2009 privarčevali okoli 50 evrov. Družba GEN-I se je odločila za vstop na trg električne energije za gospodinjstva. Danes je njeno vodstvo predstavilo projekt Poceni elektrika, s katerim ta hčerinska družba skupine GEN Energija začenja s prodajo v povprečju 10 odstotkov cenejše elektrike gospodinjstvom. Mertin Novšak, direktor GEN Energije (levo) in Robert Golob, predsednik uprave GEN-I (desno) (Foto: Blaž Garbajs) Danes, po letu in pol testnega obdobja, smo prišli do položaja, ko lahko to, kar smo se naučili, ponudimo celotni Sloveniji, je danes dejal Robert Golob, predsednik uprave GEN-I. Nižji računi za vse odjemalce Po njegovih besedah smo v zadnjem času priča številnim podražitvam na področju dobave električne energije gospodinjstvom. Danes smo pripravljeni zavzeti pozicijo najugodnejšega ponudnika v Sloveniji. Naša ponudba zajema v povprečju za 10 odstotkov nižjo ceno, za katero jamčimo, da je ne bomo spreminjali do 31.12. 2009, pravi Golob in dodaja, da bodo v okviru projekta Poceni elektrika vsem, ki se jim bodo pridružili do 1.maja prvi mesec oskrbe z električno energijo podarili. Samo do konca letošnjega leta bo razlika za tiste, ki bodo imeli prvi mesec zastonj, več kot 50 evrov, poudarjajo predstavniki družbe. Golob dodaja, da je bil ključ oblikovanja njihove cenovne politike ta, da so najcenejši v vseh segmentih. Ni pomembno, kje živite in koliko porabite, v vsakem primeru boste pri nas dobili nižje račune, je pojasnil. Postopek zamenjave dobavitelja naj bi bil enostaven in brezplačen. (Foto: Reuters) Lastniških združevanj ne bo Podjetji GEN Energija in GEN-I sta sicer po pojasnilih Martina Novšaka, direktorja GEN Energije, zelo močno povezani, po Golobovih besedah pa do lastniškega združevanja obeh tudi zaradi zakonodaje ne more priti. Glede morebitnega združevanja prvega in drugega energetskega stebra je Novšak z vidika konkurenčnosti trga mnenja, da sta v Sloveniji potrebna vsaj dva stebra. Kot pravijo predstavniki GEN-I imajo enake cene, tako za male kot tudi za velike odjemalce električne energije. Več, kot odjemalec porabi, bolj se mu bo splača zamenjati ponudnika, še pravijo. V času recesije je konkurenca dobrodošla Na vprešenje, kako se bo na to ponudbo odzvala konkurenca, je predsednik uprave GEN-I odgovoril, da se ne ukvarjajo s konkurenco. Ne pričakujemo, da bo konkurenca znižala cene. Odkar je Slovenija samostojna se ni zgodila niti ena sama pocenitev električne energije in mislim, da bo ta, ki prihaja ravno v času recesije, za slovenska gospodinjstva več kot dobrodošla, je še poudaril Golob. Menjave dobavitelja bodo po njihovih besedah opravili brezplačno, dobava električne energije pa se v nobenem primeru ne bo prekinila. V družbi GEN-I sicer načrtujejo, da bodo v naslednjih treh letih osvojili deset odstotkov trga gospodinjstev, kar pomeni približno 80.000 odjemalcev elektrike.	STA,Barbara Golub	24ur	2009-03-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sef-evroskupine-juncker-zagotovil-slovenija-ne-potrebuje-pomoci.html	Šef evroskupine Juncker zagotovil: Slovenija ne potrebuje pomoči	finančni, trdi, evroskupina, pomoč, slovenija, efsf, šušteršič, juncker, ecofin	Šef evroskupine Juncker zagotovil: Slovenija ne potrebuje pomoči Slovenska vlada nima nikakršnega namena zaprositi za finančno pomoč, je v Bruslju povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker po koncu zasedanja finančnih ministrov držav v območju evra. Juncker je zaenkrat zadovoljen s pojasnili finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Meni, da Slovenija, če bo sledila ukrepom, ne bo potrebovala pomoči. (Foto: Miro Majcen) Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je po srečanju ministrov območja evra zatrdil, da Slovenija ne bo naslednja v vrsti držav, ki potrebujejo pomoč. Prepričani smo, da je Slovenija sposobna napraviti korake, potrebne za naslovitev izzivov, s katerimi se sooča, je še poudaril. Juncker je pojasnil, da je evroskupina na tokratnem zasedanju razpravljala tudi o Sloveniji. Cilji in ukrepi, ki jih predvidevata slovenski proračunski in reformni program, so po njegovih besedah ambiciozni ter morajo biti izvedeni v celoti in brez zamud . To bo po njegovih besedah zagotovilo ohranitev nizke ravni javnega dolga in potrebe po zunanjem financiranju države. Slovenske banke so bile po Junckerjevih navedbah nedavno dokapitalizirane v skladu z zahtevami Evropske agencije za bančni nadzor, morebitne nadaljnje potrebe po dokapitalizaciji bank so omejene in jih lahko izpeljejo njihovi lastniki oziroma država. Tudi finančni minister Janez Šušteršič je že ob prihodu na zasedanje evroskupine poudaril, da Slovenija ne bo zaprosila za finančno pomoč iz evropskih reševalnih skladov in da ni razlogov za nobeno paniko glede Slovenije . Ob tem je priznal, da je nespretna in preveč iskrena komunikacija prispevala k špekulacijam na finančnih trgih. Danes pa je Šušteršič ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU še pojasnil, da je na koncu evroskupine pod točko razno izrazil željo, da po vseh ugibanjih v zadnjih dneh kolege obvesti o razmerah v Sloveniji in da pojasni, da o prošnji za pomoč ne razmišljajo. Minister je kolegom povedal, da je Slovenija za eno leto zagotovila kapitalsko ustreznost Nove Ljubljanske banke ter da bo skušala ta sredstva tudi s pomočjo zasebnih vlagateljev povrniti in zagotoviti trajen kapital. Poudaril je tudi, da bančni sistem ni ogrožen in da na področju javnih financ izvajajo predvidene reforme. Razprave o Sloveniji pa po njegovih besedah ni bilo. Nič nismo slišali, drugi so poslušali, je odgovoril na vprašanje, kakšna je bila razprava o Sloveniji. Pojasnila Slovenije so bila po njegovih besedah vzeta na znanje, Junckerjeve besede pa je minister označil kot pozitivne .	STA,Natalija Švab	24ur	2012-07-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/protesti-proti-tujim-delavcem.html	Protesti proti tujim delavcem	velika, britanija, tuja, delovna, sila, protest	Protesti proti tujim delavcem Leta 2007 je britanski premier Brown svojim državljanom obljubil, da bodo britanske službe dobili britanski delavci. Zdaj so ga protestniki spomnili na izrečene besede. Britanski delavci naj bodo prvi. (Foto: Reuters) Gospodarska kriza kaže zobe. V Veliki Britaniji se vrstijo protesti proti zaposlovanju tuje delovne sile. Britanski tisk poroča, da se vračajo v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so se tovrstni protesti kar vrstili. Obenem pa za širjenje nestrpnosti krivijo britanskega premierja Gordona Browna, ki je leta 2007 obljubil, da bodo britanske službe dobili britanski delavci (British jobs for British workers). Ker pa je ljudstvo ocenilo, da se Brown ne drži obljube, so se napotili na ulice. Prvi so svoje nestrinjanje s politiko zaposlovanja tujih delavcev izrazili prebivalci mesta Immingham. Bližnja naftna rafinerija je namreč zaposlila okoli 400 italijanskih delavcev. Okoli tisoč prebivalcev se je zbralo in izrazilo svoje nestrinjanje z odločitvijo vodstva rafinerije Lindsey Oil. Čas krize prinaša tudi zaskrbljenost ljudi za njihova delovna mesta. Zgodovina nas uči, da gospodarska in finančna kriza prinaša tudi pojav nestrpnosti do tuje delovne sile. Kaj bo storil Brown in kako bo zajezil izbruh nacionalizma in nestrpnosti, še ni znano. Je pa za televizijsko hišo BBC povedal, da ostro nasprotuje protestom. V Italiji podobne zahteve Italijanska vladna stranka Severna liga (Lega Nord) je že konec lanskega leta predlagala dvoletno popolno prepoved priseljevanja, saj naj bi priseljenci ogrožali delovna mesta Italijanov. Zaradi krize bo ukinjeno na tisoče delovnih mest, dotok priseljencev moramo nujno zaustaviti, je dejal eden od parlamentarcev omenjene desničarske stranke. Predlog je sicer na podporo naletel tudi v sindikalnih krogih. Sindikalno združenje CGIL v severnoitalijanskem mestu Treviso je tako pozvalo k suspenzu letnih kvot za delavce iz tujine, saj jih v prihodnosti zaradi krize ne bodo mogli več zaposlovati.	M.M.	24ur	2009-02-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/adria-bo-znova-letela-v-london.html	Adria bo znova letela v London	london, adria, airways, letališče, letalo, luton, ljubljana, linija	Adria bo znova letela v London Od 25. marca bo Adria Airways spet začela leteti v London. Na letališče Luton bodo leteli štirikrat tedensko, v sredo, petek in soboto zjutraj ter v nedeljo zvečer. Vozovnice bodo cenejše od 100 evrov. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	24UR OB ENIH	24ur	2012-02-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/paloma-ostaja-v-rokah-nsi.html	Paloma ostaja v rokah NSi	paloma, nova, slovenija, bajuk, predsednik, uprave, danilo, marin	Paloma ostaja v rokah NSi Paloma ostaja v rokah Bajukove NSi, saj bo predsednik uprave še naprej Danilo Marin - vplivni član Bajukove stranke. NA	Ana Turk	24ur	2007-12-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/o-odpuscanju-so-se-dogovorili-s-sindikati.html	O odpuščanju so se dogovorili s sindikati	prevent, kriza, odpuščanje	O odpuščanju so se dogovorili s sindikati Sto delavcev Preventovih podružnic bo ostalo brez službe. Odpovedi lahko pričakujejo čez dober mesec dni. V kratkem naj bi jim sledili tudi zaposleni v matičnem podjetju. V Preventu šivajo avtomobilske sedežne prevleke. (Foto: Reuters) Vodstvo slovenjgraškega podjetja Prevent Global in predstavniki podjetniških sindikatov so določili kriterije, po katerih bo pripravljen seznam presežnih delavcev v proizvodnih družbah v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi in Mirni na Dolenjskem. Skupno bodo v teh podjetjih zaradi prilagajanja posledicam krize odpustili okoli 100 delavcev. Kot so sporočili iz Preventa, bodo pri oblikovanju programa presežnih delavcev upoštevali kriterije doseganja normativov na delovnih mestih, kjer se meri individualna uspešnost posameznika, neprekinjena delovna doba v Preventu, upoštevali bodo še socialne kriterije, strokovno izobrazbo, usposobljenost na delovnem mestu in oddaljenost stalnega prebivališča od kraja opravljanja dela. Skladno z zakonom bo Prevent na podlagi teh kriterijev Zavodu RS za zaposlovanje poslal informacijo o programu razreševanja presežnih delavcev in v prehodnem tridesetdnevnem obdobju oblikoval poimenski seznam presežnih delavcev. Predstavnik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman je glede na razmere z dogovorjenimi kriteriji zadovoljen. Kot je dejal, lahko prvi delavci odpovedi pričakujejo že čez dober mesec dni, če bodo vsi postopki z zavodom za zaposlovanje potekali po načrtih. Delavci bodo imeli odpovedni rok od 30 do 150 dni, natančna številka odpuščenih in po posameznih obratih pa naj bi bila znana do konca tega tedna. Poleg odpuščanj zaposlenih v omenjenih treh proizvodnih družbah, ki spadajo pod okrilje družbe Prevent, d. o. o., bodo v Slovenj Gradcu za okoli sto delavcev zmanjšali tudi število zaposlenih v krovnem podjetju Prevent Global. Kot pojasnjujejo v Preventu, se bo dogovarjanje s sindikati za Prevent Global začelo v tem tednu.	STA	24ur	2009-06-10 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/vzgajajo-do-okolja-prijazne-kupce.html	,Vzgajajo, do okolja prijazne kupce	btc, okolje, dan, zemlje, nakup, nakupovalno, sredisce	Vzgajajo do okolja prijazne kupce Tudi nakupovalna središča so vir odpadkov, velika je njihova poraba vode in energije, v njihovi bližini pa se gnete pločevina. A nekatera središča kljub temu uspešno varujejo Zemljo. (Foto: Dare Čekeliš) Eden takih centrov je tudi ljubljanski BTC, kjer že nekaj let s strategijo okoljskega in trajnostnega razvoja skušajo zmanjševati vplive družbe na okolje, hkrati pa skušajo o pomenu varovanja okolja ozaveščati tudi svoje obiskovalce. Sončna elektrarna naj bi bila zgrajena letošnjo jesen. Na 13.000 m2 bosta stala dva objekta, letno pa naj bi proizvedla 967.000 kilovatnih ur električne energije in razbremenila okolje za 630 ton ogljikovega dioksida. “Ko smo se pred leti v lastnem okolju začeli spopadati s povečanim obsegom odpadkov, z naraščanjem prometa ter vedno večjo porabo vode in energije, smo začeli ukrepati na svoj način. Najprej smo zgradili svojo ekološko postajo, v kateri načrtno zbiramo in razvrščamo odpadke, kar smo kmalu nadgradili z uvedbo okoljskega ISO-standarda, pozneje pa še z načrtnimi meritvami vplivov na okolje. V zadnjem letu smo naredili še korak naprej in svojo iniciativo usmerili v sončne elektrarne, ki jih bomo umestili v nekatere obstoječe in novonastajajoče zgradbe,” pravi predsednik uprave Jože Mermal. Leta 2008 je ekoindeks družbe BTC znašal 297 točk, leta 2009 340 točk, načrtovana vrednost ekoindeksa v letu 2010 pa je 400 točk. V družbi so uvedli tudi lastni ekoindeks, ki omogoča spremljanje neposrednih učinkov delovanja družbe na okoljskem in trajnostnem področju. “Z ekoindeksom vrednotimo naša dejanja, s katerimi vplivamo na zmanjšanje negativnih učinkov in povečanje pozitivnega vpliva na okolje. Njegova dodana vrednost je razlika med tistim, kar podjetje skupnosti da, in tistim, kar iz skupnosti vzame. Manifestira se v obliki okoljsko ozaveščenih rešitev, dodatnih storitev za obiskovalce in poslovne partnerje ter odgovornejšem ravnanju do naravnega in družbenega okolja, dodaja Jože Mermal.	M.P.	24ur	2010-04-21 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cokolesnik-odslej-hrvaski.html	Čokolešnik odslej hrvaški	čokolešnik, droga, kolinska, podravka	Čokolešnik odslej hrvaški Droga Kolinska nadaljuje s prodajo blagovnih znamk. Sloviti čokolešnik je prodala hrvaški družbi Podravka. Droga Kolinska je program žitnih kosmičev pod blagovnima znamkama Čoko in Čokolešnik prodala hrvaški družbi Podravka iz Koprivnice, ki bo s 1. januarjem 2009 prevzela vse blagovne znamke in ustrezna poslovna sredstva. Prodaja programa žitnih kašic za zaposlene Droge Kolinske v Mirni ne prinaša sprememb, ker ti ostajajo vključeni v proizvodnjo izdelkov znamke Bebi, so zatrdili v Drogi Kolinski. Podravka z omenjenim nakupom širi ponudbo žitaric za zajtrk in sledi strateški usmeritvi krepitve tržnega položaja, je komentiral predsednik uprave Podravke Zdravko Šestak. Članica uprave Droge Kolinske Milena Štular pa je zadovoljna, ker so našli lastnika, ki bo v zadovoljstvo potrošnikov zagotovil nadaljnji razvoj programa žitnih kosmičev . Prodaje še ni konec Gre za tretjo v nizu prodaj malih programov, ki jih je Droga Kolinska napovedala v letošnjem aprilu. Odločitev o prodaji je rezultat spoznanja, da Droga Kolinska ne razpolaga z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. V družbi pričakujejo, da bodo do konca tega leta prenesli na nove lastnike tudi preostale manjše programe, ki jih prodajajo. Prihodke od prodaje proizvodnih programov bo Droga Kolinska uporabila za naložbe v osrednje proizvodne programe in zmanjšanje zadolženosti skupine.	STA,Špela Zupan	24ur	2008-10-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-14-milijonov-evrov-terjatev-do-gradbenega-podjetja-ptuj.html	Za 14 milijonov evrov terjatev do Gradbenega podjetja Ptuj	stečaj, postopek, sodišče, gradbeništvo, terjatev	Za 14 milijonov evrov terjatev do Gradbenega podjetja Ptuj Upniki Gradbenega podjetja Ptuj, ki je v stečajnem postopku, so v roku prijavili za skupaj 13,9 milijona evrov terjatev. Največji upnik je NKBM, ki ima za 10,4 milijona evrov terjatev. (Foto: Reuters) Okrožno sodišče na Ptuju je postopek stečaja Gradbenega podjetja Ptuj začelo 13. junija, kot skrajni rok za prijavo terjatev pa določilo 13. september. Stečajni upravitelj Grega Erman predvideva, da bo postopek zaključen do konca leta 2014. Upniki so skupno prijavili 13,9 milijona evrov terjatev. Od tega jih je Erman priznal za 11,9 milijona evrov, za dva milijona evrov terjatev pa prereka. Največji upnik Gradbenega podjetja Ptuj je Nova Kreditna banka Maribor, ki ji je stečajni upravitelj priznal za 10,4 milijona evrov terjatev, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, danes objavljenega na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Predlog za začetek stečaja je podalo podjetje samo. Pred tem se je večina nekdaj zaposlenih gradbenih delavcev v Gradbenem podjetju Ptuj prezaposlila v njegovega lastnika – mariborsko gradbeno podjetje MTB, ki pa je od 21. marca letos tudi samo v stečaju. Gradbeno podjetje Ptuj je tako ob uvedbi stečaja zaposlovalo le še nekaj delavcev.	STA	24ur	2011-10-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/10-milijonov-za-varcevalce.html	10 milijonov za varčevalce	nlb, nova, ljubljanska, banka, modro, varčevanje	10 milijonov za varčevalce Zveza potrošnikov Slovenije je pomagala skoraj 40.000 varčevalcem, ki naj bi jim NLB enostransko znižala obrestne mere. Skupaj naj bi prejeli več kot 10 milijonov evrov. Pri reševanju problematike modrega varčevanja NLB je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) uspešno pomagala skoraj 40.000 varčevalcem, ki so po ocenah prejeli skupaj več kot 10 milijonov evrov, je pojasnila predsednica Breda Kutin. ZPS se že več kot tri leta ukvarja s problematiko modrega varčevanja pri NLB, pri katerem je banka obljubljala vsakoletno rast obrestnih mer in visoke prihranke, obresti pa so se kljub v pogodbi napisanem vsakoletnem zviševanju v resnici zniževale, je pojasnila. NLB je vsem svojim komitentom ponudila izvensodno poravnavo z dodatnim plačilom obresti, ki ga ZPS ocenjuje na vsaj 10 milijonov evrov. NLB naj se ne bi držala obljub varčevalcem. Enostransko in brez pojasnila naj bi zniževala varčevalne obrestne mere. (Foto: Dare Čekeliš) Članom ZPS, ki so vložili tožbe, so skozi celoten proces nudili strokovno pomoč. Prva sodba je nedavno postala pravnomočna, v njej pa je sodišče odločilo, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo in je zato varčevalcu dolžna izplačati razliko. Prisodilo je tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila in ne šele od vložitve tožbe. Kutinova obenem opozarja, da bi moralo o vprašanju odgovornosti banke za trditve v informacijskih brošurah presoditi Vrhovno sodišče, ki odločilno vpliva na prakse trženja vseh finančnih ponudnikov . Presoja naj bi bila znana v mesecu dni. Prve tožbe so varčevalci vložili pred dvema letoma, saj naj NLB ne bi spoštovala pogodbe. Z modrim varčevanjem naj bi obljubljali vsakoletno varčevanje obrestnih mer in visoke prihranke. Nato pa naj bi se, prav nasprotno, obrestna mera zniževala. Banka naj bi namreč samovoljno uvedla nižjo obrestno mero. Zahtevki tožnikov so se gibali od 200 do 10.000 evrov. Celotna škoda, ki naj bi jo varčevalcem povzročila NLB, domnevno znaša 20 milijonov evrov.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-04-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/grozljivi-konec-ali-brezkoncna-groza.html	Grčija bo preiskovala Der Spiegel	grčija, evro, kredit, vračanje, stabilnost, dolg, obresti, nemčija	Grčija bo preiskovala Der Spiegel Grški tožilci preiskujejo pisanje Der Spiegla, ki je razkril tajno srečanje ministrov o morebitnem izstopu Grčije iz območja evra. Izstop Grčije predlagajo tudi nekateri člani nemške vlade, čemur pa kanclerka nasprotuje. Takole je nemška kanclerka leta 2007 tedanjemu predsedniku slovenske vlade Janezu Janši čestitala za vstop Slovenije v evrsko območje. (Foto: Dare Čekeliš) Medtem ko med nemškimi davkoplačevalci prevladuje občutek, da so oni največji plačniki v grške, irske in zdaj še portugalske reševalne svežnje, pa med člani vladajoče koalicije najdemo le malo zagovornikov radikalnih rešitev za probleme evra. Iz krogov blizu nemške kanclerke Angele Merkel prihajajo sporočila, da bi bilo znižanje obrestih mer za odplačevanje pomoči Grčiji upravičeno, če bi Grčija izpeljala reforme, ki bi zmanjšale tveganje za povečevanje njenega dolga. Po besedah Michaela Meistra iz poslanske skupine krščanskih demokratov bi Grčija ob zmanjšanju svojega dolga lahko pričakovala nadaljnje znižanje obrestnih mer, njeni partnerji pa bi lahko razmislili o časovnici vračanja pomoči . S tem je Meister poudaril, da bo še pred državami članicami evroobmočja morala prva ukrepati Grčija. Po poročanju nemškega časopisa Die Welt bi Grčija po eni strani želela zmanjšanje obrestnih mer za vračanje pomoči Evropski uniji in Mednarodnemu denarnemu skladu, po drugi pa omilitev varčevalnih ukrepov, ki se vedno bolj kažejo kot prehudo breme za njeno gospodarstvo. Nemški poslovni častnik Handelsblatt je v ponedeljek zapisal, da bi države iz območja evra morale izbrati med grozljivim koncem in brezkončno grozo , s čimer je mislil na izbiro med prestrukturiranjem dolga in nadaljnjo pomočjo Grčiji. Z direktnim odpisom dolga bi si opomoglo grško gospodarstvo, a bi se zamajala stabilnost območja evra , medtem ko bi zaradi višjih kreditov in odkupovanja grških obveznic pomoč držav iz evrskega območja Grčiji kapljala brez konca. O tretji možnosti – grškem istopu iz evrskega območja – v Handelsblattu menijo, da bi Grčijo privedel v bankrot, evro pa bi bil zakockan in izgubljen. Grški tožilci preiskujejo pisanje Der Spiegla Včeraj je nemški tednik Der Spiegel zapisal, da naj bi se v Luksemburgu tajno sestali nekateri finančni ministri evroobmočja, med drugim pa naj bi razpravljali tudi o izstopu Grčije iz območja evra. Danes so zaradi tega grški tožilci sprožili nujno preiskavo. Zanima jih, ali je nemški tednik razširjal napačne informacije in s tem le še okrepil pritisk finančnih trgov na Grčijo oz. poglobil zaskrbljenost vlagateljev, da država ne bo zmogla prenesti dolžniškega bremena brez prestrukturiranja dolga ali celo izstopa iz območja skupne valute. Za pomoč so zaprosili tudi nemške kolege, saj želijo zaslišati pristojne za Spieglovo spletno stran in avtorje članka ter urednike. Grški tožilci sicer pogosto sprožijo preiskave dogodkov ali člankov, ki vplivajo na javno mnenje oz. javno podobo Grčije, a jih pozneje tudi velikokrat opustijo.	Reuters,STA,Tanja Volmut,M.R.	24ur	2011-05-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sz-potrebna-so-partnerstva.html	SŽ: Potrebna so partnerstva	slovenske, železnice, sž, dobiček, peter, puhan	SŽ: Potrebna so partnerstva Slovenske železnice naj bi se do leta 2015 preobrazile v uspešnega integratorja transportnih storitev. Prednost SZ je ugoden strateški položaj Slovenije in povezovanje z Luko Koper, meni direktor Puhan. (Foto: Mirko Kunšič) Slovenske železnice, ki so brez upoštevanja prodaje zemljišča v Novi Gorici polletje končale s 764.000 evri čistega dobička, naj bi se skladno z načrtom razvoja do leta 2015 strateško preobrazile v uspešnega integratorja transportnih storitev. Ker ob obstoječem potencialu ne morejo organsko rasti, so potrebna partnerstva in kooperacije, prehod iz lokalne v regionalno multiproduktno nišo, razvoj trženjskih sposobnosti, usmeritev na ciljne kupce ter integracija logistične storitve. SZ brez konkurence? Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal generalni direktor Holdinga Slovenske železnice Peter Puhan, so se Slovenske železnice znašle v težkem položaju, saj liberalizacija pomeni novo in močnejšo konkurenco, koncentracija panoge vodi v dominacijo vodilnih panožnih velikanov, Slovenske železnice pa imajo pred tekmeci nedefinirane konkurenčne prednosti. Slovenske železnice so v fazi nabave novih potniških garnitur, da bi povečale število potnikov, pa se bodo morale povezati tudi z drugimi prevozniki, zlasti s cestnim potniškim prometom. Slovenske železnice se želijo skladno z načrtom razvoja v tovornem prometu na trgih držav nekdanje Jugoslavije pojavljati kot logist ter na območju 5. in 10. koridorja kot operater. Kot pravi Puhan, se je treba zavedati, da bi bili čez nekaj let v regiji sami nekonkurenčni. Lepo bi bilo, če bi bile Slovenske železnice kot samostojno podjetje konkurenčne, ampak ne bomo, je realen Puhan. Pri povezovanju se ne omejujejo Generalni direktor železnic upa, da bo projekt povezovanja treh slovenskih logistov (Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope) z Deutsche Bahnom uspel. Če ne bo, bomo vseeno morali iti po poti integracije. Ne vidimo načina, kako bi sicer samostojno izvajali začrtano poslovno politiko, je dejal. Te dni so se v Sloveniji mudili predstavniki Deutche Bahna. Puhan se z njimi sicer ni sestal, je pa pojasnil, da ti ugotavljajo stanje na infrastrukturi ter potniškem in tovornem prometu. Gre za pregled v fizičnem in ekonomskem smislu. Kolikor sem seznanjen, se čudijo, da smo ob tako slabi infrastrukturi in voznem parku tako dobri, in poudarjajo, da je treba odpraviti iz leta v leto večja ozka grla, je dejal. Puhan je med prednostmi Slovenskih železnic sicer izpostavil ugoden strateški položaj Slovenije in povezovanje z Luko Koper, ob tem pa zatrdil, da se pri povezovanju ne omejujejo. Tako je v prihodnosti mogoče tudi povezovanje s pristaniščema v Reki in v Trstu, čeprav na železnicah tega še niso ovrednotili. Kot je še dejal Puhan, so v zadnjem času že prišle pobude z italijanske strani za povezovanje. Pri storitvah, povezanih z infrastrukturo, je rast Slovenskih železnic mogoča z učinkovitim izvajanjem vzdrževalnih storitev in storitev upravljanja na območju Slovenije. Med pomembnejšimi nalogami pa Puhan izpostavlja odpravo ozkih grl, predvsem na 5. in 10. koridorju.	STA,V.L.	24ur	2007-09-12 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-gorici-vendarle-stekla-gradnja-pipistrelove-tovarne.html	V Gorici vendarle stekla gradnja Pipistrelove tovarne	ivo, boscarol, pipistrel, proizvodnja, gorica	V Gorici vendarle stekla gradnja Pipistrelove tovarne Direktor Pipistrela Ivo Boscarol je potrdil, da se je začela gradnja nove proizvodne hale na letališču v italijanski Gorici. V novi hali bo potekala proizvodnja novega štirisedežnega letala Panthera in sestava tistih letal iz obstoječega programa, ki bodo namenjena na ameriški trg. (Foto: POP TV) Po sklenitvi pogodb z izvajalci, ki jih je podjetje Pipistrel podpisalo konec aprila, se je gradnja nove proizvodne hale na letališču v italijanski Gorici po številnih zapletih končno začela, je potrdil direktor Pipistrela Ivo Boscarol. Končno, kljub vsem težavam se je tudi ta projekt začel premikati, je dejal Boscarol. Projektu se vse od začetka stale na poti realizacije tako težave z dokumentacijo kot tudi odkritja več ton zakopanega azbesta, ki je tam ostal od prejšnjih hangarjev, in najdbe neeksplodiranih eksplozivnih sredstev iz prve svetovne vojne. Konec junija so tehniki gradbenega podjetja Riccesi na gradbišču opravili še zadnje meritve pred začetkom del. Prvi teden v juliju so pridobili tudi dovoljenje cestnega podjetja ANAS za dostop gradbenih strojev in vozil z državne ceste do gradbišča. Dela so se torej v začetku julija začela, najprej seveda z organizacijo gradbišča in pripravljalnimi deli. V Pipistrelu so zelo zadovoljni, da so se dela končno začela, saj bi se prve priprave morale začeti že lani, nato pa se je gradnja predvsem zaradi birokratskih težav zelo zavlekla. Določena dokumentacija za zemljišče ni bila obnovljena še od časa avstro-ogrske monarhije. V zemljiški knjigi je bila parcela vpisana še z avstrijskimi lastniki, je povedal Boscarol. Pričakujejo, da bo hala zgrajena v drugi polovici prihodnjega leta V Pipistrelu načrtujejo, da bo hala zgrajena v drugi polovici prihodnjega leta. Na treh hektarih zemljišča, ki ga je za dobo štirideset let Pipistrelu dala v uporabo italijanska agencija za civilno letalstvo (ENAC), bo zgrajena hala v velikosti 10.000 kvadratnih metrov pokritih površin. V novi hali bo potekala proizvodnja Pipistrelovega novega štirisedežnega letala Panthera in sestava tistih letal iz obstoječega programa, ki bodo namenjena na ameriški trg. Teh letal namreč ne morejo proizvajati na sedežu podjetja, saj Slovenija nima podpisanega bilateralnega sporazuma o letalski varnosti z ZDA, zato sestava trenutno poteka v najetih prostorih v Italiji. Boscarol ob tem poudarja, da se podjetje Pipistrel v Italijo ne seli, temveč širi: Vse, kar je zdaj v Sloveniji, med drugim uprava podjetja in oddelek za razvoj, tudi ostaja v Sloveniji. Dejstvo je, da Pipistrel postaja globalno podjetje, poleg hčerinskega podjetja v Italiji odpiramo tudi podjetje v Indiji in morda še kje.	STA	24ur	2014-07-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bebi-ostaja-v-drogi-kolinski.html	Bebi ostaja v Drogi Kolinski	otroška, hrana, bebi, droga, kolinska	Bebi ostaja v Drogi Kolinski Droga Kolinska se preusmerja na manjše število blagovnih znamk z regionalnim potencialom. Vseeno pa namerava ohraniti tudi program otroške hrane Bebi. (Foto: Dare Čekeliš) Potem ko je Droga Kolinska v začetku meseca ustavila prodajo programa otroške hrane Bebi, ker naj razmere na trgu ne bi omogočale prodaje pod sprejemljivimi pogoji, omenjeni program vseeno ostaja v portfelju programov te družbe. Droga Kolinska, ki je prodajo ustavila predvsem zaradi poslabšanja razmer na trgih Rusije in Ukrajine, na katerih se ustvari okoli 90 odstotkov prihodkov programa te otroške hrane, je na ta način praktično zaključila proces prodaje manjših blagovnih znamk, ki ga je začela aprila lani. Program praškastih proizvodov je prešel v last mednarodne družbe Dr. Oetker (blagovne znamke Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka). Program vložene zelenjave in omak je bil prodan družbi Orka iz Ljubljane (blagovne znamke Droga, Tomatina in Argo). Novi lastnik programa žitnih kosmičev je postala hrvaške družba Podravka (blagovni znamki Čoko in Čokolešnik). Program sadnih namazov je prav tako prešel v last hrvaške družbe Podravka (blagovna znamka Belsad). Program kavnih nadomestkov je kupila hrvaška družba Franck (blagovna znamka Proja). Novi lastnik programa čajev (blagovna znamka 1001 cvet), programa rižev in mlevskih izdelkov (blagovna znamka Zlato polje) ter programa začimb in mešanic (blagovna znamka Maestro) je postala družba Žito iz Ljubljane. Prodaja manjših znamk je bila izvedena v okviru uresničitve nove poslovne strategije Droge Kolinske, ki predvideva osredotočanje na manjše število blagovnih znamk z regionalnim potencialom. Prodaje, ki so bile realizirane v zadnjem letu, so posledica spoznanja, da Droga Kolinska ne razpolaga z dovolj investicijskimi sredstvi za razvoj vseh blagovnih znamk v skupini. V zadnjem letu je bilo tako prodanih več programov, vsi novi lastniki pa so prevzeli tudi vse delavce, zaposlene na navedenih programih, tako da v procesu prodaje nobeden od zaposlenih ni izgubil zaposlitve. Od vseh programov, ki so bili naprodaj, do zdaj še ni prodan program industrijske soli in soli za ceste, ki bo prenehal do konca letošnjega leta, ker zanj ni bilo moč najti lastnika, ki bi bil pripravljen proizvodnjo preseliti na novo lokacijo. Pogovori z izbranim kupcem o prodaji programa Viki pa so v zaključni fazi in bi morali biti zaključeni v naslednjih nekaj tednih. Po dokončnem zaključku procesa uresničitve nove poslovne strategije bo Skupina Droga Kolinska osredotočena na program kav, kjer so ključne blagovne znamke Barcaffe, Grand kafa, Bonito, na program delikatesnih namazov (blagovna znamka Argeta), na sladki program (ključne blagovne znamke Štark, Čoko Smoki, Najlepše želje, Bananica). Prav tako bodo osredotočeni na slani program (blagovne znamke Smoki in Prima), pijače (blagovne znamke Cockta in Jupi, Donat Mg, Tiha, Tempel, Karađorđe) in otroško hrano (blagovna znamka Bebi).	STA,B.S.	24ur	2009-04-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/banke-v-devetih-mesecih-s-567-3-milijona-evrov-ciste-izgube.html	Banke v devetih mesecih s 567,3 milijona evrov čiste izgube	banka, banke, izguba, denar, evri, oslabitev, rezervacija	Banke v devetih mesecih s 567,3 milijona evrov čiste izgube Banke so od januarja do septembra pridelale 561,3 milijona evrov izgube pred davki, čista izguba pa je bila 567,3 milijona evrov. V enakem lanskem obdobju je ta dosegla 115,2 milijona evrov. Neto oslabitve in rezervacije so bile višje za 20 odstotkov. Ključni strošek bank ostajajo oslabitve in rezervacije, ki so v prvih devetih mesecih letos oblikovale za 880,6 milijona evrov, je razvidno iz danes objavljenih podatkov Banke Slovenije. (Foto: Thinkstock) Čisti obrestni prihodki so v tem obdobju dosegli 564,8 milijona evrov, kar je za skoraj 20 odstotkov manj kot v preučevanem obdobju lani. Neobrestni prihodki bank so se medletno znižali za 44,8 odstotka, na 282,2 milijona evrov. Bilančna vsota bank se je od konca lanskega leta do konca letošnjega septembra zmanjšala za dobri dve milijardi, na 44,062 milijarde evrov. Vloge gospodinjstev so se v devetih mesecih znižale za 355,5 milijona evrov, na 14,474 milijarde evrov. Te so konec lanskega leta dosegle 14,829 milijarde evrov, konec leta 2008 pa 13,407 milijarde evrov. Krediti so so se zmanjšali za 2,399 milijarde evrov, na 33,098 milijarde evrov. Konec septembra je bilo v sistemu 7,966 milijarde evrov posojil, pri odplačevanju katerih je nastajala več kot 90-dnevna zamuda. Še naprej se je povečeval delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami. Septembra je znašal 17,4 odstotka. Samo med podjetji je bil delež slabih terjatev pri 29,3 odstotka, kar je dobrih pet odstotnih točk več kot ob koncu 2012.	STA,Urša Zupan	24ur	2013-11-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-proti-dragim-testeninam.html	Stavka proti dragim testeninam	testenine, rim, italija, stavka, potrošnik, podražitev, špageti	Stavka proti dragim testeninam Italijanske organizacije za zaščito potrošnikov so zaradi zvišanja cen osnovnih živil pozvale k špagetni stavki . Ljudi so pozvali, naj v znak protesta zaradi nedavne podražitve testenin en dan ne kupujejo niti ne jedo testenin. Narast cene pšenice v zadnjih mesecih je namreč prislilila izdelovalce testenin, da zvišajo cene. Vsak Italijan v enem letu poje povprečno 28 kilogramov testenin. (Foto: POP TV) Furio Bragagnolo, podpredsednik Združenja proizvajalcev testenin, meni: Ni jedi, ki bi bila cenejša. Kdor se odloči za stavko proti testeninam, bo dražje plačal hrano, ki jo bo kupoval namesto testenin. Porcija testenin najbrž stane manj kot jabolko.“ Večina Italijanov je poziv k stavki zavrnila. Nekaj deset ljudi se je sicer zbralo pred italijanskim parlamentom v Rimu in mimoidočim brezplačno razdeljevalo testenine, kruh in mleko. Nekaj deset ljudi je pred parlamentom mimoidočim razdeljevalo testenine. (Foto: Reuters) Nihče ne bo prenehal jesti testenin, to je osnova italijanske prehrane. In kot sem opazil, potrošniki danes niso spremenil svojih nakupovalnih navad, je dejal uslužbenec delikatese v središču Rima. Testenine so osnovno živilo in normalno je, da gredo cene vsako leto gor, tako kot na primer pri bencinu, je dodal. Organizacije za zaščito potrošnikov so sporočile, da so se špageti lani podražili za 27 odstotkov, kruh pa za 17 odstotkov, medtem ko italijanski statistični urad trdi, da sta se ti dve živili podražili le za tri oziroma 4,2 odstotka.	STA,Urša Zupan	24ur	2007-09-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/trudimo-se-a-se-vedno-premalo.html	Trudimo se, a še vedno premalo	slovenija, ekonomija, bruselj, EU, gospodarstvo, razmere, neravnovesja	Trudimo se, a še vedno premalo Slovenija je makroekonomska neravnovesja že uspela nekoliko zmanjšati, a še vedno so presežna, ugotavlja Bruselj in od naše države zahteva odločnejše ukrepanje. Slovenija je namreč edina članica EU, pri kateri že drugič ugotavljajo presežna neravnovesja. Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je danes iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja odločnejše reforme in poseben nadzor. Evropska komisija jo s posebnim priporočilom opozarja tudi, da mora okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja. Slovenija se še vedno sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja nadzor in nadaljnje odločno ukrepanje, ugotavlja komisija in dodaja, da so se neravnovesja sicer v minulem letu zaradi odločnega ukrepanja zmanjšala, a da še vedno obstajajo velika tveganja. Premierka Alenka Bratušek v Bruslju. (Foto: Reuters) Vir teh tveganj so po oceni komisije predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij, kljub občutnemu napredku pri sanaciji bank pa opozarja tudi na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo. To komisija ugotavlja po temeljitem pregledu 17 članic, za katere je lani presodila, da se soočajo z makroekonomskimi tveganji. Prekomerna neravnotežja ugotavlja tudi še v Italiji in na Hrvaškem. V primeru Ĺ panije, ki se je lani poleg Slovenije spopadala s presežnimi neravnovesji, pa je ocenila, da ta niso več prekomerna. Obenem je komisija danes ocenila napredek pri odpravljanju presežnih primanjkljajev. V primeru Slovenije se je zaradi tveganja, da primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, v skladu z novimi pravili odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo prekomernega primanjkljaja. To opozorilo je sicer dobila tudi Francija. Slovenija bo morala današnja opozorila upoštevati pri pripravi proračunskega in reformnega načrta, ki ju mora v Bruselj poslati aprila. Komisija ju bo ocenila junija. Če bo presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda kazni. Ministrstvo za finance: Slovenija mora nadaljevati z začetnim procesom Na poročilo se je odzvalo ministrstvo za finance, v odzivu pa so zapisali, da te ugotovitve za Slovenijo pomenijo nadaljevanje začetega procesa odpravljanja neravnovesij in še nadaljnje podrobno spremljanje napredka s strani služb Evropske komisije. Slovenija mora tako izkoristiti že dosežen napredek na področju bank in bančnega sistema za nadaljnje korake k oživiti gospodarstva, vključno s krepitvijo konkurenčnosti, delovanja trga dela, dolgoročno vzdržno politiko javnih financ, učinkovitejšim upravljanjem javnega premoženja in urejeno privatizacijo. Celovitost ukrepov in njihova dosledna implementacija bodo omogočili tudi doseganje strukturnega izboljšanja javnih financ v rokih, kot jih zahteva regulativa za države območja evra, so zapisali na ministrstvu. Odzivi koalicije in opozicije Odzivi iz vrst koalicije na ugotovitve in priporočila Evropske komisije so različni. Predsednik DL Gregor Virant nad njimi ni začuden in opozarja, da je reformna zagnanost nekoliko popustila. V SD jih vidijo kot utečeno orodje za spodbujanje držav k ukrepanju, prvak DeSUS Karl Erjavec pa je pozval k iskanju ravnotežja v ukrepih. Opozorila Evropske komisije pa opozicijskih strank ne presenečajo, saj sedanja vlada po njihovem mnenju ni sprejela ustreznih ukrepov, ki bi državo peljali iz krize. V SDS, NSi in SLS vlado pozivajo k streznitvi , sprejetju resnih reform in ukrepov za spodbudo gospodarstvu, pri čemer izpostavljajo zlasti davčno razbremenitev. V postopku že od leta 2009 Pozivi štirim največjim gospodarstvom so: Nemčija naj se osredotoči na krepitev domačega povpraševanja in srednjeročno rast, Italija na brzdanje visokega javnega dolga in šibko konkurenčnost, Španija na visok domači in zunanji dolg, Francija pa na konkurenčnost, visok javni dolg in doseganje cilja za odpravo presežnega primanjkljaja. Zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja je Slovenija v postopku že od leta 2009. Lani ji je EU rok za zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP podaljšala z leta 2013 na leto 2015. Zastavila je tudi vmesne letne cilje. Po zimski gospodarski napovedi komisije Slovenija ne bo dosegla ne vmesnih ne končnega cilja. Med 17 državami, ki so morale na temeljit pregled, so poleg Slovenije še Ĺ panija, Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Ĺ vedska, Velika Britanija, Hrvaška, Irska, Luksemburg in Nemčija. Za Dansko, Luksemburg in Malto komisija ugotavlja, da neravnovesij ni. Grčija, Portugalska, Ciper in Romunija v pregled niso vključeni, ker so pod strogim nadzorom v okviru programov pomoči. Članice napredujejo pri soočanju z gospodarskimi izzivi, a ta napredek je neenakomeren in v nekaterih primerih ga je treba okrepiti, je ob predstavitvi ocen poudaril komisar Rehn. Glavni splošni izzivi so vpliv prezadolženosti na srednjeročno rast, visok javni in zasebni dolg v kontekstu zelo nizke inflacije, težave dobrih podjetij pri pridobivanju posojil in visoka brezposelnost.	STA,Natalija Švab,N.D.	24ur	2014-03-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/svica-uradno-v-recesiji.html	Švica uradno v recesiji	švica, recesija, finančna, kriza	Švica uradno v recesiji Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarski BDP se je namreč v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka. (Foto: Reuters) Švicarski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka, je sporočilo švicarsko ministrstvo za gospodarstvo. Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tako tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarsko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka oz. za 0,6 odstotka po revidiranih podatkih. Padec gospodarstva v prvem četrtletju je sicer nižji od pričakovanj, a je novica vse prej kot dobra, poudarjajo ekonomisti. Pešanje švicarskega gospodarstva je še bolj očitno na letni ravni, saj se je BDP v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem skrčil kar za 2,4 odstotka. Švicarski izvoz se je v prvem letošnjem četrtletju znižal za 5,4 odstotka, domača potrošnja pa je stagnirala. Po drugi strani pa se je umiril padec investicij, po 3,2-odstotnem padcu v zadnjem lanskem četrtletju se je obseg investicij v prvih treh mesecih letos zmanjšal za 0,4 odstotka.	STA	24ur	2009-06-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nas-spet-caka-podrazitev-elektrike.html	Nas spet čaka podražitev elektrike?	elektrika, cena, trošarine, dvig, vlada, rebalans, proračun, račun, gospodinjstvo	Nas spet čaka podražitev elektrike? Vlada načrtuje dvig trošarin na električno energijo, kar pomeni, da se bo, če bo načrt tudi realiziran, elektrika podražila. Račun gospodinjstva se bo tako podražil za 8,6 oziroma 10,2 odstotka na mesec. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se cene električne energije v Sloveniji v drugi polovici lanskega leta v primerjavi z drugo polovico leta 2008 zvišale za 16 odstotkov, kar je ena najvišjih rasti med državami Unije, saj so imeli višjo rast cen le še na Poljskem in Luksemburgu. Kljub temu pa naj bi vlada nameravala drastično zvišati trošarine na električno energijo, piše Dnevnik. Z enega evra, kar je sicer z evropsko uredbo minimalno določen znesek, naj bi bil predlagan dvig trošarine na 12,1 evra za megavatno uro (MWh). To pa pomeni, da bi se podražila elektrika. S predlaganim dvigom trošarine bi se mesečni stroški za elektriko pri povprečnem gospodinjskem uporabniku v Sloveniji zvišali pri enotarifnem sistemu merjenja za 3,49 evra na mesec, to je s 40,48 na 43,97 evra, kar predstavlja 8,6-odstotno povišanje. Pri dvotarifnem sistemu merjenja bi se stroški zvišali za 4,54 evra na mesec, torej s 44,66 na 49,20 evra na mesec, kar je 10,2-odstotno zvišanje. Ob predpostavki dviga trošarin na električno energijo na znesek 21,1 evra za MWh in ob nespremenjenih količinah porabljene električne energije kot v letu 2009 bi letno dosegli 120,7 milijona evrov več prihodkov od trošarin na energente in električno energijo, povzema Dnevnik izhodišča za predlog rebalansa. Ministrstvo za finance ne komentira Vprašanja o dvigu trošarin na električno energijo smo poslali tudi na ministrstvo za finance, kjer so nam pojasnili, da bi šlo ob morebitnem dvigu trošarin na energente za izreden ukrep, ki se pripravlja zaradi rebalansa proračuna. Ker pa aktivnosti v zvezi s pripravo predloga rebalansa proračuna trenutno potekajo zelo intenzivno, vlada pa ga bo obravnavala v roku tedna dni, ministrstvo vsebinske priprave rebalansa ne komentira. Zaradi napovedane podražitve elektrike pa si marsikdo želi na računu za elektriko že zdaj videti čim nižji znesek. Vas zanima, kateri distributer vam trenutno ponuja najcenejšo elektriko?	Nuša Stegnar	24ur	2010-06-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-protestirajo-zaradi-insloventnosti-tiskarne.html	Še en protestni shod	mkt, print, tiskarna, pergam, protest, delavec	Še en protestni shod Zaposleni v tiskarni MKT Print, ki zaradi insolventnosti podjetja še niso prejeli julijskih plač, so se zbrali na protestnem shodu pred tiskarno. Zaposleni so se zbrali pred tiskarno. (Foto: Dare Čekeliš) Nekdanja tiskarna Mladinske knjige, danes MKT Print, je pred tednom dni razglasila insolventnost, kar pomeni, da ne more plačevati rednih obveznosti, zato tudi delavci še niso prejeli niti julijskih plač. Delavci so pretekli teden začeli stavkati, a so stavko prekinili. Danes pa so se zbrali na protestnem shodu zaradi uničenja tiskarne. Na shodu jih poleg Sindikata MKT Print podpirajo tudi predstavniki Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.	Primož Jambrek	24ur	2009-09-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pritiski-v-palomi-se-stopnjujejo.html	Pritiski v Palomi se stopnjujejo	paloma, svet, delavcev, delavci, uprava, jožef, korotaj, sindikalni, zaupniki, šikaniranje	Pritiski v Palomi se stopnjujejo Uprava Palome je poleg predsednika sveta delavcev Jožefa Korotaja začela šikanirati še sindikalne zaupnike. NA	Ana Turk	24ur	2008-02-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-koncno-dosegli-svoje.html	Delavci končno dosegli svoje	kik, kamnik, stavka, dogovor, uprava	Delavci končno dosegli svoje Zaposleni v Kiku bodo v četrtek začasno prenehali stavkati. Uprava jim je namreč obljubila izplačilo majske plače. Kljub stavki bodo dobili tudi celotno stimulacijo. Delavci Kike in uprava so dosegli dogovor. (Foto: POP TV) Zaposleni v družbi KIK Kamnik bodo v četrtek začano do izpolnitve zahtev prekinili stavko. Z upravo družbe so namreč danes dosegli sporazum o izpolnitvi stavkovnih zahtev. Delavci bodo prvi del majske plače dobili izplačan do petka, drugi del pa do prihodnjega petka. Majska plača bo po zagotovilih uprave družbe, ki jo vodi Aleš Erbežnik, izplačana s pripadajočo stimulacijo v celoti tudi v času stavke, je sporočil predsednik sindikata in vodja stavkovnega odbora v družbi Stane Zobavnik. KIK Kamnik se je med drugim obvezal, da bo plače v času stavke v juniju in juliju ter možnem nadaljevanju izplačal v celoti. V prihodnje se bodo plače po sporazumu izplačevale najkasneje do 18. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, za mesec junij pa najkasneje do 25. julija. Letošnji regres bo izplačan v dveh delih: prva polovica najkasneje do 27. avgusta, druga polovica pa najkasneje do 1. oktobra. Prav tako naj bi v dveh delih izplačali zaostale prispevke za obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer prvi del najkasneje do 25. avgusta in drugi del do 25. oktobra. Prispevki naj bi se odslej redno plačevali. V primeru, da podpisnika sporazuma – stavkovni odbor in direktor družbe – v časovnih rokih, navedenih v sporazumu, sporazumno ne razrešita nastalega problema, lahko stavkovni odbor brez prejšnje petdnevne napovedi začne z nadaljevanjem stavke. Zaposleni so stavko napovedali 18. junija, začela pa se je 23. junija. Uprava družbe se je po sporazumu obvezala, da bo do 15. julija pripravila obračun dela plač iz naslova uskladitve plač z rastjo inflacije in življenjskih stroškov za leto 2008 in za leto 2009 (od januarja letos za 1,15 odstotka). Na podlagi obračuna bo izplačan del plače iz naslova eskalacije plač v dveh enakih delih, prvi del ob izplačilu julijske plače in drugi del ob izplačilu avgustovske plače. V prihodnje se bo eskalacija izplačevala sproti. Po sporazumu bo uprava KIK Kamnika takoj uredila področje varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva do ravni, ki bo zagotavljala varne in zdravju delavcev neškodljive delovne pogoje in okolje ter varnost za širšo okolico. Uredili naj bi tudi razmere na področju zagotavljanja osebne higiene, obutve, delovnih oblek in pranja delovnih oblek.	STA	24ur	2009-07-01 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-hitu-stavka-zamrznjena.html	V Hitu stavka zamrznjena	hit, sindikat, igralnica, dogovor	V Hitu stavka zamrznjena Predstavniki Sindikata igralniških delavcev Slovenije in vodstva novogoriškega igralniškega velikana Hit so sklenili načelni dogovor. (Foto: Dare Čekeliš) Predstavniki Sindikata igralniških delavcev Slovenije in vodstva novogoriškega igralniškega velikana Hit so danes sklenili načelni dogovor, na podlagi katerega bodo nadaljevali reševanje odprtih vprašanj z namenom, da v naslednjem tednu sklenejo končni dogovor. V tem kontekstu je prišlo do sporazuma, da se za danes predvidena stavka zamrzne. Kot je pojasnila Katja Kogej iz Hita, kakšnih konkretnih dogovorov še ni, to bo tema pogajanj za sklenitev končnega dogovora. Kdaj se bodo začela ta pogajanja, po njenih besedah še ni natančno določeno. V sindikatu, kot je STA izvedela neuradno, pravijo, da je bil s tem načelnim dogovorom dosežen pomemben kompromis. Upajo, da bo to prvi korak k sklenitvi dokončnega dogovora, če do njega ne bo prišlo, pa nameravajo v decembru nadaljevati s stavko. Če ne bi prišlo do tega načelnega dogovora, bi Hit danes doživel že tretjo stavko, tokrat 12-urno. Igralniški delavci v Perli in Parku so prvič stavkali že v noči s 13. na 14. november, nato pa stavko ponovili minulo soboto. Pogajanja med delavci in upravo Hita se sicer vrtijo med drugim okrog podjetniške kolektivne pogodbe in razporejanja delovnega časa.	STA,M.M.	24ur	2009-11-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stisnes-enter-prezgodaj-pa-gredo-milijoni.html	Prezgodaj stisneš enter, pa gredo milijoni	borza, delnice, borzni, guru, mešetar, trgovalec	Prezgodaj stisneš enter, pa gredo milijoni Uslužbenci večjih finančnih institucij so naredili že mnogo napak. Ena izmed teh je tudi napaka trgovalca, ki je zaradi prezgodaj stisnjenega enterja skoraj naredil za več sto milijonov izgube ... Nesrečni Kerviel, ki so ga prisilili v izgubo ... Nek trgovalec večje investicijske banke je želel prodati eno terminsko pogodbo, namesto tega pa se je zatipkal in vpisal pettisočkrat večje naročilo. Investicijski banki, v kateri je bil zaposlen, je tako rekoč pridelal več kot pol milijarde evrov izgube. Na njegovo srečo so nadzorne institucije napako hitro razveljavile, kar se je zgodilo zelo redko v celotni borzni zgodovini. V zadnjem času pa je kot bomba odjeknila še ena novica. En sam borzni mešetar je izgubil pet milijard evrov – do začetka leta 2008 je bil to nepredstavljiv scenarij. A se je vseeno zgodil in to v eni največjih francoskih bank Société Générale. Borznik Kerviel je (menda) brez vednosti nadrejenih na kocko postavil 50 milijard evrov. In kaj se je zgodilo?	Uroš Bric	24ur	2010-06-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/reforma-bank-ki-so-prevelike-da-bi-lahko-propadle.html	Reforma bank, ki so ,prevelike, da bi lahko propadle,	banka, reforma, bruselj	Reforma bank, ki so prevelike, da bi lahko propadle Evropska komisija je predlagala reformo okoli 30 bank, ki so prevelike, da bi lahko propadle , ker bi to ogrozilo celoten finančni sistem. Predlaga prepoved tveganega trgovanja za lastni račun, ne pa tudi stroge ločitve najbolj tveganih dejavnosti od klasičnih. (Foto: Reuters) To so predlogi za reformiranje bank, ki so prevelike, da bi lahko propadle, ter predrage in preveč kompleksne, da bi jih lahko rešili , je poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier ter pojasnil, da preostali bančni sektor urejajo doslej sprejeti ali načrtovani ukrepi. To je tudi zadnji košček sestavljanke v bančni reformi, ki se je začela po propadu ameriške banke Lehman Brothers konec leta 2008 ter s katero želi Evropa utrditi svoje banke, povrniti zaupanje vanje, zavarovati varčevalce, zagotoviti, da davkoplačevalci ne bodo več plačevali za napake bank, in preprečiti nove krize. Glavna točka predlagane reforme je prepoved trgovanja za lastni račun, torej trgovanja s finančnimi instrumenti in blagom z izključnim namenom ustvarjanja dobička za banko, na primer tudi z uporabo denarja varčevalcev za špekulacije na trgu. Ta tvegana dejavnost je pred leti predstavljala 15 odstotkov bančnih bilanc, do danes pa se je ta delež znižal na dva do štiri odstotke. Predlog Bruslja je sicer primerljiv z ameriškim Volckerjevim pravilom, ki je dobil ime po nekdanjem vodji ameriške centralne banke Fed in gospodarskem svetovalcu predsednika Baracka Obame, Paulu Volckerju. Druga točka je krepitev pristojnosti nadzornikov, tako da bodo od banke lahko zahtevali - ali v nekaterih primerih celo morali zahtevati - ločitev najbolj tveganih dejavnosti od klasičnih, če bo ocenjeno, da tveganja to upravičujejo. Tretja točka pa je krepitev preglednosti nekaterih poslov v bančnem sistemu v senci, s čimer se želi preprečiti, da bi se banke novim pravilom skušale izogniti s preusmeritvijo delov dejavnosti v manj reguliran bančni sistem v senci. Izhodišče za pripravo predlogov je poročilo skupine strokovnjakov pod vodstvom guvernerja finske centralne banke Erkkija Liikanena iz oktobra 2012, ki so predlagali strogo ločitev še posebej tveganih dejavnosti od klasičnih, torej od dnevnega poslovanja z varčevalci. (Foto: Damjan Žibert) Le medel odsev priporočil strokovnjakov? Današnji predlogi so tako le medel odsev priporočil strokovnjakov. Vanje že letijo puščice kritik z vseh strani. Evropski zeleni opozarjajo, da zaradi številnih zakonskih lukenj ne bodo imeli nikakršnega učinka, temveč bodo prinesli le še več birokracije. Banke pa opozarjajo pred zviševanjem stroškov. Razvodenelost priporočil stroke je sicer tudi posledica opozoril iz Berlina in Pariza, naj Bruselj ne gre predaleč, saj je bolje, da to ureja nacionalna zakonodaja, ter da bi preveč vpletanja škodilo krhkemu evropskemu gospodarstvu. Barnier je danes v odzivu na kritike najprej zastavil retorično vprašanje: Ali je že kateri od mojih predlogov naletel na navdušenje v bančnem sektorju? V parlamentu pravijo, da nismo šli dovolj daleč, v bančnem sektorju pa, da smo šli predaleč. To zame pomeni, da je predlog uravnotežen, je poudaril. Komisija želi, da bi prepoved trgovanja za lastni račun začela veljati v začetku leta 2017, od sredine leta 2018 pa bi lahko nacionalni nadzorniki zahtevali ločitev tveganih dejavnosti od klasičnih, povezanih z vlogami. Predlog sicer sedaj roma v roke parlamentu in članic, ki ga bodo zagotovo dobro pregnetli. Podobne reforme so že uvedle Nemčija, Francija, Velika Britanija in Belgija, Danska in Nizozemska pa jih načrtujeta.	STA	24ur	2014-01-29 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zavarovalnica-triglav-z-novo-upravo-2.html	Zavarovalnica Triglav z novo upravo	uprava, zavarovalnica, triglav	Zavarovalnica Triglav z novo upravo Zavarovalnica Triglav je po petkovi maratonski seji dobila novo upravo. Člani bodo petletni mandat nastopili takoj, ko Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje. (Foto: Dare Čekeliš) Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je po petkovi maratonski seji imenoval novo upravo zavarovalnice za petletno mandatno obdobje, ki jo je predlagal predsednik uprave Matjaž Rakovec. V upravi so tako poleg njega še Igor Stebernak, Andrej Slapar, Boštjan Vovk in Blaž Brodnjak. Stebernak je bil imenovan za člana uprave za področje strateških naložb in kontrolinga, Slapar za področje premoženjskih zavarovanj, Vovk za področje življenjskih zavarovanj, Brodnjak pa za področje financ. Vsi so bili imenovani za petletni mandat, položaj pa bodo nastopili po pridobitvi dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor. Nadzorniki so na podlagi sklenjenega sporazuma s Tomažem Rotarjem o prenehanju člana uprave in podane odstopne izjave ugotovili, da Rotarju preneha mandat z dnem uveljavitve sklepa nadzornega sveta o imenovanju Rakovca za predsednika uprave – to je ob pridobitvi dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave –, vendar najkasneje 1. decembra letos. Šest mesečnih plač odpravnine Iz ekonomsko-poslovnih razlogov je nadzorni svet s petkom odpoklical člana uprave Zavarovalnice Triglav Boruta Eržena, ki bo skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ob prenehanju funkcije prejel šest mesečnih plač odpravnine in ostaja v delovnem razmerju kot pooblaščenec uprave do 31. decembra letos. Vladimir Mišo Čeplak, ki je zavarovalnico vodil po odstopu Andreja Kociča konec maja letos, bo mandat člana uprave – delavskega direktorja, pristojnega za področje kadrov ter organizacije in poslovnih procesov – nadaljeval tudi pod Rakovcem. Njegov mandat traja do 6. junija 2010. Član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Mirko Miklavčič je v petek po koncu seje nepreklicno odstopil s položaja.	STA,B.S.	24ur	2009-09-26 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gospodarstvo-se-pobira.html	Gospodarstvo se pobira	ifo, inštitut, za, gospodarske, raziskave, napovedi, gospodarska, pričakovanja, kriza	Gospodarstvo se pobira Svetovna gospodarska klima se še naprej izboljšuje, boljša pa so tudi pričakovanja za naslednjih šest mesecev, ugotavlja raziskovalni inštitut Ifo. Napoveduje tudi postopno umiritev nihanja cen na trenutni ravni. Gospodarska klima se izboljšuje, Ifo ugotavlja že drugo četrtletje zapored. V raziskavi, ki jo pripravlja od leta 1981, je julija sodelovalo 1049 strokovnjakov iz 92 držav. (Foto: Reuters) Svetovna gospodarska klima se je v tretjem četrtletju letos že drugič zapored izboljšala, ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Kazalec se je zvišal predvsem zaradi boljših pričakovanj za naslednjih šest mesecev. Poleg tega je prvič po jeseni 2007 Ifo zaznal tudi rahlo izboljšanje ocene trenutnih gospodarskih razmer. So časi, ko smo vsak skoraj vsak dan poročali o paniki na borzah, dokončno minili? (Foto: Reuters) Strokovnjaki, ki so sodelovali v raziskavi, menijo, da je sedanji tečaj evra nekoliko precenjen, tečaji britanskega funta, ameriškega dolarja in japonskega jena pa nekoliko podcenjeni. Gospodarska pričakovanja so se izboljšala v večini glavnih regij, še posebej v Severni Ameriki in Aziji, optimizem v pričakovanju za naslednjih šest mesecev pa je zaznati tudi v zahodni Evropi, Rusiji in Latinski Ameriki. Medtem pričakovanja za naslednjih šest mesecev ostajajo negativna v srednji in vzhodni Evropi, čeprav je Ifo v primerjavi s prejšnjim četrtletjem v obeh regijah zaznal rahlo izboljšanje. Po drugi strani so v vseh regijah, najbolj pa v srednji in vzhodni Evropi, v evrskem območju in v Rusiji, še vedno negativno ocenili trenutno gospodarsko stanje. Kljub temu je povprečna ocena trenutnih gospodarskih razmer višja kot v prejšnjem četrtletju. Kazalec svetovne gospodarske klime za tretje letošnje četrtletje se je glede na drugo zvišal s 64,4 na 78,7 točke, kar je več kot v tretjem četrtletju lani, ko je znašal 73,4 točke. V drugem letošnjem trimesečju se je kazalec sicer zvišal prvič po tretjem četrtletju 2007. Kazalec trenutnega gospodarskega stanja se je za tretje četrtletje zvišal na 42 točk, medtem ko je bil v drugem pri 38,4 točke. Kazalec pričakovanj se je zvišal z 89,5 točke v drugem četrtletju na 114 točk. Inštitut še ugotavlja, da so pričakovanja inflacije za letos precej nižja, kot so bila lani, in sicer letos pri 2,5 odstotka, lani pa so po svetu pričakovali, da bo inflacija znašala 5,4 odstotka. Poleg tega se za naslednjih šest mesecev pričakuje umiritev nihanja cen približno na ravni, ki jo dosegajo trenutno. V luči umiritve inflacije Ifo pričakuje tudi stabilizacijo ravni ključnih obrestnih mer. Dolgoročne obrestne mere naj bi se po drugi strani v naslednjih šestih mesecih postopoma zviševale.	STA	24ur	2009-08-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nihanje-na-ljubljanski-borzi.html	Večina delnic navzdol	sloovenija, borza, delnica, ljubljanska, rast, padec, zakon, vlada, banka, prihranek	Večina delnic navzdol Delnice na Ljubljanski borzi so po torkovi rasti tečajev trgovanje začele v zelenih številkah, vendar se je to kmalu obrnilo navzdol. Večina delnic je tako cenejša. Potem ko so tečaji delnic na Ljubljanski borzi v ponedeljek poskočili v povprečju za več kot pet odstotkov in v torek za osem, so trgovanje spet začeli z rastjo. Vendar so se že kmalu po odprtju trga obrnili navzdol, tako da je bila večina delnic dobro uro po začetku trgovanja že cenejša kot v torek. (Foto: Dare Čekeliš) Oba delniška indeksa sta prav tako padla. Po dveh zaporednih dneh rasti je SBI 20 trgovanje sklenil pri 5734,49 točke, kar je za 1,68 odstotka manj kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je izgubil 1,78 odstotka. Z izjemo Petrola so se pocenile vse delnice prve kotacije, najbolj Intereuropa in Telekom. Delnice Intereurope so padle kar za 5,34 odstotka in končale pri vrednosti 16,50 evra. Telekomove delnice so se pocenile za 3,34 odstotka in so zdaj vredne 190,86 evra. Tudi druge pomembnejše delnice so izgubile na vrednosti. Krka je padla za 2,56 odstotka (na 71,59 evra), Luka Koper se je znižala za 1,46 odstotka (na 41,77 evra), Gorenje pa je izgubilo 1,70 odstotka (na 19,65 evra). Najmanjši padec so doživele delnice Mercatorja (-0,14 odstotka, na 194,34 evra), v zelenih številkah pa so končale delnice Petrola, ki so narasle za 0,03 odstotka in pristale na vrednosti 408,57 evra. Jamstvo za prihranke Država bo jamčila za prihranke na bankah. (Foto: Reuters) Vlada je že pred tem za umiritev finančne krize v parlament poslala novelo zakona o bančništvu, ki uvaja začasno neomejeno jamstvo za naložen denar na bankah. Zakon je usklajen tudi z Banko Slovenije. Zakon je vlada poslala v parlament, ki ga bo obravnaval na eni izmed prihodnjih sej, zagotovila pa ponuja od 8. oktobra do konca prihodnjega leta, če bo treba, pa še naprej. Sredstva bo zagotavljala država iz državne zakladnice in proračuna. Do sedaj je država jamčila za sredstva do 22.000 evrov, na podlagi analiz položaja v Sloveniji pa so ugotovili, da kakšni dodatni ukrepi še niso potrebni. Bo pa vlada preučila in če bo treba, uvedla tudi kakšen ukrep iz nabora ukrepov EU.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2008-10-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bankrotiral-drugi-najbogatejsi-islandec.html	Bankrotiral drugi najbogatejši Islandec	Bjorgolfur, Gudmundsson, Reykjavik, bankrot	Bankrotiral drugi najbogatejši Islandec Drugi najbogatejši mož v zgodovini Islandije Bjorgolfur Gudmundsson, ki se je iz pivovarja prelevil v milijarderja, je bankrotiral. (Foto: Reuters) Novico o Gudmundssonovem bankrotu je sporočil njegov tiskovni predstavnik Asgeir Fridgeirsson. Nekdanji lastnik nogometnega kluba West Ham Gudmundsson je na okrožnem sodišču v Reykjaviku že zaprosil za zaščito v primeru bankrota. Njegov dolg znaša 96 milijard islandskih kron (759 milijonov ameriških dolarjev), je še sporočil Fridgeirsson.	STA	24ur	2009-08-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-crnih-dneh-okrevanje-avtomobilske-industrije.html	Po črnih dneh okrevanje avtomobilske industrije	avtomobil, industrija, prodaja, gospodarska, kriza, opel, nemčija	Po črnih dneh okrevanje avtomobilske industrije Premije ob hkratnem nakupu novega avtomobila in oddaji starega v razrez, ki jih je uvedla Nemčija, so sprožile pravi bum v prodaji. Samo Opel je v tem času prodajo povečal za 57 odstotkov. Ukrep nemške vlade je pomagal. (Foto: Reuters) Potem ko je nemška vlada pozimi uvedla premije za razrez starega avtomobila ob nakupu novega v višini 2.500 evrov, je prodaja avtomobilov v Nemčiji kar poskočila. Maja so v državi prvič registrirali 384.600 vozil, kar je 39,7 odstotka več kot pred letom dni. V prvih petih mesecih so v Nemčiji registrirali 1,63 milijona novih avtomobilov. To je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V nasprotju z osebnimi avtomobili pa se je maja zmanjšalo število registracij motornih koles in gospodarskih vozil, prvih za 19,3 odstotka, drugih pa za 28,1 odstotka. Opel je prodajo povečal celo za 57 odstotkov in osvojil 10,2-odstotni tržni delež. Večjega ima z 21,4 odstotka le še Volkswagen. Med velikimi avtomobilskimi proizvajalci je Volkswagen maja povečal prodajo za 60 odstotkov, Opel za 57 odstotkov, Ford za 48 odstotkov ter Renault in Dacia za 117 odstotkov. Nekoliko pa se je zmanjšala prodaja avtomobilov najvišjega cenovnega razreda, ki jih izdelujejo Mercedes, BMW in Audi. Največji tržni delež v Nemčiji ima Volkswagen. (Foto: Reuters) Lepši časi tudi za ameriška podjetja? O prvih znakih stabilizacije pa poročajo iz ZDA. V maju je bilo v ZDA prodanih 925.824 vozil, kar je sicer 33,7 odstotka manj kot maja lani, a 13 odstotkov več kot aprila, so sporočili iz agencije za tržne raziskave Autodata. Po ocenah analitikov se je zaupanje potrošnikov v ZDA maja zvišalo najbolj v zadnjih šestih mesecih in se giblje na najvišjih ravneh po septembru lani. Trije največji avtomobilski proizvajalci s sedežem v Detroitu so maja beležili večjo prodajo od pričakovane. Največji ameriški proizvajalec avtomobilov po tržnem deležu General Motors (GM) je maja na letni ravni prodajo zmanjšal za 30 odstotkov, v primerjavi z aprilom pa se je ta povečala za 11 odstotkov. Maja je prodal 191.875 vozil. Chrysler je v primerjavi z lanskim majem prodal za 47 odstotkov manj (79.010 avtomobilov in lahkih tovornih vozil), prodaja treh vodilnih blagovnih znamk - Chrysler, Dodge in Jeep - pa se je v primerjavi z aprilom povečala med 21 in 32 odstotki. Trije največji ameriški avtomobilski proizvajalci - GM, Chrysler in Ford - so imeli maja večjo prodajo od pričakovane. (Foto: Reuters) Ford, ki je sicer edini od treh detroitskih velikanov zavrnil pomoč države, ki jo je ta ponudila avtomobilskim proizvajalcem, ki so zaradi svetovne gospodarske krize zašli v težave, je prodajo maja v medletni primerjavi zmanjšal za 24 odstotkov, v mesečni primerjavi pa povečal za 20 odstotkov. GM ima v ZDA 20,5-odstotni tržni delež, sledijo Ford s 16,8-odstotnim, Toyota s 16,5-odstotnim, Honda z 10,6-odstotnim, Chrysler z 8,5-odstotnim in Nissan s 7,3-odstotnim tržnim deležem.	STA,M.K.	24ur	2009-06-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mura-uprava-in-sindikat-na-istem-bregu.html	Mura: Uprava in sindikat na istem bregu	mura, plače, sindikat, stavka, dogovor, znižanje	Mura: Uprava in sindikat na istem bregu Murina uprava in sindikat sta se dogovorila, da se plače v podjetju ne bodo zmanjšale. Dogovor bodo podpisali v ponedeljek, stavke pa ne bo. Na podlagi zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa se plače v Muri ne bodo zmanjšale, sta sklenila uprava in sindikat. Sindikat dopušča možnost dogovora o načinu izplačila plač, če delodajalec ne bi bil likviden, vendar pa pri tem ne sme kršiti zakona o minimalni plači. Predsednik izvršnega odbora sindikata Drago Forjan je po pogovorih s predsednikom uprave Mure Francem Hubrom povedal, da so se dogovorili o najbolj sporni stavkovni zahtevi – aneksu h kolektivni pogodbi, s katerim bi posegali v plače. Kot je izračunal sindikat, bi se osnovna plača lahko zmanjšala do pet odstotkov, namesto aneksa pa bodo podpisali dogovor. Na preostale stavkovne zahteve smo pisne odgovore o tem, kako bodo zadeve potekale glede na zakon o delovnih razmerjih, že dobili na prejšnjem pogajanju in pri tem ni bilo spora, to, kar je dogovorjeno danes, pa bo s strani sindikalnih zaupnikov potrjeno v ponedeljek, je dejal Forjan. Na vprašanje, zakaj so pogajanja tako dolgotrajna, je prvi sindikalist Mure odgovoril, da morata biti pri tem modra oba partnerja, da ne bo prizadet ne interes podjetja ne zaposlenih, pri tem pa je treba upoštevati tudi globalno krizo. Ob naši zahtevi, da se osnovna plača ne sme znižati, pa smo delodajalcu pustili možnost, da se na podlagi socialnega dogovora, ki je bil praksa v vseh preteklih letih, dogovorimo o načinu izplačila plače, če delodajalec mesečno ne bo likviden, da bi izplačal celotno plačo, vendar pri tem ne sme kršiti zakona o minimalni plači, je še dodal Forjan. To pa pomeni, da bodo morali vsi zaposleni dobiti minimalno plačo, preostanek pa, ko bo denar na voljo.	STA,Urša Zupan	24ur	2009-02-27 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/paloma-je-naprodaj.html	Paloma je naprodaj	paloma, podjetje, prodaja, delnice	Paloma je naprodaj Slovenska podjetja se kljub pomislekom še vedno prodajajo. V igri za Palomo sta še dva kupca: Avstrijci in Američani. NA	Ana Turk	24ur	2008-01-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lastniki-proteja-se-niso-podprli-prenosa-adrie-nazaj-na-ach.html	Lastniki Proteja še niso podprli prenosa Adrie nazaj na ACH	ach, protej, skupščina, adria, mobil, prenos	Lastniki Proteja še niso podprli prenosa Adrie nazaj na ACH Adria Mobil še ni našla poti nazaj pod okrilje ACH, ampak ostaja v lasti družbenikov Proteja. Ti namreč čakajo na revizijo pravnega mnenja, nato pa se bodo odločali o prenosu družbe. Sedež ACH Na današnji skupščini družbe Protej, ki lastniško obvladuje skupino ACH, so družbeniki naročili revizijo pravnega mnenja glede prenosa Adrie Mobil nazaj pod okrilje ACH. Revizija naj bi upoštevala vsa pomembna dejstva in dokaze ter odgovorila na odprta pravna vprašanja, na katera obstoječe pravno mnenje ni podalo jasnega odgovora, so sporočili. O prenosu Adrie Mobil bo skupščina odločala na naslednji seji, ko bo za to imela ustrezne podlage. Lastniki Proteja so se danes seznanili tudi s potekom pogovorov z bankami upnicami glede imenovanja članov nadzornega sveta predstavnikov bank upnic ter glede imenovanja prokurista, ki ga bodo predlagale banke upnice in njegovih pristojnosti. O zahtevi za sklic skupščine ACH pa bodo odločali, ko bodo razgovori zaključeni in predlogi usklajeni. Skupščina se je seznanila tudi s poročilom novega vodstva ACH o poteku postopka preventivnega prestrukturiranja in podprla vse izvedene aktivnosti. Večje spremembe v vodenju ACH so se začele na sporni seji nadzornega sveta ACH, ki je trajala od 9. do 13. maja in na kateri so sodelovali takratni nadzorniki Tadeja Hočevar, Andrej Prebil in Mojca Novak. Ko je Hočevarjeva razširila dnevni red s predlogom za razrešitev takratne direktorice ACH Sonje Gole, je Novakova želela zapustiti prostor, kar naj bi ji bilo fizično onemogočeno. Novakova je nato na policijo celo podala prijavo zaradi domnevno protipravnega odvzema prostosti. Za razrešitev Goletove in imenovanje Vere Mihatovič za vršilko dolžnosti sta tako glasovala Hočevarjeva in Prebil. Goletova je razrešitev izpodbijala na sodišču, ki je presodilo, da sta sklepa nadzornega sveta nična. Nadzorni svet ACH je nato 6. junija, potem ko je Goletova ponudila odstop z mesta direktorice ACH, za direktorja ACH imenoval Rasta Oderlapa. Goletova je bila 11. junija imenovana za nov štiriletni mandat na čelu družbe Adria Mobil, najpomembnejše družbe v skupini ACH.	STA,M.R.	24ur	2014-06-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gopodinjstva-manj-trosijo.html	Gopodinjstva manj trošijo	umar, trg, delo, razmere, zadolževanje, plače	Gopodinjstva manj trošijo V drugem četrtletju so se na trgu dela poslabšale razmere. Število delovno aktivnih ljudi se je v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšalo za 0,9 odstotka, prav tako pa je več brezposelnosti. Medtem ko je imela Slovenija v drugem letošnjem četrtletju rahlo rast bruto domačega proizvoda (BDP), kazalci gospodarske aktivnosti pa so se na sicer nizki ravni stabilizirali, so se razmere na trgu dela še dodatno poslabšale, v avgustovski številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Število delovno aktivnih se je v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšalo za 0,9 odstotka, glede na enako obdobje lani pa je bilo nižje za 2,1 odstotka. Število registriranih brezposelnih je avgusta znašalo 88.106 oseb, kar je skoraj polovico več kot v enakem mesecu lani, ugotavljajo na Umarju. (Foto: Kanal A) Povprečna bruto plača se je v drugem četrtletju nominalno povečala za en odstotek v primerjavi s prvim, na medletni ravni pa je bila višja za 4,6 odstotka. Od tega je bila bruto plača v zasebnem sektorju višja za 1,6 odstotka, v javnem pa za 11,4 odstotka. Kot navajajo na Umarju, razkorak med rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju ostaja visok, medletna rast plač v obeh sektorjih pa je tudi višja od rasti produktivnosti dela. Nižji izvoz in investicije Prvič je na medletni ravni upadla potrošnja gospodinjstev, in sicer za 2,6 odstotka, pričakovano pa je med agregati potrošnje rast zabeležila le državna potrošnja, in sicer za 4,3 odstotka. V preteklih dvanajstih mesecih se je BDP tako zmanjšal za 9,3 odstotka, medtem ko je bil padec v prvem četrtletju 8,3-odstoten. Kljub rasti BDP so medletni kazalniki aktivnosti v drugem četrtletju ostali precej nižji kot v enakem lanskem obdobju. Negativni učinki mednarodne finančne krize so se odrazili predvsem na izvozu in investicijah v osnovna sredstva, kjer podjetja še vedno omejuje tudi nizka kreditna aktivnost, ki je dosegla le približno desetino lanske. Izvoz je v drugem tromesečju upadel za 21,3 odstotka, a je bil upad uvoza – znašal je 24,8 odstotka – še večji, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino ponovno pozitiven. Nižje investicije v osnovna sredstva (za 27,3 odstotka) so bile posledica nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je sledila upadu naročil, deloma pa tudi zaostrenim pogojem financiranja in umirjanja cikla v infrastrukturnih investicijah. Podobno kot v prvem četrtletju je bil izrazit tudi negativni prispevek zalog k rasti BDP (-3,7 odstotne točke). Poleg nadaljevanja relativno slabih gospodarskih gibanj v tujini na nizko aktivnost v Sloveniji vse pomembneje vplivajo tudi domači dejavniki. Neto kreditna aktivnost domačih bank se je julija rahlo okrepila in znašala 217,1 milijona evrov, kar je predstavljalo skoraj tretjino vseh letošnjih neto tokov kreditov, kljub temu pa ostaja precej skromnejša kot v preteklih letih. Povečano zadolževanje gospodinjstev Poleg tega je krepitev kreditne aktivnosti predvsem posledica povečanega zadolževanja gospodinjstev, ki je deloma sezonske narave, neto tok kreditov podjetjem in nefinančnih institucij pa ostaja skromen, in sicer 50,7 milijona evrov. Na nekoliko višjo julijsko kreditno aktivnost je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da se je velik del vlog države prenesel med dolgoročne depozite. Podjetja so se tako v prvih sedmih mesecih letos pri domačih bankah neto zadolžila le za približno 10 odstotkov, prebivalstvo pa za slabo tretjino zneska iz enakega obdobja lani. Gibanje cen komunalnih storitev V tokratnem Ekonomskem ogledalu Umar med drugim predstavlja tudi oblikovanje in gibanje cen komunalnih storitev v Sloveniji. Vlada je namreč julija odstopila od nadzora cen komunalnih storitev in ga prenesla v pristojnost lokalnih skupnosti. Nadzor komunalnih cen je v državah EU urejen na različne načine, ponekod je tudi v pristojnosti lokalnih skupnosti, pri čemer so vpeljani mehanizmi njihove regulacije ali organi, ki spremljajo ustreznost oblikovanja cen. Ker v Sloveniji ne obstaja model, ki bo omogočal oblikovanje referenčnih cen komunalnih storitev, vzpostavljena pa ni niti vezava cen na določen obseg storitve, bo težko zagotoviti učinkovito izvajanje teh storitev, posledično pa lahko v naslednjih mesecih pričakujemo tudi večje korekcije teh cen, so še pojasnili na Umarju.	STA,D.Š.	24ur	2009-09-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drago-resevanje-banke.html	Drago reševanje banke	irska, banka, reševanje, ekonimija, gospodarstvo, denar, kriza	Drago reševanje banke Irska bo morala letos za reševanje bančnega sektorja nameniti še 12 milijard evrov, samo za skoraj propadlo banko Anglo Irish pa naj bi vsota državne pomoči dosegla 29 milijard evrov. Irska bo morala skupno za reševanje finančnega sektorja, ki se je v luči finančne krize, poka nepremičninskega balona in številnih slabih naložb znašel pred propadom, nameniti okoli 45 milijard evrov, kar pomeni, da bo vsak Irec za reševanje bank moral nameniti 10.000 evrov. (Foto: Reuters) Samo za Anglo Irish Bank bo morala država po najnovejših ocenah irske centralne banke z dokapitalizacijami, jamstvi in skozi posebno slabo banko za odkup slabih naložb nameniti 29 in ne 25 milijard evrov. Doslej je država banki že pomagala s 23 milijardami evrov in jo tudi nacionalizirala, v najslabšem scenariju pa bi vsota državne pomoči samo zanjo lahko dosegla celo 34 milijard evrov, kar predstavlja obseg letnih davčnih prihodkov države, poročajo tuje tiskovne agencije. Irski finančni minister Brian Lenihan je zatrdil, da druge izbire ni, saj se je premoženje banke v letih nebrzdane rasti napihnilo na polovico bruto domačega proizvoda in bi propad banke dejansko pomenil bankrot države. Grozljive številke Javnofinančni primanjkljaj se bo zaradi milijard evrov pomoči bankam v letošnjem letu povečal kar za 20 odstotnih točk in namesto predvidenih 11,6 odstotka BDP dosegel neverjetnih 32 odstotkov BDP. Javni dolg pa bo poskočil s 64 na skoraj 100 odstotkov BDP. Dodatnih milijard, a v manjšem obsegu, bosta deležni še banki Irish Nationwide in Allied Irish Banks. Lenihan je zatrdil, da gre za grozljive številke , a je morala vlada po njegovih besedah rešiti to veliko težavo in to je danes tudi storila. Današnja vsota naj bi bila tako končna, v Dublinu pa so tudi poudarili, da se jim za dodatno pomoč bankam in pokrivanje primanjkljaja ne bo treba več zadolžiti na finančnih trgih, saj ima država dovolj likvidnostnih rezerv. Prav zaradi tega so se na novico ugodno odzvali finančni trgi, saj so se obrestne mere za irske srednjeročne obveznice celo nekoliko znižale, potem ko so s 6,8 odstotka dosegle rekordno vrednost v zadnjih 13 letih. Prav tako se ni bistveno znižal tečaj evra, ki ostaja pri okoli 1,362 dolarja. Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je že napovedal, da bo komisija karseda hitro proučila novo irsko državno pomoč Anglo Irish Bank, pohvalil pa je irske oblasti, da so zagotovile polno preglednost. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je ocenil, da Irski kljub tem številkam ne bo treba sprožiti mehanizem za finančno stabilnost evra, ki so ga države evrskega območja ustanovile spomladi. Irska vlada sicer vztraja pri drakonskih varčevalnih ukrepih, ki jih bo v 2011 še nekoliko zaostrila in napoveduje, da bo do leta 2014 primanjkljaj spravila v okvir pakta o stabilnosti in rasti, torej pod tri odstotke BDP.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2010-09-30 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/vozili-se-bomo-nekoliko-ceneje.html	Vozili se bomo nekoliko ceneje	bencin, cena, nafta, derivati, pocenitev	Vozili se bomo nekoliko ceneje Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa, 100-oktanski bencin za 1,8 centa, dizelsko gorivo pa za 0,2 centa. Pocenilo se je tudi kurilno olje. Za liter bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,970 evra. Opolnoči so se drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa, na 1,471 evra, 100-oktanski bencin za 1,8 centa, na 1,494 evra, dizelsko gorivo pa za 0,2 centa, na 1,343 evra na liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje. Za liter bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,970 evra, kar je 0,3 centa manj kot doslej.	STA	24ur	2013-06-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/video-ali-veste-kaj-pomeni-socialno-podjetnistvo.html	VIDEO: Ali veste, kaj pomeni socialno podjetništvo?	socialno, podjetništvo, podjetnik	VIDEO: Ali veste, kaj pomeni socialno podjetništvo? To ni socialna pomoč, ampak zaposlovanje in izplačevanje plač, ki omogočajo dostojno življenje, so nam na vprašanje odgovorili sodelujoči na forumu socialnega podjetništva v Ljubljani. Osnovna lastnost podjetnika, ki deluje v socialnem podjetništvu, je poštenost, nam je dejala ena od sodelujočih na današnjem odprtju Nacionalnega foruma socialnega podjetništva v Ljubljani. K sreči je tudi pri nas vse več podjetij, katerih cilj ni le pridobivanje dobička. Sicer je enako, moraš se boriti na trgu, a v tem tako imenovanem socialnem podjetništvu skrbimo tudi za lokalno prebivalstvo in okolje, nam je dejala Ksenija Lovrin Maćešić, ki je po izgubi službe pri 54 letih s pomočjo sevniškega zavoda Knof razvila poslovno idejo in začela s svojo hčerko izdelovati plenice iz blaga. To ni socialna pomoč, ampak zaposlovanje in izplačevanje plač, ki omogočajo dostojno življenje, so oznako socialno podjetje pojasnili nekateri udeleženci ljubljanskega sejma socialnih podjetij Pridne roke. Po njihovih besedah gre, poenostavljeno rečeno, za podjetja, ki niso pohlepna po dobičku. Njihovo predstavo pojma si lahko ogledate v zgornjem videoprispevku. (Foto: Thinkstock) Delovna mesta za mlade in stare, varstvo okolja Mojca Žganec Metelko iz Zavoda Knof, ki pomaga novonastalim podjetjem, je pojasnila, da gre za nekakšno etično podjetništvo, pri katerem si podjetniki med seboj pomagajo in si niso sovražniki oziroma konkurenca. To je potrdila naša sogovornica Vanja Rajnar, ki je po izgubi službe z njihovo pomočjo odprla podjetje ToGether, ki proizvaja slovensko naravno kozmetiko. Stanislav Sivec, direktor in idejni vodja projekta SiPark, meni, da je omenjeno podjetništvo napak poimenovano, saj človek ob besedi socialno kaj hitro pomisli, da gre za humanitarnost. Lahko bi se imenovalo družbeno odgovorno podjetništvo, je dodal. Matej Leskovec, katerega podjetje Ponika ponuja nekakšno mešanico med ribogojnico in vrtom, pravi, da so v socialno podjetništvo vpeti s tem, da nameravajo ob vzpostavitvi večjega sistema v naslednjem letu ponuditi delo brezposelnim. To je edina perspektiva. Ne moremo pojesti trikrat toliko kot pridelamo, meni Tomaž Kvasnik iz Atelje Osti Jarej, ki je na trg ponudil bakreno ročno orodje. Tadej Rifel, ki je predstavil projekt Domača pravična trgovina MOJA ŠTACUNA, pravi, da nameravajo zaposliti ranljive skupine, med katerimi so tudi odvisniki, brezdomci in mlajši od 25 ter starejši od 50 let. Naše osebno zadovoljstvo pri tem delu največ šteje, je povedal. S skupnimi močmi je lažje, pravijo podjetniki. (Foto: Thinkstock) Sejma so se udeležili tudi številni drugi podjetniki, vsi sodelujoči na forumu socialnega podjetništva v Ljubljani pa so tako poudarili velik pomen, ki ga imata socialno podjetništvo in delavsko zadružništvo pri ustvarjanju novih delovnih mest, tudi za mlade. Prevladujoča družba spodbuja ustvarjanje dobička, toda omogočiti je treba tudi priložnosti za druge oblike podjetništva, je na odprtju foruma z naslovom Investirajmo v neizkoriščene potenciale Slovenije dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Spomnila je na strategijo socialnega podjetništva, ki je že sprejeta, zdaj pa ji morajo slediti še ukrepi. Odgovor na podjetništvo, ki ga poganja iskanje dobička, so socialna in družbeno odgovorna podjetja, meni minister za kmetijstvo in prostor Dejan Židan. Na ministrstvu za kmetijstvo vidijo vlogo socialnega podjetništva pri povečanju samooskrbe s hrano, s čimer je povezano ustvarjanje zelenih delovnih mest in zaposlovanje mladih. Zdaj je po ministrovih besedah čas za zakonodajo, ki bo pozitivno diskriminirala obravnavano obliko podjetij. Organizatorji Nacionalnega foruma socialnega podjetništva so Slovenski forum socialnega podjetništva, Javna agencija Spirit Slovenija, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, Socialni inkubator in Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Namen foruma pa je pospešiti razvoj družbeno odgovornega podjetništva v Sloveniji s spodbujanjem vlaganja v neizkoriščene potenciale Slovenije. Na forumu svoje izkušnje s področij razvoja socialnega podjetništva in ustvarjanja novih delovnih mest predstavljajo predstavniki socialnih podjetij, novih zadrug ter malih in srednje velikih družbenoodgovornih podjetij. Predstavljene bodo tudi nove iniciative, namenjene izboljševanju bivalnih in življenjskih pogojev državljanov. Socialno podjetje lahko ustanovijo nepridobitne pravne osebe, namen ustanovitve pa ne sme predstavljati pretežno ali izključno pridobivanje dobička. Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba za trajno opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva oziroma za zaposlovanje ranljivih skupin oseb.	Barbara Golub,STA	24ur	2013-12-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zmeda-pri-resevanju-sc-pohorje.html	Zmeda pri reševanju ŠC Pohorje	pohorje, športni, center, maribor, občina, delavec, plača	Zmeda pri reševanju ŠC Pohorje Na temo reševanja Športnega centra Pohorje, ki upravlja z gondolo, žičnicami in hoteli, bi se moral sestati mariborski mestni svet, a se ni. Govoriti bi morali o tem, ali bi postali koncesionarji, a zdaj bi se raje vsemu odpovedali, infrastrukturo pa vzeli v najem. Na temo reševanja Ĺ portnega centra Pohorje, ki upravlja z gondolo, žičnicami in hoteli, bi se moral sestati mariborski mestni svet, a se ni. Govoriti bi morali o tem, ali bi postali koncesionarji, a zdaj bi se raje vsemu odpovedali, infrastrukturo pa vzeli v najem.	SVET	24ur	2014-06-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/svet/najdrazje-hotelske-sobe-na-svetu.html	Najdražje hotelske sobe na svetu	drag, hotelska, soba, suita, apartma, svet, bogat, bogataš	Najdražje hotelske sobe na svetu Medtem ko večina zateguje pasove, celo tako, da si privošči samo kratke počitnice ali si jih sploh ne, se hotelirji najdražjih namestitev po svetu lahko pohvalijo, da nimajo težav s pomanjkanjem gostov. Ty Warner Penthouse, Four Seasons Hotel, New York, ZDA Veličastno devetsobno stanovanje, ki zavzema celotno nadstropje na vrhu najvišjega hotela v New Yorku, nudi iz vsakega prostora izjemen pogled vsenaokoli v krogu 360 stopinj, kar omogočajo velika okna od tal do stropa in steklene ograje balkonov. Največji izmed balkonov, ki je nad znamenitim Centralnim parkom, meri kar 213 metrov. Gre za najdražjo in najbolj ekskluzivno hotelsko namestitev v ZDA, ki je ime dobila po lastniku Ty Warnerju. Vsi detajli, od površin iz poldragih kamnov do blaga prešitega s platino in zlatom, so bili razkošno načrtovani in izbrani. Gostom je poleg spa sobe na voljo tudi notranje - zunanji Zen vrt z vodnim slapom ter razgledom na Manhattan in Kip svobode. Za popolno udobje petičnežev pa med drugim poskrbijo še osebni butler, osebni trener oziroma terapevt in voznik za neomejeno vožnjo z Rolls Roycem ali Mercedes Maybachom. Cena: 35.000 dolarjev za noč Razkošna kopalnica v Ty Warner Penthouse, Four Seasons Hotel Kljub visoki ceni pa to ni več najdražja hotelska namestitev na svetu. S tem nazivom se po novem ponaša The Royal Penthouse, President Wilson Hotel v Ženeva v Švici, za katero je njenim lastnikom ceno uspelo celo podvojiti - iz 33.000 dolarjev na nič manj kot 65.000 dolarjev, kar je 45.642 evrov za noč! Za kaj in več o najdražjih hotelskih namestitvah po svetu v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si	M.R.	24ur	2009-09-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/oecd-ugotavlja-da-se-gospodarska-rast-v-evropi-krepi.html	OECD ugotavlja, da se gospodarska rast v Evropi krepi	oecd, gospodarstvo, rast, kriza	OECD ugotavlja, da se gospodarska rast v Evropi krepi V 21 državah unije, ki so istočasno članice OECD, naj bi se BDP letos okrepil za 1,4 odstotka, prihodnje leto pa za 1,9 odstotka. Rast v 15 članicah OECD, ki uporabljajo evro, pa naj bi bila letos enoodstotna, v 2015 pa 1,6-odstotna. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) meni, da so članice organizacije iz EU, med katerimi je tudi Slovenija, kljub še vedno prisotnim težavam na poti okrevanja. To velja tudi za tiste, ki jih je finančna, dolžniška in gospodarska kriza najbolj prizadela. Tudi mednje je moč šteti Slovenijo. (Foto: Thinkstock) A rast je vseeno še naprej razmeroma šibka, stopnja brezposelnosti v evrskih članicah OECD bo letos in prihodnje leto vztrajala pri okoli 12 odstotkih, v enaindvajseterici EU članic OECD pa pri okoli 11 odstotkih, predvsem v evrskih državah pa še vedno obstajajo velike razlike glede dostopnosti finančnih virov za podjetja. Razloge za počasno rast sicer v OECD vidijo predvsem v strukturnih pomanjkljivostih, kot so velika davčna obremenitev, toga delovna zakonodaja, ovire za polno delovanje konkurence in premalo inovacijske dinamike. V OECD opozarjajo, da morajo države svoje javnofinančne zaveze spoštovati in ne smejo zaspati na lovorikah zaradi izboljšanja gospodarskih gibanj. V OECD zato še naprej vztrajajo na nadaljevanju reformnih prizadevanj, v nekaterih državah pa bi bilo treba z njimi iti še dlje. Prav tako si želijo izboljšanje reformnega okvirja na ravni EU. V organizaciji s sedežem v Parizu članice EU pozivajo k dokončanju notranjega trga, še posebej na področju storitev, ter k boljšemu izkoriščanju priložnosti, ki jih prinaša zelena nizkoogljična ekonomija. Za evrsko območje pa v OECD predlagajo ohranitev ekspanzivne denarne politike na daljše obdobje, nadaljevanje prizadevanj za vzpostavitev bančne unije in razjasnitev ter poenotenje pravil pri reševanju bank ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ. Ob tem v OECD menijo, da je glede na že doseženo primerna upočasnitev dinamike uravnoteževanja javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi bil tako v EU kot evrskih državah letos pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa naj bi se stabiliziral pri okoli 91 oz. 96 odstotkih BDP. V OECD se zavzemajo za raznolik pristop pri konsolidaciji javnih financ po državah, glede na razmere in potrebe. Prioritetne naloge v organizaciji trenutno vidijo na področju sanacije razmer v bančnem sistemu in izvedbe nujnih strukturnih reform.	STA,V.L.	24ur	2014-04-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenci-vse-pogosteje-v-bankrot.html	Slovenci vse pogosteje v bankrot	denar, osebne, finance, bankrot	Slovenci vse pogosteje v bankrot Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih že več kot 96.000 ljudi, množica tistih, ki delo še imajo, pa plače ni videla že več mesecev. Tako neplačanih ostaja vse več položnic in kreditov, vse več jih razglasi osebni bankrot. (Foto: POP TV) To možnost slovenska zakonodaja sicer pozna šele od leta 2008, doslej pa je bilo izpeljanih že več kot 400 takšnih postopkov, večina v zadnjih mesecih. Osebni stečaj posamezniku, ki zaradi bolezni ali izgube dela ne more odplačevati posojila in drugih dolgov, sicer omogoča nov začetek in ureditev financ. Upniki so poplačani v enakih deležih. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja poda sam dolžnik ali njegov upnik. Dolžnik pa mora pripraviti poročilo o premoženju in mesečnih prihodkih. Po začetku stečajnega postopka dolžnika zastopa stečajni upravitelj. Oblikuje pa se tudi stečajna masa, od koder se poplača upnike. Preberite, kakšne so prednosti in slabosti osebnega stečaja, ter spoznajte znane obraze, ki so se iz milijonarjev prelevili v reveže. Je komu uspelo splezati nazaj na zeleno vejo?	Natalija Švab	24ur	2010-01-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mol-po-rebalansu-najvec-za-promet-in-gospodarstvo.html	MOL: Po rebalansu 21 milijonov več za investicije	mol, ljubljana, rebalans	MOL: Po rebalansu 21 milijonov več za investicije Ljubljanska mestna uprava je pripravila predlog rebalansa proračuna, ki predvideva slabih 27 milijonov evrov primanjkljaja, zadolževanje bo višje za 21 milijonov. Mestni svetniki bodo predlog rebalansa obravnavali 25. maja. (Foto: Dare Čekeliš) Kot piše v gradivu za sejo, bo treba z vlado zaradi nemotenega delovanja Mestne občine Ljubljana čim prej doseči dogovor, kako nadomestiti vsaj del izgubljenih sredstev in aktivno pristopiti k zagotavljanju usklajenega izvajanja nalog. Srečanje predstavnikov vlade in MOL pod vodstvom premiera Boruta Pahorja in župana Zorana Jankovića, na katerem bodo nadaljevali usklajevanja za sklenitev dogovora med vlado in MOL, bo prihodnji teden. Z rebalansom bodo največ dodatnih sredstev dobil oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, in sicer skoraj 22 milijonov evrov. Služba za razvojne projekte in investicije bo dobila 10 milijonov evrov dodatnih sredstev, največ od tega je namenjeno Javnemu stanovanjskemu skladu MOL. Dobrih šest milijonov evrov dodatnih sredstev bo dobil oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, 3,4 milijona evrov pa oddelek za urejanje prostora. Župan MOL Zoran Janković (Foto: 24ur.com) Proračunska sredstva se bodo glede na predlog rebalansa znižala le oddelku za ravnanje z nepremičninami, in sicer za 14,3 milijona evrov, ter inšpektoratu za 0,7 milijona evrov, kar je približno dve tretjini sredstev v veljavnem proračunu za leto 2009. MOL je bila 31. decembra 2008 skupaj z javnimi zavodi, Javnim holdingom Ljubljana in Javnim stanovanjskim skladom MOL zadolžena za 107,9 milijona evrov, od tega samo MOL 106 milijonov evrov. Kot piše v gradivu, je ocena možnega obsega zadolževanja 149 milijonov evrov. Prihodki so v predlogu rebalansa načrtovani v višini 310,1 milijona evrov, odhodki v višini 336,8 milijona evrov, proračunski primanjkljaj pa bo znašal 26,7 milijona evrov. Za 21 milijonov evrov pa bo višje tudi zadolževanje za financiranje investicij in bo znašalo 31 milijonov evrov. Predlog rebalansa bo mestni svet obravnaval na seji 25. maja.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-05-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zakljucen-narok-stecajnega-postopka-cpl.html	Delavci CPL: država si zatiska oči pred načrtnim izčrpavanjem CPL	cpl, stečaj, narok, postopek, delavci, cestno, podjetje, ljubljana	Delavci CPL: država si zatiska oči pred načrtnim izčrpavanjem CPL Sodišče bo strankam v postopku glede stečaja Cestnega podjetja Ljubljana odločitev posredovalo pisno. V torek je 75 nekdanjih delavcev CPL vložilo tožbe zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. (Foto: S.S.) Okrožno sodišče v Ljubljani je danes zaključilo narok za začetek stečajnega postopka Cestnega podjetja Ljubljana (CPL). Svojo odločitev bo strankam v postopku posredovalo pisno. Zastopnik CPL Mitja Kač je danes sodišču predložil dokazila, da so bili 44 delavcem, ki so tudi po uvedbi stečajnega postopka ohranili delovno mesto v CPL, za marec izplačani plače in socialni prispevki. Po mnenju predlagateljev začetka stečajnega postopka to ne spremeni dejstva, da je CPL trajno insolventen, saj zaposlenim, ki so ob uvedbi stečajnega postopka izgubili delo, nekdanji delodajalec od oktobra ni izplačal plač in socialnih prispevkov. Kot je poudaril zastopnik delavcev Roman Završek, so se odpuščeni delavci zaradi tega znašli v nemogočem položaju, saj sedaj niso upravičeni do nadomestila jamstvenega, preživninskega in socialnega sklada, prav tako pa jim ne pripada denarno nadomestilo za brezposelnost Ob začetku stečajnega postopka CPL je delo namreč izgubilo 264 delavcev, stečajni upravitelj pa je v podjetju ohranil le 44 delavcev. 75 nekdanjih delavcev CPL je zato na delovno in socialno sodišče vložilo tožbe zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Delo so namreč izgubili ob začetku stečajnega postopka, ki je bil pozneje razveljavljen. Omenjeno sodišče je februarja enkrat že začelo stečajni postopek CPL, vendar ga je višje sodišče v Ljubljani razveljavilo. Okrožno sodišče je namreč februarja odločitev za stečaj sprejelo na podlagi predloga, ki so ga podali štirje delavci, ker jim družba ni izplačala plač in prispevkov za oktober, november in december lani. CPL pa je nato prek obvladujočih družb tem štirim delavcem nakazal plače s prispevki za omenjene mesece in regres za lani. Višje sodišče je zato zadevo poslalo v ponovno obravnavo okrožnemu. Predlog za začetek stečajnega postopka so poleg omenjenih štirih delavcev vložili še SKB banka, Probanka, Banka Celje in SCAC Italpali, ta mesec pa je predlog podalo še 73 nekdanjih delavcev, ki jim niso bile izplačane plače in socialni prispevki. 75 delavcev vložilo tožbe V torek je 75 nekdanjih delavcev CPL vložilo tožbe zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja, pred sodiščem pa se je danes zbralo več nekdanjih delavcev CPL. Poudarili so, da se jim godi krivica, država pa si zatiska oči pred načrtnim izčrpavanjem CPL. Spregovorili so tudi o navedbah zastopnika CPL, da so bile 44 delavcem, ki so ohranili zaposlitev, za marec izplačane plače. Kot so poudarili, so jim bile plačane nakazane le za osem dni v marcu, medtem ko plač za april še niso prejeli.	STA,G.G.	24ur	2013-05-29 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/agrokor-ima-ekskluzivnost-do-konca-leta.html	Agrokor ima ,ekskluzivnost, do konca leta	agrokor, mercator, prodaja, delnic, nakup, ekskluzivnost, pogajanj, nova, ljubljanska, banka	Agrokor ima ekskluzivnost do konca leta Dogovor o ekskluzivnih pogajanjih, sklenjen med konzorcijem bank, ki prodaja delež Mercatorja, in Agrokorjem, ni neomejen. Če dogovor ne bo uspel, bodo delničarji lahko nadaljevali pogajanja z drugimi ponudniki. (Foto: Dare Čekeliš) Ekskluzivna pogajanja glede prodaje deleža Mercatorja, ki ga ima konzorcij bank s konzorcijem kupcev pod vodstvom podjetja Agrokor, velja do konca tega leta. Kot so sporočili iz Nove ljubljanske banke (NLB), lahko stranke čas veljavnosti ekskluzivnosti pogajanja še podaljšujejo. Kot pravijo v NLB, bo konzorcij delničarjev, ki prodaja svoj delež, zdaj poskušal zaključiti posel s konzorcijem kupcev pod pogoji, ki so zanje sprejemljivi in ki obenem ščitijo interese Mercatorja. Če transakcija ne bo mogoča, bodo lahko delničarji po preteku pravic do ekskluzivnih poganjanj s konzorcijem kupcev nadaljevali pogajanja z drugimi ponudniki. Med delničarji, ki so pristopili k t. i. sporazumu o skupni prodaji delnic družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria bank, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Skupaj so imetniki 52,10 odstotka izdanih delnic omenjene trgovske družbe.	N.D.	24ur	2011-11-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-prevozniki-so-imeli-lani-vec-dela.html	Slovenski prevozniki so imeli lani več dela	tovornjak, tovorni, promet, slovenija	Slovenski prevozniki so imeli lani več dela Tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so lani prepeljala 81 milijonov ton blaga, kar je osem odstotkov več kot predlani. Prevladovale so rude in kamnine. (Foto: Sindikat policistov Slovenije) V Sloveniji registrirana cestna tovorna vozila so lani prepeljala 81 milijonov ton blaga, kar je osem odstotkov več kot leta 2009. Pri tem se je obseg blaga, prepeljanega v notranjem prometu, povečal za skoraj pet odstotkov, v mednarodnem prometu pa za dobrih 16 odstotkov, so sporočili iz državnega statističnega urada. Tudi število opravljenih tonskih kilometrov se je lani povečalo za osem odstotkov, in sicer na 15,9 milijarde. Od tega je bilo v notranjem prevozu, v katerem je bilo prepeljanega 74 odstotkov vsega blaga, opravljenih le 14 odstotkov vseh tonskih kilometrov. Iz Slovenije so lani prevozniki v tujino prepeljali kar 23 odstotkov več blaga kot leto prej, medtem ko se je promet v nasprotni smeri povečal za šest odstotkov. Med prepeljanim blagom so z 39 odstotki prevladovale rude in kamnine. Te vrste blaga je bilo v notranjem prevozu skoraj polovica, medtem ko so bili na tovornih vozilih v mednarodnem prevozu največkrat naloženi proizvodi predelovalnih dejavnosti (17 odstotkov). Pravne osebe so v letu 2010 prepeljale 17 odstotkov več blaga kot leta 2009, fizične pa osem odstotkov manj.	M.R.	24ur	2011-05-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lestvica-konkurencnosti-slovenija-padla-se-za-osem-mest.html	Slovenija pada na lestvici konkurenčnosti	svetovni, gospodarski, forum, wef, gospodarstvo, gospodarska, konkurenčnost, lestvica, konkurenčnosti	Slovenija pada na lestvici konkurenčnosti Slovenija je na lestvici konkurenčnosti svetovnega gospodarstva šele 70. Pri stabilnosti bank smo celo na zadnjem mestu med 144 državami. Na vrhu ostaja Švica. Graf prikazuje področja, na podlagi katerih Svetovni gospodarski forum sestavlja lestvico konkurenčnosti. Redeča barva pomeni države, ki so po konkurenčnosti pred nami, zelena pa države, ki so za nami. Pri ključnih področjih za izhod iz krize Slovenija precej zaostaja. (Foto: POP TV) Ĺ vica ostaja na vrhu lestvice gospodarske konkurenčnosti, ki jo vsako leto sestavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). Prvo mesto drži že šesto leto zapored. Drugo mesto je ohranil Singapur, na tretjem pa sledijo ZDA, ki so od tam izrinile Finsko. Finska tako letos zaseda četrto mesto, Nemčija pa je s četrtega mesta zdrsnila na peto. Na šestem do desetem mestu sledijo Japonska, Hongkong, Nizozemska, Velika Britanija in Ĺ vedska. Za njimi se lahko z uvrstitvami do 20 mesta pohvalijo Norveška, Združeni arabski emirati, Danska, Tajvan, Kanada, Katar, Nova Zelandija, Belgija, Luksemburg in Malezija. Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti uvrstila na 70. mesto. (Foto: Thinkstock) Slovenija lani zdrsela za šest mest, letos za osem Uvrstitve Slovenije po letih: 2009: 37. mesto 2010: 45. mesto 2011: 57. mesto 2012: 56. mesto 2013: 62. mesto 2014.: 70. mesto Nadaljuje se drsenje Slovenije po lestvici navzdol. Če je lani uvrstitev pokvarila za šest mest, jo je letos za osem. V dveh letih je torej naša država izgubila 14 mest in je med 144 na lestvici na 70. mestu. Vedno slabši rezultati se vrstijo že nekaj let. Prvi hud padec smo namreč zabeležili na lestvici za leto 2010, ko smo končali na 45. mestu, kar je bilo osem mest slabše od leta prej. V zadnjem letu so nas prehiteli ... V letu dni so Slovenijo prehitele države, kot so Rusija, Madžarska, Jordanija, Kolumbija, Črna gora, Vietnam in Gruzija. Od nekdanjih jugoslovanskih republik se lahko poleg Črne gore z boljšim mestom kot Slovenija pohvali tudi Makedonija (63. mesto), nižje pa sta se uvrstili Hrvaška (77. mesto) in Srbija (94. mesto). Kje nam škripa in kje smo dobri? Pri stabilnosti bank je Slovenija na 144. mestu med 144 državami, posojilo pa je glede na lestvico WEF težje dobiti le v Iranu, Libiji, Mongoliji in Mjanmaru. Najslabše ocene je dobila za razvitost finančnega trga ter ureditev trga dela. Pri ocenjevanju razvitosti finančnega trga si je Slovenija slabe ocene prislužila predvsem pri trdnosti bank, dostopu do kreditov ter zaupanju v bančni sistem. Pri slovenskem trgu dela pa poročilo kritizira predvsem prakse zaposlovanja in odpuščanja delavcev, stroške dela ter prožnost. Boljše ocene pa si je Slovenija prislužila na področju zdravstva in izobraževanja, prav tako pa tudi za svojo infrastrukturo in tehnološko razvitost. Gospodarske zbornice padec na lestvici ni presenetil Padec žal ni presenetljiv, ugotavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Žal vse slovenske vlade od začetka velike krize leta 2008 niso uslišale številnih opozoril domače in tuje strokovne javnosti in so pogosto celo ravnale v nasprotju z njimi. Pred mednarodno javnostjo smo zapravili ves kredit iz prvega obdobja samostojne Slovenije, so zapisali. To je signal, da mora nova vlada ukrepati takoj in da čim prej sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili ugodnejše poslovno okolje ter izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V nasprotnem primeru bo Slovenija zdrsnila v propad. OZS Kot dodajajo, je od nove vlade odvisno, ali bo prisluhnila gospodarstvenikom, poskrbela za nujne reforme in tako omogočila gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest, ali ne. Če vlada ne bo hitro ukrepala in razbremenila slovenskega gospodarstva, bo Slovenija zdrsnila v propad, ne le po lestvici navzdol V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pravijo, da na slabo stanje na trgu dela opozarjajo že dolgo. Kot so zapisali, so od prejšnjih vlad poslušali, da je s trgom dela in njegovo ureditvijo vse v najlepšem redu, da imamo fleksibilno zakonodajo, da stroški dela niso previsoki in podobno. A da temu ni tako, kažejo tudi tuje raziskave, opozarjajo na zbornici. Zato od nove vlade pričakujejo, da jim bo bolj prisluhnila in upoštevala tudi njihove rešitve. V OZS niso presenečeni niti nad slabo oceno delovanja bank. Kot pravijo, se stanje v zadnjih nekaj mesecih na področju kreditiranja gospodarstva sicer izboljšuje, vendar še vedno pogrešajo ustrezno fleksibilnost in aktivnost bank pri kreditiranju predvsem mikro in malih podjetij. Mala podjetja so specifična in od bank pričakujemo drugačne pristope oziroma pogoje,kot jih imajo do velikih gospodarskih sistemov, pravijo.	STA,Danijela Levpušček,Denis Oštir,M.K.	24ur	2014-09-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/voditelji-imajo-se-tri-mesece-da-resijo-evro.html	,Voditelji imajo še tri mesece, da rešijo evro,	george, soros, eu, evro, kriza, nemčija, grčija	Voditelji imajo še tri mesece, da rešijo evro Tako evropske voditelje opozarja milijarder Soros, ki dodaja, da bo nemško gospodarstvo jeseni čutilo krizo. Ob tem bodo Nemci manj voljni finančno pomagati obubožanim sosedom. Soros pravi, da voditelji za blaženje krize uporabljajo napačna sredstva. Nemški finančni minister pravi, da mehčanje politike varčevanja in reform ne pride v poštev. Soros (Foto: Reuters) Milijarder George Soros je evropske voditelje opozoril, da imajo le še tri mesece časa, da rešijo evro pred dokončnim propadom, poročajo tuji mediji. Verjame, da bodo Grki na prihajajočih volitvah izvolili vlado, ki bo spoštovala pogoje, pod katerimi je država prejela finančno pomoč, a težava je v tem, da bo jeseni nemško gospodarstvo začelo slabeti, kar pomeni, da bo kanclerka Angela Merkel imela manj sredstev za nadaljnjo pomoč evropskim državam, ki so na kolenih, poroča britanska spletna stran BBC. Soros ob tem dodaja, da voditelji niso razumeli narave krize. Medtem ko so se evropski voditelji osredotočali na zadolženost, je bila prava težava v bančnem sektorju in konkurenčnosti. Prav zaradi tega nerazumevanja so evropski voditelji za blaženje krize uporabljali napačna sredstva“. Soros je opozoril, tako kot številni drugi politiki in vplivni strokovnjaki, da nam ostro varčevanje ne bo prineslo nič dobrega, saj se iz dolgov ne moremo rešiti tako, da krčimo gospodarstvo. Soros opozarja, da so Grki prestrašeni nad možnostjo, da jih izključijo iz Unije, Nemci pa so vse manj pripravljeni, da pomagajo svojim oslabljenim sosedom. Ko pa bo kriza jeseni prizadela tudi nemško gospodarstvo, Nemci ne bodo želeli več prevzemati dodatnih odgovornosti. (Foto: Thinkstock) Schäuble: Mehčanje politike varčevanja in reform ne pride v poštev Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je danes v zvezi z reševanjem krize območja evra zavrnil vse ideje, ki gredo v smeri mehčanja politike varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. Kot že rečeno, je v zadnjem času politika varčevanja, ki jo EU narekuje Nemčija, deležna vse več kritik. Varčevalnim ukrepom v spopadu s krizo najbolj nasprotujejo prav ranljive evrske države, saj verjamejo, da so potrebni ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti. Schäuble pa je v danes objavljenem pogovoru za nemški časnik Handelsblatt ponovil, da vzdržna gospodarska rast ne more temeljiti na novem zadolževanju. Varčevanje in rast si ne nasprotujeta. Programi finančne pomoči državam ne odvzemajo možnosti za krepitev kupne moči prebivalstva, kot se pogosto trdi, je poudaril. Znova je spregovoril tudi o skupnih evrskih obveznicah, za katere je dejal, da bi jih bilo mogoče uvesti šele, ko bi bila vzpostavljena prava fiskalna unija. Ta pa je po njegovih besedah projekt na srednji rok . Prvi korak k vzpostavitvi fiskalne unije je prav fiskalni pakt, s katerim se je strinjalo 25 od 27 držav članic EU in katerega cilj je uravnoteženje javnih financ, je spomnil minister. Druga faza na poti do prave fiskalne unije je bančna unija, je dodal. Schäuble je prepričan, da je treba delati korak za korakom. Pot, ki čaka Evropo, ni lahka in ne bo vedno poštena, je še dejal. Sicer pa si je nemška vladajoča koalicija, na čelu katere je nemška kanclerka Merklova, za cilj postavila, da Nemčija fiskalni pakt ratificira še ta mesec. Na ponedeljkovem sestanku koalicije so se zbrani strinjali, da morajo poslanci do parlamentarnih počitnic, ki se začnejo 6. julija, ratificirati tudi dogovor o stalnem mehanizmu za stabilnost evra (ESM), ki bo nadomestil začasnega (EFSF). Voditelji nemških koalicijskih strank so po srečanju povedali še, da so pripravljeni vsi instrumenti za zaščito bank v območju evra.	M.M.,STA	24ur	2012-06-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/direktor-napoveduje-stecaj-delavci-pravijo-da-so-razmere-sramotne.html	FOTO: Direktor vložil predlog za stečaj. Delavci pravijo, da so razmere ,sramotne,	sanitec, armal, mlm, livarna, boris, šlamberger, maribor, protest, shod, delavec	FOTO: Direktor vložil predlog za stečaj. Delavci pravijo, da so razmere sramotne Okoli 200 delavcev podjetij Sanitec in Armal je protestiralo v središču Maribora. Delavci že dva meseca niso dobili plač, ogorčeni in prizadeti so zaradi razmer, ki vodijo v izgubo delovnih mest. Direktor je potrdil, da so na sodišče vložili predloga za stečaj podjetij. V središču Maribora je dopoldne protestiralo okoli 200 delavcev mariborskih podjetij Sanitec in Armal, ki sta hčerinski družbi Mariborskih livarn Maribor (MLM). Izrazili so ogorčenje in prizadetost ob razmerah, ki zanje vodijo v izgubo delovnih mest. Direktor MLM Boris Šlamberger pa je potrdil, da je na sodišče podal predloga za stečaj Saniteca in Armala, da pa se sicer programu Saniteca v celoti ne odpovedujejo in iščejo rešitve. Že dva meseca brez plač Kot je povedal nekdanji sindikalist in upokojeni delavec MLM Branko Medik, ki se je prav tako udeležil protesta, so se delavci najprej zbrali pred Novo Kreditno banko Maribor, nato so šli pred Probanko in stavbo Mestne občine Maribor, od koder so se napotili nazaj v podjetje, kjer bodo do preklica nadaljevali v sredo začeto stavko. Protestirajo zato, ker že dva meseca niso dobili plač in ker vodstvo družb nima rešitve, je dejal Medik. Razmere opisuje kot sramoto , saj je podjetje 89 let uspešno delalo, posodobilo proizvodnjo in ustvarilo dobre pogoje dela. Krivdo za nastale razmere je pripisal nesposobnosti vodstva. (Foto: Mia Media) Direktor napovedal stečaj Direktor MLM Boris Šlamberger protest razume kot izraz ogorčenja delavcev, ki jim je napovedal uvedbo stečaja družb Sanitec in Armal, ki delujeta povezano, saj je Armal trgovsko podjetje za prodajo izdelkov, ki se proizvajajo v podjetju Sanitec. V družbi Armal je 16, v družbi Sanitec pa 226 zaposlenih. Šlamberger je potrdil, da bo predloga za stečaj na mariborsko sodišče podal danes. Zaposleni bodo v stečaju izgubili delo, pri čemer pa se po Šlambergerjevih besedah v MLM v celoti ne odpovedujejo temu programu in pripravljajo določene rešitve. MLM v prisilno poravnavo Okrožno sodišče v Mariboru je danes začelo postopek prisilne poravnave nad MLM. Predlog za uvedbo prisilne poravnave je podal predsednik uprave družbe Boris Šlamberger, ki je prepričan, da bo MLM saniral z uspešno finančno reorganizacijo in ukrepi. MLM je imel konec marca skupno za 74,16 milijona terjatev. Sodišče je za upravitelja imenovalo Blaža Štumpfla, upniki pa imajo do 27. maja čas za prijavo terjatev, je razvidno iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.	STA,V.L.	24ur	2013-04-26 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/koncno-pozitivna-rast.html	Izvoz oživlja slovensko gospodarstvo	gospodarska, rast, bdp, gospodarstvo, statistika, mencinger, tajnikar, ekonomist	Izvoz oživlja slovensko gospodarstvo Po letu in pol zmanjševanja smo končno dosegli porast bruto družbenega proizvoda, ki se je glede na drugo četrtletje lani realno zvišal za 2,2 odstotka. Ekonomisti so rast pričakovali. Poraba gospodinjstev še vedno upada. (Foto: Reuters) Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem drugem četrtletju glede na drugo četrtletje lani realno zvišal za 2,2 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. To je prvi realni porast BDP po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja. BDP v območju evra in v celotni EU se je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo trimesečje zvišal za odstotek. Glede na isto obdobje lani pa sta imeli obe območji 1,7-odstotno gospodarsko rast, poroča Eurostat. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju 2010 v primerjavi s prvim četrtletjem 2010 realno zvišal za 1,1 odstotka, v primerjavi z drugim četrtletjem 2009 pa za 1,5 odstotka. Samo za primerjavo: nemški bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim okrepil kar za 2,2 odstotka, kar je najhitrejša rast v zadnjih 20 letih. V primerjavi z istim obdobjem lani se je BDP zvišal kar za 4,1 odstotka. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je ob tem pojasnil, da so se skladno s pričakovanji pozitivni signali, ki so že v prvem četrtletju izhajali iz povečanega tujega povpraševanja, v drugem četrtletju še okrepili, manjše spodbude prihajajo iz domačega okolja, kar je povezano z razmerami v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi ter gibanji na trgu dela. Izvoz si je opomogel Povečanje izvoza je bilo za pozitivno gospodarsko rast v drugem četrtletju letos ključnega pomena. (Foto: Aljoša Kravanja) Za pozitivno gospodarsko rast v drugem četrtletju letos je bilo ključnega pomena zelo okrepljeno zunanje povpraševanje. Izvoz blaga in storitev se je na letni ravni zvišal za 11,4 odstotka, od tega izvoz blaga za 14,2 odstotka, izvoz storitev pa za 1,2 odstotka. Stopnje rasti izvoza so se s tem vrnile na ravni, ki so jih dosegale pred začetkom gospodarske krize. Rast uvoza je bila podobna rasti izvoza, uvoz blaga in storitev je bil za 10,2 odstotka višji kot pred letom. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival pozivno v višini 0,9 odstotne točke. Aktivnosti v gradbeništvu najnižje doslej V gradbeništvu se dodana vrednost še naprej zmanjšuje brez izrazitih znamenj okrevanja. V drugem četrtletju letos se je dodana vrednost v gradbeništvu realno zmanjšala za 14,1 odstotka, kar je primerljivo zmanjšanjem v predhodnih petih četrtletjih. Vasle je poudaril, da se je aktivnost v gradbeništvu nasprotno še znižala in je dosegla najnižjo raven v obdobju krize . Po močni ekspanziji v preteklih letih je bila raven aktivnosti v drugem četrtletju letos v stanovanjski gradnji nižja kar za 53 odstotkov glede na vrh aktivnosti v tem segmentu gradbeništva, v gradnji inženirskih objektov za 37 odstotkov in v gradnji nestanovanjskih stavb za 30 odstotkov. Poraba gospodinjstev upada Izdatki za končno potrošnjo so bili v drugem četrtletju letos glede na enako lansko obdobje nespremenjeni. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se zmanjšali za 0,3 odstotka, izdatki države za končno potrošnjo pa zvišali za 0,7 odstotka. Pahor: Smo na poti počasnega, a zanesljivega okrevanja Danes objavljeni podatek o gospodarski rasti v letošnjem drugem četrtletju po besedah premierja Boruta Pahorja kaže, da se začenja počasen, a zanesljiv vzpon gospodarske rasti. Ta ne bo zelo visok, a bo omogočil, da se bo Slovenija vrnila na pot resnega okrevanja, je dejal. To okrevanje pa ni tako silovito in strumno, da bi poslej lahko živeli brez skrbi, je ugotovil Pahor in dejal, da so zato potrebni ukrepi, ki bodo dolgoročno utrdili to gospodarsko rast. Tajnikar: Izvozu dobro kaže Tajnikar pravi, da je bilo le vprašanje časa, kdaj bo dobro premagalo zlo. (Foto: Kanal A) Ekonomist Maks Tajnikar je četrtletno gospodarsko rast ocenil kot pričakovano. Že nekaj časa govorim, da je bilo zadnje leto v znamenje boja med dobrim in zlim. Dobro je bilo izvozno gospodarstvo, ki iz meseca v mesec pospešuje svojo rast. Tisti del izvoznega gospodarstva, ki v celoti izvaža, je po zadnjih podatkih na letni ravni rasel celo za 23 odstotkov. Na drugi strani pa je bilo zlo, ki je bilo v glavnem vsajeno v gradbeništvo, ki po zadnjih podatkih še ni čisto doseglo dna, je pa verjetno blizu. Bilo je samo vprašanje trenutka, kdaj bo dobro premagalo zlo, je pojasnil Tajnikar. Kot je ocenil, izvoznemu delu slovenskega gospodarstva zelo dobro kaže, opozoril pa je, da v tem trenutku ni domačega povpraševanja. Tako da ne moremo doseči rasti iz leta 2005 do 2007, ki sicer ni bila zdrava rast, temeljila je na domačem, zlasti investicijskem povpraševanju, ki pa ga trenutno ni in ga v prihodnjih mesecih ni pričakovati, je izpostavil. Da bi se gospodarska rast v prihodnje zmanjšala, Tajnikar ne pričakuje, dopušča pa možnost nihanj rasti. Opozoril je, da je del gospodarstva vezan tudi na Balkan, kar bo še nekaj časa slabilo našo rast, saj je jug še vedno v krizi in bo še nekaj časa. Mencinger pričakoval celo višjo rast Mencinger je pričakoval celo višjo rast BDP. (Foto: POP TV) Ekonomist Jože Mencinger je rast pričakoval, menil pa je, da bo celo nekoliko višja, saj je bilo lansko drugo četrtletje močno negativno. Tudi v tretjem četrtletju pričakuje pozitivno rast, saj meni, da za Nemčijo zaostajamo četrtletje in pol, ta država pa je imela v drugem četrtletju rast gospodarstva. Naša rast je najbolj odvisna od izvoza v EU. Smo zelo močno povezani z dogajanji v Nemčiji, ne moremo pa pričakovati nekih rekordno visokih rasti, kakršne smo imeli v preteklosti, je izpostavil. Prepričan je, da so rasti, ki so višje od štirih odstotkov, na letni ravni za Slovenijo neprimerne, ker to pomeni, da se moramo zadolževati, saj naši prihranki zadoščajo za do štiriodstotno gospodarsko rast.	Natalija Švab,STA,Nuša Stegnar	24ur	2010-08-31 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bavcar-v-pol-leta-zasluzil-157-tisoc-evrov.html	Bavčar v pol leta zaslužil 157 tisoč evrov	istrabenz, hotel, turizem, plača, bavčar, nadzornik, kosmina, toplak, korsika, šrot	Bavčar v pol leta zaslužil 157 tisoč evrov Kljub težki situaciji v Istrabenzu, ki je v prisilni poravnavi, so vodilni lani skupno prejeli okoli 400 tisoč evrov. Od tega je za šest mesecev dela največ dobil prav Igor Bavčar. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar (Foto: Kanal A) Vodilni v koprskem Istrabenzu so lani prejeli nekaj več kot 400 tisoč evrov, od tega je največ, 157 tisoč evrov bruto, prejel nekdanji predsednik uprave Igor Bavčar, poročajo Finance. Na drugem mestu je nekdanji predsednik uprave Bogdan Topič, ki je Bavčarja nasledil. Topič je prejel 117 tisoč evrov. Nadzorniki Istrabenza pa so prejeli od tri do štiri tisoč evrov sejnin in nagrad, še poroča časnik. Janko Kosmina je za tri mesece prejel 8.813 evrov bruto, Tomaž Toplak za pet mesecev nekaj manj kot 20 tisoč evrov bruto, Bojan Korsika pa za pet mesecev 13 tisoč evrov bruto. Kot je znano, je holding Istrabenz od lani v prisilni poravnavi. Trenutno poteka kontrolirana odprodaja naložb, ki jo vodi KPMG. V okviru odprodaj se med drugim prodaja tudi podjetje Turizem Kras, ki ima koncesijo za Postojnsko jamo, Hotel Kempinski in Grand hotel Adriatic v Opatiji. Boško Šrot (Foto: POP TV) Holding Istrabenz je pred začetkom prisilne poravnave bankam in drugim upnikom dolgoval okoli 470 milijonov evrov, skupaj s hčerinskimi družbami pa naj bi jim dolgoval okoli 800 milijonov evrov. Šrot je prejel 152 tisoč evrov odpravnine Iz letnega poročila Pivovarne Laško pa je razvidno, da je nekdanji predsednik uprave Boško Šrot do konca julija prejel 100 tisoč evrov plače in okoli 17 tisoč evrov bonitet. Nadzorniki so ob odstavitvi Šrota dejali, da ne bo dobil odpravnine. Iz letnega poročila pa je po pisanju časnika razvidno, da je vseeno prejel 152 tisoč evrov odpravnine.	Primož Jambrek	24ur	2010-04-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-ste-gresili-boste-placali.html	Nova afera v Elanu?	vlada, revizija, odškodnina, škoda, podjetje, državno, elan, skimar	Nova afera v Elanu? Zaposleni v Elan Marine, hčerinski družbi Skimarja, so kljub nekaterim bojaznim dobili plače. Sodišče je odpravilo blokado računa, ki je bila posledica sporne pogodbe o nakupu projekta vojaškega čolna. Delavec v Elanu (Foto: Kanal A) Vodstvo podjetja je v okviru sistema Elan uspelo zagotoviti sredstva za plače, popoldne pa so v podjetju tudi dobili informacijo, da je sodišče odpravilo blokado računa, ki je bila posledica sporne pogodbe o nakupu projekta vojaškega čolna. Blokada je bila posledica sporne pogodbe s hrvaškim državljanom Liviem Jelčićem o nakupu poskusnega projekta vojaškega večnamenskega čolna v vrednosti 700.000 evrov. Na Jelčićevo zahtevo je sodišče, da bi zagotovilo rezervacijo za plačilo iz pogodbe, odredilo blokado računa, dokler Elan Marine ne bi poravnal prvega dela zneska iz pogodbe. Sodišče verjelo vodstvu Skimarja Danes je sodišče verjelo vodstvu Skimarja, ki je dokazalo, da podjetje posluje normalno in da ni potrebe po rezervaciji sredstev oziroma blokadi računa. Bo pa v okviru kazenske ovadbe, ki jo je Skimar vložil zoper razrešenega prokurista Jožeta Kralja, ker naj bi s podpisom sporne pogodbe prekoračil pooblastila, še naprej potekalo reševanje vprašanja, ali je pogodba veljavna ali ne, je pojasnil Štrlekar. Trenutno je najpomembneje, da je 270 zaposlenih v Elan Marine prejelo plače, saj je bila to ključna aktivnost vodstva Skimarja v zadnjih dneh. Po vseh zapletih in tudi manipulacijah z zaposlenimi v zadnjem mesecu je najpomembneje, da se zadeve v podjetju umirijo. V ta spekter aktivnosti pa sodi tudi redno izplačilo plač zaposlenim, je pojasnil v.d. predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar, s katerim se strinja tudi novi predsednik nadzornega sveta Skimarja Stojan Nikolič, ki je ob današnjem obisku v podjetju ocenil, da je uprava ustrezno reševala nastale zaplete. Kritični v sindikatu Precej bolj kritičen do celotnega vodstva Skimarja je predsednik sindikata Dušan Ferjan, ki je opozoril: Nedopustno je, da se nekdo igra z usodo ljudi in nas pripelje v situacijo, da ne vemo, ali bomo prejeli plače. Delavci se s tem res ne smejo ubadati. Če oni delo opravljajo pošteno, je prav, da ga tudi pošteno dobijo plačanega. Zato mi je zadeva popolnoma nedopustna in poudarjam, da se nikoli več kaj takega ne sme zgoditi. Nova afera? (Foto: Kanal A) Pa vendar je po vrsti afer v Skimarju na vidiku še ena. Podjetje je namreč v svojo hrvaško tovarno v Obrovac nedavno odpeljalo kalup motornega čolna, po katerem naj bi na Hrvaškem delali nova plovila, medtem ko zaposlenim v Begunjah primanjkuje dela. Po pripravljenemu programu presežnih delavcev je Elan Marine že zapustilo 45 ljudi, 34 pa naj bi jih obvestila o prekinitvi delovnega razmerja prejelo po pošti prihodnji teden. Tako bodo v Skimarjevi diviziji plovil ostali 203 zaposleni. Ferjan se je z vodstvom Skimarja že pogovarjal o možnostih glede tovarne v Obrovcu, ki naj bi sicer poslovala slabo. Predlagal je, da bi se hrvaška tovarna prodala in da bi se proizvodnjo motornih čolnov preneslo nazaj na Elan Marine v Begunje. Skrbi pa nas, da se to ne bo zgodilo, ker je bil kalup, po meni znanih podatkih po odredbi Kralja, pred kratkim odpeljan v Obrovac. Lahko se zgodi, da bo kompletna proizvodnja z artiklom vred prodana kdo ve komu, Elan Marine pa bo izgubil proizvodni program, je opozoril Ferjan, ki še vedno čaka na novo vodstvo podjetja. Če ste grešili, boste plačali Borut Pahor (Foto: Reuters) Vlada pripravlja sklep, po katerem bi imela država kot lastnik ali solastnik v družbah, kjer obstaja utemeljen sum, da je bila družbi povzročena škoda zaradi negospodarnega dela poslovodstva ali nadzornega sveta, možnost zahtevati izredno revizijo in, če bi do oškodovanja prišlo, prek skupščine tudi tožbo za povrnitev škode. Če bi izredna revizija dokazala, da je zaradi kršitve dolžnosti članov poslovodstva ali nadzornega sveta pri posameznih poslih prišlo do oškodovanja, bi lahko država prek skupščine zahtevala vložitev tožbe za povrnitev te škode, razmišljajo v vladi. Tožbo bi vložili vsakič, ko bi obstajal utemeljen sum, da je bila povzročena škoda, je dejal predsednik vlade Borut Pahor. Minister za finance Franc Križanič je dodal, da tak postopek že teče v Elanu, v kratkem pa naj bi tudi v Palomi.	STA,M.M.	24ur	2009-01-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/elektro-primorska-isce-novega-predsednika-uprave.html	Elektro Primorska išče novega predsednika uprave	elektro, primorska, predsednik, uprave, stavka, zaposleni, delavec, nadzorni, svet	Elektro Primorska išče novega predsednika uprave V Elektro Primorska še čakajo na odločitev sodišča, ali zaposlenim pripada izplačilo nagrade, medtem pa iščejo še novega predsednika uprave. Nadzorni svet lahko po pregledanih prijavah po lastni presoji povabi kandidate na pogovor. Nadzorni svet Elektro Primorska je danes v Delu objavil razpis za predsednika uprave družbe. Mandat traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati pa morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati najpozneje do 7. aprila. Nadzorni svet bo prispele vloge pregledal in ugotovil, ali so vložene pravočasno in ali so popolne. Nadzorni svet lahko po lastni presoji povabi kandidate na pogovor. Za predsednika uprave je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: ima univerzitetno izobrazbo s področja prava, ekonomije, organizacijskih ved ali tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih, znanje slovenskega in vsaj enega tujega jezika ter sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijo. Na odločitev še čakajo (Foto: Reuters) Gre za družbo, ki se je od decembra lani soočala s stavkami zaposlenih. Ti se niso strinjali z namero uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Uprava je najprej ponudila 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je zatem stavkajočim ponudila 500 evrov nagrade, izplačane v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Uprava Elektra Primorska in stavkovni odbor zdaj čakata na odločitev pristojnega sodišča. Konec februarja sta se namreč v dogovoru za dokončanje stavke zavezali, da bosta spoštovali njegovo odločitev. Zaposleni bodo dobili izplačano akontacijo nagrade v višini 500 evrov bruto, če bo sodišče presodilo, da jim pripada nagrada v višini 1465 evrov bruto, pa še preostali del v dveh obrokih. Če pa bo sodišče razsodilo, da zaposlenim za leto 2011 ne pripada nagrada po 129. členu veljavne kolektivne pogodbe, bodo vsi prejemniki akontacije nagrade prejeti znesek morali vrniti, z odtegljaji pri plači v desetih zaporednih mesečnih obrokih, od tega prvi obrok pri prvi plači po pravnomočnosti sodne odločbe.	STA,N.D.	24ur	2012-03-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-zavarovalnica-na-slovenskem-trgu.html	Nova zavarovalnica na slovenskem trgu	allianz, zavarovalnica, nemčija	Nova zavarovalnica na slovenskem trgu Na slovenskem trgu je začela poslovati vodilna zavarovalnica v srednji in vzhodni Evropi, nemška Allianz. Nemška Allianz napoveduje, da bo v prihodnjih petih letih zavzela pet odstotkov slovenskega trga. (Foto: Reuters) Glavni trg zavarovalnice Allianz je Evropa, kjer skupina ustvari 70 odstotkov vseh prihodkov. Ti so lani znašali 102,6 milijarde evrov in so bili v primerjavi z letom 2006 za 1,5 odstotka višji. Čisti dobiček skupine pa se je lani povečal za 13,5 odstotka na 7,9 milijarde evrov. Nova zavarovalnica na slovenskem trgu bo najprej ponudila zavarovanja pravnim osebam, je povedal član upravnega odbora družbe Allianz New Europe Klaus Junker. Sledila bodo avtomobilska in življenjska zavarovanja. Allianz je na slovenskem zavarovalnem trgu že navzoča prek avstrijske družbe Allianz Elementar z zavarovanjem nekaterih mednarodnih družb s t.i. fronting posli. Te posle bomo v prihodnje prevzeli lokalnim zavarovateljem in ponudili celovito zavarovalno zaščito, kot jo Allianz nudi druge po Evropi in svetu, je napovedal direktor ljubljanske podružnice Uroš Klenovšek. Podružnica Allianz v Ljubljani je bila ustanovljena novembra lani, v teh dneh pa začenja z operativnim delovanjem. Kot je napovedal Klenovšek, bodo najprej začeli ponujati zavarovanja pravnim osebam, in sicer s ponudbo premoženjskih, odgovornostnih in tehničnih zavarovanj. V srednjeročnem obdobju pa načrtujejo vstop na trg zavarovanj avtomobilske odgovornosti in življenjskih zavarovanj. Allianz bo zavarovanja v Sloveniji sklepala preko interneta ter obstoječe mreže zavarovalnih agencij in agentov, je še povedal Klenovšek. Allianz je na slovenski trg vstopila prek madžarske podružnice Allianz Hungaria, vodilne zavarovalnice na madžarskem trgu s 4800 zaposlenimi. Kot je povedal predsednik upravnega odbora Karoly Salamon, si želijo na slovenskem trgu na dolgi rok zavzeti pomembno vlogo. V prihodnjih petih letih so si zastavili cilj, zavzeti pet odstotkov slovenskega trga ter zbrati 50 do 100 milijonov evrov premij. Skupina Allianz je eden od vodilnih ponudnikov zavarovanj, bančnih storitev ter storitev upravljanja s premoženjem na svetu. S približno 181.000 zaposlenimi po vsem svetu opravlja storitve za več kot 80 milijonov strank v 70 državah, je povedal Junker.	STA	24ur	2008-05-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-130-000-evrov-odpravnine.html	Še 130.000 evrov odpravnine?	paloma, mateja, perger, razrešitev, sodišče, plača, odpravnina	Še 130.000 evrov odpravnine? Nekdanja predsednica uprave Palome Pergerjeva zahteva še 130.000 evrov odpravnine zaradi razrešitve z mesta članice uprave. Poleg tega pa ugovarja tudi razrešitvi. (Foto: Kanal A) Na mariborskem okrožnem sodišču je danes v sporu s svojim nekdanjim delodajalcem znova pravico iskala nekdanja predsednica uprave Palome Mateja Perger. Tokrat Pergerjeva izpodbija sklep nadzornega sveta, ki ji je junija 2008 znižal plačo, obenem pa terja 130.000 evrov odpravnine zaradi razrešitve z mesta članice uprave. Nadzorniki so Pergerjevi junija 2008 znižali plačo, kar pa se je zgodilo le za en mesec, saj je bila že mesec dni pozneje razrešena z mesta članice uprave. Kot je povedala na sodišču, je bila zato pri plači prikrajšana za okoli 2.000 evrov, saj je namesto dotedanjih 10.500 evrov bruto zaslužila 8.500 evrov. Po besedah njenega odvetnika Aleksandra Cmoka je nadzorni svet takšno odločitev sprejel izključno zaradi določil v njeni individualni pogodbi, to pa naj bi po njegovem potrjeval tudi zapisnik seje nadzornega sveta. S tem se ni strinjal zastopnik Palome Franci Košar, ki se je skliceval na zakona o gospodarskih družbah, saj ta omogoča znižanje plače v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov družbe. Sicer pa je Palomin odvetnik sodišču predlagal tudi, da bi nejasnosti v zvezi z domnevnim težkim finančnim položajem Palome, zaradi katerega je morala Pergerjeva delati za nižje plačilo, preučila nova finančna izvedenka. To je enkrat že poskušala izvedenka Irena Lesjak, ki pa ni imela dovolj podatkov, da bi ocenila stopnjo ogroženosti podjetja. V Palomi sicer trdijo, da se je izguba v tem času povečala, finančne razmere pa bi lahko vodile v plačilno nesposobnost. Mateja Perger (Foto: POP TV) Pergerjeva ugovarja tudi razrešitvi Sicer pa Pergerjeva ugovarja tudi razrešitvi z mesta članice uprave, ki ga je zasedla septembra 2007, iz krivdnih razlogov. Nadzorniki so med razlogi takrat navedli vsebinsko pomanjkljiv, strokovno nepopoln in neskladen gospodarski načrt družbe za leto 2008, njenega odvetnika Cmoka pa je zanimalo, v čem se sploh razlikujeta načrt za leto 2008 in načrt za leto 2009, ki ga je podpisal aktualni predsednik uprave Bojan Rajtmajer. Pergerjeva je eno tožbo proti svojemu nekdanjemu podjetju že dobila. Zaradi nekrivdne razrešitve z mesta predsednice uprave ji je sodišče za zdaj še nepravnomočno prisodilo 60.000 evrov odpravnine. Ob tem je v Palomi lani ostala še brez zaposlitve na mestu vodje blagovnih znamk, saj je uprava to delovno mesto ukinila. Tudi zaradi tega je že sprožila postopek na delovnem sodišču, saj po njenem mnenju ni bilo osnov za ukinitev delovnega mesta.	STA	24ur	2010-03-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novogradnja-v-zda-na-najnizji-ravni-doslej.html	Novogradnja v ZDA na najnižji ravni doslej	gradnja, stanovanje, amerika, zda, hiša	Novogradnja v ZDA na najnižji ravni doslej Gradnja novih hiš in stanovanj v ZDA se je januarja v primerjavi z decembrom lani znižala za 16,8 odstotka, na 466.000 enot. Poročilo ameriškega ministrstva za trgovino ugotavlja, da je gradnja novih stanovanj in hiš januarja v primerjavi z mesecem poprej najbolj padla v severovzhodni regiji ZDA, in sicer za 42,9 odstotka. Na srednjem zahodu je padla za 29,3 odstotka, na jugu za 12,8 odstotka, na zahodu pa za 6,4 odstotka. Podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize. (Foto: Reuters) Ameriški gradbeniki so januarja lani začeli postavljati temelje za 906.200 hiš in stanovanj, kar je občutno manj kot leta 2007, ko so začeli delati na 1,36 milijona stanovanjskih objektih. Analitiki so pričakovali, da bo obseg gradenj nazadoval na približno 530.000 enot, ne pa na 466.000 enot. Kot ocenjujejo, podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize, ta je tudi glavni vir sedanje finančne in gospodarske krize, ki jo poskuša administracija predsednika Baracka Obame rešiti s stimulacijskim paketom in ukrepi za oživitev kreditnih trgov. Znižalo se je tudi število prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj, in sicer za 4,8 odstotka, na letno prilagojeno raven 521.000 enot. Lani je bilo v postopku zaplembe stanovanjskih nepremičnin dva milijona Američanov, banka Credit Suisse pa napoveduje, da se številka lahko v naslednjih letih povzpne do 10 milijonov.	STA,Urša Zupan	24ur	2009-02-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/obeta-se-vroca-razprava-o-raz-prodaji-drzavnega-premozenja.html	Brez analize posledic prodaje državnega premoženja ne sme biti	slovenski, državni, holding, sdh, ess, ekonomsko, socialni, svet, svobodni, sindikati, ess, naložba, naložbe, klasifikacija, naložb, prodaja, državno, premoženje	Brez analize posledic prodaje državnega premoženja ne sme biti Delodajalci in sindikati so zavzeli enotno stališče, da bi bilo treba pred sprejemom klasifikacije državnih naložb pripraviti strategijo in analizo učinkov prodaje teh naložb. Sindikati so prepričani, da bi prodaja najboljših slovenskih podjetij pomenila popolno odvisnost od tujcev. Delodajalci in sindikati so na današnjem Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) zavzeli enotno stališče, da bi bilo treba pred sprejemom klasifikacije državnih naložb pripraviti strategijo in analizo učinkov prodaje teh naložb. Vlada pravi, da je po zakonu najprej predvidena klasifikacija, da pa ni izključena dopolnitev klasifikacije skladno s pripombami. Kot je na novinarski konferenci po seji ESS povedal predsedujoči svetu Peter Majcen, do poenotenega sklepa vseh treh partnerjev niso prišli, da pa so bili delodajalci in sindikati enotni, da je treba pred sprejemom klasifikacije naložb pripraviti strategijo in analize posledic, ki jih bo imela klasifikacija in kasnejša prodaja naložb na javni interes, gospodarstvo in državljane. ZSSS: Prodaja bi prinesla odvisnost od tujcev Sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je dejala, da bi bilo treba predlog klasifikacije v DZ zavrniti. Zgleda tako, kot da so v klasifikaciji navedene družbe iz različnih sektorjev, rangirane kot portfeljske, pomembne in strateške, le na podlagi trenutnih političnih razmer, ne pa na podlagi analize, kaj pomeni prodaja ali zadržanje deležev v lasti za regijo, sektor ali celotno državo, je dejala. Dodala je, da bi prodaja najboljših slovenskih podjetij pomenila popolno odvisnost od tujcev ter da so najboljša slovenska podjetja, ki dobro poslujejo in veliko prispevajo v proračun, čez noč postala tržno blago. V sindikatu menijo, da bi bilo treba vsako družbo obravnavati posebej in ovrednotiti njen pomen. Pogačnik je dodal, da ni izključeno, da bodo klasifikacijo, ki je sicer že v DZ, dopolnili in vanjo vnesli podrobnejša pojasnila. Državni sekretar na ministrstvu za finance Marko Pogačnik je dejal, da zakon o Slovenskem državnem holdingu predvideva, da se klasifikacija naložb sprejme pred strategijo. Razpravo na ESS je ocenil kot konstruktivno in dejal, da bi bilo nekatere predloge delodajalcev in sindikatov smiselno upoštevati. Kateri konkretno so ti predlogi, ni razkril. Slabo upravljanje podjetij v državni lasti je po mnenju Pojetove posledica vmešavanja politike v poslovne odločitve teh podjetij, da gre za načrtno izčrpavanje teh podjetij, ki nato ne vlagajo v raziskave in razvoj, hkrati pa pritiskajo na plače zaposlenih in grozijo z odpuščanjem. Pogačnik je poudaril, da upravljanje državnega premoženja ni učinkovito. Navedel je podatke, da so izdatki iz proračuna za dokapitalizacije in reševanje pred stečajem močno presegli prihodke v proračun s strani teh podjetij. Zavrnil je očitke sindikatov, da bo šlo za razprodajo podjetij, saj da so v zakon glede prodaj deležev vnesene varovalke. Tri skupine naložb Kot smo že poročali, so v dokumentih naložbe države razvrščene na strateške, pomembne ter portfeljske. V strateških naložbah bo država zadržala 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, v portfeljskih naložbah pa holding ni obvezan ohraniti kontrolnega deleža. Vlada je klasifikacijo sprejela v začetku meseca, čaka pa še na potrditev državnega zbora. Med strateške naložbe, kjer bo država obdržala večino, je vlada razvrstila družbo DRI upravljanje investicij, Kontrolo zračnega prometa, SŽ-infrastrukturo, Gen energijo, Holding slovenske elektrarne, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Slovensko tiskovno agencijo in Loterijo Slovenije. Vlada je klasifikacijo sprejela na začetku meseca, potrditi jo mora še državni zbor. Med pomembne naložbe so uvrščene družbe, pri katerih želi holding zagotoviti vpliv na strateške in razvojne odločitve, dolgoročno ohraniti njihov sedež v Sloveniji ter zagotavljati produktivna delovna mesta. Te družbe so Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Slovenske železnice, Geoplin, NKBM in NLB, Zavarovalnica Triglav in Pošta Slovenije. Vlada za hitro prodajo Adrie, Telekoma in Petrola Vlada zdaj predlaga hitro prodajo Telekoma Slovenije, Petrola in Adrie Airways. Vsa tri podjetja spadajo med portfeljske naložbe, kamor je vlada uvrstila še Družbo za avtoceste RS, Pozavarovalnico Sava, Abanko, Krko, Savo in Žito. Vlada predlaga hiter začetek postopkov prodaje nekaterih državnih naložb, med drugim v Adrii Airways. (Foto: Miro Majcen) Morebitnih kupcev za Adrio zaradi razmer na letalskem trgu še ni videti. Za nas davkoplačevalce je zelo pomembno, da vlada s podjetjem, ki je v izgubah, čim prej nekaj naredi, da ne bi bile spet potrebne dokapitalizacije. Strokovnjaki prav tako poudarjajo, da je zelo malo možnosti, da bi Adrio prodali v celoti. Veliko več nasprotovanja politike bo pri prodaji državnega deleža v Telekomu Slovenije, ki je lani po ocenah ustvaril za dobrih 48 milijonov evrov dobička. Prav zaradi tega obstaja možnost, da bo država svoj delež v Telekomu obdržala vsaj še naslednjih pet let. SD klasifikacijo označil za veleizdajo Socialni demokrati so klasifikacijo označili za veleizdajo, proti predlagani klasifikaciji pa so se izrekli tudi v ZSSS. Od poslancev zahtevajo, da je ne potrdijo, saj da bi bilo njeno sprejetje neodpustljiva napaka. Tudi med nekaterimi drugimi strankami se pojavljajo dvomi, zato se poraja vprašanje, kako bodo na sprejemanje klasifikacije in druge postopke v zvezi s holdingom vplivale politične spremembe.	STA,Danijela Levpušček,Natalija Švab	24ur	2013-02-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zvisanje-plac-ze-letos.html	Zvišanje plač že letos?	sindikat, papir, papirna, dejavnost, stavka, splošna, pergam	Zvišanje plač že letos? Delodajalci in sindikati so na pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač dosegli napredek. Delodajalci so pripravljeni plače zvišati še letos, vendar ne v podjetjih, ki so plače letos že zvišala, in tistih, ki poslujejo z izgubo. Ob tem svojo ponudbo vežejo na to, da bi se hkrati določila plačna politika za naslednji dve leti. O tem, katere plače bi dvignili in za koliko, niso govorili. Delodajalci bodo pisni predlog predstavili v ponedeljek. Delodajalci bi poleg dviga v letošnjem letu pristali tudi na to, da bi se februarja naredil še poračun za razliko do dejanske inflacije za leto 2007, vendar vse vežejo na paketno rešitev. Pozitiven odzvi delodajalcev Kot pravi Rebolj, bodo vztrajali pri dvigu osnovnih plač. (Foto: Dare Čekeliš) Recimo, da je majhen korak storjen - kaže, da so delodajalci le pripravljeni že letos narediti korekcijo plač glede na rastočo inflacijo, je današnja pogajanja komentiral predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dodaja, da je sam osebno previden, ker so pri plačni politiki pomembni detajli , da pa noče podcenjevati te geste delodajalcev. Naredili smo korak v pravo smer, je po pogajanjih povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj. In sicer, pravi, ker so delodajalci pozitivno odgovorili na vprašanji, ali so pripravljeni že letos dvigniti plače in ali bi jih dvignili februarja še dodatno za razliko do polne inflacije. Vprašanje, za koliko in katere plače, ostaja odprto. Kot pravi Rebolj, bodo vztrajali pri dvigu osnovnih plač. Reševanje vprašanj v paketu Vodja delodajalske pogajalske strani Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije je povedal, da so se pripravljeni dogovoriti za paketno rešitev, s katero bi hkrati rešili usklajevanje plač zaradi visoke inflacije v letu 2007 in določili plačno politike z novo kolektivno pogodbo za leti 2008 in 2009. Zavzemajo se za to, da bi bila izvzeta podjetja, ki so letos že zvišala plače zaradi inflacije, in tista, ki poslujejo z izgubo, da ne bi ogrozili njihovega poslovanja in s tem delovnih mest. Po Smoletovih besedah rešitev vežejo na to, da bi delojemalci odstopili od zahteve, da bi se dvignilo vse osnovne plače, torej, da bi tudi nova kolektivna pogodba določala dvig izhodiščnih plač. Strani se bosta ponovno srečali 26. novembra, do takrat pa bodo delodajalci pripravili svoj predlog v pisni obliki. Stavka sredi decembra Člani Sindikata papirne dejavnosti Slovenije, ki je del sindikalne centrale Pergam, bodo 11. decembra pripravili 24-urno splošno stavko v papirni in papirnopredelovalni dejavnosti. Glavni razlog je, da se predstavniki delodajalcev v panogi nočejo pogajati o dodatnem dvigu plač, in sicer za 3,5 odstotka, je danes povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj. Po šestih mesecih dopisovanja se niti niso hoteli usesti za pogajalsko mizo, je dejal Rebolj. Pred dvema letoma so se dogovorili, da se bodo plače zvišale za 2,5 odstotka, sindikat pa je maja letos zahteval dvig za 3,5 odstotka. Po Reboljevih besedah Pergam v papirništvu zastopa okoli 10.000 zaposlenih. Delodajalci so jim odgovorili, da se bodo pogajali, ko bodo končana pogajanja na ravni države. Pogajanja o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, ki velja za okoli 40.000 zaposlenih, ki niso vključeni v panožne kolektivne pogodbe, nimajo nobene stične točke s papirno industrijo, je dejal Rebolj.	STA,M.M.,D.Š.	24ur	2007-11-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najbogatejsi-ne-bodo-dobili-regresa.html	Za regrese javnih uslužbencev bo šlo 65 milijonov evrov	regres, slovenija, plača, dopust, počitnice	Za regrese javnih uslužbencev bo šlo 65 milijonov evrov V javni upravi bodo največ dobili zaposleni z najnižjimi plačami, za poslance pa ga ne bo. Najvišjega v zasebnem sektorju se veselijo v farmaciji, višjega od minimalca bodo prejeli tudi v Pipistrelu. Skupno bo šlo za regrese več miljonov evrov. Javni uslužbenci bodo regres dobili 5. junija ob majski plači in njegova višina bo odvisna od njihovega plačnega razreda. Uvrščeni v peti do 15. plačni razred bodo prejeli polnega 692 evrov, od 16. do 30. plačnega razreda 484,40 evra, od 31. do 40. plačnega razreda 346 evrov, od 41. do 50. plačnega razreda 100 evrov. Zaposleni med 51. do 65. plačnem razredu, med katerimi so tudi poslanci, ga ne bodo dobili. Bo pa izplačan 322 njihovim sodelavcem in skupni strošek za državni zbor bo nekaj več kot 107.000 evrov. Za regrese za vse javne uslužbence bo šlo 65 milijonov evrov. Regres je plačilo za letni dopust in mora biti praviloma izplačan do 1. julija. (Foto: Thinkstock) V zasebnem sektorju bo višji regres, najvišji v Krki in Leku. Preverite, koliko! V višini minimalne plače ga mora sicer dobiti vsak s pravico do dopusta. Če je zaposlen za manj kot leto ali za krajši delovni čas, se mu izplača sorazmerno glede na dopust, v celoti ga morajo dobiti zaposlene na porodniški. Delodajalec ga mora izplačati najpozneje do 1. julija, ob krizi v podjetju lahko pozneje, do 1. novembra. Če ga ne dobite, se obrnite na inšpektorat za delo. Lani so zaradi neizplačila ali prepoznega izplačila obravnavali 1213 delodajalcev, pri čemer je (razumljivo) slabše stanje v zasebnem kot v javnem sektorju. Predvsem v manjših podjetjih je razlog za neizplačilo v finančni nedisciplini, zaradi katere težko izpolnjujejo obveznosti, ugotavljajo inšpektorji. Kazen za delodajalca je lahko več tisoč evrov in naložitev izplačila. Težava pa je, če delodajalec ne spoštuje odločbe inšpektorja, zato zaposlenemu lahko preostane le še tožba na delovnem sodišču. Pa tudi likvidnost je lahko odličen razlog za poznejše izplačilo, saj nihče podrobno ne preverja, ali delodajalec govori resnico. voteDoneSub=false,window.addEvent( domready , function() {//if already voted -> show barsvar voted = Cookie.get( vote24ur +7849),if (voted) {$( not_voted ).style.display = none , $( already_voted ).style.display = block , }}),function doVoteSub() {voteDoneSub=true,doSubmitVoteSub( unisex ),}function doSubmitVoteSub(sex) {if (!voteDoneSub) {alert( Prosim, najprej izberite željeni odgovor. ),return false,}document.getElementById( votesex ).value=sex,$( voteFormSub ).send ({encoding: UTF-8 ,onRequest: function(){$( loader ).innerHTML = ,},onComplete: function(response){$( loader ).innerHTML = ,$( not_voted ).style.display = none , $( already_voted ).style.display = block , }}),}Regres bom porabil/a za:These actresses usually bring the glam to the red carpet, but this week they weren t on their fashion A-game. Which lady s look is furthest off base? -->dopustpoložnicehranooblačiladrugofunction switch_sex_sub(selected_sex) {for (sex=0,sexRegres bom porabil/a za:položnice1096dopust607drugo347hrano209oblačila43Skupaj odgovorov: 2302položnice1096dopust607drugo347hrano209oblačila43Skupaj odgovorov: 2302drugo0oblačila0hrano0položnice0dopust0Skupaj odgovorov: 0 -->	Špela Zupan	24ur	2015-06-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/mercator-naj-bi-bil-konec-leta-spet-na-zeleni-veji.html	Mercator naj bi bil konec leta spet na zeleni veji	mercator, agrokor, poslovanje, trgovina	Mercator naj bi bil konec leta spet na zeleni veji Mercator je v zadnjem četrtletju občutno zmanjšal izgubo, v družbi pričakujejo, da bodo na zeleni veji že konec leta. Kako blizu ali daleč je prodaja družbe hrvaškemu Agrokorju, ostaja neznanka. (Foto: Miro Majcen) Največji slovenski trgovec Mercator kljub še vedno zaostrenim razmeram na trgu vztrajno zmanjšuje izgubo. Ta je v letošnjem tretjem četrtletju znašala 2,4 milijona evrov, kar je 63 odstotkov manj kot v četrtletju prej. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pričakuje, da jim bo uspelo iz rdečih številk izplavati konec leta. Zmanjševanje izgube se mora nadaljevati, je Balažič poudaril danes na novinarski konferenci v Ljubljani. Ključno pa je, da Mercator uspešno izvede proces finančnega prestrukturiranja dolga. Danes je v skupini Mercator zaposlenih 1051 ljudi manj kot pred letom dni. Do konca septembra je skupini Mercator uspelo zmanjšati dolg pod eno milijardo evrov, znašal je 994,3 milijona evrov. Da bo Mercator spet postal dobičkonosen, ga moramo narediti atleta, ki je sposoben tekmovati v okolju, ki je nastalo. To pa potrebuje vitka podjetja, ki imajo nizek delež stroškov, so nizko zadolžena in visoko likvidna, je poudaril Balažič. Ob tem je spomnil na pred kratkim sklenjeni načelen dogovor s skupino šestih ključnih bank upnic o glavnih pogojih dolgoročnega prestrukturiranja dolga družbe. Ta omogoča, da bo Mercator dolgoročno uspešno podjetje in je prvi pomemben korak k stabilizaciji poslovanja, je dejal Balažič. Po pričakovanjih bo proces uspešno končan do konca leta. O prodaji Mercatorja Balažič ni znal povedati nič novega. Prevzem še ni tako daleč, da bi ocenjevali primernost ponudbe, je odgovoril na vprašanje, v kakšni fazi je prodaja 53 odstotkov delnic Mercatorja Agrokorju, o kateri se je konzorcij prodajalcev dogovoril s hrvaškim kupcem junija. Povedal je le, da omenjeni reprogram dolga v ničemer ne onemogoča izvedbe kupo-prodajnega procesa in predstavlja dobro osnovo za to. Ne glede na lastništvo pa moramo zagotoviti finančno stabilnost družbe, je poudaril. Pri tem je pomembno povečati obseg investicij, saj bodo le tako lahko ohranili tržni delež in spet začeli rasti. Balažič namreč vidi neposredno povezavo med obsegom prodajnih površin in tržnim deležem. V preteklosti se je Mercator osredotočil na gradnjo velikih hipermarketov, zapostavil pa je vlaganja v majhne in srednje velike trgovine. To je treba spremeniti, je poudaril Balažič in dodal, da so zato septembra začeli prenavljati majhne trgovine. Doslej so po novem konceptu, imenovanem Sosed, odprli štiri nove trgovine. Balažič je ponovil odločenost, da se Mercator prilagaja spremenjenim navadam potrošnikom. Te gredo v smer zmanjšanja stroškov, manj se troši za oblačila in razvedrilo, več se kupuje cenejše blagovne znamke. Zmanjšuje se lojalnost kupcev, ki danes svoje nakupe razpršijo med več trgovin, je dejal in povedal, da se količina nakupljenega blaga bistveno ne spreminja. Slovenci v povprečju obiščemo od štiri do pet različnih trgovcev v enem mesecu.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-11-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razresili-predsednika-uprave-luke-koper.html	Razrešili predsednika uprave Luke Koper	luka, koper, nadzorni, svet, predsednik, uprave, razrešitev, gregor, veselko, bojan, branko	Razrešili predsednika uprave Luke Koper Nadzorni svet Luke Koper je z mesta predsednika uprave razrešil Gregorja Veselka in za njegovega začasnega naslednika imenoval Bojana Branka. Nobeden od njiju sicer ne namerava kandidirati za to mesto. Luka Koper (Foto: Miro Majcen) Nadzorni svet Luke Koper je na današnji seji iz nekrivdnih razlogov razrešil predsednika uprave Gregorja Veselka in za obdobje največ dveh mesecev za vršilca dolžnosti predsednika uprave imenoval člana nadzornega sveta Bojana Branka, je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Janez Požar. Branku so hkrati zamrznili funkcijo v nadzornem svetu kot tudi predsedovanje kadrovski komisiji. Naloge kadrovske komisije bo začasno prevzel sam nadzorni svet, ki bo v roku 60 dni izvedel javni razpis za imenovanje predsednika uprave. Brank je ob tem že napovedal, da ne namerava kandidirati. Kot razlog za Veselkovo razrešitev je Požar navedel izgubo zaupanja nadzornikov do dosedanjega predsednika uprave. Kadrovska vprašanja so sicer bila naknadno uvrščena na dnevni red današnje seje, o drugih za danes predvidenih točkah dnevnega reda pa nadzorniki niso razpravljali. Veselko se z odločitvijo nadzornikov, ki sicer ni bila nepričakovana, ne strinja. Kot je poudaril, je družba v zadnjih treh letih pod njegovim vodstvom poslovala zelo dobro. Sam sicer ne namerava kandidirati na novem razpisu za predsednika uprave, je pa že dobil nekaj drugih ponudb.	STA	24ur	2012-09-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/konstruktor-invest-v-stecaj.html	Konstruktor Invest v stečaj	konstruktor, stečaj, poravnava, prislina	Konstruktor Invest v stečaj Mariborsko okrožno sodišče je ustavilo postopek prisilne poravnave nad družbo Konstruktor Invest in začelo stečajni postopek. (Foto: Mia Media) Okrožno sodišče v Mariboru je danes začelo stečajni postopek družbe Konstruktor Invest . Konstruktor Invest je namreč 24. novembra umaknil predlog za začetek prisilne poravnave, ki je sicer stekla že 16. avgusta. Upravitelj prisilne poravnave Silvo Zorec, ki po sklepu sodišča upravlja nalogo upravitelja tudi v stečajnem postopku, je sicer 16. novembra vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, a sodišče o tem ugovoru ne bo posebej odločalo. Ker je Konstruktor Invest sam predlagal začetek stečajnega postopka, je namreč o ugovoru že vsebinsko odločeno s tem, ko je sodišče sprejelo sklep o začetku stečajnega postopka na predlog družbe. Sodišče zato šteje, da dolžnik ugovoru proti vodenju prisilne poravnave ne nasprotuje. Zadnji dan za prijavo terjatev je 1. marec 2012. Terjatve, ki so jih upniki prijavili v postopku prisilne poravnave, pa se štejejo kot prijavljene tudi v stečajnem postopku. Spomnimo: 250 delavcev dobilo odpoved Okoli 250 delavcev gradbenega podjetja Konstruktor je že 11. novembra od takratnega stečajnega upravitelja Matjaža Polenčiča prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi. S tem so delavci nekdanjega največjega mariborskega gradbinca vendarle lahko prišli do prvega denarja po več kot petih mesecih, odkar so prejeli zadnjo plačo. (Foto: Mia Media) Mariborsko sodišče je stečaj podjetja, ki ga je zahteval dotedanji prisilni upravitelj Polenčič, podpirali pa so ga tudi delavci, razglasilo v začetku novembra, potem ko direktorju družbe Samu Majcenoviču ni uspelo pojasniti, kako in kdaj bo izplačal pet zaostalih plač. Majcenovič je sicer želel pojasniti, da bi moralo sodišče bolj pohiteti z izvršbo nekaterih njihovih terjatev do drugih podjetij, s čimer bi lahko izplačali dolgove in zagnali delo, a sodišče te argumentacije ni sprejelo. Konstruktor je imel že nekaj časa blokirane račune in je bil od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Vodstvo družbe je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom, ki jim je družba dolžna več kot 72 milijonov evrov, v štirih letih obljubljalo poplačilo 51 odstotkov njihovih terjatev. Zaradi težav družbe so ostali tudi brez nekaterih večjih projektov, na katerih so že delali.	STA,Barbara Golub	24ur	2011-12-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/svet/12-mba-stipendij-na-voljo-slovenskim-menedzerjem.html	12 MBA štipendij na voljo slovenskim menedžerjem!	12 MBA, štipendij, na, voljo, slovenskim, menedžerjem, pr, sporočilo	12 MBA štipendij na voljo slovenskim menedžerjem! Sposobnost, proaktivnost, čut za posel in etiko v menedžmentu ter samozavesten nastop – pomembni ključi do pridobitve ene izmed prestižnih mednarodnih MBA štipendij COTRUGLI Business School. Mednarodno akreditirana poslovna šola COTRUGLI Business School razpisuje 6 MBA in 6 Executive MBA štipendij v vrednosti 105.000 EUR, ki jih bodo v obliki dveh polnih in desetih polovičnih štipendij podelili slovenskim junior, middle in top menedžerjem, ki imajo največji potencial, da prispevajo h kakovosti menedžmenta v regiji. K prijavi (najpozneje do 9. 5. 2011) preko spletnega obrazca, ki se nahaja na www.mojedelo.com/mba, vabijo vse proaktivne in ambiciozne kandidate z voditeljskim potencialom. Štipendijo bodo prejeli kandidati, ki bodo s svojim znanjem, razmišljanjem in sposobnostmi najbolj navdušili neodvisno mednarodno komisijo. Finalni izbor in štipendijsko tekmovanje bosta potekala 14. in 15. maja v Ljubljani, kandidati se bodo potegovali za MBA in Executive MBA štipendije za leto 2012. Štipendisti in Alumni Cotrugli Business School o zgodbah o uspehu Štipendisti z leve: Igor Koščak (Lohnko), Matej Golob (IBM), Nejc Klopčič (Dassault Systems), Leo Oblak (Infonet Media), dolgoletni žirant v štipendijski komisiji. Matej Golob (IBM), Nataša Zibelnik (Medis) in Igor Koščak (Lohnko inženiring), so le eni izmed štipendistov iz štipendijskih tekmovanj v preteklih letih. Svoje izkušnje s programom E/MBA so predstavili na okrogli mizi na Gospodarskem razstavišču. Zaključke okrogle mize bi lahko soglasno strnili v dejstvo: ˝EMBA program COTRUGLI Business School omogoča vrhunske mednarodne predavatelje, kakovosten program ter odlično mednarodno mreženje na dosegu roke,˝ povzema Daniela Bervar, direktorica Cotrugli izpostave v Sloveniji. Zahteve za prijavo na štipendijsko tekmovanje Za Executive MBA: diploma, dobro znanje angleščine, najmanj 5 let relevantnih delovnih izkušenj, ter za prijavo v program štipendiranja za MBA: diploma, dobro znanje angleščine in najmanj 3 leta relevantnih delovnih izkušenj. Preberite več o mednarodno akreditirani (AMBA) poslovni šoli COTRUGLI Business School tukaj. Skupinsko delo na štipendijskem finalu kot ena izmed več oblik testiranj kandidatov Info in prijave preko spletnega obrazca na: www.mojedelo.com/mba ali www.cotrugli.eu/scholarships. Info: daniela.bervar@cotrugli.eu Glavna medijska pokrovitelja: MojeDelo.com, Radio1. Projekt podpirajo: Združenje Manager, Tehnološki park Ljubljana, Poslovni Angeli Slovenije, VentureLab, Ljubljanski Univerzitetni Inkubator, Center za Produktni Management, Poslovni Utrip, DKD Ljubljana.	T.M.	24ur	2011-04-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-zbirajo-denar-za-stecaj.html	Delavci zbirajo denar za stečaj	tom, majda, marolt, mokronog, sindikat, sindikalist, bruno, gričar	Delavci zbirajo denar za stečaj Zaposleni v Tomu, ki stavkajo zaradi neizplačanih plač, bodo sami zbrali denar za vložitev predloga stečaja. Večinski lastnik bo po besedah sindikalistke gladovno stavkal, če banka ne bo sprostila denarja za izplačilo plač. Predlog stečaja naj bi delavci mokronoškega podjetja Tom vložili v sredo, je povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt. Po njenih besedah delavci mokronoškega pohištvenega podjetja minuli teden niso dobili obljubljenih izplačil septembrske plače in razlike julijske plače. Ker so siti obljub, pa so se danes dogovorili, da bodo predlog stečajnega postopka vložili sami, s tem, da jim bo potrebnih slabih štiri tisoč evrov z denarjem, ki ga ima na računu, pomagal zbrati tudi sindikat podjetja. Zaposleni v Tomu, ki zaradi zaostalih izplačil s prekinitvami stavkajo od 27. septembra, so se na zboru delavcev odločili, da bodo sami zbrali denar za vložitev predloga stečaja. (Foto: Kanal A) Stavkajoči delavci se bodo nato v četrtek sešli na vnovičnem zboru, na katerem jim bodo po vložitvi stečajnega predloga predstavniki sindikata pojasnili nadaljnje postopke, predsednik upravnega odbora Toma Bruno Gričar pa je Maroltovo v nedeljo zvečer obvestil, da bo kljub vsemu še danes skušal zagotoviti denar za plače, je dodala. Seznanil jo je tudi, da je na Gorenjsko banko naslovil poziv, naj vendarle sprosti Tomova sredstva in zagotovi izplačilo plač. Če se stvar ne bo premaknila, pa je sporočil, da bo pred bančnim poslopjem prisiljen gladovno stavkati, je še povedala.	STA,Špela Zupan	24ur	2010-11-22 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-poslovni-angeli-5-4-milijona-evrov-za-dobre-ideje.html	Slovenski poslovni angeli: 5,4 milijona evrov za dobre ideje!	poslovni angeli, posel, podjetje, poslovnež, vlaganje	Slovenski poslovni angeli: 5,4 milijona evrov za dobre ideje! Poslovni angeli se lahko v letošnjem letu pohvalijo z novim skladom, ki so ga ustvarili skupaj z državo. V skladu je več milijonov evrov, namenjenih za projekte v naslednjih petih letih. Klub Poslovnih angelov Slovenije je svoja vrata podjetnikom odprl pred tremi leti. Ideja poslovnih angelov ni slovenska, saj se je razvila pred več kot 50 leti v Ameriki. Začelo se je s financiranjem Broadwaya in drugih predstav, kmalu pa so se prispevki bogatih Američanov vključili tudi v dobre poslovne ideje, kjer so videli možnost za rast. V letih se je poslovanje angelov močno razvilo in pred dobrimi tremi leti so tudi v Sloveniji ustanovili klub Poslovnih angelov Slovenije. Vodja kluba slovenskih angelov Blaž Kos poudarja, da angeli ne nudimo pomoči, nismo dobrodelna organizacija, temveč gre za koncept, kjer poslovni angeli vstopijo v podjetje takrat, ko običajno banke še nočejo. V takšnem obdobju je vstop namreč najbolj tvegan in 9 od 10 takšnih podjetij v prvih nekaj letih propade. Tudi polovica podjetij, v katera vlagajo poslovni angeli propade. Podjetje Sosed d.o.o. je prav tako del angelskega projekta in njihovo sodelovanje se je začelo v ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju. Nina Breznik iz podjetja Sosed pojasnjuje, da se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Za sodelovanje so se v ljubljanskem podjetju odločili, ker so potrebovali mentorje, uveljavljene podjetnike in strokovnjake, poleg tega pa ima podjetje velike apetite in smo vedeli, da za uresničevanje našega načrta potrebujemo tako finančni kot tudi socialni kapital. Angeli posredujejo med podjetjem, ki ga izberejo in z investitorji postanejo manjšinski lastniki (25 do 49 odstotkov).S podjetjem nato sodelujejo ne le kot denarni vlagatelji, temveč tudi kot svetovalci, partnerji. Skratka podjetju pomagajo rasti – s svojim znanjem in izkušnjami. V Sloveniji ima klub več kot 30 uglednih članov, poslovnežev in investitorjev. Izbira podjetij, v katera se vključijo, pa poteka s prijavo ideje, pri kateri angeli podjetniku pomagajo narediti predstavitev in dober poslovni načrt, nato pa ga na eni izmed prireditev predstavijo potencialnim investitorjem. Na leto pregledajo več kot 100 podjetij, nato pa jih 15–20 predstavijo investitorjem, od tega pa le eno ali dve podjetji izberejo in vložijo sredstva in znanje. Postopek traja približno pol leta, saj tako angeli kot neposredni investitorji želijo dobro spoznati podjetje in podjetnika, ki predstavlja svojo idejo. Bistvo vložka angelov je rast podjetja. Po kakšnem ključu pa izbirajo nove kandidate? Imamo mrežo kontaktov, ki jih preko predavanj in dogodkov spoznamo, jim razložimo in preučimo, tako da imajo jasno sliko, v kakšno sodelovanje gredo. Za izbiro kandidatov so ključni elementi kompetentnost tima, ali poznajo panogo, imajo dobro idejo in dober poslovni načrt, iščejo ambicije in kot pravi Kos tisto iskro v očeh . Ključen pogoj za izbiro je, da imajo podjetniki hrbtenico, zadnja najpomembnejša stvar pa je kemija med investitorjem in podjetnikom. Investitorji običajno v podjetniku vidijo sebe, podjetnik pa v njih mentorja. Poslovni angeli pripravljajo šolanja za podjetnike, kjer potem izbirajo tudi kandidate za nadaljno sodelovanje. Udeležba na seminarjih sicer ni pogoj za pristop k projektu, v preteklosti pa se je že izkazalo, da so le ti zelo koristni, tudi za tiste, ki potem niso izbrani za projekt. Vodja slovenskih angelov vabi vse podjetnike, ki imajo dobre ideje, naj se obrnejo na njih in skupaj se bodo lotili poslovnih načrtov, ki jih nato predstavljajo investitorjem. V enem izmed projektov slovenskih angelov, podjetju Sosed, pravijo, da posebnih obveznosti do investitorjev nimajo. Redna mesečna poročila, odkrit odnos, naša glavna obveznost, predvsem moralna, je, da nam in njim zaslužimo denar in da se skozi podjetniško avanturo imamo fajn, še dodaja Breznikova. Naše sodelovanje je odlično, angeli nam pomagajo in nas vzpodbujajo. Prepričani pa smo, da bo tako tudi v prihodnosti. Kot že omenjeno, riziko za investitorje seveda je in tega se zavedajo že pred vstopom v podjetja. Je pa v zadnjem času v Evropi trend bolj sigurne oblike vstopa, ko več investitorjev vstopi v več projektov na enkrat. Ne smeš imeti vseh jajc v eni košari, dodaja Kos in tako se riziko porazdeli med investitorje, zaradi vstopa v več podjetij pa je možnost za uspeh toliko večja. Vas zanima kateri znani obrazi se skrivajo za poslovnimi angeli? Preberite TUKAJ! Investitorji podjetju ne pomagajo le z denarjem, temveč tudi z znanjem in izkušnjami.	Neža Šabanovič Grmšek	24ur	2010-10-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-je-na-lestvici-najbogatejsih-zamenjal-billa-gatesa.html	Kdo je na lestvici najbogatejših zamenjal Billa Gatesa?	najbogatejši, forbes, milijarderji, bill, gates, carlos, slim	Kdo je na lestvici najbogatejših zamenjal Billa Gatesa? Trenutno je na svetu 1011 milijarderjev. V lasti imajo vajeti svetovne ekonomije, obvladujejo pa področja od energije do telekomunikacij in mode. Kdo so najbogatejši med najbogatejšimi? Carlos Slim je obogatel s privatizacijo nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. (Foto: Reuters) Na vrh lestvice se je letos zavihtel Mehičan Carlos Slim. Njegova telekomunikacijska podjetja in drugi uspešni projekti so njegovo premoženje v zadnjem letu povečala za 18,5 milijarde dolarjev. Skupaj ima tako 53,5 milijarde dolarjev. S tem mu je za pol milijarde dolarjev uspelo prehiteti računalniškega mogotca Billa Gatesa. Premoženje slednjega se je sicer povečalo le za 13 milijard dolarjev. Na lestvici najbogatejših Zemljanov je sicer največ Američanov, kar 40 odstotkov, a je to vseeno pet odstotkov manj kot lani. Američan je tudi tretji na lestvici, in sicer borzni genij Warren Buffet. Preverite, kdo so še drugi člani “kluba milijarderjev”.	Natalija Švab	24ur	2010-03-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/peko-mucno-cakanje-na-dva-milijona-evrov.html	Peko: mučno čakanje na dva milijona evrov	peko, prodaja, osimpex, denar, reševanje	Peko: mučno čakanje na dva milijona evrov Po številnih zapletih in dolgotrajnih postopkih Peka še vedno niso prodali, pa čeprav sta vlada in DZ prodajo odobrila pred tremi tedni. Tako dveh milijonov evrov za Peko še ni, med čakanjem pa podjetje trpi poslovno škodo. V podjetju Consensus, ki v Sloveniji skrbi za odnose z javnostjo hrvaške družbe Osimpex, pravijo, da glede vstopanja v lastništvo Peka ni še nič novega. Očitno zadeve ni mogoče urediti tako hitro, kot bi si želeli in bi bilo za Peko potrebno, so pojasnili. Vlada in DZ sta prodaji Peka prikimala že pred tremi tedni, na DSU pa so na vprašanje o razlogih, zakaj pogodba še ni podpisana, odgovorili, da aktivnosti usklajuje Slovenska odškodninska družba. Tam pa so glede pogodbe dejali le, da aktivno izvajajo vse aktivnosti v zvezi s podpisom pogodbe . Upam, da državni pravniki zadeve čim prej rešijo in da bo pogodba kmalu podpisana, pa je dejal predsednik uprave Peka Janez Sajovic, ki ni seznanjen s pravno-formalnimi postopki, ki jih morajo pred podpisom pogodbe izpeljati Slovenska odškodninska družba, DSU, Gorenjska banka in SKB banka kot prodajalci, ter Osimpex kot kupec. V Peku tako informacij o dolgotrajnih postopkih nimajo, prav tako tudi ne odgovora na vprašanje, ali lahko Osimpex Peko dokapitalizira kasneje kot 20. maja, ko poteče rok za vplačilo novih delnic za dva milijona evrov vredno dokapitalizacijo, ki so jo obstoječi lastniki soglasno potrdili na skupščini 9. maja. Jasno je le, da je podpis kupoprodajne pogodbe pogoj, da Osimpex Peku da prvo kapitalsko injekcijo. (Foto: Miro Majcen) Že ob izglasovanju dokapitalizacije je Sajovic poudaril, da bi sveža sredstva v Peku potrebovali v roku 14 dni. S tem bi vsaj delno poplačali obveznosti do dobaviteljev, bank in države. Poravnati morajo tudi prispevke za zaposlene, ki jim bo Peko tudi za april lahko zagotovil le akontacijo plače. Proizvodnja v podjetju medtem teče, saj so mu dobavitelji, potem ko sta vlada in državni zbor 26. aprila vendarle dala zeleno luč za prodajo Peka, zagotovili nekaj materiala. Do konca maja bo tako v proizvodnji še obutev iz kolekcije pomlad-poletje. Zelo velik problem za nadaljnji obstoj Peka pa bi bil, če v kratkem ne dobi sredstev za nakup materiala za začetek izdelave jesensko-zimske kolekcije, opozarja Sajovic. Predsednik nadzornega sveta Peka Robert Ličen je ob izglasovani dokapitalizaciji povedal, da so razmere še vedno kritične. Upa, da bo pogodba čim prej podpisana. Na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da do prodaje ne bi prišlo, pa pravi: Glede na to, da sem videl že vse živo, verjamem, da se tudi tukaj lahko še kaj zaplete.	STA,N.D.	24ur	2013-05-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uprava-in-sindikati-brez-dogovora.html	Uprava in sindikati brez dogovora	elektro, primorska, stavka, dogovor, odbor, uprava, kolektivna, pogodba, kršitev	Uprava in sindikati brez dogovora Uprava podjetja Elektro Primorska je zavrnila predlog dogovora za dokončanje stavke, ki jim ga je v ponedeljek poslal stavkovni odbor podjetja. Sindikat je za prekinitev stavke pripravljen samo spreminjati število obrokov za izplačilo nagrade, uprava pa pričakuje večje popuščanje sindikatov. Večjih težav z elektrooskrbo na Primorskem še ni. (Foto: Reuters) Sindikat Elektra Primorska deluje neodgovorno in brezbrižno do posledic, ki jih ima zaradi stavke družba Elektro Primorska, je v pisnem sporočilu za javnost zapisala uprava podjetja. Kot pravijo, sindikat izkorišča instrument stavke in družbi povzroča neizmerljivo škodo, ker za stavko ni nobenega utemeljenega razloga. Izplačilo nagrade po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe je namreč obveznost, ki je iztožljiva, če so izpolnjeni pogoji. V kolikor je sindikat prepričan v svoje stališče o upravičenosti nagrade za leto 2011 v celoti, bi lahko zahteval izpolnitev stavkovne zahteve pred pristojnim sodiščem, še dodajajo v sporočilu. Sindikat krši kolektivno pogodbo Navajajo, da ima sindikat štiri različne možnosti: usklajevanje z upravo, ustanovitev komisije za pomirjevanje, arbitražni svet ali sodni postopek pred delovnim sodiščem. Prve tri možnosti so v kolektivni pogodbi konkretno navedene kot načini reševanja nesoglasij med pogodbenikoma, arbitražni svet pa je celo obvezna oblika reševanja nesoglasij. Sindikat na nobeno od teh možnosti ne pristaja in s tem krši določila kolektivne pogodbe, zaključuje sporočilo, ki ga je v imenu uprave posredovala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih. Uprava Elektra Primorska in stavkovni odbor so še vedno vsak na svojem bregu, stavka pa se nadaljuje. (Foto: POP TV) Sindikati pripravljeni na sporazumno rešitev Stavkovni odbor Elektra Primorska se je že odzval na odgovor uprave na svojo pobudo. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da so v stavkovnem odboru pripravljeni na sporazumno rešitev spora, kar tudi navajajo v predlogu dogovora. Upravi sporočajo, da so pripravljeni kadar koli pristopiti k pogajanjem o spremembah in dopolnitvah podjetniške kolektivne pogodbe. Za nazaj pa vam poskušamo ponuditi možnost, da sami izberete način in dinamiko izpolnitve vaših obvez iz podjetniške kolektivne pogodbe. Delavci so v letu 2011 svoje obveze v celoti izpolnili, še pravi Vodopivec. Zato stavkovni odbor spet poziva upravo družbe, da predlaga način izpolnitve svojih obveznosti iz kolektivne pogodbe. V stavkovnem odboru so v tem primeru pripravljeni takoj končati stavkovne aktivnosti. Stavka do nadaljnjega Sicer pa se v družbi tudi danes nadaljuje stavka. Za ves delovni čas so prekinili delo zaposleni v vseh poslovnih enotah. Kljub stavki pa so odpravili napake, do katerih je zaradi močne burje prihajalo dopoldan v okolici Podnanosa. V sredo bodo osem ur stavkali zaposleni v poslovni enoti Nova Gorica. Uprava je zaradi stavke 3. januarja najprej napovedala odstop od veljavne kolektivne pogodbe, 16. januarja pa je na novogoriškem delovnem sodišču vložila tudi tožbo za ugotavljanje nezakonitosti stavke. Spomnimo Stavka zaposlenih v družbi Elektro Primorska poteka že od 27. decembra lani. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim nato ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prav tako se ne strinja niti z zadnjo ponudbo uprave, ki jim ponuja izplačilo nagrade v višini minimalne plače. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Sandi Sadar Šoba	24ur	2012-01-31 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prva-nadomestila-15-septembra.html	Prva nadomestila 15. septembra	prevent, nadomestilo, delavnica, denar, delavec, zavod, zaposlovanje	Prva nadomestila 15. septembra Zavod za zaposlovanje za nekdanje Preventove delavce prireja delavnice, na katerih se lahko informirajo o pravicah. Za čas brezposelnosti pa bodo delavci prva nadomestila prejeli 15. septembra. Nekdanji delavci družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki sta v stečaju, bodo prva nadomestila za čas brezposelnosti, in sicer sorazmerni del za čas, ko so bili v avgustu brez zaposlitve, dobili 15. septembra. Naslednje, prvo celotno izplačilo nadomestila bo 7. oktobra, teden dni prej, kot je sicer predvideno. Z zavoda za zaposlovanje so sporočili, da bodo skupaj s skladoma dela Koroška in Posavje danes končali enajsto od skupno 21 delavnic, na katerih lahko nekdanji delavci Preventa dobijo informacije o postopkih in pravicah, ki izhajajo iz dela. (Foto: Reuters) Zavod je prve delavnice izvedel minuli torek in sredo, udeležili pa so se jih skoraj vsi povabljeni, in sicer 103 delavci na Koroškem, 79 na območju Sevnice, 133 pa na območju Novega mesta. Delavnice za Preventove delavce Kdo vse je upravičen do denarnih nadomestil? Na današnjem informacijsko-motivacijskem seminarju pričakujejo še več kot 250 nekdanjih Preventovih delavcev. Deset delavnic bodo izvedli še od ponedeljka do srede prihodnji teden. Pričakujejo, da se je oziroma se bo delavnic udeležilo skupno okoli 1130 ljudi. (Foto: Mateja Klavs) Nekdanji delavci na delavnici dobijo informacije o prijavi na zavod, pomoč pri izpolnitvi potrebne dokumentacije za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in uveljavljanje pravic iz jamstvenega sklada ter glede možnosti vključitve v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja – med njimi za izboljšanje veščin in spretnosti za uspešno iskanje zaposlitve, povečanje motiviranosti za delo ter pridobitev različnih dodatnih funkcionalnih znanj – naj bi prispevali k povečanju njihovih zaposlitvenih možnosti. Omogočili jim bodo tudi vključitev v aktivnosti za samozaposlitev. Poleg tega bo zavod delodajalcem, ki bi te brezposelne osebe želeli zaposliti, omogočil, da osebe preizkusijo ali dodatno usposobijo na delovnem mestu, na voljo pa so tudi subvencije za njihovo zaposlitev.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2010-08-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prelozili-stavko-v-casinoju-portoroz.html	Preložili stavko v Casinoju Portorož	casino, portorož, stavka, preložena, interes, casino, bled	Preložili stavko v Casinoju Portorož Po seznanitvi s pogovori med novimi potencialnimi investitorji, upravo družbe in Kapitalsko družbo je stavkovni odbor Casinoja Portorož znova odložil napovedano stavko. Postavili so nov rok za izpolnitev zahtev, ki je 29. oktober. Stavka v Casinoju Portorož je ponovno preložena. (Foto: POP TV) Reprezentativni sindikati v Casinoju Portorož so sklenili, da upravi in lastnikom Casinoja Portorož dajo dodatni rok do 29. oktobra. Do takrat naj bi lastniki dosegli končni dogovor, ki bo omogočil vplačilo 10 milijonov svežih sredstev v družbo. Če do 29. oktobra dogovora med lastniki ne bo in če do takrat uprava ne bo izplačala polovice septembrske plače, sledi takojšnja ustavitev dela do izpolnitve zahtev, so sporočili. Interes pokazal tudi Casino Bled Mediji danes sicer poročajo, da naj bi interes za lastniški vstop v portoroško družbo izkazal tudi Casino Bled oziroma prek njega eden od zasebnih lastnikov, družba Gold Club iz Sežane, ki se ukvarja s proizvodnjo igralnih avtomatov. Vstop Casinoja Bled v igro naj bi botroval tudi zastoju pogovorov med Casinojem Riviero, ki je prvi javno naznanil interes za dokapitalizacijo Casinoja Portorož, in Kapitalsko družbo (Kad) kot državnim lastnikom. Casino Portorož je že dalj časa insolventen, do pred kratkim je imel celo blokirane račune. Dolgoročna rešitev, dogovorjena na septembrski skupščini delničarjev, bi bila dokapitalizacija v višini 10 milijonov evrov. Zasebna lastnika Casino Riviera in Kraški Zidar sta sicer izkazala pripravljenost dokapitalizirati portoroško družbo, vendar le pod pogojem, da pri tem ne sodelujeta državna lastnika, Kad in Sod. Da to drži, je posredno potrdil prvi mož Casinoja Riviera Mitja Peternel. Ta je v sporočilu za javnost navedel, da so se dejavnosti v zvezi s podpisom delničarskega sporazuma s Kadom in Slovensko odškodninsko družbo (Sod) v zadnjih dneh ustavile. Po Peternelovih informacijah naj bi državna lastnika prejela ponudbo Casinoja Bled za sodelovanje v dokapitalizaciji Casinoja Portorož v višini 10 milijonov evrov. Ob tem Peternel opozarja, da ima Casino Bled le 700.000 evrov kapitala, da vseskozi posluje z izgubo in da je praktično plačilno nesposoben. Zato Peternel ponudbo ocenjuje kot neresno in kot verjetni način načrtnega zavlačevanja, da do rešitve v Portorožu ne pride.	STA,Urša Zupan	24ur	2011-10-21 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/naftni-derivati-so-se-podrazili-3.html	Naftni derivati so se podražili	bencin, naftni, derivat, dizel, dizelsko, gorivo, 95-oktanski, neosvinčen, cena, liter, vlada, trošarina	Naftni derivati so se podražili Cene naftnih derivatov so se zvišale. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, 100-oktanskega za 1,2 centa in dizelskega goriva za en cent. Podražilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 2,8 centa. (Foto: Reuters) Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, na 1,501 evra za liter, 100-oktanskega za 1,2 centa, na 1,515 evra za liter, in dizelskega goriva za en cent, na 1,395 evra za liter. Podražilo se je tudi kurilno olje – odslej je treba za liter odšteti 1,033 evra, kar je 2,8 centa več kot doslej. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.	STA,Saša Senica	24ur	2013-01-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/brezposelnost-tako-kot-lani-julija-spet-zacenja-narascati.html	Brezposelnost enaka kot lani, julija spet začenjala naraščati	brezposelnost, statistični, urad, zaposlovanje, julij	Brezposelnost enaka kot lani, julija spet začenjala naraščati Julija se je stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi z junijem zvišala za 0,2 odstotne točke, število brezposelnih pa je bilo za 1,2 odstotka večje kot junija. (Foto: Thinkstock) Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija po petih zaporednih mesecih zniževanja nekoliko zvišala: znašala je 11,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot junija. Kot razlog za rast na državnem statističnem uradu navajajo več brezposelnih oseb, hkrati pa se je zmanjšalo število delovno aktivnih. Število brezposelnih se je v primerjavi z junijem povečalo za 1,2 odstotka. V letošnjem juliju je bilo tako brez dela 106.896 ljudi, kar je sicer malenkost manj kot julija lani, vendar je stopnja brezposelnosti višja. Število aktivnih prebivalcev se je namreč v letu dni zmanjšalo za skoraj 14.300 oseb. Trend gibanja podoben lanskemu Konec julija je bilo v Sloveniji 810.546 delovno aktivnih oseb, to je 0,6 odstotka manj kot junija in 1,7 odstotka manj kot pred letom dni. Številka se je v veliki meri znižala zaradi občutnega znižanja zaposlenih v dejavnosti izobraževanje, namreč za več kot 1100 ljudi. Izraziteje se je spet znižalo tudi število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Sicer je bil trend gibanja stopenj brezposelnosti zelo podoben lanskemu. Tudi lani se je namreč v prvih šestih mesecih leta stopnja brezposelnosti zniževala, nato pa se je tako kot letos prvič zvišala julija in se še nekoliko dvignila v drugi polovici leta. Pregled po statističnih regijah kaže, da se je julija zvišala stopnja registrirane brezposelnosti v večjem delu države. Največji porast je opaziti v notranjsko-kraški regiji, v podravski statistični regiji je stopnja brezposelnosti ostala nespremenjena, v Pomurju pa se je malenkost znižala.	STA,M.R.	24ur	2012-09-18 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-naftnih-derivatov-malenkost-navzdol.html	Cene naftnih derivatov malenkost navzdol	bencin, naftni, derivat, dizel, dizelsko, gorivo, 95-oktanski, neosvinčen, cena, liter, vlada, trošarina	Cene naftnih derivatov malenkost navzdol Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,2 centa, na 1,547 evra, in 100-oktanski bencin za 0,1 centa, na 1,561 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,9 centa, na 1,402 evra za liter. (Foto: Reuters) Cene naftnih derivatov so se opolnoči nekoliko znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,2 centa, na 1,547 evra, in 100-oktanski bencin za 0,1 centa, na 1,561 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,9 centa, na 1,402 evra za liter. Pocenilo se je tudi kurilno olje. Za liter je tako treba po novem odšteti 1,032 evra, kar je dva centa manj kot doslej. Vlada v trošarine ni posegala. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.	STA,Saša Senica	24ur	2013-03-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pocivalsek-vzrok-za-prenos-terjatev-do-save-na-sdh-je-turizem.html	Počivalšek: Vzrok za prenos terjatev do Save na SDH je turizem	dutb, minister, počivalšek, sdh, kad, sava, terjatev, obveznica	Počivalšek: Vzrok za prenos terjatev do Save na SDH je turizem DUTB bo svoje terjatve do Save in obveznice te družbe odplačno prenesla na SDH in Kad, je sklenila vlada. Za to se je odločila zaradi pomembnega deleža Save v turističnih podjetij, je povedal minister Počivalšek, ki pričakuje, da se bodo upniki sedaj dogovorili o načrtu finančnega prestrukturiranja Save. Vlada je kot skupščina DUTB odločitev sprejela zaradi pomembnega položaja Save v slovenskem gospodarstvu, ki je vezan predvsem na delež Save v turističnih podjetjih, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V DUTB odločitve vlade ne komentirajo. Odločitev po njegovih besedah temelji na strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, po kateri je naložba v Savo opredeljena kot pomembna naložba, in sicer zaradi lastništva Save Turizma ter upravljalskih nalog ali upravičenj v Hotelih Bernardin in Istrabenz Turizmu, ki jih ima prek finančnih zavarovanj in lastniških deležev. Turizem je za Slovenijo pomembna panoga. Predstavlja 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), 40 odstotkov vsega izvoza storitev, osem odstotkov vsega izvoza, je dejal. (Foto: POP TV) Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) sta zavezana k izvajanju dolgoročnih ciljev države na področju prestrukturiranja in konsolidacije turizma, uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje Save pa je pogoj za nadaljnjo strateško konsolidacijo največjih hotelskih skupin v Sloveniji, je povedal. Če se finančno prestrukturiranje ne konča uspešno, bo nad Savo vpeljan stečaj, kar bi imelo zelo negativne posledice za poslovanje Save Turizma in celoten slovenski turizem, je dejal minister. Savin turistični del predstavlja 30 odstotkov celotnega turizma. Sava je lastnik hotelov, ki pa so zastavljeni, zato želijo zaščititi nepremičninski del, ki mora iti nato v smer presturkturiranja, je dodal. Počivalšek pričakuje, da bo na podlagi današnje odločitve vlade v prisilni poravnavi Save brez zapletov pripravljen načrt finančnega prestrukturiranja, ki bo deležen večinske podpore upnikov. Načrt morajo sodišču predložiti do 16. februarja. SDH in Kad sta v skupni izjavi zapisala, da je načrt v postopku priprave. Kot pravijo, je za Savo zdaj bistven kakovosten in med upniki usklajen načrt poslovnega in finančnega prestrukturiranja, ki bo družbi zagotavljal dolgoročno uspešno poslovanje in vzdržen razvoj . Sava bi lahko po izglasovani prisilni poravnavi pridobila vzvod za pridobitev preostalih lastniških deležev (do 100-odstotnega deleža) v družbah Hoteli Bernardin in Istrabenz Turizem, kar bi družbi omogočilo nadaljnjo konsolidacijo dejavnosti turizem in bistveno povečanje EBITDA ter vrednosti za lastnika . Cilj implementacije strategije turizma je, da se v razvoj posameznih družb vključi učinke, ki bodo nastali ob izkoriščanju sinergijskih učinkov kot posledica povezovanj teh turističnih družb, so zapisali v SDH in Kadu, kjer bodo po seznanitvi s sklepom vlade proučili vse nadaljnje korake in postopke ter pri tem dosledno upoštevali mednarodne standarde računovodskega poročanja in druge predpise . Prenos bo izveden po vrednostih, po katerih je DUTB terjatve prejela v okviru ukrepov za krepitev stabilnosti bank, oz. po poštenih vrednostih oz. knjigovodskih vrednostih na dan 30. junij 2015, če so te višje od prenosnih vrednostih. Te vrednosti bodo povečane še za strošek financiranja v višini tehtanega stroška kapitala DUTB v višini 4,2 odstotka za čas lastništva. Po ministrovih besedah prenosna vrednost prenesenih terjatev, ki so bile na DUTB prenesene z 61-odstotnim diskontom, znaša 40,7 milijona evrov, obveznic, pri katerih je bil diskont 90-odstoten, pa 1,05 milijona evrov. ------------- Prikaz nasprotnih dejstev: »V prispevku »Vzrok za prenos terjatev do Save je SDH«, je bila objavljena fotografija Grand Hotela Sava v Rogaški Slatini, ki je v lasti družbe Hotel Sava Rogaška. Družba Hotel Sava Rogaška ni v nobeni povezavi z Družbo za upravljanje terjatev bank oz. slabo banko. Dejanja DUTB in SDH, ki se nanašajo na Sava Turizem, in ki so bila opisana v prispevku, nimajo nobene povezave z družbo Hotel Sava Rogaška in njenim Grand Hotelom Sava.«	STA	24ur	2016-01-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/minister-zanika-zlorabo-notranjih-informacij.html	Minister zanika zlorabo notranjih informacij	delnice, delnica, telekom, andrej, vizjak, matej, runjak	Minister zanika zlorabo notranjih informacij Minister Andrej Vizjak in visoki uradnik finančnega ministrstva Matej Runjak sta letos kupila večjo količino delnic Telekoma. Nakup ne bi bil nič posebnega, če ne bi država načrtovala prodaje družbe, zaradi česar je cena delnic že precej zrasla. NA	24UR,SVET	24ur	2012-12-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pesimizem-glede-vzpona-svetovnega-gospodarstva.html	Pesimizem glede vzpona svetovnega gospodarstva	raiskava, javno, mnenje, gospodarstvo, situacija, pričakovanje, mednarodna, ocena, jean, claude, trichet	Pesimizem glede vzpona svetovnega gospodarstva Mednarodna ocena gospodarske situacije v 24 državah v marcu 2011 je enaka kot marca 2010 – gospodarsko situacijo kot dobro ocenjuje le 38 odstotkov ljudi. Le dobra četrtina ljudi pričakuje, da bo v prihodnjih šestih mesecih bolje. Zaskrbljena trgovca opazujeta gibanje tečajev na madridski borzi. (Foto: Reuters) V raziskavi podjetja Ipsos Svetovni gospodarski utrip spremljajo tri ključne kazalce, in sicer oceno gospodarske situacije, oceno gospodarske situacije v lokalnem okolju in šestmesečno prihodnjo oceno gospodarske situacije. Vsi trije kazalci so padli po skoraj letu dni relativne nespremenjenosti. Podobnih prizorov, kot smo jih gledali lani v Grčiji, utegne biti ob nadaljnjem padanju gospodarstva vedno več. (Foto: Reuters) Kar v 20 od 24 državah so ljudje ocenili gospodarsko situacijo s slabšimi ocenami kot v začetku februarja. Tedaj je namreč 28 odstotkov ljudi iz različnih držav, zajetih v raziskavo, ocenjevalo, da se bo gospodarska situacija izboljšala, medtem ko sedaj tako meni 26 odstotkov anketiranih. Marca 2010 je bilo glede prihodnosti gospodarstva v njihovem lokalnem okolju na mednarodni ravni optimističnih še 31 odstotkov ljudi. Avtorji raziskave opozarjajo, da je bila raziskava opravljena še pred uničujočo katastrofo na Japonskem, zaradi česar bi utegnil biti ta utrip še nekoliko bolj šibak. Evropa po besedah avtorjev raziskave ponovno znižuje povprečje, saj 25 odstotkov ljudi ocenjuje gospodarsko stanje v državi kot dobro, 21 odstotkov jih meni, da je stanje na lokalni ravni dobro, 15 odstotkov pa jih pozitivno gleda v prihodnost . V Evropi največ ljudi, kar 71 odstotkov, gospodarsko situacijo v svoji državi kot dobro ocenjuje na Švedskem, čeprav je tudi tam v primerjavi z decembrom mogoče opaziti štiriodstotni padec. V podjetju Ipsos zaključujejo, da pesimistična pričakovanja ljudi niso značilna zgolj za Slovenijo, saj so že nekaj časa taki tudi svetovni trendi. Trichet je optimističen Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet nič več ne dvomi v globalno okrevanje . Ni pričakovati, da bi trenutno okrevanje ogrozil vnovičen zdrs v recesijo, t. i. dvojno dno, je dejal po srečanju vodilnih predstavnikov največjih centralnih bank v Baslu. Opozoril pa je, da obstaja nevarnost pregrevanja gospodarstva. Predvsem v državah v razvoju je namreč rast precej hitrejša kot v razvitih državah. Pozorni bi morali biti tudi na rastoče cene surovin, je dodal.	Tanja Volmut,STA	24ur	2011-05-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/delavci-cpl-se-vedno-brez-zamujenih-plac.html	Delavci CPL še vedno brez zamujenih plač	počivalšek, petrič, cpl, plača, stavka, stečaj	Delavci CPL še vedno brez zamujenih plač V Cestnem podjetju Ljubljana zaposleni kljub drugačnim obljubam vodstva še vedno niso dobili zamujenih plač, regresa in odpravnin v skupni višini 2,5 milijona evrov. Prav tako ostajajo nepoplačani upniki gradbenega podjetja. (Foto: 24ur.com) Delavci Cestnega podjetja Ljubljana kljub drugačnim zagotovilom vodstva v ponedeljek še niso prejeli plač in drugih zaostalih obveznosti, so danes povedali v sindikatu Pergam. Delavci v ponedeljek niso dobili izplačil, prav tako pa Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, v okviru katere deluje sindikat v CPL, danes o morebitnem plačilu ni nihče obvestil, je povedal Jakob Počivavšek iz Pergama. Direktor CPL Stanko Petrič, ki danes za pojasnila ni dosegljiv, je v petek zatrjeval, da bo družba Patera, ki je lastnik CPL, vložila napovedanih 15 milijonov evrov, iz česar bodo poplačane obveznosti do delavcev in dobaviteljev. Obveznosti do delavcev – izplačilo zadnjih treh plač in regresa za lani ter tudi izplačilo odpravnin – po Petričevih besedah skupaj znašajo okoli 2,5 milijona evrov, obveznosti do dobaviteljev, ki jih morajo poravnati takoj, pa okoli devet milijonov evrov. Bo 15 milijonov premalo? Po pisanju časopisa Finance bi bilo 15 milijonov evrov verjetno premalo za rešitev podjetja. Tako naj bi bilo potrebnih vsaj 30 milijonov evrov, in sicer 15 milijonov evrov za banke, 12 milijonov evrov za delavce in del upnikov ter tri milijone evrov za tekoče poslovanje. Šele nato naj bi se bilo mogoče dogovoriti za reprogram posojil, dodajajo. Petrič je v petek dejal, da se z bankami dogovarjajo o reprogramu obveznosti. Po njegovih besedah naj bi podrobnosti uredili na sestanku, nobena od bank pa da ni izrazila nasprotovanja rešitvi CPL. Pogovori z bankami naj bi bili po pisanju časnika 5. februarja. Minuli petek je predlog za stečaj CPL, ki ima po navedbah Financ račune blokirane že 261 dni, poleg petih upnikov (SGP Zasavje, SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka), ki so to storili decembra in januarja, vložila tudi skupina delavcev. Sodišče je narok za obravnavo predlogov razpisalo za 12. februar. Od sredine januarja je po navedbah časnika blokirana tudi družba Bankina Inženiring, v kateri je Petrič 91-odstotni lastnik in kateri je Petrič kot prvi mož CPL oddajal posle ali jih izpeljal prek nje tudi po tem, ko so stroji CPL že stali.	M.R.	24ur	2013-01-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-sel-vegrad-vendarle-v-stecaj.html	Bo šel Vegrad vendarle v stečaj?	vegrad, davčna, uprava, durs, plače, plača, delavec, delavci, zaposlen, zaposleni, podjetje, sindikat, srečko, čater, boris, medved, hilda, tovšak, stavka, stečaj, prisilna, poravnava	Bo šel Vegrad vendarle v stečaj? Če do četrtka ne bo sredstev za tekoče poslovanje, bo direktor Boris Medved preklical predlog za prisilno poravnavo, kar pomeni začetek stečaja Vegrada. Delavci velenjskega gradbenega podjetja Vegrad danes stavkajo že deveti dan. Nervoza je vse večja, pravi sindikalist Srečko Čater. (Foto: POP TV) Sindikalist Srečko Čater je kritičen do odnosa države do stavkajočih, saj jih po njegovih besedah razen velenjskega župana Srečka Meha ni nihče nagovoril ali obiskal. Zaposleni v Vegradu stavkajo od prejšnjega ponedeljka in od podjetja pričakujejo izplačila neporavnanih obveznosti ali pa stečaj družbe. Zdaj se opirajo na obljube direktorja podjetja Borisa Medveda, da bo, če do četrtka ne bo zagotovil sredstev za tekoče poslovanje, kamor spada tudi redno izplačevanje plač, preklical podan predlog za prisilno poravnavo, kar pomeni začetek stečaja podjetja, je dejal sindikalist Srečko Čater. Podjetje je zdaj v postopku prisilne poravnave, ki jo je sodišče uvedlo 1. septembra, tako da se 1. oktobra izteče rok za prijavo terjatev. Med drugim so svoje terjatve iz naslova neporavnanih plač, stroškov, regresov in jubilejnih nagrad prijavljali tudi delavci. Pooblastilo svobodnemu sindikatu za prijavi terjatev je dalo 633 delavcev, vendar pa vodstvo družbe po besedah Čaterja ni bilo zmožno podati natančnih podatkov, koliko je podjetje dolžno posameznemu delavcu. Zato so prijavljene terjatve določili linearno, in sicer 20.000 evrov za posameznika. Delavci medtem že deveti dan stavkajo na delovnih mestih in pred stavbo uprave Vegrada v Velenju, kjer se jih je tudi danes zbralo več kot 300. V sredo jih pričakujejo še več, saj naj bi se jim spet pridružili stavkajoči iz Ljubljane. Neredno izplačevanje plač, s katerim se že več mesecev srečujejo delavci Vegrada, poseben problem predstavlja za delavce z delovnimi dovoljenji, ki imajo stalno prebivališče v Bosni in Hercegovini. Teh je v Vegradu okoli 400 od dobrih 1000 vseh zaposlenih, ki si delovnih dovoljenj ne morejo podaljšati, ker nimajo izkazanih denarnih prihodkov. Zato se je sindikat povezal tudi z veleposlaništvom BiH v Sloveniji, katerega predstavnik je v ponedeljek po Čatrovih besedah obiskal stavkajoče delavce v Velenju in skuša pomagati v okviru zmožnosti. Ker podjetje že od februarja zaposlenim ni poravnalo prispevkov, so delavci in sindikat pričakovali tudi od Davčne uprave (Durs), da ukrepa. Z Dursa pa so sporočili le, da aktivno sodelujejo v upniškem odboru in redno spremljajo situacijo. Podrobnosti pa so davčna tajnost.	STA,Špela Zupan	24ur	2010-09-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/paloma-tozba-za-lahovnika.html	Paloma: Tožba za Lahovnika	paloma, kad, sod, uprava, Bojan, Rajtmajer, pergar, lahovnik	Paloma: Tožba za Lahovnika Kad in Sod bosta vodstvo Palome okrepila s prokuristom. Članica uprave Pergarjeva pa toži poslanca Lahovnika. NA	Ana Turk,Damjana Seme	24ur	2008-03-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lastnik-noce-razglasiti-stecaja.html	Lastnik noče razglasiti stečaja	mura, plača, stečaj, delavec	Lastnik noče razglasiti stečaja Za več kot 3000 delavcev Mure, ki velja za največjo tekstilno tovarno v Evropi, naj bi najpozneje do avgusta zmanjkalo denarja za plače. NA	Igor Krmelj	24ur	2009-06-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/k-direktorju-po-odpravnine.html	K direktorju po odpravnine	delavci, ibi, odpravnine, anton, ahac	K direktorju po odpravnine Več kot 50 delavcev, ki so po likvidaciji kranjskega tekstilnega podjetja Ibi lani ostali brez službe, se je zbralo pred pisarno direktorja in zahtevalo odpravnine. Nekdanji zaposleni v Ibiju Kranj, ki po avgustovski likvidaciji podjetja še vedno niso prejeli odpravnin, so se danes protestno zbrali pred pisarno likvidacijskega upravitelja in od njega zahtevali konkretne odgovore. Kot jim je pojasnil, odprodaja premoženja poteka in do konca marca naj bi vsi prejeli odpravnine. Številni med nekdanjimi zaposlenimi so še vedno prepričani, da podjetje ne bi smelo iti v likvidacijo, saj je bilo naročil dovolj, in da so se novi lastniki za ukinitev podjetja odločili, da bi nepremičnine in zemljišče na elitni lokaciji lahko dobro prodali. (Foto: Kanal A) 122 delavcev, ki so po likvidaciji kranjskega tekstilnega podjetja lani ostali brez službe, je od likvidacijskega upravitelja Antona Ahaca slišalo že več obljub. Najprej jim je bilo rečeno, da bodo odpravnine prejeli skupaj z zadnjo plačo, nato jim je zagotovil, da bodo odpravnine dobili do konca lanskega leta, nazadnje pa jim je v torek povedal, da bodo vse odpravnine poplačane v prvem četrtletju tega leta. Ker številni delavci, ki so se znašli v socialni stiski, tem obljubam ne verjamejo več, so se danes protestno zbrali v zapuščenih prostorih Ibija, kjer deluje le še administracija. Direktor pristal na pogovore Okrog 50 jeznih delavcev se je po odgovore odpravilo v pisarno likvidacijskega upravitelja, ki je bil pred tem tudi direktor podjetja. V pisarni Ahanca niso našli. Čeprav je zjutraj prišel v službo, je namreč nato odšel s podjetja. Po telefonskem pogovoru s tajnico in nekaterimi nekdanjimi zaposlenimi pa je pristal na to, da se bo vrnil in se pogovoril z delavci, med katerimi vlada strah, da bi sodišče likvidacijo prekvalificiralo v stečaj in da zasluženega denarja ne bodo nikoli videli. Z današnjimi obljubami namreč niso preveč zadovoljni, saj Ahacu in lastnikom podjetja ne zaupajo več. Ne vemo pa, kaj nam drugega še preostane, je poudaril Aleksander Gorečan, ki je bil v Ibiju 19 let zaposlen kot varnostnik. Ob tem je opozoril, da bi se morala zganiti država in poskrbeti, da delavci dobijo tisto, kar jim pripada. Ahac jih je poskušal pomiriti z zagotovili, da je premoženje podjetja vredno veliko več od terjatev in da zato stečaj ne pride v poštev. Ibi je delavcem dolžan za 730.000 evrov odpravnin, 800.000 evrov dolgov ima do dobaviteljev, 1,5 milijona evrov pa mora vrniti bankam. Pri plačilu se po Ahacevih pojasnilih zatika zaradi unovčevanja premoženja in ne zaradi tega, ker premoženja ni, saj je že sama stavba ocenjena na več kot deset milijonov evrov. Zaradi krize so se okoliščine prodaje premoženja spremenile na slabše, zato unovčevanje ne gre tako hitro kot sicer, je dejal Ahac in pojasnil, da so za zdaj prodali vozni park in del opreme, medtem ko 99 odstotkov strojev, objekt in zemljišče še niso prodani. Prepričan je, da so sedaj pogovori vsaj glede prodaje opreme v zaključni fazi in da bodo po sklenitvi pogodbe nato lahko izplačali večino ali vse odpravnine do konca marca. Tako Ibi odpravnine izplačuje glede na tekoče prilive in unovčevanje likvidacijske mase in do danes je izplačal skoraj 29 odstotkov odpravnin. Vendar je doslej le ena izmed delavk dobila odpravnino z naslova likvidacije, druge odpravnine so bile namreč izplačane tistim, ki jih je podjetje, ki je še v začetku lanskega leta zaposlovalo skoraj 200 ljudi, odpustilo že pred poletjem. Zagotovilo za poplačilo odpravnin Vendar ni bojazni, da kdo ne bi dobil odpravnine skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tudi zakonsko moram zagotavljati, da so poplačane vse obveznosti do delavcev, upnikov in bank, šele potem lahko razdelim premoženje lastnikom, je poudaril Ahac, ki tudi danes ni razkril, kdo dejansko stoji za podjetjema Alfa holding in Smark, ki sta evidentirana kot lastnika Ibija. Številni med nekdanjimi zaposlenimi so še vedno prepričani, da podjetje ne bi smelo iti v likvidacijo, saj je bilo naročil dovolj, in da so se novi lastniki za ukinitev podjetja odločili, da bi nepremičnine in zemljišče na elitni lokaciji lahko dobro prodali. Medtem pa 71 nekdanjih zaposlenih še vedno čaka na zavodu za zaposlovanje na novo službo. Večinoma gre za starejše delavke tekstilne industrije, za katere delovnih mest v tem kriznem času praktično ni. Finančno stisko bi jim vsaj začasno omilile odpravnine, ki na primer za delavko z 28-letno delovno dobo v podjetju znaša 6000 evrov. Delavci sedaj od Ahaca konkretnejše odgovore pričakujejo čez en teden, ko naj bi bilo znano, kako je z odprodajo opreme.	STA,D.Š.	24ur	2009-01-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mogotci-si-ze-manejo-roke.html	Mogotci si že manejo roke	nafta, povpraševanje, upad, recesija	Mogotci si že manejo roke Povpraševanje po nafti je lansko in letošnje leto odražalo najhujšo recesijo v zadnjih 50 letih, saj je upadalo. A stvari naj bi se po letu 2009 za naftne mogotce začele izboljševati. (Foto: Reuters) Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da bo povpraševanje po nafti po letu 2009 raslo med 0,40 in 1,40 odstotka letno, odvisno od hitrosti okrevanja svetovnega gospodarstva. Upad povpraševanja po tem energentu v letih 2008 in 2009 odraža najhujšo recesijo v zadnjih 50 letih, ugotavlja IEA. Po napovedih IEA naj bi povpraševanje po nafti leta 2014 doseglo 89 milijonov 159-litrskih sodov dnevno, po nekoliko bolj pesimističnem scenariju pa 84,9 milijona sodov dnevno. Ocena temelji na napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da se bo svetovno gospodarstvo na petodstotno letno rast povrnilo do leta 2012. Čeprav se je v zadnjem času nafta podražila, je treba za 159-litrski sod odšteti pol manj kot lanskega julija, ko so cene dosegle tudi 147 dolarjev. Minulo rast cen gre pripisati predvsem ugibanjem naftnega trga, da bi bilo lahko okrevanje gospodarstva pred vrati . Cena črnega zlata naj bi se leta 2014 gibala med 51 in 72,40 dolarja za 159-litrski sod, odvisno od tega, koliko časa bo potrebno za okrevanja gospodarstva. IEA je napovedi o povpraševanju po nafti v prihodnjih letih popravila navzdol, saj je lani ocenila, da se bo povpraševanje v letu 2013 zvišalo na 94,14 milijona 159-litrskih sodov.	STA	24ur	2009-06-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hej-student-oglas-za-vas.html	Hej, študenti, oglas za vas!	študent, soba, najem, oglas	Hej, študenti, oglas za vas! Septembra se v univerzitetna središča in mesta, kjer so fakultete, množično selijo študenti - tako tisti, ki študirajo prvič, kot stari mački . Prav vsak od njih potrebuje streho nad glavo. Premišljeno obrnite vsak svoj evro! (Foto: iStockphoto) Pri ogledu stanovanja pri zasebnikih je treba biti pozoren predvsem na oddaljenost od fakultete, postaje javnega prevoza, živilske trgovine, restavracije na študentske bone in druge pomembne objekte. Dobro pa je tudi podrobno pregledati starost in vzdrževanost stanovanja, velikost in razporejenost prostorov, možnost lastnega vhoda, morebitne poškodbe, svetlost, opremljenost, možnost priklopa interneta in druge pomembne lastnosti, ki olajšajo študentsko bivanje. Da bo vaše bivanje potekalo brez zapletov tudi v prihodnje, od vašega bodočega najemodajalca preverite, ali odgovarja na vprašanja neposredno in ali je pri vseh morebitnih dodatnih prošnjah za olajšanje študentskega bivanja ustrežljiv. Poizkusite se dogovoriti tudi za skrajšanje odpovednega roka, ki v povprečju znaša dva oziroma tri mesece. Denarnega prihranka sicer ne bo, a takšna poteza se lahko izkaže za dobro izhodišče, če bi se morali nepredvideno odseliti kam drugam. Nikoli namreč ne veste, kdaj boste spoznali osebo svojih sanj, pa se bosta skupaj odselila na svoje. Oglase najdete tu in tam, tiskano, pri posrednikih ali prek spleta. Ponujamo vam nekaj izhodišč, kje iskati, na kaj biti pozoren in kje previden.	Tony Carter	24ur	2009-09-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-pomurju-se-je-stevilo-brezposelnih-podvojilo.html	V Pomurju se je število brezposelnih podvojilo	murska, sobota, brezposelnost, pomurje, prekmurje, zavod, delo	V Pomurju se je število brezposelnih podvojilo Leto 2009 je bilo za Pomurce žalostno. 18-odstotna stopnja brezposelnosti je najvišja v Sloveniji, novih možnosti zaposlitve pa še nekaj časa ne bo, opozarjajo na zavodu za zaposlovanje. V letu 2009 se je na območni službi zavoda za zaposlovanje Murska Sobota prijavilo 11.558 brezposelnih, kar je skoraj 77 odstotkov več kot v letu 2008. (Foto: Dare Čekeliš) Konec lanskega leta je bilo v Pomurju prijavljenih 11.094 brezposelnih, kar je za 54 odstotkov več kot konec leta 2008. 18,5-odstotna stopnja brezposelnosti v Pomurju je najvišja v Sloveniji in za 8,5 odstotne točke višja od državnega povprečja, ki kaže 10-odstotno brezposelnost. Leto 2009 je bilo glede zaposlovanja v Pomurju dokaj žalostno, saj se je med brezposelne prijavilo 2500 delavcev Mure, pred tem pa 240 delavcev Pomurke Mesne industrije. Večje število novih brezposelnih je prišlo tudi iz Arconta, Varstroja in gradbenih podjetij. Letošnje leto pa so v Pomurju začeli z vpisom novih brezposelnih iz družbe Pro Gale, je danes povedala direktorica območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje Murska Sobota Cvetka Sreš. Med brezposelne se je lani prijavilo 2500 delavcev Mure. (Foto: POP TV) Na zavod se je prijavilo 77 odstotkov več ljudi Do stečaja Mure so v Pomurju imeli približno 8000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa se je v primerjavi z oktobrom 2009 povečala za 6,9 odstotne točke. V letu 2009 se je na območni službi zavoda za zaposlovanje Murska Sobota prijavilo 11.558 brezposelnih, kar je za 5022 oseb oz. skoraj 77 odstotkov več kot v letu 2008. Največji delež priliva predstavlja iztek zaposlitve za določen čas, in sicer 31,9 odstotka. Skoraj 3000 delavcev se je med brezposelne prijavilo zaradi stečaja, nekaj čez 1200 pa je bilo trajnih presežkov. V tem obdobju se je iz brezposelnosti odjavilo 7652 oseb, kar je za 742 več kot leta 2008. Zaposlilo se je 4165 oseb oz. skupaj z javnimi deli 4709 oseb, v primerjavi z letom poprej je to 608 oseb več. Za petino manj delovnih mest Delodajalci so lani objavili 8303 prosta delovna mesta, kar je za skoraj 2000 delovnih mest oz. za skoraj 19 odstotkov manj kot leta 2008. V ukrepe aktivne politike zaposlovanja se je leta 2009 vključilo več kot 6000 oseb, kar je 32 odstotkov več kot leta 2008, Pomurje pa ima največji delež vključenih v ukrepe v podjetjih. Za te programe so porabili okoli 6,5 milijona evrov iz integralnega proračuna in okoli 3,1 milijona evrov iz evropskega strukturnega sklada. Na zavodu so zaskrbljeni, saj je skoraj 5700 iskalcev zaposlitve brez strokovne izobrazbe. (Foto: POP TV) Večjega števila novih zaposlitev ni pričakovati Kot je povedala Sreševa, večjega števila novih zaposlitev ni pričakovati, v zadnjem času zaposlujejo le podjetja Wolford, kjer je bilo v usposabljanje vključenih 39 šivilj, kadrovanje za 91 je odprto. Za družbo Boxmark se usposablja 23 delavcev, za podjetje Xal svetila pa 42 delavcev. Za javna dela je letos na razpolago devet milijonov evrov, lani so bili le dobri trije milijoni evrov, pri čemer zdaj država poravna celotni znesek, delodajalec plača le regres za letni dopust. 5700 iskalcev zaposlitve brez izobrazbe Struktura brezposelnosti v Pomurju je zelo neugodna, je poudarila Sreševa. V letu dni se je število brezposelnih žensk povečalo za več kot 2200 in predstavlja dobrih 51 odstotkov vseh brezposelnih. Iskalcev zaposlitve, starih nad 50 let, je 3409, njihovo število se je povečalo za več kot 1100, trajno presežnih delavcev in stečajnikov je več kot 3500 oz. za dobrih 2300 več. Iskalcev zaposlitve brez strokovne izobrazbe je skoraj 5700 oz. za dobrih 1800 več, število brezposelnih invalidov pa se je v zadnjem letu povečalo za 645, zdaj jih je že skoraj 2000, tako da je območje območne službe Murska Sobota po številu brezposelnih invalidov na tretjem mestu v Sloveniji.	STA,Barbara Golub	24ur	2010-01-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-ogroza-turizem-v-parizu.html	Stavka ogroža turizem v Parizu	Pariz, stavka, javni prevoz, sindikati, turizem, reforme, upojkojevanje, Francija	Stavka ogroža turizem v Parizu Stavka prevoznikov v Parizu resno ogroža zmanjšanje dnevnih dohodkov v turizmu in trgovinah. Sindikati že tretji dan stavkajo proti reformam francoskega premierja Nicolasa Sarkozyja in čakajo, da vlada sprejme sindikalne pogoje, ki bodo omogočili premik v pogajanjih. Naj spomnimo, sindikati zaposlenih v javnem prevozu stavkajo proti pokojninskim reformam, ki predvidevajo tudi ukinitve predčasnih upokojitev, s katerimi Sarkozy želi izenačiti zaposlene v javnem prevozu s preostalimi javnimi uslužbenci. Stavko podpirajo tudi študenti in upokojenci. (Foto: Reuters) Množična stavka zaposlenih v javnem prevozu, katerim so se pridružili še drugi protestniki iz javnega sektorja, grozi mestu. Veliki zastoji, ki so jih povzročili stavkajoči so značilni za Pariz zadnje dni, saj vozi le 10 odstotkov vseh prevoznih sredstev. Mobilnost prebivalcev Pariza je zaradi stavke ohromljena, a daleč od tega, da je to edini problem, s katerim se te dni srečujejo Parižani. Medtem pariški trgovci in turistični delavci že čutijo posledice in opozarjajo na drastično zmanjšanje dnevnega zaslužka. Promet trgovcev in turističnih delavcev se iz dneva v dan zmanjšuje, kar povzroča splošno zaskrbljenost v tretjem sektorju. Parižani se zdaj ne ukvarjajo le s stavko, ampak se začenjajo spraševati o upravičenosti stavke, ki prinaša vrsto generično povezanih težav navadnim ljudem, kateri sicer stavko podpirajo. Trpijo tudi turisti Tretji dan stavke javnih prevoznikov. (Foto: Reuters) Če ne bo dosežen napredek v oblikovanju sporazuma med Sarkozyevo vlado in sindikati, bodo pariške ulice s trgovinam in suvenirji, ter pariški muzeji in znamenitosti, kot sta Louvre in Eiffelov stolp, ostali še naslednje dni brez turistov. Turisti, ki se trenutno nahajajo v Parizu, ne morejo nemoteno obiskovati znamenitosti in se prevažati po mestu. Zaradi velikih razdalj in obsojenosti na kolesarjenje, taksije in pešačenje, se ne odločajo za obiske kulturnih znamenitosti zaradi katerih so prišli. Medtem lokalni delavci v tretjem sektorju sporočajo, da je promet padel tudi do 50 odstotkov, kar pomeni, da ljudje ne hodijo po nakupih in ne zapravljajo. Zaskrbljeni so, ker ne vedo koliko dolgo lahko stavka, ki prinaša izpad rednega dobička, še traja.	Reuters,N.J.	24ur	2007-11-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/agrokor-naj-bi-obupal-nad-mercatorjem.html	Agrokor naj bi obupal nad Mercatorjem	agrokor, mercator, kup, nakup, delnice, delnica, delež, prodaja, pivovarna, laško	Agrokor naj bi obupal nad Mercatorjem Hrvaški Agrokor po neuradnih informacijah ne bo šel v nov poskus nakupa Mercatorja. V Agrokorju sicer pravijo, da nimajo podatkov o tem, da bi potekal uradni postopek prodaje Mercatorja in tako sami tudi niso mogli odstopiti od nakupa. Iz zgodbe o prodaji Mercatorja naj bi izpadel eden glavnih akterjev. Lastniki Mercatorja, ki so v zadnjih letih že večkrat skušali prodati svoje deleže v največjem slovenskem trgovcu, naj bi se pripravljali na novo skupno prodajo, a tokrat se po neuradnih informacijah za delnice ne bo potegoval hrvaški Agrokor. Agrokor naj bi dokončno dvignil roke nad Mercatorjem. (Foto: Reuters) Finance namreč pišejo, da naj bi dve banki, UniCredit in Raiffeisen, Agrokorju odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem Mercatorja. Za 24ur.com so iz Agrokorja sporočili, da po njihovih informacijah trenutno ni nobenega uradnega postopka glede morebitne prodaje Mercatorja. Glede na to, da ne sodelujemo v postopku , od njega nismo mogli niti odstopiti, so dodali v Agrokorju. Informacije, da se bodo vnovične skupne prodaje večinskega deleža Mercatorja lotili isti akterji, ki so delež že skušali prodati, so sicer zaokrožile sredi poletja. Poleg družb iz skupine Pivovarne Laško, ki imajo skupaj v lasti 23,34-odstotni delež Mercatorja, naj bi tako k skupni prodaji pristopile še NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria bank, NKBM ter sklad NFD 1 in NFD Holding.	N.D.	24ur	2012-09-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kadrovski-vrtiljak-v-nlb.html	Bi kredit iz NLB? Šele ko bo nekdo dal še 500 milijonov evrov	nlb, ustanovna, seja, nadzorni, svet, kadrovanje, predsednik, uprave, banka	Bi kredit iz NLB? Šele ko bo nekdo dal še 500 milijonov evrov Sloveniji zaradi odločitve KBC, da ne sodeluje pri dokapitalizaciji NLB, ne bo treba zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, zatrjujejo na ministrstvu za finance. Novice o težavah slovenskih bank pa še naprej odmevajo tudi v tujini. Na finančnem ministrstvu so znova izrazili razočaranje zaradi umika Belgijcev iz dokapitalizacije NLB. A so tudi dodali, da je strah pred tem, da bomo morali zaradi dokapitalizacije zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, povsem odveč. Z dokapitalizacijo je država kot solastnik NLB, odgovoren za finančno stabilnost banke, poskrbela, da ima banka zagotovljeno raven kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami evropskega bančnega organa, pravijo na ministrstvu. Kad in Sod sta zato brez dodatnega zadolževanja iz rezerv prispevala 61 milijonov evrov v obliki kapitalskega vložka, 320 milijonov evrov pa država v obliki posojila. Ministrstvo je spomnilo tudi, da je NLB trenutno predmet skrbnega pregleda, ki je prvenstveno namenjen oceni stanja banke za obstoječe lastnike in potencialne nove vlagatelje. Evropska komisija ne zanika, da bomo morda potrebovali pomoč O možnostih, da bi lahko bila Slovenija naslednja država evroobmočja, ki bi morala EU zaprositi za finančno pomoč, sta se v teh dneh razpisala časnika Financial Times in Bloomberg. V Evropski komisiji medtem danes niso izključili možnosti prošnje Slovenije za pomoč. Dejali so, da prošnje sicer še niso prejeli in da je tudi ne pričakujejo v kratkem, a dodali, da ni mogoče ničesar izključiti. Bloomberg je predvidevanja, da bi lahko bila Slovenija šesta članica evroobmočja, ki bi potrebovala pomoč, podkrepil z izjavami londonskih in varšavskih ekonomistov, pa tudi z izjavo slovenskega premierja Janeza Janše, ki je 27. junija v Bruslju dejal, da Slovenija tvega grški scenarij, če protikrizni ukrepi ne bodo dovolj jasni. Verjetnost, da bo Slovenija za svoj bančni sektor potrebovala pomoč, je velika, je za Bloomberg povedal Michal Dybula, ekonomist pri banki BNP Paribas. Da je Slovenija v težavah, pojasnjuje tudi z dejstvom, da so stroški slovenskega zadolževanja pretekli mesec s 6,1 odstotka dosegli novo rekordno vrednost po letošnjem februarju. Za Grčijo, Irsko, Portugalsko in Španijo je veljalo, da so morale po nezadržni rasti stroškov zadolževanja zaprositi za evropsko pomoč. Na finančnem ministrstvu pa menijo, da so takšne ocene neresne, saj zanje ni dovolj podatkov. Sicer pa mnogi kazalci Sloveniji ne kažejo najbolje. Med drugim izgubljamo prednost pred državami, s katerimi smo leta 2004 skupaj vstopili v Evropsko unijo. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj se bo naša ekonomija letos skrčila za 2 odstotka, BDP pa bo na podobni ravni pod evropskim povprečjem, kot je bil, preden smo vstopili v EU. Potem pa je tukaj še bančni sektor, katerega likvidnost pogosto rešujejo posojila Evropske centralne banke. Tudi brez solastnice KBC, po tržni vrednosti največje belgijske banke in zavarovalnice, ki je leta 2009 prejela 7 milijard evrov državne finančne pomoči, je NLB dobila 380 milijonov evrov za zagotovitev kapitalske ustreznosti, a država še vedno trdi, da gre za začasno rešitev in bi rada svoj delež v banki znižala na 25 odstotkov. A kapitalska ustreznost NLB za Slovenijo ne pomeni veliko. Banka po pisanju Bloomberga potrebuje samo za začetek 500 milijonov evrov, potem pa še več, da bi začela kreditirati gospodarstvo, pri tem se sklicujejo na izjavo ministra Janeza Šušteršiča z začetka leta. Od ECB pa si je banka že izposodila 1,2 milijarde evrov. (Foto: Blaž Garbajs) Ne kopljite si jame A dokler ni popolnoma jasno, kaj se dogaja v našem bančnem sistemu, je najbolje biti tiho. Komentarji o tem, da bo evropska pomoč morda potrebna, niso pametni, ker bodo odzivi trgov Slovenijo zares potisnili v ta položaj, meni Lutz Roehmeyer iz Landesbank Berlin, ki se ukvarja tudi s slovenskimi obveznicami. Država je v veliko boljši kondiciji kot na primer Španija, Grčija, Irska ali Portugalska. Izzivanje samoizpolnjujočih se prerokb zato ni pametno, je prepričan. Dokapitalizacijo naj bi do konca leta sicer potrebovala tudi NKMB, slabih terjatev slovenskih bank pa je po dosedanjih podatkih za okoli 3,5 milijarde evrov. Banka Slovenije predlaga kreditiranje gospodarstva Z novimi podatki o kreditnem krču v Sloveniji se je sicer oglasila tudi Banka Slovenije. V maju se je nadaljeval proces krčenja posojil nebančnemu sektorju za -4,8 odstotka na letni ravni, zaradi zmanjševanja posojil nefinančnim družbam in v zadnjem obdobju tudi posojil gospodinjstvom, pravijo. Medletno so se posojila nefinančnim družbam znižala za 7,6 odstotka in pričakovati je, da bodo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi v drugem četrtletju posojila upadala. Zaradi visokih stroškov virov financiranja bank in zaradi hkratnega krčenja posojilne aktivnosti, se vse bolj zmanjšujejo tudi neto obrestni prihodki, in sicer za –8,1 odstotka in bruto dohodek bank. Na drugi strani so se stroški oslabitev bank povečali za 27 odstotkov, tako da je bil poslovni rezultat v prvih petih mesecih negativen in je znašal –45,7 milijona evrov pred davki. Svet Banke Slovenije zato pričakuje, da bodo banke pospešile kreditiranje kreditno sposobnih kreditojemalcev, sicer obstaja nevarnost, da se bodo takšna podjetja zadolževala neposredno v tujini. Pri teh podjetjih morajo banke intenzivneje prilagajati ponudbo konkurenčni ponudbi posojil na enotnem evropskem trgu. Hkrati svet Banke Slovenije poziva banke, da kljub administrativnim oviram pospešijo prestrukturiranje tistih podjetij v težavah, za katera ocenjujejo, da je vsaj del njihove dejavnosti tržno dovolj perspektiven, da bodo posojila lahko vrnila. V tem okviru svet Banke Slovenije pričakuje, da se bodo banke v primerih izpostavljenosti do istega komitenta samostojno, ali v okviru Združenja bank Slovenije, hitro dogovorile o najboljšem možnem načinu usklajene skupne podpore, so še zapisali pri Banki Slovenije.	Natalija Švab,STA	24ur	2012-07-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prevent-global-900-delavcev-za-odstop-majcna.html	Delavci pričakujejo, da se jim zagotovi delo	prevent, global, dev, majcen, sindikat, delavec, delavci, uprava, odstop, zahteva, protest	Delavci pričakujejo, da se jim zagotovi delo Vsebinsko so zahteve delavcev v podjetjih Prevent Globala zelo razumne in upravičene, nerazumno pa je ravnanje večinskega lastnika in uprave, je prepričan minister Lahovnik. Minister Lahovnik meni, da so zahteve delavcev upravičene. (Foto: Dare Čekeliš) Ne glede na to, da spontana prekinitev dela delavcev v podjetjih Prevent Globala na prvi pogled deluje kot skrajni ukrep, je treba na zahteve delavcev gledati vsebinsko, in vsebinsko so zelo razumne, je ocenil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Po njegovem mnenju je trenutno nerazumno ravnanje večinskega lastnika in uprave Prevent Globala. Delavci so po njegovih besedah v zadnjem trenutku uporabili edino sredstvo, ki ga imajo na voljo, njihove zahteve pa so zelo razumne, vsebinske in upravičene. Oni samo pričakujejo, da se jim dejansko zagotovi delo, je poudaril minister in dodal, da je Prevent DEV trenutno pripravljen zagotoviti določeno delo, medtem ko uprava tega ne zagotavlja. Minister sicer že dlje časa aktivno spremlja razmere v podjetju in ugotavlja, da se je podjetje v takšnem položaju znašlo ne samo zaradi gospodarske krize, temveč predvsem zaradi nesoglasij med največjima lastnikoma. Povedal je, da je največji lastnik Janko Zakeršnik že večkrat dejal, da bo šel do konca, pa četudi vse izgubi. On ne bo vsega izgubil. Veliko koristi je iz Preventa že potegnil. Vse lahko izgubijo zaposleni, ki si želijo samo delo, je poudaril minister in dodal, da je na večinskem lastniku zdaj, da sprejme družbeno odgovorno odločitev in jim zagotovi delo. Nerazumno je v tem trenutku ravnanje večinskega lastnika in uprave, da sama ne zagotovita nadaljevanje teh poslov, ki so načrtovani s Volkswagnom, hkrati pa govorita o nekih novih naročilih in zidata gradove v oblakih. Ampak zaposleni seveda niso naivni in tudi izvršni direktorji zelo dobro poznajo razmere, zato so se temu tudi uprli. Minister Lahovnik Delavci so se vrnili na delo Direktor Preventovih avtomobilskih podjetij Matjaž Hudopisk je zaposlenim v Prevent Globalu v Radljah ob Dravi predstavil pisno zagotovilo podjetja Prevent DEV, da bo nakazal denar za plače, zato so ti prenehali s protestnimi aktivnostmi in se vrnili na delovna mesta. Delavci sicer še vedno vztrajajo pri zamenjavi uprave. Delo bodo kljub temu opravljali do seje nadzornega sveta, ki bo v sredo popoldne. Če bodo ti razrešili upravo Prevent Globala na čelu z Ivanom Majcnom, bo vse potekalo nemoteno, sicer napovedujejo stopnjevanje ukrepov. Kot je povedal Hudopisk, je Prevent DEV danes poslal pisno zagotovilo, da bo predčasno nakazal plačilo za že opravljeno delo in s tem zagotovil, da bodo zaposleni v družbah Prevent Globala v roku dobili plače za november. Prav tako je Prevent DEV, ki je kupec večine avtomobilskih sedežnih prevlek Prevent Globala, zapisal, da še vedno velja ponudba Prevent Globalu za šivanje sedežnih prevlek za avtomobile višjega cenovnega razreda, ki bi zagotavljali še dodatnih 130 delovnih mest, in sicer ob pogoju, da se zamenja uprava. Prevent DEV bi tako v prihodnje lahko zagotovil delo za okoli 880 zaposlenih od skupno 1300 delavcev, ki imajo trenutno delo v avtomobilskih podjetjih Prevent Globala v Sloveniji. Hudopisk, ki je sicer sredi novembra podal predlog za sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi s 1. januarjem 2010, ocenjuje, da je omenjena ponudba Prevent Globalu precej resna in da bi bilo smiselno o njej razmisliti. Priznava pa, da nima vseh podatkov, saj ni sodeloval na vseh sestankih med predstavniki podjetij Prevent Global in Prevent DEV. Delavke v obratu v Radljah ob Dravi, ki se danes sprva niso želele vrniti na delo, je Hudopisk opozoril na nevarnost, da lahko s tem ogrozijo sodelovanje s končnim kupcem, ker mu ne bodo uspeli pravočasno dostaviti izdelkov. To pa pomeni, da lahko ogrozijo tudi prihodnjo pridobitev dela v okviru avtomobilske industrije, saj bodo veljali za neresnega dobavitelja. Postavili stražo Predsednik svobodnega sindikata Vlado Zorman je ob tem povedal, da sicer delo poteka nemoteno v vseh podjetjih, tudi v Slovenj Gradcu in Šentjanžu, da pa Majcen ni prišel v službo. Na vprašanje, ali mu hočejo preprečiti vstop v prostore družbe, pa je Zorman odgovoril s pojasnilom, da so mu delavci včeraj zelo zamerili izjavo, da ulica ne bo narekovala naš odstop“. „S tem je zaposlene izenačil s klošarji, kar se jim zdi nedopustno, zato so na vhod postavili stražo,“ je še dejal Zorman. Ivan Majcen, predsednik uprave Prevent Globala (Foto: Kanal A) Kakšni bodo ukrepi, če Majcna nadzorni svet na jutrišnji seji ne bo odstavil, ni znal natančno povedati, saj ta stavka ni organizirana, je spontana, delavci so se preprosto uprli“. Nadzornemu svetu, ki v sredo zaradi delavskih protestov predvidoma ne bo zasedal v Slovenj Gradcu, vendar sindikatu ni znano, kje bo, je danes pisal tudi izvršni odbor svobodnega sindikata. Sindikat od nadzornega sveta pričakuje takšne sklepe, ki bodo zagotavljali normalno delovanje podjetja in s tem ohranili delovna mesta ali vsaj večino delovnih mest. V primeru, da ustreznih rešitev ne bo, bomo v sindikatu podjetja Prevent zahtevali odškodninsko odgovornost uprave in članov nadzornega sveta, je v pismu zapisal Zorman. Sindikat je prepričan, da je v danem položaju še vedno možen dogovor med kupcem in družbo. Delavci Prevent Globala (Foto: Kanal A) Spomnimo Kot je znano, je v ponedeljek okoli 900 delavcev v treh avtomobilskih podjetjih Prevent Globala spontano prekinilo delo in zahtevalo zamenjavo uprave. Ker predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen odstopa ni sam ponudil, delavci, od katerih so zaposleni v Radljah ob Dravi tudi danes stavkali nekaj ur, zdaj razrešitev uprave pričakujejo od nadzornega sveta, ki se bo sestal v sredo.	STA,B.S.,V.L.	24ur	2009-12-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rusija-bo-kitajski-dobavila-za-200-milijard-evrov-nafte.html	Rusija bo Kitajski dobavila za 200 milijard evrov nafte	kitajska, rusija, nafta, dogovor, rosneft, sečin, džinping	Rusija bo Kitajski dobavila za 200 milijard evrov nafte Rusija in Kitajska sta podpisali dogovor za dobavo 365 milijonov ton nafte v 25 letih, posel pa je vreden okoli 204 milijarde evrov. Putin pravi, da gre za začetek nove dobe v strateškem sodelovanju. Rosneftova rafinerija nafte (Foto: Reuters) Ruski državni naftni velikan Rosneft in kitajsko državno naftno podjetje CNPC sta danes ob robu mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu podpisala dogovor, po katerem bo Rosneft na Kitajsko v naslednjih 25 letih dobavil za 365 milijon ton nafte. Vrednost posla je ocenjena na 270 milijard dolarjev (okoli 204 milijarde evrov). Dogovor med drugim predvideva, da bo Kitajska Rusiji morala plačati od 60 do 70 milijard dolarjev predplačila. S tem bo lahko Rosneft poplačal svoje dolgove in hkrati odprl nova odročna črpališča na Arktiki. Pogodbo sta v drugem največjem ruskem mestu ob prisotnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina podpisala prvi mož Rosnefta Igor Sečin in direktor CNPC Žou Džinping. Putin je ob tem povedal, da gre za začetek nove dobe v strateškem sodelovanju med obema velesilama. Sečin je pojasnil, da bo glede na dogovor Rosneft Kitajski dobavil dodatnih 300.000 159-litrskih sodčkov nafte dnevno, kar bodo začeli v drugi polovici tega desetletja. Trenutno Rosneft Kitajski že dobavlja 300.000 159-litrskih sodčkov nafte dnevno. Nato pa je Putin dejal, da bi lahko dnevne količine dobavljene nafte Kitajski znašale celo 900.000 159-litrskih sodčkov nafte. Do leta 2009 je Rusija Kitajski nafto dobavljala prek železnice. Za tem je dobavo nafte preusmerila na nov naftovod, ki so ga odprli v pristanišču Kozmino. Največja svetovna država si želi v luči gospodarskih težav v Evropi s poglabljanjem sodelovanja z najhitreje rastočim velikim gospodarstvom in največjo svetovno porabnico energije diverzificirati povpraševanje po svojih energetskih virih. Trenutno Rusija na Kitajsko izvozi okoli 15 milijonov ton črnega zlata na leto, z danes podpisanim poslom pa se bo ta količina povečala v povprečju še za 15 milijonov ton. Posel naj bi se začel izvajati z naslednjim letom, nafta pa bo tekla po obstoječem naftovodu, ki povezuje vzhodnosibirska nahajališča s Tihim oceanom. Politični dogovor o tem velikanskem naftnem poslu sta Rusija in Kitajska dosegli že v okviru marčnega obiska novega kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Moskvi. Državi se trenutno pogajata tudi o podobno velikem plinskem poslu.	Reuters,STA,M.R.	24ur	2013-06-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pomoc-obljubile-tudi-drzave-g7.html	Pomoč obljubile tudi države G7	japonska, potres, cunami, gospodarstvo, škoda, pomoč, kredit	Pomoč obljubile tudi države G7 Japonska vlada bo v okviru načrta pomoči, ki ga pripravlja po nedavnem potresu in cunamijih, za pomoč prizadetim podjetjem najela za 87,3 milijarde evrov posojil. Škoda po potresu in cunamiju. (Foto: Reuters) Potres je poškodoval številne tovarne velikih avtomobilskih proizvajalcev. (Foto: Reuters) Kot so v iztekajočem se tednu ocenili v ameriški banki Goldman Sachs, škoda, ki jo je v deželi vzhajajočega sonca povzročil nedavni potres, znaša okoli 200.000 milijard dolarjev (140,3 milijarde evrov). Potem ko je Japonsko pred dnevi prizadela velika naravna katastrofa, oblasti vneto sprožajo ukrepe, s katerimi bi zaščitile državno gospodarstvo ter umirile strah svetovnih trgov. V okviru načrta pomoči bo vlada za pomoč prizadetim podjetjem najela za 10.000 milijard jenov (87,3 milijarde evrov) posojil, poroča japonski poslovni časopis Nihon Keizai. Zadnji načrt vlade predvideva, da bodo podjetja, ki so v potresu, cunamijih in ob jedrski grožnji doživela veliko škodo, lahko zaprosila za ugodne kredite ali državno subvencijo za obresti na posojilo. Na ta način naj bi se lažje spopadla z dnevnimi stroški in odpravo škode, še piše omenjeni časopis. Obenem japonske oblasti razmišljajo tudi o dvigu zgornje meje višine posojil za podjetja v kriznih razmerah ter o vzpostavitvi sklada za dolgoročno posojanje prizadetim podjetjem. Potres je sicer poškodoval številne tovarne velikih avtomobilskih proizvajalcev, med drugim Nissan Motorja, ter stotine manjših industrijskih obratov. Poleg tega je dodatno motnjo proizvodnje (in škodo) na Japonskem povzročil izpad električne energije iz 11 od 54 japonskih jedrskih elektrarn. Japonska centralna banka je med ponedeljkom in petkom finančnemu sistemu skupaj namenila 38.000 milijard jenov (331,7 milijarde evrov) pomoči. S tem želi zagotoviti, da bodo imele finančne institucije na prizadetih območjih dovolj sredstev in bodo omogočile nadaljnje posojanje. V petek so pomoč Japonski obljubile tudi države G7, ki so obljubile koordiniran poseg na valutnih trgih, s katerim želijo umiriti tečaj jena. Ta je namreč v četrtek dosegel najvišjo vrednost glede na dolar doslej. Visok tečaj jena, ki slabi konkurenčnost japonskega izvoza, pa je lahko še dodaten udarec za japonsko gospodarstvo.	STA,M.M.	24ur	2011-03-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-v-konstruktorju-vgr.html	FOTO: ,Če ni izhoda, naj gre podjetje v stečaj,	konstruktor, gradbeništvo, podjetje, stavka, delavec, plača, sindikat	FOTO: Če ni izhoda, naj gre podjetje v stečaj Časi v mariborskem Konstruktorju niso rožnati. Zaposleni zaradi neizplačanih prispevkov, letnega regresa in majske plače stavkajo, direktor podjetja pa priznava, da so trenutne razmere v podjetju zelo težke. Zaposleni v mariborskem gradbenem podjetju Konstruktor VGR so se na današnji prvi dan stavke zbrali pred sedežem podjetja v Mariboru. Direktor Marko Plečko jim je pojasnil, da so trenutne razmere zelo težke, a še vseeno obstajajo možnosti za rešitev. V četrtek se bo sestal z lastniki, delavci pa končne odgovore pričakujejo najpozneje v petek. Stavka se bo po besedah sindikalnega predstavnika Mladena Kutnjaka nadaljevala do izpolnitve zahtev, torej do izplačila plač, ki izostajajo že od maja. Upamo, da bo do konca tedna kaj novega in da bodo v vodstvu dali kakšne konkretne informacije. Teh zaenkrat še niso dali, je pojasnil. Družba Konstruktor VGR ima že nekaj časa blokirane račune. Delavcem dolguje majsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, konec tega tedna pa bo treba izplačati še plačo za junij. Predvsem pa bi delavci radi izvedeli, kakšna je usoda podjetja. Če ni izhoda, naj gre podjetje čim prej v stečaj, je povedal Kutnjak. Zaposleni zahtevajo odgovore. (Foto: Mia Media) Med današnjim zborom okoli 200 delavcev pred sedežem podjetja so ti izražali ogorčenje nad vodenjem podjetja v zadnjih letih, saj naj bi vodstvo načrtno izčrpavalo družbo in se okoriščalo na njihov račun. Že 35 let delam tu. Saj so že bile krize, a takšnih umazanij, kot so se dogajale v zadnjem času, še nisem doživel, je povedal eden od stavkajočih. Konstruktor trenutno zaposluje 270 delavcev, ki delajo na okoli 20 gradbiščih. Njihov največji projekt je trenutno gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru, kjer je investitor KBM Leasing. Po besedah Plečka ima podjetje za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev. Vodstvo podjetja priznava, da so razmere ta trenutek težke, rešitev pa vidi v hitri dokapitalizaciji, saj novih poslov zaenkrat ni na vidiku. Prisilne poravnave smo se lotili v zadnjem trenutku. Ocenjujem, da je bilo to nujno potrebno, saj z blokiranimi računi ne moremo poslovati, je v današnji izjavi za medije pojasnil Plečko in povedal, da bodo zagotovo pripravili popoln predlog prisilne poravnave in ga pravočasno oddali na sodišče. Zavedam se, da je situacija težka, a še vedno so rešitve, je dodal in pojasnil, da je dobil določena zagotovila tako od lastnikov kot bank. Naredili smo konstrukcijo, ki bi bila sprejemljiva, da se podjetje reši. Še vedno verjamem, da je mogoče podjetje spet spraviti v pogon, je zatrdil. Po njegovih besedah banke v zvezi z dokapitalizacijo čakajo na prvo potezo lastnikov. Takoj ko bo lastniški korak storjen, bo banka spet pripravljena prisluhniti in pomagati, je pojasnil Plečko, ki je na položaju pred kratkim zamenjal dolgoletnega direktorja Marjana Pinterja.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2011-07-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kam-z-odpadnimi-nagrobnimi-svecami.html	Kam z odpadnimi nagrobnimi svečami?	Kam, odpadnimi, nagrobnimi, svečami, pr, sporočilo	Kam z odpadnimi nagrobnimi svečami? Ali veste, da lahko več kot 75 odstotkov sestavnih materialov odpadnih sveč ponovno uporabimo? Zato ravnajmo odgovorno: na pokopališčih odložimo odpadne nagrobne sveče ločeno v posebni zabojnik, ločujmo pa tudi druge vrste odpadkov. V Sloveniji vsako leto porabimo 23 milijonov nagrobnih sveč. Če jih ne recikliramo, okolje obremenimo s 4500 tonami odpadkov. A odpadne nagrobne sveče so koristne surovine, saj je mogoče predelati vse tri glavne sestavine odpadnih nagrobnih sveč: ohišje iz plastike, ostanke parafina in kovinski pokrov. Prvi korak za učinkovito predelavo odpadnih nagrobnih sveč je njihovo ločeno oddajanje na pokopališčih. Zato je pomembno, da se obiskovalci pokopališč v dneh okoli 1. novembra zavedamo, da je odpadne nagrobne sveče treba oddajati in da v te zabojnike ne oddajamo drugih vrst odpadkov s pokopališč. V dneh okoli 1. novembra se poraba nagrobnih sveč v Sloveniji izrazito poveča, s čimer ustvarimo velike količine odpadkov. Od junija letos imamo v Sloveniji poskrbljeno za celovit sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki zagotavlja ločeno oddajanje, zbiranje in recikliranje odpadnih nagrobnih sveč. Sistem je vzpostavila družba Interseroh, vanj pa so se vključili večji slovenski proizvajalci, uvozniki in pridobitelji odpadnih nagrobnih sveč, med njimi: Sveča d.o.o., Svečarstvo Jurkovič, d.o.o., Pax, d.o.o. in EMMA, d.o.o. Učinkovito predelavo omogoča sodobna in okolju prijazna tehnologija. Z recikliranjem ene tone odpadnih nagrobnih sveč pridobimo 297 kg plastike, 441 kg parafina, 10 kg kovin in 6 kg baterij. Reciklirane materiale je mogoče uporabiti za izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Po drugi strani pa ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami baterij in 160 kilogrami nečistoč in ostalih materialov. Recikliranje sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč omogoča izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Sicer pa moramo na pokopališčih ločevati tudi druge vrste odpadkov, kot nas usmerjajo napisi na posameznih zabojnikih. To so še: biorazgradljivi odpadki, odpadna embalaža in drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi.	T.M.	24ur	2010-10-28 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/manj-kot-tri-odstotke-slovenk-je-podjetnic.html	Manj kot tri odstotke Slovenk je podjetnic	slovenija, slovenka, ženska, podjetništvo, podjetnica	Manj kot tri odstotke Slovenk je podjetnic V Sloveniji je 2,6 odstotka ženks vključenih v podjetništvo, s tem pa se naša država med vsemi članicami Evropske unije uvršča na zadnje mesto. Je pa boljša od Pakistana, kjer je le en odstotek žensk podjetnic. Podjetnica (Foto: Thinkstock) V svetu je bilo v letu 2012 v 67 državah, ki so sodelovale v raziskavi Global Entrepreneurship Monitorja (GEM), več kot 126 milijonov podjetnic v nastajajočih, novih ter že ustaljenih podjetjih. Kot je pokazala raziskava, se je Slovenija glede deleža podjetnic v nastajajočih in novih podjetjih med evropskimi državami uvrstila na zadnje mesto. Kot v zvezi z raziskavo ugotavlja vodja projekta GEM za Slovenijo Miroslav Rebernik, vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna, še posebej pa v Sloveniji. Medtem, ko je v Pakistanu v podjetništvo vključen le en odstotek odraslih žensk, je v afriških državah ta odstotek zelo visok, najvišji v Zambiji s kar 40 odstotki. V Evropi so stopnje vključevanja žensk v podjetništvo skromne. Po deležu odraslih žensk, ki se vključujejo v zgodnje podjetništvo, sta na prvih mestih Estonija z 9,7 in Latvija z 8,2 odstotka, Slovenija pa se z 2,6 odstotka uvršča na zadnje mesto v Evropi, pravi Rebernik. Ženske pa po ugotovitvah raziskave ne zaposlujejo le sebe, temveč, kot kažejo ocene, 48 milijonov podjetnic v nastajajočih in novih podjetjih ter 64 milijonov podjetnic v ustaljenih podjetjih, zaposluje enega ali več ljudi v svojih podjetjih. Ženske ob tem tudi pričakujejo rast svojih podjemov. Sedem milijonov podjetnic, ki začenjajo s podjetniško aktivnostjo, ter pet milijonov podjetnic v že uveljavljenih podjetjih pričakuje, da bo njihovo podjetje v prihodnjih petih letih odprlo vsaj šest novih delovnih mest. Ženske predvsem v storitvenem sektorju Sicer pa raziskovalci ugotavljajo, da bo potrebno še veliko naporov, virov ter programov, ki jih podjetnice potrebujejo za še uspešnejše delovanje in rast. Med temi omenjajo, da bo potrebno graditi nova sodelovanja in najti vzvode za uresničitev idej in zamisli, razvijati podjetniške sposobnosti in odnos do podjetništva ter omogočati dostop do sredstev, ki so potrebna za rast podjetij in generiranje zaposlovanja. Kot ugotavljajo, ženske v povprečju v veliko večji meri kot moški delujejo v storitvenem sektorju, ki je usmerjen na potrošnika. V tem sektorju sicer pogosto delujejo tudi podjetniki, vendar pa v razvitih državah moški močno prevladujejo v proizvodnem sektorju ter storitvenem sektorju, ki temeljita na kapitalu in znanju. Kljub temu, da so v razvitih državah v Evropi in v ZDA ženske v povprečju enako ali bolje izobražene kot moški, pa imajo bistveno nižjo stopnjo samozaupanja v lastne podjetniške sposobnosti. V vseh regijah sveta velja, da se ženske tudi bolj bojijo podjetniškega neuspeha kot moški, kar še zlasti velja za razvite azijske države ter Evropo. Prevladujoč motiv za vključevanje v podjetništvo v vseh regijah sveta, še posebej pa v razvitejših državah, je izkoriščanje zaznane podjetniške priložnosti. Največ podjetniške aktivnosti zaradi priložnosti med ženskami obstaja v razvitih evropskih državah, kjer se v povprečju le vsaka četrta ženska vključuje v podjetništvo zaradi nujnosti in iskanja možnosti za preživetje, še ugotavlja raziskava GEM.	M.R.	24ur	2013-11-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/90-odstotkov-moznosti-je-da-se-bo-grcija-odpovedala-evru.html	Grčija naj bi v dveh letih privarčevala 11,6 milijarde evrov	bonitetna, ocena, evro, evroobmočje, grčija, banka, citi, antonis, samaras, dolg, trojka, imf, eu, ecb, evropska, centralna, banka, evropska, unija, draghi, barroso	Grčija naj bi v dveh letih privarčevala 11,6 milijarde evrov Atene naj bi vendarle sestavile načrt, kako v naslednjih dveh letih prihraniti 11 milijard evrov in pol. Med drugim naj bi globoko zarezali v zdravstvo in pokojnine omejili na največ 2000 evrov. Varčevanje je pogoj za nov paket pomoči. Atene z načrtom, kako v letih 2013 in 2014 privarčevati več kot 11 milijard evrov, zamujajo. Načrt dodatnega varčevanja naj bi namreč predstavile že junija, a tega še vedno niso storile. Prav ta načrt pa je pogoj za izplačilo nove tranše posojila. Atene sicer zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja. Grčija je pripravila načrt, kako bo v naslednjih dveh letih privarčevala dodatnih 11,6 milijarde evrov, je sporočil vir z grškega finančnega ministrstva. Načrt je sicer pogoj za izplačilo novega obroka pomoči, brez katerega Grčija ne bo zmogla servisirati dolga ter izplačati plač in pokojnin. Zarezali naj bi v zdravstvo Grška televizija NET je v sredo poročala, da bodo oblasti najverjetneje zarezale v zdravstvo, in sicer v višini 2,8 milijarde evrov. Pet milijard evrov naj bi pridobile z varčevanjem pri raznih ugodnostih iz državne blagajne in s postavitvijo zgornje meje višine pokojnin pri okoli 2000 evrih. Poleg tega je grška vlada napovedala združitev oz. ukinitev 21 državnih agencij, med drugim izobraževalnih in raziskovalnih inštitutov. Okoli 5200 zaposlenih naj bi bilo premeščenih v druge državne službe. Proračunski odhodki naj bi se na ta način znižali za 40 milijonov evrov. Iz IMF so sporočili, da bodo izpolnjevanje pogojev iz drugega programa pomoči preučevali dlje, kot je bilo sprva predvideno. Pogovori z grškimi oblastmi se bodo zavlekli v september, potem ko je bilo sprva mišljeno, da bo poročilo trojke objavljeno konec avgusta ali zgodaj septembra. Grčija denar potrebuje čim prej, 20. avgusta mora ECB vrniti 3,2 milijarde evrov. Sestanki se nadaljujejo Novi rezi v javno porabo, ki jih morajo potrditi še socialisti in zmerni grški levičarji v konservativni koaliciji premierja Antonisa Samarasa, so bili oblikovani po današnjih pogovorih grškega finančnega ministra Janisa Sturnarasa s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal neimenovani vir. Predstavnik IMF je Poul Thomsen je po sestanku z ministrom sicer dejal, da je absolutno zadovoljen z dozdajšnjim potekom pogovorov. Od poročila omenjene trojke, ki te dni v grški prestolnici ocenjuje, kako Grčija izpolnjuje dane obljube, bo odvisno, ali bo močno zadolžena država prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin. Barroso pozval Grčijo k reformam Grški premier Samaras pa se je danes srečal s predsednikom Evropske komisije. Jose Manuel Barroso je Grčijo pozval, naj sprejme reforme in zagotovi obstanek v evrskem območju. Poudaril je, da bodo države z evrom, Evropska komisija in ECB storile vse za zagotovitev finančne stabilnosti v območju z evrom. Barroso je še dejal, da mu je grški premier zagotovil, da bo koalicijska vlada spoštovala zaveze v okviru drugega programa pomoči in bo pospešila sprejemanje ključnih strukturnih reform, med njimi glede privatizacije, reforme javnega sektorja in ukrepov za preprečevanje utaje davkov. Predsednik Evropske komisije je še menil, da je treba končati z odlašanjem in sprejeti ukrepe, ki bodo prinesli rezultate. (Foto: Thinkstock) Citi Bank: 90 odstotkov možnosti je, da se bo Grčija odpovedala evru Predsednik ECB Mario Draghi je v govoru v Londonu namignil na ukrepanje banke za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na ranljive članice evroobmočja, kot sta Španija in Italija. V okviru našega mandata bomo storili vse za ohranitev evra in verjemite, da bo zadostovalo, je bil jasen. Možnosti, da bo Grčija v naslednjem letu ali letu in pol zapustila evroobmočje, so 90-odstotne, so v najnovejšem poročilu zapisali analitiki ameriške banke Citi. Po njihovi oceni se bo to sicer zgodilo že prej, v naslednjih dveh ali treh četrtletjih. Do zdaj so možnosti za grški odhod iz evroobmočja ocenjevali na 50- do 75-odstotne. Poleg tega v danes objavljenem poročilu še ugotavljajo, da bosta Italija in Španija Evropsko unijo in Svetovni denarni sklad (IMF) skoraj zagotovo zaprosili za pomoč, in to ne le za banke. Glede reševanja krize v evroobmočju Citijevi ekonomisti ne vidijo razloga za optimizem. Poleg izhoda Grčije napovedujejo vse manj solidarnosti s članicami, ki se bodo ukvarjale z restrukturiranjem javnih dolgov in dolgov bank. Med državami, ki jim to grozi, omenjajo Portugalsko, Irsko, sčasoma pa bi lahko bile same sebi prepuščene tudi Španija, Italija in Ciper. Ob vsem tem se bo bonitetna ocena večine članic do konca leta zagotovo še znižala, napovedujejo, v tem času pa naj bi tudi Velika Britanija izgubila svoj trojni A. Sicer se po njihovem mnenju znižanje, le da v naslednjih dveh ali treh letih, obeta tudi ZDA in Japonski.	STA,Reuters,Danijela Levpušček,N.D.	24ur	2012-07-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/padec-delnic-telekoma.html	Padec delnic Telekoma	borza, telekom, delnica, padec, prodaja	Padec delnic Telekoma Vrednost Telekomove delnice je padla za več kot 5 odstotkov. Telekom je tako izgubil 100 milijonov evrov. NA	Marko Milenkovič	24ur	2008-03-04 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lestvica-najbogatejsih-slovencev-sest-lastnikov-outfit7-med-100-najbogatejsimi-slovenci.html	Lestvica najbogatejših Slovencev: kar šest lastnikov Outfit7 med 100 najbogatejšimi	najbogatejši, slovenci, outfit7	Lestvica najbogatejših Slovencev: kar šest lastnikov Outfit7 med 100 najbogatejšimi Že drugo leto zapored sta se na prvo mesto lestvice najbogatejših Slovencev uvrstila glavna ustanovitelja podjetja Outfit7. Izi in Samu Loginu se je od lani premoženje povečalo kar za 39 odstotkov na 855 milijonov evrov. Na prvo mesto lestvice najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager, sta se tudi letos uvrstila glavna ustanovitelja podjetja Outfit7 Iza in Samo Login. Od lani naj bi premoženje povečala za 39 odstotkov na 855 milijonov evrov, poleg njiju pa se je med 100 najbogatejših uvrstilo še pet večjih solastnikov podjetja. Večji solastniki razvijalca mobilnih aplikacij s sedežem v Londonu so se uvrstili na tretje in deveto mesto, dva si delita 11. mesto, zadnji pa je na 26. mestu, so danes pred objavo lestvice sporočili iz uredništva revije. Na lestvici, ki so jo letos podaljšali do 150. mesta, se je z manj kot enoodstotnim deležem v Outfitu7 na 131. mesto uvrstil še en solastnik. (Foto: Kanal A) Med Marka Pistotnika in Loginova iz Outfita7 se je na drugo mesto uvrstil nekoč najbolj bogati Slovenec Sandi Češko iz Studia Moderne, ki pa se mu je premoženje zmanjšalo za 31 odstotkov na ocenjenih 271 milijonov evrov. Za Pistotnikom si do 10. mesta najbogatejših sledijo še Joc Pečečnik (Interblock, 240 milijonov evrov), Tatjana in Albin Doberšek (Engineering Dobersek, 214 milijonov), družina Lah (Aluber, Ampelus, 111 milijonov), Zoltan Varga (Och-Ziff Capital Management Group, 111 milijonov), Gabrijel in Petra Rejc (Efaflex, 92,7 milijona), Rok in Nina Zorko (Outfit7, 81,7 milijona) in Vladimir Puklavec (TGE Holding, 76,7 milijona). Tudi sicer so letos v vzponu start-upi, saj se je med 100 najbogatejših, na 87. mesto, uvrstil še tretji soustanovitelj start-upa. Vrednost premoženja Sebastjana Trepače, ki je pomagal zagnati britansko podjetje za povezovanje spletne ponudbe modnih izdelkov luksuznih znamk Lyst, so v reviji ocenili na 15,7 milijona evrov. Na zadnjih deset mest lestvice 100 najbogatejših in malenkost čez - do 103. mesta - se je uvrstilo 13 menedžerjev škofjeloškega podjetja LTH Castings, ki so jim vsakemu prisodili 15,1 milijona evrov ocenjene vrednosti. Omenjeni so leta 2009 kupili zadolženo podjetje od tedanjega avstrijskega lastnika s skupno samo 300.000 evri gotovine in ob tem nase prevzeli še 5,2 milijona evrov dolga avstrijskega lastnika do prevzetega podjetja. Danes je podjetje vredno blizu 180 milijonov evrov, so zapisali v reviji. Prag za uvrstitev med 100 najbogatejših je letos za 1,9 milijona evrov višji kot lani, za med 150 pa je bilo dovolj ocenjena vrednost premoženja pri 11,4 milijona evrov. Prvih 100 najbogatejših ima skupaj 4,6 milijarde evrov premoženja oziroma 3,3 odstotka več kot lani. S tem so presegli lanski rekord, ko je njihovo skupno premoženje prvič preseglo tistega pred krizo. Tokrat so v reviji, ki bo celotno lestvico objavila v sredo, z lestvice izločili tiste, ki so svoje premoženje prodali pred več kot tremi leti, nimajo pa zanesljivih podatkov, kam so ga vložili. Med drugim tako prvič ni Darka Horvata, ki je poleg Igorja Laha eden od dveh največjih bogatašev, ki so premoženje ustvarili z upravljanjem lastninskih certifikatov državljanov v privatizaciji. Darko Horvat je bil na prvi Managerjevi lestvici leta 2007 drugi najbogatejši, še lani pa so ga uvrstili na deveto mesto z ocenjenih najmanj 80 milijonov evrov premoženja.	Barbara Golub	24ur	2015-11-17 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-gospodinjstva-v-minulem-cetrtletju-drazja-elektrika-in-cenejsi-plin.html	Za gospodinjstva v minulem četrtletju dražja elektrika in cenejši plin	cena, elektrika, plin, gospodinjstvo	Za gospodinjstva v minulem četrtletju dražja elektrika in cenejši plin Cena električne energije za gospodinjstva se je v zadnjih dveh letih zvišala za šest odstotkov, medtem ko se je cena zemeljskega plina v tem obdobju znižala za 39 odstotkov. (Foto: Thinkstock) Gospodinjstva so v tretjem četrtletju za 100 kilovatnih ur (kWh) v povprečju plačala 16,30 evra, kar je odstotek več kot v drugem trimesečju. Povprečna cena zemeljskega plina se je medtem znižala za dva odstotka na 68 centov za kubični meter. Industrija je tako za elektriko kot plin plačevala manj, je danes objavil statistični urad. Cena električne energije za gospodinjstva se je v zadnjih dveh letih zvišala za šest odstotkov, medtem ko se je cena zemeljskega plina v tem obdobju znižala za 39 odstotkov. Industrija je v tretjem trimesečju manj plačevala tako za električno energijo kot zemeljski plin. Povprečna cena elektrike brez DDV je bila 8,30 evra za 100 kWh, kar je približno odstotek manj kot v predhodnem četrtletju. V zadnjih dveh letih se je cena znižala za osem odstotkov. Cene zemeljskega plina za industrijo so se v Sloveniji v zadnjih dveh letih znižale v vsakem četrtletju, tudi v tretjem četrtletju. V tretjem trimesečju se je povprečna cena plina za industrijo brez DDV na četrtletni ravni znižala za 23 odstotkov, za kubični meter je bilo treba brez DDV odšteti 40 centov.	STA	24ur	2014-12-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/poleg-grcije-tudi-portugalska-spet-v-tezavah.html	Poleg Grčije tudi Portugalska (spet) v težavah	grčija, stavka, kriza, vlada, ukrepi, ministri	Poleg Grčije tudi Portugalska (spet) v težavah Finančni ministri spet razpravljajo o novem svežnju pomoči Grčiji. Medtem se dolžniška kriza širi v Italijo. Za vznemirjenje je poskrbela tudi Portugalska, ki naj bi prav tako potrebovala drugi sveženj pomoči. (Foto: Reuters) Finančni ministri držav v območju evra, med njimi slovenski minister Franc Križanič, danes v senci grožnje širitve dolžniške krize v Evropi razpravljajo novem svežnju pomoči Grčiji, pri čemer bodo poskušali premostiti različna stališča o sodelovanju zasebnega sektorja pri tem projektu. Pred dobrim tednom je evroskupina na telefonski konferenci dosegla dogovor o izplačilu petega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči, ki v treh letih predvideva 110 milijard evrov pomoči. S tem je Grčija vsaj za zdaj rešena pred bankrotom. Dogovor o drugem svežnju pomoči za Grčijo, ki naj bi državi zagotovil solventnost po letu 2012 in naj bi znašal do 120 milijard evrov, pa je, kot kaže, preložen na september. Finančni ministri naj bi se tako danes poskušali le približati dogovoru, pri čemer je glavno odprto vprašanje vloga zasebnih upnikov. Minuli teden je bil sicer precej buren, grožnja širitve dolžniške krize na druge države v območju evra je vse večja. V petek so se pokazali znaki, da se dolžniška kriza širi v Italijo, ki je tretje največje gospodarstvo v območju evra. Znaki krize na italijanskih državnih obveznicah, bankah in na borzi so udarili tudi vrednost evra. Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da mora Italija dokazati, da izvaja potrebne reforme. S tem si bo povrnila zaupanje evroskupine. Grki finančno krizo jemljejo vse bolj osebno. Vedno bolj so jezni na politike, ki jih krivijo, da so državo popeljali na rob finančnega zloma. (Foto: Reuters) Drugi sveženj pomoči tudi Portugalski? Za vznemirjenje je poskrbela tudi Portugalska, kateri je bonitetna agencija Moody s znižala oceno na raven ničvrednosti, in to kmalu po sprejetju programa 78 milijard evrov pomoči državi skupaj z ostrimi varčevalnimi ukrepi. Po neuradnih navedbah naj bi se že omenjala potreba po drugem svežnju pomoči tej iberski državi.	STA,Reuters,V.L.	24ur	2011-07-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-uspeli-prepreciti-katastrofo.html	Ljubljanska borza v rdečih številkah	kriza, borza, lehman, brothers, nafta, delnice, cena	Ljubljanska borza v rdečih številkah Medtem ko so se tečaji vrednostnih papirjev na svetovnih borzah po dramatičnih padcih v preteklih dneh danes obrnili navzgor, pa tečaji na Ljubljanski borzi še kar padajo. Medtem ko so se tečaji vrednostnih papirjev na svetovnih borzah po dramatičnih padcih v preteklih dneh danes obrnili navzgor, pa tečaji na Ljubljanski borzi še kar padajo. Osrednji delniški indeks SBI 20 je v primerjavi s torkom izgubil 164,49 točke oz. 2,55 odstotka in trgovanje sklenil pri 6288,19 točke. Paradni konj slovenskega kapitalskega trga, delnica Krke, se je pocenila za 3,9 odstotka in zdrsnila pod psihološko mejo 75 evrov. Še bolj se je doslej znižal indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP, in sicer za 1,61 odstotka na 1419,35 točke. Ljubljanska borza (Foto: Dare Čekeliš) Doslej so se pocenile praktično vse pomembnejše delnice, najbolj pa delnice Pozavarovalnice Save (za 5,76 odstotka na 22,91 evra), ki je v torek objavila, da ima v naložbenem portfelju tudi obveznice ameriške investicijske banke Lehman Brothers v skupni vrednosti treh milijonov evrov. Za več kot dva odstotka so se v prvi uri trgovanja znižali tudi tečaji delnic Luke Koper, Mercatorja in Aerodroma Ljubljana. Dražje kot v torek se danes trguje le z delnicami Pivovarne Laško, ki so se doslej podražile za 1,77 odstotka na 66,30 evra. Evropske borze so današnje trgovanje začele s porasti tečajev vrednostnih papirjev, potem ko so iz ZDA prišle novice o reševalni akciji za ameriški zavarovalniški koncern AIG, ki je v hudih finančnih težavah. Nemški borzni indeks DAX se je že v prvih minutah po začetku trgovanja zvišal za 0,9 odstotka na 6020 točke, indeks Euro-Stoxx-50 pa za 1,4 odstotka na 3131 točke. Razmere v svetu se umirjajo Zavarovalniški koncern AIG je dobil posojilo v višini 85 milijard dolarjev (60 milijard evrov). (Foto: Reuters) Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se po torkovem hudem padcu danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri 11.749,79 točke. To je 140,07 točke oz. 1,21 odstotka več kot v torek. Ameriška centralna banka je v torek zvečer zavarovalniškemu koncernu AIG, ki je v hudih finančnih težavah, odobrila nujno potrebno posojilo v višini 85 milijard dolarjev (60 milijard evrov). Kredit je zavarovan s pogoji, s katerimi se ščiti interese ameriške vlade in davkoplačevalcev , piše v sporočilu centralne banke. Ameriški mediji so pred tem poročali, da bo centralna banka v zameno za posojilo prevzela 80 odstotkov zavarovalnice. Z nepričakovano državno reševalno akcijo želita ameriška vlada in centralna banka zajeziti finančno krizo, ki se tudi leto dni po izbruhu noče umiriti. Grozeči stečaj koncerna AIG, ene največjih zavarovalnic na svetu, je povzročil nove hude pretrese na globalnih finančnih trgih. AIG (American International Group) zaradi večmilijardne izgube kot posledice kreditne krize nujno potrebuje svež kapital. Delnice zavarovalnice so se od začetka leta znižale že za več kot 90 odstotkov. Koncern AIG z več kot 100.000 zaposlenimi v več kot 100 državah nudi celotno paleto zavarovalniških produktov. Velikan poleg klasičnega zavarovanja ponuja tudi upravljanje premoženja in s tem opravlja podobno tvegane posle kot investicijske banke. S tega področja izvirajo tudi trenutne hude težave. AIG je zaradi kreditne krize v zadnjih treh četrtletjih ustvarila skupaj 18 milijard dolarjev (13 milijard evrov) izgube in je zamenjala vodstvo. Doslej si je zavarovalnica že priskrbela kapitalsko injekcijo v višini 20 milijard dolarjev. Vlada in centralna banka sta vse doslej izključevali možnost državne pomoči za AIG. Do združene reševalne akcije znotraj panoge s strani drugih zavarovalnic in bank pa ni prišlo, je poročal časnik New York Times, ki se sklicuje na vire, ki so seznanjeni s pogajanji. Banka Lehman Brothers (Foto: Reuters) Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanje zvišale. Potem ko se je nafta v zadnjih dveh mesecih krepko pocenila, so se cenovna gibanja obrnila v nasprotno smer. Na razpoloženje je vplivala odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve, da zavarovalnici AIG odobri 85 milijard dolarjev posojila. Že pred tem so ameriški mediji s poročanjem o možni državni pomoči poskrbeli za pozitiven odziv finančnih trgov: ameriške borze so tako torkovo trgovanje končale s porasti tečajev vrednostnih papirjev. Industrijski indeks Dow Jones se je zvišal za 1,30 odstotka na 11.059,02 točke. Za dodatno umiritev položaja je poskrbela druga največja ameriška investicijska banka Morgan Stanley, ki je po zaključku borze objavila razmeroma dobre poslovne rezultate. V tretjem četrtletju, ki se je izteklo z avgustom, je ustvarila 1,4 milijarde dolarjev dobička, kar je le osem odstotkov manj kot pred letom dni. Objava rezultatov je bila sicer predvidena šele za danes. Britanska banka Barclays bo po poročanju medijev kupila nekatere dele nesolventne ameriške investicijske banke Lehman Brothers. S prevzemom, vrednim približno dve milijardi dolarjev (1,4 milijarde evrov), bo lahko približno 9000 zaposlenih pri Lehmanu ohranilo svojo zaposlitev pod okriljem Barclaysa, je poročal časnik Wall Street Journal Online. Lehman trenutno zaposluje približno 25.000 delavcev. Po črnem ponedeljku na mednarodnih finančnih trgih so se svetovne borze danes zjutraj nekoliko okrepile. Potem ko so se že v torek nekoliko zvišali tečaji na latinskoameriških borzah, so rast tečajev danes zabeležile tudi borze v Aziji.	STA,M.M.	24ur	2008-09-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pristiski-na-premierja-vse-vecji-spanija-pa-se-vedno-caka.html	Pritiski na premierja vse večji, Španija pa še vedno čaka	španija, mariano, rajoy, evropska, komisija, varčevanje	Pritiski na premierja vse večji, Španija pa še vedno čaka Španija naj ne bi iskala dodatne pomoči območja z evrom, ki bi presegala že dogovorjeno reševanje njenih bank, če bodo za to postavljeni dodatni pogoji. Španski premier je medtem pod vse večjim pritiskom. Mariano Rajoy (Foto: Reuters) Vir pri EU pravi, da Španija ne bo iskala nove finančne pomoči, če bodo postavljeni novi pogoji. Španija sicer čaka na oceno Evropske komisije, ki bo podala mnenje o v petek predstavljenih varčevalnih ciljih za leti 2013 in 2014. Če bo Evropska komisija prepričana, da je španski varčevalni načrt zadovoljiv, potem ne bo potrebe po novih pogojih, je vir pri EU dejal o morebitni pomoči Španiji iz začasnega evropskega kriznega sklada EFSF. Španski premier Mariano Rajoy je sicer pod vse večjim pritiskom, da zaprosi za pomoč, ki bi omogočila normalno delovanje države. Vendar pa tudi on čaka na oceno Evropske komisije. Oceno predlogov sicer najverjetneje ne bo izdelana pred sredino septembra. Madrid je sicer že začel z izvajanjem obsežnih reform trga dela in finančnega sektorja, v zameno za slednje pa bo Španija prejela tudi do 100 milijard evrov finančne pomoči, s katero bo reševala banke. Vlagatelji se kljub temu bojijo, da bo zaradi visokih stroškov zadolževanja Španija primorana zaprositi za finančno pomoč.	STA,N.D.	24ur	2012-08-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-gorenja-predlog-uprave-je-nesprejemljiv.html	Delavci Gorenja: Predlog uprave je nesprejemljiv	gorenje, pogajanje, plača, delavec, sindikat, uprava	Delavci Gorenja: Predlog uprave je nesprejemljiv Pogajanja med delavci Gorenja in upravo so zaenkrat neuspešna. Predlog uprave so delavci ocenili kot slab in zanje nesprejemljiv, boljšega pa pričakujejo v sredo, ko se bo začel tretji krog pogajanj. Predstavniki delavcev in sindikata so na današnjih pogajanjih o višjih plačah zavrnili predlog uprave Gorenja. Vodja pogajalske skupine Žan Zeba je povedal, da so predlog Gorenjeve uprave ocenili kot slab in nesprejemljiv za delavce, podrobnosti predloga pa ni želel razkriti. Zeba pričakuje, da bo uprava Gorenja v tretji krog pogajanj, ki bo v sredo, prišla z izboljšanim predlogom. Uprava naj jim danes ne bi ponudila nič konkretnega. Z oktobrom naj bi jim obljubili vrnitev plač na višino iz konca lanskega leta, vrnili pa naj bi se tudi na 40-urni delovnik. O dodatku in 10-odstonem zvišanju naj ne bi hotela slišati. Za delavce predlog uprave ni sprejemljiv. (Foto: POP TV) Kot je znano, so zahteve pogajalske skupine 10-odstotno zvišanje plač, osnova bi bila lanska oktobrska plača, prehod na 40-urni delovni čas s 1. oktobrom letos, kar je uprava že sprejela, in izplačilo draginjskega dodatka v višini 150 evrov tudi za september. Uvodna pogajanja so se začela v sredo, ko je pogajalska skupina upravo Gorenja seznanila s svojimi zahtevami. Uprava družbe pa je pogajalsko skupino seznanila med drugim tudi s pripravo izračuna za popravek najnižjih plač socialno najbolj ogroženih zaposlenih. Prav tako je uprava Gorenja članom pogajalske skupine predstavila način ohranitve kreativnih, razvojno naravnanih delovnih mest, ne da bi bila pri tem ogrožena konkurenčnost Gorenja in njegovo pozitivno poslovanje.	STA,Igor Krmelj	24ur	2009-09-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/faber-krizo-bo-resilo-resetiranje-financnega-sistema-zakaj-se-ga-vsi-bojijo.html	,Krizo imamo, ker smo od leta 1980 do 2007 predobro živeli,	delnice, borza, obveznice, faber, kriza, bančni, sistem, dolžniška, kriza, dolg	Krizo imamo, ker smo od leta 1980 do 2007 predobro živeli Finančni trgi so na poti k novemu zlomu, ocenjuje švicarski finančni guru Marc Faber, ki trditve utemeljuje na zadnjih slabih poslovnih rezultatih največjih svetovnih gigantov. Za padec ne krivi Evrope, pač pa ves zahodni svet, ki je živel na preveliki nogi. Marc Faber meni, da plačujemo ceno za preveč razkošno življenje, pristanek na realnih tleh pa bo trd. (Foto: Reuters) Če gre verjeti finančnemu guruju Marcu Faberju, ki je do zdaj pravilno napovedal že dva borzna zloma in zadnjo finančno krizo, bo se bo na finančnih trgih že v kratkem zgodil nov zlom. Trgi se ne potapljajo zaradi Grčije ali ameriškega davčnega prepada. Trgi padajo, ker vse nižji dobički povzročajo razočaranje. Svetovna ekonomija bo prihodnje leto rasla le malenkostno, morda se bo celo skrčila. To pa je glavni razlog, da se bodo vrednosti delnic znižale vsaj za 20 odstotkov, je povedal za CNBC. Faber, ki je znan po apokaliptičnih napovedih, ki pa se pogosto žal uresničijo, kot tipičen primer dogajanja navaja družbo Apple, v kateri je dobiček, nižji od pričakovanj, povzročil, da je vrednost delnice od septembra, ko je ta dosegla absolutni višek, padla za kar 20 odstotkov, 14 odstotkov samo v zadnjem mesecu. Niz slabih četrtletnih poročil, v katerem najdemo še družbe, kot so Amazon, McDonald s ali Google, je tako precej ohladil navdušenje vlagateljev. Faber tudi ocenjuje, da bo davčni prepad, torej dvig davkov in zajezitev državnega zapravljanja, v praksi pomenil manjša davčna zvišanja v petletnih intervalih in varčevanje za naslednjih 100 let. Faber meni, da so ZDA le še korak oddaljene od evropskih problemov, kar pomeni, da bi se morali lotiti varčevanja, kar pa bo težko. Težki časi so. Vprašanje pa je, ali smo sposobni ubrati blažjo pot varčevanja ali pa bomo tvegali, da se naša družba v prihodnjem desetletju popolnoma razkroji, pravi Faber in dodaja: V demokraciji je tako, da se ljudje do zadnjega izogibajo udarcem, težave pa medtem samo rastejo. Celoten finančni sistem bi se moral resetirati Faber navaja več krivcev za počasno okrevanje trga, med drugim nepremičninski trg, ki je po njegovem dobesedno preveč pozidan. Potem pa so tukaj še dolgovi držav. Zahodni svet, vključno z Japonsko, je preveč zadolžen. Ti dolgovi ne bodo izginili, treba jih je plačati, ali pa bodo ustavili gospodarsko rast. Prišel je čas plačila za obdobje med letoma 1980 in 2007, ko je zahodni svet živel daleč nad svojimi zmožnostmi. Faber je še povedal, da so se vsi dosedanji posegi centralnih bank izkazali za neuporabne. Prepričan je, da je rešitev v preoblikovanju finančnega sistema, ki pa se lahko zgodi le s propadom trgov. Mislim, da bi bilo treba resetirati globalni finančni sistem, a tega ne bodo storile centralne banke, pač pa bo do tega pripeljal propad trgov – pa naj gre za trg valut, delnic ali obveznic. To se bo zgodilo prej ali slej. In potem bomo srečni, če bomo imeli še polovico premoženja, ki ga imamo danes, je prepričan.	Natalija Švab	24ur	2012-11-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/z-izjemo-100-oktanskega-bencina-cene-naftnih-derivatov-ostajajo-enake.html	Z izjemo 100-oktanskega bencina cene naftnih derivatov ostajajo enake	naftni, derivat, nafta, bencin, slovenija, dizel	Z izjemo 100-oktanskega bencina cene naftnih derivatov ostajajo enake Vlada je znižala trošarine in tako preprečila podražitev naftnih derivatov. Cena 95-oktanskega bencina ostaja pri 1,308 evra, dizelskega goriva pa pri 1,220 evra za liter. Potem ko je vlada sklenila znižati trošarine, cene naftnih derivatov z izjemo 100-oktanskega bencina ostajajo nespremenjene. Za liter neosvinčenega 100-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,345 evra oz. 0,5 centa manj kot doslej. Cena 95-oktanskega bencina ostaja pri 1,308 evra, dizelskega goriva pa pri 1,220 evra za liter. Tudi cena kurilnega olja ostaja nespremenjena, liter stane 0,872 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.	STA	24ur	2015-03-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/duhovnikova-kmalu-z-darsa.html	Duhovnikova kmalu z Darsa?	dars, mateja, duhovnik, nadzorni, svet, odpravnina	Duhovnikova kmalu z Darsa? V sredo naj bi Darsovi nadzorniki nekrivdno odstavili predsednico uprave Matejo Duhovnik. V tem primeru jo čaka odpravnina v višini 50.000 evrov bruto. NA	Blaž Jarc	24ur	2011-01-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-primorju-ne-bodo-stavkali.html	V Primorju ne bodo stavkali	primorje, dobiček, ajdovski, dividende, poslovni, rezultat, dividende, dušan, črnigoj, bojan, kramar, župan, marjan, poljšak, sindikalist, sindikat, plača	V Primorju ne bodo stavkali Delavci Primorja so dobili preostali del avgustovskih plač. Sindikalist Bojan Kramar je povedal, da sta tako odpadla oba razloga za stavko in so zato začasno prekinili priprave nanjo. Vodstvo zapušča tudi izvršni direktor Robert Brajdih. Delavci Primorja so dobili avgustovske plače. (Foto: Kanal A) Še v tem tednu se bodo sindikalisti predvidoma vnovič dobili na sestanku z vodstvom podjetja. Po besedah sekretarja območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) za Primorsko in Notranjsko Bojana Kramarja bodo od pristojnih zahtevali odgovor, kdaj bodo delavci dobili septembrske plače, saj se približuje čas izplačila. Prav tako bodo v podjetju budno pazili na dogajanje okrog iskanja novega vodstva. Na sestanku z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, ki so ga v četrtek zaprosili za pomoč, so se namreč dogovorili, da morajo banke poiskati ustrezno vodstvo znotraj Primorja. Bojijo se namreč, da bodo banke upnice postavile vodstvo, ki mu ne zaupajo in bi lahko podjetje spravilo v stečaj. Župan je sindikalistom tudi predlagal, naj delavci sami poiščejo kandidata za predsednika upravnega odbora med vodilnimi v družbi. Nato pa je pripravljen pomagati pri nadaljnjih pogovorih, tako pri bankah kot na pristojnih ministrstvih. Danes je bila sicer 20. skupščina Primorja, na kateri so se seznanili z odstopno izjavo Dušana Črnigoja, ki je 3. oktobra odstopil s funkcije člana in predsednika upravnega odbora. Dogovorili so se, da bodo 14. oktobra odpoklicali tudi člana upravnega odbora, glavnega izvršnega direktorja Roberta Brajdiha, za novi članici upravnega odbora pa imenovali Marjano Novak in Gordano Višinski. V upravnem odboru medtem ostaja sedanji član Jože Brecelj.	Špela Zupan	24ur	2011-10-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/telekom-znani-ponudniki.html	Telekom: Znani ponudniki	telekom, odkup, delnice, zaniteresirani, razpis	Telekom: Znani ponudniki Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo 15 registriranih ponudnikov za nakup 49,13-odstotnega deleža v Telekomu. Za Telekom se zanimajo tudi iz Egipta, ZDA, Velike Britanije, Islandije in celo Združenih arabskih emiratov. (Foto: POP TV) Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v družbi Telekom Slovenije je prejela 15 vlog za pridobitev statusa registriranega ponudnika za nakup dela državnega deleža v Telekomu. Med registriranimi ponudniki so tako: Sistema (Rusija), Hrvatski Telekom (Hrvaška), Oger Telecom (Združeni arabski emirati), Skywheeler (Luksemburg), Providence Equity (Velika Britanija), Magyar Telekom (Madžarska), Engrotuš (Slovenija), Macquarie Bank (Avstralija), CEP III/Carlyle (Luksemburg/ ZDA), konzorcij Bain Capital & Axos Capital (Velika Britanija in Nemčija), Apax (Velika Britanija), Skipti (Islandija), Babcock & Brown (Velika Britanija), SAC PCG LLP (ZDA) in Telecom Egypt (Egipt). Registracija ponudb sodi v prvo fazo prodaje Telekoma, v okviru katere bodo ponudniki do 15. oktobra letos poslali nezavezujoče ponudbe na podlagi prejetega informacijskega memoranduma. Vsi zainteresirani za pridobitev statusa registriranega ponudnika so morali predložiti obrazec s kontaktnimi podatki in korporacijske dokumente, podpisati pogodbo o varovanju tajnosti podatkov ter plačati 10.000 evrov, ki gredo v državni proračun. V drugi fazi privatizacije Telekoma bodo nato izbrane registrirane ponudnike povabili k oddaji zavezujočih ponudb na podlagi opravljenega skrbnega pregleda družbe, poročila o prodajalčevem skrbnem pregledu in drugih dokumentov v zvezi s transakcijo. Komisija, ki je poziv objavila skupaj z vlado oz. ministrstvom za gospodarstvo, si sicer pridržuje pravico odločiti se tudi za izvedbo tretje faze postopka, in sicer licitacijo.	Tisa Stergel	24ur	2007-10-01 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-hocejo-placo-racun-podjetja-blokiran.html	Delavci hočejo plačo, račun podjetja blokiran	steklarska, nova, stečaj, dolg, stavka, delavec	Delavci hočejo plačo, račun podjetja blokiran Delavci Steklarske nove so za torek ob 6. uri napovedali opozorilno stavko, če jim podjetje v ponedeljek ne bo izplačalo plač. Posebej zaskrbljujoča je usoda hrvaških delavcev. Pooblaščenec direktorja družbe Steklarska nova Nikola Šmajgert kljub takšni napovedi delavcem danes ni zagotovil ponedeljkovega izplačila plač, saj je transakcijski račun podjetja blokiran. V prihodnjih dneh sicer namerava vložiti predlog za stečaj, saj proizvodnja stoji že tri tedne, ker podjetje, ki zaposluje okrog 300 delavcev, nima denarja za nakup surovin. Največji upniki Steklarske nove, ki sicer ima dovolj naročil, Elektro Celje, Davčna uprava RS in Geoplin pa so začeli tudi z izvršbami, je še pojasnil. Še vedno upajo (Foto: POP TV) Predstavnica Kapitalske družbe (Kad), ki je 100-odstotna lastnica Steklarske nove, Janja Holcman Babič pa je povedala, da še vedno verjame v program prestrukturiranja družbe, zato še vedno skušajo najti strateškega partnerja, da bi ohranili vsaj del proizvodnje in okrog 200 delovnih mest. Večmiljonski dolgovi Kad je sicer zavrnil dokapitalizacijo Steklarske nove, saj se podjetje že dlje časa sooča z večmilijonskimi dolgovi. Teh dolgov pa se je največ nabralo pri energetskih podjetij. Zato v Kad menijo, da dokapitalizacija z namenom poplačila starih upnikov ne bi bila smiselna, vodstvo družbe pa jim tudi ne more zagotoviti vračilo denarja. Sicer je Kad pozval največje upnike Steklarske nove k zniževanju terjatev ali spremembi terjatev v lastniške deleže, vendar ta predlog ni padel na plodna tla. Kaj bo s hrvaškimi delavci? Zbora delavcev se je udeležil tudi predsednik Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije KNSS Drago Lombar, ki ga žalosti, da 70 delavcev s Hrvaške, ki že več kot 20 let delajo v Steklarski novi, po uvedbi stečaja ne bo imelo nobenih pravic. Zanj ti delavci niso navadni migranti in meni, da bi jim bilo treba nekako pomagati. Delavci iz Slovenije pa se bodo skladno z veljavno zakonodajo prijavili za zavod za zaposlovanje, kjer bodo uveljavljali svoje pravice iz stečajnega postopka.	STA,B.S.	24ur	2009-05-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zbornice-obcine-in-ajpes-za-vecjo-placilno-disciplino.html	Zbornice, občine in Ajpes za večjo plačilno disciplino	plačilo disciplina, gospodarska, zbornica, ukrep, izjava, ministrstvo, finance, gospodarstvo, epobot, ajpes	Zbornice, občine in Ajpes za večjo plačilno disciplino V prostorih Gospodarske zbornice so štiri zbornice, občine in Ajpes ob podpori ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za finance podpisali skupno izjavo o spodbujanju k večji plačilni disciplini v državi. Samo Hribar Milič (Foto: POP TV) Podpisniki so ob podpisu izjave izrazili upanje, da bo izjava pripomogla k spreminjanju trenutne negativne poslovne prakse. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je pred podpisom izjave poudaril, da današnje dejanje morebiti ne izgleda tako veliko. Vendar pa upa, da z njim odpiramo v Sloveniji nov list in novo poglavje pri oblikovanju bolj konkurenčnega, transparentnega in bolj urejenega sistema . Kot je poudaril Milič, je široko razširjena plačilna nedisciplina v Sloveniji med drugim rezultat določenega poslovnega modela, ki smo ga dopustili tudi s premalo izostrenim občutkom za to, kaj se dogaja . Izrazil je še prepričanje, da s podpisom izjave in nekaterimi drugimi ukrepi v Sloveniji lahko začnemo graditi novo poslovno kulturo. Izjavo, katere podpisniki so GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije ter Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), podpirata tudi ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za finance. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (Foto: Dare Čekeliš) Gospodarski minister Matej Lahovnik je ob tem poudaril, da v vladi to iniciativo zelo pozdravljajo. Izpostavil je pomen večstranskega pobotanja medsebojnih obveznosti, ki ga zagotavlja Ajpes in je ena od obljub podpisnikov izjave. Ti sistemi delujejo, podjetja pa jih še vedno premalo uporabljajo, je poudaril Lahovnik. Sistem, ki ga ima Ajpes, je na voljo, ga pa seveda morajo gospodarske družbe uporabiti, je še izpostavil. V danes podpisani izjavi so namreč podpisniki med drugim obljubili, da bodo svoje člane seznanjali z možnostmi poravnave medsebojnih obveznosti z večstranskim pobotanjem ter jih obveščali o sodelovanju v enkrat mesečno organiziranem večstranskem pobotanju, ki ga bo zagotavljal Ajpes s svojo storitvijo ePobot. Kot je poudarila direktorica Ajpesa Romana Logar, v ePobotu Ajpes lahko sodelujejo tako gospodarske družbe in samostojni podjetniki kot tudi proračunski uporabniki. V letu 2009 je naročnikom po tej poti uspelo pobotati 163,6 milijona evrov medsebojnih obveznosti, povprečno pa udeleženci pobotajo 13,1 odstotka zneskov obveznosti, ki dejansko sodelujejo v pobotu. Gospodarska zbornica Slovenije (Foto: Dare Čekeliš) Najpogosteje se v pobot vključujejo srednja in velika podjetja, nekoliko redkeje mala, zelo redko pa mikro podjetja, kažejo podatki. Z udeležbo večine podjetij pa bi po navedbah Ajpesa lahko pobotali najmanj 20 odstotkov prijavljenih obveznosti, kar pomeni 810 milijonov evrov. Ajpes sicer za svojo storitev zaračunava provizijo v višini enega promila od dejansko pobotanega zneska obveznosti. V želji po pomoči podjetjem so sicer na GZS odprli tudi spletne strani likviden.si, na katerih podjetjem nudijo informacije v zvezi z načini in postopki učinkovite izterjave, o prisilni izvršbi, večstranskem pobotu, prijavi terjatev v postopku prisilne poravnave in stečaja.	STA,Primož Jambrek	24ur	2010-06-23 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/francija-za-avtomobilsko-industrijo-6-5-mlijarde-evrov.html	Francija za avtomobilsko industrijo 6,5 milijarde evrov	peugeot, citroen, renault, sarkozy	Francija za avtomobilsko industrijo 6,5 milijarde evrov Francija bo domačim avtomobilskim proizvajalcem zagotovila denarno pomoč. Podjetja v zameno za posojilo ne bodo smela zapreti tovarn v Franciji. (Foto: Reuters) Francija bo avtomobilskim proizvajalcem Peugeot-Citroën, Renault in Renault Trucks, ki se zaradi finančne in gospodarske krize spopadajo s težavami, zagotovila 6,5 milijarde evrov pomoči. Omenjena podjetja v zameno za posojilo ne bodo smela zapreti tovarn v Franciji, je dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Peugeot-Citroën in Renault bosta prejela po tri milijarde evrov, medtem ko bo Renault Trucks, ki je v lasti švedskega Volva, prejel 500 milijonov evrov, je po srečanju s predstavniki omenjenih podjetij pojasnil Sarkozy. Paket denarne pomoči avtomobilski industriji je konec januarja na srečanju z vodilnimi možmi podjetij in predstavniki sindikatov že napovedal francoski premier Fracois Fillon. Francija se je za finančno injekcijo avtomobilskim proizvajalcem odločila potem, ko je vodstvo Renaulta opozorilo, da je evropska avtomobilska industrija zašla v globoko krizo in zahtevaa sprejem takojšnjih ukrepov.	STA,Igor Adamič	24ur	2009-02-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tus-tozi-telekom.html	Tuš toži Telekom	tuš, telekom, slovenije, telekomunikacije, telefonija, tožba, siol, prevladujoči, položaj	Tuš toži Telekom Ker je Telekom Slovenije zavrnil izplačilo več kot 20 mio evrov odškodnine, je Tuš Telekom proti družbi vložil tožbo. Zaradi zdomnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu je Tuš Telekom od Telekoma Slovenije zahteval izplačilo odškodnine (Foto: Reuters) Potem ko je Telekom Slovenije zavrnil njihov odškodninski zahtevek, se je družba Tuš Telekom odločila za tožbo. Vložila jo je na ljubljanskem okrožnem sodišču. Zahtevek glede škode, ki jo je s svojim ravnanjem Telekom Slovenije povzročil našemu podjetju, smo že pred posredovanjem ustreznim sodnim institucijam želeli rešiti na sporazumen način. To ni bilo mogoče, so pojasnili v Tuš Telekomu. Kot je znano, je Tuš Telekom zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje od Telekoma Slovenije zahteval plačilo 21,47 milijona evrov odškodnine. S favoriziranjem Siola naj bi mu namreč povzročili poslovno škodo.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2007-10-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sledi-neslaven-konec-viator-vektorja.html	VIDEO in FOTO: ,Februarja smo vedeli, da se bliža konec,	viator, vektor, viator & vektor, logistika, protest, banka, zdenko, pavček, tovorni, promet, tovornjak, plače, sindikat, sindikalist, marko, vučko, lek, krka, gorenje, prevoz, avtoprevoznik	VIDEO in FOTO: Februarja smo vedeli, da se bliža konec Dajmo javnost zraven in se pokoljimo do konca, je na protestu dejal eden od delavcev. Njegov odziv je bil na prošnjo vodstva, da bi se o hišnih zadevah v Viator & Vektorju pogovarjali brez novinarjev . Pred Viator & Vektorjem je bil protestni zbor okoli 150 razočaranih delavcev, ki so od uprave zahtevali pojasnila zaradi začasne ukinitve izvajanja logističnih in servisnih storitev. Okoli 300 zaposlenih v Viator & Vektor Logistika je namreč na prisilnem dopustu, od maja niso dobili v celoti izplačanih plač. Zahtevali so pojasnilo, kdaj bodo dobili zaostale plače za maj in junij, zakaj podjetje stoji in ali se bliža stečaj. Direktor podjetja Bojan Novak in lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček sta jeznim delavcem povedala, da čakajo na odgovor šestih slovenskih bank glede sedmih milijonov obratnih sredstev, za katere so zaprosili, da lahko znova zaženejo proizvodnjo, o čemer naj bi banke odločile do konca tedna. Potem ko je lastnik Pavček nekako priznal en kup nesrečnih potez , mu je en od jeznih delavcev zabrusil: Jaz mislim, da če bi vi prijeli koprivo, da bi se posušila. Bi se enostavno posušila, je dejal. Njegova izjava naletela na vsesplošno odobravanje. Če se bodo z bankami kar koli dogovorili, nas bodo do petka obvestili o nadaljnjih ukrepih. /.../ Če do petka ne bomo prejeli plač oziroma jih vodstvo družbe ne bo obvestilo o pogajanjih z bankami, potem bomo v sindikatu sprejel nadaljnje ukrepe. Sindikalist Marko Vučko Po besedah predsednika Sindikata prometa in zvez Viator & Vektorja Marka Vučka so delavci razočarani in že težko pričakujejo pozitivno rešitev . Po njihovem prepričanju bi bilo najbolje, da jim vodstvo poplača terjatve in jih potem glede stečaja napotijo na zavod za zaposlovanje, je dodal. Napovedal je nadaljnje ukrepe, če jim do petka ne izplačajo plač in jih ne obvestijo o pogajanjih z bankami. Bodo plače v celoti izplačali ta teden? Iz hčerinske družbe Skupine Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika, so v petek sporočili, da so ustavili tovorni promet, ker ne morejo več zagotavljati kakovostnega izvajanja . Po njihovih besedah je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Hkrati so v družbi pojasnili, da so zaposleni v Skupini Viator & Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator & Vektor Logistiki in Viator & Vektor Storitvah, prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih je bil sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . V Gorenju, Revozu, Krki in Leku so poiskali druge prevoze Nekatera podjetja so že poiskala druga avtoprevozniška podjetja, med njimi Gorenje, Lek in Revoz. Po besedah direktorja oskrbe v Leku Roberta Ljolja je Viator & Vektor eden izmed izbranih dobaviteljev logističnih storitev, ki jih najemajo. Zaradi večje fleksibilnosti smo že v preteklosti za isto vrsto storitev razvili in uvedli sodelovanje z več dobavitelji. Tako se za posamezno izvedbo posla oziroma transporta odločamo dinamično in sprotno izbiramo izvajalce. Po objavi o umiku s trga s strani Viator & Vektorja smo zato naše poslovanje brez večjih težav preusmerili k drugim izbranim dobaviteljem, je sporočil. Odločitev Viator & Vektorja jim ni povzročila dodatnih stroškov oziroma pomembnih težav, njihovo nadaljnje sodelovanje pa bo odvisno od njihove sposobnosti za izvajanje storitev, ki jih ocenjujejo pri vseh dobaviteljih, in seveda od konkurenčnosti drugih pogojev sodelovanja. V družbi Skupina Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. V Gorenju so pojasnili, da imajo razpršeno strukturo logističnih partnerjev in Viator & Vektor v strukturi prevozov predstavlja manj kot pet odstotkov vseh prevozov. Prevoze, ki jih omenjena družba ne more opraviti, bomo nadomestili s prevozi iz drugih virov. Posebnih težav zaradi situacije v družbi Viator & Vektor tako ne pričakujemo, so dodali. V Revozu v zadnjem obdobju z Viator & Vektorjem skorajda ne sodelujejo več. Ostalo je nekaj minimalnega prevozov, ki pa jih nadzorujemo, so zatrdili. V Krki imajo lasten vozni park, del prevozov pa naročajo tudi pri pogodbenih partnerjih. Viator & Vektor je majhen partner, zato prenehanje sodelovanja z njimi zaradi zaustavitve poslovanja za nas ne bo predstavljalo nobene težave, so poudarili. Prestavili so stavko Večina tovornjakov je v bazi. (Foto: Damjan Žibert) Sindikat delavcev prometa in zvez v Skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Logistika in Storitve je sicer nameraval stavkati sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času je pričakoval normalizacijo razmer glede bank. V skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. Znano je, da so razmere v skupini Viator & Vektor nestabilne. Z Ajpesa je razvidno, da je na tekočih računih Skupine Viator & Vektor evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegove obveznosti . Na težave kaže tudi dejstvo, da je bilo po le nekaj tednih vodenja skupine sporazumno prekinjeno delovno razmerje z Bogdanom Topičem, ki je bil od 7. aprila glavni izvršni direktor. Viator & Vektor se z bankami upnicami že nekaj mesecev dogovarja o reprogramiranju posojil in rešitvi družbe pred propadom.	STA,Špela Zupan,Karmelina Husejnović	24ur	2011-07-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vinag-dokoncno-potonil.html	Vinag dokončno potonil	vinag, stečaj	Vinag dokončno potonil Nekdanji mariborski vinarski ponos Vinag gre v stečaj. Čeprav je večina upnikov podprla prisilno poravnavo, pa se jih je premalo odločilo za konverzijo dela svojih terjatev v lastniške deleže, zaradi česar je sodišče ustavilo postopek poravnave in uvedlo stečaj. Kot je sodišče zapisalo v obrazložitvi, je Vinag v načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom dal alternativno ponudbo, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika. V načrtu je kot najnižji skupni znesek terjatev, ki bi jih morali upniki prenesti na dolžnika, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje, določen znesek dobrih dveh milijonov evrov. (Foto: Kanal A) Iz poročila prisilne upraviteljice o vpisu in vplačilu novih delnic izhaja, da je skupni znesek terjatev, ki so jih upniki v enomesečnem roku od objave poziva kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala prenesli na dolžnika nekaj manj kot 715.000 evrov. Ker je bil torej ta znesek manjši od najnižjega predvidenega zneska, je sodišče postopek ocenilo kot neuspešen in odločilo, da se nad Vinagom sproži stečaj. Vinag je bil v postopku prisilne poravnave od julija lani, delavci pa zadnje plače v dogovorjenem roku niso dobili. Uprava podjetja v lasti mariborskega podjetnika Lea Ivanjka je okoli 40 še zaposlenim izplačilo obljubljala za 4. april. Po neuradnih podatkih sindikata sicer podjetje že več kot dva meseca ni poravnalo njihovih prispevkov. Vodstvo podjetja je sicer še v zadnjem objavljenem poročilu zagotavljalo, da bodo marca povečali prodajo, tako po zaslugi lastne prodaje kot sklenjenih novih pogodb z obstoječimi trgovskimi sistemi in nekaterimi novimi kupci, povečala naj bi se tudi prodaja v tujino. Ob tem je iz poročila še razvidno, da so februarja ustvarili za vsega nekaj več kot 11.000 evrov prihodkov.	STA	24ur	2014-04-07 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najvecji-sejemski-dogodek.html	Največji sejemski dogodek	celje, mednarodni, obrtni, seje, andrej, vizjak, otvoritev	Največji sejemski dogodek Minister za gospodarstvo Vizjak je ob odprtju sejma v Celju dejal, da je gospodarstvo v polnem zamahu. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je danes na celjskem sejmišču odprl 40. mednarodni obrtni sejem (Mos), ki se ga letos udeležuje 1605 razstavljavcev iz 33 držav. Minister je še dejal, da MOS poleg predstavitve trendov in novosti v različnih gospodarskih panogah ponuja še vrsto koristnih informacij s področja podjetništva in finanenega poslovanja ter priložnost za sreeanja med poslovnimi partnerji. Obljubil je še, da bo gospodarsko ministrstvo še naprej tesno sodelovalo s podjetniki in obrtniki ter upoštevalo njihove predloge in zamisli. Poudaril je tudi, da je slovensko gospodarstvo v polnem zamahu in da je bila gospodarska rast v letošnjem prvem četrtletju rekordna, saj je znašala 7,2 odstotka. Vizjak je prepričan, da bodo vladni ukrepi slovenskemu podjetništvu omogočili še boljše možnosti za razvoj. (Foto: POP TV) Po Vizjakovih besedah je ta uspeh nedvomno tudi posledica uspeha majhnih in srednje velikih podjetij, ki so hrbtenica slovenskega, pa tudi evropskega gospodarstva. Kot je dejal, za uspešen razvoj in konkurenčnost malih in srednjih podjetij na vedno bolj zahtevnem globalnem trgu vlada in gospodarsko ministrstvo skrbita tako, da uvajata in izvajata ukrepe, ki vzpostavljajo ustrezno okolje brez administrativnih ovir in nepotrebne birokracije. Po mnenju Vizjaka je lani sprejet program za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 v polnem zamahu, vlada pa je mala letos določila tudi besedilo novele obrtnega zakona, ki določa znižanje zahteve glede izobrazbe za pridobitev obrtnega dovoljenja in odpravo administrativnih ovir. Prepričan je tudi, da bodo vsi ti vladni ukrepi slovenskemu podjetništvu omogočili še boljše možnosti za razvoj in uspeh na domačem trgu ter prodor na tuje trge. Kmetijsko ministrstvo prvič na sejmu Sejma se letos udeležuje 1605 razstavljavcev iz 33 držav. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je pojasnil, da kmetijsko ministrstvo letos prvič sodeluje na Mos. Ocenjuje tudi, da kmetijstvo daje sorazmerno majhen prispevek k skupnemu bruto proizvodu države ter da je za razvoj podeželja v Sloveniji za obdobje 2007-2013 namenjenih 1,15 milijarde evrov. Novo programsko obdobje je tako izjemna priložnost, da se sredstva iz novega sklada za razvoj podeželja preusmerijo v gospodarsko rast, delovna mesta in trajnostni razvoj. Razvoj obrti, malih podjetij in turizma je poleg kmetijstva in gozdarstva ključen za nadaljnji razvoj slovenskega podeželja, je dejal Jarc. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Miroslav Klun je povedal, da ko je bila pred štirimi desetletji v Celju, na nogometnem igrišču, prvič uprizorjena izključno obrtniška sejemska prireditev, si njeni snovalci gotovo niso predstavljali, kakšne razsežnosti bo sejem imel čez deset, 20, 40 let. Sejem je namreč iz leta v leto rasel, dobival nove vsebine in nove razsežnosti in končno prerasel v največji tovrstni sejem v Sloveniji in tem delu Evrope. Obrtni sejem je nastal zaradi potrebe po lastni sejemski prireditvi, kajti čas in takratne razmere so bile obrti izrazito nenaklonjene. Obrt takrat ni bila priznana v družbenem in gospodarskem sistemu in ni imela opredeljenega svojega položaja , je dejal Klun. Največji sejemski dogodek Vodja projekta MOS Breda Obrez Preskar meni, da je MOS v 40. letih obstoja zrasel v največji sejemsko-poslovni dogodek v jugovzhodnem delu Evrope. Po njenih besedah se med vsemi letošnjimi blagovnimi znamkami predstavlja več kot tretjina tujih, sejemska ponudba pa je še večja in vsebinsko bogatejša kot v preteklih letih. Ponudba posameznih segmentov je letos bolj celostna in pregledna, še posebej na področju telekomunikacij, gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu. Na sejmu se tudi neposredno predstavlja 133 tujih podjetij. V okviru skupinskih predstavitev se bodo predstavili Avstrijci, Hrvati, Madžari, Srbi in Tajvanci. Na dan otvoritve sejma bodo svojo gospodarsko in turistično ponudbo predstavili Madžari, dan kasneje pa bo na sejmu organiziran Dan Kosova, ko bo sejem obiskala številna kosovska delegacija, je dejala Obrez Preskarjeva. Veliko koristnih informacij Ob 40. obletnici MOS so na celjskem sejmišču odprli tudi razstavo z imenom Celjske obrtne razstave nekoč in danes, Mojster izdelek na ogled postavi, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Celje. Prvo veliko pokrajinsko sejemsko razstavo so tako v Celju odprli že daljnega leta 1878. Dodala je tudi, da bo svoje izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev na sejmu predstavilo Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Italije, Avstrijci pa pripravljajo poslovna srečanja avstrijskih in slovenskih obrtnikov ter podjetnikov. Tudi letos bo na sejmu, ki se ga ne bosta udeležila velika gospodarska podjetja Gorenje in Merkur, organizirana Finančna arena, ki bo ponudila veliko koristnih informacij o upravljanju premoženja. Letos je uprava družbe Celjski sejem obiskovalcem ponudila brezplačni mestni avtobus, ki bo vsako uro vozil iz središča Celja do sejmišča. Po besedah predstavnika Obrtne zbornice Slovenije Slavka Pukla je letošnja predstavitev zbornice večplastna. V sejemski dvorani A bodo tako organizirali poslovno areno s svetovalnim in izobraževalnim centrom, svoje delovanje pa bodo predstavile tudi območne obrtne zbornice. Med drugim bodo govorili o plačilni nedisciplini kot večni temi sejma, je dejal Pukl in napovedal, da v njihovi sejemski dvorani letos ne bo nobene glasbe, saj na ta način nasprotujejo naraščajočim tarifam SAZAS-a.	STA,D.Š.	24ur	2007-09-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/revizija-za-istrabenz.html	Revizija za Istrabenz	istrabenz, revizija, petrol, sodišče, koper	Revizija za Istrabenz Koprsko okrožno sodišče je delno ugodilo Petrolu, ki je zahteval revizijo poslovanja Istrabenza v letu 2007. (Foto: Kanal A) Okrožno sodišče v Kopru je ugodilo zahtevi Petrola in za izrednega revizorja letnega poročila Istrabenza za leto 2007 imenovalo revizijsko družbo ABC Revizija iz Ljubljane, je Istrabenz danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Revizor mora revizijo opraviti do 31. marca 2009. Petrol je predlog za imenovanje posebnega revizorja na koprsko okrožno sodišče naslovil zaradi petih vprašanj, ki jih je postavil na skupščini Istrabenza 28. avgusta letos in na katera po njegovem mnenju ni prejel ustreznih odgovorov. Sodišče je sicer Petrolu pri zahtevi ugodilo le delno, saj bo revizor preverjal le dve od petih postavljenih vprašanj Petrola. Tako mora revizor ugotoviti, ali so bila neopredmetena osnovna sredstva, nepremičnine, naprave in oprema, naložbene nepremičnine ter amortizacija v letnem poročilu Istrabenza za leto 2007 bistveno podcenjeni (oziroma precenjeni) in ali priloge k izkazu poslovnega izida Istrabenza v zvezi s finančnimi odhodki in odhodki finančnih naložb ter v zvezi z amortizacijo vsebujejo predpisana pojasnila oziroma ali so nepopolna.	STA,M.M.	24ur	2008-11-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/svetlik-obljublja-hitre-ukrepe.html	Svetlik obljublja hitre ukrepe	minister, za, delo, družino, socialne, zadeve, ivan, svetlik, gospodarstveniki, gospodarstvenik, gospodarska, zbornica, slovenije, gzs, minimalne, plače, sindikat, sistem, varne, prožnosti	Svetlik obljublja hitre ukrepe Minister Svetlik je z gospodarstveniki razpravljal o nadaljnjem razvoju trga dela. Medtem ko gospodarstveniki menijo, da vlada popušča sindikatom, pa Svetlik pravi, da bo vlada sledila začrtani poti. (Foto: Dare Čekeliš) Na Gospodarski zbornici Slovenije je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik gospodarstvenikom predstavil stališča vlade do sprememb na trgu dela in do delovno pravne zakonodaje. Naša naloga je vzpostavitev primerljivih pogojev, tako na socialnem kot gospodarskem področju, kot jih podjetniki lahko najdejo drugje,“ je dejal Svetlik. Po njegovih besedah naj bi v letošnjem letu šli v strukturne spremembe in bi začeli opuščati intervencijske ukrepe. Med ključnimi koncepti, ki jih vlada na področju trga dela zasleduje, je poudaril varno prožnost, varno starost ter socialno pravičnost in kohezijo. Prikazal je predvidene spremembe pri odpovednih rokih in odpravninah in dejal, da je pri zakonu o delovnih razmerjih vodilo sprememb, da gremo od pravice do zaposlitve – po možnosti pri istem delodajalcu – na pravico posameznika do dela.“ V razpravi so gospodarstveniki na primeru gradbeništva opozorili, da se je glede na izrazito zmanjšan obseg poslov in s tem nižjih prihodkov, tudi obseg dela v javni in lokalni upravi, ki je na to vezana (npr. izdaja gradbenih dovoljenj, gradbena inšpekcija …), bistveno zmanjšal. Zato so izpostavili, da je „realno, da gospodarstvo zahteva in terja, da se stvari nemudoma uskladijo, kar pomeni, da se število zaposlenih v upravi prilagodi manjšemu obsegu dela. Pri tem so spomnili na obljubo predsednika vlade že na decembrskem vrhu slovenskega gospodarstva v zvezi z racionalizacijo javne uprave. “Imamo krizo, kriza terja akcijo, ne le v gospodarstvu, temveč tudi v javni upravi,“ je dejala Cvetka Tinauer. Dvomi okoli minimalne plače Ponovno so izpostavili problem dviga minimalne plače in posledično pričakovanega plazu po dvigovanju vseh plač, ki ga že napoveduje Zveza svobodnih sindikatov. Gospodarstveniki so izrazili bojazen, da želi vlada biti le všečna in popušča sindikatom, kar posledično vodi do izgube konkurenčnega položaja gospodarstva. Hkrati so poudarili, da sindikati zastopajo le določene interesne skupine starih zaposlenih in starih članov sindikatov, da za vsako ceno branijo stare pridobljene pravice, s čimer ne branijo interesov zaposlenih za določen čas, posebej mladih. Minister Svetlik je na zahteve delodajalcev po racionalizaciji javnega sektorja odgovoril, da je treba ločiti med državno in javno upravo ter poudaril, da obstaja več rezerv v državni upravi, ki jih je treba izkoristiti. Menil je, da vlada sindikatom ne bo popuščala, temveč bo odločno in trdno sledila začrtani poti. Pri tem se je strinjal, da bo dvig minimalne plače povzročil izgubo določenega števila delovnih mest.	N.D.	24ur	2010-02-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-brez-placanih-prispevkov.html	Delavci brez plačanih prispevkov	rogaška, slatina, delavci, prispevki, finančna, kriza	Delavci brez plačanih prispevkov Steklarna Rogaška svojim delavcem že pet mesecev izplačuje le neto plače, kar pomeni, da prispevki za zdravstveno in pokojninsko blagajno niso plačani. Predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Forto Turk je dejal, da prispevki za zdravstveno in pokojninsko blagajno delavcev Rogaške Slatine sploh niso plačani. Dejal je, da so plače redne, le decembrska je bila izplačana z enodnevnim zamikom. Nakup kristala in kristalnih izdelkov v zadnjem času tudi strmo upada. (Foto: POP TV) Sekretar celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater je za 24ur.com poudaril, da so delavci kljub vsemu še vedno zdravstveno zavarovani in jim pripadajo vse pravice, ki iz tega izhajajo. Po zakonu je sicer tako, da mora država neplačnike prispevkov izterjati ali pa podjetja lahko zaprosijo za odlog plačila prispevkov. Nihče ni direktno ogrožen,“ je dejal Čater. Poudaril je še, da je v težavah tudi živilska industrija, saj se je čas plačila izdelkov in storitev podaljšal z 90 na 120 dni. V Rogaški Slatini se po mnenju Čatra trudijo najti nova tržišča, kot eno izmed možnih pa so prav ZDA. Nakup kristala in kristalnih izdelkov v zadnjem času tudi strmo upada, je še dejal. Zatrdil je, da pogovori o subvencioniranju delovnega časa še potekajo. Iz Steklarne Rogaška pa so danes sporočili, da plače običajno izplačujejo 15. v mesecu, po internem aktu pa imajo opredeljeno izplačilo plač v obdobju med 15. in 16. v tekočem mesecu za pretekli mesec. Dan zamika pri izplačilu decembrskih plač je nastal zaradi zamujanja večjega nakazila iz tujine. Naši kupci pa imajo tudi sicer likvidnostne težave, kar se vidi v tem, da je irski Waterford objavil prisilno poravnavo, nemški Rosenthal pa je nelikviden. Steklarna Rogaška decembrske plače ni izplačala na osnovi bančnega posojila, likvidnostno situacijo pa si izboljšujemo z odprodajo terjatev banki, so pojasnili v Steklarni Rogaška. Vodstvo Steklarne Rogaška zatrjuje, da imajo po tem, ko so decembra lani ugasnili eno izmed peči, dovolj dela, čeprav jim ob jesenskem obisku ZDA ni uspelo pridobiti novih naročil. Kljub temu v podjetju, ki zaposluje 931 delavcev, za zdaj ne razmišljajo o uvedbi skrajšanega delovnika. Aktualne razmere v podjetju bo uprava rogaške steklarne predstavila na novinarski konferenci 6. februarja.	D.Š.,STA	24ur	2009-01-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zmanjkalo-volanskih-drogov.html	Revoz ni še nikoli tako dolgo ,sameval,	revoz, delo, twingo, volan, volanski, drog, proizvodnja, renault	Revoz ni še nikoli tako dolgo sameval Že šest dni je doma več kot 2000 Revozovih delavcev. Vendar ne po krivdi novomeškega podjetja, temveč zaradi finančnih težav francoskega podjetja, v katerem že več dni stavkajo. V Revozu se je delo ustavilo zaradi nedobave volanskih drogov za twinga. (Foto: Reuters) Trenutno je v veljavi dogovor o prerazporeditvi delovnega časa. Trudili se bomo čim prej nadomestiti izpad proizvodnje, izgubljeni dnevi pa se ne bodo beležili kot dopust. Revoz V Renaultovi novomeški tovarni Revoz so v četrtek ob 14. uri zaradi težav s francoskim poddobaviteljem Rencast ustavili vso proizvodnjo. Zmanjkalo jim je volanskih drogov za twinga. Dobava se je ustavila zaradi večdnevne stavke, do katere je prišlo zaradi finančnih težav v francoskem Rencastu. Delo danes še stoji. Doma so ostali delavci, katerih delo je neposradno vezano na proizvodnjo: skupaj jih je nekaj več kot 2000. Razvoj dogajanj sproti spremljamo. Takoj ko bo spet potrjena redna dobava delov in ko bodo prispeli v tovarno, bo stekla tudi redna proizvodnja v treh izmenah. Upamo, da bodo težave kmalu rešene, je za 24ur.com povedala Nevenka Bašek iz Revoza. V preteklosti je že prišlo do zaustavitve proizvodnje, in sicer iz različnih razlogov: izpada dobave električne energije, tehnične okvare na proizvodni opremi, zamude pri dobavi zaradi slabih vremenskih razmer … vendar niso bile daljše od trenutne. Izpad proizvodnje nameravajo nadoknaditi z delovnimi sobotami, tako da delavcem ne bodo pisali dopusta. V podjetju proučujemo, kako bomo lahko nadomestili izpad proizvodnje, do katerega pa je prišlo, žal, ravno v času, ko, zahvaljujoč zelo dobremu povpraševanju po modelih, ki ju izdelujemo, povečujemo dnevno proizvodnjo in prehajamo na polno proizvodno zmogljivost, zaradi česar smo tudi zaposlili več kot 150 novih sodelavcev, so še sporočili iz Revoza. Proizvodnja se je ustavila, ko Revoz zaradi velikega obsega naročil postopoma povečuje proizvodnjo. Kot je marca povedal prvi mož Revoza Aleš Bratož, imajo trenutno več naročil kot kdaj koli doslej, saj je na evropskem tržišču prišlo do občutnega povečanja povpraševanja po modelih twingo in clio 2. S polno paro, torej s tremi izmenami, bi morali začeti ravno danes.	Špela Zupan	24ur	2009-04-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kad-in-sod-zelita-preveriti-nekatere-posle-telekoma.html	Kad in Sod želita preveriti nekatere posle Telekoma	telekom, kad, sod, uprava, preiskava	Kad in Sod želita preveriti nekatere posle Telekoma Kad in Sod želita, potem ko je Telekom objavil, da je imel 200 milijonov evrov izgube, s posebnim revizorjem preveriti nekatere posle za nazaj. Telekom in Mobitel (Foto: 24ur.com) Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) želita, da posebni revizor preveri vodenje posameznih poslov Telekoma Slovenije. V preteklem tednu sta namreč Telekomu posredovala zahtevo za razširitev marčne skupščine družbe s točko na to temo, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije. V največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju pri tem niso razkrili, za katere posle gre. Znano pa je, da naj bi revizijsko poročilo v preteklem letu odkrilo nekatere pomanjkljivosti pri prevzemih v Makedoniji in družbe najdi.si. Kot je znano, je tudi nadzorni svet Telekoma julija lani zadolžil ekipo sedanjega predsednika uprave Ivice Kranjčevića, naj proti bivši upravi Telekoma, ki sta jo vodila Bojan Dremelj in Dušan Mitič, sproži ustrezne pravne postopke v zvezi z njihovo odgovornostjo. Predsednik uprave Ivica Kranjčevič pa je pretekli teden razkril, da bo uprava do konca marca vložila dve odškodninski tožbi, ki ju pripravlja odvetniška pisarna Zdolšek. Zoper koga in za kolikšno vsoto, pa prvi mož Telekoma še ni želel povedati. Uprava Telekoma Slovenije je sicer pred kratkim na podlagi januarske zahteve delničarjev, ki skupaj predstavljajo 5,82 odstotka osnovnega kapitala družbe, objavila sklic skupščine, na kateri bodo odločali o pooblastilu za nakup lastnih delnic. Skupščina bo potekala 24. marca. Zahtevo za sklic skupščine so 26. januarja na Telekom Slovenije naslovili NFD, Kapitalska družba, Perspektiva FT, NLB, Primorski skladi in Zavarovalnica Triglav. Za to zahtevo so se odločili med drugim z željo, da bi prišlo do prodaje deleža družbe morebitnemu strateškemu investitorju. Kot so namreč zapisali v obrazložitvi zahteve, naj uprava družbe pridobljene lastne delnice uporabi za zamenjavo za delnice oziroma lastniške deleže v drugih družbah ali za kakršno koli drugo poslovno ali finančno premoženje ali za odprodajo morebitnemu strateškemu investitorju. Kot je znano, je skupina Telekom Slovenije v letu 2010 ustvarila 211,2 milijona evrov izgube, kar pomeni, da je občutno poslabšala rezultat v primerjavi s predhodnim letom, ko je imela 29,5 milijona evrov čistega dobička.	STA	24ur	2011-02-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/petrol-prodaja-svoje-delnice-v-istrabenzu.html	Petrol prodaja svoje delnice v Istrabenzu	istrabenz, petrol, prodaja, delnica, delnice, naložba	Petrol prodaja svoje delnice v Istrabenzu Petrol je objavil javno vabilo k oddaji ponudb za nakup delnic Istrabenza. Predmet prodaje je vseh 1.690.305 delnic Istrabenza, ki jih ima Petrol v lasti. V Istrabenzu Petrolove odločitve ne komentirajo. Petrol prodaja naložbo v Istrabenz. (Foto: Dare Čekeliš) Petrol, ki je lastnik 32,6 odstotka Istrabenza, je objavil javno vabilo k oddaji ponudb za nakup delnic Istrabenza. Vrednost Istrabenzove delnice na Ljubljanski borzi je bila ob zaključku današnjega trgovanja pri 0,45 evra. Predmet prodaje je vseh 1.690.305 delnic Istrabenza, ki jih ima Petrol v lasti. Ponudba za nakup mora predvidevati nakup vsaj četrtine paketa delnic, vsebovati mora ceno za eno delnico in za vse delnice skupaj v točno določenem znesku. Ponudba mora biti zavezujoča. Rok za oddajo ponudbe je 30. oktober. V Istrabenzu Petrolove odločitve ne komentirajo. Zaradi padca vrednosti Istrabenzovih delnic je Petrol v minulih letih naložbo obsežno slabil. Član uprave Petrola Janez Živko je spomladi povedal, da je naftni trgovec v zadnjih štirih letih skozi izkaz poslovnega izida absorbiral 190 milijonov evrov težko naložbo v koprsko družbo. Petrol je slabitev naložbe v Istrabenz zaključil lani, samo v letu 2011 pa je zaradi tega oblikoval 23,3 milijona evrov slabitev.	STA	24ur	2012-10-12 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/moody-s-znizal-obete-za-boniteto-eu.html	Moody,s znižal obete za boniteto EU	kreditna, bonitetna, ocena, bonitetna, hiša, moody, moodys	Moody s znižal obete za boniteto EU Bonitetna agencija Moody s je obete za bonitetno oceno dolga Evropske unije znižala s stabilnih v negativne, ocena pa ostaja Aaa. V agenciji poslabšanje obetov pojasnjujejo s tem, da imajo negativne obete tudi države, ki ključno prispevajo v proračun EU. (Foto: Reuters) V bonitetni agenciji so zapisali, da je razumno pričakovati, da se bo kreditna sposobnost EU gibala v skladu s kreditno sposobnostjo njenih ključnih članic. Pri tem so navedli negativne obete Nemčije, Francije, Velike Britanije in Nizozemske, ki skupaj zagotavljajo 45 odstotkov proračuna EU. Bonitetna ocena EU ostaja najvišja, Aaa, kar Moody s pojasnjuje s konservativnim upravljanjem proračuna ter kreditno sposobnostjo in podporo njenih 27 članic . Ne izključuje pa možnosti znižanja ocene v prihodnosti, če se bo znižala boniteta članic EU. Tudi Nemčija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska ohranjajo oceno Aaa.	STA	24ur	2012-09-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nadzorniki-prevent-globala-postavili-pogoje.html	Uprava pod določenimi pogoji pripravljena odstopiti	prevent, global, dev, stečaj, pogoj, uprava, odstop	Uprava pod določenimi pogoji pripravljena odstopiti Uprava Prevent Globala je pripravljena ponuditi takojšen odstop, če Prevent DEV zagotovi, da slovenjgraška družba ne bo šla v stečaj, so po izredni seji povedali nadzorniki. (Foto: Kanal A) Nadzorni svet slovenjgraške družbe Prevent Global, ki je na izredni seji nadzornega sveta razpravljal in odločal o zahtevi nemške družbe Prevent DEV, da se do danes z mesta predsednika uprave družbe razreši Ivana Majcna, se je seznanil, da je uprava pripravljena ponuditi takojšenj odstop, če Prevent DEV zagotovi, da Prevent Global ne bo šel v stečaj ter da se ohranijo vsa delovna mesta in vsaj dosedanji obseg proizvodnje. Nadzorni svet tako izraža načelno podporo Prevent DEV glede razrešitve uprave, če bo omenjena družba zagotovila 5,2 milijona evrov posojila, redefinirala komercialne pogoje, ki bi zagotovili normalno poslovanje Prevent Globala in ohranila vse programe vsaj do izteka pogodb, so sporočili po seji. Nujno potreben mir Predsednik nadzornikov Vladimir Bilić je še dejal, da nadzorni svet do razjasnitve omenjenih pogojev podpira upravo, njega pa je nadzorni svet zadolžil, da čim prej organizira sestanek med predstavniki družb Prevent Global in Prevent DEV. Bilić ocenjuje, da so s takšnimi sklepi pridobili nujno potreben mir in dodal, da nihče od navzočih članov nadzornega sveta ni glasoval proti kateremu sklepu, bilo pa je nekaj vzdržanih glasov. Pri tem Bilić ni želel podrobneje pojasniti sedanje vloge člana nadzornega sveta Janka Šteharnika, ki mu je minuli teden podal odstopno izjavo z mesta člana nadzornega sveta, današnje seje pa se je udeležil. Po interni ureditvi družbe obstaja odpovedni rok, je dodal Bilić. Bilić si je želel, da bi se pred današnjo sejo nadzornega sveta sestala največja lastnika Prevent Globala, Janko Zakeršnik (52 odstotkov Prevent Globala) in Nijaz Hastor (45 odstotkov), vendar do sestanka po njegovem vedenju ni prišlo. Bilić sicer ocenjuje, da je prodaja Zakeršnikovega deleža Hastorju še vedno aktualna. Ne verjamem, da bo prišlo do selitve Sicer pa po Bilićevih besedah pripravljenost predsednika uprave Ivana Majcna, da odstopi v primeru, da se zagotovi sanacija družbe, ni nova. Predsednik uprave Majcen pa je po današnji seji nadzornikov ocenil le, da se bo zdaj razčistilo, kdo ima kakšne interese v tej zadevi . Povedal je še, da ne verjame, da se bo v ponedeljek začela selitev proizvodnje iz Slovenije, bi pa to pokazalo na zavrnitev njihovega predloga. Deloma so na seji nadzornega sveta sodelovali tudi predstavniki sindikatov. Kot je med drugim ponovil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v podjetju Vlado Zorman, se v sindikatu zavzemajo predvsem za ohranitev delovnih mest, zato so tudi podprli nadaljevanje sodelovanja s Prevent DEV, ki je kupec njihovih izdelkov. V zvezi s tem so delavci v petek zbrali tudi prek 700 podpisov podpore nadaljevanju sodelovanja s Prevent DEV in s tem posredno za razrešitev vodstva družbe. Zorman ob tem ne izključuje možnosti, da delavci v ponedeljek spontano prekinejo z delom. Prevent Global sicer po Bilićevih besedah letos posluje bistveno boljše, kot so sprva predvideli, kar je po njegovem posledica izboljšanja svetovnega gospodarstva v drugem letošnjem četrtletju in subvencije za nakup novih avtomobilov v Nemčiji. Ne glede na to pa družba trenutno nujno potrebuje 5,2 milijona evrov obratnih sredstev, pri čemer je vseeno, kdo to zagotovi, ali banke ali lastnika. Nadzorniki se bodo ponovno sestali v petek na redni seji, ko bodo med drugim odločali o predlogih za že pred časom napovedano izredno skupščino, na kateri bi morala lastnika odločati o ukrepih za rešitev družbe pred grozečo plačilno nesposobnostjo.	B.S.	24ur	2009-10-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/revozu-se-obeta-nov-posel.html	Revozu se obeta nov posel	revoz, renault	Revozu se obeta nov posel Novomeški Revoz bo morda poleg twinga in clia proizvajal tudi nov model Renaultovega dvoseda. O tem sta govorila izvršni direktor Renaulta in premier Pahorjem. NA	Tina Čuček	24ur	2009-05-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pravi-vtis-boljsi-rezultat.html	Pravi vtis, boljši rezultat!	Pravi, vtis, boljši, rezultat, pr, sporočilo	Pravi vtis, boljši rezultat! Pravi vtis je v današnji časih, ko si moramo sami zagotoviti svojo prihodnost, najbolj pomemben. Vsi imamo svoje sanje in želje, le da nekateri izkoristijo vsak dani trenutek, drugi pa ne. Združenje Management Group in In-Pis Sistem d.o.o. vabita na seminar Pravi vtis, boljši rezultat! Seminar bo v torek, 24. novembra ob 17:30 uri v Plavi dvorani na Ekonomski fakulteti. Na seminarju bomo gostili dva strokovnjaka, marketinškega guruja Aleša Lisca in radijskega ter televizijskega voditelja, prav tako pa predavatelja v šoli retorike, Boštjana Romiha. V svoji dolgoletni karieri sta si pridobila veliko znanja in izkušenj, ki jih bosta na seminarju delila z vami. Oba zelo dobro vesta, kako narediti pravi vtis in iztržiti čim več. Aleš Lisac bo spregovoril o tem, kako in zakaj je pomembno, da morate razvijati svojo osebno blagovno znamko, kako ugotoviti ali bo vaša poslovna ideja uspešna, kakšna je formula za uspešno javno nastopanje oziroma prodajanje svoje ideje in kako vedeti kateri poklic je pravi za vas. Tovrstno pridobljeno znanje bo dopolnil Boštjan Romih, ki bo razkril katere so osnovne zakonitosti dobrega komuniciranja, kako do boljše samopodobe in gotovosti pri javnem nastopanju ter še veliko več. Na seminar se lahko prijavite na www.podjetniski-portal.com/seminarji, kjer najdete tudi več informacij o samem dogodku. Prijavite se čim prej in postanite srečni nagrajenec. Prvih 120 prijavljenih bo dobilo nagradni kupon za 12 izdaj Računalniških novic. Vljudno vabljeni! Združenje Management Group in In-Pis Sistem d.o.o.	T.M.	24ur	2009-11-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/zaradi-odstopa-agrokorja-pivovarna-lasko-v-novih-tezavah.html	V Agrokorju obžalujejo neuresničitev ,perfektne strateške ideje,	mercator, agrokor, pivovarna, laško, razdolžitev, odstop, nakup, prevzem	V Agrokorju obžalujejo neuresničitev perfektne strateške ideje Agrokor je umaknil ponudbo za Mercator tudi zaradi neodločnosti določenih prodajalcev . Zaradi Agrokorjevega odstopa pa se Pivovarna Laško ne bo uspela razdolžiti in si bo morala zagotoviti novo reprogramiranje posojil, ki ji zapadejo že konec prihodnjega meseca. (Foto: Dare Čekeliš) Hrvaški Agrokor je nekoliko pojasnil odločitev, da umakne ponudbo za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško. Predstavniki podjetja so povedali, da so umaknili ponudbo, vredno 850 milijonov evrov, tudi zaradi neodločnosti določenih prodajalcev . Kot je dejal izvršni podpredsednik za strategijo in kapitalski trg Ivan Crnjac v Agrokorju obžalujejo dejstvo, da niso uspeli uresničiti svoje perfektne strateške ideje . Verjeli smo in še naprej verjamemo, da bi z združitvijo Mercatorja in Agrokorja veliko prispevali regiji in vsem državam, v katerih družbi poslujeta. Združevanje bi prineslo visok rezultat pri zvišanju kapitalskih vrednosti vseh družb, ki delujejo v regiji, je dejal Crnjac. Žal ob tem nismo uspeli, morda tudi zaradi neodločnosti določenih prodajalcev. Sicer pa bo Agrokor neodvisno od tega nadaljeval s svojimi strateškimi dejavnosti, še posebej v regiji, ker trdno verjamemo v države v regiji in želimo vsem državam veliko prispevati, je v kratki izjavi za slovenske medije še dejal Crnjac. Ni pa želel odgovarjati na vprašanja o tem, ali je Agrokor dokončno dvignil roke od nakupa Mercatorja tudi v prihodnje, prav tako ni želel komentirati ocen nekaterih medijev, da je ključno vlogo pri pogajanjih s slovenske strani odigrala nova slovenska vlada, ki naj bi prodajo Mercatorja blokirala. Neuradno naj bi na njihovo torkovo odločitev vplival tudi slovenski konzorcij, ki je sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi kot največjemu konkurentu Mercatorja v regiji pogojeval z dodatnimi ukrepi za zaščito interesov družbe, potem ko je decembra lani podpis kupoprodajne pogodbe bil le vprašanje ure, ob kateri bodo obvestili javnost o dogovoru. Laško: Sanacija bo temeljila na dolgoročnem reprogramu (Foto: Damjan Žibert) Zaradi torkovega umika hrvaškega Agrokorja, ki se je več mesecev potegoval za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja, se Pivovarna Laško, ki je skoraj 24-odstotna lastnica najboljšega soseda , ne bo mogla finančno razdolžiti. Po oceni prvega nadzornika pivovarne Vladimirja Malenkovića je za Laščane zdaj pomemben datum 31. marec. Konec marca namreč Pivovarni Laško zapade v plačilo kar nekaj posojil, zato je treba zagotoviti nov reprogram, je pojasnil Malenković. Dejal je še, da bosta uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško nastale razmere obravnavala prihodnji teden. Kot so popoldne sporočili iz Pivovarne Laško, se bo uprava v naslednjih dneh posvetila ponovnemu aktiviranju že spomladi leta 2010 predstavljenih scenarijev finančne sanacije skupine, ki temeljijo na dolgoročnem reprogramu in alternativnih možnostih dezinvestiranja. Najpomembnejša aktivnost bo doseganje dolgoročnih dogovorov z upniki obeh pivovarn. Poziv bankam o celostnem in dolgoročnem reprogramu finančnih obveznosti skupine so na nedavni skupščini potrdili tudi delničarji Pivovarne Laško. Z reprogramom pod ugodnimi tržnimi pogoji in uresničevanjem smele poslovne strategije rasti, katere uresničljivost dokazujejo doseženi poslovni rezultati v letu 2011, bi vse družbe skupine v desetih letih dosegle vzdržno raven dolga, ocenjujejo v Pivovarni Laško. Omenjeni 52,1-odstotni delež Mercatorja je v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb in skupine Pivovarne Laško. Agrokor, ki je za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, pa je v torek sporočil, da od nakupa odstopa, ker se doslej s prodajalci ni uspel nič dogovoriti. S prodajo Mercatorja bi se znebili skoraj 200 milijonov dolga Že na ponedeljkovi novinarski konferenci je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko napovedal, da se brez prodaje Mercatorja skupina Pivovarna Laško ne bo mogla razdolžiti. V primeru prodaje Mercatorja so Laščani predvidevali, da se bodo razdolžili za od 184 do 195 milijonov evrov. Sicer bodo Laščani samo za plačilo obresti letos namenili 25 milijonov evrov, po neuradnih podatkih pa naj bi imela skupina Pivovarna Laško okrog 380 milijonov evrov posojil. Finančne obveznosti skupine Pivovarna Laško so lani znašale 377 milijonov evrov, od tega je 13 odstotkov dolgoročnih obveznosti. Finančne obveznosti družbe Pivovarna Laško pa znašajo 269 milijonov evrov, od tega je 91 odstotkov kratkoročnih obveznosti.	STA,M.R.,Ni.J.,Saša Senica	24ur	2012-02-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hrvaske-nesejo-vec.html	Hrvaške ,nesejo, več!	nepremičnine, hrvaška, vikend, stanovanje, najemnina, zaslužek, dobiček	Hrvaške nesejo več! Hrvaška obala ponuja obilico zanimivih nepremičnin in odličnih priložnosti za zaslužek. Za svoj denar boste južneje dobili več! Premičnina na nepremičnini. Predpostavljamo nakup stanovanja v Ljubljani in na Hrvaškem, na otoku Krk v znesku 170.000 evrov. V Ljubljani bi lahko za takšno vrednost dobili dvosobno stanovanje v izmeri 60 m2 s pripadajočo teraso v izmeri 19 m2, shrambo in garažo, letnik izgradnje 2005. Na Krku pa bi lahko kupili stanovanje v izmeri 70 m2 v pritličju s 100 m2 parcele, shrambo in parkirnim mestom. Oddaljenost od morja 350 metrov, letnik izgradnje 2008. Predpostavljamo, da sta obe stanovanji opremljeni in ju je tako možno oddati brez dodatnih stroškov za opremo. Obe stanovanji bomo oddali za eno leto, pri čemer moramo upoštevati, da je najbolj verjetno, da bomo stanovanje na Krku zaradi vpliva sezonske komponente lahko oddajali le od 1. aprila do 30. septembra, medtem ko lahko stanovanje v Ljubljani oddajamo skozi vse leto. Stanovanje v Ljubljani bomo pri sedanji ponudbi in povpraševanju lahko oddali za 650 evrov na mesec, najemojemalec plača tudi stroške obratovanja. Iz tega sledi, da bi od pobrane najemnine na leto lahko zaslužili 7.800 evrov, pri čemer moramo plačati 1.170 evrov davka. Argumentirani izračuni skupaj z analizo se nahajajo na portalu Cekin.si, klikni tukaj!	Žiga Kariž,Tony Carter	24ur	2009-06-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/placaj-ali-pa-zapremo-pipo.html	Ukrajina poravnala dolg Gazpromu	gazprom, ukrajina, moskva, dobava, plin, plačilo, dolg	Ukrajina poravnala dolg Gazpromu Potem ko je Gazprom Ukrajini še enkrat zagrozil s prekinitvijo dobave plina, je ta zdaj plačala svoj dolg. Dobava plina očitno ne bo motena. (Foto: Reuters) Potem ko je ruski energetski velikan Gazprom še enkrat zagrozil Ukrajini, da bo prekinil dobavo plina, če ta do konca leta ne plača dolga v višini dveh milijard dolarjev, je ta zdaj poravnala svoj dolg. Že pred tem je predstavnik Naftogaza, ukrajinske naftne družbe, Valentin Zemljanski pojasnil, da bo za poplačilo dolga družba zaprosila za posojilo dve največji državni banki. S poplačilom dolga je Ukrajina preprečila prekinitev dobave plina sebi in možne redukcije v evropskih državah, ki kar 80 odstotkov zemeljskega plina dobivajo prav preko ukrajinskega ozemlja. Gazprom, ki je v letošnjem prvem polletju zabeležil 13,8 milijarde evrov čistega dobička, kar je 83 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, tako očitno ne bo uresničil svojih groženj.	STA,Nuša Stegnar,B.S.	24ur	2008-12-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tus-telekom-hoce-odskodnino.html	Tuš Telekom hoče odškodnino	tuš, telekom, telefonija, siol, internet, odškodnina	Tuš Telekom hoče odškodnino Tuš Telekom v odškodninskem zahtevku od Telekoma Slovenije zahteva 21,47 milijona evrov. Telekom Slovenije je prejel odškodninski zahtevek družbe Tuš Telekom, v katerem ta zahteva plačilo odškodnine v višini 21,47 milijona evrov. Tuš Telekom se je za odškodninski zahtevek odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije. Telekom Slovenije bo na zahtevek odgovoril do 1. oktobra (Foto: POP TV) V Telekomu zahtevek Tuš Telekoma, nekdanjega Voljatela, še proučujejo, nanj pa bodo odgovorili v postavljenem roku, to je do 1. oktobra. Ob tem dodajajo, da v celoti spoštujejo veljavno zakonodajo in odločbe izdane s strani agencije za pošto in elektronske komunikacije ter poslujejo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Po pisanju časnika Finance je Tuš Telekom zahtevek proti Telekomu vložil zaradi domnevne poslovne škode, nastale s favoriziranjem Siola, in sicer vse od leta 2001.	STA	24ur	2007-09-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-je-lani-za-14-odstotkov-povecala-izvoz.html	Slovenija je lani za 14 odstotkov povečala izvoz	izvoz, uvoz, gospodarstvo, statistika	Slovenija je lani za 14 odstotkov povečala izvoz Slovenija je lani izvozila za 18,22 milijarde evrov blaga, kar je 13,7 odstotka več kot v letu 2009. Uvozila ga je za 19,6 milijarde oziroma za 14,6 odstotka več kot leto prej. (Foto: Reuters) Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija lani izvozila za 18,22 milijade evrov blaga, od tega je v države članice Evropske unije izvozila za 13 milijard evrov blaga, v nečlanice pa 5,17 milijarde evrov. Iz EU je Slovenija uvozila 15,33 milijarde evrov blaga, iz nečlanic pa 4,28 milijarde evrov. Decembra lani je Slovenija izvozila za 1,46 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 1,68 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 87-odstotna. Tako izvoz kot uvoz sta bila zadnji lanski mesec vrednostno za 18,2 odstotka višja kot decembra 2009. Blago, odpremljeno v države članice EU, je bilo vredno 999,6 milijona evrov, kar predstavlja 68,5 odstotka izvoza vsega blaga, blago, prejeto iz držav članic EU, pa je bilo vredno 1,29 milijarde evrov, kar predstavlja 77,2 odstotka vsega uvoženega blaga. V države, ki niso članice EU, je Slovenija decembra izvozila za 459,6 milijona evrov blaga, od tam pa ga uvozila za 382,6 milijona evrov.	Primož Jambrek	24ur	2011-02-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/plinskega-mrka-se-kar-ne-bo-konec.html	Plinski mrk: Kdor čaka, se le načaka	plin, zemeljski, dobava, gazprom, ukrajina, rusija, bolgarija, barosso, topolanek	Plinski mrk: Kdor čaka, se le načaka Ali bo mraz v evropskih stanovanjih končno popustil, bosta v soboto odločala premierja Ukrajine in Rusije. Pri nas težav ni, zagotavljajo v Geoplinu. (Foto: Reuters) Ruskega plina ni že deseti dan. V Geoplinu zagotavljajo, da so zagotovili dodatne zmogljivosti. Včeraj pa so od direktorja Gazproma Aleksandra Medveda dobili pismo, v katerem je zapisano, da Gazprom v zvezi z dobavami plina do nadaljnjega razglaša in uveljavlja višjo silo zaradi izrednih razmer . Kot je še zapisal direktor Geoplina Alojz Stana: Geoplin še vedno zagotavlja stabilno oskrbo z zemeljskim plinom. Vsi odjemalci zemeljskega plina prejemajo napovedane količine do nadaljnjega. Geoplin je s komercialnimi aktivnostmi uspešno zagotovil dodatne transportne zmogljivosti in dodatne dobave zemeljskega plina iz drugih virov. Putin in Timošenkova sta se dogovorila kar opolnoči Na sobotnem srečanju naj bi našli rešitev za trenutno stanje in se dogovorili, da se v prihodnje podobne težave ne bi ponovile. Kar sredi noči sta se ukrajinska predsednica vlade Julija Timošenko in njen ruski kolega Vladimir Putin po telefonu dogovorila, da se bosta v soboto sestala v Moskvi in poskušala rešiti plinski spor, zaradi katerega zmrzuje Evropa. Ideja o vrhunskem srečanju porabnic ruskega plina to soboto v Moskvi se je sicer porodila ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Nasprotno pa se njegov ukrajinski kolega Viktor Juščenko z njo ne strinja. Kot pravi, srečanja ne bi smela organizirati ena od strani v plinskem sporu med državama. Juščenko zamisel o srečanju sicer podpira, vendar ne v Moskvi, ampak v Pragi. Nismo nori Putin je medtem v nekem intervjuju dejal, da zmanjševanje pošiljk zemeljskega plina v Evropo ni v interesu Rusije, saj po njegovih besedah “niso nori”. “Razmislite o tem. Zakaj bi to storili? Imamo dolgoročne pogodbe z evropskimi porabniki in oni nam redno plačujejo. Zakaj bi tako samomorilsko prekinili dobavo?” je dejal Putin. Ob tem je še dodal, da se Ukrajina z blokado pošiljk plina grebe za cene, nižje od tržnih, kar je označil za neuspešen poskus izsiljevanja. Po njegovih besedah je Rusija tudi zainteresirana za vključevanje v mednarodni energetski sistem, ki bi deloval na podlagi določenih pravil in ki bi zagotovil dobrobit vseh partnerjev. Ruski premier je prepričan tudi, da bo letos po padcu cene nafte in naftnih derivatov gotovo padla tudi cena plina. Ukrajina vztraja, da ni kriva za še vedno prekinjeno dobavo ruskega plina. Tranzit ni mogoč zaradi tehničnih težav, ponavljajo v Kijevu. Medtem je Evropa in z njo tudi Slovenija brez ruskega plina že deseti dan. Glede na to, da bodo pogovori potekali šele v soboto in da plin potrebuje skoraj tri dni za potovanje do naše države, lahko čedalje bolj dragoceni energent pričakujemo šele v ponedeljek ali torek. Kijev in Moskva sta nesposobna Evropska unija je včeraj ostro protestirala proti nezmožnosti Ukrajine in Rusije, da zakopljeta bojno sekiro in Evropejcem omogočita zimo preživeti na toplem. Povezava počasi izgublja potrpljenje in obe državi obtožuje neodgovornosti, nesposobnosti in nezanesljivosti. Tako pravi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki dodaja, da bi morala evropska podjetja pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina ne bo takoj vzpostavljena. Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora, je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti več razumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo. Tožbe proti Ukrajini in Rusiji? Jutri ob 14.30 naj bi se šef ruskega Gazproma Aleksej Miller sestal s slovenskim predsednikom Danilom Türkom in prvo damo Barbaro Miklič Türk. Pogovarjal pa se bo tudi s premierjem Borutom Pahorjem in ministrom za gospodarstvo Matejem Lahkovnikem. Beseda naj bi tekla o gradnji južnega toka. Srbija se zaradi pomanjkanja plina pripravlja celo na tožbo proti Ukrajini. Direktor Srbijagasa Dušan Bajatović je ob tem dejal, da bi sicer tožili tudi Rusijo, vendar pa po njegovih besedah za to ne obstajajo pravne in ekonomske osnove. Dodal je, da pogodba o interventnem uvozu plina iz Madžarske velja samo do 20. januarja. O tožbi pa razmišlja tudi Hrvaška. “Če se druge države odločijo za tožbo, ne vidim razloga, zakaj ne bi Rusije tožila tudi Hrvaška,” je dejal podpredsednik hrvaške vlade Damir Polančec. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je glede tega družbam, ki zaradi plinske krize trpijo izgube, prav tako svetoval tožbo, s katero bi dobile nazaj nekaj izgubljenega denarja. Vendar pa še vedno ni jasno, koga pravzaprav tožiti.	Igor Adamič	24ur	2009-01-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mesic-pohvalil-slovenijo.html	Mesić pohvalil Slovenijo	stipe, mesić, zagrebški, velesajam, gospodarska, rast, slovenija, odnosi	Mesić pohvalil Slovenijo Hrvaški predsednik Mesić je ob odprtju zagrebškega velesejma poudaril, da je Slovenija dvakrat bolj razvita od Hrvaške. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes slovesno odprl 83. Jesenski zagrebški velesejem, na katerem je Slovenija država-partnerka. V času, ko smo živeli v skupni državi, je bila Slovenija 20 odstotkov bolj razvita od Hrvaške. Danes je Slovenija 100 odstotkov bolj razvita od Hrvaške, kar pomeni, da ima dvakrat večji bruto domači proizvod od Hrvaške, je poudaril Mesić. Danes je Slovenija 100 odstotkov bolj razvita od Hrvaške, je dejal Mesić (Foto: Reuters) Mesić je dejal, da je Slovenija to dosegla, ker izvaža dvakrat več kot Hrvaška, čeprav ima dvakrat manj prebivalcev. Slovenski letni izvoz je 9000 evrov na prebivalca, hrvaški pa le 2000 evrov. Zato ne preseneča, da slovenska industrija napreduje, medtem ko hrvaška nenehno zaostaja, je izpostavil Mesić, ki je v nagovoru posebej opozoril na pomanjkanje dolgoletne gospodarske strategije na Hrvaškem. Hrvaška zmanjšuje primanjkljaj Za sredo je napovedana okrogla miza na temo Slovenija in Hrvaška - gospodarska partnerja, ki naj bi se je udeležili predstavniki ustanov in združenj, pristojnih za razvoj in spodbujanje sodelovanja. Poleg teh bodo na okrogli mizi tudi predsedniki uprav vodilnih podjetij, ki imajo pomembno težo v blagovni menjavi. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič je na otvoritvi velesejma povedal, da Hrvaška zmanjšuje primanjkljaj v blagovni menjavi s Slovenijo v zadnjih dveh letih. Izvoz hrvaške živilske industrije v Slovenijo je bil v letu 2006 za 18,5 odstotka večji kot leto pred tem, medtem ko je v enakem obdobju slovenska živilska industrija izvozila na Hrvaško za pet odstotkov izdelkov več, je dejal Orožen Adamič. Slovenski veleposlanik je še poudaril, da so bili slovenski vlagatelji na Hrvaškem v prejšnjih letih pogosto soočeni s problemi, zaradi katerih celo prevladuje mnenje, da je Hrvaška neljubezniva do tujih investitorjev. Upam, da se bo to spremenilo v procesu hrvaškega pristopa Evropski uniji, je dodal. Orožen Adamič pričakuje še obojestransko željo za reševanjem problema nestrinjanja Hrvaške narodne banke za prihod slovenskih bančnih inštitucij na Hrvaško in odprtega vprašanje glede Nuklearne elektrarne Krško. Na otvoritvi je bil tudi slovenski minister za razvoj Žiga Turk, ki se bo danes srečal z Mesićem. Hrvaški predsednik bo obiskal slovenski razstavni prostor, ki ga bodo uradno odprli popoldne. Svoji stojnici bosta imeli tudi Slovenska turistična organizacija in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Kot poudarjajo organizatorji sejma, se bo do 16. septembra obiskovalcem v Zagrebu predstavilo 34 slovenskih podjetij, med drugimi Alpina, Elan, Gorenje, Tom in Terme Čatež.	STA	24ur	2007-09-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/globalne-resitve-za-globalne-tezave.html	,Globalne rešitve za globalne težave,	finančna, kriza, vrh, eu, zasedanje, bruselj	Globalne rešitve za globalne težave Po srečanju finančnih ministrov v Bruslju minister Bajuk pojasnjuje, da se moramo pri iskanju rešitve za finančno krizo osredotočiti na njene vzroke. Finančni ministri EU so v Bruslju obravnavali možne rešitve o novi ureditvi svetovnega finančnega sistema, ki bi jih EU lahko predlagala na srečanju svetovnih voditeljev 15. novembra v Washingtonu. Francosko predsedstvo EU je pripravilo tudi dokument o mednarodni finančni ureditvi, v katerem predlaga nekaj konkretnih zavez. Obstaja zelo široko soglasje, da mora EU nastopati soglasno , to so namreč globalni problemi, ki zahtevajo globalne rešitve, je po zasedanju povedal naš finančni minister Andrej Bajuk in dodal, da se moramo pri iskanju rešitve osredotočiti na vzroke krize. Eden ključnih problemov je namreč ta, da organi nadzora in regulacije niso delovali v takšnem obsegu, kot je to zahtevala realnost. Institucije na globalni ravni, ki so za te stvari odgovorne, niso imele zadostne moči. Govorim predvsem o Mednarodnem denarnem skladu, ki mora odigrati zelo pomembno vlogo, je še pojasnil minister. Finančni ministri so v Bruslju obravnavali 11 konkretnih zavez, ki bi jih lahko EU predlagala na vrhu v Washingtonu. (Foto: Reuters) Finančni ministri so obravnavali 11 konkretnih zavez, ki bi jih lahko EU predlagala na vrhu v Washingtonu, pri čemer je bila problematična predvsem točka, ki govori o spodbujanju mednarodno usklajenega odziva na prihodnje makroekonomske izzive. Ministri so podprli druge možne predlagane zaveze, in sicer glede večje preglednosti finančnih trgov in sprejetja potrebnih ukrepov, tako da nobena finančna institucija, trg ali jurisdikcija ne bi ostala neurejena in brez nadzora. Pa tudi, da bodo agencije za ocenjevanje javnega kreditnega tveganja registrirane in bodo spoštovale pravila za dobro vodenje ter da bodo njihove dejavnosti ustrezno nadzorovane, da bodo pripravljeni kodeksi ravnanja za odpravo spodbud k prevzemanju pretiranih tveganj v finančnem sektorju, tudi s pomočjo sistemov nagrajevanja. Pravila igre, ki jih bo mednarodna skupnost določila, se morajo dosledno upoštevati v vseh državah po svetu. minister Bajuk Nadalje bi lahko voditelji potrdili, da bodo po potrebi ponovno obravnavani računovodski in bonitetni standardi, da bi se izboljšala njihova medsebojna skladnost, omogočil usklajen nadzor, povišal varnostni prag sistema in ublažili prociklični učinki, da bo usklajena opredelitev kapitala prvega reda v zvezi s kapitalsko ustreznostjo, da se zagotovi homogena kakovost kapitala. Pa tudi, da bodo spodbujali ustrezne spodbude za obvladovanje tveganj glede listinjenja ter preučili vpliv in učinkovanje zahteve, da morajo izdajatelji obdržati delež tako izdanih vrednostnih papirjev, in da bodo okrepili čezmejno sodelovanje med nadzorniki in regulativnimi organi, zlasti zaradi nadziranja dejavnosti čezmejnih skupin. EU na pomoč Madžarski Finančni ministri EU so sprejeli tudi odločitev glede pomoči Madžarski v višini 6,5 milijarde evrov. Evropska komisija je že 13. oktobra napovedala, da je pripravljena pomagati madžarski vladi pri spopadanju s finančno krizo. Gre za posebno pomoč v okviru mehanizma EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci, kjer je pomoč v obliki posojila možna do višine 12 milijard evrov, nedavno pa je Bruselj predlagal zvišanje na 25 milijard evrov. Madžarski bo tako EU ponudila pomoč v višini 6,5 milijarde evrov, poleg tega bo Mednarodni denarni sklad (IMF) Budimpešti namenil 12,5 milijarde evrov, Svetovna banka pa milijardo, kar skupno znaša 20 milijard evrov pomoči. Ne smemo počivati križem rok Luksemburški premier Juncker priznava, da se je Evropa krepko zmotila glede posledic finančne krize. (Foto: Reuters) Evropa se je hudo zmotila, ko je mislila, da ji bo finančna kriza prizanesla, je priznal vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Hudo smo se motili glede posledic te krize, je dejal pred odborom Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve v Bruslju. Mislimo, da še ni čas, da bi počivali križem rok, saj smo priča zmanjšanju konjunkture oziroma recesiji, ki preži na nas in za katero smo mislili, da nas ne bo dosegla, je dejal luksemburški premier. Ob tem je pozval vlade članic Evropske unije, še posebej tiste, ki imajo dovolj proračunskega kritja za to, da sprejmejo usmerjene ukrepe, da ne bi zdrsnile v dolgotrajno recesijo . Evropejci ne smejo sprejemati enakih ukrepov, temveč prilagojene ukrepe za različne industrijske sektorje, da bi tako ohranili konkurenčnost, je pojasnil.	STA,Urša Zupan	24ur	2008-11-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/injekcija-deluje-sistem-okreva.html	Injekcija deluje, sistem okreva	finane, finančni, sistem, banke, posojilo, zda, geithner	Injekcija deluje, sistem okreva Ameriški finančni minister Timothy Geithner je dejal, da se je tamkajšnji finančni sistem po ukrepih za reševanje bank in umiritev padanja stanovanjskega trga že začel zdraviti. Finančni sistem okreva, je prepričan ameriški finančni minister. (Foto: Reuters) Po Geithnerjevih besedah so za zdravljenje zaslužni vladni ukrepi, zaradi česar so se skrbi za sistemsko tveganje zmanjšale in so se pogoji za posojanje začeli na splošno izboljševati. Kljub pozitivnim znakom pa je poudaril, da bo proces finančne obnove trajal še nekaj časa. Bodo zaskrbljene obraze na Wall Streetu zamenjali veseli? (Foto: Reuters) Wall Street v rdečem Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v sredo končalo v rdečih številkah. Osrednji delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri ravni 8284,89 točke, kar je za 184,22 točke oz. 2,18 odstotka manj kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 51,73 točke oz. 3,01 odstotka na 1664,19 točke. Geithner je tudi napovedal, da bodo majhnim bankam omogočili dostop do denarja, ki ga bodo zvezni vladi vrnile večje – tiste, ki so dobile pomoč iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi. Kot je povedal, pričakuje, da bodo v letu dni vrnile 25 milijard dolarjev. Nekatere med njimi so tudi že sporočile, da si to zelo želijo. Bančne direktorje namreč hudo motijo omejitve, ki so prišle z denarjem, na primer na višino plač in drugih kompenzacij. Prav zaradi tega ni jasno, ali bodo ponudbo izkoristile manjše banke, to je tiste z manj kot 500 milijoni dolarjev kapitala, ki so doslej že vrnile 1,2 milijarde dolarjev. Prav tako ni jasno, kako se bo odzval kongres. Nekaj kongresnikov je opozorilo, da zakon o 700 milijardah dolarjev ne predvideva, da se vrnjeni denar posoja naprej, ampak bi ga bilo treba nameniti za zmanjšanje javnega dolga. Z reformami proti ponovitvi krize Geithner je napovedal, da bodo v naslednjih tednih objavili predlog reform regulacij finančnega sistema, ki naj bi poskrbele za to, da se kriza ne ponovi več. Predlog bi od velikih bank zahteval, da plačujejo v poseben sklad za tveganje, s pomočjo katerega bi se potem reševale, če ponovno padejo v težave. Eden od glavnih poudarkov reforme pa bo zahteva za povečanje bančnih rezerv.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2009-05-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenke-placane-manj-od-slovencev.html	Slovenke plačane manj od Slovencev	plača, bruto, gradbeništvo, zdravstvo, statistični, urad	Slovenke plačane manj od Slovencev Plače žensk v Sloveniji so lani zaostajale za plačami moških. Povprečna mesečna bruto plača žensk je v povprečju za 74 evrov nižja od mesečne plače moškega. Razlika je bila po ugotovitvah statističnega urada še vedno največja v zdravstvu in socialnem varstvu. (Foto: Reuters) Povprečne bruto plače so bile tudi lani najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je sicer delala več kot tretjina vseh zaposlenih v Sloveniji. V tej regiji zaposlene osebe so imele v povprečju za 200 evrov višjo bruto plačo od povprečne v Sloveniji. Po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač (ta temelji na obstoječih administrativnih virih) je lani povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, znašala 1616 evrov, medtem ko je povprečna plača žensk znašala 1542 evrov, navaja statistični urad in poudarja, da gre za povprečja in da do razlik prihaja tudi zaradi različne izobrazbene ter starostne in poklicne strukture. Povprečna mesečna bruto plača žensk je lani tako znašala 95,4 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških, torej je bila od njihove v povprečju nižja za 74 evrov. Največje razlike v zdravstvu in socialnem varstvu, najmanjša v dejavnosti oskrbe z električno energijo Razlika med bruto plačami moških in žensk je bila še vedno največja v zdravstvu in socialnem varstvu – ženske so imele lani v povprečju za 27,4 odstotka nižjo plačo kot moški v tej dejavnosti. Nekoliko manj, za 26,2 odstotka, so plače žensk zaostajale za plačami moških v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Povprečne bruto plače zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo so bile lani v zasebnem sektorju za 1,3 odstotka višje od povprečnih bruto plač zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju in za 4,2 odstotka višje od povprečnih bruto plač zaposlenih z enako izobrazbo v sektorju država. Višje bruto plače od visokošolsko izobraženih zaposlenih v zasebnem sektorju pa so imeli visokošolsko izobraženi zaposleni v javnih družbah, ti so imeli za 10,9 odstotka višje bruto plače od zaposlenih z enako izobrazbo v zasebnem sektorju in za 15,6 odstotka višje bruto plače od zaposlenih z enako izobrazbo v sektorju država. Razloga za razlike sta bila različna zastopanost spolov v teh dejavnostih in opravljanje različnih poklicev. Med zaposlenimi v zdravstvu in socialnem varstvu je bilo namreč več kot štiri petine žensk in le manj kot petina moških, tako je večje število žensk na manj plačanih delovnih mestih znižalo povprečje njihovih plač in povečalo razliko v primerjavi s plačami moških. Najmanjša je bila razlika v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in vodo – tu so se povprečne plače moških in žensk razlikovale za 2,9 odstotka ali 65 evrov v korist moških. Za okoli štiri odstotne točke več so plače žensk zaostajale za plačami moških še v javni upravi in obrambi ter v obvezni socialni varnosti (za 6,9 odstotka ali 132 evrov). Ženske so bolje plačane v gradbeništvu So pa bile bruto plače žensk v povprečju višje od bruto plač moških v dejavnostih gradbeništvo (za 19,9 odstotka), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 15,8 odstotka) ter promet in skladiščenje (za 15,3 odstotka). Tudi v teh dejavnostih je bila vzrok za razlike različna zastopanost spolov, saj so bile v vseh treh omenjenih dejavnostih ženske v manjšini, vendar so pretežno opravljale bolje plačana dela.	STA,Saša Senica	24ur	2012-09-27 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mercator-vsaj-do-konca-leta-brez-sprememb-cen-kruha.html	Vsaj do konca leta brez sprememb cen kruha	mercator, kruh, cena, pek, pecivo	Vsaj do konca leta brez sprememb cen kruha Slovenski trgovci zagotavljajo, da kruha ne bodo dražili vsaj do konca leta. Kot je znano, so peki pred časom napovedali, da bodo kmalu dvignili cene kruha in peciva. Peka kruha (Foto: POP TV) Čeprav so peki pred časom napovedali, da bodo kmalu dvignili cene kruha in peciva, saj da naj bi jih k temu silile višje cene pšenice na svetovnih trgih ter višji stroški dela in trošarine, pa potrošniki ne bomo prikrajšani. Največji slovenski trgovci namreč zagotavljajo, da cen kruha vsaj do novega leta ne bodo višali. Kot je pojasnila članica uprave Mercatorja Mateja Jesenek, so bile cene kruha kar nekaj leta stabilne, tudi zdaj pa so v družbi uvedli ukrepe pospeševanja prodaje, da sprememb cen v tem segmentu ne bo. V družbi po besedah Jesenkove za zdaj tudi nimajo pretiranega navala, kar se tiče najav cen dobaviteljev. Tudi v Tušu so zagotovili, da sami cen ne bodo dvigovali, napovedi dobaviteljev o podražitvah prav tako še niso prejeli. Tudi v Sparu ne bodo povišali cen izdelkov pekarne Spar. Če pa bodo cene dvignili dobavitelji, bodo morali tako narediti tudi sami. Vendar ta odločitev še ni padla, jaz garantiram samo za pekarno Spar, da se cene ne bodo spremenile, je dejal generalni direktor Spara Igor Mervič. V E.Leclercu pa so prepričani, da ni tehtnega razloga za dvig cen kruha.	STA,Primož Jambrek,Š.V.	24ur	2010-08-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/menedzerski-odkup-merkurja.html	Menedžerski odkup Merkurja	bine, kordež, merkur, menedžerski, odkup	Menedžerski odkup Merkurja Bine Kordež skupaj z mendežerji postaja večinski lastnik Merkurja, Slovenija pa s tem dobiva nove bogataše zahodnega tipa. NA	M.M.	24ur	2007-10-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/umiranje-primorja-delavcem-zaceli-deliti-odpovedi.html	,Umiranje, Primorja: delavcem začeli deliti odpovedi	primorje, stečaj, delavec, delavci, ožbej, marc, damjan, volf, marjan, poljšak, rudolf, hramec, odpoved	Umiranje Primorja: delavcem začeli deliti odpovedi Zaposlenim v Primorju so zaradi stečaja začeli deliti odpovedi delovnega razmerja. Med delavci je veliko takih, ki spadajo v zaščiteno kategorijo in si bodo težje našli novo zaposlitev. (Foto: Dare Čekeliš) Zaposlenim v Primorju so danes začeli deliti odpovedi delovnega razmerja zaradi stečaja. Kot je dejal vodja splošno-kadrovskega sektorja v Primorju Ožbej Marc je bilo ob stečaju zaposlenih 651 delavcev. Med delavci je veliko zaščitenih kategorij, 280 jih je starejših od 55 let, 75 pa invalidov. Predvsem slednji bodo zelo težko našli novo zaposlitev, približno polovica vseh pa bi lahko delo našla v prihodnjih šestih mesecih, je še povedal Marc. Po četrtkovem začetku stečajnega postopka v Primorju je novogoriško okrožno sodišče začelo stečaj tudi v Primorju Avtoservis, ki je imel pred stečajem osem zaposlenih. Po besedah vodje koordinacije sindikatov v Primorju Damjana Volfa pričakujejo, da bo novogoriško sodišče danes podprlo začetek stečajnega postopka tudi v Primorju Instalacijah s 30 do 35 zaposlenimi delavci. Ajdovski župan Marjan Poljšak, ki že vseskozi išče možne rešitve za zaposlitev brezposelnih delavcev Primorja, pa je na četrtkovi izredni seji predlagal nekaj ukrepov, ki so jih svetniki sprejeli. Mnogi so sicer menili, da je razprava in celotna izredna seja občinskega sveta odveč, saj so se razmere v času med sklicem in izvedbo seje močno spremenile. Svetniki ajdovske občine so se zavzeli za to, da bodo pomagali skupini strokovnjakov, ki želijo ohraniti gradbeno dejavnost in s tem vse strokovno znanje v novem podjetju. Obenem pa so se svetniki zavzeli za ohranitev blagovne znamke Primorja in referenc. Poljšak je dejal, da se bo v prihodnjih dneh zagotovo sestal s stečajnim upraviteljem Primorja Rudolfom Hramcem, sodelovali pa naj bi tudi z upniškim odborom in drugimi, ki lahko vplivajo na potek stečaja.	STA,N.D.	24ur	2012-06-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nadzorniki-gen-energije-razresili-direktorja-novsaka.html	PS: brutalnost odpuščanja vseh, ki nimajo prave izkaznice, je presegla vse meje zdravega razuma	novšak, nadzorni, svet, gen, energija, odpoklic, šalamun, razrešitev	PS: brutalnost odpuščanja vseh, ki nimajo prave izkaznice, je presegla vse meje zdravega razuma Nadzorniki Gen Energije so razrešili direktorja Martina Novšaka zaradi neodgovornega ravnanja v zvezi z jedrsko varnostjo v Sloveniji ter vrste odločitev, ki so vplivale na slabše poslovanje družbe. Nadzorniki so razrešili Novšaka. (Foto: POP TV) Nadzorni svet družbe Gen Energija je na današnji seji razrešil direktorja Martina Novšaka. Začasno bo družbo pol leta vodil strokovnjak za jedrsko tehniko Igor Šalamun. Najpomembnejši razlog za odpoklic Novšaka je dopis, ki mu ga je 9. januarja poslal francoski inštitut za jedrsko in sevalno varnost IRSN, so po seji sporočili iz nadzornega sveta. V dopisu namreč IRSN poslovodji Gen Energije zaradi geoloških in seizmičnih danosti lokacije izrecno odsvetuje gradnjo novega bloka ob obstoječi jedrski elektrarni in ga prosi, da s pismom nemudoma seznani tudi Upravo za jedrsko varnost RS in upravo Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Vendar pa nadzorni svet s tem dopisom ni bil seznanjen, prav tako pa Novšak o njem ni nemudoma seznanil Uprave za jedrsko varnost RS, ki nadzira varnost jedrske elektrarne v Krškem. Takšno ravnanje poslovodje je povsem neodgovorno in ga nikakor ni mogoče razumeti niti kot skrb za jedrsko varnost niti kot profesionalno gesto vestnega in odgovornega gospodarstvenika, so zapisali nadzorniki, ki Novšaku očitajo tudi vrsto odločitev, ki so vplivale na slabše poslovanje družbe. Kot pojasnjujejo nadzorniki, so Novšaka od novembra 2011 večkrat pozvali, naj jim omogoči vpogled v poslovne knjige in računovodske izkaze družbe ter da naj poroča oz. pojasni odhodke v zvezi z izvedenimi kapitalskimi naložbami, prometu z vrednostnimi papirji in prometu z nepremičninami v zadnjih dveh letih, vendar pa tega ni storil. S tem je direktor nadzornemu svetu onemogočil izvajanje njegovih zakonskih nalog pri nadzorovanju vodenja poslov družbe ter pregledovanju in preverjanju poslovnih knjig družbe, so zapisali. Po oceni nadzornikov in zunanjih ocenjevalcev se donosnost poslovanja družbe v zadnjih štirih poslovnih letih konstantno in sistematično poslabšuje. Tako je čisti dobiček družbe za leto 2011 znašal samo še 19 odstotkov dobička iz leta 2009, čista donosnost kapitala pa se je z 12,2 odstotka v letu 2009 znižala pod dva odstotka v letu 2011. Nadzorniki so opazili tudi, da so bili v bilancah narejeni popravki rezervacij navzgor, kar pomeni, da je rezultat družbe dejansko še slabši. Tako slabe donosnosti po njihovem mnenju ni mogoče pojasniti z objektivnimi okoliščinami, recimo z gospodarsko krizo, saj se proizvodnja in prodaja električne trgovine nista toliko zmanjšali. Zaradi vsega tega je nadzorni svet izgubil zaupanje v Novšaka in se odločil, da poišče novo vodstvo družbe, ki bo delovalo v skladu s pričakovanji lastnikov in na način, kjer bo skrb za jedrsko varnost nedvoumna prioriteta. (Foto: Damjan Žibert) Novšak presenečen Odločitev nadzornikov za razrešitev Novšaka naj bi bila sicer tesna, sam Novšak pa je nad njo presenečen. Delal sem v Nuklearni elektrarni Krško, sem šolan za to, na področju jedrske varnosti dobro poznam te stvari. Zelo dobro smo zagotavljali jedrsko varnost in dobro obratovanje teh enot, tu ne vidim nobenih razlogov za zamenjavo, je dejal. Oglasili pa so se tudi v poslanski skupini PS, od koder so sporočili, da je brutalnost odpuščanja in degradiranja vseh, ki nimajo strankarske izkaznice še nekaj dni vladajoče stranke, presegla vse meje zdravega razuma . Kot pravijo, je vlada po zadnjih imenovanjih načelnikov upravnih enot posegla še v energetiko. Pri sredini razrešitvi Šalamuna z mesta državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu je šlo po mnenju PS za podoben manever kot v primeru generalnega sekretarja vlade, ki je bil pozneje imenovan za načelnika Upravne enote Grosuplje – vlada je s Šalamunovo razrešitvijo omogočila, da se ga imenuje za predsednika uprave Gen Energije. S tem si je SDS v celoti podredila oba slovenska energetska stebra, HSE in Gen energijo. V PS bomo storili vse, kar je v naši moči, da se takšna plenilska, krivična in za Slovenijo škodljiva politika čim prej konča, so zapisali.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-03-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/neusklajena-policija-in-notranje-ministrstvo.html	Tovšakova v pokoj, delavci dobili odpovedi	vegrad, odpoved, srečko, čater, sindikat, sindikalist, dopis, policija, mnz, ministrstvo, za, notranje, zadeve, delavec, plača, upravna, enota	Tovšakova v pokoj, delavci dobili odpovedi Hilda Tovšak je ob uvedbi stečaja Vegrada odšla v pokoj. Delavci Vegrada pa so dobili odpovedi pogodb o zaposlitvi. Po poteku 15-dnevnega odpovednega roka se bodo prijavili na zavod za zaposlovanje. Hilda Tovšak se je upokojila. (Foto: Aljoša Kravanja) Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je ob uvedbi stečaja družbe 6. oktobra odšla v pokoj, je potrdila stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril. Grilova je še dodala, da je informacijo o upokojitvi Tovšakove prejela prav danes. Ker pa je Tovšakova še vedno lastnica ene hčerinske družbe Vegrada, in sicer Vegrada AV, pa Grilova pričakuje, da se bosta z nekdanjo direktorico Vegrada o tem še pogovarjali. Za komentar smo poklicali Hildo Tovšak, a odločitve ni želela komentirati. Okrožno sodišče v Celju je stečaj Vegrada začelo 6. oktobra, potem ko je direktor Boris Medved umaknil predlog prisilne poravnave družbe. Vegrad je bil konec junija letos upnikom dolžan skoraj 241 milijonov evrov, v postopku stečaja pa imajo upniki do 6. januarja 2011 čas za prijavo terjatev. Delavci dobili odpovedi Delavci Vegrada, ki je od prejšnje srede v stečaju, so dobili odpovedi pogodb o zaposlitvi, je potrdil sindikalist Srečko Čater. Po poteku 15-dnevnega odpovednega roka se bodo prijavili na zavod za zaposlovanje in začeli iz jamstvenega sklada uveljavljati neporavnana plačila. Skupno so razdelili okoli 580 odpovedi pogodb delavcem, ki so bili do zdaj zaposleni v krovni družbi Vegrad. V svobodnem sindikatu pa od stečajne upraviteljice Alenke Gril zahtevajo, da čim prej sproži stečaje tudi drugih z Vegradom povezanih podjetij, ki so plačilno nesposobna in že več mesecev niso poravnala plač delavcem. V hčerinskih družbah jih je po Čaterjevih informacijah sicer zaposlenih še približno 980. Računalničarji so odšli Po Čaterjevih trditvah je večina dokumentov nična, računalničarji pa so izklopili računalnike, zato stečajna upraviteljica zelo težko prihaja do informacij. Računalničarji in zaposleni, ki so delali na računalnikih, namreč štiri mesece niso dobili plač, zato so odšli. Prepričan je, da jim nekdanji predsednik uprave Boris Medved ni želel plačati, zato da je povzročil informacijski mrk . Pojasnil je, da skuša zdaj stečajna upraviteljica priti v stik z informatiki, ki so vzpostavili računalniške programe za podjetje. Želi namreč znova vzpostaviti sistem, s pomočjo katerega bi lahko pridobila potrebne informacije za stečajni postopek. Grilova je sicer zanikala, da bi s težavo prihajala do informacij. Dejala je, da so ljudje res odhajali, vendar je optimistična, da bodo sistem znova zagnali. Vegradova delavca (Foto: Blaž Garbajs) Dva dopisa, ki si nasprotujeta? Čaterja je zmotil tudi ponedeljkov dopis policije, v katerem obveščajo o izteku vizumov za delavce iz BiH, ki morajo zato zapustiti Slovenijo . Vlada je obljubila nekaj čisto drugega, je opozoril. Moti ga slaba povezanost med notranjim in delovnim ministrstvom ter uradom za tujce. Upravna enota pred novim dogovorom ni izdala dovoljenja za bivanje, če tujec nima prihodkov. Vegradovi delavci so prihodke imeli, samo niso jim jih izplačali. Prejšnji teden je namreč z urada za tujce dobil pojasnilo, da imajo tuji delavci v skladu z dogovorom pravico do bivanja v Sloveniji, ker jim miruje pravica do nadomestila. Ker brez svoje krivde niso dobili plač, bi jim morali podaljšati vizume, je dejal. Strokovnega sodelavca Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Gorana Lukiča je tudi zmotil dopis policije, ki so ga prejeli prejšnji teden. V njem piše, da policija nima pooblastil, če delodajalec krši delovno zakonodajo oziroma ni izplačal plač . Poudaril je, da je prej dobil stališče notranjega ministrstva, da je pisna izjava delavca, da ni dobil izplačane plače, dovolj za vložitev vloge za podaljšanje začasnega bivanja na upravni enoti. Ker vidi nasprotje med mnenjema, pričakuje, da se bosta državna organa poenotila v korist delavcev.	STA,Špela Zupan,V.L.	24ur	2010-10-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rusija-odprla-plinske-ventile.html	Ruski plin pritekel v Slovenijo	plin, gazrpom, rusija, ukrajina, oskrba, zaloga, izvoz, tranzit, dogovor	Ruski plin pritekel v Slovenijo V Slovenijo je pritekel zemeljski plin iz Rusije, je za 24ur.com potrdil direktor Geoplina Alojz Stana. Plin potuje s hitrostjo 40 kilometrov na uro in pod pritiskom od 50 do 70 barov. Zemeljski plin iz Rusije je v Slovenijo pritekel ob 17. uri. Vse poteka nemoteno, je za 24ur.com povedal direktor Geoplina Alojz Stana. Gazprom v Slovenijo dobavlja zemeljski plin že od leta 1978, pogodba pa se izteče leta 2017. Vodja sektorja za oblikovanje pogodb in oblikovanje cen s partnerji v družbi Gazprom Sergej Komlev je pojasnil, da letno v Slovenijo dobavijo okoli 600 milijonov kubičnih metrov ruskega plina. Ruska stran je zjutraj odprla pipe Na novico, da je plin končno na poti v EU, se je danes v Bruslju odzval tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izrazil veliko nezadovoljstvo z ravnanjem Rusije in Ukrajine pri reševanju plinske krize. Bil sem zelo razočaran nad tem, kako sta se vodstvi teh dveh držav pogajali, je poudaril in dodal, da tako sistematičnega kršenja sporazumov še ni videl. Hkrati je poudaril, da sta Rusija in Ukrajina pomembni partnerici in da je v interesu EU, da še naprej razvija odnose z njima. (Foto: Reuters) Danes lahko – končno – pozdravimo ponovno vzpostavitev dobave plina Evropi. Ruska stran je zjutraj odprla pipe in ukrajinska stran je omogočila pretok plina. Naši opazovalci na terenu poročajo, da plin teče normalno, pritisk v sistemu se krepi in plin teče preko ukrajinske meje na Slovaško. Tako lahko sedaj svojim državljanom rečemo: plin je končno na poti, je poudaril Barroso. Vse strani se morajo nekaj naučiti iz te krize, meni Barroso. Ne smemo si privoščiti, da bi se to v prihodnosti še ponovilo. Novo leto je za ognjemete in praznovanje, ne za plinske krize. To ne more postati običajni letni dogodek. Nehati moramo zgolj govoriti o energetski varnosti, začeti moramo ukrepati, je poudaril. EU se mora po njegovih besedah osredotočiti predvsem na hiter razvoj infrastrukture za energetske potrebe Evrope ter spodbujati diverzifikacijo energetskih virov in poti. Pri tem je predsednik komisije pozval k hitremu dogovoru med državami članicami o predlogu komisije za porabo petih milijonov evrov za razvoj infrastrukture, predvsem energetske. Barroso je opozoril tudi na širšo sliko . Ta boleča epizoda je ostro opozorilo EU, da mora jemati energetsko varnost resno, je poudaril in dodal, da se energetska varnost začne doma. Plin v EU Po skoraj dvotedenski blokadi je ruski plinski monopolist Gazprom v ukrajinske tranzitne plinovode vnovič začel pošiljati zemeljski plin za zahodno Evropo. Ukrajinska premierka Julija Timošenko je v Moskvi povedala, da je Gazprom začel z dobavami ob 2. uri po srednjeevropskem času. Vnovično vzpostavitev dobav je Timošenkova spremljala na Gazpromovi kontrolni točki v Rusiji. Plin je iz Rusije stekel ob 2. uri zjutraj. (Foto: Reuters) Po podatkih iz Gazproma EU dnevno prejema 348 milijonov kubičnih metrov ruskega plina, Ukrajina pa 75 milijonov kubičnih metrov. Podpis dogovora Odpravo blokade je omogočila razrešitev večmesečnega spora glede cen plina in pogojev dobave. Moskva in Kijev sta nove desetletne pogodbe podpisala v ponedeljek popoldne. V skladu z novim dogovorom bo Ukrajina prejemala plin po 20 odstotkov nižji ceni, kot velja za Evropo. Po ruskih podatkih tako cena znaša 450 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina. Cene se bodo oblikovale na četrtletni ravni. (Foto: Reuters) V letošnjem prvem četrtletju bo Ukrajina po besedah prvega moža Gazproma Alekseja Millerja za 1000 kubičnih metrov plina iz Rusije plačevala po 360 dolarjev. Za iste količine plina je lani plačevala 179,50 dolarja. Miller je Ukrajini zagrozil, da bodo ceno plina podvojili, če bo tako kot v preteklosti prihajalo do novih zamud pri plačilu, Rusija pa lahko v skladu z novimi pogodbami zahteva tudi plačilo vnaprej. Medtem pa Rusiji letos ne bo treba plačevati višjih cen za uporabo ukrajinskih tranzitnih plinovodov. Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je povedal, da bo Ukrajina začela polno ceno za ruski plin plačevati leta 2010, ko bo tudi Rusija začela plačevati tržno ceno za tranzit plina. Rusija bo torej za tranzit plina prek Ukrajine plačevala po 1,70 dolarja na 100 kilometrov, kar je 60-odstotni popust, je povedal ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in spomnil, da bo cena plina za Ukrajino nižja le za 20 odstotkov.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2009-01-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vstop-v-svet-polnega-formata-canon-eos-6d.html	Vstop v svet polnega formata: Canon EOS 6D	oglas, oglasno, sporočilo, pr, sporočilo, canon	Vstop v svet polnega formata: Canon EOS 6D Canon EOS 6D ima vse prednosti vrhunskih fotoaparatov polnega formata te znamke. Hkrati pa velja za najlažji DSLR na svetu s tem tipalom, zaradi česar je idealen sopotnik popotnih, portretnih in krajinskih fotografov. Je odlična izbira za tiste, ki sta jim pomembna natančen nadzor nad globinsko ostrino in izkoristek prednosti obsežnega nabora širokokotnih objektivov EF v sistemu EOS. Tipalo CMOS z 20,2 milijona točkami, visoka občutljivost ISO 25.600 in izredno hiter 11-točkovni sistem samodejnega ostrenja AF zagotavljajo fotografije brez kompromisov pri kakovosti. Robustno ohišje, delno narejeno iz magnezija, je odporno proti prahu in kapljam ter ima intuitivno razporeditev gumbov za lažje upravljanje. Zmogljiv procesor DIGIC 5+ ponuja različne samodejne in ustvarjalne načine slikanja, ki dopolnjujejo popolnoma ročno upravljanje ter omogočajo prilagajanje različnim tipom uporabnikov. EOS 6D je prvi EOS z vgrajenima Wi-Fijem in GPS-om, ki fotografom omogočata zajemanje fotografij, opremljenih s podatki o lokaciji, in njihovo pošiljanje na računalnik, v oblak ali na pametne telefone. Canon EOS 6D je prejemnik prestižnega naslova evropski napredni SLR fotoaparat leta 2013-2014 po izboru organizacije EISA. Preverite izjemno ponudbo za nakup EOS 6D, obsežnega nabora objektivov in bliskavic v Canonovi zimski promocijski akciji Cashback 2013 na www.canon.si/cashback.	T.M.	24ur	2013-12-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-stevilnih-sluzbah-je-premalo-ljudi.html	,V številnih službah je premalo ljudi,	izhodna, strategija, gospodarstvo, javni, sektor, gaspari, posedij	V številnih službah je premalo ljudi Po sprejetju izhodne strategije, ki predvideva 1600 manj zaposlenih v javnem sektorju, sindikati dvomijo v uresničljivost tega cilja. Gaspari je vodil oblikovanje vladne izhodne strategije. (Foto: Miro Majcen) Cilj o zmanjšanju števila zaposlenih za 1600 javnih uslužbencev letno, ki je zapisan v četrtek sprejeti izhodni strategiji 2010–2013, je po mnenju vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija težko uresničljiv. To je teorija vlade. Temu sicer nismo nasprotovali, vendar pa dvomimo, da je to možno doseči. V številnih službah je namreč že zdaj premalo ljudi, je povedal Posedi in dodal, da je znano, da primanjkujejo na primer zdravniki in medicinske sestre ter osebje v domovih za ostarele. Razen tega pa tudi vojska in policija nimata namena zmanjševati, tako da gre verjetno le za neko deklarativno številko, je še dejal. Ukrepi za doseganje konsolidacije javnih financ med drugim zajemajo izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, znotraj katerega so predvideni optimizacija procesov javne uprave, racionalizacija in poenostavitve administrativnih postopkov in znižanje stroškov dela v javnem sektorju. V okviru slednjega je predvideno tudi omenjeno zmanjšanje števila zaposlenih za po en odstotek letno. Kot je pojasnil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, javni sektor letno porabi okrog štiri milijarde evrov, pri čemer okrog 75 odstotkov sredstev dobi iz javnih virov. Torej je odgovornost države, da se uporaba tega deleža javnih sredstev bistveno izboljša in na drugi strani, da se poveča delež tistih sredstev, ki jih lahko ti sektorji pridobijo na trgu, je prepričan Gaspari, ki je vodil oblikovanje vladne izhodne strategije. Posedi na slednje odgovarja, da je za manj denarja manj muzike . Če nekdo ni pripravljen plačati določenega standarda, je verjetno treba standard znižati, je povedal in dodal, da se bo kakovost zagotovo znižala, ker se bo verjetno znižala tudi zainteresiranost javnih uslužbencev za delo v javnem sektorju. Torej bodo delo poiskali kje drugje in bodo v javnem sektorju ljudje, ki bodo pripravljeni delati za tisti denar, ki pa ni bog ve kaj.	STA,V.L.	24ur	2010-02-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zerjav-tezav-se-je-treba-lotiti-pozitivno.html	Žerjav: Težav se je treba lotiti pozitivno	radovan, žerjav, minister, gospodarski, razvoj, tehnologijo, podjetje, delodajalec, združenje, kriza	Žerjav: Težav se je treba lotiti pozitivno Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je poudaril, da je pred Slovenijo težko obdobje dveh ali treh let, vendar sam na to ne gleda povsem črno, saj se je težav vselej treba lotiti pozitivno. Slovenija je v preteklosti premalo pozornosti namenila razvoju malih in srednje velikih podjetij, preveč pa trgovini in drugim panogam brez prave dodane vrednosti, je na 13. posvetu delodajalcev, ki ga je v Radencih pripravilo Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov, povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Pravi, da je ena prvih nalog nove vlade predvsem konsolidacija javnih financ, saj bo država le na ta način dala jasen signal mednarodnim finančnim trgom, da je sposobna sama urejati to področje. Le tako bo namreč po njegovem mnenju mogoče ustaviti padanje bonitetnih ocen, kar je ključno za pridobivanje svežega kapitala po kolikor toliko sprejemljivih obrestnih merah. Ključno pri sprejemanju rebalansa pa je, da kljub vsem težavam v okviru mogočega poskrbimo za finančno razbremenitev gospodarstva skozi nekatere davčne olajšave. Ob tem je potrebno sistematično preučiti zakonodajo in na tistih področjih, kjer nas ne stane nič, potrebujemo zgolj dobro voljo, spremenimo kakšno zadevo, ki danes gospodarstvu povzroča nepotrebne stroške, je dejal gospodarski minister. Žerjav je za pozitivo. (Foto: Damjan Žibert) Med pomembnimi nalogami je Žerjav izpostavil tudi podlago za izvajanje ukrepov v novi finančni perspektivi med letoma 2014 in 2020. Poleg splošnih ukrepov za povečevanje konkurenčnosti bo vlada posebno pozornost namenila tudi pametni specializaciji oziroma najbolj naprednim podjetjem in dejavnostim, pri katerih je v Sloveniji dovolj znanja in kompetenc ter s katerimi se da narediti želeni razvojni preboj. Z vso resnostjo se namerava vlada po njegovih besedah lotiti tudi zaključevanja aktualnih ukrepov, financiranih iz sredstev strukturne politike. Po Žerjavovih besedah bi na tem področju lahko bili do zdaj uspešnejši, nikakor pa si ne sme država dovoliti, da bi kakšen cent od razpoložljivih štirih milijard evrov ostal v Bruslju. Prav ta denar je namreč, kot je dejal, praktično edini kapital, ki ga ima Slovenija trenutno na razpolago za spodbujanje gospodarske rasti. Žerjav: Težav se je treba lotiti pozitivno Žerjav je poudaril, da je pred Slovenijo težko obdobje dveh ali treh let, vendar sam na to ne gleda povsem črno, saj se je težav vselej treba lotiti pozitivno. Kot je še dejal, verjame v slovensko gospodarstvo in njegove kompetence ter se zaveda, da gospodarstveniki od vlade pričakujejo veliko, morda celo preveč v sedanjih razmerah. Zagotovil je, da se bodo trudili zagotoviti vse za nov preboj gospodarstva, vendar je dodal, da so okviri kljub vsemu omejeni. Treba je zajeziti sivo ekonomijo Da veliko pričakujejo od vlade, je potrdil tudi prvi mož Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, ki ga veseli, da jim bodo prisluhnili in vzpodbudili razvoj malega gospodarstva. Med najnujnejšimi ukrepi omenja predvsem zajezitev sive ekonomije, zaradi katere gre mimo državne blagajne deset milijard evrov. Z vsaj delno omejitvijo tega pojava se namreč Sloveniji po njegovih besedah sploh ne bi bilo treba zadolževati. Predvsem mora Slovenija postati pravna država in kaznovati tiste, ki ne plačujejo prispevkov za svoje zaposlene in tako z dumpingom konkurirajo našim obrtnikom, je dejal Pavlinjek, ki želi tudi poenostavitev načina poslovanja s pavšalnim davkom. Ob tem poudarja tudi pomembnost ureditve delovno-pravne zakonodaje ter pokojninsko in zdravstveno reformo. Za kaj takega pa bo potreben dogovor med socialnimi partnerji, saj si ne predstavlja normalnega delovanja vlade, če bo ta ves čas pod grožnjo referendumov.	STA,M.M.	24ur	2012-03-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-pravila-borze.html	Nova pravila borze	borza, ljubljanska, trgovanje, pravila, nova	Nova pravila borze Začela so veljati nova pravila borze, ki jih Ljubljanska borza uvaja zaradi uvedbe novega borznega trgovalnega sistema Xetra ter s tem povezane spremembe organizacije in delovanja trga. Osrednja sprememba novih pravil je prehod na zaključni tečaj kot uradni borzni tečaj vrednostnih papirjev. Za boljše oblikovanje zaključnih tečajev se v neprekinjenem trgovanju uvaja zaključna avkcija, v kateri se dodatno koncentrirata ponudba in povpraševanje. (Foto: Dare Čekeliš) Sprememba na trgovalnem sistemu Xetra bo tudi prehod od statičnega omejevanja tečajev k njihovemu dinamičnemu upravljanju. Fiksne dnevne omejitve gibanja tečajev vrednostnih papirjev glede na predhodni uradni tečaj (trenutna 10-odstotna omejitev) bodo nadomeščene z drugimi dinamičnimi in tržnimi varovalnimi mehanizmi, kot so podaljšane prekinitvene avkcije in tržne prekinitvene avkcije. Prav tako se bo povečala vloga borze pri večjih tržnih neravnovesjih. Z uvedbo Xetre bo nabor naročil širši, zato bo borznim posrednikom lažje prilagoditi trgovalne taktike interesom njihovih strank. Sklepanje poslov s svežnji bo spremenjeno. Ukinja se trgovanje s svežnji preko posebnih naročil v trgovalnem sistemu, vendar bo še vedno na voljo sistem za prijavljanje poslov s svežnji, ki lahko kot do sedaj od tržnih tečajev odstopajo le vnaprej določen odstotek. Določbe pravil borze se bodo začele uporabljati ob uvedbi Xetre, to naj bi Ljubljanska borza uvedla še letos. Ob uvedbi Xetre se bo prilagodila segmentacija borznega trga, tako da bo po novem borzni trg namesto dosedanjih štirih vključeval tri segmente, in sicer trge delnic, obveznic in strukturiranih produktov. Dosedanja trga delnic investicijskih družb in investicijskih kuponov se preneseta v borzni trg strukturiranih produktov. Za družbe prve kotacije se spremeni ureditev pri sestavi četrtletnega poročila, ki je po novem predpisana v skladu z mednarodnim računovodskim standardom 34 in začne veljati v letu 2011, ter pri finančnem koledarju, ki za leto 2012 postane obvezna javna objava.	STA	24ur	2010-11-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nekdo-bo-moral-odgovarjati.html	Delavci Elana v šoku	elan, skimar, sindikat, odvetnik, svetovanje, ferjan, štrlekar	Delavci Elana v šoku Predsednik sindikata Dušan Ferjan je bil po sestanku z vodstvom Skimarja vidno pretresen. Izvedeli smo en kup neverjetnih stvari, ki jih nismo pričakovali, je povedal. (Foto: POP TV) Predsednik uprave Ivan Štrlekar meni, da so pogodbe z odvetniškimi pisarnami upravičene in da so izplačane tarife primerljive ali celo razmeroma poceni glede na storitve odvetnikov v ostalih podjetjih. Prokurist Jože Kralj pa je na drugi strani prepričan, da so stroški previsoki, in je začel plačila odvetnikom zaustavljati. Predstavniki delavcev in vodstva Skimarja so na današnjem sestanku razpravljali o sporno visokih zneskih, ki jih podjetje plačuje zunanjim odvetnikom in svetovalcem. Po sestanku je predsednik sindikata Dušan Ferjan za 24ur.com dejal, da so slišali stvari, ki niso vzpodbudne. Bilo je veliko nasprotovanja med obema (vršilec dolžnosti predsednika uprave Ivan Štrlekar in prokurist Jože Kralj, op. p.), očitno sta si v laseh, je povedal. Očitno nihče noče prevzeti odgovornosti za visoka izplačila za pravna svetovanja. Predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček se je odločil, da je treba omenjena izplačila preučiti. Ni še sporočil, kaj to pomeni, menim pa, da mu zadeva zelo smrdi, je povedal Ferjan in dodal, da se bo moralo nekaj storiti. Menim, da sodelovanje v taki obliki ni mogoče. Ali bo zamenjana celotna uprava, pa je drugo vprašanje, je bil kritičen predsednik sindikata. Uprava je danes delavcem sporočila, da so letos v desetih mesecih za pravne, ekonomske in storitve revizije porabili 750.000 evrov. V letu 2007 so porabili 865.000 evrov, v letu 2006 1.244.000 evrov, v letu 2005 1.946.000 evrov, v letu 2004 770.000 evrov in v letu 2003 680.000 evrov. Sicer pa od lastnikov oziroma od nadzornega sveta, katerim mora uprava na ponedeljkovi seji predstaviti podrobnosti glede plačil odvetnikom, pričakujejo, da bodo ugotovili, ali je sedanja uprava sposobna voditi podjetje v prihodnje. Na podlagi odločitev nadzornega sveta se bo sindikat odločil o nadaljnih ukrepih. Na podlagi dejstev in spoznanj, ki jih imamo, pričakujemo, da nadzorni svet potegne odločne poteze v prid temu, da se te stvari takoj razrešijo. Takoj! Nas bodo pa morali hudičevo dobro prepričati, da lahko uprava ostane, je za 24ur.com povedal Ferjan. Dodaja, da z delom nadzornega sveta niso zadovoljni, saj bi moral pravočasno ukrepati in se sproti seznanjati s potekom dela v podjetju. Če ne bodo prejeli konkretnih in poštenih odgovorov, Ferjan ne izključuje niti možnosti stavke. Če pa se bo izkazalo, da določene službe niso delovale, kot bi morale, bodo delavci zahtevali tudi odstop tistih, ki dela niso opravili natančno in pošteno. Nekdo bo moral odgovarjati za to, je opozoril Ferjan. Gomišček deli skrbi delavcev Delavci Elana zahtevajo pojasnila. (Foto: Kanal A) Delavci so danes od uprave zahtevali tudi izplačilo preostanka božičnice v višini 200 evrov in 200 evrov regresa. Zahteva temelji na prepričanju, da če je denar za tako drage storitve, potem mora biti tudi denar za delavce, ter na podlagi v javnosti objavljenih pozitivnih poslovnih rezultatov. Te je po Štrlekarjevih besedah preuranjeno in brez dovoljenja uprave v javnost posredoval Kralj. Spomnimo, da bo 180 delavcev ostalo brez delovnega mesta. Kakšna bo odločitev nadzornega sveta glede morebitnih kadrovskih sprememb, danes ni želel prejudicirati niti prvi nadzornik Gomišček. Pojasnil je, da spornih pogodb še ni videl in da bodo o njih razpravljali na seji v ponedeljek zvečer. Vseeno upam, da zneski niso tako visoki, kot se govori v javnosti, če pa so, bomo zahtevali natančna pojasnila, je poudaril Gomišček, ki deli skrbi delavcev: Nekdo, ki dobi 400 do 500 evrov plače, ne bo nikoli razumel, da nekdo dobi 100.000 evrov. To so astronomske vsote, ki jih nekdo cel življenje ne zasluži, in če nekdo dobi tako visoko plačilo, mora imeti res kredibilne vzroke za to. Po podatkih, ki so na voljo Gomiščku, Elan Inventa še vedno posluje dobro, Elan oziroma zimski del letos posluje precej boljše kot lani, Elan Marine oziroma navtični del pa naj bi letos posloval veliko slabše. Štrlekar zagotavlja, da so letos uspeli prepoloviti izgubo celotne skupine Skimar z lanskih 8,4 milijona evrov na približno 4 milijone evrov. Ob tem je prepričan, da bi v primeru nadaljevanja sanacijskega programa Skimar lahko že prihodnje leto kljub krizi končal na pozitivni ničli. Tiskovni predstavnik kranjskih policistov Andrej Zakrajšek je za 24ur.com potrdil, da so včeraj prejeli anonimno ovadbo, ki se nanaša na dogajanje v podjetju Skimar“. Policija že preverja določene informacije. Več pa vam zaradi interesa preiskave ne morem povedati,“ je dejal Zakrajšek. Ferjan je informacijo, da zadevo preverjajo tudi kranjski kriminalisti, komentiral z besedami, da upa, da je to res in da se bo še kdo poglobil v te papirje . Štrlekar pa opozarja, da je zaradi spora v podjetju nastala težka situacija, v kateri je težko delati. Nadzorni svet bo zato moral ugotoviti, kakšna je vloga prokurista in kakšna vloga predsednika uprave, je poudaril Štrlekar, ki je prepričan, da imajo nesoglasja v vodstvu zagotovo negativne vplive na poslovanje. Štrlekar je zato tudi že predlagal razrešitev Kralja, ki danes ni želel dajati nobenih izjav in komentarjev. Oglasila sta se odvetnika Medtem ko delavci Elana trepetajo za svoja delovna mesta in delajo za mesečno plačilo, s katerim si lahko kupijo le najnujnejše življenjske potrebščine, Skimar plačuje ogromne zneske odvetnikoma Rajku Vrečarju in Danielu Planinšcu. Tako je Skimar avgusta plačal kar 32.882,76 evra za pravno svetovanje. Odvetnik Planinšec je omenjeni znesek prejel za 199 ur dela. To pa ni vse: prejel je tudi mesečni pavšal v višini 9.600 evrov. Septembra je odvetnik poleg že omenjenega pavšala prejel še 28.090,80 evra plačila. Na računu je zapisano, da je Planinšec opravljal pravni pregled sistema Skimar ter hčerinskih in odvisnih družb sistema. Visoke zneske je prejemal tudi Vrečar, ki je povedal, da je s sodelavci opravil zahtevno sedemmesečno delo. Odvetnika sta danes opozorila, da so skupaj s Štrlekarjem uspeli preprečiti, da bi se Skimar znašel v prisilni poravnavi ali celo stečaju. Kot rezultat sodelovanja navajata kar za 31,5 milijona evrov pozitivnih finančnih učinkov za Skimar. Ob tem je bil celotni zaslužek obeh odvetniških pisarn bistveno nižji, kot se prikazuje v javnosti, saj se je z zahtevnim pregledom Skimarjevih družb intenzivno ukvarjalo več oseb, opozarjata odvetnika. Pregledi so sedaj končani, trenutno pa sta v veljavi dve pogodbi s Skimarjem. Po prvi pisarna prejema 8000 evrov mesečnega pavšala, druga, ki je vezana na Skimarjeve pravde, pa je v celoti odvisna od uspehov odvetnikov. Samo pravda v primeru Korže je takšna, da v kolikor odvetnika narediva strokovno napako in nisva uspešna, odgovarjava vsak za devet milijonov evrov z vsem svojim osebnim premoženjem, sta še zapisala v sporočilu za javnost.	M.M.,STA	24ur	2008-12-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zadnji-nakupi-pred-podrazitvami.html	Zadnji nakupi pred podražitvami	podražitev, mleko, cena, drago, draženje, trgovina, zaloga, nakup	Zadnji nakupi pred podražitvami Nekateri so se pred podražitvijo mleka odpravili v trgovine, kjer so nakupili zaloge. Mnoge skrbi, kako bodo preživeli. NA	Staša Lozar,Tanja Volmut	24ur	2008-01-05 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oktobra-slovenijo-obiskalo-manj-turistov.html	Oktobra Slovenijo obiskalo manj turistov	turist, obisk, turisti, slovenija	Oktobra Slovenijo obiskalo manj turistov Oktobra je Slovenijo obiskalo kar dva odstotka manj turistov kot v enakem obdobju lansko leto. Obisk tujih gostov je upadel, obisk domačih gostov pa je ostal skoraj nespremenjen. Oktobra je bilo v Sloveniji za dva odstotka manj turistov. (Foto: Reuters) Oktobra je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 203.714 gostov, kar je dva odstotka manj kot oktobra lani. Po začasnih podatkih državnega urada za statistiko o turističnem prometu so v Sloveniji v prvih desetih mesecih zabeležili 2,4 milijona turistov oziroma dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lanski oktobrom je upadel obisk tujih gostov, in sicer za tri odstotke, na 122.465. Obisk domačih gostov pa je ostal skoraj nespremenjen, saj so jih oktobra našteli 81.249. V prvih desetih mesecih letos je v Sloveniji letovalo 909.392 domačih in 1,49 milijona tujih turistov. Število domačih gostov je bilo v tem obdobju za sedem odstotkov večje, medtem ko se je število gostov iz tujine zmanjšalo za šest odstotkov. V slovenskih turističnih krajih so oktobra zabeležili 559.758 nočitev domačih in tujih turistov, kar je enako kot oktobra lani. V prvih desetih mesecih letos pa je bilo v Sloveniji skupaj 7,42 milijona turističnih nočitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za odstotek manj. Med nočitvami je bilo oktobra 55 odstotkov tujih. Od tega so največ nočitev prispevali turisti iz Avstrije (21 odstotkov). Sledili so turisti iz Italije (19 odstotkov), Nemčije (11 odstotkov), Hrvaške (pet odstotkov), Rusije (štiri odstotke), Madžarske (štiri odstotke) in Japonske (tri odstotke).	STA	24ur	2009-11-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nestrpno-cakanje-na-skupscino.html	Vrhovnik Težakova in Bošković potrjena	igor, bavčar, istrabenz, petrol, ndf, maksima, holding	Vrhovnik Težakova in Bošković potrjena Nadzorni svet Istrabenza bosta do konca mandata dopolnita Alenka Vrhovnik Težak iz Petrola in Zoran Bošković iz NFD Holdinga, so na skupščini potrdili delničarji. Skupščina Istrabenza je podprla predlog nadzornega sveta družbe, da do konca mandata, 29. maja letos, nadzorni organ Istrabenza dopolnita Alenka Vrhovnik Težak in Zoran Bošković. Prav tako so podprli nasprotni predlog NFD Holdinga, po katerem bo večina novih nadzornikov - predstavnikov kapitala prišlo iz Petrola in družb okoli NFD. Bavčar ni komentiral odločitve lastnikov, dejal pa je, da je bil v življenju v številnih projektih v dobrem in slabem, zato bo v Istrabenzu ostal tudi v trenutnih razmerah . (Foto: Kanal A) Lastniki so na skupščini, na kateri je bilo navzočega 87 odstotkov kapitala, s 95,5 odstotka navzočih glasov, tudi z glasovi Maksime Holdinga, ki ima nekaj manj kot 26 odstotkov delnic Istrabenza in je v posredni lasti prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, podprli predlog NFD za imenovanje nadzornikov za nov štiriletni mandat. Nadzorni svet bodo tako po koncu maja sestavljali članica uprave Petrola Vrhovnik Težakova, Janez Grošelj in Tamara Jerman prav tako iz Petrola, član uprave NFD Holdinga Zoran Bošković, direktor Finetola Franci Strajnar in direktor Slovenskega zavarovalnega združenja Miroslav Kaluža. Petrol je sicer tretjinski lastnik Istrabenza, družbe okrog NFD pa imajo v lasti četrtino koprskega holdinga. Prvi mož NFD Stanislav Valant je zahteval, da skupščina o predlogu NFD odloča najprej, kar lastnikom več kot desetodstotnega deleža v posamezni družbi omogoča tudi zakonodaja. Ker je predlog dobil večinsko podporo, o ostalem niso odločali. To je precej razburilo predstavnike Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki so si po prvotnem predlogu Petrola obetali svojega nadzornika, predsednika združenja Kristjana Verbiča, v Istrabenzu. (Foto: POP TV) Predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina je povedal, da upravi z Bavčarjem na čelu zaupa, da bo speljala do konca sanacijo družbe, o samih pogovorih z bankami upnicami o reprogramiranju dolgov pa ni seznanjen. Dejal je, da je razočaran, ker zdajšnji nadzorni svet ni imel možnosti dati svojih predlogov za nove nadzornike, poleg tega pa ga moti, da ni v nadzornem svetu, na strani kapitala, zastopan nihče iz lokalnega okolja . Napovedal je še, da bo kmalu sklical sejo nadzornega sveta, o čem bodo govorili, pa ni želel povedati. Predsednik uprave Petrola Marko Kryžanovski je bil z izidom skupščine zadovoljen, saj bo novi nadzorni svet po njegovem bolj odražal lastniško strukturo kot dosedanji, v katerem do današnjega imenovanja nadomestnih članov, Vrhovnik Težakove in Boškoviča, Petrol in NFD nista imela svojih predstavnikov. Spomnimo... Kot je znano, je Petrol na zadnjih dveh skupščinah sicer že poskusil z imenovanjem svojih predstavnikov med nadzornike Istrabenza, vendar mu to ni uspelo, saj mu je vedno zmanjkalo nekaj odstotkov glasov. Zdaj pa mu je to s pomočjo družb okrog NFD - gre za NFD Holding, Finetol, Fidino in Daimond-, ki so na prejšnjih skupščinah podprla zdajšnjo upravo in nadzornike Istrabenza, to uspelo. Tabori med lastniki so se očitno zamenjali, ko je Maksima Holding razveljavila dogovor o skupnem nastopu pri prevzemu Istrabenzu, po katerem bi morala od podjetij okrog NFD do konca lanskega leta kupiti deleže omenjenih družb v Istrabenzu po ceni 102,50 evra za delnico. Zaradi posledic globalne finančno-gospodarske krize so se tečaji delnic na Ljubljanski borzi močno znižali, tudi Istrabenzovim delnicam, trenutno so vredne 21,48 evra, tako, da Maksima Holding teh delnic ceni 102,50 evra za delnico, tudi zaradi domnevno precejšnje zadolženosti, ni odkupila, s tem pa naj bi se skrhali odnosi med omenjenimi lastniki Istrabenza.	STA,N.D.,Urša Zupan	24ur	2009-03-04 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mlecni-izdelki-se-ne-bodo-drazili.html	Mlečni izdelki se ne bodo dražili	mleko, mlečni, izdelki, podražitve, hrana, denar	Mlečni izdelki se ne bodo dražili Mleko in mlečni izdelki se za razliko od mesa in kruha v Sloveniji do konca leta ne bodo podražili, zagotavljajo mlekarji. Poraba tekočega mleka na člana gospodinjstva v Sloveniji pada. (Foto: POP TV) Predsednica Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) mlekarstva Slovenije Ivanka Valjavec je pojasnila, da poraba tekočega mleka na člana gospodinjstva v Sloveniji pada, nekoliko pa se povečuje letno povprečje porabe jogurta in kislega mleka, sira, svežega sira, sladke in kisle smetane ter masla. Poraba mlečnih izdelkov je v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem. Srečujemo se s trendom zmanjševanja porabe tekočega mleka, saj predvsem mladi namesto po mleku posegajo po modernih pijačah z nižjo hranilno vrednostjo, je še dejala. V začetku tedna smo poročali, da naj bi se v kratkem podražila meso in kruh, višje pa naj bi bile tudi cene sadja in zelenjave. Podražitve mesa naj bi bile v višini 5 do 15 odstotkov, odvisno od predelovalca, medtem ko naj bi se kruh, pekovsko pecivo, moka, mlevski izdelki, slaščice in sendviči podražili za 3 do 12 odstotkov.	STA,Natalija Švab	24ur	2008-10-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/premierjev-sms-najprej-boste-dali-500-milijard-nam-potem-pa-700-milijard-italiji.html	Premierjev sms: Najprej boste dali 500 milijard nam, potem pa 700 milijard Italiji	rajoy, španija, pomoč, sms, sporočilo, mednarodna, finančni, minister	Premierjev sms: Najprej boste dali 500 milijard nam, potem pa 700 milijard Italiji Španski El Mundo je objavil sms-sporočilo, katerega avtor naj bi bil španski premier Mariano Rajoy, poslal pa naj bi ga finančnemu ministru. Piše, da z mednarodno finančno pomočjo ne bo težav, saj je država prevelika za propad. Zdrži, smo četrta največja moč Unije. Španija ni Uganda. Tako se glasi sms-sporočilo, katerega avtor naj bi bil španski premier Mariano Rajoy. Objavil ga je španski El Mundo, poslal pa naj bi ga finančnemu ministru. Sporočilo naj bi imelo tudi nadaljevaje, ki se glasi, če želite pospešiti reševanje Španije, pripravite 500 milijard evrov in še naslednjih 700 milijard za Italijo, ki bo naslednja, ki jo bo treba reševati, menda še piše Rajoy. Rajoy je samozavestno prepričan, da bo Španija pomoč dobila pod pogoji, ki jih bo pripravljena sprejeti, saj je država enostavno prevelika, da bi jo Evropa pustila propasti. (Foto: Reuters) Sporočilo je razjezilo članice Evropske unije. Predvsem v Nemčiji se vrstijo burni odzivi. Kaj je hotel povedati Rajoy, ni skrivnost, Španija je prepričana, da bo pomoč dobila tako ali drugače, ker je prevelika, da bi jo pustili propasti in bi bile posledice za Evropo uničujoče. Moč je tako na strani Špancev, ki potrebujejo milijone za nasedle banke. Podobno kot je izsiljevanje doslej precej dobro uspevalo Grkom. Imeli bi denar v zameno za nič! Nemški mediji Španijo obtožujejo sumljivega delovanja. Da njihove državne banke potrebujejo sveži kapital, je bilo namreč jasno že dolgo, a je vlada trdila, da bodo težave rešili sami. Predvsem zato, da bi se država izognila strogim pogojem, ki so vezani na evropsko pomoč in katerim se Grki tako močno upirajo. Španske državne banke so sicer v velike težave zašle po poku nepremičninskega balona leta 2009. Najhuje jo je odnesla Bankia, ki nujno potrebuje 19 milijard svežega kapitala. Skupaj španski finančni sektor potrebuje okoli 100 milijard evrov pomoči. Nekoliko bolj po tihem se sicer govori, da za težave Bankie ni kriv le pok nepremičninskega mehurčka, ampak korupcija in visoko rizične naložbe, zaradi česar se z banko ukvarja tudi španski urad za boj proti korupciji. Ko je postalo jasno, da se Španci sami ne morejo rešiti, pa so na jezo Nemcev zahtevali pomoč v obliki, ki ji Nemčija najbolj nasprotuje. Denar bi črpali naravnost v banke, državi pa ne bi bilo treba sprejeti običajnih pogojev pomoči. Pozivajo tudi k ustanovitvi bančne unije za nadzor finančnega sektorja. Analitiki ocenjujejo, da gre pri tem tudi za ohranjanje ponosa, saj Španija ne želi istega slovesa, kot ga ima Grčija, čeprav je znano, da je v Grčiji težava v celotnem državnem aparatu, v Španiji pa le v bančnem sistemu. Druga področja je vlada že poskusila obvladati z reformami. Če bi bila pomoč povezana z zahtevami še po večjih reformah, bi se Rajoyu utegnil zamajati premierski stolček, poleg tega ne opozicija ne splošno mnenje Špancev nista naklonjena temu, da bi nasedle banke reševali na plečih navadnih državljanov. Pred uradno oddajo prošnje španska vlada sicer še čaka na neodvisno revizijsko poročilo, potem naj bi bilo tudi znano, za kakšen znesek bodo zaprosili. Italija: Naredili smo vse potrebno za rešitev države V Italiji smo v zadnjih mesecih naredili, kar je bilo potrebno za rešitev države, je po napovedi pomoči Španiji dejal italijanski minister za gospodarski razvoj Corrado Passera. Velika disciplina, ki smo jo vpeljali za uravnoteženje javnih financ, ima za posledico, da je Italija med najbolj pripravljenimi državami za spopad s krizo, je zatrdil. Italija je začela javno porabo krčiti leta 2010, ko je uveljavila vrsto varčevalnih ukrepov. Cilj Rima je konsolidirati proračun do leta 2013. Prav tako nameravajo do leta 2013 znižati javni dolg, ki je zdaj pri 1900 milijardah evrov. Ob tem je minister priznal, da Italijo na področju spodbujanja gospodarstva čaka še precej dela. Skladno s tem zdaj pripravljajo sveženj ukrepov za spodbudo gospodarske rasti. O reševalnemu paketu za Španijo oz. španski bančni sistem je Passera dejal, da je evroskupina predstavila verodostojen načrt . Nereševanje Evrope in dopustitev razpada evroobmočja bi bila precej dražja, je ocenil.	Natalija Švab,Urša Zupan,STA	24ur	2012-06-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/obdavcitev-depozitov-nad-100-000-evri-razmisljamo-o-tem.html	Hökmark: Preden naložite denar, se pozanimajte o zdravju banke	obdavčitev, depozit, vloga, ciper, davek, evropska, unija, reševanje, bančnih, kriz, bančna, kriza	Hökmark: Preden naložite denar, se pozanimajte o zdravju banke Evropska komisija predlaga, da bi težave evropskih bank reševali tako, da bi kot varne veljale le vloge do 100.000 evrov. Višje zneske pa bi imeli možnost obdavčiti. Pri Komisiji pravijo, da je to le ena od možnosti. (Foto: Thinkstock) Obstaja možnost, da bodo visoki nezavarovani depoziti uporabljeni za reševanje težav bank v Evropski uniji. Evropska komisija predlaga, da bi kot varne veljale le vloge do 100.000 evrov, višje nezavarovane vloge pa bi imeli pravico dodatno obdavčiti. Tako bi bile vloge nad 100.000 evrov eno od orodij za reševanje bančnih kriz. Trenutno je to le predlog, a o njem že razpravljajo, je povedala Chantal Hughes, tiskovna predstavnica komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja. Gre torej za sledenje zgledu, ki so ga postavili v primeru Cipra. Že včeraj je šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem dvignil veliko prahu, ko je v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters in časnik Financial Times dejal, da bo dogovor o pomoči Cipru, ki bo obremenil velike lastnike delnic, obveznic in depozitov, moral postati model za reševanje bank v Evropi v prihodnje. Dijsselbloem je nato v sporočilu za javnost pojasnil, da je Ciper specifičen primer z izjemnimi izzivi, ki so zahtevali ukrepe, za katere so se dogovorili davi. Programi makroekonomskih prilagoditev so narejeni po meri razmeram v tej državi, uporabljeni niso bili nobeni modeli ali vzorci, je zapisal v kratkem sporočilu za javnost. Hughesova je danes dodala, da ne moremo reči, da je reševanje Cipra popoln model , ki ga je treba uporabiti pri reševanju vsake nove bančne krize, saj se naj v prihodnje tudi ne bi več nikoli znašli v takšnem položaju, kot smo se v primeru Cipra. Bančna unija, ki se postopoma gradi, naj bi to po njenih besedah preprečila. Temelj bančne unije je enoten nadzor, ki naj bi zaživel leta 2014, preostala dva stebra pa skupen okvir za reševanje bančnih kriz in enoten sistem zavarovanja bančnih vlog. Je pa poročevalec Evropskega parlamenta za to področje Gunnar Hökmark danes povedal, da se bo parlament v pogajanjih zavzemal za to, da se bo za reševanje bank lahko uporabilo denarne vloge nad 100.000 evri. Vloge, manjše od 100.000 evrov, so zavarovane, tiste nad 100.000 evrov pa niso in se jih bo obravnavalo kot del kapitala, ki se lahko uporabi, je zatrdil in izrazil prepričanje, da takšna rešitev uživa večinsko podporo med poslanci. Hökmark je varčevalce pozval, naj pred deponiranjem sredstev preverijo finančno zdravje bank. Če vložite denar v Deutsche Bank ali Royal Bank of Scotland, tvegate. Morate se zavedati, da prevzemate tveganje, je bil jasen in poudaril je, da bi se ob takem mehanizmu varčevalci zavedali teh tveganj.	Reuters,STA,N.D.,Natalija Švab	24ur	2013-03-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/plin-evropa-si-je-oddahnila.html	Plin: Evropa si je oddahnila	plin, rusija, ukrajina, spor, barroso, eu	Plin: Evropa si je oddahnila Ruski plin je končno pritekel tudi v Slovenijo, in sicer že dan po tem, ko je bil podpisan 10-letni sporazum med Rusijo in Ukrajino. Ob tem je EU enotna, da je ključna energetska diverzifikacija. Merilec tlaka v plinskih ceveh (Foto: Reuters) Direktor Geoplina Alojz Stana je povedal, da so zaradi diverzifikacije svojih nabavnih virov in s svojimi uspešnimi dnevnimi komercialnimi dogovori za dodatne dobave zemeljskega plina na prostem trgu v preteklih tednih zanesljivo oskrbovali slovenske odjemalce in preprečili negativne posledice širših razsežnosti zaradi prekinjenih dobav“. V skladu z novim dogovorom bo Ukrajina prejemala plin po 20 odstotkov nižji ceni, kot velja za Evropo. Medtem pa Rusiji ne bo treba plačevati višjih cen za uporabo ukrajinskih tranzitnih plinovodov. Ukrajina bo začela plačevati polno ceno za ruski plin leta 2010, ko bo Rusija začela plačevati tržno ceno za tranzit. Obenem pa so v Geoplinu ocenili, da je za prihodnost pomembna raznolikost dobav zemeljskega plina preko različnih transportnih poti in iz več podzemnih skladišč. To bi bil tudi ustrezen mehanizem, ki bi v primerih izrednih razmer ali višje sile zagotavljal zanesljivo oskrbo prebivalstva ter delovanje trga in gospodarstva v realnih okvirih. Asistent na katedri za obramboslovje FDV Klemen Grošelj meni, da je ta kriza razkrila, da imamo v Sloveniji slabo energetsko politiko, saj smo skoraj na vseh segmentih odvisni od drugih. Grošelj meni, da je naloga države, da uredi stvari. Zato je potrebna diverzifikacija sistemov, glede katere bi se zgledovali po sosednih državah, na primer Italiji. Tudi za EU je ključna diverzifikacija energetskih virov Predsedujoči EU in češki premier Mirek Topolanek ter ukrajinska predsednica vlade Julija Timošenko (Foto: Reuters) Po končanju plinskega spora, zaradi katerega je pol Evrope ostalo brez plina, je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso izrazil veliko nezadovoljstvo zaradi ravnanja Rusije in Ukrajine pri reševanju krize. Bil sem zelo razočaran nad tem, kako sta se vodstvi teh dveh držav pogajali,“ je poudaril in dodal, da tako sistematičnega kršenja sporazumov še ni videl. Hkrati pa je povedal, da sta Rusija in Ukrajina pomembni partnerici in da je v interesu EU, da še naprej razvija odnose z njima. Po njegovih besedah pa se mora EU osredotočiti predvsem na hiter razvoj infrastrukture za energetske potrebe ter spodbujati diverzifikacijo energetskih virov in poti. Plinska kriza je najbolj prizadela države, ki niso imele rezerv Slovenija je dodatne zaloge plina črpala iz najetih skladišč v Avstriji. (Foto: Reuters) Posledice so najbolj občutile tiste države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oziroma močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in Francija. Ukrajina je Bolgariji in Moldaviji plin dobavljala tudi iz lastnih rezerv. Na Hrvaškem so zaradi pomanjkanja plina razglasili izredne razmere, hrvaški distributer zemeljskega plina Plinacro pa je že 10. januarja ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, razen t. i. zaščitenim porabnikom, med katere spadajo gospodinjstva, bolnišnice, šole, vrtci in druge ustanove javnega značaja. Zaradi teh ukrepov je bilo tako prizadetih okoli 900 odjemalcev. Ozadje plinske krize Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli pipe Ukrajini. Gazprom v Slovenijo dobavlja zemeljski plin že od leta 1978, pogodba pa se izteče leta 2017. Letno v Slovenijo dobavijo okoli 600 milijonov kubičnih metrov ruskega plina. Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena 6. januarja. 7. januraja opolnoči pa se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali preostale nabavne vire in uspelo jim je zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom. Geoplinu je uspelo zagotoviti nove transportne poti in praznjenje svojega skladišča v Avstriji. S tem ukrepom jim je uspelo takoj po izpadu ruskega dobavitelja zagotoviti dodatne količine zemeljskega plina za slovenski trg.	Primož Jambrek	24ur	2009-01-21 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/okrasite-dom-za-praznike.html	Okrasite dom za praznike	praznik, advent, miklavž, božič, srečno, novo, leto, okrasek, jelka, smrečica	Okrasite dom za praznike Praznični december je pred vrati, začel se je adventni čas, na mnogih mizah je adventni venček. Verujočim naznanja čas do prihoda božiča, neverujočim je topel in prijeten okras doma, vsem pa pričara družinsko, domače vzdušje. Lep božični venček si lahko pričarate tudi doma. Potrebujete le nekaj smrekovih vejic, trdo žico, nekaj drobnih rdečih kroglic in veliko rdečo pentljo. (Foto: iStockphoto) Tudi mesta in nakupovalni centri so pohiteli in večinoma že žarijo v razkošnem siju novoletnih lučk in okraskov, zato ni čudno, da si tovrstno vzdušje želimo tudi doma. Ustvarili bomo vzdušje veselega pričakovanja bližajočih se praznikov ter nastopa novega leta. Nekaj kiča je v tem obdobju leta ne le dovoljeno, ampak celo zaželeno. Cene že okrašenih adventnih venčkov se gibljejo od pet za tiste najbolj skromne, pa vse tja do petdeset evrov ali še čez. Umetne iz plastike, narejene na Kitajskem, pa lahko v diskontnih trgovinah najdete že za en evro! Pravih smrečic v prodaji skorajda še ni, a po lanskih izkušnjah tiste najbolj uboge dobite že za 10 evrov, bolj košate bodo stale med 30 in 80 evrov. Preberite še, kakšne so prve cene božičnega okrasja, umetnih smrečic in raznih dodatkov, od steklenih vlaken dalje. Pa tudi o tem, kaj pravzaprav simbolizira adventni venček in kaj prinaša v naše domove.	Tony Carter	24ur	2009-11-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ne-prezrite-varcevanje-z-energijo-se-splaca.html	Ne prezrite: varčevanje z energijo se splača!	elektrika, varčevanje, nasveti	Ne prezrite: varčevanje z energijo se splača! Cene energije vztrajno naraščajo, zato je sedaj več kot primeren čas, da začnemo varčevati, kar bo ugodno vplivalo tudi na vašo denarnico. Pomagajte okolju in prihranite z varčevanjem energije! Slovenci smo bili z elektriko najbolj potratni leta 2008, po podatkih pridobljenih od podjetja Elektro Ljubljana, pa v zadnjih dveh letih povprečen slovenski odjemalec na mesec porabi 307 kilovatnih ur. Vendar je treba dodati, da se je kljub manjši porabi v letih 2009 in 2010 znesek povprečnega računa dvignil za celih sedem evrov. Prvi nasvet pri varčevanju je vsekakor že izbira samega ponudnika storitev. Če govorimo o elektriki – v podjetju Gen-i so nam zagotovili, da so v Sloveniji daleč najcenejši. Pomembni nasveti zadevajo tudi ogrevanje in že s stopinjo nižjo temperaturo v prostoru lahko privarčujete tudi do šest odstotkov. Naučite se prezračevati prostore. Odprite na široko in zračite kratek čas. Tako bo v prostor prišel svež zrak, vendar prostora ne boste preveč ohladili. Zračenje z oknom na kip je preteklost. Stare klasične žarnice zamenjajte z varčnimi, ki gorijo mnogo dlje. Vrata hladilnika zapirajte sproti in vanj ne vstavljajte toplih izdelkov. Povezava: PREBERITE še nasvete, kako privarčevati več 100 evrov! Več 100 evrov na leto le z majhnimi spremembami	Neža Šabanovič Grmšek	24ur	2010-10-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-cpl-se-vodstva-izmenjujejo-ob-pomoci-varnostne-sluzbe-in-policije.html	V CPL se vodstva izmenjujejo ob pomoči varnostne službe in policije	cpl, vodstvo, direktor, menjava	V CPL se vodstva izmenjujejo ob pomoči varnostne službe in policije Še ena tempirana bomba v gradbeništvu. V Cestnem podjetju Ljubljana, kjer dela več kot 400 ljudi, na plečih delavcev moči merita dva tabora, ki se zadnje tri dni izmenjujeta na vrhu družbe. # Content:	24UR	24ur	2012-06-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/srotu-ob-vracilu-delnic-se-odskodnina.html	Šrotu ob vračilu delnic še odškodnina?	infond, holding, boško, šrot, rok, čeferin, fin, do, sodišče, probanka, banka, celje, delnice, zaseg, začasna, odredba	Šrotu ob vračilu delnic še odškodnina? Sodišče ni ugodilo zahtevi Infond Holdinga za prepoved zasega delnic Mercatorja in Pivovarne Laško s strani bank. Sledita pritožba in tožba. Banke so avgusta prodale zasežene delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Takoj po obvestilu o prodaji delnic, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, je odvetniška družba Čeferin v imenu Infond Holdinga od sodišča zahtevala prepoved zasega delnic iz repo pogodb do konca tožb. Ljubljansko sodišče, ki je odločalo o Novi ljubljanski banki (NLB), pa zahtevi ni ugodilo. Boško Šrot (Foto: POP TV) V zadevi zoper NLB in Fin-Do smo prejeli sklep sodišča, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Zoper ta sklep bomo vložili pritožbo na višje sodišče, je za 24ur.com povedal odvetnik Rok Čeferin, ki zastopa Infond Holding in Boška Šrota. Zdaj čakajo še na odločitve sodišč v Mariboru zoper Probanko, v Celju zoper Banko Celje in v Kranju zoper Gorenjsko banko. Postopek glede začasnih odredb je hiter. Računam, da bi lahko v mesecu ali dveh pričakovali odločitev višjega sodišča. Takrat bo zadeva glede odredb pravnomočna. Izpodbijanje domnevno fiktivnih prodaj Čeferin je v vsakem primeru napovedal tožbo, s katero bodo zahtevali, da sodišče izvede naroke in dokaze ter izda sodbo, s katero se delnice vrnejo Infond Holdingu. Zakon prepoveduje tako imenovano lex comissoria , starorimski institut, ki velja tudi v modernih pravnih sistemih, dejansko pa upniku, ki dobi stvar v zastavo, v zavarovanje, te stvari ne more obdržati. Mora jo prodati po pošteni ceni, se iz izkupička izplačati, razliko pa vrniti dolžniku. Banke pa so prepovedan zaseg delnic prikrile, da so jih same sebi prodale. NLB je torej prodala Fin-Doju, ki je v njeni 100-odstotni lasti, dejansko družbi, ki naj bi imela lani 400.000 evrov dohodka, vrednost delnic pa je bila 120 milijonov evrov. To pomeni, da je šlo za fiktivno prodajo, kjer Fin-Do ni ničesar plačal, ampak je sodeloval v navideznem poslu. S tožbo bodo tako izpodbijali nezakonit prenos delnic iz Infond Holdinga na banke oziroma njihove hčerinske družbe . Primarno bomo zahtevali vračilo delnic, podrejeno pa tudi plačilo odškodnine. Višino škode še ocenjujemo, zato še nismo vložili tožbe. Približno pa lahko rečemo, da so bile delnice prodane za polovično ceno od tržne, je poudaril Čeferin.	Špela Zupan	24ur	2009-08-26 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najboljse-delovno-okolje-nudi-genos.html	Najboljše delovno okolje nudi Genos	delovno, okolje, hrvaška, služba, priznanje, laboratorij, genos	Najboljše delovno okolje nudi Genos Ameriška revija The Scientist je med 240 svetovnimi podjetji, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskavami, za najboljše delovno okolje izbrala hrvaški laboratorij Genos. Čeprav podjetje zaposluje le 27 mladih znanstvenikov, je premagalo celo svetovna podjetja z več tisoč zaposlenimi. NA	24UR OB ENIH	24ur	2013-06-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odkrijte-vse-kar-ponuja-poletje.html	Odkrijte vse, kar ponuja poletje!	mastercard, maestro, oglas	Odkrijte vse, kar ponuja poletje! MasterCard in Maestro sta to poletje za obiskovalce slovenskih plaž in kopališč pripravila nepozabno vodno zabavo. Ljubitelji morja in sonca se bodo v vročih poletnih dneh lahko spustili po vodnem toboganu, pospešili utrip srca s skokom v vodo, na portoroški plaži pa se bodo lahko preizkusili tudi v zorbingu. Da bi bilo poletno doživetje res nepozabno, lahko obiskovalci svoj adrenalinski podvig posnamejo ter posnetek delijo s prijatelji ali ga preprosto shranijo in se kadar koli spomnijo na poletno dogodivščino. Dopustnike pa smo tako ponovno spomnili, da za popolne počitnice ne potrebujejo gotovine, saj sta kartici MasterCard in Maestro sprejeti na številnih mestih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.	T.M.	24ur	2013-08-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/o-tes-6-da-o-rotniku-ne.html	Rotnik ostaja prvi mož Teša	hse, holding, slovenske, elektrarne, blok, 6, šest, teš6, teš, 6, šesti, blok, termoelektrarna, šoštanj	Rotnik ostaja prvi mož Teša Direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik kljub očitanim nepravilnostim ostaja na položaju, so se odločili nadzorniki in uprava Holdinga slovenskih elektrarn. Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je danes končal v ponedeljek začeto izredno sejo, namenjeno šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Kot so sklenili, bo HSE spremenil akt družbe, s katerim bo razširil nadzorni svet Teša na šest članov, in ga hkrati dopolnil z možnostjo razširitve poslovodstva na veččlansko upravo. S tem bodo izpolnili zahtevo Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki bo tako imela v času, ko bo financirala Teš 6, v nadzornem svetu svojega člana. (Foto: Aljoša Kravanja) Nadzorniki so se sicer na seji seznanili z dopolnjenim gradivom, ki ga je poslovodstvo HSE pripravilo na zahtevo vlade in se nanaša na poročilo o vodenju izgradnje Teša 6. Ugotovitve iz poročila, ki ga je vlada obravnavala minuli četrtek, so že v veliki meri sanirane z ukrepi, ki so bili sprejeti ob izvajanju projekta. Nadzorni svet podpira izvedbo aktivnosti in ukrepov za odpravo dvomov v projekt, odpravo prevelikih tveganj ter zahtev EBRD na način, da se pri ugledni strokovni inštituciji naroči mnenje, kakšna je bila poslovna praksa v obdobju 2007–2009 pri sklepanju pogodb za termoenergetske objekte glede na eskalacijsko klavzulo in kakšna je bila takrat običajna poslovna praksa pri obvladovanju s tem povezanih tveganj, je zapisal prvi nadzornik Franc Žerdin. HSE bo Tešu naložil, da takoj preuči načine upravljanja s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz sklenjenih in bodočih pogodb z namenom, da se vrednosti posameznih segmentov naložbe obdržijo v okvirih investicijskega programa. Projekt je bil kljub pomanjkljivostim voden dobro Vladi predlagajo, naj aktivira projektno skupino za spremljanje naložbe v Teš 6, ki jo je imenovala leta 2007 oz. da predlaga odgovorno osebo, ki bo spremljala projekt. Žerdin je spomnil tudi na skrbni pregled projekta, ki ga je opravila svetovalna družba Pöyry. Poročilo izrecno navaja, da je projekt tehnološko na izjemnem nivoju, saj gre za super kritične parametre pri kurjenju lignita, je poudaril. Dodal je, da študija ugotavlja tudi, da je projekt ekonomsko upravičen, da pa je treba nameniti obvladovanju tveganj, ki izhajajo iz eskalacijske klavzule, maksimalno pozornost. Po mnenju nadzornega sveta HSE je bil projekt doslej voden, tako s strani Teša kot tudi HSE, skrbno, četudi so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki so po mnenju nadzornega sveta HSE pri vodenju tako zahtevnega projekta neizbežne, je dejal Žerdin. Direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik kljub očitanim nepravilnostim ostaja na položaju, so odločili nadzorniki in uprava Holdinga slovenskih elektrarn. Vlada je HSE naložila, naj poročilo o vodenju naložbe v Teš 6 dopolni z jasnim odgovorom na vprašanje, ali obstaja kakršna koli nepravilnost pri vodenju projekta. Poleg tega je moral HSE tudi preveriti, ali je dosedanja investicijska vrednost Teša 6 ustrezna, prava in pravilno ovrednotena. Nadzorniki so danes ugotovili tudi, da se Tešu 6 naložbena vrednost, ki izhaja iz noveliranega investicijskega programa s 3. oktobra lani, ni pomembno spremenila. Kot je navedel Žerdin, s strani vlade navedeni razlogi za njegovo dopolnitev niso predmet naložbe v Teš 6 oz. so že ovrednoteni in primerno vključeni v investicijski program. Vlada je želela tudi oceno, koliko bi stala ustavitev projekta. Stroški, ki bi nastali s prekinitvijo izvajanja projekta, presegajo dve milijardi evrov in se v največji meri nanašajo na stroške predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje, je še zapisal Žerdin.	STA,Nuša Stegnar,Urša Zupan	24ur	2010-07-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-prejeli-odpravnine.html	Delavci prejeli odpravnine	kranj, ibi, delavci, zaposlitev, odpravnine	Delavci prejeli odpravnine Vseh 122 zaposlenih v kranjskem Ibiju, ki so zaradi likvidacije podjetja izgubili službo, je dobilo izplačane celotne odpravnine, skupaj z obrestmi. Vsi zaposleni so prejeli izplačane vse odpravnine. (Foto: Kanal A) Vseh 122 nekdanjih zaposlenih v krajskem Ibiju, ki so lani poleti zaradi likvidacije podjetja izgubili službo, so do danes prejeli izplačane vse odpravnine skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Po večmesečnih prizadevanjih so pravi premik v pogajanjih z vodstvom podjetja dosegli po protestnem shodu minulo sredo. Vsi zaposleni smo do zadnjega evra dobili izplačane celotne odpravnine, skupaj z obrestmi, je danes povedal Aleksander Gorečan, ki je bil v Ibiju 19 let zaposlen kot varnostnik in je na sestanku z likvidacijskim upraviteljem Antonom Ahacem zastopal delavce. Pojasnil je, da je bila s pomočjo pritiska javnosti njihova zgodba srečno zaključena. Odpravnine, za katere so se delavci borili skoraj pol leta, bodo v tem trenutku številnim izmed nekdanjih Ibijevih delavcev prišle zelo prav. Kar 71 jih namreč še vedno čaka na zavodu za zaposlovanje na novo službo. Gre večinoma za starejše delavke tekstilne industrije, za katere delovnih mest v tem kriznem času praktično ni. Finančno stisko jim bodo vsaj začasno omilile odpravnine, ki na primer za delavko z 28-letno delovno dobo v podjetju znaša 6.000 evrov. Večina delavcev je odpravnine prejela že do srede, ko so pri likvidacijskem upravitelju preverili, kakšno je stanje teden dni po sprejetem dogovoru. Ahac je kljub oteženemu unovčevanju likvidacijske mase v času finančne krize zagotovil potrebnih 730.000 evrov za odpravnine do konca januarja, kot je na zadnjem sestanku tudi obljubil.	STA	24ur	2009-01-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-moral-kramar-vrniti-milijon-in-kako.html	Zaradi nagrade izredna skupščina lastnikov NLB	nlb, marjan, kramar, izplačilo, nagrade, nagrada, franc, križanič	Zaradi nagrade izredna skupščina lastnikov NLB Vlada je ugotovila, da Kramarjeve prejete nagrade ne more iztožiti, tako bo nagrada najverjetneje vrnjena šele z novim davčnim zakonom. Lahko pa Kramarja odškodninsko toži zaradi nezaščitenih kreditov. Križanič zahteva, da se mora milijon vrniti. Vprašanje je le, kako? (Foto: POP TV) Vlada je na današnji seji obravnavala poročilo o pravnih možnostih, da se nagrada, izplačana predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju vrne oziroma da se uveljavi odgovornost nadzornikov NLB za izplačilo take nagrade. Glede Kramarjeve nagrade je vlada zahtevala sklic izredne skupščine lastnikov, ki mora biti sklicana v 30 dneh, je po seji povedal finančni minister France Križanič. Tam naj bi od nadzornega sveta zahtevali vse informacije o tem, kako je bila ta nagrada obračunana in kdo jo je izplačal, ter vse ostale podrobnosti. Sicer pa je vlada po pravni analizi ugotovila, da nagrade ne more iztožiti. Bo pa še preverila možnost vložitve odškodninske tožbe zaradi nekaterih kreditov, ki so bili dani s prenizkimi jamstvi. Na skupščini naj bi zahtevali informacije o vseh nagradah, ki so bile izplačane v zadnjih štirih letih in ne le o domnevno milijon evrov visoki nagradi ob Kramarjevem odhodu s položaja predsednika uprave NLB v začetku tega leta.	Igor Adamič	24ur	2009-04-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/skupnega-podjetja-ne-bo.html	Skupnega podjetja ne bo	podjetje, petrol, lukoil, nafta, evropa, kapital, finance	Skupnega podjetja ne bo Petrol in Lukoil ne bosta ustanovila skupnega podjetja za prodajo naftnih proizvodov. Lukoil in Petrol sta odstopila od dogovora o ustanovitvi skupnega podjetja (Foto: Reuters) Družbi Petrol in Lukoil sta odstopili od lani sklenjenega dogovora o ustanovitvi skupnega podjetja za prodajo naftnih proizvodov na območju srednje in jugovzhodne Evrope Petrol - Lukoil, v katerem bi imel Petrol 51-odstotni lastniški delež, Lukoil pa 49-odstotnega. Kot so danes sporočili iz Petrola, si podjetji želita poslovnega sodelovanja. Terminski načrt, začrtan z okvirnim sporazumom, je bil po ocenah vodstva Petrola zastavljen ambiciozno. Projektni skupini obeh družb sta najprej posamično preučili davčne, finančne in poslovne vidike ustanovitve nove družbe ter pričeli usklajevati temeljne koncepte njenega delovanja, vendar se je ob usklajevanju osnovnih predpostavk za določitev vrednosti vložkov v skupno družbo izkazalo, da se stališči obeh družb glede vrednosti vložkov v skupno podjetje bistveno razlikujeta. Poleg tega so se spremenile tudi razmere na finančno - kapitalskih trgih. Ker različnih stališč glede določitve razmerja med vrednostmi vložkov v skupno družbo ni bilo mogoče poenotiti, sta družbi odstopili od namere ustanoviti skupno družbo, hkrati pa ostali naklonjeni poslovnemu sodelovanju. Glede na željo po medsebojnem sodelovanju in glede na premike na naftnih trgih srednje in jugovzhodne Evrope sta družbi ugotovili, da bi bilo koristno identificirati in preučiti dodatne primerne oblike poslovnega sodelovanja. Zaenkrat sta se družbi odločili, da bosta v prihodnje primarno sodelovali v posameznih novih projektih na področju naftne dejavnosti v jugovzhodni Evropi, prav tako pa nameravata nadgraditi že danes uspešno sodelovanje na področju nabave in logistike naftnih derivatov.	STA	24ur	2007-12-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/to-pa-je-sef-zaposlenim-v-zahvalo-za-dobro-delo-kupil-avtomobile.html	To pa je šef: zaposlenim v zahvalo za dobro delo kupil avtomobile	delavec, delodajalec, avo, nagrada, prazniki, darilo	To pa je šef: zaposlenim v zahvalo za dobro delo kupil avtomobile Medtem ko so v marsikaterem podjetju delavci zaman čakali božičnico, plačo ali pa so za darilo morda dobili celo odpoved, je črnogorski podjetnik svoje najboljše delavce bogato nagradil. (Foto: Thinkstock) V časih, ko številni delavci zaman čakajo plače, božičnice ali celo podaljšanje pogodb o zaposlenosti, se še vseeno najdejo direktorji, ki ne le da uspešno vodijo podjetja, tudi cenijo trud svojih zaposlenih. Ko je Radomir Novaković, lastnik črnogorske družbe, še pred prazniki na poslovno pot v Podgorico odpeljal štiri delavce, je bil uradni razlog potovanja, da bi preverili delovanje tamkajšnje trgovine s športno opremo, ki deluje v okviru verige trgovin Cakan. A se je razpletlo precej drugače, razlagajo delavci, ki jih je šef v zahvalo za odlično delo in zvestobo podjetju nagradil z avtomobili. Trije delavci so v podjetju zaposleni že 15 let, eden, ki je zaposlen krajši čas, pa velja za najbolj marljivega delavca. Rekel nam je, da mora do prodajalca avtomobilov, da odda neki papir. Potem pa smo prišli tja in pojavil se je šef prodaje, ki nas je povabil, da si ogledamo ponudbo, saj naj bi pravkar dobili neki novi model avtomobila. Nato se je pojavil fotograf in nas fotografiral pred razstavljenimi avtomobili. Bili smo presenečeni, a smo mislili, da morda snemajo katalog ali kaj podobnega, zato nismo bili pozorni na detajle na avtomobilih, je povedal eden od delavcev. Če bi pogledali na registrske tablice štirih avtomobilov znamke Volkswagen, bi seveda opazili, da so bila na njih zapisana njihova imena. Ko smo to videli, smo ostali brez besed, šef pa je preprosto rekel, da so to naša darila, se spominjajo zaposleni. Dobili so ključe avtomobilov in izvedeli, da so ti tudi zavarovani. Delavci pravijo, da je njihov šef tudi sicer zelo prijetna oseba in da so že skoraj družina. Šef pa daril za medije ne komentira, saj pravi, da tega ni storil za medijsko pozornost.	Natalija Švab	24ur	2013-01-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jansa-vlada-ni-prodala-mercatorja.html	Janša: Vlada ni prodala Mercatorja	janković, vlada, janša, mercator, prodaja, očitek, vprašanje	Janša: Vlada ni prodala Mercatorja Janša se je odzval na Jankovićeve navedbe o prodaji Mercatorja, in povedal, da ta nikoli ni bil v lasti vlade, zato ga ni mogla prodati. V kabinetu predsednika vlade so se odzvali na današnje navedbe nekdanjega prvega moža Mercatorja Zorana Jankovića o prodaji Mercatorja. Kot so zapisali, Mercator ni bil nikoli v lasti vlade, zato ga vlada in predsednik vlade tudi nista mogla prodati. Vlada o tem ni nikoli odločala, saj za to ni imela nikakršnih pristojnosti, so zapisali. Jankovića zanima, ali je Janša Mercator prodal za dobro ceno (Foto: POP TV) Janković je danes premierja Janeza Janšo javno vprašal, ali s svojo izjavo v ponedeljkovi oddaji Vroči stol na TV Slovenija potrjuje, da je dosegel dobro ceno, ko je on prodal Mercator družbama Istrabenz in Pivovarni Laško na sestanku 12. avgusta lani po 38.000 tolarjev . V premierovem kabinetu zanikajo, da bi vlada in predsednik vlade prodala Mercator, in dodajajo, da so o prodaji Mercatorja odločali v skladu z zakonom postavljeni organi, ki za te odločitve tudi odgovarjajo . Javnosti je tudi znano, da so udeleženci sestanka, 12. avgusta 2005, ki ga je na današnji novinarski konferenci ponovno omenjal ljubljanski župan, govorili o težavah slovenske živilsko-predelovalne industrije pri realizaciji njenega vstopa na trge jugovzhodne Evrope in poslovanju na teh trgih, so zapisali v kabinetu premierja Janše, in dodali, da o tem priča tudi zabeležka sestanka, ki jo je napisala takratna državna sekretarka Andrijana Starina Kosem. Janša zanika neresnične navedbe Boška Šrota (Foto: POP TV) Neresnične navedbe direktorja in solastnika Pivovarne Laško Boška Šrota za Sobotno prilogo Dela, v katerih je vrsta neresnic, polresnic in zavajajočih namigovanj, smo že večkrat javno zanikali. Prav tako je njegove neresnične navedbe zanikal tudi predsednik vlade Janez Janša na novinarski konferenci v Ljubljani 27. decembra lani, so zapisali v sporočilu za javnost. V premierovem kabinetu obžalujejo, da Janković vzrok svojih težav vidi v predsedniku vlade Janezu Janši, pa naj gre za prodajo Mercatorja, ali pa za izvedbo projektov, ki jih je pred volitvami obljubljal Ljubljančanom. Skrbi ljubljanskega župana so popolnoma odveč, prav tako tudi razne teorije zarote zoper njega. Predsednik vlade se namreč ob vodenju vlade in predsedovanju Evropskemu svetu ne utegne ukvarjati z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem v tolikšni meri, kot je to moč sklepati iz županovih izjav, so še zapisali. Očitki Jankovića Zoran Janković je premierja Janšo danes javno vprašal, ali s svojo izjavo v ponedeljkovi oddaji Vroči stol na TV Slovenija potrjuje, da je dosegel dobro ceno, ko je on prodal Mercator po 38.000 tolarjev. Janković je delo preiskovalne komisije, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kada in Soda označil za burlesko (Foto: POP TV) Nisem zasledil, da bi premier demantiral zelo jasne izjave predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je dejal, da je 12. avgusta lani kupil delnice Mercatorja za Laško, predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar pa za Istrabenz, od predsednika vlade Janeza Janše, je dejal ljubljanski župan Janković ob robu današnje redne novinarske konference. Po županovih besedah je zanimivo, da Janša po eni strani trdi, da se s prodajo Mercatorja ni ukvarjal, po drugi strani pa označuje iztrženo ceno za Mercator kot dobro in ocenjuje tisto, ki jo je za odkup skoraj četrtinskega deleža ponudilo 2000 vodilnih delavcev te družbe . Dali smo pet ponudb, v petih različnih terminih. In vsaka je bila višja od tržne cene delnice v tistem času, je spomnil Janković in in zatrdil, da ni šlo nikoli za menedžerski prevzem Mercatorja. Delo preiskovalne komisije DZ, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kada in Soda v 83 družbah, je Janković označil za burlesko . Če bi komisija opravljala svoje delo, bi soočila vse udeležence tistega sestanka, je dodal. Težko je priti iz te zgodbe, saj so doslej spregovorili trije od petih udeležencev, izjave pa so si zelo različne. Sicer pa o tem teče tudi postopek pred sodiščem. Razprava bo letos in pri tem se bomo morali izkazati tisti, ki bodo vabljeni kot priče, je še povedal Janković.	STA	24ur	2008-01-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/agrokor-za-mercator-ponuja-832-milijonov-evrov.html	Agrokor za Mercator ponuja 832 milijonov evrov	agrokor, mercator, delnica, ponudba, delež, todorić, trgovina	Agrokor za Mercator ponuja 832 milijonov evrov Koncern Agrokor naj bi bil po neuradnih informacijah za 50,03-odstotni delež Mercatorja pripravljen odšteti 832,14 milijona evrov. S tem naj bi bil glavni favorit za nakup. (Foto: Dare Čekeliš) Čeprav v Agrokorju informacij ne dajejo, je hrvaški Večernji list neuradno izvedel, da Ivica Todorić ni popustil in je za največjega slovenskega trgovca Mercator oddal še četrto ponudbo. Agrokor naj bi za 50,03 odstotka Mercatorjevih delnic v neobvezujoči ponudbi spet ponudil 221 evrov za delnico, kar je skupaj 832,14 milijona evrov. Zagrebško družbo naj bi finančno spremljale najbolj ugledne mednarodne institucije, kot so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Svetovna banka in JP Morgan. Koliko ponudb za Mercatorjeve delnice je prišlo, ni znano, so pa med njimi zagotovo investicijski skladi Mid Europe, Warburg Pincus in TPG, medtem ko je francoski Leclerc poleg Agrokorja edina trgovska družba, ki se poteguje za slovensko verigo. Časnik izpostavlja, da so omenjeni investicijski skladi ponujali med 155 in 170 evri za delnico Mercatorja, medtem ko ni potrjeno, ali je Leclerc oddal svojo ponudbo. Čeprav bodo nadaljnji dogodki močno odvisni od ponujene cene, bodo na tehtnici tudi morebitne negativne posledice t. i. vertikalne koncentracije v trgovski panogi v regiji, ki bi Agrokorju prinesla prevladujoči položaj. Določen vpliv bo zagotovo vnovič imela tudi politika, ocenjuje Večernji list. Kot dodaja, ni izključeno, da bodo povabilo za nakup poslali zgolj enemu izmed ponudnikov, tistemu najboljšemu, ki mu bodo pred prevzemom ponudili skrbni pregled Mercatorja. Glavni favorit, Agrokor, je to že opravil, sklene časnik.	Nuša Stegnar,STA	24ur	2011-10-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bomo-izbrisanim-podjetnikom-placevali-odskodnine.html	Bomo izbrisanim podjetnikom plačevali odškodnine?	izbrisana podjetja	Bomo izbrisanim podjetnikom plačevali odškodnine? Slovenski parlament je pred 16 leti storil napako, zaradi katere mnogi še danes trpijo. Poslanci so sprejeli zakon, kot ga ne poznajo nikjer na svetu, podjetniki so namreč morali dolgove podjetij odplačevati z osebnim premoženjem, čeprav so ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo - torej družbo, kjer odgovarjajo le z vloženim kapitalom. Da so takrat ravnali narobe, danes priznavajo tako na ministrstvu za pravosodje, nekateri poslanci kot tudi nekateri ustavni pravniki, a krivic ne odpravi nihče. Ljudem še vedno rubijo hiše, avtomobile, zemljo, vse, kar je vrednega. Približno 18 tisoč podjetnikov naj bi država izbrisala proti njihovi volji in jim potem pobrala vse, razpadle so številne družine, nekateri so si v obupu vzeli življenje. (Foto: Barbara Žejavac/DZ) Pravico so iskali v slovenskem parlamentu, dvakrat dosegli, da so poslanci sprejeli zakon, ki bi ustavil rubeže, a ju je ustavno sodišče obakrat razveljavilo. Zdaj čakajo na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kjer imajo vloženo pilotsko sodbo, zastonj pa jih zastopa odvetnik Andrea Saccucci, ki je dosegel, da je Republika Slovenija popravila krivico, ki jo je storila izbrisanim fizičnim osebam. Podoben razplet pričakuje tudi tokrat. Zavrtimo čas nazaj. Postali smo samostojna država, bilo je moderno ustanoviti svoje podjetje. Leta 1993 smo sprejeli Zakon o gospodarskih družbah, tak kot ga imajo povsod po svetu. Sredi devetdesetih let je podjetniški zanos nekoliko upadel, nekatera podjetja so se znašla v težavah, sodni register se je polnil, dolgovi pa kopičili. Zato je država leta 1995 (Zakon o nujnih likvidacijah) in 1997 (Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji) sprejela dva zakona, po katerih bi morala sodišča za podjetja, ki določen čas ne poslujejo, sprožiti stečaje. A tega niso počela. Jasnega odgovora zakaj ne, še danes ne zna dati nihče. Ker je bila plačilna nedisciplina velika, je država potrebovala ukrep, s katerim bi jo zajezili. dr. Šime Ivanjko (Foto: POP TV) Profesor Ĺ ime Ivanjko je ugledni profesor gospodarskega prava, bil je tudi član komisije za pripravo Zakona o gospodarskih družbah. K pripravi novega zakona, ki bi odpravil insolventnost podjetij, ga je leta 1999 povabil takratni minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Na enem izmed zadnjih sestankov na to temo je predstavljal svoje teze za pripravo zakona, hkrati pa je svoje teze predložil tudi Aleš Zalar, takratni predsednik Slovenskega sodniškega društva. Med svoje predloge je vrinil tudi člen iz ZGD, in sicer o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Ta predvideva, da podjetnik soglaša, da ne želi več poslovati in pri notarju podpiše, da je poplačal vse upnike, vse delavce in da bo, če se v letu dni javi kak upnik, dolgove poplačal z osebnim premoženjem. Takratni minister za pravosodje Tomaž Marušič je njegov tekst prebral in, tako Ivanjko,: Prijel je tekst in ga vrgel po mizi nazaj Zalarju in dejal, da on tega ne bo podprl in ne bo predlagatelj tega zakona. Nobenih težav s sprejetjem tega zakona, pa ni videl takratni minister za finance Mitja Gaspari, ki je njegov predlog sprejel in rekel, da bo on uredil ta zakon in ga posredoval državnemu zboru. Gaspari je k sodelovanju povabil nekdanjo sodnico Nino Plavšak, ki je v zelo kratkem času zakon po tezah Aleša Zalarja tudi napisala. Takratno Gasparijevo finančno ministrstvo je predlog zakona posredovalo državnemu zboru, poslanci pa so Zakon o finančnem poslovanju sprejeli po hitrem postopku. Sprejemali so ga namreč na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Magnetogram seje državnega zbora, 24. junij 1999: Spoštovani podpredsednik, drage poslanke in poslanci! Vsi vemo, da je jutri velik praznik. Vemo vsi, da je danes popoldne nemogoče po cesti se voziti, kateri smo oddaljeni. Predlagam, da glasujemo, da danes delamo skozi do 13.00 ure in hitimo z delom, bodimo vedno sklepčni, in mislim, da bomo več naredili, kot pa da bomo popoldne ustvarjali nesklepčnost in ne bomo nič naredili. Zato prosim, gospod predsedujoči, da daš predlog na glasovanje, da danes delamo neprekinjeno do 13.00 ure. S tem lahkomiselnim sprejetjem zakona pa so poslanci uničili življenja tisočim. Upniki so namreč čez noč dobili pravico, ki je nikjer na svetu ne bi, družbeniki in delničarji pa so postali odgovorni z vsem svojim premoženjem, česar ob ustanovitvi podjetja niso mogli vedeti. Pravzaprav je za dolgove podjetja odgovarjal vsakdo, ki je imel delež v podjetju, četudi je imel le eno delnico in jo je dobil kot darilo. To pomeni, da so mu lahko zarubili osebno premoženje, kljub temu, da ni imel nobenega vpliva na poslovanje podjetja, niti ni bil odgovoren za njegov propad. Poleg tega je zakon kršil eno najpomembnejših pravic - retroaktivnost, posegel je namreč za nazaj. Zakaj je to pomembno? Zato ker je prav retroaktivnost eden izmed glavnih razlogov ustavnih sodnikov, da tem ljudem še vedno rubijo osebno premoženje, čeprav zakon že štiri leta ne velja več. Andrej Vizjak (Foto: Miro Majcen) Kmalu po tem, ko je bil zakon sprejet, je skupina pravnikov vložila ustavno presojo tega zakona. Ustavno sodišče je tako leta 2002 sklenilo, da zakon ni protiustaven, vendar pa lahko za dolgove podjetja odgovarjajo le aktivni družbeniki. Tudi pojma aktivni družbenik v mednarodnem korporativnem pravu ne poznajo, zato ga tudi naše sodišče ni znalo prav definirati. Presojo o tem, kdo je aktivni družbenik v podjetju, so prepustili sodnikom. A podjetniki, skupaj z nekaterimi pravniki, niso odnehali. Dosegli so, da je leta 2007 takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak vložil pobudo za novelo zakona (Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), s katero bi ustavili vse postopke in od primera do primera ugotavljali, ali so podjetniki zlorabili denar iz podjetja in se okoristili. Poslanci so novelo soglasno sprejeli, a je ustavno sodišče, na predlog Okrožnega sodišča v Ljubljani, novelo razveljavilo.V obstoječem zakonu so spremenili le, da je aktivni družbenik tisti, ki ima v lasti vsaj 25 odstotkov delnic podjetja. Miro Cerar (Foto: Miro Majcen) Leta 2011 je nov predlog zakona vložil poslanec SD Matevž Frangež, namen tudi tega zakona (Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju) je bil ustaviti postopke, a se je zgodovina ponovila. Poslanci so tudi tokrat z le enim glasom proti zakon sprejeli, ponovno je ustavno presojo zakona vložilo Okrožno sodišče v Ljubljani in ustavni sodniki so jim tudi tokrat ugodili. Argument ustavnih sodnikov je bila tako leta 2007 kot 2011 prepoved retroaktivnosti. Če bi ustavili vse postopke rubežev, bi, tako ustavno sodišče, upnikom kršili pravice, ki so jih pridobili oziroma pričakovanja, ki so jih že imeli. Trdijo, da sodišče za nazaj ne sme poseči, čeprav je tudi zakon iz leta 1999 posegel za nazaj. Odločitvi ustavnega sodišča je takrat pritrdil tudi Miro Cerar, ki je bil predsednik sodnega sveta in je izdal negativno mnenje za zakon, ki so ga sprejeli poslanci. Na strani upnikov je bila tudi takrat vlada Boruta Pahorja, najglasnejši zagovornik odločitve ustavnega sodišča pa je bil takratni pravosodni minister Aleš Zalar. So pa tokrat ustavni sodniki v zakonu pustili člen, ki ustanovitelje d.o.o. in d.d. odrešuje tega, da za dolgove podjetja odgovarjajo z osebnim premoženjem, saj ga Okrožno sodišče v Ljubljani tokrat ni izpodbijalo. Od 17. novembra 2011 dalje torej propadli podjetniki družb d.o.o. in d.d. za dolgove podjetja ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. (Foto: Miro Majcen) Tudi Andreja Lang, generalna direktorica Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja, priznava, da je bil zakon iz leta 1999 v nasprotju z načelom korporacijskega prava. Aleš Zalar, eden izmed takratnih pobudnikov zakona, pa danes pravi, da o primernosti tega zakona težko sodi. Profesor gospodarskega prava Ĺ ime Ivanjko na to dodaja, da ima ustavno sodišče formalno prav, vendar bi moralo preveriti, ali je bilo sprejetje tega zakona v skladu z nekimi višjimi načeli. Biti v skladu z ustavo, ne pomeni biti v skladu s pravičnostjo. Tudi nekdanji ustavni sodnik prof. dr. Lojze Ude pravi, da ni nobenega dvoma, da je zakon iz leta 1999 šel predaleč, vendar pa se z odločitvami ustavnega sodišča strinja. Prepričan je, da je bilo treba podjetnike disciplinirati in izobraziti o podjetništvu, zato je bil zakon potreben, vendar bi bilo treba ubrati srednjo pot. Ko govorimo o kopičenju dolgov, smo vsi za ostrejše ukrepe, ko pa se ti ukrepi izvajajo, pa spremenimo poglede, pravi Ude. Je pa avtorica zakona Nina Plavšak še vedno prepričana, da je bil zakon dober in je izboljšal plačilno nedisciplino: Ljudje bi se morali o podjetništvu bolje izobraziti. Ko so videli, da svojih dolgov ne morejo več plačevati, bi morali priznati svoj neuspeh in ne upati na čudež, je odločna Plavšakova. Razlogi, da so se podjetja znašla v položaju, ko več niso bila sposobna plačevati dolgov, so bili različni. Ĺ tevilni so bili najprej upniki, ker pa plačila nikoli niso dobili, svojih dolgov niso mogli poplačati. Po določenem času jim je banka račune blokirala, država pa potem po letu dni blokade računa, podjetje izbrisala. Ob tem so se vsi dolgovi podjetja prenesli neposredno na osebno premoženje ustanovitelja podjetja, vse njegove terjatve, tudi od številnih državnih podjetij, ki so šla v stečaj, pa so ostale na podjetju. Če bi želeli tudi terjatve prenesti na osebno premoženje, bi morali to storiti, preden je bilo podjetje izbrisano. A ker ljudje niso vedeli, da jih bo država izbrisala, tega niso mogli storiti. Zato so jim ostali le dolgovi, ki jih številni še danes odplačujejo, saj se znesek obračunava po konformni obrestni meri. Izbrisani podjetniki se že od leta 2007 za svojo pravico borijo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Država naj bi na silo izbrisala vsaj 18 tisoč podjetij, in za vse se zadnji dve leti zastonj bori ugledni italijanski pravnik Andrea Saccucci, ki je pravico dosegel tudi za izbrisane fizične osebe. Prepričan je, da se Republiki Sloveniji podoben scenarij obeta tudi tokrat, vendar pa bodo vsote, ki jih bomo najverjetneje morali plačati davkoplačevalci, tokrat neprimerno višje, saj bodo oškodovanci poleg odškodnin, zahtevali tudi, da jim država povrne vse, kar jim je vzela, kakor tudi izgubljeni prihodek, ki bi ga ustvarili, če jim država podjetja ne bi izbrisala. Vložena je pilotska tožba, kar pomeni, da bo na podlagi enega primera, razsodba veljala za vse oškodovance. (Foto: POP TV) Tako premiera Mira Cerarja, kakor tudi ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča smo vprašali, zakaj država ne popravi krivice in se dogovori, preden nam lahko Strasbourg spet naloži odškodnine, in smo od obeh dobili enak odgovor - da se zavedajo problematike, a čakajo na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. To bo primer izbrisanih podjetij obravnavalo na eni od prihodnjih sej, zato lahko odločitev pričakujemo v naslednjih mesecih.	Adriana Gašpar,Epilog	24ur	2015-04-17 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/le-dve-drzavi-bosta-se-vedno-v-recesiji-slovenija-in-hrvaska.html	,Le dve državi bosta še vedno v recesiji, Slovenija in Hrvaška,	Christine, Lagarde, slovenija, hrvaška, recesija	Le dve državi bosta še vedno v recesiji, Slovenija in Hrvaška Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je države vzhodne Evrope pohvalila za njihov pogum pri spopadanju z gospodarsko krizo. Izpostavila pa je Slovenijo in Hrvaško, ki jima ne gre tako dobro. Christine Lagarde (Foto: Reuters) Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je v govoru na konferenci Vzhodna Evropa in Romunija: Pot naprej v Bukarešti pohvalila pogum, ki ga je vzhodna Evropa od leta 2008 pokazala pri spopadu z gospodarsko krizo. Pet let po izbruhu krize je najhujše najverjetneje že za vami, večina držav pa znova ugotavlja rast, je dejala Lagardova. A pri tem je omenila tudi Slovenijo in Hrvaško, ki bosta edini državi v regiji, ki bosta leta 2013 ostali v recesiji. Lagardova je vzhodnoevropske države pozvala, naj si še naprej prizadevajo za makroekonomsko stabilnost, naj pošteno delijo breme prilagajanja ter spodbujajo gospodarsko rast, tako da bodo lahko čim bolj unovčile napredek, narejen po padcu komunizma. Izpostavila je nekaj preprek, med njimi rigiden trg dela, neučinkovito administracijo in nedokončane tranzicijske procese, kot je povrnitev nepremičnin. Če želi regija premagati ovire in doseči bolj dinamično rast, mora te težave premagati, verjame. Vzhodna Evropa je letošnje prvo četrtletje sklenila s pozitivno rastjo bruto domačega proizvoda. Najbolje sta se z 1,4- in 1,3-odstotno rastjo odrezali Latvija in Litva. Gospodarstvo celotne EU se je medtem v tem obdobju skrčilo za 0,1 odstotka.	STA,N.D.	24ur	2013-07-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-aretacije-tajkunov.html	Nove aretacije tajkunov?	vlada, prevzem, mali, delničar, tajkun, gospodarstvo, delnica	Nove aretacije tajkunov? Janševa vlada s predlogom zakonske novele nadaljuje vojno proti tajkunom. Medtem se šušlja, da se pripravljajo nove aretacije. Vlada Janeza Janše nadaljuje vojno proti tajkunom, saj bo po novem strožja prevzemna zakonodaja veljala za več podjetij kot doslej. Ministri so spremembe zakona že potrdili, zdaj so na vrsti poslanci. Medtem pa se znova širijo informacije, da naj bi se že pripravljale nove tako imenovane protitajkunske aretacije. Ministrstvo za gospodarstvo nima podatka za koliko podjetij bo po novem prevzemna zakonodaja sploh veljala. Na fotografiji: minister Virant. (Foto: Dare Čekeliš) Vlada je v samo nekaj mesecih že drugič posegla v zakon o prevzemih. Več kot očitno gre za boj proti tako imenovanim tajkunom, saj je gospodarsko ministrstvo Andreja Vizjaka najprej udarilo po menedžerskih odkupih, kakršen je bil denimo Kordežev v Merkurju, zdaj pa širijo še krog podjetij, ki jih bo strožja prevzemna zakonodaja zadela. Da bo to storila, je vlada navsezadnje obljubila tudi opoziciji. Obljuba dela dolg, je bil kratek Vizjak. Zaščita malih delničarjev? In čeprav se sliši neverjetno, ministrstvo za gospodarstvo nima podatka za koliko podjetij bo po novem prevzemna zakonodaja sploh veljala. Je pa jasen cilj: pri prevzemih se ne morejo okoristiti samo največji delničarji, zaščititi je treba tudi manjše. Novela tako širi uporabo določb zakona s spremembo oziroma znižanjem praga za nejavne družbe. Medtem ko so se določila zakona o prevzemih doslej uporabljala za tiste nejavne delniške družbe, ki imajo več kot 250 delničarjev in štiri milijone evrov osnovnega kapitala, se z zakonsko novelo prag veljavnosti zakona znižuje na nejavne družbe z bodisi 250 delničarji bodisi s štirimi milijoni evrov celotnega kapitala. Kot je pojasnil minister Vizjak, imajo lahko marsikatere nejavne delniške družbe zelo malo delničarjev ali pa večino kapitala v naložbah, tako da je osnovni kapital zelo majhen. Z zakonsko novelo pa smo postavili nov, nižji prag veljavnosti, tako da njena določila zdaj veljajo za večjo skupino nejavnih družb, je dejal. Novela zakona o prevzemih po Vizjakovih besedah tudi določa, da je treba med obvezne vsebine prevzemnega prospekta predložiti tudi neodvisno revizijsko poročilo o primernosti prevzemne cene. Nejavne družbe namreč ne kotirajo na borzi, namen tega določila je, da se malim delničarjem zagotovi kakovostno osnovo za odločitev o tem, ali bodo ponudbo sprejeli ali ne, je povedal. Med vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deležev glasovalnih pravic, se poleg opcij oziroma skupnih pravic z zakonsko novelo štejejo tudi vse terminske pogodbe. Ko nekdo proda delnice s terminsko pogodbo, glasovalne pravice že pred tem terminom prenaša na novega lastnika, je razlog za vnos tega določila v zakon pojasnil Vizjak. Po novem se bodo tako vsi, ki imajo prek terminskih pogodb sklenjene aranžmaje, upoštevali kot povezane osebe. Novela zakona o prevzemih je po Vizjakovem prepričanju nadaljnji korak pri normaliziranju razmer na trgu, odpravi nekaterih slovenskih posebnosti in zaščiti malih delničarjev v primeru prevzema nejavnih delniških družb, ki so doslej izpadli iz prevzemnega zakona. Vlada je zakon o prevzemih novelirala že konec novembra lani, ko ga je sprejela skupaj z dopolnili zakona o bančništvu. Z omenjenimi zakonoma, ki sta začela veljati v začetku letošnjega januarja, je vlada prepovedala zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za prevzem. Vlada po Vizjakovih besedah poleg vnovične novele zakona o prevzemih že pripravlja tudi novelo zakona o gospodarskih družbah in nekatere druge rešitve, s katerimi bo zagotovila večjo stabilnost na trgu. Predvolilna predstava? Nova prevzemna zakonodaja ima sicer dokaj široko podporo tudi v opoziciji, vendar Milan M. Cvikl (SD) vseeno opozarja, da je vse skupaj lahko zgolj predvolilna predstava Janše. Z Mercatorjem je sprožil velike prevzeme, sedaj pa z zapoznelo kampanjo ustvarja vtis, da se bori proti tajkunom. Cvikl se sicer strinja, da je treba gospodarski kriminal preganjati, a je kritičen: Tri leta so nekaj puščali, potem pa so za tri ure zaprli tri ljudi.	STA,Katja Šeruga,Špela Zupan	24ur	2008-04-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stecaju-mure-se-ni-mogoce-izogniti.html	Mura najverjetneje v stečaj	mura, lahovnik, stečaj, sod, ministrstvo, gospodarstvo	Mura najverjetneje v stečaj V Muri po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač, zdravo jedro pa Sod vidi v družbi Mura in partnerji, ki tekoče deluje pozitivno. Na sestanku so se po navedbah ministrstva za gospodarstvo sogovorniki strinjali, da je treba storiti vse, da se glede na težko finančno situacijo ohrani čim večje število delovnih mest, seveda v realnem obsegu. Zato bo Slovenska odškodninska družba (Sod) kot eden od lastnikov družbe tudi izvedla ustrezne aktivnosti. Na četrtkovem sestanku o usodi Mure, ki so se ga udeležili predstavniki vlade ter lastnikov, vodstva in sindikatov Mure, so se strinjali, da se glede na stanje v Muri v večini družb, vključno s krovno družbo, stečaju ni mogoče izogniti. Uprava Mure bo zato pospešila postopke ugotavljanja insolventnosti, saj po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač. S pravočasno uvedbo vseh postopkov ugotavljanja insolventnosti bi tudi zagotovili, da bodo lahko zaposleni, ki bi ostali brez plač, uveljavljali pravico do socialnih transferjev, ki so na voljo v okviru politike ministrstva za delo, so razložili na gospodarskem ministrstvu. Načrt – katerega cilj je zagotoviti socialno varnost za vse zaposlene v družbi oz. skupini Mura, upoštevati interese upnikov in ohraniti perspektivno proizvodnjo – predvideva ohranitev proizvodnje v hčerinski družbi Mura in partnerji. Ta proizvodna družba tekoče posluje pozitivno. Je zdravo jedro, ki se ohranja, je povedal direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič. Po načrtih vodstva Mure je v njej predvidenih od 1000 do 1100 delovnih mest. (Foto: POP TV) Sod je doslej Muri izdal za 2,25 milijona evrov poroštev, od tega ima vodstvo na voljo še 600.000 evrov prostega potenciala, da v tem prehodnem obdobju zagotavlja naročila, je povedal Kuntarič, ki ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev za obratni kapital. S stečajem Mure bo upravljanje prevzel stečajni upravitelj. Mura bo ostala 100-odstotni lastnik družbe Mura in partnerji. Ta Murina naložba bo predmet stečajne mase in stečajni upravitelj jo bo v stečajnem postopku prodajal. Pomembno je, da se proizvodnja nadaljuje, še posebej sedaj v času menjave sezone, je poudaril Kuntarič. Zato bo Sod zagotovil dodatna poroštva za zagotavljanje obratnega kapitala in s tem omogočanje nadaljevanja proizvodnje. Kuntarič ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev. Minister Matej Lahovnik (Foto: Dare Čekeliš) Vodstvo Mure še vedno razmišlja o postopku prisilne poravnave, je povedal Kuntarič, a dodal, da je verjetnost za uspeh prisilne poravnave majhna. Na četrtkovem sestanku na vladi so se dogovorili, naj se ti postopki pospešijo. Gre za 14 dni do enega meseca, je povedal Kuntarič. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik bo vladi predlagal, naj sprejme ustrezen sklep, ki bo Sodu omogočil izvedbo ustreznih ukrepov. V skladu z dogovori četrtkovega srečanja naj bi se že v ponedeljek predstavniki ministrstva za delo skupaj z upravo Mure sestali s potencialnim investitorjem. Ugotovili naj bi, kako bi lahko izkoristili ukrepe aktivne politike zaposlovanja ob pripravljenosti investitorja, da bi v Ljutomeru prezaposlil okrog 150 zaposlenih. Sindikat Mure še verjame v prihodnost podjetja Prvi sindikalist Mure Drago Forjan meni, da je za sindikaliste bistveno, da bodo vsi postopki izvedeni čim hitreje, tako da bodo delavci, ki bodo pristali na zavodu za zaposlovanje, tam čim prej in od tam tudi prejemali nadomestila. Sindikat Mure na pogajanjih ni popuščal, pač pa smo dosegli, da stečaj, kot je bil zamišljen, to je popolni stečaj in pogorišče Mure, ni bil izpeljan, je dejal Forjan. Drago Forjan (Foto: Dare Čekeliš) Danes so v Muri končali večino del, prihodnji teden bodo v obratu Mura in partnerji izdelali zadnje količine za Boss, potem pa bodo proizvodnjo za tega partnerja skoncentrirali v drugem obratu in nadaljevali delo, saj so pogodbe podpisane. S 1. oktobrom naj bi po našem vedenju nadaljevalo delo za Boss kompletno število, to je nekaj čez 500 delavcev, oktobra pa tudi od preostalih partnerjev pričakujemo, da bodo podpisali pogodbe, je dejal Forjan.	STA,M.M.,N.D.	24ur	2009-09-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sij-zeli-se-preostale-delnice-perutnine.html	Sij želi še preostale delnice Perutnine	perutnina, ptuj, sij, prevzem	Sij želi še preostale delnice Perutnine Sij objavil prevzemno ponudbo še za ostale delnice Perutnine. Prevzemna ponudba se nanaša dobro polovico od skupaj 10.912.500 navadnih imenskih kosovnih delnic ptujske družbe. (Foto: J.U.) Družba Sij - Slovenska industrija jekla je danes v skladu z napovedjo objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic Perutnine Ptuj. Kot je razvidno iz objavljenega prevzemnega prospekta, za delnico ponujajo osem evrov, ponudba pa je veljavna do vključno 25. februarja prihodnje leto. Sij po dokapitalizaciji že obvladuje večinski delež Perutnine. Prevzemna ponudba se nanaša dobro polovico od skupaj 10.912.500 navadnih imenskih kosovnih delnic ptujske družbe. Natančno pet milijonov delnic ima namreč Sij po dokapitalizaciji že v svoji lasti, prav tako ponudba ne velja za 603.184 delnic, ki so v lasti Holdinga PMP, ta pa je z uresničitvijo opcijske pogodbe z vodstvom Perutnine Ptuj prav tako že v večinski lasti Sija. V Siju niso določili praga uspešnosti ponudbe, kot so zapisali, bo ta štela za uspešno ne glede na odstotek vseh delnic, ki jih bo prevzemnik pridobil. Ob tem so potrdili, da Sij in holding, ki je bil doslej v večinski lasti vodilnih menedžerjev ptujske skupine, delujeta usklajeno in skupaj že dosegata 50-odstotni delež vseh delnic z glasovalno pravico. Prav opcijska pogodba glede prodaje svojih delnic, ki jo je uprava Perutnine Ptuj sklenila s Sijem, je v zadnjih tednih povzročila policijske preiskave, ki bodo najverjetneje usodne za dolgoletnega prvega moža Perutnine Romana Glaserja in tri njegove člane uprave. Ti so pred kratkim na željo novega lastnika že podali odstopne izjave, do katerih pa se nadzorni svet še ni opredelil. Verjetno bo pred tem potrebna še skupščina družbe, saj Sij za zdaj še nima svojih predstavnikov v nadzornem svetu. Glaser je ob podaji odstopne izjave posebej poudaril, da želijo s tem korakom predvsem razčistiti dejstva in umiriti zadeve v dobro Perutnine Ptuj in Sija, nikakor pa tega ne počnejo zato, ker bi imeli občutek krivde, ali ker bi počeli karkoli narobe. Zatrdil je, da sklenitev opcijske pogodbe, ki so jo člani uprave s Sijem sklenili ob prodaji svojega deleža v Holdingu PMP, prek katerega je Sij prišel do večinskega deleža v Perutnini, ni nezakonita. Zagotovil je, da bodo enakopravno poplačani vsi delničarji holdinga, enako velja za vse delničarje Perutnine, a da gre za dve ločeni zgodbi.	STA	24ur	2015-12-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nkbm-izdala-za-53-milijonov-evrov-novih-delnic.html	NKBM ponuja nove delnice	nkbm, dokapitalizacija, sod, kad	NKBM ponuja nove delnice Z dokapitalizacijo so v NKBM zbrali 53 milijonov evrov, kar je za osnovno poslovanje po besedah Kovačiča dovolj. Zbrana sredstva bo NKBM namenila za rast poslovanja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti. (Foto: Kanal A) Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v okviru dokapitalizacije izdala 2.723.995 novih delnic v skupnem znesku 53,1 milijona evrov. Zbrana sredstva pa bo NKBM namenila za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in rast poslovanja. Čeprav je bila dokapitalizacija le polovično uspešna, jo je predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič na današnji novinarski konferenci ocenil kot uspešno. Zbrana sredstva pa bo NKBM namenila za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in rast poslovanja. Na vprašanje, kje bodo iskali preostali znesek, pa je Kovačič dejal, da ga za svoje osnovno poslovanje trenutno ne potrebujejo. Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je z dokapitalizacijo zadovoljen. Zbranih več kot 53 milijonov od razpisanih 111 milijonov evrov, kar je glede na trenutne razmere na finančnih trgih več kot zadovoljiva številka, bo porabljenih zlasti za krepitev kapitalske ustreznosti in organsko rast banke, v okviru možnih sprememb stabilnosti na finančnih trgih pa tudi za nekatere druge v prospektu objavljene aktivnosti, je dejal prvi mož NKBM, ki je ob tem poudaril tudi, da se je za sodelovanje v dokapitalizaciji poleg obstoječih odločilo tudi nekaj novih vlagateljev. Vpisovanje novih delnic NKBM je trajalo od 24. septembra do 8. oktobra. Banka je po ceni 19,50 evra ponudila 5,7 milijona novih delnic, skupni znesek dokapitalizacije je bil tako predviden v višini 111,15 milijona evrov. Obstoječi delničarji bodo prejeli 1.799.200 novih delnic v skupnem znesku 35,1 milijona evrov, nekvalificirani vlagatelji 233.220 delnic v skupnem znesku 4,5 milijona evrov in kvalificirani oziroma dobro poučeni vlagatelji 691.574 delnic v skupnem znesku 13,5 milijona evrov, je NKBM objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Država izkoristila prednostno pravico in ostaja večinski lastnik Država ter Kad in Sod so vplačali 57,7 milijona evrov in ohranili 51,9-odstoten delež. Na fotografiji direktor Soda Marko Pogačnik. (Foto: Kanal A) Sicer pa tudi po opravljeni dokapitalizaciji do bistvenih sprememb v lastniški strukturi banke ni prišlo, čeprav so s polnim zneskom v dokapitalizaciji sodelovali zgolj država in oba paradržavna sklada Kad in Sod, ki so že do zdaj obvladovali skupaj približno 51-odstotni delež banke, tako da mali delničarji ostajajo pri okoli 24 odstotkih. Država, Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodinska družba (Sod) so vplačali 57,7 milijona evrov in ohranili 51,9-odstoten delež v banki. Če bi upoštevali celoten znesek države in obeh skladov v višini 53 milijonov evrov, potem bi dokapitalizacija bila 75-odstotno uspešna. Da ne bi prihajalo do vnovičnega povečanja državnega deleža v družbi, kar v času načrtovanja dokapitalizacije ni bil namen, je bilo treba razliko oziroma skoraj polovico vloženega denarja državi vrniti, je še pojasnil Kovačič. Med večjimi lastniki naj ne bi bilo zanimanja Med večjimi domačimi institucionalnimi lastniki z izjemo Pom-investa naj ne bi bilo zanimanja za dokapitalizacijo, tudi zato, ker je cena delnice NKBM na borznem trgu zaradi posledic finančne krize zdrsnila krepko pod 19,50 evra, kolikor je znašala v javni prodaji. Podobno naj bi nizka cena na borzi od nakupa delnic v postopku dokapitalizacije odvrnila tudi večino malih delničarjev, ki jih je v NKBM kar 102.000. Nove dokapitalizacije ne načrtujejo Nova KBM (Foto: POP TV) Po zagotovilih Kovačiča kljub zgolj polovično uspešni dokapitalizaciji za zdaj o novi ne razmišljajo, kar pa bo kot po navadi odvisno tudi od njihovih aktivnosti. Če bo ta večja tako na področju kreditnega poslovanja kot na področju akvizicijskih aktivnosti, lahko do takšne odločitve pride prej, v nasprotnem primeru pa tudi pozneje, je pojasnil predsednik uprave NKBM. Na vprašanje, kje bodo iskali preostali znesek, je odvrnil, da ga za svoje osnovno poslovanje trenutno ne potrebujejo. Trgovanje predvidoma 29. oktobra V NKBM bodo pri sodnem registru Okrožnega sodišča v Mariboru vložili predlog za registracijo novih delnic. Ko bodo te registrirane, bo NKBM pri KDD vložila nalog za izdajo novih delnic v nematerializirani obliki na račune vlagateljev. Predvidoma 29. oktobra bodo dodeljene nove delnice, izdane z vpisom na račune vlagateljev v centralni register pri KDD, isti dan pa se bo tudi začelo trgovanje z njimi. Kot je še dodala Skernišakova, bodo v prihodnjih dneh vsem vlagateljem poslali pisno obvestilo o številu dodeljenih delnic.	STA,Primož Jambrek	24ur	2008-10-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pogonska-goriva-malenkost-cenejsa.html	Pogonska goriva malenkost cenejša	bencin, gorivo, dizel, cena, pocenitev	Pogonska goriva malenkost cenejša Po večmesečnem zviševanju cen pogonskih goriv so se opolnoči vsi naftni derivati, razen kurilnega olja, pocenili. Liter 95-oktanskega bencina po novem stane 1,192 evra, dizel pa 1,143 evra za liter. Opolnoči so se pocenili vsi naftni derivati razen kurilnega olja. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,023 evra na 1,192 evra, 98-oktanski za 0,019 evra na 1,224 evra, dizelsko gorivo pa za 0,023 evra na 1,143 evra za liter. Cena kurilnega olja je ostala nespremenjena pri 0,743 evra za liter. (Foto: Reuters) Pogonska goriva so se pocenila kljub temu, da je vlada v ponedeljek zvišala trošarine za pogonska goriva in za kurilno olje. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala s 474,51 na 479,51 evra za 1000 litrov, za plinsko olje za pogon s 417 na 422 evrov za 1000 litrov in za plinsko olje za ogrevanje z 62 na 85,40 evra za 1000 litrov. Povečanje trošarine za pogonsko gorivo bo po navedbah vlade veljalo do 1. marca 2011, ko se bo obdavčitev s trošarino nadomestila z uvedbo CO2-dajatve.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2010-06-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/na-celo-hse-prihaja-blaz-kosorok.html	Na čelo HSE prihaja Blaž Košorok	hse, holding, slovenske, elektrarne, matjaž, janežič, blaž, košrok, nadzorni, svet	Na čelo HSE prihaja Blaž Košorok Za prvega moža uprave HSE je bil imenovan Blaž Košorok, ki bo predhodnika Matjaža Janežiča zamenjal v novembru, za vodenje holdinga pa je dobil štiriletni mandat. Košorok je sicer direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana. Janežič se od vodenja HSE poslavlja v začetku novembra. (Foto: Blaž Garbajs) Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je na današnji seji za novega generalnega direktorja imenovali Blaža Košoroka. Štiriletni mandat na mestu generalnega direktorja bo Košorok začel 5. novembra. Sedanjemu generalnemu direktorju HSE Matjažu Janežiču se namreč novembra izteče dvoletni mandat. Janežič je položaj generalnega direktorja HSE prevzel 5. novembra 2010, potem ko je nadzorni svet sprejel predlog takratnega prvega moža Viljema Pozeba o sporazumnem prenehanju funkcije po manj kot mesecu dni vodenja družbe. Pred njim je HSE vodil Borut Meh, dokler ga niso nadzorniki razrešili iz nekrivdnih razlogov. Novega generalnega direktorja HSE je nadzorni svet, ki ga vodi predsednik Drago Dolinar, imenoval za obdobje štirih let z možnostjo vnovičnega imenovanja. Ob imenovanju Košoroka je Dolinar zapisal, da od izbranega kandidata pričakujejo učinkovit pristop k izvajanju sedanjih in prihodnjih strateških projektov družbe in skupine HSE . Na razpis se je sicer prijavilo 12 kandidatov, vendar pa sta bili dve prijavi neveljavni. Košorok je sicer direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) in bo na položaju ostal do nastopa nove funkcije.	STA,M.R.	24ur	2012-08-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-v-zacetku-maja-bom-obiskal-muro.html	,Slovenija dežela malih podjetij in obrti,	poslanec, poslansko, vprašanje, sajovic, pahor, žerjav, prijatelj, vizjak, seja, mura, kriza, pomurka	Slovenija dežela malih podjetij in obrti Vlada po mnenju predsednika upravnega odbora OZS premalo upošteva predloge obrtništva in mikro podjetij. Pahor je medtem v DZ spregovoril o gospodarski krizi in obljubil obisk Mure. Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je postregel s podatkom, da je v Sloveniji 107.426 mikro podjetij z manj kot dva milijona evrov prihodkov od prodaje na letni ravni, medtem ko delež malih, srednjih in velikih podjetij znaša komaj 3,8 odstotka. Pavlinjek je na podlagi tega prepričan, da mora vlada sprejeti dejstvo, da je Slovenija dežela malih podjetij in obrti. Po njegovem mnenju je vlada sicer naredila velik korak na področju davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva, dodatna sredstva in garancije za posojila ter nepovratna sredstva. Država je obrtnikom obljubila tudi krajše plačilne roke, vendar se to v praksi za zdaj ni udejanjilo. OZS je od vlade zahtevala tudi, da se vračilo preplačanega davka na dodano vrednost skrajša na 10 dni, zbornica pa je pristala na kompromisnih 21 dni, pod pogojem, da se zakon začne izvajati takoj in ne šele leta 2010. Pavlinjek meni, da gre za denar, ki pripada slovenskim podjetjem in bi takojšnje vračilo preplačanega davka bistveno izboljšalo likvidnost gospodarstva. Pozdravil je vladno odločitev za vračilo trošarin avtoprevoznikom v višini 130 evrov na 1000 litrov plinskega olja za tovorna vozila s največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone. Potrebujemo različne davčne stopnje Od vlade pa zahtevamo hitro ukrepanje pri uvedbi davčne olajšave za zaposlitev brezposelnih, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Zavzemamo se tudi za olajšave za podjetnike začetnike, ustanovi naj se tudi sklad za izplačevanje odpravnin delavcem iz mikro podjetij. Čim prej je treba vpeljati različne davčne stopnje ali razširiti nižjo 8,5-odstotno davčno stopnjo tudi na delovno intenzivne storitve ter zvišati amortizacijske stopnje, ki bi obrtnikom in malim podjetnikom omogočile večji naložbeni potencial, pravi Pavlinjek. Zahtevamo, da se obstoječi krediti podaljšajo, banke za to nočejo niti slišati in ponujajo nov kredit z višjimi obrestnim merami, kar je za obrtnike nesprejemljivo. Štefan Pavlinjek Opozoril je, da pri zagotavljanju subvencije delodajalcu za zaposlene, ki so napoteni na čakanje na delo ne smejo biti izvzeta mala podjetja, kar sta že uveljavili Italija in Avstrija. Treba bi bilo uvesti tudi institut čakanja na delo z nižjim nadomestilom plače, ko delavec začasno ne more delati ali delodajalec noče odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ker upa, da se bodo razmere v gospodarstvu v kratkem izboljšale. Pavlinjek se tudi zavzema za nadzor nad prejemniki socialne pomoči, saj je v Sloveniji 80.000 brezposelnih, nihče med njimi pa ni pripravljen delati v obrtništvu. Pšeničny: Slovenija še ni implementirala načel za mala podjetja Generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny pa je predstavil načela akta za mala podjetja, ki jih je podprl tudi Evropski parlament, Slovenija pa po njegovih besedah doslej na tem področju ni ničesar storila. Ta dokument namreč vsebuje 10 temeljnih načel za evropsko aktivnost na področju spodbujanja podjetništva, vendar nima zavezujoče oz. zakonske teže. Med ta načela je Pšeničny opredelil ustanovitev instituta varuha pravic obrti in malega podjetništva, olajšan dostop do finančnih virov in javnih naročil, ugodnejši davčni sistem in odprava finančne nediscipline, posodabljanje trga dela, odziv javne uprave na potrebe malih in srednjih podjetij, prenova sistema mojstrskih izpitov in njihova razvrstitev v šesto stopnjo nacionalnih kvalifikacij ter povečanje deleža sredstev za raziskave in razvoj oz. vzpostavitev sistema inovacijskega vavčerja. Pahor soočen s poslanskimi vprašanji (Foto: Dare Čekeliš) O gospodarski krizi in ukrepih pa so razpravljali tudi v državnem zboru, kjer so poslanci predsednika vlade Boruta Pahorja soočili s svojimi vprašanji. Andrej Vizjak iz SDS je Pahorja tako vprašal, kakšne ukrepe pripravlja vlada glede stečajev in odpuščanj delavcev. Pahor je tudi tokrat omenil tretji protikrizni paket v nastajanju, vendar pa pri tem ni predstavil konkretnih ukrepov. Poslancu SNS Srečku Prijatelju pa je moral odgovarjati na očitke, da ne zna narediti reda, pri čemer je omenil izplačila visokih nagrad in dodatkov direktorjev. Pahor mu je zagotovil, da bo vlada vsaj del milijona, ki si ga je ob odhodu z vrha NLB izplačal Marjan Kramar, dobila nazaj. Kaj namerava vlada narediti glede Mure in brezposelnih v Pomurju, pa je zanimalo poslanca SLS Radovana Žerjava. Vlada se svojih odgovornosti zaveda,“ je odgovor začel Pahor in obljubil, da bo to tekstilno podjetje obiskal v začetku maja, ko se namerava z upravo pogovoriti o možnih scenarijih. Vlada je v letih 2003 in 2004 nudila kratkoročna posojila in najvišjo možno pomoč v višini 10 milijonov evrov,“ je poudaril Pahor in pojasnil, da jo bo možno ponovno dodeliti šele deset let po tem, pri čemer bo potrebno tudi soglasje evropske komisije. Mura pa po njegovih besedah medtem lahko črpa iz evropskih skladov in vseh ostalih skladov pomoči. Pahor je ob vprašanju poslanca LDS Boruta Sajovica o ukrepih glede vse višje stopnje kriminalitete zagotovil tudi, da bo s 1. januarjem 2010 začel delovati nacionalni preiskovalni urad.	STA,B.S.	24ur	2009-04-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-na-robu-bankrota.html	Sloveniji ne grozi bankrot!	slovenija, gospodarska, kriza, bankrot, lars, christensen	Sloveniji ne grozi bankrot! Ugledni finančni analitik Lars Christensen, ki je napovedal zlom Islandije, naj bi podobno usodo v intervjuju za nek češki časopis prerokoval tudi Sloveniji. Na srečo to ni res, njegove besede so napačno interpretirali. Lars Christensen, glavni ekonomist pri skupini Danske Bank, naj bi Sloveniji napovedal hude težave, morda celo bankrot. To smo lahko prebrali v intervjuju z njim, ki je bil objavljen v češkem časopisu Lidove Noviny. Na srečo pa informacija ne drži, češki novinar je intervjuvanca namreč narobe razumel. To je napaka. Tega ni izrekel, niti nima takega stališča do slovenskega gospodarstva. Češki novinar je obljubil, da bo v najkrajšem možnem času popravil napako, je za 24ur.com sporočil predstavnik Danske Bank. Christensen je s svojimi gospodarskimi napovedmi že večkrat zadel žebljico na glavico . Med drugim je napovedal zlom islandskega gospodarstva ter krizo v baltskih državah. Pred kratkim pa je naznanil, da bankrot grozi Grčiji in morda tudi Španiji. Katere države so v največjih težavah? Sproščena monetarna politika Evropske centralne banke ne more trajati v nedogled. Ko se bo končala, bodo številne države, tudi Slovenija, v hudih težavah. (Foto: Reuters) Tokrat so ga spraševali o posledicah gospodarske in finančne krize, ki trenutno pesti svet. Po njegovih besedah bi bil lahko problematičen način reševanja z velikodušnimi posojili bankam in podjetjem na robu propada. Če bi Evropska centralna banka nadaljevala s tem početjem, bi lahko sprožila naslednjo krizo, če ga prekinejo, pa bi to pomenilo hud udarec za številne države. Christensen napoveduje, da države z zdravimi javnimi financami ne bodo prizadete, drugače pa je s tistimi, ki se na tem področju že soočajo s težavami. V evroobmočju naj bi to bila Grčija, poleg nje pa so se na robu znašle še Romunija, Bolgarija, Ukrajina, Srbija in tudi Hrvaška. Več evropskih držav bo bankrotiralo, je dejal. Skrajni primer je še vedno Islandija, blizu je tudi Ukrajina. Baltske države si tega scenarija še ne upajo povsem izključiti, čeprav dvomim, da se bo uresničil. Najbližje propadu je Latvija. Grčija ni v nevarnosti, saj nihče ne bo tvegal propada države iz evroobmočja. Potemtakem si lahko oddahne tudi Slovenija? Zgrešena monetarna politika? Christensen nadaljuje, da je evropska monetarna politika zgrešena. Težko je imeti enotno valuto in enotno obrestno mero v državah s tako dramatično različnimi plačami, cenami, političnimi stili ter kulturnimi in civilizacijskimi normami, je dejal v intervjuju. Dodal je, da v evroobmočje ne bi sprejel nobene nove države, dokler katera iz njega ne izstopi.	Danijela Levpušček	24ur	2009-12-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dan-d-za-bavcarja.html	Dan D za Bavčarja	bavčar, petrol, menjava, nadzorni, svet, igor, skupščina, istrabenz	Dan D za Bavčarja Skupščina Istrabenza, na kateri bodo odločali o menjavi nadzornega sveta in s tem tudi Bavčarja, bo v petek. Tako je namreč zahteval Petrol. NA	Marko Milenkovič	24ur	2008-11-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nkbm-je-prodala-vse-pri-njej-zastavljene-delnice.html	NKBM je prodala vse pri njej zastavljene delnice	nkbm, delnice, prodaja, zvon, ena, nlb	NKBM je prodala vse pri njej zastavljene delnice NKBM je na torkovi javni dražbi prodala vseh devet svežnjev delnic podjetij, ki so jih pri njej zastavili Poteza Naložbe, CPM ter holdinga Zvon Ena in Zvon Dva. (Foto: POP TV) Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je na dražbi prodala vse pri njej zastavljene delnice, so sporočili iz odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik&partnerji, ki je izvedla dražbo. Gre za delnice Nove Ljubljanske banke (NLB), Nigrada, Ingrad Gramata, Term Olimia, Term Olimia Bazeni, Zavoda za varstvo pri delu, RRC računalniške storitve, Hoteli Bernardin in Beti Holding. Kupci delnic za zdaj niso znani, prav tako ni znana vsota, ki jo je mariborska banka iztržila s prodajo. Odvetniška družba namreč v sporočilu navaja le izklicne cene. NKBM je na javni dražbi prodala 21.700 delnic NLB, za katere je začetna izklicna cena znašala 2,26 milijona evrov, 109.800 delnic Nigrada (začetna izklicna cena 2,77 milijona evrov), 144.250 delnic Ingrad Gramata (43.274 evrov), 118.871 delnic Tem Olimia (dobre štiri milijone evrov), 126.000 delnic Term Olimia Bazeni (dober milijon evrov), 46.500 delnic Zavoda za varstvo pri delu (1,3 milijona evrov), 3925 delnic RRC Računalniške storitve (95.730 evrov), 86.838 delnic Hotelov Bernardin (333.457 evrov) in 98.000 delnic Beti Holdinga (90.160 evrov). Poteza Naložbe je pri NKBM zastavila delnice NLB, CPM v stečaju delnice Nigrada in Ingrad Gramata, Zvon Ena Holding delnice Term Olimia, Term Olimia Bazeni, Zavoda za varstvo pri delu, RRC Računalniške storitve in Hotelov Bernardin, Zvon Dva Holding pa delnice Beti Holdinga.	STA	24ur	2011-06-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/video-dijaki-presenetili-s-poslovnimi-idejami.html	VIDEO: Dijaki presenetili s poslovnimi idejami	dijak, tekmovanje, novo, mesto, podjetništvo, podjetnik, ideja, podari, malico, bill, scan	VIDEO: Dijaki presenetili s poslovnimi idejami Mrzlično iskanje starih računov je preteklost, pravijo dijaki, ki so na dijaškem Startupu s svojo aplikacijo za shranjevanje računov presenetili strokovno komisijo. Ta je prepričana, da nas ob vzpodbujanju mladih in realizaciji njihovih idej čaka svetla prihodnost. Se vam je že zgodilo, da ste po domačih omarah, pisarniških predalih ali pa v jeklenem konjičku mrzlično iskali založene in izgubljene račune, s katerimi bi lahko uveljavljali garancijo za pokvarjeno napravo? Mar ne bi bilo veliko lažje račune fotografirati s pametnim mobilnikom oziroma jih skenirati in jih z aplikacijo shraniti v tako imenovan oblak, kjer bi bili preko spleta kadar koli dostopni tako vam kot tistim, ki bi jih za to pooblastili. Bill scan, kot so idejo poimenovali njeni avtorji, je na minulem dijaškem Startup koncu tedna v Novem mestu osvojil prvo mesto. Glede na starost sodelujočih so bile ideje fantastične. Če bomo Slovenci sposobni takšne ideje tudi realizirati, imamo absolutno svetlo prihodnost. Lovro Peterlin, direktor podjetja Linea Directa, skupina Studio Moderna Gre le za eno od izjemnih idej slovenskih dijakov, ki so morali na omenjenem tekmovanju v pičlih treh dneh, od petka do nedelje, razviti lastno podjetniško idejo v delujoč prototip ali celo delujoč izdelek, ki bo konkurenčen na trgu. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki uspešnih slovenskih podjetij in organizacij, je bila – milo rečeno – navdušena. Kot nam je pojasnila dijakinja Katarina Živec bi Bill scan deloval tako, da bi uporabnik po nakupu s telefonom fotografiral račun, ki velja kot garancija. “Ta fotografija bi se prenesla na splet, poleg tega pa bi se zapisali še čas, kraj in sam predmet nakupa. Ko bi potreboval račun ali garancijo, bi na spletni strani ali telefonu vtipkal datum ali ime izdelka in račun bi se prikazal,” je pojasnila. Nejc Rebrnjak in Darko Koželj sta dodala, da so bili mentorji nad idejo navdušeni, stroga komisija pa jih je postavila na realna tla, kar jim bo pomagalo pri razreševanju zadev, ki so jih spregledali. Kot nam je pojasnil idejni vodja Luka Picelj, se je ideja porodila iz njegove lastne težnje, da bi rešil svoj problem izgubljenih računov. “Izhajal sem iz tega, da bi rešil tako svoj problem kot tudi problem drugih ljudi,” je dejal in dodal, da bodo svoje delo nadaljevali in se potrudili, da bo ideja tudi zaživela. Na tekmovanju je zmagala ekipa, ki je komisiji predstavila idejo o sistemu Bill scan. (Foto: POP TV) Drugo mesto za idejo, da bi sredstva za decembrska darila poslovnim partnerjem namenili lačnim šolarčkom Podari malico je dobrodelni projekt, ki je namenjen učencem in dijakom, ki živijo v težkih materialnih razmerah. Minimalno nakazilo je cena ene dijaške malice in znaša 2,42 evra, sredstva pa so v celoti namenjena izbrani osnovni ali srednji šoli. Drugo nagrado je prejela ekipa deklet, ki so sklenila, da bodo ambasadorke dobrodelnega projekta podariMalico. To je projekt, preko katerega se zbira sredstva za tiste otroke, katerih starši si v teh časih težko privoščijo plačevanje šolskih malic, kosil, izletov in potrebščin, pojasnjuje Katarina Klemenčič. Za cilj so si zadala širitev akcije v širši okolici Brežic. Njihov načrt je plakatiranje in druge vrste obveščanja, iskanje podpore pri znanih estradnikih in športnikih ter predvsem pridobivanje donacij od podjetij. “Tem bi predlagale, da sredstva, ki jih v decembrskem času namenijo za darila poslovnim partnerjem, darujejo za šolske malice. Običajna darila, kot so koledarji in svinčniki, niso tako zelo uporabna oziroma kaj kmalu končajo na zaprašenih policah ali pa v smeteh. Vsaj polovico teh sredstev bi na primer lahko namenili lačnim otrokom,” nam je pojasnila. Ekipa deklet, ki so si za cilj zastavile širitev dobrodelne akcije podariMalico, je zasedla drugo mesto. (Foto: POP TV) Tretje mesto je zasedla ekipa, ki bi ljudem ponudila aplikacijo eSkiing. “Vsi radi smučamo, zato smo se odločili, da se poigramo z zabavno statistiko,” je pojasnil Rok Dolenc, ki je idejo predstavil strogi komisiji. Aplikacijo za mobilnike, ki bi s sistemom GPS merila hitrost in prevoženo pot, bi lahko smučarji uporabljali kot izziv, da bi podirali lastne smučarske rekorde, ali pa zgolj za zabavo. Mladi so razmišljali tudi o motivaciji uporabnikov in oglaševanju gostinskih ponudnikov na smučiščih. “Ob uspešno opravljenem smučarskem izzivu bi lahko na primer pridobili popust pri kosilu v bližnjem gostišču ali pa pri nakupu smučarskih kart,” so pojasnili dijaki. Pametne ovratnice in facebook za pse Gašper Kastelic in Kristjana Redek sta nam predstavila izdelek svoje ekipe. Poimenovali so ga Pet space, gre pa za lično oblikovano pasjo ovratnico, ki bi vsebovala kodo QR. “Če se vaš pes izgubi, lahko najditelj s telefonom skenira to kodo, in v enem samem trenutku se mu na telefonu izpišejo vsi podatki o lastniku,” je pojasnil Gašper in dodal, da jih je komisija opozorila na tiste pomenljivosti, na katere niso niti pomislili, kar pa je zelo dobro za njihovo nadaljnje delo. “Imeli smo kar nekaj težav med razvijanjem, a so nam mentorji vlili veliko samozavesti in uspelo nam je,” je bila z končnim izdelkom zadovoljna Kristjana. Z omenjeno ovratnico bi bil pes vključen v omrežje na spletu, na neki način podoben slavnemu Facebooku, so še pojasnili mladi nadobudneži. (Foto: POP TV) Colloco por loco pa se imenuje projekt, ki bi povezal tiste, ki iščejo prostor za zabave ali praznovanja, s tistimi, ki imajo na voljo primerne prostore, ki bi jih dali v najem. “Predstavile smo spletno stran, kjer bi se srečali ponudniki in povpraševalci po kočah, zidanicah in drugih objektih, ki bolj ali manj samevajo,” je idejo predstavila Lana Klemenčič. Mentorica podjetniškega krožka Željka Kitić iz Zavoda Nefiks nam je razložila, da so na tekmovanje povabili dijake večine slovenskih srednjih šol. “Najprej smo odločali, na katerih idejah se bo delalo, sledilo je trdo delo, rezultate pa so dijaki predstavili komisiji oziroma tudi morebitnim investitorjem,” je dejala. Vse to z namenom spodbujanja podjetnosti. “Mi vemo, da lahko našo državo rešijo prav mladi, ki jih želimo seznaniti s tem, da so kljub rosnim letom sposobni uresničiti svoje ideje. Kot smo videli, jim teh ne manjka, a jih je treba opogumiti in jim dati priložnost, da jih tudi uresničijo,” je prepričana. Ravnateljica Mojca Lukšič je dodala, da krožek na šoli poteka že tretje šolsko leto, želi pa si, da bi tudi takšno tekmovanje postalo tradicionalno. “Ravno pred kratkim je bila narejena raziskava, ki je pokazala, da je bilo v zadnjem letu ustanovljenih več tako imenovanih startup podjetij kot v preteklih petih letih skupaj. Mi smo prepričani, da bi bilo treba otroke v tej smeri vzgajati že v vrtcih,” meni mentor Janez Gorenc. Da so mladi tako zelo predani želji po uresničevanju svojih idej, je močno razveselilo tudi predstavnike slovenskih podjetij. “Glede na starost sodelujočih so bile ideje fantastične. Če bomo Slovenci sposobni takšne ideje tudi realizirati, imamo absolutno svetlo prihodnost,” navdušenja ni skrival Lovro Peterlin, izvršni direktor podjetja Linea Directa iz skupine Studio Moderna. “Mlad je treba začeti, biti zelo konsistenten pri tem, kar delaš, in predvsem vztrajati,” je ob koncu sklenil svoje izkušnje v nasvet slovenskim dijakom.	Blaž Garbajs	24ur	2013-11-12 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/trgi-so-pozdravili-grsko-odlocitev-za-evro.html	Grški da evru prinesel le kratkotrajno slavje na borzah	grčija, borza, delnica, trg, trgi, finance, finančni, azija, evro	Grški da evru prinesel le kratkotrajno slavje na borzah Zmaga zagovornikov varčevalnih ukrepov na volitvah v Grčiji je le za kratek čas potisnila tečaj evra navzgor. Pozitivno vzdušje je pokvarila Španija. Prav tako so se znižale cene nafte, pocenil se je tudi evro. (Foto: Reuters) Zmaga konservativne stranke Nova demokracija na volitvah v Grčiji, s čimer so se državljani obubožane države izrekli za evro, je prinesla le kratkotrajno slavje na pomembnejših borzah v Evropi. Psihološki učinek zmage so najprej občutili na azijskih borzah. Vrednosti delnic na azijskih finančnih trgih so se dvignile že ob začetku trgovanja, nekatere delnice so poskočile tudi za 1,5 odstotka. Zmaga zagovornikov varčevalnih ukrepov na volitvah v Grčiji pa je le za kratek čas potisnila tečaj evra navzgor. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,2584 dolarja, kar je 0,44 centa manj kot v petek. Evropska centralna banka je opoldne še določila referenčni tečaj evra pri 1,2618 dolarja oz. 0,22 centa višje kot v petek. Prav tako so grške volitve prinesle le kratkotrajno olajšanje tudi na naftne trge. Za 159-litrski sod teksaške lahke nafte je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 82,75 dolarja, kar je 1,28 dolarja manj kot v petek. V Londonu so se terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 1,50 dolarja na 96,11 dolarja. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 1,17 odstotka in dan sklenil pri 2155,64 točke. V Parizu se je indeks francoskih delnic CAC 40 znižal za 0,69 odstotka in je trgovanje končal pri 3066,19 točkah. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je trgovanje končal z 2,52-odstotnim padcem na 13.989,51 točke. Na Dunaju je indeks ATX izgubil 1,52 odstotka vrednosti, tako da se je ob koncu trgovanja oblikoval pri 1897 točkah. Sta se pa zvišala indeks borze v Londonu FTSE 100, namreč za 0,22 odstotka na 5491,09 točke, ter indeks borze v Frankfurtu DAX (+0,30 odstotka na 6248,20 točke). Okrepil se je tudi indeks borze v Zürichu SMI, in sicer za 0,46 odstotka na 5938,76 točke. Podražile so se tudi delnice hrvaških in srbskih podjetij. Indeks borze v Beogradu Belex se je tako zvišal za 1,78 odstotka na 438,51 točke, indeks Crobex v Zagrebu pa za 0,23 odstotka na 1623,08 točke. Prav tako je v pozitivnem vzdušju potekalo trgovanje v Budimpešti, tako da je indeks BUX dan končal pri 17.551,59 točke, kar je 1,71 odstotka več kot v petek. Na borzi v New Yorku se tečaji delnic danes znižujejo. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na ravni 12.739 točk, kar je 0,22 odstotka manj kot v petek.. Tehnološki indeks Nasdaq se je doslej zvišal za 0,42 odstotka na okoli 2885 točk. (Foto: Reuters) Z volitvami v Grčiji še ni nič rešeno Trgom je po pretiranem optimizmu postalo jasno, da z volitvami v Grčiji praktično ni še ničesar rešeno in da tudi novo vlada čakajo številne težke preizkušnje, črni oblaki dolžniške krize pa visijo tudi nad Italijo in Španijo. Položaj se zaostruje še posebej na trgu španskih državnih obveznic. Zahtevani donos na desetletne španske obveznice se je danes zvišal na novih rekordnih 7,241 odstotka. Vendar pa se je zviševanju pribitkov izognila vsaj Grčija.	STA,Reuters,G.G.,V.L.	24ur	2012-06-18 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imamo-nove-cene-goriv.html	Imamo nove cene goriv	cena, bencin, naftni, derivat, dizel, gorivo, kurilno, olje, pocenitev, podražitev	Imamo nove cene goriv Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile. Najbolj se bo pocenilo dizelsko gorivo, in sicer za 2,7 centa pri litru, bencin pa bo cenejši za 2,5 centa. Pocenilo se bo tudi kurilno olje, čeprav je vlada zanj zvišala trošarino. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni. Tako bodo nove cene goriv v veljavo stopile s torkom. In kakšne bodo? Nova maloprodajna cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo znašala 1,199 evra za liter, kar je za 2,5 centa manj kot doslej. Za 2,5 centa bo cenejši tudi liter 100-oktanskega bencina. Zanj bomo po novem odšteli 1,263 evra. Za liter dizla bomo na črpalki pustili 1,106 evra, kar pomeni, da nam bo v žepu ostalo 2,7 centa več, in sicer za vsak natočeni liter. Za kurilno olje bomo odšteli 0,815 evra, kar je 2,5 centa manj kot doslej. Cena kurilnega olja bi se znižala še bolj, če vlada zanj ne bi zvišala trošarine. Slednja se je zvišala z 0,15215 na 0,15750 evra na liter.	M.M.,STA	24ur	2015-10-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/trichet-vidi-zmerno-okrevanje-v-letu-2010.html	Trichet vidi zmerno okrevanje v letu 2010	trichet, evropska, centralna, banka, kriza	Trichet vidi zmerno okrevanje v letu 2010 Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je dejal, da bi bilo leto 2010 lahko leto zmernega gospodarskega okrevanja, če se bo na finančne trge in v realno gospodarstvo vrnilo zaupanje. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet (Foto: Reuters) Predsednik ECB je obenem tudi posvaril, da so razmere še vedno zelo negotove. Tako kot moj kolega Ben Bernanke tudi jaz menim, da bo leto 2009 zelo težko. Smo v obdobju, ki je še naprej zelo negotovo, je poudaril Jean-Claude Trichet v pogovoru za francosko radijsko postajo Europe 1. Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je sicer v nedeljskem pogovoru za ameriško televizijo CBS izrazil pričakovanje, da se bo recesija v ZDA, ki traja od decembra 2007, do konca tega leta končala. Dejal je, da bo okrevanje ameriškega gospodarstva odvisno od bank, ki bodo morale pospešiti in razširiti posojanje denarja ter od normalizacije delovanja finančnih trgov. ECB je sprejela veliko nestandardnih ukrepov Trichet je še povedal, da je ECB, ki je na marčnem zasedanju Sveta ECB ključno obrestno mero za območje evra znižala na rekordno nizkih 1,5 odstotka, že sprejela zelo veliko nestandardnih ukrepov in da načrtuje dopolnilne ukrepe . Pri tem je spomnil, da je ECB poslovnim bankam v območju evra ponudila neomejen obseg sredstev po fiksni obrestni meri in povečala nabor vrednostnih papirjev, ki jih banke lahko uporabijo kot jamstva za posojila ECB. Zaradi tega se je po besedah Tricheta likvidnost v evropskem finančnem sistemu povečala kolosalno . Trichet pravi, da je ECB sprejela že veliko nestandardnih ukrepov. (Foto: Reuters) Na pozive iz ZDA, da bi morale evropske države povečati obseg javnofinančnih sredstev za protikrizne stimulacijske ukrepe pa je Trichet odvrnil: Načrti za oživitev gospodarstva v Evropi so drzni. Poglejte samo na višino javnofinančnih primanjkljajev v nekaterih članicah. Območje evra je trdno Sicer pa je Trichet še dejal, da je območje evra izjemno trdno. „Zaupam v sposobnosti držav članic, da izpolnijo svoje obveznosti, vključno s tistimi na proračunskem področju, je poudaril prvi mož ECB v pogovoru za fundacijo Robert Schuman. Glede težav nekaterih držav v srednji in vzhodni Evropi, ki jim zaradi posledic finančnih in gospodarskih pretresov grozi dolžniška kriza, ta pa ogroža tudi banke iz zahodne Evrope, je Trichet pojasnil, da ECB zelo pozorno spremlja razvoj dogodkov in da je že sprejela nekaj ukrepov ter sklenila določene sporazume s centralnimi bankami iz regije. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad pobudami za pomoč srednje- in vzhodnoevropskim državam v težavah, ki so jih sprejele druge mednarodne in evropske finančne institucije.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-03-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-nkbm-grozi-prevzem.html	Ali NKBM grozi prevzem?	nova, kbm, nkbm, nova, kreditna, banka, maribor, prodaja, delnica	Ali NKBM grozi prevzem? Tuji skladi, ki jim je država zaupala deleže v Novi kreditni banki Maribor, so prodali že tretjino svojih delnic. NA	Denis Oštir,Katja Šeruga	24ur	2007-12-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/fitch-posvaril-pred-moznostjo-znizanja-bonitete-svice.html	Fitch posvaril pred možnostjo znižanja bonitete Švice	švica, fitch, bonitetna ocena	Fitch posvaril pred možnostjo znižanja bonitete Švice Zaostritev krize evrskega območja bi lahko ogrozila bonitetno oceno Švice, ki je zdaj najvišja, torej AAA. Na to opozarja bonitetna hiša Fitch. Upočasnjevanje gospodarske rasti evrskih držav se že pozna v zmanjšanem obsegu švicarskega izvoza. (Foto: Reuters) Bonitetna hiša Fitch je opozorila, da bi lahko zaostritev krize evrskega območja ali pregrevanje švicarskega nepremičninskega trga škodovala švicarskemu gospodarstvu. To bi lahko ogrozilo bonitetno oceno Švice, ki je zdaj najvišja, torej AAA. Občutna zaostritev krize bi lahko predstavljala pritisk na oceno dolgoročnega dolga Švice, so pojasnili v Fitchu. Kot so spomnili, je država gospodarsko in finančno močno vezana na evrske države. Območje evra namreč predstavlja največjega trgovinskega partnerja Švice, upočasnjevanje gospodarske rasti evrskih držav pa se že pozna v zmanjšanem obsegu švicarskega izvoza. Za Švico bi bil lahko nevaren tudi nepremičninski trg. Če bi prišlo do njegovega pregrevanja, bi to pomenilo veliko tveganje za švicarske banke, to pa bi se lahko odrazilo tudi na boniteti države. Spomnimo. Bonitetna agencija Moody s je v četrtek znižala bonitetno oceno 15 pomembnim svetovnim bankam. Na tnalu so se med drugim znašle Goldman Sachs, Barclays, Citigroup, HSBC in Deutsche Bank. Moody s se je za ta korak odločil zaradi izpostavljenosti bank tveganjem in dolžniške krize v evroobmočju.	STA,V.L.	24ur	2012-06-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sos-studentsko-delo-mora-ostati-fleksibilno.html	ŠOS: Študentsko delo mora ostati fleksibilno	šos, študent, delo, koalicija, prispevek	ŠOS: Študentsko delo mora ostati fleksibilno Koalicijska pogodba predvideva plačevanje prispevkov tudi za študentsko delo, kar bi ga podražilo in s tem približalo redni zaposlitvi. Študentje menijo, da plačevanje prispevkov nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov. Bo študentom ob delu tekla delovna doba? (Foto: POP TV) Študente pa je že začel skrbeti del koalicijske pogodbe, ki se dotika tudi nekaterih predlaganih sprememb študentskega dela. Gre predvsem za koalicijsko zavezo, ki govori, da „bomo reformo sistema socialne varnosti predlagali tako, da bomo zagotovili plačilo temeljnih socialnovarstvenih prispevkov (za zdravstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje) od vseh oblik dela. Občasne oblike dela študentov pa bi šteli v pripravništvo in delovno dobo“. Poleg tega pa še napovedi, da bodo preučili drugačno sistemsko ureditev dela študentov med študijem. S tem želijo zagotoviti posebne pogoje za zaposlitve študentov in preprečiti zlorabe „tovrstnih pogodbenih razmerij“. Zaposlitev študentov pa naj bi potekala po posebnih „projektnih pogodbah“. Ker pa koalicijska pogodba ni natančna, ni jasno na koga bi padlo plačevanje prispevkov za študentsko delo. V vsakem primeru pa bi plačevanje tovrstnih prispevkov podražila študentsko delo, kar bi pomenilo, da bi se v tem smislu izenačilo z redno zaposlitvijo. To bi bilo sicer po godu nekaterim sindikatom, ki si prizadevajo, da bi delodajalci več zaposlovali. Menijo namreč, da delodajalci, ker se jim tako bolj splača , raje zaposlujejo študente. Ne bi pa bilo dobro za študente. Ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Če bo potrjen, se bo ukvarjal tudi s študentsko problematiko. (Foto: POP TV) V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa menijo, da zapisane ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja. ŠOS se zavzema za formaliziranje študentskega dela tako, da se upošteva kot pridobljene delovne izkušnje. Vendar pa opozarjajo, da je študentsko delo vrsta fleksibilnega dela, ki se ne more enačiti z rednim delom, saj je študent del šolajoče se mladine in ne aktivnega prebivalstva. Spreminjanje oblike študentskega dela in njegovo približevanje rednemu delu pa bi lahko ustvarilo nepopravljive motnje v študijskem procesu“, saj bi se potem študent moral prilagajati delu in ne prilagajati delo študiju. Poleg tega pravijo, da študentsko delo kar tretjini študentov omogoča nadaljevanje študija. Za preprečevanje zlorab pa v ŠOS menijo, da bi bilo treba poostriti inšpekcijski nadzor, ne pa spreminjati način zaposlovanja. Sicer pa v ŠOS pričakujejo dialog, saj bi lahko imele nepremišljene spremembe dolgoročne posledice na študijski proces. Plačevanje prispevkov pa nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov, še menijo.	Primož Jambrek	24ur	2008-11-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-indijski-revez-resil-slovensko-adrio-airways.html	Se bo indijski ,revež, rešil z leti v Slovenijo?	air, india, adria, airways, letališče, ljubljana, brnik, jožeta, pučnika, slovenija, indija, sporazum, memorandum, finančne, težave, denar, pilot, stavka, letalo, letalski, prevoz, borut, pahor, premier	Se bo indijski revež rešil z leti v Slovenijo? Air India, katere letala naj bi letela čez Slovenijo v ZDA, je z večmilijardnim dolgom v finančni krizi. Plače neredno izplačujejo, zato naj bi bili piloti med letom neosredotočeni, zaradi neplačil peša tudi dobava goriva. Premier Borut Pahor ob prihodu na letališče v New Delhiju (Foto: Reuters) Rokovanje premierja Pahorja na letališču v New Delhiju (Foto: Reuters) Od združitve Indian Airlines in Air India leta 2007 zaposleni redno stavkajo zaradi slabih delovnih pogojev. 14. junija so podpisali memorandum o soglasju med slovensko Adrio Airways, Aerodromom Ljubljana in Air India za polete iz Indije preko Slovenije v ZDA. A indijski letalski prevoznik, ki je v državni lasti, je po poročanju lokalnih medijev v resnih finančnih težavah. Indijski mediji poročajo, da država ni pripravljena plačati več toliko pomoči, da zaposleni niso dobili aprilske in majske plače, da so odpustili nekaj pilotov, da dobavitelji zaradi neplačil neradi dajo gorivo, zato mora država pogosto pomagati pri poplačilu kerozina. Prav tako naj bi imela letalska družba več milijard evrov dolgov. Zaradi pogostih zamud pri izplačilu plač je večina pilotov izredno nezadovoljnih, zato so maja letos z 10-dnevno stavko zahtevali pošteno plačilo in boljše pogoje. Dosegli so vnovično zaposlitev nekaterih odpuščenih pilotov in vnovično možnost organiziranja v sindikatu Pica. Piloti trdijo, da so prevarani, da imajo njihovi indijski kolegi na mednarodnih letih do 3000 evrov višje mesečne plače. Šlo je celo tako daleč, da so v protestnem pismu, 9. junija poslanem vodstvu Air India, zapisali, da med letom niso popolnoma osredotočeni, je poročala indijska televizija NDTV. Vsak človek lahko pod takim ekstremnim stresom slabo dela. Za morebitno nesrečo ali incident v zraku bo krivo vodstvo, je zapisal eden izmed pilotov, ki so mu zatem prepovedali leteti. Indijska televizija NDTV Air India z dolgom več milijard evrov označuje za reveža. (Foto: Reuters) Vodstvo pilote Air India sili, da letijo več ur in bolni, trdijo sindikalisti. Vzrok stresa naj bi bila neredna izplačila vsem zaposlenim. Vodstvo je na pismo odgovorilo z dopisom, v katerim obtožuje pilote, da so sami krivi za finančne težave v njihovem zasebnem življenju. Predsednik uprave Air India Arvind Jadhav je zapisal: Banke, finančne institucije, trgovci in dobavitelji zaradi težke finančne situacije zahtevajo vse večja zavarovanja posojil. Nedavna stavka in posledično velike izgube so prisile podjetje v životarjenje iz rok v usta. Prvi pristanek v Sloveniji prihodnje leto? Na Letališču Jožeta Pučnika ocenjujejo, da posel z Air India zaradi finančnih težav zaenkrat ni pod vprašajem. Obetajo si več prometa, prvič naj bi indijski boeing 777 v Sloveniji pristal pomladi ali jeseni 2012. Premier Borut Pahor ni želel razkriti poslovnih skrivnosti med morebitnimi strateškimi partnerji. Avgusta ali septembra bodo vnovič pogovori z indijskimi predstavniki, sicer pa Air India ne bi reševala Adrie Airways, temveč išče poceni poti v Evropo zaradi poskusa prestrukturiranja. Slovenski letalski prevoznik bi imel posredne koristi, saj si lahko obeta več potnikov na linijah po Evropi.	Špela Zupan	24ur	2011-06-30 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/poslovna-akademija-premoc-s-prodajo-na-ekonomski-fakulteti-v-ljubljani.html	Poslovna akademija ,Premoč s prodajo, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani	Poslovna, akademija, Premoč, s, prodajo, na, Ekonomski, fakulteti, v, Ljubljani, pr, sporočilo	Poslovna akademija Premoč s prodajo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Prodaja je postala izjemnega strateškega pomena za preživetje in uspeh podjetja. Če vodstvo ne vidi prodaje kot strateške funkcije, je le malo verjetno, da bo uspešno usmerjalo podjetje v globalnem konkurenčnem prostoru. Od prodajnikov in oddelkov prodaje se največ pričakuje, najboljši odgovor na pričakovanja je rezultat. Za rezultat pa je potrebno znanje! Pravo znanje dobite na Poslovni akademiji »Premoč s prodajo«. Program namreč celostno obravnava razvoj prodajnih sposobnosti udeležencev kot tudi razvoj sposobnosti in znanj, potrebnih za učinkovito ravnanje s prodajnim procesom in ljudmi v prodaji. (Foto: arhiv naročnika) Akademija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s prodajo in želijo izboljšati svoje prodajne sposobnosti, ter tudi vodjem prodaje in drugim odločevalcem, ki želijo zmanjšati vrzel med poslovno strategijo in njeno izvedbo preko boljšega razumevanja povezave med prodajo, strateškimi prioritetami podjetja ter cilji ostalih poslovnih funkcij. Preko modernih in hkrati preverjenih uspešnih metod učenja bodo udeleženci akademije spoznali inovativen pristop k reševanju poslovnih problemov in pridobili uporabna znanja, ki jih nemudoma lahko aplicirajo v vsakdanje delo. Več o poslovni akademiji na TUKAJ!	T.M.	24ur	2012-09-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zajec-novi-prvi-nadzornik-slovenskih-zeleznic.html	Zajec novi prvi nadzornik Slovenskih železnic	slovenske, železnice, sž, nadzorni, svet, zajec, igor	Zajec novi prvi nadzornik Slovenskih železnic SŽ imajo novega prvega nadzornika, dosegli pa so tudi boljše rezultate v poslovanju. Še boljše poslovanje pa je pričakovati ob uspešno izvedeni sanaciji družbe. Nadzorni svet SŽ se je seznanil z odstopno izjavo Andreja Godca s položaja predsednika nadzornikov in na ta položaj soglasno imenoval Igorja Zajca. Godec ostaja član nadzornega sveta, ki je danes obravnaval tudi poslovanje v prvih treh mesecih, ko so železnice ustvarile 4,3 milijona evrov izgube iz poslovanja. Godec je s položaja prvega nadzornika SŽ odstopil v sredo. V sporočilu za javnost je zapisal, da se je za odstop odločil zato, ker bi se rad povsem posvetil vodenju Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, po poročanju medijev pa naj bi nezaupanje do njega gojil premier Borut Pahor, ki je v zadnjih mesecih prevzel vlogo neke vrste krovnega nadzornika nad postopkom, ki naj bi pripeljal do sanacije železnic. Zajca je vlada za člana nadzornega sveta imenovala 15. aprila, med nadzorniki pa je zamenjal Tomaža Berločnika, ki je januarja s tega položaja odstopil. Zajec je sicer v letih 1999 in 2000 tudi vodil SŽ. Dosegli boljše rezultate Kot omenjeno, so se nadzorniki železnic danes seznanili s trimesečnim poslovanjem, v katerem je, kot navajajo, družba dosegla bistveno boljše rezultate kot v enakem obdobju lani. Železnice so v obdobju od januarja do marca ustvarile 4,3 milijona evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašala 9,7 milijona evrov. Čista trimesečna izguba je znašala 7,9 milijona evrov, v enakem lanskem obdobju pa 10,9 milijona evrov. (Foto: Dare Čekeliš) Trimesečni dobiček iz poslovanja je za 1,5 milijona evrov boljši od načrtovanega, predvsem zaradi večjih transportnih prihodkov tovornega prometa. Čisti dobiček je na načrtovani ravni, pri čemer na rezultat vplivajo negativne tečajne razlike, navajajo na SŽ. Ob izločitvi zgolj računovodskega vpliva negativnih tečajnih razlik med evrom in švicarskim frankom v višini 1,8 milijona evrov je čista izguba SŽ v prvih treh mesecih dosegla šest milijonov evrov, kar je za 1,5 milijona evrov bolje od načrtov. Dodana vrednost na zaposlenega je v prvem četrtletju na letni ravni znašala 25.899 evrov in je za 4,6 odstotka boljša od načrtovane. Tovorni vlaki so v prvih treh mesecih prepeljali za dobrih 11 odstotkov več tovora in opravili prav toliko več neto tonskih kilometrov. Poslovni prihodki tovornega prometa lanske presegajo za skoraj 14 odstotkov. V potniškem prometu je število prepeljanih potnikov in opravljenih potniških kilometrov na lanski ravni, poslovni prihodki pa so večji za skoraj devet odstotkov. Ukrepi pokazali rezultate Nadzorni svet železnic ocenjuje, da so ukrepi, ki so jih Slovenske železnice pripravile za doseganje načrtovanih ciljev, pokazali rezultate. To je razvidno iz poslovnih rezultatov, ki so dosegli načrtovane ter so občutno boljši od lanskih. Tudi gibanje fizičnih kazalnikov pri prevozu tovora kaže, da Slovenske železnice z dejavnim pridobivanjem novih poslov izboljšujejo poslovanje in so na dobri poti. Nadzorni svet je sprejel tudi izhodišča za pripravo strateškega načrta železnic do leta 2015. Nadzorniki ocenjujejo, da gre za dobro osnovo za pripravo strateškega načrta, ki bo natančneje opredelil vlogo Slovenskih železnic. Upajo na še boljše poslovanje Pahor in Hartmut Mehdorn (Foto: Blaž Garbajs) Še boljše poslovanje Slovenskih železnic pa je pričakovati ob uspešno izvedeni sanaciji družbe, pri čemer si vlada prizadeva za sodelovanje nekdanjega prvega moža Deutsche Bahna Hartmuta Mehdorna. Prihodnji teden naj bi bilo jasno, ali bo Mehdorn privolil v sodelovanje pri sanaciji. Sicer naj bi Mehdorn po poročanju medijev privolitev pogojeval z oblikovanjem logističnega holdinga Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič tega sicer danes ni mogel komentirati, dejal je le, da železnice z Luko Koper in Intereuropo sodelujejo že zdaj. Načelno pa je po njegovih besedah smiselno podpreti vsako zamisel, ki prinaša dodano vrednost, nov posel. Glede notranje organiziranosti Slovenskih železnic je Brankovič dejal, da se bodo verjetno iz sedanjega enovitega podjetja preoblikovale v holding, to je po njegovih besedah tudi smiselno. Holdinško organiziranost podpira tudi novi prvi nadzornik družbe Zajec. V času vodenja železnic je sicer Zajec podpiral enovit sistem, a kot je dejal danes, se zadeve spreminjajo. Predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs pa za zdaj vztraja pri enovitem sistemu kot najbolj optimalni rešitvi. Kot je dejal, uradno predloga za holdinško oblikovanje družbe še niso prejeli, ko pa ga bodo, ga bodo preučili in se o njem odločili.	STA,M.M.	24ur	2010-05-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/velika-poslovna-priloznost-v-arabskem-svetu.html	Velika poslovna priložnost v arabskem svetu	kuvajt, prenova, jugoslovanskih, tankov, m84, jugoslovanski, tank, tanki	Velika poslovna priložnost v arabskem svetu Kuvajtska vlada išče partnerja za prenovo jugoslovanskih tankov M84. In ker so bili ti deloma izdelani tudi pri nas, se skuša v ta več sto milijonski posel vključiti tudi več naših podjetij. NA	Jure Brankovič	24ur	2010-03-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/armal-in-sanitec-gresta-v-stecaj.html	Armal in Sanitec gresta v stečaj	armal, mlm, stečaj, sanitec, mariborska, livarna, maribor, začetek, sodišče	Armal in Sanitec gresta v stečaj Sodišče je za hčerinski družbi Mariborske livarne Maribor – Armal in Sanitec – razpisalo začetek stečajnega postopka. Sindikalna predstavnica Janja Veber pričakuje, da bodo čim prej stekli postopki prijav na zavod za zaposlovanje. Stavka zaposlenih v Armalu in Sanitecu (Foto: Mia Media) Po začetku prisilne poravnave nad Mariborsko livarno Maribor (MLM) je danes okrožno sodišče v Mariboru začelo stečajni postopek nad njenima hčerinskima družbama Armal in Sanitec. Zadnji rok za prijavo terjatev upnikov je 29. julij. Za stečajnega upravitelja Saniteca je sodišče imenovalo Damjana Beliča, za upravitelja Armala pa Ermino Bajuk, je razvidno iz objav na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Zaposleni v Armalu in Sanitecu že dva meseca niso dobili plač. Svoje ogorčenje in prizadetost ob razmerah, ki zanje vodijo v izgubo delovnih mest, je kakšnih 200 delavcev obeh podjetij izrazilo v petek, ko so se zbrali v središču Maribora. Kot je danes dejala sindikalna predstavnica Janja Veber, zdaj pričakujejo, da se bodo čim prej sestali s stečajnim upraviteljem, da bodo nato čim prej stekli postopki prijav na zavod za zaposlovanje. S tem bodo nato lahko dobili tudi prva denarna nadomestila. Delavci Saniteca so namreč plače za februar prejeli v začetku april, od takrat pa so brez prihodkov. Armal je trgovsko podjetje za prodajo izdelkov, ki jih proizvajajo v podjetju Sanitec. V družbi Armal je 16, v družbi Sanitec pa 226 zaposlenih. Direktor MLM Boris Šlamberger pravi, da se v celoti ne odpovedujejo temu programu in pripravljajo določene rešitve.	STA,M.R.,V.L.	24ur	2013-04-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kaj-se-bo-zgodilo-z-applom.html	Kaj se bo zgodilo z Applom?	steve, job, apple, dopust, zdravje, bolezen, rak	Kaj se bo zgodilo z Applom? Ne samo uporabniki Appla, ampak tudi svetovna javnost je v šoku, potem ko je izvršni direktor Appla Steve Jobs objavil, da gre na bolniški dopust za kar pet mesecev. V času bolniškega dopusta naj bi Jobsu odstranili trebušno slinavko. (Foto: Reuters) Sprotne posle naj bi prevzel vodja operativne službe Tim Cook. Kot razlog je Steve Jobs navedel hormonsko neravnovesje , zaradi katerega je pred časom tudi močno shujšal. V pismu svojim zaposlenim je razložil, da so njegove zdravstvene težave bolj zapletene kot je prvotno mislil. Zapisal je, da se hoče umakniti javnosti in se osredotočiti na svoje zdravje. Applovi privrženci, analitiki in blogerji so takoj izrazili presenečenje in veliko zaskrbljenost za dolgoročno prihodnost družbe. Znani bloger Dan Frommer je tako zapisal: “Apple bo postopno izgubil vodstvo, še posebej, če si hitro ne izmisli načrta za prihodnost brez Stevea. Nekateri bodo trdili, da Apple presega Stevea Jobsa. V redu. Ampak Steve Jobs je Apple. Mogoče res ne piše programov ali razvija strojne opreme, vendar pa sprejema pomembne odločitve, ki naredijo Applove proizvode takšne, kot jih poznamo.” Drugi so prepričani, da njegov odhod ne bo bistveno vplival na poslovanje družbe. “Steve Jobs je v svojem podjetju ustvaril vojsko Špartancev. Vedo, kaj morajo delati,” lahko zasledimo na enem od takšnih blogov. V vsakem primeru je ta poteza sprožila nezaupanje med delničarji, saj so delnice po začasni ustavitvi trgovanja v samo nekaj urah padle za kar deset odstotkov in pristale pri 77 dolarjih. To je najnižja cena Applovih delnic po decembru 2006. Znano je sicer, da je Jobs zbolel za rakom na trebušni slinavki, vendar naj bi ga uspešno ozdravili. Potem pa je lani spet zbolel in močno shujšal, zaradi česar so se pojavila namigovanja, da se je rak pojavil spet. Nekateri trdijo, da je družba načrtno skrivala njegovo slabo zdravstveno stanje.	B.S.	24ur	2009-01-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/finski-poslovnez-poziva-k-znizanju-plac-cel-narod-se-mora-temu-predati-s-srcem-in-duso.html	Finski poslovnež poziva k znižanju plač: Cel narod se mora temu predati s srcem in dušo	finska, poslovnež, znižanje, plače	Finski poslovnež poziva k znižanju plač: Cel narod se mora temu predati s srcem in dušo Odločil sem se, da v prihodnjih štirih letih podarim nezanemarljivo vsoto, predvsem za potrebe izobraževanja in raziskav. Tako je svojo odločitev, da si zniža plačo in tako podpre vladne načrte, oznanil eden od treh vodilnih finskih poslovnežev. Vsi trije naj bi si znižali plače za pet odstotkov. A če zaslužiš več kot 500.000 evrov na leto, in sicer brez nagrad, ti to najverjetneje ne predstavlja velikega odrekanja. Trije vodilni finski poslovneži, Matti Alahuhta iz konfederacije finskih industrij EK, Reijo Karhinen iz federacije finskih finančnih storitev in Antti Herlin iz podjetja Kone, so se odločili, da si znižajo plače in tako podprejo vladni načrt znižanja vseh plač. Odločil sem se, da v prihodnjih štirih letih podarim nezanemarljivo vsoto, predvsem za potrebe izobraževanja in raziskav, je v pismu okoli 16.000 podjetjem, ki so združena v EK, zapisal Alahuhta. Obstaja nov pristop k vodenju Finske. Vidimo možnost za gospodarski preobrat. Cel narod se mora temu predati s srcem in dušo, je zaneseno pisal in pozival Fince k sodelovanju. K temu sta se zavezala tudi Karhinen in Herlin, po pisanju časopisa Helsingin Sanomat pa naj bi trojica prispevala vsote v višini okoli pet odstotkov njihovih plač. Podatki o letnih zaslužkih Alahuhte in Karhinena niso znani, Herlin pa je lani brez nagrad zaslužil 529.400 evrov. Finska vlada, ki se sooča z največjo ravnjo brezposelnosti v zadnjih 12 letih (9,6 odstotka), je že večkrat pozvala Fince, naj si kaj odtrgajo od ust, da bi pomagali gospodarstvu. Tudi predsednik nove desnosredinske vlade Juha Sipila je v želji, da bi omehčal pozicije delovnih organizacij glede nove družbene pogodbe , obljubil, da si bo plačo znižal za pet odstotkov.	STA,M.M.	24ur	2015-06-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-podrazitve-krivi-trgovci.html	,Za podražitve krivi trgovci,	cena, podražitev, hrana, denar, trgovec, kmet	Za podražitve krivi trgovci Direktor KZ Vipava Branko Tomažič je prepričan, da kmetje niso krivi za zadnje podražitve hrane. Krivi so trgovci. Kmetje niso krivi za podražitve (Foto: Kanal A) Kmetje niso krivi za zadnje podražitve hrane, saj so odkupne cene pod evropskim povprečjem in tudi zadnja povišanja jih ne bodo dosegla, hkrati pa so cene hrane na trgovskih policah primerljive z evropskimi, je prepričan direktor Kmetijske zadruge (KZ) Vipava Branko Tomažič. Zato od države zahtevamo, da ugotovi, kdo v verigi od njive do mize si jemlje preveč, je poudaril na današnji novinarski konferenci v Vipavi. Po Tomažičevih besedah so za podražitve krivi trgovci. Ugotavljamo, da si trgovina jemlje preveč. Če je to res, mora država ukrepati, je prepričan Tomažič. Država nas ščiti pred različnimi nepravilnostmi, kot so kriminal ali mamila, zato se je dolžna tudi v tem pogledu odgovorno vključiti in priporočiti, če ne celo predpisati pravila igre. Država je dolžna zaščititi pridelavo, predelavo in tudi potrošnika pred neupravičenim bogatenjem posameznika v verigi, je poudaril. Marže bi morali prepoloviti Že prihodnje leto naj bi začelo primanjkovati mesa (Foto: E plus) Po mnenju predsednika KZ Vipava Antona Šinigoja bi morali trgovci svoje marže in rabate, ki naj bi sedaj presegali 60 odstotkov, prepoloviti. Država bi lahko dovolila marže do določene višine, nato pa bi jih obdavčila, je predlagal. Tomažič je na drugi strani omenil možnost, ki jo uporabljajo v nekaterih evropskih državah, da bi na izdelkih označili kolikšni deli cene pripadajo kmetu, predelovalcu in trgovcu. Sicer pa so po njunem mnenju za zadnje podražitve krivi trgovci, katerim država preveč popušča. Slovenska politika je preko veletrgovcev spretno zadrževala inflacijo pri hrani. Zato imamo sedaj visok in drastičen skok cen, ker v preteklosti nismo sledili cenam kmetijskih pridelkov in izdelkov v Evropi. To je bila napaka, je poudaril Tomažič. Po njegovih besedah se je odkupna cena mleka v zadnje pol leta dvignila za šest centov, medtem ko je odkupna cena mesa ostala enaka. Proizvodnja mleka ni več tako ogrožena, a so tudi nove cene nižje kot v sosednjih državah. Tako je večje evropske mlekarne - brez avstrijskih in italijanskih - 100 kilogramov mleka v oktobru stalo 38,67 evra, slovenske pa le 30,85 evra, je pojasnil direktor KZ Vipava. Zaskrbljujoče stanje Odkupna cena mleka se je v šestih mesecih dvignila za šest centov (Foto: POP TV) Opozoril je na zaskrbljujoče stanje v prireji mesa, kjer odkupne cene ob višanju cen v mesnicah za kmete ostajajo enake. Tako bi lahko pri nas že prihodnje leto začelo primanjkovati mesa, črni oblaki pa se zgrinjajo še nad vinogradništvom, je dejal. V KZ Vipava so se odzvali tudi na pozive k bojkotu domače hrane oz. njeni prodaji v tujino. To bi bila velika nespametnost. Sem proti temu, saj mora naša hrana ostati doma, je dejal Tomažič in pozval k bojkotu uvožene hrane. Šinigoju se napoved sindikatov, da bodo meso prodajali v tujino, kratkoročno sicer zdi prava, a napačna za državo in slovenskega potrošnika.	STA,N.K.	24ur	2008-01-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-celo-nlb-medja-prvi-nadzornik-pa-naj-bi-postal-arhar.html	,Grehe je treba sanirati in se usmeriti v prihodnost,	nlb, banka, janko, medja, predsednik, uprave, nadzorni, svet, france, arhar	Grehe je treba sanirati in se usmeriti v prihodnost Janko Medja, novi predsednik uprave NLB, pravi, da je situacija v banki težka, in priznava, da obstajajo slabe terjatve. V primeru, da v določenih poslih obstajajo sumi, ki zahtevajo forenzično preiskavo, jo bodo zagotovili, dodaja. Ekonomist Rado Pezdir pa je prepričan, da bi morala banka v stečaj. Janko Medja, novi predsednik uprave NLB. (Foto: POP TV) Nadzorni svet NLB je za novega predsednika uprave največje slovenske banke imenoval Janka Medjo. Doslej je bil Medja prvi nadzornik NLB, na stolčku predsednika uprave pa bo zamenjal Boža Jašoviča. Slednji je zaradi nesoglasij z državo kot največjim lastnikom glede prodaje Mercatorja s položaja odstopil že decembra lani. Mandat bo nastopil 1. oktobra oziroma najpozneje po pridobitvi soglasja Banke Slovenije, do takrat pa bo banko še naprej vodil Jašovič. Medja je ob imenovanju dejal, da se zaveda, da funkcijo prevzema v času, ko se je banka znašla v težkem položaju. Po njegovih besedah bodo prioritete novega vodstva vezane predvsem na kakovostno vodenje osnovne dejavnosti banke, to je delo s komitenti po depozitni in kreditni plati. Druga strateška prioriteta bo prestrukturiranje portfelja slabih terjatev v sodelovanju z ustreznimi institucijami. Tretja prioriteta pa bo skrb za kapitalsko ustreznost banke. Pomemben strateški fokus nove uprave pa bo tudi skrb za strokovnost in etičnost dela ter odločanja v banki in s tem povezana uvedba ukrepov za izboljšanje delovanja banke na teh področjih, je dejal Medja in dodal, da bi bil cilj povrniti banki visoko stopnjo ugleda, ki ga je nekoč že imela. Je pa poudaril, da položaja ne bi sprejel, če mu nadzorni svet ne bi zagotovil, da bo imel proste roke pri oblikovanju vodstvene ekipe. Pričakujem, da bo nova uprava operativna v najkrajšem možnem času, je dejal. Medja: Situacija v banki je težka Medja je v pogovoru za 24UR dejal, da meni, da je njegovo imenovanje poskus sprememb, se pa te spremembe dogajajo v izjemno težkem času. Kot pravi, se strinja, da je situacija v banki zelo težka. Medja priznava, da v banki obstajajo slabe terjatve. Grehe je treba sanirati in se usmeriti v prihodnost, pravi Medja. Ob tem pa dodaja, da je treba postopati mirno in strokovno. Na vprašanje, ali bo v banko spustil tuje forenzike, odgovarja, da bodo v primeru, da v določenih poslih obstajajo sumi, ki zahtevajo forenzično preiskavo, to tudi zagotovili in zadevo predali ustreznim organom. Sicer pa pravi, da dobre projekte lahko kreditirajo že danes. Problem našega gospodarstva je, da je v primerjavi z evropskim veliko bolj zadolženo in da ima malo dobrih projektov, pojasnjuje. Se je pa pripravljen z vsakim podjetnikom dobiti in pregledati dobre načrte. NLB (Foto: Damjan Žibert) Pezdir: Mislim, da NLB ni rešljiv Ekonomist Rado Pezdir je za 24UR dejal, da gre lahko po njegovem mnenju NLB v stečaj. Kot pravi, bi to dalo neko posebno lekcijo vsem slovenskim iskalcem rente“. Po njegovi oceni bi morali odgovarjati na sodišču tudi vsi dosedanji guvernerji Banke Slovenije – France Arhar, Mitja Gaspari in Marko Kranjec. Mislim, da je edina lekcija, ki jo iz NLB lahko potegnemo, da se politika nikoli več ne sme vmešavati v bančništvo,“ je dejal Pezdir. Jaz mislim, da banka ni rešljiva, lahko pa razčistimo s temi mrežami in to je edini način,“ še dodaja. Blaž Brodnik je novi član uprave Medja je za 24UR potrdil, da so imenovali novega člana uprave, to je Blaž Brodnik. Nadzorni svet je Brodnjaka imenoval za petletni mandat, ki bo začel teči po pridobitvi soglasja Banke Slovenije. Brodnjak je trenutno v nadzornem svetu Hypo Alpe Adria banke, v preteklosti pa je bil med drugim že nadzornik Abanke, član uprave podružnice avstrijske banke Bawag, deloval pa je tudi v Zavarovalnici Triglav in Raiffeisen banki. Koalicija se je po poročanju medijev dogovorila o prihodu direktorja Združenja bank Slovenije Franceta Arharja v nadzorni svet banke. Nekdanji guverner Banke Slovenije in donedavni predsednik uprave Unicredit banke Slovenije naj bi postal prvi nadzornik.	STA,Saša Senica,N.D.,V.L.	24ur	2012-09-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dukat-bo-placal-8-75-evra-za-delnico.html	Dukat bo plačal 8,75 evra za delnico	ljubljanske, mlekarne, dukat, hrvaški, lactalis, mali, delničar	Dukat bo plačal 8,75 evra za delnico Dukat, novi lastnik Ljubljanskih mlekarn, je sprejel predlog o izključitvi manjšinskih delničarjev. Manjšinski delničarji imajo sicer v lasti še 52.113 oziroma 3,48 odstotka vseh delnic. Lastniki Ljubljanskih mlekarn so potrdili iztisnitev malih delničarjev (simbolična fotografija). (Foto: Thinkstock) Novi lastnik Ljubljanskih mlekarn, hrvaški Dukat iz francoske skupine Lactalis, mora manjšinskim delničarjem denarno odpravnino plačati najpozneje v 10 dneh po vpisu sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register. Za izplačilo odpravnine solidarno odgovarja Societe Generale - Splitska banka. Ljubljanske mlekarne so že od lani jeseni v večinski lasti francoske skupine Lactalis, ki se je oktobra za prevzem 50,3-odstotnega deleža v družbi dogovorila z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD Banko in Savo. Po februarskem prejemu dovoljenja agencije za varstvo konkurence pa je delež v družbi prenesla pod okrilje hrvaške družbe Dukat, ki je del skupine Lactalis. Dukat je nato v prevzemni ponudbi delež povečal na 96,52 odstotka, pred iztisnitvijo manjšinskih delničarjev pa ima v lasti 98,78 odstotka osnovnega kapitala družbe. V Ljubljanskih mlekarnah zaposlenih 550 ljudi Ljubljanske mlekarne zaposlujejo 550 ljudi in letno predelajo več kot 200 milijonov litrov mleka. Lactalis namerava z njimi okrepiti svoj položaj v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je že zdaj eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov. Ljubljanske mlekarne se ukvarjajo tako s proizvodnjo mleka kot tudi smetane, jogurta, sira in sladoleda, imajo pa štiri proizvodne obrate, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kočevju ter Tuzli v BiH. Lactalis ima 64 proizvodnih obratov v Franciji ter še 192 drugod po svetu. Zaposluje približno 56.000 ljudi v 61 državah, Dukat pa je pod njegovo okrilje prešel leta 2007.	STA,Špela Zupan	24ur	2013-08-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zacetek-boja-proti-tajkunom.html	Začetek boja proti tajkunom	varuh, konkurenca, postopek, pivovarna, laško, union, radenska, infond, kolonel, center, lastniki, mercator	Začetek boja proti tajkunom Urad za varstvo konkurence Pivovarni Laško očita, da pri nakupu Mercatorja ne deluje v skladu s pravili konkurence. Kot kaže, je vlada naredila prve korake v boju proti tajkunom. Vladni Urad za varstvo konkurence Pivovrani Laško očita, da pri nakupu Mercatorja ni delovala v skladu s pravili konkurence. Preiskujejo morebitno koncentracijo lastništva. Laščani namreč niso objavili prevzemne ponudbe, čeprav naj bi imeli s povezanimi družbami več kot 57 odstotkov Mercatorja. Če urad potrdi nepravilnosti, lahko Pivovarni vzamejo deleže v Mercatorju. V Laškem očitke zavračajo in trdijo, da so pripravljeni iti tudi na sodišče. Uveden postopek presoje Do odločitve urada je varuh lastnikom prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja (Foto: Dare Čekeliš) Urad za varstvo konkurence je proti Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski, Infond Holdingu, Centru naložbe in družbi Kolonel uvedel postopek presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ker naj bi skupaj pridobile 57,23-odstotni lastniški delež Mercatorja in s tem skupni nadzor nad družbo, česar pa v roku niso priglasile. Do odločitve urada v postopku proti omenjenim družbam jim je varuh konkurence prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja. Kakšni so deleži? Kot navajajo Laščani, varuh konkurence v obrazložitvi sklepa navaja, da ima na dan 4. decembra Pivovarna Laško skupaj z odvisnima družbama Pivovarno Union in Radensko v Mercatorju 27,39-odstotni delež. Po pojasnilih Pivovarne Laško pa je znašal skupni delež omenjenih družb na isti dan23,34 odstotka. Sami imajo v Mercatorju 8,43-odstotni lastniški delež, Pivovarna Union ima 12,33-odstotni delež, Radenska ima 2,57-odstotni delež Mercatorja. V Pivovarni Laško so dobili dva sklepa urada. Oba bodo temeljito preučili in vložili ustrezna pravna sredstva. Menijo, da bo urad pridobil listine in druge dokaze, jih upošteval in postopek ustavil, če bo urad odločil drugače, pa je Pivovarna Laško prepričana v svoj uspeh v sodnem postopku, saj je prepričana v objektivno in zakonito delovanje slovenskih sodišč. Nadalje ugotavljajo v uradu, da ima družba Infond Holding, ki je 24,91-odstotna lastnica Pivovarne Laško, 29,34-odstotni delež Mercatorja, poleg tega pa ima družba Center naložbe, ki je 53,35-odstotni lastnik Infond holdinga in je pred dnevi objavila namero za prevzem mariborske družbe, v Mercatorju 0,5-odstotni lastniški delež. Urad za varstvo konkurence v svoji obrazložitvi navaja še nekatere druge lastniške strukture in povezave, kar naj bi dokazovalo skupen nadzor družbe Mercator, skupni lastniški delež pa naj bi znašal 57,23 odstotka, so sporočili iz Laškega. Laško z Unionom in Radensko nima kontrolnega deleža Družba Pivovarna Laško skupaj s Pivovarno Union in Radensko nima kontrolnega deleža v družbi Mercator, kot navaja urad v svoji zgrajeni obrazložitvi. Prav tako nima nikakršnega skupnega nadzora nad družbo Mercator z ostalimi družbami. Gre za samostojne družbe s samostojno naložbeno politiko, odgovarjajo na očitke v Laškem. Pivovarna Laško je prepričana, da gre za neutemeljen konstrukt brez vsakršnih dokazov in indicev, so Laščani zapisali v sporočilu za javnost. Poudarjajo, da gre v obrazložitvi sklepov za popolnoma neresnične in izmišljene navedbe, katere je urad oprl celo na več člankov v raznih časnikih .	STA,Nataša Markovič,P.K.	24ur	2007-12-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/upravljavec-bornovih-gozdov-naj-bi-uniceval-okolje-in-goljufal-ostarelo-lastnico.html	Upravljavec Bornovih gozdov naj bi uničeval okolje in goljufal ostarelo lastnico	bornovi, gozdovi, sečnja, golosek, goljufija, martin, šetinc	Upravljavec Bornovih gozdov naj bi uničeval okolje in goljufal ostarelo lastnico Podjetje, ki upravlja z Bornovimi gozdovi, naj bi s prekomerno sečnjo več let uničevalo gozdove. Nekdanji direktor Martin Šetinc pa naj bi zlorabil zaupanje lastnice in se s soustanoviteljem podjetja z goljufijo dokopal do kar 80-odstotkov družbe. # Content:	24UR ZVEČER	24ur	2013-06-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dodatek-za-vse.html	Dodatek za vse!	luka, koper, pristaniški, delavci, sindikat, luške, dejavnosti, matič, stavka, žerjavisti	Dodatek za vse! Sindikata pristaniških delavcev in luških dejavnosti bosta stavkala, če Luka Koper ne ugodi njihovim zahtevam. Potem ko je sindikat žerjavistov po uspešno zaključenih pogajanjih z upravo Luke Koper odpovedal napovedano stavko, sta se zdaj oglasila še sindikata pristaniških delavcev in luških dejavnosti. Njihov predstavnik Branko Matič je povedal, da bosta sindikata v torek napovedala stavko, če uprava njihovim zahtevam ne ugodi. Izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije - KS 90 Karin Krmac Renko je za 24ur. com potrdila zahtevo, da morajo 25-odstotni dodatek k plači, ki ga je uprava luke že odobrila žerjavistom, dobiti vsi zaposleni delavci v luki. Oba reprezentativna sindikata še poudarjata, da soglašata s povišanjem osnovne plače za vse zaposlene. (Foto: POP TV) Svet delavcev Luke Koper je na današnji izredni seji soglasno sprejel sklep o predlogu razrešitve delavskega direktorja Pavla Krumenakerja. Razlog je domnevna kršitev zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki govori o zastopanju in predstavljanju interesov delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Matič, sicer predsednik SPD (Sindikat pristaniških delavcev) in pooblaščenec obeh sindikatov, je pojasnil, da uprava omenjenih sindikatov ni povabila k pogajanjem za nov aneks h kolektivni pogodbi, čeprav sta podpisnika kolektivne pogodbe. Sindikatoma naj bi bila po njegovih besedah dana le možnost pristopa k dogovoru, ki ga je uprava sklenila z žerjavisti, kar po Matičevem mnenju dokazuje, da uprava pristanišča ne razume bistva kolektivnega dogovarjanja in socialnega partnerstva. Sindikata sta v četrtek luški upravi poslala oster dopis in svoje zahteve. Če do torka ne bo prišlo do dogovora, bomo napovedali stavko, je dejal Matič. Prejem zahtev so potrdili tudi v Luki Koper, ki pa zadeve zaenkrat ne želijo komentirati. Dodali pa so, da se bodo tudi o tem pogovarjali. Sindikatu žerjavistov sicer oba sindikata čestitata za uspeh. Poudarili pa so, da odločno nasprotujejo kakršnemukoli neutemeljenemu razlikovanju oziroma diskriminaciji zaposlenih in neupravičenemu privilegiranju delavcev na določenih delovnih mestih. Oba reprezentativan sindikata še poudarjata, da soglašata s povišanjem osnovne plače za vse zaposlene, za katere velja Kolektivna pogodba o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev zaposlenih v delniški družbi Luka Koper in njenih družbah za 7 odstotkov.	STA,D.Š.	24ur	2008-01-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-lahko-vlada-pomaga-gospodarstvu.html	Kako lahko vlada pomaga gospodarstvu?	gospodarstvo, vlada, spodbude, reforme, birokracija, boscarol, primorje, krka, mercator, gradbeništvo	Kako lahko vlada pomaga gospodarstvu? V večjih slovenskih podjetij od nove vlade pričakujejo spodbudno davčno politiko ter da bo usmerjena v odpravo finančnega krča in zagotavljanje ustrezne finančne likvidnosti države. Višje obdavčenje gospodarstva bi lahko še poslabšalo konkurenčnost domačega gospodarstva, a so ukrepi, kot je povišanje DDV-ja nujno zlo, meni Janković. (Foto: Reuters) Podjetnik Ivo Boscarol je ocenil, da bomo imeli v prihodnje v Sloveniji nekoliko dražje življenje, saj je Zoran Janković v predvolilnih nastopih edini obljubljal zvišanje davkov. Tudi gospodarstvo bo bolj obremenjeno, kot je bilo doslej, vprašanje pa je, če se ga lahko sploh še bolj obremeni. Verjetno bo na račun tega lahko tudi kaj naredil, predvsem reševal javne finance, vprašanje pa je, če bomo sposobni izpeljati te višje davčne stopnje, je dodal Boscarol, ki meni, da bi morala nova vlada razbremeniti gospodarstvo, ne pa ga še bolj obremeniti. Zato je nekoliko zaskrbljen nad prihodnostjo. V Krki pričakujejo spodbudno davčno politiko, ki bo povečala konkurenčnost slovenskih podjetij in zagotavljala, da se bodo gospodarske aktivnosti v čim večji meri izvajale v Sloveniji, ne pa selile v davčno bolj spodbudna okolja. (Foto: Blaž Garbajs) Zajeziti bi bilo treba beg možganov V Krki pričakujejo spodbudno davčno politiko, ki bo povečala konkurenčnost slovenskih podjetij in zagotavljala, da se bodo gospodarske aktivnosti v čim večji meri izvajale v Sloveniji, ne pa selile v davčno bolj spodbudna okolja. Pričakujejo tudi uravnotežen razvoj regij, podporo projektom na področju visokošolskih izobraževanj, ki jih industrija potrebuje. Prav kadrovanje na osnovi znanja in sposobnosti ter določitev ključnih področij razvoja Slovenije so po njihovem mnenju poroštvo za uspešno prihodnost. Da je ključna odprava finančnega krča, so prepričani v Mercatorju, obenem pa apelirajo na vzpostavitev ustrezne finančne likvidnosti države, kar je v teh razmerah ključnega pomena. Zasnovati je treba ukrepe za spodbujanje povečanja gospodarske aktivnosti s ciljem povečanja zaposlenosti. Ob tem je treba upoštevati, da zgolj krčenje trošenja in investiranja ne more prispevati k ponovni oživitvi gospodarstva, temveč bo treba zagotoviti spodbude in vire za nove razvojne investicije v gospodarstvu in v državi,“ še poudarjajo. Reforme so ključ preživetja Na kratek rok bo treba omejiti tudi finančni primanjkljaj javne blagajne, zato se ob racionalizaciji stroškov administracije ne bo mogoče izogniti zvišanju davkov, verjetno davka na dodano vrednost, ker bo tak ukrep v vsakem primeru nujen in utemeljen. Sistemske reforme, poudarjajo v Mercatorju, pa je možno izpeljati s socialnim dialogom. Predsednik uprave Intereurope Ernest Gotan pa je pojasnil, da od nove vlade pričakuje predvsem aktivnosti, ki bodo vodile k pospeševanju gospodarstva in gospodarske rasti. S tem je mislil na ukrepe v smeri poenostavljanja raznih administrativnih postopkov in razbremenitve podjetij ter zagona investicij. Med sistemske ukrepe, ključne za preživetje, prištevajo reformo pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema, trga dela, sistema socialnih transferjev in drugih področjih. Te reforme morajo biti namenjene dolgoročnemu povečanju konkurenčnosti gospodarstva in fiskalni vzdržnosti države, kar mora prispevati k blaginji vseh državljanov, še dodajajo v Mercatorju. Birokratski aparat rabelj uspeha gospodarstva V Luki Koper od nove vlade pričakujejo, da bo skrajšala administrativne postopke in odpravila birokratske ovire, da bo omogočila lažje koriščenje evropskih sredstev in da se bo ukvarjala s politiko, z gospodarstvom pa le toliko, da mu bo omogočila pogoje za razvoj in rast. Ker je slovensko gradbeništvo v prelomnem trenutku, saj mu grozi dokončno izginotje gradbenih podjetij, ki bi bila sposobna izvajati velike posle doma in v tujini, v Primorju od nove vlade pričakujejo, da bo sprejela ukrepe, ki bodo omogočili ponoven zagon gradbeništva v Sloveniji. Vlada bi zato morala čim prej zagnati nove investicijske projekte, tako državne kot zasebne z državno pomočjo. Pričakujejo tudi, da bo nova vlada uresničila koncept Slovenije kot logistične platforme po vzoru uspešnih evropskih in azijskih držav. V ta kontekst sodijo izgradnja drugega tira med Koprom in Divačo ter širitev pristaniških zmogljivosti edinega slovenskega pristanišča, so še pojasnili v Luki Koper. Na kratek rok bo treba omejiti tudi finančni primanjkljaj javne blagajne, zato se ob racionalizaciji stroškov administracije ne bo mogoče izogniti zvišanju davkov, verjetno davka na dodano vrednost, ker bo tak ukrep v vsakem primeru nujen in utemeljen. (Foto: Reuters) Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Sandi Sadar Šoba	24ur	2011-12-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-tvegali-in-uspeli-kaj-pa-bodo-storile-banke.html	Delavci tvegali in uspelo jim je. Kaj pa bodo storile banke?	preverjeno, zadruga, delavec, tom, mokronog	Delavci tvegali in uspelo jim je. Kaj pa bodo storile banke? Pred tremi leti so slabo vodenje in preveliki krediti pokopali uglednega izdelovalca pohištva. Hale so samevale, dokler delavci niso stvari vzeli v svoje roke. Zagnali so proizvodnjo, našli kupce ... Na začetku so vsi dobili le 200 evrov, zdaj že imajo normalne plače, a zaradi bank se lahko znova zatakne. .	Preverjeno!	24ur	2013-12-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/znamenita-steklarna-naj-bi-proizvodnjo-iz-irske-selila-v-slovenijo.html	Znamenita steklarna naj bi proizvodnjo iz Irske selila v Slovenijo	selitev, proizvodnje, proizvodnja, waterford, crystall, steklarna, rogaška, irska, slovenija	Znamenita steklarna naj bi proizvodnjo iz Irske selila v Slovenijo Največji svetovni proizvajalec stekla Waterford Crystal, ki je med drugim nepogrešljiv na newyorškem novoletnem slavju, naj bi del proizvodnje preselil v Slovenijo. Na Irskem, kjer naj bi brez službe ostalo 600 delavcev, so na nogah in že napovedujejo tožbe. Največji svetovni proizvajalec stekla Waterford Crystal naj bi del proizvodnje preselil v Slovenijo. Na Irskem naj bi zato brez službe ostalo 600 delavcev, ki so napovedali, da bodo pred ustreznimi evropskimi uradi tožili lastnika družbe zaradi kršenja pravic z naslova geografskega imena. Kot je po poročanju irskih medijev pojasnil koordinator sindikata Unite za Irsko Walter Cullen, je KPS Capital Partners, ki je leta 2009 prevzel Waterford Crystal, od takrat velik del proizvodnje preselil iz Waterforda in Irske, zdaj pa bi še dodatno selil proizvodnjo v Slovenijo. Ob tem pa lastnik še vedno trži ime Waterford, kar je v nasprotju z zakonodajo z geografskimi imeni, so prepričani sindikalisti. Ob tem je navedel primer italijanske Parme in francoskega Champagne, ki sta dosegla zaščito geografskega imena, pa tudi uspeh švicarskega Mövenpicka, ki je preprečil, da bi lahko nemški proizvajalec čokolade svoje izdelke tržil pod imenom švicarska čokolada. Podjetje Waterford Crystal od leta 2000 izdeluje znamenito kristalno kroglo, ki jo na silvestrovo opolnoči spustijo na newyorškem Times Squaru. Pravzaprav so izdelali dve. Prvo ob vstopu v novo tisočletje, spuščali so jo do leta 2008, ko jo je ob stoletnici te tradicije zamenjala nova, druga. (Foto: Reuters) Je v igri Steklarna Rogaška? Kje v Sloveniji naj bi izdelovali izdelke pod imenom Waterford Crystal, sindikati in mediji niso razkrili, gre pa verjetno za Steklarno Rogaška, s katero je Waterford sodeloval več desetletij in za katero se je pred leti že govorilo, da bi lahko prevzela del proizvodnje Ircev. V Steklarni Rogaška o tem ne vedo ničesar, je povedala zadolžena za stike z javnostmi v steklarni Judita Vrečar.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2013-03-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-praznih-obljub-banke-ob-tisoce-evrov.html	Zaradi praznih obljub banke ob tisoče evrov	hipoteka, banka, bks, kredit, nepremičnine	Zaradi praznih obljub banke ob tisoče evrov Mladi par si je s pomočjo banke želel urediti stanovanjski problem. Zgodba se je žal končala z več tisoč evrov izgubljene are, banka pa odgovornost zavrača. Pri najemanju kreditov bodite izredno previdni! (Foto: iStockphoto) Katja in Igor sta mlad par, ki se mu je pred nekaj dnevi pridružila še tretja članica družine. Pred prihodom otroka sta si želela urediti domovanje in se odločila, da bosta s pomočjo hipotekarnega kredita kupila hišo – dvojčka. Izbrana hiša je sicer zgrajena le do tretje faze, zato sta planirala še nekaj dodatnih sredstev, skupen znesek želenega kredita: 130.000 evrov, doba odplačevanja: 25 let. Najbolj ugodno ponudbo sta dobila v BKS banki. Ker sta oba redno zaposlena, s povprečnima slovenskima plačama, so jima na banki zagotovili, da hipoteka ne bi smela biti problem. 50 odstotkov zavarovanja zagotavlja država s svojo jamstveno shemo, za ostalo naj bi zadostovala hipoteka. V svoji mladostni zagnanosti, želji po lastnem domu in v strahu, da bi kdo drug kupil njuno sanjsko hišo, sta s prodajalcem podpisala pogodbo in plačala aro. Kot se je izkazalo, sta storila veliko napako. Po prvih obetavnih zagotovilih iz banke se je njun položaj iz dneva v dan slabšal, njuna zgodba pa je lahko opozorilo vsem, ki se odločate za najem kredita!	Žiga Kariž	24ur	2010-03-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenske-izdelke-je-tezje-prodati.html	Slovenske izdelke je težje prodati	oglaševanje, prehrambena, industrija, oglaševalec, jogurt	Slovenske izdelke je težje prodati Slovenski trg so dobesedno preplavili izdelki tujih živilskih podjetij, ki potrošnike vabijo z oglasi o blagodejnih učinkih. Vprašanje pa je, zakaj je domačih izdelkov s takšnimi napisi precej manj? NA	Tanja Volmut,Petra Čertanc	24ur	2008-10-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pripravljena-tudi-kanadska-financna-injekcija.html	Pripravljena tudi kanadska finančna injekcija	pomoč, avtomobilska, industrija, kanada, general, motors, chrysler	Pripravljena tudi kanadska finančna injekcija Avtomobilskima koncernoma General Motors in Chrysler je po Združenih državah pomoč obljubila tudi Kanada. Namenila naj bi jima okoli 4 milijarde kanadskih dolarjev. Pomagala bo tudi Kanada. (Foto: Reuters) Kanadska vlada je sledila ameriškemu zgledu in napovedala večmilijardno pomoč avtomobilski industriji. Tako kot Američani bodo tudi njihovi severni sosedi s finančno injekcijo poskušali rešiti podjetji General Motors in Chrysler oziroma njuni kanadski podružnici. Prva naj bi dobila kredit v višini do treh milijard kanadskih dolarjev, drugi pa naj bi namenili do milijarde kanadskih dolarjev. Kanadska vlada naj bi znesek kredita izplačala v treh delih. Prvo nakazilo naj bi bilo že 29. decembra. Prav tako naj bi izdali kritja za kooperante. S tovrstno pomočjo želi Kanada po besedah premierja Stephena Harperja preprečiti katastrofalni zlom avtomobilske industrije. Pomoč naj bi proizvajalci avtomobilov izkoristili za oživitev poslovanja svojih podjetij. Država mora posredovati, ker si tako ZDA kot Kanada ne moreta privoščiti katastrofalnega kratkoročnega kolapsa , je še dejal Harper. Ameriški predsednik George Bush je v petek za GM in Chrysler napovedal takojšno pomoč v višini 13,4 milijarde ameriških dolarjev, dodatne štiri milijarde dolarjev pa naj bi namenili februarja. Ford, drugi največji ameriški proizvajalec avtomobilov, je pomoč države zavrnil.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2008-12-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-nafte-spet-navzdol.html	Cene nafte spet navzdol	nafta, cena, cene	Cene nafte spet navzdol Cene nafte so se po objavi podatkov o ameriških zalogah surove nafte, ki so pokazali, da so se zaloge nepričakovano povečale, močno znižale. Manjše povpraševanje po surovi nafti je cene potisnilo navzdol že v torek. (Foto: Reuters) 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v avgustu se je na newyorški borzi pocenil za 6,44 dolarja na 132,30 dolarja. Kot je sporočila ameriška vlada, so se ameriške zaloge surove nafte pretekli teden povečale za tri milijone sodov. To je v nasprotju z napovedmi analitikov, ki so pričakovali zmanjšanje zalog za tri milijone sodov. Prav tako so se povečale zaloge bencina. Severnomorska nafta brent z avgustovskim dobavnim rokom se je v današnjem trgovanju pocenila za 1,75 dolarja, za sod je bilo treba odšteti 137 dolarjev. Cena te nafte se je v torek znižala za 5,17 dolarja in sklenila pri 138,75 dolarja. Manjše povpraševanje po surovi nafti, ki je sledilo napovedim o zdravem ameriškem gospodarstvu, je cene surove nafte sicer potisnilo navzdol že v torek, ko so cene zabeležile največji dnevni padec v zadnjih 17 letih. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v avgustu se je v torek v primerjavi s ponedeljkom pocenila za 6,44 dolarja na 138,74 dolarja.	STA	24ur	2008-07-16 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pogovori-v-moskvi-ze-potekajo.html	Bodo Rusi odmrznili Evropo?	plin, kriza, geoplin, gazprom, rusija, ukrajina, podjetja, hrvaška, naftogaz, zemeljski, plin	Bodo Rusi odmrznili Evropo? Kot kaže, se plinska kriza vendarle razpleta. Evropska unija naj bi v Ukrajino poslala opazovalce, ki bodo nadzirali tamkajšnje plinovode, Rusija pa bo spet začela pošiljati plin proti zahodu. Brez ruskega zemeljskega plina so ostale Slovenija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Slovaška, Grčija, Italija, Makedonija, Romunija, Srbija, BiH in Turčija. Težave pri dobavi imajo tudi v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Poljskem in na Madžarskem. Ruski energetski gigant Gazprom bo, takoj ko bodo mednarodni opazovalci začeli nadzirati plinovode na ukrajinsko-ruski meji, Evropi spet dobavljal plin, je v Bruslju napovedal predsednik in glavni izvršni direktor družbe Aleksej Miller. Kot je razložil, bi se radi tako izognili kraji plina s strani Ukrajine. Ta je postavljene pogoje že sprejela, nato pa se je znova zapletlo. Moskva je med opazovalci želela imeti svoje ljudi, na kar Kijev ni pristal in dogovor je propadel. Zadnje novice iz Bruslja pa so vendarle dobre. Rusijo so na intenzivnih pogajanjih le uspeli prepričati, v Ukrajino bodo odpotovali opazovalci, proti zahodu pa naj bi spet stekel ruski plin, je sporočilo češko predsedstvo EU. Rusija po plinovodih preko Ukrajine dobavlja okoli 80 odstotkov vsega zemeljskega plina, namenjenega Evropi, ostali manjši plinovodi pa tečejo preko Belorusije in Turčije. (Foto: Tomaž Ungar) V sredo sta se po telefonu pogovarjala tudi ruski in ukrajinski predsednik Dmitrij Medvedjev in Viktor Juščenko. Medvedjev je opozoril, da so postale zaloge plina talec spora pod vodstvom Ukrajine in da bo Moskva odprla plinsko pipo za Kijev, če bo Ukrajina pristala na plačevanje tržne cene za gorivo. Že pred časom so mediji kot enega izmed razlogov za spor navedli ruski načrt, da bi se cena plina poenotila za vse odjemalce. Ponoči sta se v Moskvi nepričakovano sestala tudi prva moža Gazproma in ukrajinskega Naftogaza, Aleksej Miller in Oleg Dubina,a napredka nista dosegla. Slovenija: Za zdaj še ni krize V Sloveniji krize še ni. (Foto: Reuters) Slovenija po okvirnih podatkih letno porabi 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Približno 55 odstotkov zemeljskega plina uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, 10 odstotkov pa iz Avstrije in drugih držav. Največ, 95 odstotkov plina, v Slovenijo dobavi Geoplin, ki je bil po podatkih za konec leta 2007 v 31,4-odstotni lasti države in 27,6-odstotni lasti največje slovenske energetske družbe Petrol. Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je pojasnila, da v Sloveniji položaj ni kritičen, ker imamo nekaj rezerv in ker dobivamo tudi alžirski plin. Alojz Stana, direktor Geoplina, ki Slovenijo oskrbuje z zemeljskim plinom, pa je povedal, da popolna prekinitev dobav še traja, vendar je Geoplin uspel zagotoviti dodatne kapacitete za črpanje svojih količin zemeljskega plina iz najetih skladišč v Avstriji . Plina je tako dovolj za nemoteno oskrbo Slovenije. Države EU imajo povprečno za 20 do 100 dni zalog plina Skladišča plina v evropskih državah so bila 5. januarja od 69- do 81-odstotno zapolnjena. Čeprav bi večina držav preživela normalno zimo s plinom iz skladišč, pa ni tako v vseh. Nemčija in Francija, na primer, nimata dovolj zalog, vendar pa dobavljata plin tudi iz drugih držav, kot je Norveška, zato jima ne bi bilo treba porabljati vseh zalog iz skladišč, navaja Reuters. Avstrija ima zaloge za približno 60 dni, Bolgarija za 72 dni, Češka za 58, Francija za 40, Nemčija za 28–44 dni, Madžarska za 43 dni, Italija za 28–44 dni in Poljska za 34–57 dni. V Sloveniji imamo zalog plina po podatkih Geoplina za približno mesec dni, vendar je to skupaj s plinom iz hrvaških skladišč, iz katerih pa je dobava negotova. Več o stanju v Sloveniji. Na Hrvaškem so že prve žrtve plinske krize Moški, ki je ostal brez plinskega ogrevanja, pripravlja drva. Fotografija je nastala v Ukrajini. (Foto: Reuters) Prišel je čas, da bi z enim glasom govorili o tej zadevi in da bi se končno dogovorili za skupno energetsko politiko, da bi lahko tiste države, ki imajo dovolj zalog, kot sedaj Francija in Nemčija, pomagale državam, ki imajo velike težave. Dragoljuba Benčina, državna sekretarka na MZZ Veliki potrošniki plina na Hrvaškem so zaradi pomanjkanja plina že začeli beležiti izgube, piše Večernji list. V podjetju Elektroda-Zagreb, enem najstarejših proizvajalcev dodatnih materialov za varjenje v Evropi, je obstala celotna proizvodnja. Izguba znaša 150.000 kun na dan. Tudi v tovarni stekla Vetropack Straža v Humu so morali preiti na nafto. Na srečo pa je podjetje Petrokemija, ki je največji uporabnik plina na Hrvaškem, v prenovi, tako da ne obratuje. Srbija v mrazu Srbija je med državami, ki jih je plinska kriza najbolj prizadela. To najbolj občutijo prebivalci Kikinde, Bečeja, Beočina, Novega Sada, Pančeva, Velike Plane, Kovina, Jagodine in dela Čačka, kjer toplarne nimajo možnosti preklopa s plina na mazut. Beograjske elektrarne imajo zalogo mazuta za prihodnje štiri do pet dni. Kljub temu je temperatura v stanovanjih nekoliko nižja od predpisanih 20 stopinj Celzija. Okoli poldneva so po naročilu Srbijagasa v Zrenjaninu in okolici izključili 17 postaj, na katere je priključenih približno 21.000 individualnih potrošnikov plina, skupaj pa naj bi bilo brez ogrevanja že 170.000 gospodinjstev. Ker nimajo ogrevanja, je moralo svoja vrata zapreti tudi več zdravstvenih ustanov. Že tretji dan brez ogrevanja V Sarajevu je okoli 100 tisoč ljudi že tretji dan v mrazu, električni grelci gredo zato za med. V času plinske krize se je poraba električne energije zvišala za petino. Razmere so kritične tudi v Makedoniji. V Bolgariji je delo ustavila tudi edina proizvajalka kvasa, zaradi česar grozi pomanjkanje kruha. V njeni sosedi Bolgariji je brez ogrevanja 65 tisoč gospodinjstev, več deset vrtcev in najmanj 68 šol je zaprtih, na avtobusih in tramvajih v Sofiji so izklopili gretje. Vse to v času, ko so temperature padle do minus deset stopinj Celzija. Vlada v Sofiji je odredila stroge varčevalne ukrepe. Dotok plina 72 tovarnam so popolnoma ustavili, ve kot 150 pa jih dobiva le zelo omejene količine tega energenta. S tem naj bi se dnevna poraba v državi, kjer je 2,5 milijona ljudi odvisnih od centralnega ogrevanja s plinom, z običajnih 12 znižala na sedem milijonov kubičnih metrov. Podobno je na Slovaškem, kjer tisoč največjih industrijskih podjetij že od srede ne sme trošiti plina, da ne bi ogrozili preskrbe gospodinjstev, bolnišnic in šol. Za te naj bi bilo zalog dovolj za celo zimo.	STA,Reuters,Primož Jambrek,Danijela Levpušček	24ur	2009-01-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/bodo-drzavni-svetniki-slabi-banki-rekli-ne.html	Zakon o slabi banki: državni svet izglasoval veto	banka, slaba, državni, svet, veto, glasovanje, mencinger, štrukelj, šircelj, bančna, bilanca, obveznica	Zakon o slabi banki: državni svet izglasoval veto Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o ukrepih za stabilnost bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke. Zahtevo za veto je na tajnem glasovanju podprlo 19 svetnikov, 14 pa jih je bilo proti. Državni svet je pritrdil argumentom predlagateljev zahteve za veto, da bi zakon o ukrepih za stabilnost bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, povzročil velikanski moralni hazard, da gre za najdražjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev, da bi lahko prišlo do hudega oškodovanja državnega premoženja in da je zakon v precej pogledih tudi ustavno sporen in v neskladju z drugimi zakoni. Zahtevo za veto je na tajnem glasovanju podprlo 19 svetnikov, 14 pa jih je bilo proti. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46. (Foto: Reuters) Mencinger: Zaradi te rešitve ne bo minil kreditni krč V razpravi so svoje poglede predstavili predvsem pobudniki zahteve za veto. Prvopodpisani Marijan Klemenc je tako opozoril, da je zakon slab in nedorečen, da prenaša veliko breme slabih preteklih odločitev bank na davkoplačevalce in da zaradi napovedane prodaje lastniških deležev, ki se bodo skupaj s slabimi terjatvami prenesli na t.i. slabo banko, dejansko ogroža tudi delovna mesta. Ekonomist Jože Mencinger je ocenil, da je zgrešeno razmišljanje, da bo zaradi te rešitve minil kreditni krč. Problem je namreč v podjetjih in po njegovi oceni niti dokapitalizacija ne bi pomagala. Realni sektor je prezadolžen in banke morajo po njegovih besedah ta problem reševati same. Banke pa ne bodo mogle rešiti teh težav, če se bankirje obravnava kot kriminalce. Ti se zato bojijo ukrepati, medtem ko se problem slabih terjatev lahko reši z reprogramiranjem ali refinanciranjem, je dejal. Podobno sta pred zgrešenostjo zakonske rešitve opozarjala tudi sindikalist Branimir Štrukelj in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Najbolj oster pa je bil Andrej Rus, ki eno ključnih težav Slovenije vidi v neverodostojni vladi. Boji se, da gre za načrtno sprejemanje slabih rešitev, ki bodo oslabile državo do te mere, da bo primorana zaprositi za zunanjo pomoč. V prid zakonu pa sta se izrekla Rastislav Jože Reven in Bogomir Vnučec. Oba sta poudarila, da je treba ukrepati hitro, saj je trenutno stanje za podjetništvo nevzdržno. Reven je opozoril na neučinkovitost dosedanjih dokapitalizacij bank, vprašal pa se je tudi, kje so bili do zdaj vsi ekonomisti, ki danes slabi banki nasprotujejo. V spodnašanju zakona vidi poskus prikrivanja nepravilnosti v bankah. Vnučec pa je dejal, da se bo le s sprejemom zakona lahko razčistilo razmere v bančnem sistemu in tako omogočilo tudi delovanje drugih reform. Spomnimo ... DZ je zakon sprejel minuli četrtek. Predvideva ustanovitev posebne družbe, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve in spremljajoča zavarovanja, na primer lastniški deleži v podjetjih in nepremičnine. Družba bo bankam v zameno ponudila obveznice z jamstvom države. Zakon v ta namen predvideva do največ štiri milijarde evrov jamstev. Banke naj bi tako očistile svoje bilance in lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Če bodo morale banke zaradi prenosa slabih terjatev na družbo oblikovati dodatne slabitve kapitala, bo imela nova družba tudi pooblastilo za dokapitalizacijo bank v višini od pol do ene milijarde evrov. Družba bo morala na leto prodati vsaj 10 odstotkov sredstev, ki jih bo pridobila s prenesenimi terjatvami. Nad zakonom tudi v primeru pričakovane vnovične potrditve v DZ visi grožnja z referendumom. Predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije so namreč danes v DZ predali obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ta je opremljena z nekaj nad 3000 podpisi.	STA,Natalija Švab,Urša Zupan	24ur	2012-10-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ne-verjamemo-v-carovniske-poteze.html	,Ne verjamemo v čarovniške poteze,	luka, koper, slovenske, železnice, intereuropa, sindikat, sindikalist, mehdorn, delavec, delavci, vlada, holding	Ne verjamemo v čarovniške poteze Vlada razmišlja o holdingu Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Sindikalisti: Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze , ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus. Gre za monopolno združevanje. Glede na to, da se strateškega partnerja skriva, vse kaže, da je to Deutsche Bahn, ki je lastnik logističnega podjetja, ki velja za resnega konkurenta Intereuropi. / … / Oni bi se radi polastili logističnih centrov na območju Balkana, kjer jih nimajo. Ta, ki bi nadzoroval logistično pot, bi nadzoroval celotno gospodarstvo. Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen Sindikat Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Sindikat pristaniških delavcev Slovenije – KS 90, Sindikat žerjavistov pomorske dejavnosti Luka Koper, Sindikat špedicijske, pomorsko-agencijske in kontrolne delavnosti Slovenije, Sindikat podjetja Intereuropa ŠAK-KS 90, Obalna sindikalna organizacija – KS 90 ter Sindikat delavcev prometa in zvez Intereurope so predstavili stališča v zvezi z najnovejšimi nameni vlade o reorganizaciji slovenske prometne infrastrukture ter z ustanovitvijo logističnega holdinga, ki naj bi vključeval Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo. Sindikalisti z nezaupanjem spremljamo poskuse vlade, da sanira Slovenske železnice na način, kot ga predlaga Hartmud Mehdorn. Argument, ki ga vlada rada uporablja, je, da je vse tri družbe (Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo) potrebno sanirati zaradi pridelane izgube, a ne pove, da država ni opravila svoje vloge. Opozorili so, da smo se sedaj zopet znašli v položaju, ko vlada kot edini možni izhod iz krize ponuja ustanovitev holdinga. Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze , ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus. Država mora, preden se spusti v kakršno koli dejanje, pripraviti zakonodajo, ki bo onemogočala novo plenjenje podjetij. Dokler ne bodo vzpostavljeni ti mehanizmi, ne moremo dati zelene luči za morebitna nova plenjenja in novo garnituro politično nastavljenih menedžerjev. Tujec, ki ni noben dobrotnik Hartmut Mehdorn je tujec, ki ima lasten interes in ni noben dobrotnik. Tako nas opozarjajo tudi naši nemški kolegi. To ni poskus sanacije, pač pa dokončnega sovražnega prevzema. Rešitev za bolnega človeka ni milostni strel, pač pa ga je potrebno zdraviti, je prepričan generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Sindikati so predstavili majice, s katerimi sporočajo, da delavci, ki so skozi desetletja zgradili Luko Koper, te ne bodo prepustili vladi. Ne vem, koga predstavlja Mehdorn. Narisal je tri kvadratke in povezal tri podjetja. Rdeča kapica je bolj strokovno delo kot ta njihova študija na devetih straneh. Mi smo tukaj, da povemo, da se takšnih igric ne gremo. Peter Majcen Nasprotujejo tudi spremembi statuta Luke koper, s katero bi dobila petčlansko upravo. Prozorna je namera politike, da postavi dodatnega šefa za investicije, ki so najbolj občutljivo področje družbe. Poudarjamo, da vse te zamisli prihajajo s strani ministrstva, v katerem sedi državni sekretar, ki je v Luki svetoval vse propadle investicije. Sporočamo, da ne bomo sprejeli političnega manipulatorja, postavljenega s strani tistih, ki so sodelovali pri uničevanju Luke. V primeru nadaljevanja s poskusi političnih prevzemov bomo delavci storili vse. Uporabili bomo tudi skrajne ukrepe za njihovo preprečitev in zahtevali odstope vseh odgovornih, je napovedal Majcen. Pahor: Pri modernizaciji železnic bo zavarovan nacionalni interes Oblikovanju logističnega holdinga oziroma združevanju Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic odločno nasprotujejo sindikati v obeh koprskih podjetjih in sindikat državnih organov. Kot poudarjajo, je poskus ustanavljanja logističnega holdinga eksperiment, ki ne bo prinesel nič pozitivnega. Če bo vlada pri oblikovanju logističnega holdinga vztrajala, bodo uporabili skrajne ukrepe. Predsednik vlade Borut Pahor je zatem znova poudaril, da vlada še ni sprejela odločitve glede morebitnega oblikovanja logističnega holdinga. Bo pa v primeru odločitve za oblikovanje holdinga ali kakšnega drugega načina modernizacije Slovenskih železnic poskrbela, da bo zavarovan nacionalni interes. Modernizacija Slovenskih železnic bi sicer po dosedanjih izračunih državo ali investitorje stala med osem in 10 milijard evrov. Tega Slovenija sama ni sposobna financirati, pa tudi ne bi bilo modro, da to storimo samo s svojim denarjem, temveč povabimo strateške partnerje, ki bodo v modernizaciji videli dolgoročno naložbo z donosi čez 10 let. Taki partnerji so in imajo željo, da se priključijo projektu, toda najprej pričakujejo sanacijo železnic. Zamisel o oblikovanju logističnega holdinga je v Slovenijo pripeljal nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, ki neformalno sodeluje pri sanaciji Slovenskih železnic. Mehdorn je, kot je spomnil Pahor, pred časom tudi navedel temeljni razlog za oblikovanje takšnega holdinga – Luka Koper, Intereuropa in Slovenske železnice lahko samo združene konkurirajo na mednarodnem trgu. Toda, naj ne bo strahov – Slovenija bo v primeru odločitve za logistični holding ali kak drug način modernizacije železnic poskrbela, da bo zavarovan naš nacionalni interes, je zatrdil. Dodal je, da se ne želi zaleteti v nobeno odločitev, ker je preprosto predraga.	Barbara Golub,Špela Zupan,STA	24ur	2010-07-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prica-smo-premiku-z-zahoda-proti-vzhodu.html	,Priča smo premiku z zahoda proti vzhodu,	cebr, največje, gospodarstvo, brazilija, velika, britanija	Priča smo premiku z zahoda proti vzhodu Brazilija je letos prehitela Veliko Britanijo in jo izrinila z mesta šestega največjega gospodarstva na svetu. Največje letos sicer ostaja ameriško gospodarstvo, sledijo pa mu kitajsko, japonsko in nemško. Brazilija ima 200 milijonov prebivalcev, kar je trikrat več od Velike Britanije. Njeno gospodarstvo je lani zraslo za 7,5 odstotne točke, se je pa v drugi polovici letošnjega leta upočasnilo, tako da vlada za letos napoveduje 3,5-odstotno gospodarsko rast. S seznama svetovne gospodarske lige, ki ga pripravlja center za gospodarske in poslovne raziskave (CEBR) iz Londona, izhaja, da je letos Brazilija prehitela Veliko Britanijo in jo izrinila z mesta šestega največjega gospodarstva na svetu. Napredek Brazilije je sicer del širšega trenda, ki kaže na zaostajanje evropskih držav v primerjavi z drugimi. Mislim, da je to del širše gospodarske spremembe, ko smo priča ne le premiku z zahoda proti vzhodu, ampak vidimo tudi, da gre državam, ki proizvajajo življenjsko potrebne proizvode – hrano in energijo ter podobno – zelo dobro in se na seznamu svetovne gospodarske lige počasi vzpenjajo, je objavljene ugotovitve komentiral izvršni direktor CEBR Douglas McWilliams. Napredek Brazilije je sicer del širšega trenda, ki kaže na zaostajanje evropskih držav v primerjavi z drugimi. (Foto: Reuters) CEBR v svoji danes objavljeni raziskavi med drugim napoveduje, da bo britansko gospodarstvo do leta 2016 preseglo francosko, ki je trenutno še peto največje na svetu. Indija, ki je letos deseto največje svetovno gospodarstvo, naj bi medtem do leta 2020 napredovala na peto mesto. Največje letos sicer ostaja ameriško gospodarstvo, sledijo pa mu kitajsko, japonsko in nemško, ugotavlja CEBR.	STA,M.M.	24ur	2011-12-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zmaga-krke-proti-ameriskim-farmacevtom.html	Zmaga Krke proti ameriškim farmacevtom	krka, patent, tožba, Warner, Lambert, Pfizer, zdravilo	Zmaga Krke proti ameriškim farmacevtom Ljubljansko okrožno sodišče je ustavilo tožbeni postopek proti Krki, ki sta ga leta 2005 proti njej sprožili ameriški farmacevtski družbi Warner Lambert in Pfizer zaradi domnevne kršitve patentov. Ameriški farmacevtski podjetji sta Krko tožili zaradi spojine atorvastatin, ki jo slovensko farmacevtsko podjetje trži pod imenom Atoris. (Foto: Krka) Krka je v četrtek prejela sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, s katerim je sodišče tudi uradno ustavilo tožbeni postopek proti Krki, ki sta ga leta 2005 sprožili ameriški farmacevtski družbi Warner Lambert in Pfizer zaradi domnevne kršitve patentov, ki se nanašata na spojino atorvastatin, so sporočili iz novomeške družbe, kjer dodajajo, da sklep sodišča še ni pravnomočen. Krka je na straneh Ljubljanske borze sporočila še, da je oba patenta Evropski patentni urad razveljavil, prvega leta 2006, drugega pa maja letos, sedaj pa se je iztekel tudi rok za vložitev izrednih pravnih sredstev. Tožeči stranki sta tako tožbo umaknili. Omenjeni ameriški farmacevtski družbi sta leta 2005 zoper Krko, ki atorvastatin trži pod imenom Atoris, vložili tožbo zaradi domnevne kršitve navedenega patenta na Okrožnem sodišču v Ljubljani.	STA	24ur	2009-08-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zsss-grozi-jim-revscina.html	ZSSS: Grozi jim revščina	semolič, dušan, zsss, plača, minimalna, vlada, rast, inflacija, revščina, transfer	ZSSS: Grozi jim revščina ZSSS opozarja, da prejemniki minimalne plače in socialnih transferjev od 40 do 50 odstotkov tega plačila porabijo za hrano. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja na vse večje težave tistih, ki prejemajo minimalno plačo in socialne transferje. Meni, da je spremenjeni sistem usklajevanja teh prejemkov krivičen, zato od vlade zahteva, naj predlaga spremembo zakonov o določitvi minimalne plače in o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Pričakujemo, da bo vlada razumela, da so tukaj problemi tako veliki, da mora prevzeti zakonodajno iniciativo, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Ob spremenjenih zakonih in visoki inflaciji veliki skupini ljudi grozi še večja revščina, opozarja Semolič in dodaja, da po nekaterih predvidevanjih prejemniki minimalne plače in socialnih transferjev od 40 do 50 odstotkov tega plačila porabijo za hrano. Minimalno plačo prejema največ delavcev v predelovalni dejavnosti, sledi nepremičninska dejavnost, gradbeništvo in trgovina (Foto: POP TV) Minimalna plača za letos znaša 538,53 evra bruto oz. okoli 386 evrov neto. Letos avgusta je bila izravnava z inflacijo 3,2 odstotka, v sindikatu pa so glede na visoko inflacijo pričakovali višji dvig. Po zadnjih podatkih je rast cen hrane 11,7 odstotka, navajajo v ZSSS, zato predlagajo, da se minimalna plača zviša za to razliko, torej še za 8,5 odstotka oz. 45,77 evra na 584 evrov. Krivična zakona Spremenjena zakona o usklajevanju socialnih transferjev, po katerem se ti zneski usklajujejo enkrat letno, in o določitvi minimalne plače, sta krivična, meni Semolič. Spremembi obeh zakonov so bile sprejete ob nasprotovanju sindikatov. Veljavni zakon o določitvi minimalne plače je po Semoličevih besedah spremenil dobro prakso, po kateri so se delodajalci, sindikati in vlada skupaj dogovarjali o višini minimalne plače. Do spremembe zakona je veljalo, da mora minimalna plača rasti v skladu z inflacijo in deloma ob upoštevanju gospodarske rasti. Minimalne plače so rasle nekoliko hitreje, ravno zato da bi zaščitili to skupino ljudi, pravi Semolič in dodaja, da ima sedaj škarje in platno vlada, pri čemer velja v glavnem avtomatizem povezan z inflacijo . ZSSS opozarja, da minimalno plačo prejema vedno več delavcev in da se razlika med minimalno in povprečno plačo veča. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, ki zajemajo 76 odstotkov aktivnih prebivalcev, je letos septembra minimalno plačo prejemalo 22.869 delavcev oz. 3,5 odstotka vseh zaposlenih, medtem ko sta avgusta letos minimalno plačo prejela 19.202 delavca oz. 2,9 odstotka vseh zaposlenih. Minimalna plača Kot je povedal Ladislav Rožič iz ZSSS, je septembra letos minimalna plača znašala 42,77 odstotka povprečne plače, avgusta 42 odstotkov, julija lani pa okoli 43 odstotkov. Minimalno plačo prejema največ delavcev v predelovalni dejavnosti (8286), sledi nepremičninska dejavnost (5071), gradbeništvo (3355) in trgovina (2400). Minimalna plača za letos znaša 538,53 evra bruto (Foto: Reuters) Številke zajemajo tako domače kot tuje delavce. Podatka, koliko od tujih delavcev prejema minimalno plačo, na ZSSS nimajo, so pa glede na stike, ki jih imajo s temi delavci, prepričani, da jih delodajalci izkoriščajo in da si ne upajo protestirati, ker se bojijo, da bodo izgubili še to plačilo. Po Semoličevem mnenju je večanje števila ljudi, ki prejemajo minimalno plačo, povezano s prihajanjem delavcev iz tujine. V ZSSS so zaradi izkoriščanja teh delavcev nasprotovali povečanju kvot za tuje delavce, ki ga je vlada sprejela kljub nasprotovanju ekonomsko socialnega sveta. To je potuha delodajalcem, da znižujejo ceno dela našim delavcem, ker računajo na poceni delovno silo iz tretjih držav, pravi Semolič in dodaja, da bi morali biti tudi delavci iz tujine plačani po kolektivni pogodbi, ki velja za posamezno področje.	STA,N.K.	24ur	2007-12-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/je-do-prodaje-mercatorja-se-dalec.html	Je do prodaje Mercatorja še daleč?	mercator, agrokor, prodaja, pivovarna, laško, zorko, kredit, pogajanja, podpis	Je do prodaje Mercatorja še daleč? Po nekaterih informacijah prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju še ni tako blizu. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko pravi, da je v vsakem primeru pred podpisom pogodbe potrebno še soglasje nadzornega sveta Pivovarne Laško. (Foto: Reuters) Pisali smo, da naj bi bila pogajanja največjega slovenskega trgovca Mercatorja s potencialnim kupcem, hrvaškim Agrokorjem, v sklepni fazi. Toda po poročanju nacionalne televizije naj bi bil dogovor o prodaji še precej daleč. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je dejal, da o parafiranju ne ve ničesar. Po njegovih besedah se trenutno le usklajujejo. Pred podpisom pogodbe pa je nujno še soglasje nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki ima 23-odstotni delež v Mercatorju. Za Pivovarno Laško je sicer nujno, tako Zorko, da odproda nekatere svoje naložbe. Kljub temu ostaja dejstvo, da pogajanja niso oziroma ne bodo preprosta, saj ima Mercator kredite kar pri 55 bankah. Hrvaškemu Agrokorju seveda to ni najbolj všeč in zato naj bi zahteval, da je vseskozi vključen v pogajanja o prestrukturiranju. Še več, če mu napredek ali pa celo končni dogovor o reprogramu posojil ni všeč, želi iz posla preprosto oditi. Seveda brez denarne kazni. V naslednjih dneh bo tako jasno, ali bi se lahko podpis pogodbe res zgodil 12. junija, dan pred skupščino banke NLB, na kateri bodo imenovani novi nadzorniki. Mercator si želi, da bi do odločitve o morebitni prodaji podjetja prišlo čim prej, je v petek na Bledu poudaril predsednik uprave Mercatorja Anton Balažič. Pričakujemo, da bo v prihodnjih tednih sprejeta jasna odločitev, ali se bo proces nadaljeval ali ne, je dejal. Sicer je bil po oceni Balažiča proces prodaje doslej profesionalen in transparenten, rezultat pa bo odvisen predvsem od pogajanj med lastniki in ponudniki.	G.G.	24ur	2013-06-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vlada-pahnila-soncne-elektrarne-v-boj-za-obstanek.html	Vlada pahnila sončne elektrarne v boj za obstanek?	sončna, elektrarna, uredba, vlada, cena, elektrike, elektrika, znižanje, kilovatna, ura	Vlada pahnila sončne elektrarne v boj za obstanek? Država je prav potiho znižala odkupne cene elektrike, ki jo pridelajo sončne elektrarne, z 290 na 197 evrov za megavatno uro. In zaradi te vladne uredbe je ogrožena celotna panoga v državi, opozarjajo strokovnjaki. NA	SVET	24ur	2012-06-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/posiljanje-paketov-s-posto-slovenije.html	Naši paketi vas najdejo kjerkoli	pošta, logistika, pošiljanje, paketov	Naši paketi vas najdejo kjerkoli Prednosti Pošte Slovenije temeljijo na visoki kakovosti storitev, zanesljivosti, številnih dopolnilnih storitvah, sodobni tehnološki podpori in dostopnosti omrežja (sprejemno-izročilnih mest). Zakaj je Pošta Slovenije odličen logistični partner? V primerjavi s konkurenčnimi ponudniki se lahko Pošta Slovenije pohvali z izredno dobro razvejano mrežo, specializirano za podporo logističnim storitvam, vsakodnevno prisotnostjo pismonoš pri vseh gospodinjstvih, s transparentnim finančnim poslovanjem z odkupnimi zneski ter možnostjo prevzema nevročenih pošiljk na pošti. Dejstvo, da za 99% paketnih pošiljk izvedemo dostavo že naslednji dan po oddaji pošiljke, v dveh dneh po oddaji pa dostavimo vse pakete, priča samo zase. Mesečno sprejmemo oziroma dostavimo več kot 500.000 paketov. S 6.000 zaposlenimi in 2.600 vozili imamo znanje in sredstva, da se v popolnosti prilagajamo potrebam naših partnerjev. Paleta vam prilagojenih storitev Pošta Slovenije zagotavlja sobotno dostavo za 60 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji, vsakodnevno pa nudi tudi alternativne oblike dostave, in sicer: - dostavo v izbranih časovnih terminih (dostava do 10. ure, po 16. uri, med 18. in 20. uro), - dostavo na izbran naslov (v službo, k sorodniku, sosedu …), - dostavo na izbrano pošto, - možnost brezplačne ponovne dostave paketa, - možnost, da pred dostavo paketa pokličemo naslovnika . Ob tem pa zagotavljamo tudi širok nabor blaga in dokumentov za opremo pošiljk visoke kakovosti (paketno embalažo, polnila za notranjo zaščito vsebine, obrazce za sprejem pošiljk …). Če pošiljke ni mogoče vročiti na naslovu zaradi odsotnosti naslovnikov, lahko ti pošiljko prevzamejo na pošti v 15 dneh oziroma ob dogovoru hrambe v 30 dneh. Omogočamo tudi brezplačno storitev Dostava pošiljk sosedu: naslovnik izbere soseda, ki stanuje v njegovi neposredni bližini in ki lahko v primeru naslovnikove odsotnosti zanj prevzema vse vrste paketov. Enostavno, preprosto in od koderkoli - oddaja paketov na sedežu podjetja ali od doma Pošta Slovenije ponuja pogodbenim strankam brezplačen prevzem paketov na njihovem naslovu. Uporabniki poštnih storitev lahko opremijo pakete doma ali na sedežu podjetja tako, da natisnejo in izpolnijo obrazec (paketno spremnico), ki je na voljo na spletni strani www.posta.si. Izpolnjen obrazec skupaj s paketom predajo pismonoši. Prav tako lahko naročijo izredni prevzem pošiljk na naslovu. Pošiljatelj lahko pošlje paket z odkupnino, ki jo prejemnik plača ob prevzemu pošiljke, znesek odkupnine pa jena račun pošiljatelja nakazan še isti dan. Znesek odkupnine se lahko pošiljatelju izplača tudi v gotovini. Podprli smo brezgotovinsko plačevanje odkupnin na dostavi. S POS-terminali smo opremili 97 pismonoš, ki dostavljajo paketne pošiljke, do konca leta 2015 jih bomo še 500. Prav tako uvajamo sprejem pošiljk z odkupnino brez vplačilnega dokumenta (položnica, nakaznica), kar predstavlja za naslovnika in pošiljatelja nižje stroške. Sledite svojim pošiljkam na vsakem koraku Uporabnikom poštnih storitev Pošta Slovenije omogoča sledenje pošiljk: - prek spletne strani www.posta.si, - s pomočjo programskega paketa za vzpostavitev Spletnega servisa za sledenje, ki omogoča uporabnikom dostop do strežnika s statusi pošiljk, - na brezplačni številki klicnega centra (080 14 00). V okviru storitve v oblaku lahko pošiljatelji uporabljajo poslovni portal, ki omogoča pregled vpisanih podatkov glede oddanih pošiljk, vpogled v status pošiljk (sprejem, dostava, izročanje), obdelavo, tiskanje in izvoz podatkov. V sklopu sledenja je mogoče dobiti statuse o pošiljkah tako za notranji promet kot za večino pošiljk v mednarodnem prometu. Največja mreža v državi z več kot 650 oddajnimi mesti Uporabniki poštnih storitev lahko oddajo pošiljke na več kot 550 poštah ter na 114 Petrolovih bencinskih servisih (18 bencinskih servisov je odprtih 24/7). V letu 2015 načrtujemo tudi postavitev samopostrežnih avtomatov, kjer bodo uporabniki poštnih storitev lahko prevzemali in oddajali pošiljke 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Prav tako uvajamo storitev obveščanja strank o dostavi pošiljk s SMS-i in e-sporočili, kar bo še povečalo delež vročenih pošiljk ob prvi dostavi.	Pošta Slovenije	24ur	2015-04-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/proizvodni-sektor-v-obmocju-evra-s-prvo-rastjo.html	Proizvodni sektor v območju evra s prvo rastjo	gospodarstvo, dejavnost, proizvodnja, sektor, markit, rast	Proizvodni sektor v območju evra s prvo rastjo Gospodarska dejavnost v proizvodnem sektorju se je v območju evra prvič po maju 2008 okrepila, je pokazala analiza analitske hiše Markit. (Foto: Reuters) Indeks nabavnih managerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit in velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je s septembrskih 49,3 točke oktobra povzpel na 50,7 točke. Oktobrski rezultati pomenijo, da se je tudi proizvodni sektor povzpel čez mejo 50 točk, torej na raven, ki že pomeni povratek k rasti. Rezultati pod to mejo namreč pomenijo krčenje. Storitvenemu sektorju je po 16 mesecih krčenja to uspelo že septembra. Oktobra se je glede na izide raziskave najbolj po januarju lani okrepila tudi industrijska proizvodnja, povečala pa se je tudi vrednost novih naročil, z izjemo Grčije, Irske in Španije. PMI sicer zajema ankete z nabavnimi menedžerji v najpomembnejših podjetjih iz proizvodnega in storitvenega sektorja v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Italiji, na Nizozemskem in Irskem. Informacija o PMI je pozitivno vplivala na evropske borze, ki se po slabem minulem tednu danes večinoma gibajo v zelenem območju. Oči vlagateljev so sedaj uperjene v rezultate podobne raziskave o gibanjih v proizvodnem sektorju onkraj Atlantika, ki jih bodo objavili popoldan.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-11-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/grski-primer-je-zacetek-konca-eu-kot-smo-jo-poznali.html	,Grški primer je začetek konca EU kot smo jo poznali,	grčija, atene, kriza, finančna, pomoč, slovenija, evropa	Grški primer je začetek konca EU kot smo jo poznali Grke, vsak je zadolžen za več kot 26 tisoč evrov, bo reševala vsa Evropa, tudi Slovenija. Pojavljajo se številni pomisleki, od tega zakaj moramo sploh pomagati zapravljivim Grkom, do tega ali bomo posojeni denar res dobili nazaj. NA	Tina Čuček,D.Z.	24ur	2010-05-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zunaj-se-11-milijard-tolarjev.html	Zunaj še 11 milijard tolarjev!	tolar, evro, denar, menjava, banka, slovenije, kovanec, bankovec	Zunaj še 11 milijard tolarjev! V obtoku je še veliko slovenskih tolarjev: 8,6 milijarde bankovcev in 2,2 milijarde kovancev. Če bi zamenjali vse, bi dobili še 45 milijonov evrov. Brezplačna menjava je možna le še v Banki Slovenije. Kovance lahko zamenjate do konca leta 2016, medtem ko časovne omejitve za bankovce ni. (Foto: POP TV) Brezplačna menjava slovenskih tolarjev je od 1. januarja le še v Banki Slovenije, medtem ko je v poslovni banki treba za zamenjavo plačati provizijo. Blagajna Banke Slovenije je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Tolarje lahko pošljete tudi po pošti na naslov: Banka Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Oddelek Gotovinsko poslovanje, in sicer v vrednostnem pismu. Evre bo Banka Slovenije poslala nazaj z vrednostnim pismom ali jih nakazala na pošiljateljev bančni račun. Zneski zamenjave tolarske gotovine v evre so sicer v zadnjem obdobju občutno nižji, čeprav je zunaj še precej tolarjev. V obtoku je bilo 31. decembra lani še za 8,6 milijarde tolarskih bankovcev in 2,2 milijarde kovancev, torej skupno nekaj manj kot 11 milijard. In koliko je vreden nekdanji slovenski denar? Za 239,640 slovenskih tolarjev dobite en evro. Torej, če bi zamenjali vse tolarje v evrsko valuto, bi dobili še 45 milijonov evrov.	Špela Zupan	24ur	2009-01-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rusi-predstavili-letalo.html	Rusi predstavili letalo	letalo, superjet, proizvajalec, letal, suhoj, predstavitev	Rusi predstavili letalo V Rusiji so prvič po razpadu Sovjetske zveze izdelali novo potniško letalo. Razvijali so ga deset let. Letalo superjet 100 so skupaj izdelali Rusi in Italijani (Foto: Reuters) Ruski proizvajalec letal Suhoj je uradno predstavil svoje novo potniško letalo superjet 100, ki ga izdeluje v sodelovanju z italijansko družbo Alenia. Gre za prvo novo rusko letalo po razpadu Sovjetske zveze, Suhoj pa je letalo s pomočjo tujih partnerjev razvijal deset let. Letalo superjet 100 ima med 78 in 98 sedežev, kataloška cena 95-sedežnega letala pa je 28 milijonov dolarjev. (Foto: Reuters) Superjet 100 je največji civilni program družbe Suhoj, ki je predvsem znana po svojih vojaških letalih. Po načrtih vodstva družbe Suhoj Civil Aircraft naj bi v prihodnjih 15 do 20 letih prodali 700 letal, in sicer večino, 35 odstotkov, v Severno Ameriko, 25 odstotkov v Evropo, 10 odstotkov v Latinsko Ameriko in sedem odstotkov v Rusijo in na Kitajsko. Družba je doslej dobila naročila za 60 letal, od česar jih je največji ruski letalski prevoznik Aeroflot naročil 45, italijanski ItAli Airlines pa 10. (Foto: Reuters) Prvi polet letala je predviden za konec leta 2007, prve dobave letal naročnikom, najprej Aeroflotu, pa naj bi bile v začetku leta 2008. Po besedah vodstva družbe naj bi se investicija v proizvodnjo letala povrnila po prodanih 300 letalih. Suhojeva tovarna na ruskem daljnem vzhodu, v mestu Komsomolsk na Amuru, lahko mesečno izdela pet do šest letal superjet 100. Omenjeno letalo ima dolet 4550 kilometrov, glavni konkurenti družbe pa so kanadski Bombardier in brazilski Embraer.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2007-09-27 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/45-000-ljudi-bo-ostalo-na-cesti.html	Yugo se poslavlja	zastava, kragujevac, privatizacija, metalurgija	Yugo se poslavlja Tovarna Zastava bo zaključila s proizvodnjo avtomobilov znamke Yugo. Skupaj s Fiatom so šli v nove projekte. Nekateri delavci pa se bojijo za svoja delovna mesta. V četrtek bodo sestavili zadnji yugo. Njegova zaporedna številka bo 794.428. Yugo, nekdaj najpopularnejši avtomobil na območju nekdanje SFRJ, gre v zgodovino. Na referendumu, 26. avgusta 1953, so sprejeli odločitev, da bo tovarna Zastava proizvajala avtomobile. Konec septembra sta namreč srbski minister za gospodarstvo Mlađan Dinkić in predsednik uprave skupine Fiat Sergio Marchionne podpisala pogodbo o skupnem vlaganju v kragujevško tovarno Zastava. Tovarna se bo usmerila v Fiatovo tehnologijo, tako da ne bo več prostora za vozila, kot je na primer yugo. Še naprej pa bodo izdelovali rezervne dele. Zakon namreč veleva, da mora tovarna izdelati toliko delov, da bodo pokrili sedemletne potrebe trga. Kljub temu da njihov yugo odhaja, pa so zaposleni zadovoljni, saj je skupna vrednost podpisanega projekta okoli 950 milijonov evrov, odprlo pa se bo 4750 delovnih mest. Zastavi gre dobro, kaj pa drugi? V Kragujevcu pa posel cveti le Zastavi. Okoli 45 tisoč delavcev, zaposlenih v metalurški industriji, bo do konca leta pristalo na cesti. Razmere v metalurgiji so zelo težke. Zato zahtevamo, da se tudi pri nas uporabi model, ki je uporabljen v primeru tovarne Zastava. Njihov delodajalec je vlada Srbije,“ je povedala predsednica Zveze svobodnih in neodvisnih sindikatov Ranka Savić. Po 31. decembru bodo števile tovarne šle v likvidacijo, delavci pa bodo odpuščeni. 31. decembra se izteče rok za privatizacijo družbenega sektorja. Po zakonu o privatizaciji bodo vsa tista podjetja, ki do tega roka ne bodo privatizirana, šla v likvidacijo,“ je povedala Savićeva. Poudarila je, da niso privatizirani giganti, kot so IMT, IMR, FAB, Tovarna kablov Jagodina, pod vprašajem pa je tudi usoda tistih tovarn, ki so v fazi prestrukturiranja. To pomeni, da bo 45 tisoč ljudi pristalo na zavodih za zaposlovanje, odpravnin pa ne bodo prejeli. Ne moremo mirno sedeti in čakati 31. december. Če bo srbska vlada sedela križem rok, potem napovedujemo stavke. Začnemo 10. decembra,“ je povedala predsednica zveze sindikatov in dodala, da bodo stavke potekale pred srbsko skupščino. Zahtevamo, da se zakon o privatizaciji podaljša do konca leta 2009,“ je za zaključek povedala Savićeva. Predstavniki srbske vlade se na njihove zahteve še niso odzvali.	M.M.	24ur	2008-11-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dokler-ne-bodo-nakazane-place-ne-bodo-delali.html	Novoles: Plače nakazane, stavka prekinjena	novoles, pohištvo, insolventnost, stavka, straža, sindikat, plača	Novoles: Plače nakazane, stavka prekinjena Delavcem straškega Novolesa je uprava podjetja na račune nakazala 60 odstotkov zaostale decembrske plače, zato so ob 12.30 prekinili stavko. Manjkajoči del plače naj bi dobili nakazan do 10. februarja. Proizvodnja v Novolesu stoji. (Foto: Radio Krka) Novoles se otepa z insolventnostjo. Uprava podjetja je delavcem zagotovila, da jim bo do konca januarja izplačala tri petine zaostale decembrske plače, a se to ni zgodilo. Zato so delavci straškega Novolesa danes zjutraj začeli stavkati. Stavko so prekinili ob 12.30, ko so dobili potrditev, da je pretežni del decembrske plače nakazan na njihovih računih. Po dogovoru, ki so ga z upravo dosegli že pred desetimi dnevi, naj bi jim uprava do 10. februarja izplačala še njen preostanek, medtem ko naj bi januarsko plačo okoli 630 delavcev v celoti dobili izplačano v februarju. 60 odstotkov januarske plače bo nakazane 18. februarja, ostali delež pa do konca tega meseca. Delavci naj bi januarsko plačo dobili do konca februarja. (Foto: Novoles) Kot je dejal glavni sindikalist v podjetju Mitja Bukovec, jim je uprava minuli četrtek že izplačala predujem decembrske plače v znesku 200 evrov, v njihovi brežiški enoti oz. Pohištvu Brežice, za katerega je Novoles kot večinski lastnik na ponedeljkovi skupščini izglasoval prenehanje, pa je to storila v petek. Maroltova: Situacija je že dlje časa slaba Delavci so že veliko prispevali k reševanju nastale situacije v Novolesu, saj so na svoje zaslužene decembrske plače bili pripravljeni čakati tudi do konca januarja. Majda Marolt (ZSSS) Kot poroča Radio Krka, je delavce v Novolesu danes obiskala sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dolenjske in Bele krajine Majda Marolt, ki se je seznanila z zahtevami delavcem. Maroltova težave v podjetju komentira z besedami, da je situacija v podjetju že dlje časa slaba. Že dlje časa se dogaja, da plače zamujajo oziroma da niso izplačane ob času. Upravi zamerim, da ni prej pristopila k prestrukturiranju in reševanju podjetja, k sprejetju ukrepov, ki bi prinesla dostojna in primerno plačana delovna mesta.“	STA,Natalija Švab	24ur	2011-02-01 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/javni-dolg-narasel-na-dobrih-19-milijard-evrov.html	Še večji padec BDP, zaostrene razmere na trgu dela in manjša zaposlenost	bdp, primankljaj, statistični, urad, umar	Še večji padec BDP, zaostrene razmere na trgu dela in manjša zaposlenost Umar namesto lani napovedanega 1,4-odstotnega skrčenja gospodarske aktivnosti Sloveniji v letu 2013 napoveduje padec za 1,9 odstotka. Razmere na trgu dela se bodo še zaostrile, zaposlenost pa zmanjšala. Počasno okrevanje slovenskega gospodarstva bi se lahko začelo prihodnje leto. Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je dodatno znižal napovedi o gibanju obsega bruto domačega proizvoda (BDP). Namesto lani jeseni napovedanega 1,4-odstotnega skrčenja gospodarske aktivnosti se Sloveniji v letu 2013 obeta padec za 1,9 odstotka. S tem se bo gospodarska aktivnost letos drugič zapored zmanjšala, potem ko je bil lani zabeležen padec za 2,3 odstotka. Ob tem se bodo razmere na trgu dela še zaostrile, zaposlenost pa zmanjšala tako v vseh dejavnostih zasebnega sektorja kot v državni upravi in skupno letos upadla za 1,6 odstotka. Povprečno število brezposelnih naj bi po lanskih 110.000 letos povzpelo na 123.500, prihodnje leto pa po pričakovanem poslabšanju ob koncu tega leta na malo več kot 124.000. Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi se zato povzpela na 13,4 odstotka, anketne pa na deset odstotkov. (Foto: Thinkstock) Vasle: Negotovost na finančnih trgih se je povečala Ocene o BDP je objavila tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Njihovi analitiki Sloveniji za letos napovedujejo krčenje BPD za dva odstotka, v prihodnjem letu pa bo po napovedih možna le 0,1-odstotna oživitev gospodarstva. Ukrepi za izhod iz krize so prepočasni, preveč ohlapni in neceloviti, so izpostavili. Urad v danes objavljeni pomladanski napovedi gospodarskih gibanj opozarja na visoka tveganja, da bo gospodarska aktivnost še nižja. Ta so povezana z negotovostjo v mednarodnem okolju ter potekom konsolidacije javnih financ in sanacije bančnega sistema. Žal se razmere v mednarodnem okolju še poslabšujejo, je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Medtem ko se je prej v območju evra pričakovalo minimalno rast, pa se bo po zadnjih napovedih BDP teh držav skrčil za 0,3 oz. 0,4 odstotka. Vasle je spomnil na dogajanja na finančnih trgih, kjer se je po umirjanju v začetku leta v zadnjih tednih negotovost spet povečala. To je vplivalo na zahtevano donosnost dolžniških vrednostnih papirjev ranljivih držav, tudi Slovenije. To sta negativna impulza iz mednarodnega okolja, je povzel. Iz domačega okolja pa sta poglavitni predpostavki, na katerih temelji napoved, nadaljevanje konsolidacije javnih financ in znižanje primanjkljaja v letu 2013. Naslednja pomembna predpostavka je stabilizacija bančnega sistema in prenehanje slabšanja razmer, je dejal Vasle in opozoril, da morebitna neuresničitev teh predpostavk pomeni dodatno tveganje za napoved. Lani je javnofinančni primanjkljaj po prvih ocenah dosegel 1,315 milijarde evrov ali 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), predlani pa je znašal 2,298 milijarde evrov ali 6,4 odstotka BDP. Javni dolg je do konec lanskega leta narasel na 19,189 milijarde evrov ali 54,1 odstotka BDP. Šibka rast izvoza Letos na Umarju ob še naprej slabih razmerah v evrskem območju pričakujejo šibko rast izvoza (1,2 odstotka), obseg investicij pa se bo po štiri letih občutnega padanja zmanjšal za pol odstotka. Rast izvoza bo tako zaostajala za slovenskimi tekmicami iz srednje in vzhodne Evrope, kot so Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska, temu pa bo po Vasletovih besedah še naprej botrovala slabša tehnološka struktura slovenskega izvoza, poleg tega pa tudi velika usmerjenost na trenutno šibke evropske trge. Vseeno pa podatki kažejo tudi pozitivne trende, saj se je na primer izvoz na hitro rastoče trge v času krize podvojil, a še vedno znaša le 17 odstotkov vsega izvoza. Za 22 odstotkov se je od leta 2008 povečal tudi izvoz visoko tehnološko zahtevnih proizvodov. Pri investicijah, ki so se v času krize skrčile kar za 55 odstotkov, na Umarju letos pričakujejo nadaljnji padec investicij v stanovanjske nepremičnine ter šibke trende pri investicijah podjetij, medtem ko bo pričakovana rast javnih investicijah v veliki meri povezana z uspešnostjo države pri črpanju sredstev EU. (Foto: Thinkstock) K padcu gospodarske aktivnosti bo ključno prispevalo občutnejše krčenje končne potrošnje. Zasebna potrošnja bo po lanskem triodstotnem padcu letos upadla za štiri odstotke, države pa ob konsolidaciji javnih financ za 2,9 odstotka, je napovedal Vasle. Razpoložljivi dohodek se bo zaradi pričakovanega znižanja plač tako v zasebnem kot javnem sektorju in krčenja socialnih transferjev še dodatno znižal. Lani je ta prvič v krizi občutneje nazadoval in bil za pet odstotkov nižji, letos naj bi šel navzdol še za malo manj kot štiri odstotke, v naslednjih dveh letih skupaj pa za 4,6 odstotka. Okrevanje prihodnje leto Počasno okrevanje slovenskega gospodarstva bi se lahko začelo prihodnje leto. Leta 2014 naj bi Slovenija zabeležila skromno rast v višini 0,2 odstotka, za leto 2015 pa urad napoveduje rast v višini 1,2 odstotka. Ob tem je Vasle opozoril, da je to osrednja napoved, tveganja pa so visoka in trenutno nagnjena predvsem v negativno smer. Rezultat bo lahko tako slabši, če se na slabše spremenijo predpostavke v mednarodnem okolju in na finančnih trgih ter če pride do odstopanja od začrtane poti pri konsolidaciji javnih financ in sanaciji razmer v bankah. Damijan: Če bo vlada omahovala, se lahko zgodi črn scenarij Po mnenju ekonomista Jožeta Damijana so ocene Umarja o gibanju letošnjega BDP skladne z napovedmi Evropske komisije, za prihodnje leto pa so bistveno bolj pesimistične. Trenutno je skorajda vse odvisno od prepričljivosti vlade glede sanacije bank, konsolidacije javnih financ ter začetka privatizacijskih postopkov, je ocenil. Če bo vlada pri tem omahovala, se bo zgodil najbolj črni scenarij in čaka nas globoka in dolga gospodarska depresija z vsemi posledicami na socialnem področju. To so povečanje brezposelnosti, padec plač, pokojnin in socialnih transferjev, je ocenil Damijan.	STA,V.L.,G.G.	24ur	2013-03-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/optimizem-v-tokiu.html	Negativen začetek leta	borza, trgovanje, tokio, nikkei, evropa	Negativen začetek leta Večina evropskih borz je prvi teden novega leta začela pozitivno. Ljubljanska borza je začela negativno. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, Abanke in Intereurope. Večina evropskih borz je prvi teden novega leta začela pozitivno. Tečaji delnic so se v povprečju nekoliko okrepili, osrednji borzni indeksi v Londonu, Frankfurtu in Parizu so se v primerjavi s petkom povzpeli za okoli pol odstotka. V Ljubljani pa so se tečaji znižali. Med tistimi, ki so v novo leto vstopile z dobičkom , so delnice NKBM (+2,76 odstotka na 9,69 evra), Istrabenza (+2,72 odstotka na 24,18 evra), Zavarovalnice Triglav (+2,56 odstotka na 15,65 evra). (Foto: Dare Čekeliš) Potem ko sta indeksa SBI 20 in SBI TOP v letu 2008 izgubila 67,55 odstotka oz. 66,08 odstotka vrednosti, je tudi prvi trgovalni dan novega leta čutiti pesimizem, saj so se tečaji delnic v povprečju znižali. Delniški indeks SBI 20 je današnje trgovanje končal pri 3660,83 točke, kar je 34,89 točke oz. 0,94 odstotka manj kot v sredo, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 9,38 točke oz. 1,10 odstotka na 844,88 točke. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, in sicer za 7,74 odstotka na 248,02 evra. Z negativnim predznakom so današnje trgovanje sklenile tudi delnice Abanke (-6,29 odstotka na 58,83 evra), Intereurope (-1,15 odstotka na 8,63 evra), Krke (-1,02 odstotka na 47,78 evra), Mercatorja (-0,92 odstotka na 156,63 evra), Save (-0,43 odstotka na 252,11 evra), Pivovarne Laško (-0,42 odstotka na 47,78 evra) in Telekoma Slovenije (-0,25 odstotka na 118,30 evra). Pozitivna gibanja delnic (Foto: Reuters) Med tistimi, ki so v novo leto vstopile z dobičkom , so delnice NKBM (+2,76 odstotka na 9,69 evra), Istrabenza (+2,72 odstotka na 24,18 evra), Zavarovalnice Triglav (+2,56 odstotka na 15,65 evra), Luke Koper (+2,15 odstotka na 21,42 evra), Aerodroma Ljubljana (+ dva odstotka na 25,50 evra), Gorenja (+0,67 odstotka na 10,58 evra) in Pozavarovalnice Sava (+0,35 odstotka na 11,49 evra). Prvi trgovalni dan na borznem parketu v tem letu je zaznamoval tudi nizek promet, saj je skupni promet vrednostnih papirjev dosegel 1,2 milijona evrov. Kot običajno, je bilo največ prometa sklenjenega s Krkinimi delnicami, 491.880 evrov. Z 222.220 evri so sledile obveznice Slovenske odškodninske družbe, 2. izdaja (-3,85 odstotka na 100,03). Praga 100.000 evrov danes ostali vrednosti papirji niso presegli. Družba Daimond, trgovina in zastopanje iz Šempetra pri Novi Gorici, je 29. decembra 2008 pridobila 3796 delnic družbe Etol in tako razpolaga z 25.669 Etolovimi delnicami oz. 10,08-odstotnim lastniškim deležem, so danes preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz celjskega Etola. Z omenjenimi delnicami na borzi danes sicer ni bilo prometa. Pulsar Holding je 24. decembra 2008 odsvojil 250.000 navadnih delnic Krone Senior in je sedaj imetnik 1.169.258 delnic omenjene družbe, kar predstavlja 16,96-odstotni delež glasovalnih pravic te družbe, so danes preko spletnih strani Ljubljanske borze v imenu Krone Senior sporočili iz družbe DUS Krona. Optimizem v Tokiu Tečaji delnic na evropskih borzah pridobivajo, najbolje pa se godi vlagateljem na borzi v Zürichu in v Milanu. Osrednji delniški indeks SMI na borzi v Zürichu je doslej pridobil 3,70 odstotka, milanski Mibtel pa 1,70 odstotka. Rast na londonski, frankfurtski in pariški borzi je bolj umirjena. Delniški indeks FTSE 100 je v Londonu pridobil slabo polovico odstotka, frankfurtski DAX in pariški CAC 40 pa po 0,30 odstotka. (Foto: Reuters) Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so v novo trgovalno leto zakoračili optimistično. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je današnje skrajšano trgovanje prvič po dveh mesecih končal nad psihološko pomembno mejo 9000 točk. Potem ko so se že v petek krepko zvišali tečaji delnic na borzi na Wall Streetu, je Nikkei danes v Tokiu pridobil 183,56 točke oziroma 2,07 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 9043,12 točke. V letu 2008 se je Nikkei zaradi finančno gospodarske krize ter močnega porasta tečaja jena znižal za rekordnih 42 odstotkov. Industrijski indeks Dow Jones se je prejšnji teden na Wall Streetu zvišal za 6,1 odstotka, na 9034,69 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 6,7 odstotka, na 1632,21 točke.	STA,M.M.,D.Š.	24ur	2009-01-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/4-7-milijona-evrov-nagrade.html	4,7 milijona evrov nagrade?	odvetnik, colja, rojs, nagrada, vega, mobilni, operater	4,7 milijona evrov nagrade? Toliko zahtevata odvetnika odvetniške družbe Colja in Rojs, ki sta Slovenijo rešila blamaže. NA	Marko Milenkovič	24ur	2008-04-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drazje-mleko-in-meso.html	Dražje mleko in meso	cene, inflacija, umar, gospodarska rast, podražitve, hrana	Dražje mleko in meso V prihodnjih dneh lahko pričakujemo nove podražitve. Mleko naj bi se podražilo do 15 odstotkov. Mleko se bo podražilo za več kot 10 odstotkov. Potrošniki se bodo v teh dneh, potem ko so septembra doživeli zvišanje cen kruha in nekaterih drugih izdelkov, soočili še s podražitvami mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. Do 15 odstotkov dražje mleko Kot so pojasnili v Mercatorju, je namreč glede na napovedi s strani proizvajalcev večina podražitev v blagovnih skupinah mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov napovedana za začetek oktobra. Na Umarju pričakujejo, da bo rast bruto plač na zaposlenega, ki je lani dosegla 2,2 odstotka, letos znašala 2,4 odstotka. Podobno naj bi bilo tudi v prihodnjih dveh letih, s tem, da bo bruto rast plač v javnem sektorju zaradi sporazuma o odpravi plačnih nesorazmerij prihodnje leto višja kot rast plač v zasebnem sektorju, kar se bo zgodilo prvič po šestih letih. Dobavitelji so napovedali podražitve mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za od 10 do 15 odstotkov, in sicer zaradi rasti stroškov (višja odkupna cena mleka) ter zaradi povečanega izvoza mleka predvsem v Italijo, več pa se mleka tudi predela, zato je ponudba mleka na domačem trgu manjša. Podobno so podražitve napovedali dobavitelji mesa in mesnih izdelkov - zaradi večjih stroškov pridelave in predelave. Pri tem pa je potrebno, tako v Mercatorju, upoštevati tudi nihanja cen mesa na blagovnih borzah. V Mercatorju ob tem poudarjajo, da si bodo kljub napovedanim podražitvam še naprej prizadevali tako v pogajanjih z dobavitelji kot s trgovskimi akcijami ublažiti posledice podražitev izdelkov v dobro kupcev ter bodo cene številnih izdelkov za zdaj obdržali nespremenjene. Tudi v Sparu, drugem največjem trgovcu v Sloveniji, so potrdili, da bo prišlo do podražitev mleka in mesa. S strani dobaviteljev teh izdelkov so namreč prejeli nove cenike, s katerimi v večini primerov višajo cene izdelkov za povprečno 10 do 15 odstotkov. Podražitve se bodo odvijale tekom oktobra, naše marže pa bodo ostale nespremenjene ali celo nižje, so pojasnili. Podražilo se bo tudi meso in mesni izdelki. (Foto: POP TV) Ob tem dodajajo, da so se že v začetku leta odzvali na predvidene podražitve. Tako so januarja blokirali cene več kot 250 izdelkom priznanih blagovnih znamk. Zagotovilo te promocije je, da bodo cene izdelkov, ki jih Slovenci potrebujemo za vsakodnevne potrebe, ostale nespremenjene ali celo nižje vse do februarja 2008, so še zapisali. V Tušu so pojasnili le, da podražitev ne načrtujejo, saj sami cen ne bodo dvigovali. Za odgovore na vprašanja glede podražitev so zato kot primernejše sogovornike navedli dobavitelje mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. Umar: Podražitve se bodo nadaljevale Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2007 napoved letošnje gospodarske rasti glede na pomladansko zvišal za 1,1 odstotne točke na 5,8 odstotka. Janša: Vlada inflacije ne podcenjuje Premier Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Majde Potrata (SD), s katerimi ukrepi namerava vlada omiliti negativne posledice visoke inflacije, še posebej hitre rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, na socialni položaj vsaj najbolj prizadetih skupin prebivalstva, dejal, da je res, da ima Slovenija glede na povprečje EU višjo inflacijo, ima pa najnižjo v primerjavi z državami z enako gospodarsko rastjo, je pojasnil Janša. Vlada po njegovih besedah inflacije ne podcenjuje, ne more pa vplivati na ravnanje nekaterih notranjih subjektov, zaradi katerih je prišlo do neupravičenih podražitev. Osnovni razlog podražitev je v višjih cenah energentov, saj je trenutna cena nafte bistveno višja od napovedi. Na Umarju menijo, da se borast cen hrane nadaljevala tudi v jesenskih mesecih, hkrati pa letos vzadnjih mesecih ne pričakujejo padca cen nafte, kot je bilo to običajnoza pretekla leta. Predvidevajo, da bo cena severnomorske nafte brentletos v povprečju dosegla 67 dolarjev za sodček, v prihodnjih dvehletih pa naj bi znašala 68,5 dolarja. Višja inflacija od napovedane Inflacija naj bi na letni ravni dosegla 4,3 odstotka, in ne 3,2 odstotka, kot so predvidevali spomladi. Kot je pojasnil v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle, je bila inflacija v Sloveniji, ki beleži dvakrat višjo gospodarsko rast kot druge države članice območja skupne valute, visoka, triodstotna, že ob vstopu v območje evra, k temu pa prispeva svoje še rast cen, predvsem cen hrane. Te so k skupnemu dvigu cen prispevale 40 odstotkov oz. 1,5 odstotne točke, medtem ko so cene hrane lani k inflaciji prispevale 0,4-odstotne točke. Šok inflacije naj bi bil prehodne narave V primeru, da se bodo ekonomske politike odzvale primerno, da se bodo socialni partnerji zavedali svoje vloge in prilagodili svoja pričakovanja in zahteve tako, da bodo skušali ohraniti makroekonomska ravnotežja, bi se inflacija že prihodnje leto približala trem odstotkom, je pojasnil Vasle. Za 2008 napovedujejo 2,9-odstotno inflacijo, za 2009 pa 2,7-odstotno.	Blaž Jarc,STA,V.L.	24ur	2007-10-01 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/javnost-zgrozena-nad-njihovim-delom-njim-visoke-odpravnine.html	Javnost zgrožena nad njihovim delom, njim visoke odpravnine	žičec, kalan, krajnik, duhovnik, dars, odpravnina, uprava	Javnost zgrožena nad njihovim delom, njim visoke odpravnine Gordana Živčec Kalan po izgubljenih volitvah zahteva 48 tisoč evrov odpravnine. Dušan Krajnik, ki je vodil Obrtno zbornico, si je izplačal še enkrat toliko. Mateja Duhovnik pa državo za odpravnino toži, čeprav ima Dars milijardne izgube. Kdo ne opravlja svojega dela? # Content:	SVET	24ur	2012-11-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-sveta-vlada-senkisa-ni-potrdila.html	Spletke železniškega lobija	ivan, senkiš, direktor, agencija, za, železniški, promet, železnice, želzniški, lobi, verlič, pavlič, berdajs	Spletke železniškega lobija Vlada spet ni potrdila Ivana Šenkiša za direktorja Agencije za železniški promet, ki mu nasprotuje železniški lobi. NA	Barbara Pance	24ur	2008-02-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tisto-kar-je-bilo-na-trgu-ni-bilo-dovolj-dobro.html	,Tisto, kar je bilo na trgu, ni bilo dovolj dobro, zato sem naredil boljše,	igor, akrapovič, osebnost, osebnosti, leta, svet, kanal, a, full moon	Tisto, kar je bilo na trgu, ni bilo dovolj dobro, zato sem naredil boljše Ker ni bilo dovolj dobro, je naredil boljše. Danes so Akrapovičevi izpušni sistemi med najboljšimi in najbolj cenjenimi na svetu. S svojimi idejami še vedno osupne, nazadnje z motorjem Full moon. Veliko vlagajo tudi v mlade. Zaradi vsega tega je Igor Akrapovič med osebnostmi leta 2014. (Foto: Damjan Žibert) Moj prvi motor je bil moped tomos, prvi resen motor pa je bil kawasaki 500, ki ga je imel moj brat. In prvi izpuh, zaradi katerih je zdaj ime Igor Akrapovič svetovno znano, je naredil samo zase. Tisto, kar je bilo na trgu, ni bilo dovolj dobro, zato sem naredil boljše, je za oddajo SVET dejal Akrapovič, zagotovo eden najbolj inovativnih in tudi najbolj uspešnih slovenskih gospodarstvenikov. Njegovi izpušni sistemi krasijo motorje znamk Honda, Dukati, Yamaha, Suzuki, Kawasaki, z njimi se ponašajo tudi avtomobili audi, BMW, aston martin, ferrari ... Danes imajo že okoli 1600 modelov izpušnih sistemov. Full moon (Foto: POP TV) S svojimi idejami še vedno osupne. Nazadnje je Akrapoviču to uspelo s futurističnim motorjem Full moon, ki so ga svetovni mediji opisovali s samimi superlativi. Akrapovič načrtuje, da bodo z njim napadli še neosvojen ameriški trg. A tudi Akrapovič se ni mogel izogniti togosti države in birokracije. Več let so se borili, da bi uredili zazidljivost zemlje ob podjetju v Ivančni Gorici, a na koncu so kupili objekte v Črnomlju. A to je hkrati tudi upanje za regijo. Od 90-ih let pa do danes je število zaposlenih zraslo na prek 800. V njegovem podjetju je mogoče iz varilca napredovati na drugo delovno mesto, mladim ponujajo tudi štipendije. In kot je znano, so prav mladi tisti, ki so v krizi izgubili največ, leta, ideje in upanje v naši državi. (Foto: POP TV) Zaradi vsega omenjenega so v oddaji SVET Igorja Akrapoviča uvrstili med osebnosti leta 2014.	SVET,Saša Senica	24ur	2014-12-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/poslovanje-lascanov-pod-drobnogledom.html	Šrot rešuje premoženje	kad, kapitalska, družba, pivovarna, laško, infond, holding, boško, šrot	Šrot rešuje premoženje Kad zahteva revizijo poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih. Medtem pa je Bošku Šrotu uspelo rešiti še nekaj svojega premoženja. V dividendah bo dobil pet milijonov evrov. Kad zahteva revizijo poslov Laščanov. (Foto: Damjan Žibert) Kad predlaga, naj nalogo revizorja prevzame družba BDO EOS Revizija. Kapitalska družba (Kad) je vložila zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine Pivovarne Laško, ki je sklicana za 31. avgust. Kot predlaga Kad, ki je 7,06-odstotni lastnik pivovarne, naj bi posebni revizorji preverili vodenje posameznih poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, ker obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju določenih poslov družbe do negospodarnih in škodljivih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanja družbe . Poseben poudarek naj bi revizor namenil preveritvi vodenja poslov, povezanih z nakupom delnic Thermana – Zdravilišče Laško od Infond Holdinga in z nakupom delnic Infond Holdinga s strani hčerinskih družb Laškega, Fructala in Pivovarne Union. Pod drobnogled naj bi posebni revizorji vzeli tudi posle, povezane z nakupom delnic Premogovnika Velenje s strani Radenske ter prodajo teh delnic Centru Naložbe, pa tudi posle, ki so povezani z dajanjem posojil, odobrenih s strani Pivovarne Laško, Radenske in Pivovarne Union. Prav tako naj bi pregledali posle, povezane z nakupom oz. ustanovitvami nakupnih in prodajnih opcij za delnice Istrabenza. Večinski delničar je izkoriščal svoj statusni položaj, ugotavlja Kad. (Foto: POP TV) Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva. Kad Pivovarna Laško in njene odvisne družbe so, kot pojasnjuje Kad, v poslovnih letih 2005 do 2009 izpeljale razne poslovne transakcije, ki po mnenju Kada niso v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah ter so povzročile znižanje vrednosti sredstev in poslabšanje finančnega položaja družbe oz. izpostavljenost do ene osebe – večinskega lastnika družbe . Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva, še poudarja Kad. Kad je zahtevo objavil potem, ko je v četrtek največji lastnik Pivovarne Laško, finančna družba Infond Holding, v četrtek ugotovila insolventnost. Delež Infond Holdinga, nekoč 55-odstotnega lastnika laške družbe, je po opravljenih unovčitvah zastavljenih delnic s strani bank upnic padel pod četrtino. Šrot rešuje premoženje Boško Šrot pa v obupu rešuje, kar lahko še reši. Danes mu je iz njegove potapljajoče se ladje uspelo potegniti še dobrih pet milijonov evrov, ki jih bo v obliki izplačila dividend Center Naložbe nakazal Kolonelu. Gotovo pa je, da Šrot, ki ga država obstreljuje z vseh koncev, ne bo končal na beraški palici. Če bi danes prodal vse delnice, ki jih imata s soprogo, bi v žep pospravil dobra dva milijona evrov. Le od kod denar za izplačilo dividend, in ali je v Center Naložbe prišel po legalni poti, se neuradno že sprašujejo nekateri. In medtem ko Šrot kuje načrte, kako naj toži državo, ki mu prek bank jemlje premoženje, tudi država z udarci ne varčuje. Kapitalska družba je jasna: spet zahtevajo posebno revizijo vseh poslov Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, torej zlasti v času, ko jo je vodil Boško Šrot.	STA,Katja Šeruga	24ur	2009-08-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/skupscina-tvm-potrdila-dokapitalizacijo.html	Skupščina TVM potrdila dokapitalizacijo	dokapitalizacija, tovarna, vozil, maribor, tvm	Skupščina TVM potrdila dokapitalizacijo Skupščina Tovarne vozil Maribor (TVM) je podprla predlog o dokapitalizaciji družbe v višini sedem milijonov evrov. S tem je bil storjen pomemben korak v smeri sanacije. Tovarno vozilo Maribor bodo dokapitalizirali. (Foto: POP TV) Skupščina Tovarne vozil Maribor (TVM) je podprla predlog o dokapitalizaciji družbe v višini sedem milijonov evrov. Kot je pojasnil predsednik uprave Janez Lipuš, je bil s tem storjen pomemben korak v smeri sanacije TVM. Skupščina je potrdila dogovor, ki so ga pred tremi tedni v Ljubljani sklenili predstavniki uprave in delavcev TVM z vodstvom Skupine Viator & Vektor, ki je 89-odstotni lastnik tega mariborskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov. Z dokapitalizacijo naj bi omogočili družbi ponovni zagon proizvodnje, poravnanje obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev ter nadaljnji razvoj podjetja. Proizvodnja v podjetju je prejšnji teden znova stekla. Po navedbah Lipuša je na delu okoli 120 od skupno 163 delavcev. Na delu naj ne bi bili le tisti, ki koristijo načrtovan letni dopust. Podjetje je v krizi že dobro leto in pol. Zaposleni so si konec marca šele z grožnjami s protestnim shodom pred tovarno zagotovili prejem januarskih plač, znova pa se je zalomilo, ko je bilo treba izplačati plače za maj. Delavci so se odločili za stavko, ki pa se je zaključila že naslednji dan, ko so dosegli dogovor o dokapitalizaciji. Kot je povedal sekretar sindikata SKEI Podravje Branko Medik, so delavci v skladu z dogovorom sredi julija prejeli plačo za maj, prejšnji teden junijsko plačo, danes pa jubilejne nagrade. Glede druge polovice regresa za lansko leto, ki bi morala biti izplačana prav tako do 16. julija, pa so se sporazumeli, da jo bodo dobili izplačano v treh zaporednih obrokih.	STA	24ur	2010-07-26 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vracilo-dobrih-15-evrov-na-gospodinjstvo.html	Vračilo: Dobrih 15 evrov na gospodinjstvo	elektro, celje, elektrika, preplačilo, denar	Vračilo: Dobrih 15 evrov na gospodinjstvo Z vračili preplačane elektrike je začel tudi Elektro Celje, ki je prvim 20.000 odjemalcem že poslal račune za mesec avgust z odštetim zneskom, ki naj bi ga odjemalci preplačali. V naslednjih dveh dneh bo takšne račune prejelo še 60.000 odjemalcev. Povprečen znesek vračila je vključno z obrestmi 15,77 evra na merilno mesto. Omrežnina in trošarina ne spadata v osnovo za izračun, električna energija pa v povprečju predstavlja le okoli 38 odstotkov zneska na računu, poudarjajo v Elektro Celje. Odjemalci, dobro preverite avgustovski račun in odšteti znesek, ali ustreza vašemu izračunu. (Foto: POP TV) Elektro Celje bo vsem odjemalcem vračilo razlike v ceni vrnil z avgustovskimi računi za električno energijo. Gre za zapletene izračune, v katerih je treba upoštevati vse posebnosti, ki pa jih med skoraj 150.000 odjemalci ni malo, poudarjajo v družbi. Vsi odjavljeni odjemalci in tisti, ki so prešli k drugemu dobavitelju, bodo prejeli dobropise. Vračilo bo izvedeno na podlagi posredovanja številk transakcijskih računov, še pojasnjujejo v družbi. Vsa vračila bodo nakazana v roku 14 dni. Vsak posameznik bo sicer lahko sam preveril izračun, saj je priložena natančna specifikacija vračila. Obračunane so tudi zamudne obresti po obrestnih stopnjah, kot veljajo za zakonsko predpisane zamudne obresti, pravijo na Elektro Celje. Končni znesek vračila je prikazan na računu za predvideno porabo električne energije in je odštet od zneska za redno mesečno obveznost. Elektro Celje je sledil Elektru Maribor, ki je kot prvi v ponedeljek začel z vračili preplačane elektrike. Povprečni znesek vračila s pripadajočim davkom na dodano vrednost in brez zamudnih obresti tudi pri njih znaša 15 evrov. Z vračanjem preplačane električne energije bodo ta teden začeli tudi v Elektru Gorenjska.	STA	24ur	2010-08-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cetrti-dan-stavke-v-vegradu.html	Plač pa še vedno ni	vegrad, zaposleni, delavci, stavka, sindikat, neporavnane, obveznosti, plača, stavkovne, zahteve	Plač pa še vedno ni Direktor Vegrada Medved je sklical sestanek z bankami upnicami in nadzornim svetom. Zbranim je predstavil stanje v Vegradu. Čeprav se je pred sestankom govorilo o stečaju, ta zaenkrat še ni v igri. Plač delavci še vedno niso dobili. (Foto: POP TV) Med prisotnimi je bila tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je tokrat predstavljala družbo pooblaščenko. Predsednik uprave Vegrada Boris Medved je sklical sestanek z nadzorniki družbe in z bankami upnicami, kjer jih je seznanil s situacijo v Vegradu. Čeprav se je govorilo tudi o možnosti stečaja, pa ta še ni v igri. Medved je le napovedal ukrepe, s katerimi bi bila prisilna poravnava uspešna. Kot je po sestanku še povedal Medved, se o plačah za delavce niso pogovarjali. Dejal je le, da plač še vedno ni, da pa delajo na tem, da bi jih čim hitreje dobili. Delavci stavkajo že od ponedeljka Delavci Vegrada sicer že četrti dan stavkajo. Zaradi težkega finančnega položaja so v sredo zaostrili stavkovne zahteve in zdaj poleg avgustovske plače zahtevajo tudi izplačilo vseh drugih neporavnanih obveznosti. V sindikatu sicer menijo, da bi bil stečaj za Vegrad najboljši. V. d. sekretarja velenjskega območnega sindikata Srečko Čater je dejal, da bo morala prisilna upraviteljica Vegrada Alenka Gril ugotoviti, da ni pogojev za prisilno poravnavo v Vegradu, ki je bila uvedena 1. septembra letos. Zato se zdi Čatru smiselno, da Grilova zadevo preda sodišču, ki bi potem umaknilo sklep o uvedbi prisilne poravnave oz. bi ga lahko zamenjalo s sklepom o uvedbi stečaja. Srečko Čater (Foto: POP TV) Vegradovi delavci so v ponedeljek dobili del plače za avgust v višini 240 evrov, za preostali del avgustovske plače pa naj bi dobili do petka, a to se najverjetneje ne bo zgodilo. Delavci stavkajo na delovnih mestih na gradbiščih, del stavkajočih pa se vsak dan zbere tudi pred stavbo uprave Vegrada v Velenju. Doslej niso stavkali v Vegradovem podjetju Vemont, a stavko solidarnostno podpirajo, tudi tako, da se je del zaposlenih priključil stavkajočim pred stavbo uprave v Velenju. Zaposleni, med katerimi je veliko tujcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, so dostikrat povsem odvisni od pomoči drugih, med drugim velenjske občine, ki jim priskrbi en topel dnevni obrok. Nekaterim med zaposlenimi je banka zadnje nakazilo dela avgustovske plače zadržala zaradi odplačevanja kreditov, za katere so glede na plačilne liste verjeli, da jih je Vegrad nakazal banki. Vegrad je sicer od 1. septembra v postopku prisilne poravnave.	STA,Primož Jambrek,M.K.	24ur	2010-09-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/varcna-in-cistejsa-vozila.html	Varčna in čistejša vozila	avto, elektrika, prihodnost, hibridna, vozila	Varčna in čistejša vozila Avtomobile prihodnosti bo poganjala elektrika. To naj bi bil velik korak k čistejšemu in bolj zdravemu zraku v mestih. NA	Tanja Volmut	24ur	2007-11-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/svet/ne-seks-fanatazije-so-pricarale-vrtoglave-milijone.html	Ne seks, fanatazije so pričarale milijone!	seks, oglasi, seksi, zajčica, avtomobili, seksi, dekleta, marketing, trženje	Ne seks, fanatazije so pričarale milijone! Seks prodaja in to je neizpodbitno dejstvo, se strinjajo mnogi. Zakaj se kreatorji oglasov, ki so ustvarili vrtoglave milijone, s to trditvijo ne strinjajo v celoti? Prazen oglas s polno vsebino ! Seks prodaja in to je neizpodbitno dejstvo, se strinjajo mnogi. Oglaševanje in tematika seksa sta z roko v roki povezana že od samih začetkov reklamiranja produktov in storitev. Uporaba seksualnih podob v raznih oglasih tako ni nič kaj novega. Je le dokaz, da lahko seks prodaja praktično vse, od mleka, avtomobilov, knjig do nepremičnin ali finančnih storitev. Nesporno dejstvo je torej, da so seksualni atributi zelo dober prijatelj vseh oglaševalcev. A najboljši kreatorji teh oglasov nikoli ne zagovarjajo teze, da so prodajali seks. Po njihovih besedah prodajajo fantazije in ideale tistim, ki so za to pripravljeni tudi (pre)plačati. Ljudje namreč vseskozi fantaziramo, če kupujemo avto, ko gremo v trgovino ali kupujemo nepremičnino in podobno. Zato ni nič čudnega, da med marketinškimi guruji velja pravilo – prodajalec, ki se nauči prodajati fantazije, si sam določi višino svoje plače! V fotogaleriji si oglejte nekaj neverjetno uspešnih tujih oglasov, ki jim je zaradi izvirnosti in kančka pomoči seksa pri prodaji uspelo ustvariti vrtoglave milijone!	Uroš Bric	24ur	2010-02-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novi-nadzorniki-za-zavarovalnico-triglav-mali-delnicarji-jim-nasprotujejo.html	Novi nadzorniki Zavarovalnice Triglav, mali delničarji jim nasprotujejo	mali, delničarji, zavarovalnica, triglav, nadzorni, svet, upava	Novi nadzorniki Zavarovalnice Triglav, mali delničarji jim nasprotujejo Zavarovalnica Triglav je dobila nov nadzorni svet. Delničarji so podprli delno preoblikovan prvotni predlog, ki je po meri Slovenske odškodninske družbe, manj zadovoljni pa so bili mali delničarji. (Foto: POP TV) Delničarji Zavarovalnice Triglav so na današnji skupščini izvolili nov nadzorni svet. Ob nasprotovanju malih delničarjev, ki so zahtevali odvzem glasovalnih pravic vsem z državo povezanim lastnikom zavarovalnice, so podprli delno preoblikovan prvotni predlog, ki je po meri Slovenske odškodninske družbe (Sod). Novi nadzorniki Zavarovalnice Triglav so tako nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič, direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Rok Strašek, nekdanji prvi mož Agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman, direktor Stanovanjskega sklada RS Žiga Andoljšek in Blaž Šlemic iz Deželne banke Slovenije. Še en mandat pa v nadzornem svetu ostaja direktor finančne družbe Bartimaeus in nekdanji v. d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev Jovan Lukovac. Predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković, ki je na skupščini zastopal štiri odstotke kapitala, je nasprotoval vsem novim nadzornikom največje slovenske zavarovalnice z izjemo Permana ter napovedal vložitev izpodbojnih tožb. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec v izjavi po skupščini novega nadzornega sveta ni komentiral. Zahvalil se je dosedanjim nadzornikom ter dejal, da je za njimi uspešno obdobje od konca leta 2009 do lanskega tretjega četrtletja, v katerem je zavarovalnica ustvarila več kot 100 milijonov evrov bruto dobička in slabila 204 milijone evrov naložb, predvsem v bančne delnice. Rezervacije so na rekordni višini preko 2,2 milijarde evrov, je dodal.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-02-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavko-so-zaostrili-petrolove-cisterne-bodo-obstale.html	Stavko so zaostrili: Petrolove cisterne bodo obstale	nafta, petrochem, petrol, stavka, socialni, sporazum	Stavko so zaostrili: Petrolove cisterne bodo obstale Stavkajoči delavci Nafte Petrochem zaostrujejo stavko, tako da ne bodo več opravljali storitev za državne blagovne rezerve. To pa pomeni, da ne bodo opravljali transporta Petrolovega goriva v cisternah. Stavkajoči delavci Nafte Petrochem danes zaostrujejo stavko in ne bodo več opravljali storitev za državne blagovne rezerve, torej transporta Petrolovega goriva v cisternah. Stavkajočim nihče ne prisluhne, zato so se odločili, da stavko zaostrijo. (Foto: POP TV) Delavci Nafte Petrochem, ki so člani sindikata so, kot pravijo, kljub stavki iz dobre volje to delo še opravljali, ker pa jim nihče ne prisluhne - pri tem omenjajo predstavnike občine, države in poslance - so se odločili stavko zaostriti. V torek in sredo pogajanj med vodstvom in stavkajočimi ni bilo, pač pa so si odvetniki obeh strani pisno izmenjevali zahteve za podpis socialnega sporazuma. Po besedah predsednika stavkovnega odbora Ladislava Ĺ abjana so se stavkajoči odločili, da pogajanja prepustijo pravnim strokovnjakom sindikata, ker, kot pravijo, sami za strokovna vprašanja niso usposobljeni. Stavkajoči v Nafti Petrochem danes prekinjajo storitve za blagovne rezerve. (Foto: Kanal A) Vse več je tudi govoric o ponedeljkovem protestnem shodu v podporo delavcem, ki naj bi se začel ob 14. uri, uro za tem pa bi se mu pridružili tudi stavkajoči in njihovi svojci. Po nekaterih napovedih naj bi protestniki blokirali cesto proti Čakovcu v neposredni bližini Nafte Petrochem ter železniško infrastrukturo za distribucijo naftnih derivatov.	STA	24ur	2014-08-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/marca-v-sloveniji-0-8-odstotna-inflacija.html	Marca v Sloveniji 0,8-odstotna inflacija	inflacija, cena, rast, surs, statistični, urad	Marca v Sloveniji 0,8-odstotna inflacija Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na mesečni ravni zvišale za 0,8 odstotka, navzgor pa jih je potiskala predvsem nova pomladno-poletna kolekcija v skupini obleka in obutev. Na letni ravni je bila inflacija 0,6-odstotna. (Foto: Thinkstock) V marcu 2014 so bile cene na mesečni ravni v povprečju višje za 0,8 odstotka. Na letni ravni je bila inflacija 0,6-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,3-odstotna, je danes objavil državni statistični urad. Nova pomladno-poletna kolekcija v skupini obleka in obutev je k pozitivni rasti cen prispevala 0,8-odstotne točke. Obleka se je podražila za 13,5 odstotka, obutev pa za 8,1 odstotka. Ĺ e 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale višje cene avtomobilskega zavarovanja ter višje cene izdelkov in storitev v skupini prevoz, med temi se je najbolj podražil letalski potniški prevoz . Na drugi strani je mesečno rast cen za 0,1 odstotne točke znižala cenejša zelenjava, mesečno inflacijo pa so za 0,1 odstotne točke znižale še druge marčne pocenitve. Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin Povprečna mesečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je v marcu znašala 0,7 odstotka, povprečna letna inflacija 0,6 odstotka (lani 2,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,4 odstotka (lani 2,8-odstotna). V enem letu so se cene najizraziteje zvišale v skupinah: alkoholne pijače in tobak, obleka in obutev ter raznovrstno blago in storitve. Znižanja cen so bila opaznejša v skupinah komunikacije ter stanovanjska oprema.	STA,Saša Senica	24ur	2014-03-31 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uprava-mercatorja-opravila-pogovore-s-todoricem-o-nakupu-konzuma.html	Uprava Mercatorja opravila pogovore s Todorićem o nakupu Konzuma	agrokor, mercator, konzum, todorič, debeljak	Uprava Mercatorja opravila pogovore s Todorićem o nakupu Konzuma Vodstvo Mercatorja je tik pred skupščino opravilo preliminarne pogovore z Agrokorjem glede možnosti odkupa Agrokorjeve družbe Konzum. Vsebina pogovorov ni znana, bosta pa družbi pogovore nadaljevali. Žiga Debeljak (Foto: POP TV) Vodstvo Mercatorja je danes tik pred skupščino družbe opravilo preliminarne pogovore z Agrokorjem glede izkazanega interesa za preučitev možnosti Mercatorjevega odkupa Agrokorjeve hčerinske družbe Konzum. Vsebina pogovorov ni znana, Mercator in Agrokor pa bosta pogovore nadaljevala v prihodnjih tednih. Mercator je že v začetku letošnjega marca izkazal interes za preučitev možnosti odkupa Agrokorjeve hčerinske družbe Konzum, lastnik in predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić pa je prejšnji teden na vodstvo Mercatorja naslovil pobudo za začetek pogovorov na to temo. Tik pred današnjo skupščino smo opravili preliminarne pogovore s Todorićem in njegovo ekipo. Dogovorili smo se, da o vsebini pogovorov ne bomo obveščali javnosti, pogovore pa bomo v naslednjih dveh, treh tednih nadaljevali, je novinarjem po skupščini povedal Žiga Debeljak in dodal, da bodo v primeru kakršnih koli dogovorov delničarje in javnost tudi ustrezno obvestili. Debeljak je poudaril, da pogovori Mercatorja z Agrokorjem niso v ničemer povezani s procesom skupne prodaje večinskega deleža največjega slovenskega trgovca, temveč se nanašajo na morebitno povezavo Mercatorja s trgovskim delom koncerna Agrokor. Skupščina delničarjev Mercatorja je sicer potekala mirno in hitro. Podprla je sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2010 v višini 40,4 milijona evrov, skladno s katerim se bo za izplačilo dividend namenilo 30,12 milijona evrov oziroma osem evrov bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička v višini 10,3 milijona evrov pa bo ostal nerazporejen. Uprava in nadzorni svet sta dobila razrešnico za lani, delničarji pa so za revizorja za tekoče poslovno leto imenovali družbo KPMG Slovenija. Na skupščini je bilo navzočih le 23,45 odstotka delničarjev, pretežni del bank in družbe iz skupine Pivovarna Laško se namreč skupščine niso udeležili zaradi omejitev v zvezi z uresničevanjem glasovalnih pravic in koncentracijo.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-06-22 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/adria-bo-sodelovala-s-hrvati.html	Adria bo sodelovala s Hrvati	adria, airways, croatian, airlines, sodelovanje, letalo, dogovor	Adria bo sodelovala s Hrvati Slovenski in hrvaški letalski prevoznik sta dosegla dogovor o skupnem modelu poslovnega sodelovanja. Tako želita Adria Airways in Croatia Airlines doseči boljšo učinkovitost in skupno izkoristiti tržni potencial. Adria bo sodelovala s Croatian Airlines. (Foto: Miro Majcen) Vodstvi hrvaškega in slovenskega letalskega prevoznika, Croatie Airlines in Adrie Airways, sta dosegli dogovor o skupnem modelu poslovnega sodelovanja. Cilj je doseganje boljše učinkovitosti in sinergijskega izkoriščanja tržnega potenciala obeh podjetij. Prvi korak v sodelovanju bo usmerjen v racionalizacijo koriščenja flote, so sporočili iz Adrie, in sicer prek recipročnega kratkoročnega najemanja letal. Po njihovih pojasnilih trenutno še ni možno govoriti o konkretnih linijah, temveč le o načinu sodelovanja iz naslova zmogljivosti. Adria Airways napreduje tudi pri pogajanjih z bankami. Dogovor med Adrio Airways in bankami upnicami glede višine konverzije terjatev je namreč skoraj v celoti usklajen, zdaj pa je na potezi vlada, ki mora spremeniti svoj sklep glede sodelovanja pri 50-milijonski dokapitalizaciji, saj konverzija terjatev bank verjetno ne bo 50-odstotna, pojasnjuje glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič. Flota Croatie Airlines vključuje letala airbus A319 (132 sedežev), airbus A320 (164 sedežev) ter dash Q400 (76 sedežev), flota Adrie Airways pa poleg airbusov A319 in A320 vključuje tudi letala canadair regional jet CRJ 900 (86 sedežev) in CRJ 200 (50 sedežev). Adria Airways prvenstveno potrebuje letala tipa dash, Croatia Airlines pa je na določenih linijah zainteresirana za koriščenje letal CRJ 900. Oboji želijo več dobička Prevoznika sta na področju najemanja letal redno sodelovala, a je slednje vključevalo le kratkoročne ad hoc najeme zlasti v obdobju turistične sezone. Tesnejše sodelovanje obeh podjetij je možno na področju skupnega letenja na določenih linijah s ciljem doseganja višje dobičkonosnosti. Tu govorimo predvsem o regionalnem sodelovanju in interesnem povezovanju dveh podjetij. Takšni potezi bo sledil tudi pozitiven odziv Bruslja, ki podpira takšne oblike regionalnega sodelovanja. Dogovor Croatie Airlines in Adrie Airways predstavlja način boljšega koriščenja zmogljivosti, dolgoročno načrtovano sodelovanje pa bo prineslo tudi pozitivne učinke za obe podjetji, je ob tem povedal predsednik uprave Croatie Airlines Srećko Šimunović. Croatian Airlines se je sicer tudi sam znašel v težavah, iz katerih mu je s subvencijami pomagala država. Vzrok za njihove težave naj bi bil predvsem prihod nizkocenovnikov. (Foto: Reuters) Oba prevoznika sta člana mednarodnega letalskega združenja Star Alliance, kjer so tovrstna sodelovanja običajen način poslovanja. Dejstvo je, da je Adria Airways tik pred zaključkom finančnega prestrukturiranja, kar je pogoj za poslovno sanacijo podjetja. Optimizacija flote in regionalno sodelovanje sta pomemben del poslovne sanacije, je dodal glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič. Izvršni direktor Adrie Airways Robert Vuga pa je izpostavil dosedanje izvrstno sodelovanje med Croatio Airlines in Adrio Airways ter dodal, da obstaja veliko odprtih možnosti za doseganje operativnih sinergij, ki bodo odločno vplivale na stroškovno učinkovitost obeh podjetij.	STA,M.K.	24ur	2011-09-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ivan-zidar-na-kolenih.html	Ivan Zidar na kolenih	sct, težave, račun, plačevanje, plačilna, nedisciplina, petrol, bencin, mobitel, dolg	Ivan Zidar na kolenih Potem ko je postalo jasno, da se nad SCT zgrinja vse več izvršb podizvajalcev, da že dolgo ne plačuje računov, so zdaj govorice o prisilni poravnavi vse glasnejše. Posla na domačem trgu ni, zato je situacija v podjetju izjemno zaostrena, priznavajo v SCT. NA	Blaž Jarc	24ur	2010-12-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/davcni-zavezanci-pozor.html	Davčni zavezanci, pozor!	dohodnina	Davčni zavezanci, pozor! Če ste prejeli informativne izračune v drugem paketu in morate dohodnino vrniti, je danes zadnji dan za poravnavo dolga. Izjema so tisti, ki so vložili ugovor. Povprečni znesek doplačila znaša 286 evrov. Ste poravnali dolg do države? Danes se izteka rok, do katerega morajo dolg do države poravnati dohodninski zavezanci, ki so prejeli informativne izračune z datumom odpreme 31. maj in morajo dohodnino doplačati. To, seveda, velja le za tiste, ki morajo dohodnino doplačati in niso vložili ugovora. Zavezanci z vračili dohodnine so denar na svoje transakcijske račune prejeli že v sredo. Durs je v drugem svežnju z datumom odpreme 31. maj izdal 519.062 informativnih izračunov dohodnine, od tega 36 odstotkov z doplačili, 54,3 odstotka z vračili, 9,7 odstotka pa brez vračila ali doplačila dohodnine. Doplačil je bilo za skupaj 53,53 milijona evrov, vračil pa za 128,29 milijona evrov. Povprečni znesek doplačila znaša 286 evrov, povprečni znesek vračila pa 456 evrov. Sicer pa je Durs v četrtek in bo še danes z osebno vročitvijo izdal 36.352 odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. To pomeni, da je Durs do sedaj razrešil 83 odstotkov vseh vloženih ugovorov. Datum vračila dohodnine pri teh je že danes, medtem ko je rok za doplačilo dohodnine 30 dni od datuma vročitve odločbe. Zoper odločbo je možna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve. Za ostale zavezance davčna uprava nadaljuje postopke odmere dohodnine in bo odločbe izdala od septembra dalje oziroma do 31.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2010-07-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzavni-zbor-omejil-pristojnosti-aukn.html	Državni zbor omejil pristojnosti AUKN	aukn, agencija, za, upravljanje, kapitalskih, naložb	Državni zbor omejil pristojnosti AUKN DZ je s 47 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki med drugim omejuje nekatere pristojnosti AUKN. Po navedbah vlade gre za prehodno rešitev do sistemske ureditve področja. Poslanci so AUKN, ki jo vodi Dagmar Komar, omejili pristojnosti. (Foto: Miro Majcen) Novela med drugim deloma prenaša pristojnosti sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) na vlado. Matični odbor DZ je v torek z dopolnilom sicer prenesel vse pristojnosti sveta agencije na vlado, ker pa je s tem novela posegla tudi v nekatere člene zakona, ki se jih novela ne dotika, je bil potreben uskladitveni amandma. Po več prekinitvah seje je DZ sprejel ta amandma – glasovanje so obstruirali poslanci Pozitivne Slovenije (PS), saj da je prišlo do kršitve poslovnika, glasovali pa niso niti v SD –, s katerim so svetu agencije vrnili pristojnosti sprejemanja kodeksa upravljanja in imenovanja članov akreditacijske komisije (v teh točkah se je novela nanašala na neodprte člene). V vladni pristojnosti pa bo nadzor poslovanja agencije in izpolnjevanja letnega načrta ter sprejem predloga strategije, letnega načrta upravljanja z naložbami ter finančnega načrta agencije in letnega poročila. Novela sicer med drugim določa, da mora AUKN pred glasovanjem na skupščinah pridobiti soglasje vlade, in znižuje vrednost naložb, s katerimi lahko samostojno oziroma brez predhodnega soglasja vlade razpolaga agencija, z do 20 na do pet milijonov evrov.	STA	24ur	2012-03-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/udari-nas-lahko-po-zepu.html	Znova višja cena elektrike?	elektrika, cene, dvig, omrežnina	Znova višja cena elektrike? Kmalu lahko pričakujemo dvig omrežnine za gospodinjstva za 2,5 odstotka. Dvig bi se poznal tudi pri plačilu elektrike, saj bi bil račun višji za skoraj evro. (Foto: Dare Čekeliš) Cene elektrike so se v primerjavi z letom 2007 povečale za 19 odstotkov. Na Agenciji RS za energetiko so danes za 24ur.com potrdili, da so vladi in ministrstvu za gospodarstvo predlagali dvig omrežnine za gospodinjstva za 2,5 odstotka. O dvigu omrežnine je direktorica agencije Irena Praček dejala sledeče: To pomeni, da bi se povprečnemu odjemalcu, ki porabi 3500 kilovatnih ur električne energije na leto, znesek na računu s prvim januarjem povišal za 0,96 evra. Seveda pod pogojem, da bo na isti ravni ostala cena same električne energije, na kar v agenciji nimamo vpliva, in da vlada ne bo spreminjala višine drugih prispevkov, so zapisali v časniku Dnevnik. Proizvodnja električne energije je bila v Sloveniji leta 2008 v primerjavi z letom pred tem za 10,2 odstotka večja. Odjemalci električne energije v Sloveniji so v letu 2008 porabili 12.620 GWh električne energije, kar je 2,9 odstotka manj kot leto prej. Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so se v primerjavi z letom 2007 zvišale povprečno za okrog 19 odstotkov. Zamenjava dobavitelja električne energije Po predlogu agencije bi se omrežnina za gospodinjstva postopoma dvigovala tudi v letih 2011 in 2012. Takrat naj bi se računi odjemalcev podražili še za 0,67 evra (leta 2011) oziroma 0,65 evra (leta 2012). Pri vseh podražitvah gre za seštevek dvigov omrežnin za distribucijsko in prenosno omrežje. Dobavitelja je v letu 2008 zamenjalo 5211 odjemalcev, kar je največje število zamenjav po odprtju slovenskega trga z električno energijo, poudarjajo na Agenciji RS za energetiko. Do 1. julija 2007, ko je ceno za električno energijo določala vlada, se je cena zviševala v povprečju za okrog šest odstotkov na leto. Cena električne energije za gospodinjske odjemalce je bila do odprtja trga nižja od cene, po kateri so dobavitelji kupovali energijo na veleprodajnem trgu. Primerjava cen električne energije v državah EU za drugo polovico leta 2008 za značilnega gospodinjskega odjemalca kaže, da so končne cene električne energije v Sloveniji nižje od povprečja v državah EU, še poudarjajo na agenciji. Eles z izgubo (Foto: Reuters) Zanimiv je tudi podatek, da je Elektro Slovenija (Eles) poslovno leto 2008 po nerevidiranih izkazih končal z 1,19 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 17,71 milijona evrov manj kot leta 2007. Lastniki elektrodistribucijske infrastrukture so ustvarili 5,15 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 17,7 odstotka manj kot v letu 2007. V dejavnosti najem in storitve, ki vključuje pravne posle, ki jih izvajajo za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, so ustvarili 8,93 milijona evrov čistega poslovnega izida. Skladno z določili navedenega akta je agencija za leto 2008 v 2007 zvišala prenosno omrežnino za 3,5 odstotka, distribucijsko omrežnino za 6,7 odstotka in omrežnino za sistemske storitve za 7,1 odstotka. Na Agenciji so za Dnevnik pojasnili, da so se za manjši dvig odločili zaradi padanja porabe. Prvotno so namreč razmišljali o dvigu omrežnine za pet odstotkov. Pri tem so stroški distributerjev ostali na enaki ravni, zato se nismo strinjali s trditvijo, da so ustvarili višje donose. Omrežnine nismo mogli pustiti na sedanji višini, a smo se odločili za optimalno sprejemljiv dvig cen, s katerim ne bomo pretirano obremenili gospodinjstev. Res pa je, da bi se manjši izplen od omrežnine lahko poznal v težavah pri financiranju nekaterih naložb v omrežje , so še sporočili iz agencije. Pričakovan dvig omrežnine, ki sestavlja skoraj 47 odstotkov povprečnega mesečnega izdatka gospodinjstva na računu za električno energijo, bi tako pomenil še drugo podražitev električne energije v zadnjih mesecih, ki ni povezana z gibanjem njene tržne cene.	D.Š.	24ur	2009-11-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prestavljen-narok-za-zacetek-stecaja-cpl.html	Prestavljen narok za začetek stečaja CPL	cpl, stečaj, narok, sodišče, kpl, upnik	Prestavljen narok za začetek stečaja CPL Okrožno sodišče v Ljubljani je narok za začetek stečajnega postopka Cestnega podjetja Ljubljana prestavilo na petek. Okrožno sodišče je konec februarja stečajni postopek CPL že začelo, vendar je Višje sodišče v Ljubljani ta sklep aprila zavrnilo. (Foto: 24ur.com) Okrožno sodišče je 26. februarja odločitev za stečaj Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) sprejelo na podlagi predloga, ki so ga podali štirje delavci, ker jim družba ni izplačala plač in prispevkov za oktober, november in december lani. Narok za začetek stečajnega postopka je bil sprva sklican za danes ob 10. uri, pozneje pa prestavljen na 14. uro, dokončno pa so ga prestavili na petek. CPL je na dan, ko je bil sklican narok za obravnavo predloga delavcev na sodišču, tem štirim delavcem nakazal plače s prispevki za omenjene mesece in regres za lani. Okrožno sodišče je ocenilo, da je bilo to plačilo na dan naroka izvedeno po poteku roka, zato je po mnenju sodišča veljala neizpodbitna domneva, da je dolžnik trajneje nelikviden. Vendar je višje sodišče 10. aprila ugotovilo, da je upnikov pravni interes za začetek stečaja izključno v tem, da se v postopku poplača. Če je upnik poplačan že pred začetkom stečajnega postopka, po navedbah višjega sodišča ne more več nastopati kot predlagatelj postopka. Višje sodišče je okrožnemu naložilo, naj v ponovljenem postopku obravnava predloge preostalih upnikov, ki so zahtevali stečaj – SGP Zasavje v stečaju, SKB banka, Probanka, Banka Celje in SCAC Italpali, pri tem pa naj najprej preizkusi, ali obstajajo terjatve upnika SGP Zasavje, saj je ta prvi vložil predlog za stečaj. V torek je bila preklicana že tretja dražba delnic KPL, hčerinske družbe CPL. Interes za nakup paketa 512.524 delnic z izklicno ceno 1,7 milijona evrov naj bi obstajal, vendar je bila dražba po poročanju nekaterih medijev preklicana zaradi pritožbe enega od upnikov. Ljubljanski župan Zoran Janković je medtem v torek dejal, da upa, da se bo položaj KPL čim hitreje rešil. Kot je pojasnil, gre KPL lahko v stečaj, podjetje se lahko proda novemu lastniku, ki bi spoštoval delavce, ali pa bi Mestna občina Ljubljana v okviru ene njihovih organizacij ustanovila družbo, na katero bi prenesli določeno število zaposlenih.	STA,G.G.	24ur	2013-05-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/musarjeva-proti-sorsku-sorsak-proti-musarjevi.html	Musarjeva proti Soršku, Soršak proti Musarjevi	informacijska, pooblaščenka, urad, varstvo, konkurence, mercator, spar, tuš, soršak, pirc, musar	Musarjeva proti Soršku, Soršak proti Musarjevi Urad za varstvo konkurence ne sme uporabljati določenih osebnih podatkov v elektronski obliki, ki jih je pridobil v okviru preiskovalnega dejanja v Mercatorju, Sparu in Tušu. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je uradu za varstvo konkurence prepovedala uporabo določenih osebnih podatkov, ki jih je ta pridobil v okviru preiskave v treh največjih trgovcih v Sloveniji. Ker je šlo po ugotovitvah pooblaščenke za nezakonito obdelavo osebnih podatkov, mora varuh konkurence pridobljeno dokumentacijo v elektronski obliki zapečatiti. Nataša Pirc Musar: Da odpečatenje ni možno, lahko zagotovita le žig in podpis nadzornika in ne lastno pečatenje urada za varstvo konkurence. (Foto: POP TV) Pooblaščenka je v izdani odločbi namreč ugotovila, da zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ne daje zadostne podlage za poseg v t.i. komunikacijsko zasebnost (vsebina pisem in drugih pošiljk, torej tudi elektronske pošte), ki jo ščiti slovenska ustava. Urad za varstvo konkurence mora zapečatiti vso pridobljeno dokumentacijo v elektronski obliki, med katero so tudi nezakonito pridobljeni osebni podatki. V roku petih dni mora iz medijev, ki vsebujejo to dokumentacijo, tudi izločiti tiste dele, ki jih lahko uporablja v nadaljnji preiskavi. Vsak poseg v pridobljene medije se mora izvesti ob prisotnosti državnega nadzornika. Soršak začuden Jani Soršak je izrazil začudenje nad namero informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar o ponovnem zapečatenju že zapečatenih podatkov. V postopku inšpekcijskega nadzora državni nadzornik izreka svoje ukrepe za vzpostavitev zakonitega stanja na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Da odpečatenje ni možno, lahko zagotovita le žig in podpis nadzornika in ne lastno pečatenje urada za varstvo konkurence, ko lahko zavezanec zapečatene dokumente kadarkoli odpečati in jih (morda) uporablja in nato z lastnim žigom zapečati nazaj, na Soršakovo začudenje odgovarja pooblaščenka. Sicer pa informacijsko pooblaščenko veseli, da tudi vlada ugotavlja, da sedanja pooblastila urada za varstvo konkurence za poseg v komunikacijsko zasebnost ne zadoščajo. Vlada je namreč na četrtkovi seji, torej še pred vročitvijo odločbe varuha konkurence, sprejela stališče, da je treba dopolniti zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, in sicer natančneje opredeliti pooblastila glede obdelave in pregledovanja osebnih podatkov ter pregledovanja in dostopanja do elektronske poslovne komunikacije preiskovanih subjektov. Soršak razmišlja o ukrepih proti Musarjevi Soršak je zatrdil, da želi informacijska pooblaščenka z odločbo na vsak način preprečiti postopek varuha konkurence. Prepričan je, da je pooblaščenke v svoji odločbi zlonamerno navedla nerazumne roke. 24-urni in tridnevni roki, ki so navedeni v odločbi informacijske pooblaščenke, jasno merijo na to, da uradu za vsako ceno onemogočijo postopek, meni Soršak. Jani Soršak: Razmišljamo o tem, da bomo kazenskopravno ukrepali tudi proti informacijski pooblaščenki. (Foto: POP TV) Po Soršakovih besedah so z Mercatorjem že sklenili dogovor, po katerem bi trgovska družba uradu izročila tiste dokumente, ki ga zanimajo, Mercator pa bi dobil nazaj vsebino trdega diska. O tem dogovoru je bila obveščena tudi pooblaščenka, je poudaril in dodal, da je Pirc Musarjeva kljub temu izdala omenjeno odločbo in s tem preprečila uporabo podatkov v postopku, ki ga je urad uvedel zaradi suma kartelnega dogovarjanja med tremi največjimi trgovci (Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš). Soršak je že večkrat zatrdil, da bo zaradi oviranja postopka urada za varstvo konkurence uporabil vsa pravna sredstva, ker ni primerno, da ovirajo naš postopek, ko ta še ni končan . Urad je sicer, kot je znano, pridobil pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo Pravne fakultete v Ljubljani. Ta po Soršakovih besedah kaže, da urad dela zakonito. Kresalova: UVK kršil ustavo Predsednica LDS Katarina Kresal je dejala, da je odločba informacijske pooblaščenke glede podatkov, zaseženih v treh trgovskih družbah, potrdila, da je urad za varstvo konkurence kršil ustavo. Kresalova tudi meni, da ni sporno, da komentira zadevo, v kateri odvetniška pisarna njenega partnerja zastopa Mercator v primeru, ko še ni zaključen. Predsednica LDS se tudi ne strinja z odzivom direktorja UVK Janija Sorška na odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. V pravni državi se zgodi, da različni državni organi različno razlagajo ali razumejo zakone, končno odločitev pa ima vedno sodišče, je poudarila. Dodala je, da lahko Soršak odločbo, če se ne strinja z njo, napade s tožbo, ne pa s kazensko ovadbo.	STA,L.H.,V.L.	24ur	2008-07-18 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tako-do-svezih-evrov-drzava-novim-podjetnikom-ponuja-milijone.html	Država vam ponuja 36 milijonov: tako pridete do njih .	startup, razpis, rok, denar	Država vam ponuja 36 milijonov: tako pridete do njih ... Na voljo so finančna sredstva za inovativne, kreativne in vztrajne podjetnike. Zbrati je mogoče od 20.000 evrov denarja za začetno fazo pa vse do kapitalskega vložka do 200.000 evrov ali garancijo s subvencijo obrestne mere do višine kredita 1.250.000 evrov. (Foto: Thinkstock) Slovenski podjetniški sklad za tiste z dobrimi, kreativnimi, tržno naravnanimi idejami, ki imajo tudi globalni potencial, ponuja sveža finančna sredstva. Od skupno 36 milijonov evrov, kolikor jih bo na voljo mladim podjetjem, kamor prištevajo podjetja, mlajša od 5 let, jih bo za inovativna start-up podjetja na voljo 8 milijonov evrov. Na voljo je več vrst razpisov, odvisno od tega, kako daleč je podjetniška ideja že razvita. 1. Razvojna faza ali faza MVP - minimalno sprejemljivega produkta - V tej fazi mora podjetje dokazati, da je na trgu zaznalo problem, ki ga je vredno reševati. - V tej razvojni fazi lahko podjetje dobi spodbude za zagon inovativnih podjetij P2 do 54.000 evrov. Skupaj bo s tega naslova na voljo 2.96 milijona evrov, razpis bi naj objavili 6. marca. - V tej fazi so na voljo tudi sredstva za podjetja iz problematičnih regij do 20.000 evrov na podjetje, za kar je skupaj na voljo milijon in pol evrov. 2a. Razvojna faza zajema obdobje od MVP do trga, kar pomeni testiranje hipotez na pilotnih trgih, dokončanje prototipa, prve tržne raziskave in navezovanje stikov s potencialnimi kupci. - V tej fazi lahko podjetje prek SK75 dobi semenski kapital v obliki konvertibilnega posojila v višini 75.000 evrov. - Za SK75 bo letos na voljo 1,5 milijona evrov. Trenutno je en razpis že odprt, rok za prijavo je 4. maj, jesenski rok pa bo 9. oktober. 2b. Razvojna faza ali faza od MVP do globalnega trga omogoča, da podjetje prek SK200 dobi kapitalski vložek do 200.000 evrov, pri čemer pa mora zagotoviti še zasebnega investitorja, ki prispeva vsaj 20 odstotkov zneska, ki ga v podjetje vloži Sklad. - Za SK7200 bo letos na voljo 2 milijona evrov. Trenutno je en razpis že odprt, rok za prijavo je 4. maj, jesenski rok pa bo 9. oktober. 3. Finančna sredstva za podjetja v tretji razvojni fazi - V tej fazi lahko podjetje prek družb tveganega kapitala dobi do 1,5 milijona evrov. Na voljo je še okoli 5 milijonov evrov, razpis naj bi objavili v začetku avgusta. 4. Podjetna v fazi nadaljnja rast . - Letos bo za ta podjetja na voljo 22 milijonov evrov, od tega 10 milijonov za tehnološko inovativne projekte in 12 milijonov za klasične projekte. - V tej fazi lahko podjetje dobi garancijo s subvencijo obrestne mere do višine kredita 1.250.000 evrov za klasične projekte in 937.500 evrov za tehnološko inovativne projekte. Predvideni datum razpisa je 13. marec 2015. (Foto: Startup Slovenija) Prvi test: tekmovanje Start up Slovenija Na podjetniškem skladu sicer opozarjajo, da so sredstva z razpisov P2, SK75 in SK200 povezana z iniciativo Start up Slovenija, kar v praksi pomeni, da je obvezno sodelovanje v tekmovanju Start up Slovenija. Kot pravijo, gre pri tem tekmovanju po eni strani za prvi test ideje, po drugi strani pa sodelovanje prinese nove stike, izobraževanja, podporo, mentorje ... in tako prispeva k uspešnejši izvedbi ideje in rasti projekta. Pretekli zmagovalci ob tem izpostavljajo še eno prednost. Ker gre za medijsko odmeven projekt, ta prinese javno izpostavljenost ideje, kar avtorjem zagotavlja nekaj prednostih pri zasebnih investitorjih, ki so bolj naklonjeni idejam, ki jih je javnost že prepoznala ali celo vzela za svoje. Tisti, ki jim je uspelo Ponudniki ob začetku novega kroga sredstev tistim, ki se želijo poskusiti v poslu, kot zgled postavljajo tiste, ki so pot že prehodili in so trenutno v fazi, ko že žanjejo uspehe. Igor Panjan, ki vodi podjetje SmartPA trenutno prek uveljavljene skupine Bisnode prodira na trge bivše Jugoslavije in tudi v druge evropske države. Ponujajo inovativni iskalnik podatkov Datafy.it, ki podjetjem ponuja, da potencialne poslovne partnerje ali kupce namesto v nekaj dneh ali tednih, na želenem področju najdejo v slabi uri. Kot pravi Panjan, se bodo na evropskem trgu trudili še naprej, saj ga prepoznavajo kot primarnega. Medtem ko je dostop do podatkov in s tem potencialnih kupcev v ZDA, kje je, kot pravi vse podrejeno poslu , namreč v Evropski uniji to preprečujejo številni zakoni o varovanju podatkov in zasebnosti. S tem po eni strani nastaja tržna niša za njegovo podjetje, po drugi strani pa Panjan ocenjuje, da Evropa s tem sabotira lastno gospodarstvo. Na trg se podaja tudi podjetje, ki je lani zmagalo na tekmovanju Start up OOG. Direktor Igor Marjanovič je razložil, da gre za patentirano rešitev H2O Pal, ki s pomočjo merilnika na steklenici in aplikacije za mobilni telefon, sporoča, kako preskrbljeno s tekočino je naše telo. Trenutno največ zanimanja za njegovo rešitev prihaja iz Francije, kot razlaga, pa se vse komponente njegove rešitve proizvajajo v Sloveniji, z izjemo ene same komponente, ki je pri nas ni. (Foto: Startup Slovenija) Brez državnega denarja pri nas ni nič Z domačo proizvodnjo slovenski startupi tudi uresničujejo poslanstvo podjetniškega sklada, ki si prizadeva, kot je povedala njegova direktorica Maja Tomanič Vidovič, da se ustvarjajo delovna mesta, še posebej tista z visoko dodano vrednostjo. Kot je dejala, je podjetniški sklad pri izbiri podjetij, v katera vlagajo, sicer zelo previden, na kar kaže tudi dejstvo, da preživi okoli 80 odstotkov podjetij, v katera vlagajo, po drugi strani pa s tega naslova prihaja tudi pogost očitek - da so premalo drzni. Podjetniški sklad sicer ocenjuje, da podjetja, ki jih podpirajo, v zgodnjih fazah ustvarijo od 1-2 delovni mesto, start up podjetja od 3 do 4. Kraj, kjer slovenski start-upi najdejo sredstva, tako ostaja država. Zasebnih ponudnikov kapitala je malo, tisti, ki so, so podobno pot večinoma prehodili sami in želijo zdaj vračati v sistem. Prav zato podjetniški sklad vlaga v podjetja, kjer si - po zgledu zasebnih vlagateljev - obetajo največji izplen, kar pomeni več denarja za naslednje kroge investicij v nove projekte. Kot izpostavlja Vidovičeva, pa bi si vendar želeli več zasebnih vlagateljev pa tudi nekoliko drugačni pristop Slovencev do podjetništva: Starši otrokom, ko so ti polnoletni, pogosto kupijo avto. A le 10 odstotkov je takšnih, ki bi bilo namesto tega 10.000 evrov pripravljenih vložiti v otrokovo podjetniško idejo. Žal še vedno živimo po sistemu, češ, najbolje bo, da si najdeš službo ...	Natalija Švab	24ur	2015-03-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gospodarska-rast-v-eu-letos-strmo-navzdol.html	Gospodarska rast v EU letos strmo navzdol	eu, gospodarstvo, rast, inflacija, bdp, napoved, komisija	Gospodarska rast v EU letos strmo navzdol Po napovedi Evropske komisije se bo obseg BDP letos znižal za 1,8 odstotka, gospodarska rast naj bi bila 0,2-odstotna, brezposelnost pa skoraj 10-odstotna – brez dela naj bi ostalo 3,5 milijona ljudi. V letu 2010 se bo situacija nekoliko izboljšala. Evropska komisija je napovedala skromno gospodarsko rast v EU v letu 2009. V Letu 2010 že nekoliko boljše. Na sliki je predsednik komisije Jose Manuel Barroso. (Foto: Dare Čekeliš) Obseg BDP v EU se bo letos strmo znižal za 1,8 odstotka, nato pa se bo rast v prihodnjem letu zmerno okrepila in bo znašala 0,5 odstotka, je v današnji vmesni gospodarski napovedi ocenila Evropska komisija. To je posledica okrepljene finančne krize na realni gospodarski sektor in upada svetovne trgovine in proizvodnje, je pojasnila. Za območje evra napoveduje komisija skoraj ustavljeno gospodarsko rast Še slabša je napoved za območje evra, saj se bo po oceni Evropske komisije obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v državah z evrom letos zmanjšal za 1,9 odstotka, nato pa se bo v prihodnjem letu zmerno okrepil za 0,4 odstotka. V celoviti novembrski gospodarski napovedi je Evropska komisija celotni EU napovedala 0,2-odstotno za letos in 1,1-odstotno gospodarsko rast za leto 2010, območju evra pa skoraj ustavljeno rast pri 0,1 odstotka za letos in 0,9-odstotno rast za leto 2010. Inflacija v celotni EU bo letos 1,2-odstotna, v območju evra pa 1,0-odstotna, prihodnje leto pa 1,9-odstotna oziroma 1,8-odstotna, kaže napoved Evropske komisije. Evropska komisija objavlja celovito gospodarsko napoved dvakrat na leto – spomladi in jeseni, februarja in septembra pa objavi tudi vmesno napoved za sedem največjih gospodarstev v EU. Tokrat je komisija zaradi gospodarske krize vmesno gospodarsko napoved izjemoma objavila že januarja in za vse države članice unije. Prav tako vmesna gospodarska napoved izjemoma vključuje tudi proračunsko stanje in stanje glede dolga.Brezposelnost v območju evra leta 2010 več kot 10-odstotna Brezposelnost v območju evra bo letos 9,3-odstotna, v prihodnjem letu pa 10,2-odstotna, je v današnji vmesni gospodarski napovedi ocenila Evropska komisija. V EU naj bi delo izgubilo 3,5 milijona ljudi. Sloveniji komisija letos in v prihodnjem letu napoveduje 5,2-odstotno brezposelnost. V Sloveniji bo gospodarska rast pozitivna, inflacija pa nižja od povprečja Gospodarska rast v Sloveniji bo letos precej nižja od jesenskih napovedi, a še vedno pozitivna, 0,6-odstotna, izhaja iz vmesne gospodarske napovedi komisije. V prihodnjem letu naj bi se rast okrepila na 2,3 odstotka. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia (Foto: Dare Čekeliš) Inflacija v Sloveniji pa bo letos le 0,9-odstotna, kar je pod povprečjem območja evra, kjer bo 1,0-odstotna, je še napovedala komisija. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je te številke pojasnil z razvojem cen energije in drugih proizvodov, a je opozoril, da bo že leta 2010 inflacija v Sloveniji spet za eno odstotno točko nad povprečjem območja evra. Inflacija bo nižja kot v drugih območjih, in sicer zaradi razvoja cen energije in drugih osnovnih proizvodov ter zaradi splošne upočasnitve rasti in upočasnitve rasti v Sloveniji, je pojasnil. Da bo inflacija po napovedi že leta 2010 višja od povprečja, pa po Almunia utemeljuje, da so strukturni problemi, ki so dvigovali inflacijo v slovenskem gospodarstvu v zadnjih letih, do neke mere še vedno tam in slovenske oblasti jim morajo nameniti pozornost – ne kratkoročno, ampak za srednjeročno vzdržnost stopnje inflacije. Prva recesija po ustanovitvi evra (Foto: Reuters) Kot kažejo napovedi, bo to prva recesija celotnega območja evra po njegovi ustanovitvi leta 1999, ko je Evropska centralna banka prevzela monetarno politiko za članice območja skupne evropske valute. Zadnja večja recesija je evropsko gospodarstvo prizadela leta 1993, a takrat je še vsaka država vodila lastno monetarno politiko, pa tudi usklajevanja med članicami EU na področju ekonomskih politik je bilo veliko manj. Toda območje evra ne bo kmalu razpadlo, kljub vse večjim težavam na globalnem trgu obveznic, je danes ob predstavitvi razširjene vmesne gospodarske napovedi še poudaril Almunia. Ne skrbijo me napovedi tistih, ki že deset let napovedujejo, da bo območje evra razpadlo, je dejal. Novi ukrepi za reševanje krize Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso naj bi po pisanju nemškega časnika Die Welt zaradi napovedi o globoki recesiji v začetku marca predlagal nove ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki naj bi bili sprejeti na marčnem vrhu. Evropska komisija je sicer načrt za oživitev evropskega gospodarstva predstavila novembra lani. Predlogi naj bi po pisanju časnika olajšali življenje evropskim podjetjem, in sicer naj bi predvideli poseben posojilni mehanizem, lažji dostop podjetjem do javnih razpisov in manj zahtev glede poročanja o statističnih podatkih. Evropska komisija je novembra lani predstavila načrt za oživitev evropskega gospodarstva, vreden 200 milijard evrov. Nekatere države, na primer Nemčija, pa so že napovedale velikopoteznejše načrte pomoči gospodarstvu.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-01-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gorenje-nazaj-k-dobicku.html	Gorenje nazaj k dobičku	gorenje, dobiček, poslovanje	Gorenje nazaj k dobičku Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 4,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je imela v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube. Bobinac je rezultate ocenil kot dobre. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je rezultate ocenil kot dobre. (Foto: POP TV) Skupina Gorenje je po nerevidiranih podatkih v prvem polletju ustvarila 4,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 18 milijonov evrov izgube. Konsolidirani prihodki od prodaje so znašali 610 milijonov evrov, kar je 7,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupina je ustvarila 19,7 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT), medtem ko je imela v lanskem prvem polletju 7,5 milijona evrov izgube iz poslovanja. Krovna družba Gorenje je v prvih šestih mesecih beležila 296,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, medtem ko so v enakem lanskem obdobju ti znašali nekaj manj kot 265 milijonov evrov. Po 19,9 milijona evrov izgube v lanskem obdobju je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarila 1,05 milijona evrov čistega dobička. Bobinac zadovoljen Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je rezultate poslovanja, ki so bili ustvarjeni v razmeroma zaostrenih razmerah, ocenil kot dobre. Dejal je, da je skupina tri četrtine vseh konsolidiranih prihodkov ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov. Za Bobinca je zelo pomembno, da je skupina Gorenje rasla hitreje, kot se je gibal trg, in da so dosegli izboljšanje čiste dobičkonosnosti prodaje zaradi izboljševanja prodajne strukture z geografskega vidika. Pojasnil je, da so okoliščine poslovanja v prvi polovici letošnjega leta ostale podobne lanskim, vendar z jasnimi trendi izboljšanja uspešnosti. Gorenje je tako postopoma povečevalo delež višje pozicioniranih izdelkov, krepili so se vzhodni in jugovzhodni trgi z višjimi donosi. Bobinac v drugi polovici leta pričakuje, da bodo k stabilnosti in varnosti poslovanja skupine pomembno prispevali učinki dokapitalizacije IFC in prestrukturiranje dolga. Poslovanje bosta zaznamovali tudi jesenska dokapitalizacija, odprta za vse obstoječe delničarje, in vključitev poleti prevzete švedske družbe Asko. Bobinac je še napovedal, da bodo v matični družbi letos število zaposlenih zmanjšali za 350, vendar prek t.i. mehke realizacije. V petek bodo vsi zaposleni, vključno z delavci Tikija, prejeli tudi obvestilo, kdaj bodo dobili tretji obrok letošnjega regresa za letni dopust.	STA,V.L.	24ur	2010-08-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/groznje-z-revolucijo-in-elektricnim-mrkom-sredi-zime.html	Sevčnikar: Modra odločitev direktorja	teš, termoelektrarna, šoštanj, kopač, radič, rotnik, tot, sevčnikar, stavkovni, odbor	Sevčnikar: Modra odločitev direktorja Direktor Teša Tot sindikalistu Sevčnikarju ne bo odpovedal pogodbe o zaposlitvi. Na sodišče pa so vložili zahtevo, da ugotovi, ali je bila stavka zakonita. Sevčnikar meni, da je prevladal razum. Direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Simon Tot je danes sporočil, da zoper predsednika podjetniškega sindikata Branka Sevčnikarja zaradi njegove novembrske sindikalne aktivnosti ni podal izredne odpovedi delovnega razmerja. Sindikalist Sevčnikar ostaja v Tešu. (Foto: POP TV) Iz Teša so še danes sporočili, da so v torek na pristojno delovno sodišče vložili predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke, ki jo je organiziral podjetniški sindikat Teša. Sodišče bo presojalo, ali je bila stavka izvedena skladno z zakonom o stavki, ustavo in mednarodnimi akti s tega področja. Poleg tega bo sodišče presojalo, ali je stavkovne zahteve podjetniškega sindikata Teša sploh mogoče šteti za uresničevanje interesov s področja dela delavcev, še menijo. Kot je Tot že večkrat poudaril, je za delo gospodarskih družb nujno, da se spoštuje pravni red RS, kar bi moralo biti vodilo delovanja sindikatov. Poslovodstvo Teša v omenjenem primeru pričakuje, da bo odločitev sodišča podala zavezujoče smernice za prihodnje sindikalno delovanje. V Tešu poudarjajo, da je bilo kar nekaj sestankov med Dolarjem in Sevčnikarjem, ter trdijo, da so naloge in aktivnosti, povezane z gradnjo bloka 6, ki so jih podprli tudi sindikati, izrednega pomena in morajo nemoteno potekati naprej. Zaradi še neizvedene sodne presoje o zakonitosti stavke se je Tot odločil, da tokrat izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi gospodu Sevčnikarju ne poda, s prepričanjem, da bo sodišče presodilo v prid poslovodstva Teša. To pa bi lahko bilo tudi osnova in začetek jasne sodne prakse, ki bo omogočila vsem delodajalcem, da v morebitnih podobnih nezakonitih ravnanjih sindikata ali sindikalnih vodij omogočijo pravno podprto izredno odpoved zaposlitve. Sevčnikar: Modra odločitev Sevčnikar je odločitev vodstva družbe, da sodišče presodi, ali je bila novembrska stavka nezakonita, označil za modro. Meni tudi, da je prevladal razum. Po besedah Sevčnikarja je treba zdaj iti v nadaljnje aktivnosti glede gradnje bloka šest v Tešu, direktor pa se bo moral potruditi pridobiti zaupanje sindikata. Še naprej ostajamo na svojih stališčih, kar pomeni, da je ekonomsko-socialna varnost zaposlenih za nas najbolj pomembna. Stavka, ki je bila v zraku, se ne bo izvedla. Sicer je to odločitev stavkovnega odbora Sindikata delavcev energetike Slovenije, vendar ne vidim več razloga za stavko, je še dejal. Dolar: Pritiska na sindikat Predstavnik Sindikata delavcev energetike Slovenije Franc Dolar je v torek za 24ur.com dejal, da gre v primeru grožnje z izredno odpovedjo delovnega razmerja Sevčnikarju za pritisk na sindikate . Upa še, da se bo zadeva uredila in da se bo zaustavilo to enoumje v državi. Dodaja še, da je bila napoved stavke legitimna in da je njihov pravnik potrdil, da so krivdni razlogi, ki jih očitajo Sevčnikarju, nesmiselni. Odpustitev sindikalista pomeni, da je Teš in njen direktor nad zakonom, še dodaja. Teš bo moral pokriti izgubo Grožnja delavcev v energetiki z električnim mrkom, če bo vodstvo odpustilo sindikalista Sevčnikarja, bi pomenilo predvsem pljunek v lastno skledo. Slovenija zaradi tega ne bo ostala v temi, ampak bodo morali v Holdingu elektriko kupiti drugje na trgu. Cena elektrike pa bi najverjetneje bila višja, razliko v ceni pa bi morali poravnati v Šoštanju. Sodišče naj ugotovi, ali je bila stavka nezakonita, meni direktor Teša Tot. (Foto: Robert Baron) Sindikalisti so v oddaji 24UR opozorili, da se bo zgodil popolni električni mrka oziroma prava revolucija. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pa je dejal, da seveda lahko odklopijo elektriko, vendar to ni v skladu z zakonom o stavki, zaradi česar bodo morali vsaj odškodninsko odgovarjati. Četudi zaustavijo dobavo elektrike, gospodinjstva ne bi ostala brez nje, saj bi Holding slovenskih elektrarn (HSE) nadomestil elektriko oziroma Elektro Slovenija (ELES), ki tudi lahko uvede izredne ukrepe. Ustava stavko dovoljuje, vendar jo urejata zakon o stavki in za področje energetike energetski zakon. V njem nič ne piše, da v Šoštanju ne bi smeli izklopiti elektrike, zapisano pa je, da morajo izvajalci gospodarskih javnih služb, torej ELES, zagotavljati obratovalno pripravljenost objektov, omrežij in naprav, kot je predpisano za državne praznike in druge dela proste dneve. V ta sistem je prek HSE vključen tudi Teš, ki zagotavlja moč za sekundarno regulacijo. Mnenja glede kršitve zakona so različna, če bodo odklopili elektriko, bodo kršili vrsto pogodbenih razmerij za dobavo elektrike, stroške tega pa bodo morali poravnati prav sami. Vsaka stavka ima neke posledice do dobaviteljev, to pa je seveda stvar pogodbe, meni predstavnik ZSSS Boštjan Repnik. Vsekakor, to je izsiljevanje in tudi zakon o stavki pravi, da ko so organizatorji stavke onemogočali delo ostalim, je to kaznivo dejanje, še dodaja Hribar Milič. V HSE poudarjajo, da je Sevčnikar prav onemogočal delo, saj je oviral vstop novega direktorja v Teš. Tot: Nezakonita stavka Tot, ki je na mestu prvega moža Teša nasledil Uroša Rotnika, Sevčnikarju sicer očita, da je kot predsednik sindikata v Tešu in vodja stavkovnega odbora novembra organiziral nezakonito stavko in sodeloval pri stavki, ki ne uživa varstva zakonodaje, ustave in mednarodnih pogodb, saj ni bila sklicana pravočasno. Po Totovih pojasnilih zakon o stavki tudi določa, da stavkovni odbor in stavkajoči drugim delavcem ne smejo preprečevati, da bi delali. Kljub temu mu je stavkovna straža prepovedala vstop v družbo. Sevčnikar je nad postopki glede izredne odpovedi delovnega razmerja šokiran in jih pripisuje dogodkom, ki so sledili Rotnikovi zamenjavi.	D.Š.,J.B.,STA	24ur	2010-12-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sloveniji-se-na-veliko-fusa.html	V Sloveniji se na veliko ,fuša,	delo, črno, siva, ekonomija, gzs, posvet, davek, davki, durs	V Sloveniji se na veliko fuša Slovenija sodi v sam evropski vrh, ko gre za delo na črno, saj to predstavlja kar 27,3 odstotka BDP. Italijani fušajo za štiri odstoke manj, Avstrijci pa vsega skupaj zgolj za devet odstotkov BDP. V Sloveniji delo na črno predstavlja 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v Italiji 23,2 odstotka, v Belgiji 19 odstotkov, na Danskem 16,7 odstotka, na Irskem 14,1 odstotka, v Avstriji pa samo 9 odstotkov. Take razlike – na primer med Slovenijo in Avstrijo – naj bi med drugim izhajale iz različnega obsega nadzora nad trgom dela, nadzorom nad delom nezakonitih priseljencev, davčnih okoliščin, administrativnih postopkov in fleksibilnosti dela. V Sloveniji delo na črno predstavlja 27,3 odstotka BDP. (Foto: POP TV) Kot je na posvetu o delu na črno povedala vodja pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Nina Globočnik, v Avstriji izvajajo povečan nadzor na trgu dela in so vzpostavili posebne skupine za nadzor dela nelegalnih priseljencev. Delo na črno odpravljajo z davčno reformo, poenostavili so administrativne postopke, povečali fleksibilnost dela. Kaj ugaja delu na črno? Tako kot vsi drugi pojavi tudi delo na črno več in bolje uspeva v določenih pogojih. Za tovrstno goljufanje države so ugodni pogoji po navedbah Metke Penko Natlačen iz pravne službe GZS na primer dolgi odpovedni roki, nadomestila za brezposelnost in drugi instituti delovnega in socialnega prava, pa tudi gospodarska kriza. Delo na črno pa po njenem prepričanju ustvarjata dumping delovne sile ter nelojalna konkurenca, zaskrbljujoče pa so tudi poškodbe pri delu in zaposlovanju na črno. Siva ekonomija je lahko tudi pozitivna Vendar, kot je povedal Ivo Lavrač iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, je siva ekonomija v času krize blažilec krize, je inkubator za podjetniške začetke in je signal državi in pristojnim institucijam, da so davčni prispevki previsoki in da je trebaodpraviti administrativne ovire. Opozoril je tudi na odnos do pojava sive ekonomije in dela ter zaposlitve na črno – je nezaželeno, vendar dopustno v tolikšnem delu, ki je potreben za preživetje, nedopustno pa je za goljufanje države in bogatenje. Pravi, da popolna ukinitev sive ekonomije ni izvedljiva in da so potrebni splošni ekonomski predlogi, ne zgolj strožja regulativa. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar pa je poudaril, da ima zaposlovanje na črno predvsem negativne posledice, te so nelojalna konkurenca in tatvina vseh državljanov, ki zaradi manj pobranih davkov, čutimo posledice v zdravstvu, šolstvu, pokojninah. Predvsem pa vidi težavo v kulturi slovenskih državljanov, ki imajo še zmeraj posluh za delo na črno. Največ kršitev zaznavajo v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, povzročajo pa jih osebe z rednim delovnim razmerjem in neregistrirani brezposelni. Za razširjenost tega pojava pa krivi predvsem premajhno število inšpektorjev in preblage kazni za kršitelje. Durs v boj z delom na črno Na Dursu bi radi odpravili čim več sive ekonomije. (Foto: Kanal A) Davčni urad RS (Durs) bo sicer letos izvajal projekt Siva ekonomija , s katerim želijo zavarovati javni interes s preprečevanjem dela in zaposlitve na črno ter preprečevati davčne utaje na področju DDV. Z nadzorom in medijskimi objavami želijo davčne zavezance spodbuditi k uporabi instituta samoprijave preko anonimnega telefona 080 30 60, k registraciji in legalizaciji opravljanja dejavnosti ter k dvigu davčne morale in ozaveščenosti. Nadzor vršijo tudi nad podjetji, ki imajo registrirano dejavnost, vendar se izogibajo plačevanju dajatev, so na posvetu povedali predstavniki Durs. GZS predlaga sistematičen nadzor Na GZS za reševanje tega problema predlagajo sistematičen nadzor nad delom in zaposlitvijo na črno s strani inšpekcij. Po besedah Alenke Avberšek, izvršne direktorice za zakonodajo in politike na GZS, pa je največji problem v družbenem sprejetju dela na črno. Povečati je treba število inšpektorjev ter izvesti nujne spremembe davčne zakonodaje, ki ne bo vzpodbujala dela na črno.	Tea Šavor	24ur	2009-06-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/aukn-naj-bi-dala-soglasje-za-blejca.html	AUKN je dala soglasje za imenovanje Igorja Blejca	slovenske, železnice, generalni, direktor, aukn, agencija, nadzorni, svet	AUKN je dala soglasje za imenovanje Igorja Blejca AUKN je dala soglasje za imenovanje Igorja Blejca za generalnega direktorja Slovenskih železnic. Blejec je sicer vodil nekaj manjših podjetij, ki pa večinoma niso bila uspešna. Igor Blejec (Foto: Kanal A) Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami je dala soglasje za imenovanje Igorja Blejca za generalnega direktorja Slovenskih železnic, so sporočili z agencije. Nadzorni svet je v torek na seji imenoval novega generalnega direktorja, vendar imena še niso povedali, saj so želeli počakati na soglasje AUKN. Poleg Blejca naj bi bila kandidata še Dušan Mes in Martin Konte. Blejec je do zdaj vodil le nekaj manjših podjetij, ki pa večinoma niso bila uspešna. Teol ne obstaja več, Geostroj posluje z izgubo, Sitep pa je od leta 2008 v stečaju. V stečaju je tudi KIK Kamnik, kjer je bil Blejec nadzornik. Minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Patrick Vlačič je na novinarski konferenci dejal, da Blejca ne pozna, zato njegovega imenovanja tudi ne more komentirati. Blejcu želim vso srečo in si želim, da bodo železnice uspešno vodene, je še dejal. Nova uprava Slovenskih železnic bo štiričlanska. Blejec bo kot mandatar nadzornemu svetu v potrditev predložil imeni še dveh članov poslovodstva. Po potrditvi obeh članov na nadzornem svetu bo novo poslovodstvo Slovenskih železnic, vključno z generalnim direktorjem, nastopilo svoj mandat. Za imenovanje četrtega člana poslovodstva je medtem odgovoren svet delavcev, ki je za svojega predstavnika v upravi že pred časom imenoval Alberta Pavliča, dosedanjega delavskega direktorja.	Primož Jambrek,STA	24ur	2011-10-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-grozenj-zaprli-igralnico.html	Zaradi groženj zaprli igralnico	hit, igralnica, črna, gora, grožnja, zaposlen, dopust, delavec, igranje, kockanje, avtomat	Zaradi groženj zaprli igralnico Zaradi groženj zaposlenim so v Črni gori zaprli Hitovo igralnico. Presežni delavci bodo do nadaljnjega na dopustu. Gostje so grozili zaposlenim v igralnici (Foto: Reuters) Družba Hit je v torek do nadaljnjega zaprla igralnico v hotelu Maestral v Budvi, s katerim sicer upravlja odvisna družba Hit Montenegro. Kot poudarjajo v novogoriški igralniški družbi, trenutne razmere v Pržnem gostom ne zagotavljajo varnosti ter ne omogočajo dolgoročne normalizacije poslovanja in zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev. Ker vodstvo nima odločujočega vpliva, v tem trenutku ne more zagotovi varnosti zaposlenim v igralnici, so zapisali v sporočilu za javnost. Družba Hit se je zaradi ponavljajočih groženj nekaterih črnogorskih gostov, ki ustrahujejo zaposlene, prejšnji teden odločila, da začasno omeji poslovanje igralniško-zabaviščnega dela turističnega resorta Maestral. Gostje so tako lahko igrali na igralnih avtomatih in elektronskih ruletah, niso pa mogli igrati iger na mizah. Hitova igralnica v Črni Gori bo do nadaljnjega zaprta (Foto: POP TV) Kot kaže ta ukrep ni bil uspešen, saj so v Hitu zdaj odločili za zaprtje igralnice v Pržnem. Zaposleni v igralnici upravičeno pričakujejo ustrezne pogoje za delo ter upoštevanje varnostnih standardov, a jim tega družba Hit Montenegro v tem trenutku ne more zagotoviti. Presežni delavci so tako do izboljšanja razmer na dopustu, so pojasnili. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim obremenitvam lahko ogrozi zdravstveno stanje zaposlenih, zato so v Hitu odločeni, da bo igralnica delovala le v primeru, če bodo delavcem v Črni gori lahko dolgoročno zagotavljala pogoje dela v skladu z najvišjimi evropskimi in svetovnimi standardi. V skladu z oceno razmer v naslednjem obdobju in možnostmi za dolgoročno stabilizacijo razmer bo družba Hit sprejela odločitev o nadaljnjem poslovanju resorta Maestral oziroma upravljanju nepremičnine v Pržnem, so še poudarili v Hitu.	STA,N.K.	24ur	2007-09-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/spet-se-je-najbolj-povecala-brezposelnost-mladih.html	Spet se je najbolj povečala brezposelnost mladih	brezposelnost, mladi, julij, zaposleni, zvišanje	Spet se je najbolj povečala brezposelnost mladih Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, medtem ko se je najbolj zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let. Kaj kažejo statistični podatki glede brezposelnosti v Sloveniji? Nič vzpodbudnega. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se je tako po štirih mesecih upadanja tokrat rahlo zvišala. Gibanje stopnje brezposelnosti je bilo podobno kot lani in predlani, saj se je tudi takrat zniževanje stopenj brezposelnosti julija prekinilo. Če se bo vzorec gibanja stopenj brezposelnosti zadnjih dveh let ponovil, lahko pričakujemo, da se stopnja brezposelnosti tudi letos ne bo dosti spreminjala do oktobra, v tem mesecu se je namreč v preteklih dveh letih občutneje zvišala, ugotavlja statistični urad. (Foto: Thinkstock) Številke še kažejo, da se je brezposelnost znova znižala med moškimi, in sicer z 12,1 na 12 odstotkov, medtem ko se je med ženskami zvišala s 13,5 na 13,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti za ženske je tako enaka, kot je bila na začetku leta, medtem ko se je stopnja brezposelnosti za moške od januarja do julija znižala že za 1,4 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, in sicer z 22,9 na 22,5 odstotka, medtem ko je v drugih narasla ali ostala nespremenjena. Najbolj se je zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let, s 16,8 na 17,4 odstotka. Prvo polovico leta je po pojasnilih statističnega urada zaznamovalo naraščanje števila delovno aktivnih, julija pa se je prvič letos znižalo, in sicer s 796.461 na 794.359. Znižalo se je zaradi upada števila delovno aktivnih žensk (za približno 2100) – konec julija jih je bilo tako približno 356.700. Število delovno aktivnih moških je ostalo skoraj nespremenjeno pri 437.700.	STA,G.G.	24ur	2013-09-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/sedmi-seznam-dolznikov-glede-na-prejsnji-mesec-se-je-dolg-spet-povecal.html	Sedmi seznam dolžnikov: glede na prejšnji mesec se je dolg spet povečal	durs, curs, davčna, carinska, uprava, seznam, davčni, neplačnik, davek	Sedmi seznam dolžnikov: glede na prejšnji mesec se je dolg spet povečal Carinska uprava je objavila sedmi seznam davčnih dolžnikov. Namen objave je sicer povečanje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti, a glede na pretekli mesec se je dolg povečal. Skupni dolg je 18.660.932,35 evra. (Foto: Mia Media) Carinska uprava RS (Curs) je objavila sedmi seznam davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi, ki so na dan 25. september presegale 5.000 evrov in so starejše od 90 dni. Na seznamu (stanje na dan 25. 9. 2013) je 67 pravnih oseb in 35 fizičnih, skupaj pa sta 102 dolžnika. Novih je pet dolžnikov (štiri pravne in ena fizična oseba). Ena pravna oseba je v razredu od 50.000 do 100.000 evrov, dve pravni osebi v razredu od 10.000 do 30.000 evrov in ena pravna oseba v razredu od 5.000 do 10.000 evrov. Fizična oseba je v razredu od 100.000 do 300.000 evrov. V primerjavi s prejšnjim mesecem sta dva dolžnika manj, in sicer pravna oseba, ki je bila v razredu od 50.000 do 100.000 evrov in je izbrisana iz poslovnega registra, ter fizična oseba, ki je bila v razredu od 30.000 do 50.000 evrov (odločba je odpravljena, postopek obračuna uvoznih dajatev pa vrnjen v vnovični postopek), so navedli na Cursu. Namen objave je sicer povečanje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti, a glede na pretekli mesec se je dolg povečal. Skupni dolg je 18.660.932,35 evra. Prejšnji mesec (stanje na dan 25. 8. 2013) je skupni dolg 18,39 milijona evrov. Skupni dolg se je sicer v primerjavi z marcem, ko so objavili prvi seznam, zmanjšal. Takrat je dolg znašal 19,2 milijona evrov.	Saša Senica	24ur	2013-10-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zgradili-bi-igralnico-na-vrtojbi-hit-pa-je-proti.html	Zgradili bi igralnico na Vrtojbi, Hit pa je proti	hit, alea, iacta, igralnica, center, vrtojba, ogorčenje	Zgradili bi igralnico na Vrtojbi, Hit pa je proti Družba Alea Iacta je vložila vlogo za pridobitev igralniške koncesije za igralni salon v bližini nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba. Ideja o postavitvi novega centra pa je sprožila val ogorčenja v novogoriškem Hitu. NA	Mateja Poljšak	24ur	2011-08-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/atvp-tozi-istrabenz.html	ATVP toži Istrabenz	atvp, istrabenz, agencija, za, trg, vrednostnih, papirjev, skupščina	ATVP toži Istrabenz Lastniki Istrabenza niso spoštovali odločbe ATVP o odvzemu glasovalnih pravic, zato je agencija vložila tožbo. Ker šest lastnikov Istrabenza na avgustovski skupščini ni spoštovalo odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o odvzemu glasovalnih pravic, je ta na koprskem okrožnem sodišču vložila tožbo, s katero zahteva razveljavitev sklepov skupščine Istrabenza. Agencija v skladu z zakonom o prevzemih izpodbija samo tiste sklepe skupščine družbe Istrabenz z dne 28. avgusta, ki brez uresničevanja glasovalne pravice s strani družb, katerim je z odločbo prepovedala uresničevanje le-teh, ne bi bili sprejeti, so pojasnili na ATVP. ATVP izpodbija sklepe skupščine Istrabenza. (Foto: Dare Čekeliš) V Istrabenzu uradno o morebitni vloženi tožbi s strani ATVP še nismo bili obveščeni, zato jo težko komentiramo. Istrabenz ATVP je v začetku julija ugotovila, da družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Daimond, Finetol in Fidina delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Vse skupaj so namreč imele v Istrabenzu skupaj 49,41-odstotni delež, zato jim je agencija 3. julija z odločbo prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Vendar so na skupščini lahko glasovale vse delnice Istrabenza. Predsedujoči skupščine je namreč ugotovil, da so omenjena podjetje znižala svoj lastniški delež pod delež, ki ga ima največji, tretjinski lastnik Istrabenza, družba Petrol, ki je lani objavila prevzemno ponudbo za Istrabenz. Kot so danes pojasnili na ATVP, pa prepoved uresničevanja glasovalnih pravic po omenjeni odločbi velja do izstavitve prevzemne ponudbe ali do znižanja skupnega deleža teh družb v ciljni družbi pod prevzemni prag, torej 25 odstotkov. O vloženi tožbi ATVP piše časnik Delo, ki ob tem navaja, da so lastnice pridobile pravno mnenje – tega časniku ni uspelo preveriti –, ki se sklicuje na zakonsko izjemo: obveznost objave prevzemne ponudbe ne velja, če v družbi obstaja lastnik, ki ima večji lastniški delež. V Istrabenzu ima Petrol 32,6-odstotni delež, torej skupini podjetij, ki so v postopku pred ATVP, po tej razlagi ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, sklepa Delo. Delničarji Istrabenza so na omenjeni skupščini podprli nasprotni predlog Petrola o izplačilu dividend v višini 3,79 evra bruto, v nadzorni svet pa po številnih protipredlogih niso izvolili nobenega člana, tako da je eno mesto člana nadzornikov Istrabenza še vedno prazno. Že na skupščini so bile napovedane tudi izpodbojne tožbe. Tako so predstavniki Petrola napovedali izpodbojno tožbo na izglasovane sklepe o podelitvi razrešnice upravi in nadzornikom ter izbiri revizorja, družbe KPMG Slovenija, delničar Finetol pa izpodbojno tožbo na izglasovan nasprotni predlog o višini dividende. Uprava in nadzorni svet sta predlagala dividende zgolj v višini 72 centov.	STA,Špela Zupan	24ur	2008-09-12 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-in-ekonomisti-gnila-firma-naj-gre-cimprej-v-stecaj.html	Ministrica: Država bo poskrbela za brezposelne	vegrad, stečaj, prisilna, poravnava, tovšak, delavec, celovški, dvori	Ministrica: Država bo poskrbela za brezposelne Z vidika delavcev je stečaj Vegrada najboljša rešitev. Tako je prepričana gospodarska ministrica Darja Radić in tako pravita tudi ekonomista Rado Pezdir in Jože Damijan. Prisilna poravnava naj bi bila manj ugodna. Darja Radić (Foto: Miro Majcen) Zgodba o Vegradu se žalostno končuje, saj je to podjetje sporočilo, da je plačilno nesposobno. Glede nadaljnje usode podjetja sta možna dva scenarija. Prisilna poravnava ali stečaj. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić meni, da bo Vegrad težko zmogel izkoristiti prisilno poravnavo. Stečaj družbe je tako po njenih besedah najbolj realna možnost in najbolj optimalna rešitev za delavce. Zagotovila je, da bo država, ki ima prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) v Vegradu 29-odstotni lastniški delež, poskrbela za brezposelne. Družba PDP je, kot pravi njen izvršni direktor Matej Golob Matzele, od pridobitve lastniškega deleža v Vegradu decembra lani skupaj z bankami in največjimi lastniki vodila aktivnosti za rešitev velenjske družbe in svojega deleža. Kot poudarja, pa nastale situacije niso mogli preprečiti. Nastala situacija je po besedah Radićeve in Goloba Matzeleja tudi posledica neodgovornega ravnanja uprave Vegrada, ki jo vodi Hilda Tovšak. Ta je namreč prikrivala podatke o poslovanju družbe. Radićeva za zdaj ne želi napovedovati morebitnih odškodninskih tožb. Nekaj kazenskih ovadb v zvezi z Vegradom je bilo po njenih besedah sicer že vloženih, če bodo potrebne še kakšne, bodo to tudi storili, je zatrdila. Pezdir: Le stečaj Rado Pezdir (Foto: POP TV) Tudi komentarji ekonomistov so podobni razmišljanju Radičeve. Tudi Rado Pezdir namreč meni, da je realna možnost le stečaj. Pravi namreč, da ga v vsej zgodbi preseneča le dejstvo, da do njega ni prišlo že prej. “Da je Vegrad gnila družba, pa res ni nikakršna novica, tudi za insolventnost se je vedelo že dolgo. Vegrad v takšni obliki pač nima prihodnosti. Začete projekte bo pač dokončal kdo drug.” Poglejte članek o tem, kdo bo plačal za grehe direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Vprašanje, ali bodo dobili plače Ekonomist Jože Damijan sicer kot možen scenarij za Vegrad omenja poskus prisilne poravnave med družbo in upniki. A bo morebitna prisilna poravnava po njegovih besedah izjemno težavna, saj družba nima veliko sklenjenih pogodb za nove gradbene projekte. Bolj verjeten je zato stečaj. Pravi, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij. Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, navaja Damijan. Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam ... dodaja. V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele, potem ko bodo banke poplačane. V primeru stečaja je po Damijanovih besedah položaj za zaposlene hud, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija ter bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančni položaj tako vsaj kratkoročno izboljšal, meni. Podobnih stečajev gradbenih podjetij je bilo že nekaj in še nekaj jih bo. Bolj pomembno je, kako bo stečaj Vegrada vplival na vrednost nepremičnin, saj bodo banke morale začeti odprodajati novozgrajena Vegradova stanovanja. Podobno tudi drugi upniki (podizvajalci), ki so ta stanovanja dobili kot kompenzacije za neplačana dela s strani Vegrada. Mogoče je pričakovati pomemben vpliv na znižanje cen novih stanovanj v Ljubljani, predvsem tistih v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov na kvadratni meter, je še pojasnil. (Foto: POP TV) Razočaranje delavcev Žalost, razočaranje in obup so besede, ki najbolje opišejo občutke Vegradovih delavcev. Nekaj jih je že pripravilo potovalke in krenilo nazaj v domovino s sporočilom, da se v to deželo ne vrnejo nikoli. Češ da na denar nekateri čakajo že od marca, drugi od maja in da nimajo več od česa živeti, je poročal 24UR OB ENIH. Delavci si želijo, da bi jim Vegrad denar, ki jim ga dolguje, vendarle izplačal. Vsi še vedno verjamejo v pravno državo, ni pa jim jasno, zakaj nihče z državnega vrha ne ukrepa. Stečaj: Brez dela ostane 1700 delavcev Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja, poudarja slovenski predsednik Türk. Stečaj za delavce pomeni, da bo brez dela ostalo 1700 slovenskih in 400 bosanskih delavcev. Če bi se odločili za prisilno poravnavo, pa bi delo zagotovo obdržalo vsaj nekaj ljudi. A so tudi delavci za stečaj. “Prisilna poravnava jim bo samo dala čas, da po svoje pospravijo še nekaj denarja in poplačajo upnike, ki so bili že doslej vedno v prednosti, “ pravi sindikalist Srečko Čater. Odgovornost za precej verjeten propad podjetja delavci sicer pripisujejo izključno načinu dela Hilde Tovšak. Na trgu moraš biti prilagodljiv, ne moreš se ujeti le v eno zgodbo. Podobno kot je Gradis gradil samo trgovine, je zdaj Vegrad gradil le stanovanja. Oboje se je slabo končalo. Žal pa Tovšakova ni želela poslušati ekonomistov, ko so govorili o padanju kupne moči, in drugih raziskav tržišča. Znala je graditi, ne pa tudi prodati ...” še pravi Čater. Po njegovem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v kufru ne prinese denarja . Treba je uvesti stečaj in poiskati osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in zaposlila delavce, je prepričan. Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo, še meni Čater. Država ima pomembno odgovornost Slovenski predsednik Danilo Türk je prav tako komentiral dogajanje v podjetju Vegrad. Poudarja, da ima država pri reševanju problema Vegrada pomembno odgovornost. Po njegovem mnenju bi bilo treba socialno stisko delavcev najresneje in prioritetno upoštevati v vsem prihodnjem odločanju o usodi podjetja. Celovški dvori pa naj bi že v nekaj dneh dobili uporabno dovoljenje. Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja. Pričakujem, da bodo nezakonitosti, ki bi bile ugotovljene, tudi sankcionirane,“ še dodaja predsednik. Pomoč ogroženim delavcem Velenjski Rdeči križ delavcem družbe Vegrad, ki je insolventna, deli pakete hrane in pralnega praška, delavci pa lahko vsak dan med 15. in 18. uro v velenjski javni kuhinji dobijo topel obrok. (Foto: POP TV) V javni kuhinji dnevno razdelijo obroke okoli 180 delavcem, so povedali na občini, kjer bodo imeli v sredo na temo Vegrada tudi novinarsko konferenco. Delavci lahko na občino podajo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč. Posameznik lahko dobi 115 evrov, za dve odrasli osebi je pomoč 195 evrov, tričlanska družina lahko prejme 229 evrov, štiričlanska 264 evrov, petčlanska pa 298 evrov. Enostarševska družina z enim otrokom je upravičena do 184 evrov, enostarševska družina z dvema otrokoma do 218 evrov, enostarševska družina s tremi otroci pa do 252 evrov. Občina tudi še vedno zbira podatke o šoloobveznih otrocih iz družin Vegradovih delavcev, da jim bo s potrebščinami pomagala ob začetku šolskega leta. Z Mladinsko knjigo Velenje so se dogovorili, da bodo upravičenci lahko prevzeli šolske potrebščine v vrednosti 50 evrov na otroka. Pakete s šolskimi potrebščinami, prilagojene stopnji šolanja, upravičencem deli tudi Karitas. Preberite, kaj se bo v procesu prisilne poravnave ali stečaja zgodilo s podizvajalci in drugimi upniki ter po kakšnem scenariju bi družba vendarle lahko preživela.	Natalija Švab,D.Š.,STA,B.K.,N.D.	24ur	2010-08-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/begunska-kriza-polni-malhe-tobacne-industrije-prodaja-v-nemciji-po-dolgih-letih-spet-v-porastu.html	Begunska kriza polni malhe tobačne industrije, prodaja v Nemčiji po dolgih letih spet v porastu	tobak, cigarete, cigareta, sirija, begunci, begunec, begunska, kriza	Begunska kriza polni malhe tobačne industrije, prodaja v Nemčiji po dolgih letih spet v porastu Tobačna industrija, ki zadnja leta v Nemčiji izgublja svojo moč, si spet mane roke. 800.000 beguncev in migrantov, ki jih pričakujejo letos naj bi povečala prodajo. Ocene pravijo, da bi lahko že letos prodali 810 milijonov več cigaret. Nemci ocenjujejo, da bo še letos v njihovo državo prispelo več kot 800.000 beguncev. Gre za največjo migracijo prebivalstva po drugi svetovni vojni. Medtem, ko se cela Evropa ukvarja z reševanjem begunske krize, pa si del gospodarstva pravzaprav mane roke. Med temi je tudi tobačna industrija. Veliko tujcev prihaja iz Sirije, kjer po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije skoraj polovico moške populacije posega po tobačnih izdelkih. Kot ugotavlja Philip Gorham, raziskovalec neodvisne agencije za raziskovanje trga Morningstar, naj bi to zaustavilo padajoč graf, ki prikazuje prodajo cigaret v Nemčiji. Ta je po raziskavi agencije Euromonitor International v zadnjih petih letih ob vse večji osveščenosti javnosti o škodljivih učinkih tobaka v zahodni Evropi upadla za 21 odstotkov. (Foto: Reuters) Že letos prodanih 810 milijonov cigaret več Sirci, ki povprečno pokadijo več kot 1000 cigaret letno, so kot darilo za tobačno industrijo, pravi Gorham, ki ocenjuje, da bi lahko že letos prodali približno 810 milijonov cigaret več od predvidene prodaje. To bi bil nov veter v jadra velikih družb, kot so Philip Morris International, Imperial Tobacco in British American Tobacco, ki dominirajo 33 milijard težak nemški trg. Profit tobačnih podjetij bo sicer omejen zaradi manjše kupne moči teh ljudi, a bi lahko na ta račun vseeno precej ublažili upad prihodkov. Za Bloomberg so pričakovanja potrdili v družbi Imperial Tobacco.	Barbara Golub	24ur	2015-11-04 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/od-treh-bank-ki-so-na-nasem-prostoru-lani-ustvarile-dobicek-se-je-najbolje-izkazala-bks-bank.html	Od treh bank, ki so v Sloveniji lani ustvarile dobiček, se je najbolje izkazala BKS Bank	bks, bank, banka, dobiček, 2014	Od treh bank, ki so v Sloveniji lani ustvarile dobiček, se je najbolje izkazala BKS Bank V razmerah gospodarske krize in težkih časih za bančništvo je poleg redkih slovenskih bank zdaj stabilnost in kakovost poslovanja potrdila tudi slovenska podružnica BKS Bank. (Foto: Thinkstock) Slovenska bančna podružnica BKS Bank, ki je v Sloveniji navzoča od leta 2004, od leta 2010 kot univerzalna banka, je razkrila svoje lanske rezultate. Minulo leto ocenjujejo za uspešno, saj so s poslovnim izidom v vrednosti 2,7 milijona evrov pred obdavčitvijo, ki so ga dosegli v Sloveniji, zelo zadovoljni. Razlog za uspeh je med drugim povečanje stanja vlog z 92,2 milijona na 326,4 milijona evrov. Kot še pravi Boštjan Dežman, vodja slovenske podružnice, je k uspehu pripomogel tudi februarski uspešen prenos strank Factor banke s področja vrednostnih papirjev. Kot pravijo, jim zdaj zaupa že približno 9.000 fizičnih oseb in približno 1.850 podjetij, za katere skrbijo v petih poslovalnicah. Predsednica uprave Herta Stockbauer je sicer tudi za celoten koncern BKS Bank predstavila dobre rezultate. S približno 1.100 zaposlenimi je koncern leta 2013 ustvaril bilančno vsoto v vrednosti 6,74 milijarde evrov in dobiček poslovnega leta pred obdavčitvijo v vrednosti 45,5 milijona evrov, sporočajo.	Barbara Golub	24ur	2014-04-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prepreciti-hocejo-sok-ob-prejemu-racuna.html	V tujini bomo telefonirali ceneje	mobilni, operater, storitev, klic, roaming, gostovanje, omrežje, eu, parlament, uredba, cena, telefon, gsm, mobitel	V tujini bomo telefonirali ceneje S 1. julijem se bodo znižale cene gostovanja v mobilnih omrežjih. Po novem bomo tako za minuto odhodnega klica v gostovanju omrežij držav EU plačali največ 43 centov. Gostovanje v tujih omrežjih bo od julija predvidoma ceneje. Evropski parlament je potrdil uredbo o postopnem znižanju cen gostovanja v tujih omrežjih. Uvedli bodo zgornjo mejo, po kateri bodo mobilni operaterji še lahko ponujali svoje storitve. Poleg klicev bo tako postavil najvišjo možno ceno tudi za kratka sporočila in roaming za prenos podatkov. Ta direktiva dokazuje, da se Evropska zveza s skupno politiko lahko približa državljanom tako, da to začutijo v žepih, kjer je občutek najboljši. Ta direktiva pomeni več Evrope, pomeni tudi večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva in je zame eden od ključnih dosežkov tega mandata Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Lojze Peterle, evropski poslanec Nova uredba bo začela veljati s 1. julijem letos, čez dve leti pa naj bi se najvišje dovoljene cene še znižale. Od 1. julija se bo tako cena odhodnega klica v tujih omrežjih znižala s 46 centov na 43 centov, čez dve leti pa na 35 centov. Cene dohodnih klicev se bodo medtem znižale z 22 centov (v povprečju) na 19 centov letos in nato na 11 centov julija 2011. Za kratka sporočila bomo po novem odšteli največ 11 centov, kar je 18 centov manj, kot v povprečju plačujemo danes. Znižala pa se bo tudi cena roaminga za prenos podatkov. Za prenos enega megabajta podatkov naj bi tako po 1. juliju plačali en evro, medtem ko je cena zdaj 1,68 evra. Do julija 2011 naj bi cena padla že na 50 centov. Z novo uredbo hočejo preprečiti šok ob prejemu računa“ oziroma neprijetno presenečenje, ki pričaka veliko počitnikarjev ob vrnitvi z dopusta. Nočejo fiksirati cen Promet naj bi se dvignil za od 30 do 35 odstotkov, odkar so se cene s prejšnjo uredbo spustile za okrog 50 odstotkov. S prvo spremembo uredbe o mobilni komunikaciji leta 2007 se je cena odhodnega klica v gostujočih omrežjih sicer znižala s prejšnjih povprečnih 1,15 evra na minuto. Pred tem je sicer Evropski parlament že posvaril operaterje, naj prostovoljno znižajo cene, sicer bo sledila sprememba zakonodaje. Osnovna ideja sicer ni, da bi parlament fiksiral cene, ampak zgolj postavil zgornjo mejo, pod katero bi ponudniki mobilnih storitev lahko sami določali cene.	B.S.,V.L.	24ur	2009-04-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sct-bo-sluzil-v-libiji.html	SCT bo služil v Libiji	sct, zidar, libija, cesta, gradnja	SCT bo služil v Libiji Libijska politika je odprla prostor za ponoven prodor SCT na svoje tržišče, na katerem je že gradil. Zdaj bo namreč v Libiji gradil cesti s spremljajočimi objekti v vrednosti več kot 800 milijonov evrov. NA	Blaž Jarc	24ur	2010-05-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/agrokor-podaljsal-ponudbo-za-delez-mercatorja.html	Židan nasprotuje Agrokorjevim namenom glede Mercatorja	laško, pivovarna, mercator, agrokor, skupščina, nadzorni, svet, varuh, konkurence, odločba	Židan nasprotuje Agrokorjevim namenom glede Mercatorja Hrvaški Agrokor je neuradno do junija podaljšal ponudbo za nakup četrtine Mercatorja. Kmetijski minister Židan meni, da bi hrvaško trgovsko podjetje lahko škodilo slovenski proizvodnji hrane. Agrokor naj bi ponudbo za nakup četrtine največjega slovenskega trgovca (neuradno) podaljšal do junija. (Foto: Damjan Žibert) Nadzorniki Pivovarne Laško so danes za svojega predsednika izbrali sedanjega člana nadzornega sveta Vladimirja Malenkoviča. Prejšnji predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek je namreč konec marca nepreklicno odstopil zaradi različnih pogledov na imenovanje nove članice uprave Mirjam Hočevar. Prvi mož laške pivovarne Dušan Zorko je po seji pojasnil, da sporazuma o skupni prodaji z bankami niso sklenili. Prvi mož pivovarne pravi, da dokumenta o skupni prodaji z bankami sploh ni, kot ve, pa skupina skupaj z bankami nima v lasti 50 odstotkov Mercatorja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je v torek tik pred glasovanjem o morebitni prodaji lastniškega deleža v Mercatorju hrvaškemu živilsko-trgovskemu velikanu prekinil sejo. Razlog za to je bila odločitev urada za varstvo konkurence, da Laščanom in nekaterim bankam omeji razpolaganje z delnicami trgovca, zoper katero so v Laškem v četrtek že vložili tožbo na vrhovnem sodišču. Hkrati s tožbo so družbe skupine Pivovarna Laško vložile tudi predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijanja odločbe varuha konkurence. Urad za varstvo konkurence je Laščanom omejil razpolaganje z delnicami Mercatorja. (Foto: Damjan Žibert) Člani nadzornega sveta so se danes seznanili z omenjeno odločbo varuha konkurence, s tožbo zoper njo na vrhovnem sodišču in s predlogom za izdajo začasne odredbe. Po obravnavi novih dejstev glede prodaje deleža v Mercatorju so podprli upravo pri nadaljevanju postopkov prodaje, so sporočili iz Pivovarne Laško. Agrokor, ki je edini ponudnik za delež Pivovarne Laško v Mercatorju, za njen delež v Mercatorju ponuja 221 evrov za delnico. Hrvaški živilsko-trgovski velikan je ponudbo podaljšal, po neuradnih informacijah do junija. V laški pivovarni so znova zatrdili, da mora uprava kot ključno dejstvo za finančno sanacijo skupine upoštevati, da junija zapade večina kratkoročnih posojil bank, ki jih brez dodatnega kapitala in doseženega dogovora z bankami ne bo mogla poravnati. Kapitalska družba (Kad) je sicer zahtevala sklic skupščine Pivovarne Laško, na kateri bi odločali o dopolnitvi statuta družbe z določilom o odobrenem kapitalu. To določilo bi upravo pooblaščalo, da v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev statuta, kar predstavlja največ 18,25 milijona evrov, z izdajo novih delnic za denarne vložke. Nadzorniki so se s predlogom Kada seznanili, skupščina delničarjev pa bo predvidoma junija. Mercator zelo pomemben za slovensko proizvodnjo hrane Kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da je Mercator zelo pomemben za slovensko proizvodnjo hrane. Po ocenah, ki jih navaja, naj bi na policah največjega slovenskega trgovskega podjetja prodali kar 40 odsotkov v Sloveniji proizvedene hrane. Pomembnost usode Mercatorja je toliko bolj pomembna v luči vse bolj pomembne prehranske varnosti države ter podatka, da ima Slovenija v kmetijstvu zaposlenih 80.000 polnih delovnih moči, v živilskopredelovalni industriji približno 14.000, skoraj 5000 ljudi pa proizvaja hrano znotraj obrtništva. Minister za kmetijstvo Dejan Židan (Foto: POP TV) Kot prehranski minister, ki se zaveda pomena domače proizvodnje hrane, zato lahko povem, da je pomembno, da imamo v Sloveniji tudi takšno trgovino, ki bo omogočala prodajo te proizvodnje hrane, je poudaril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mercator po njegovih besedah potrebuje stabilno oziroma takšno lastništvo, ki bi mu omogočilo samostojno pot razvoja v Sloveniji in na tujih trgih. To ne izključuje tujega strateškega partnerja, pravi minister, a dodaja, da se mu Agrokor ne zdi pravi kupec. Agrokor po njegovih besedah v preteklosti ni bil prijazen do slovenske proizvodnje hrane, hkrati pa ima hrvaška družba vertikalni poslovni sistem z lastno proizvodnjo hrane, zaradi česar je očitno, da je njihov poslovni interes pridobiti nove trgovske police za lastne proizvode, je pojasnil. Selšek: Laško se bo moralo kmalu odločiti Predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek je prepričana, da je sporazum o prodaji delnic za Mercator najboljša možnost, poleg tega bi s skupnim nastopom lastniki zagotovili transparenten postopek prodaje. Dodala je, da se za nakup Mercatorja zanimajo tudi veliki tuji trgovci. Imen družb, ki se zanimajo za nakup, ne želi razkriti, pravi pa, da gre za družbe v regiji in tudi take, ki v njej še niso prisotne. Dodaja tudi, da je zanimanje precej večje kot pred dvema letoma, ko se je za nakup zanimalo le nekaj investicijskih skladov. Selškova meni, da bi bilo prav, da se vse strani vzdržijo prenagljenih potez. Cvetka Selšek (Foto: POP TV) Sama razume težak položaj Pivovarne Laško, ne razume pa, zakaj zdaj ta družba ne želi podpisati sporazuma. Na vprašanje, če se ji ne zdi, da so zaveze o pomoči Laškemu v sporazumu preveč ohlapne, saj predvidevajo le zavezo, da si bodo banke po najboljših močeh prizadevale, da bodo njihovi pristojni organi na podlagi predlogov skupine Pivovarna Laško sprejeli odločitve, da se kreditne terjatve, ki jih imajo banke do Laščanov, reprogramirajo , je dejala, da drugače tega ni moč zapisati. Banke nadzirajo regulatorji, zato morajo poslovati v skladu z zakoni. Banke ne morejo odobriti posojil brez garancij, v tem primeru pred sklenitvijo sporazuma, je dejala. Mali delničarji proti prodaji deleža V združenju malih delničarjev pa so prepričani, da je nadaljevanje samostojnega postopka prodaje Mercatorjevega deleža v izrecnem nasprotju s poslovnimi interesi Pivovarne Laško, saj se tako še poglablja njeno finančno krizo ter praktično onemogoča pravočasno sanacijo . Zato upravo pivovarne pozivajo, da ne podpiše pogodbe o prodaji 23,35-odstotnega deleža ter se priključi nekaterim večjim delničarjem oz. bankam pri skupni prodaji večinskega deleža največjega slovenskega trgovca – preko mednarodnega razpisa, transparentno in strokovno – o čemer sta se argumentirano in javno že izrekla VZMD in Evropsko združenje delničarjev.	STA	24ur	2011-04-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/518-milijonov-evrov-za-kartelno-dogovarjanje.html	518 milijonov evrov za kartelno dogovarjanje	kartelno, dogovarjanje, jeklarji, proizvajalec, jeklo, globa, eu, komisija, kazen, cena, dogovor	518 milijonov evrov za kartelno dogovarjanje Med leti 1984 in 2002 so se proizvajalci jekla v skoraj vseh tedanjih članicah EU kartelno dogovarjali za cene jekla. Evropska komisija jim je naložila plačilo globe v višini več kot pol milijarde evrov. Evropska komisija je 17 proizvajalcem jekla naložila globo v skupni vrednosti 518 milijonov evrov zaradi kartelnega dogovarjanja o določanju cen. Najvišjo globo bo moral plačati industrijski velikan ArcelorMittal, ki bo plačal 276,5 milijona evrov. (simbolična slika) (Foto: Reuters) Varuh konkurence Evropske Unije je povedal, da so se družbe kar 18 let kartelno dogovarjale o cenah jekla, dolgih, zavitih jeklenih žic, ki se uporabljajo pri gradnji balkonov, temeljev in mostov. Kartel je med leti 1984 in 2002 deloval v vseh članicah EU, razen v Veliki Britaniji, Grčiji in na Irskem. Komisija v svoji odločitvi ugotavlja, da so proizvajalci kršili prepoved Evropske unije na področju kartelov in omejevalnih poslovnih ravnanj, je sporočil organ EU.	Nuša Stegnar	24ur	2010-06-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uspesno-o-juznem-toku.html	Uspešno o Južnem toku	plinovod, južni, tok, lahovnik, rusija, janovski, energetski, vrh, plin	Uspešno o Južnem toku Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je pogovore z rusko delegacijo o plinovodu Južni tok ocenil kot zelo uspešne, vendar pa ministrstvo podrobnosti o tem noče izdati. Gospodarski minister Matej Lahovnik se je v Moskvi sestal z rusko delegacijo, kjer so nadaljevali pogovore o plinovodu Južni tok. Lahovnik je srečanje ocenil kot zelo uspešno, saj so z namestnikom ministra za energetiko Anatolijem Janovskim uspeli uskladiti ključna odprta vprašanja pri gradnji omenjenega plinovoda čez slovensko ozemlje. Ministrstvo za gospodarstvo ob tem pričakuje, da bi državi sporazum lahko podpisali v bližnji prihodnosti, vendar pa podrobnosti nočejo razkriti. Po februarskih pogovorih je še nekaj stvari ostalo nedorečenih. (Foto: Kanal A) Po februarskih pogovorih o poteku Južnega toka med delegacijama v Ljubljani sta sicer ostala odprta še dva pomembna člena. Nedorečena naj bi ostala lastniška razmerja v novi skupni družbi in davčni položaj družbe, medtem ko naj bi se državi načelno sporazumeli o trasi plinovoda. Energetski vrh v Sofiji V petek in soboto bo v Sofiji potekal t. i. energetski vrh, v okviru katerega bodo države, ki so zainteresirane za izgradnjo Južnega toka, podpisovale sporazume o izgradnji omenjenega plinovoda. Vrha se bodo udeležili ruski premier Vladimir Putin in večina predstavnikov držav, ki bodo sodelovale pri izgradnji Južnega toka, medtem ko še ni jasno, če se bo vrha udeležil kdo iz slovenske vlade. Udeležba ministra Lahovnika naj za zdaj ne bi bila predvidena.	STA,B.S.	24ur	2009-04-21 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sorsak-odlocitev-o-nadaljevanju-postopka-proti-laskemu-prihodnji-teden.html	UVK prekinil postopke proti Infond Holdingu	urad, varstvo, konkurence, soršak, mercator, infond, holding, pivovarna, laško, radenska, union	UVK prekinil postopke proti Infond Holdingu UVK je končal postopek proti Infond Holdingu, saj ima v lasti le še 0,77 odstotka Mercatorja. S tem je prenehal tudi sklep o prepovedi upravljanja z Mercatorjevimi delnicami. Direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak (Foto: 24ur.com) Urad za varstvo konkurence (UVK) je 9. septembra ustavil postopek presoje skladnosti koncentracije podjetij Infond Holding in Poslovni sistem Mercator, so sporočili z Infond Holdinga. Postopek je UVK ustavil zaradi razlastitve Infond Holdinga – ta ima po zaplembi delnic s strani bank v lasti le še 0,77 odstotka. Zaradi prekinitve postopka je prenehal veljati tudi sklep o prepovedi trgovanja z delnicami Mercatorja za Infond Holding, Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko. UVK bo predvidoma do prihodnjega tedna odločil, ali bo uvedel nov postopek proti Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski, ki imajo skupaj okoli 23 odstotkov Mercatorja. Večja lastnika Mercatorja sta še Fin-Do (10,75 odstotka) in Unicredit banka (8,01 odstotka), ki sta do deleža prišla po zasegu delnic Infond Holdingu.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-09-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/boxmark-zaposluje-nekdanje-preventove-delavce.html	Boxmark zaposluje nekdanje Preventove delavce	boxmark, leather, car, exclusive, delavci, zaposlitev, prevent, marjan, trobiš	Boxmark zaposluje nekdanje Preventove delavce Boxmark bo na Koroškem ustanovil podjetje Car Exclusive. Pod okrilje novoustanovljenega podjetja bodo prešle tudi nekdanje Preventove delavke. V Boxmarku so jih zaposlili že 270. Pod okrilje novoustanovljenega podjetja bodo prešle tudi nekdanje Preventove delavke. (Foto: Damjan Žibert) Podjetje Boxmark Leather, ki je od 1. septembra najemnik dela Preventovega premoženja v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi, nadaljuje z zaposlovanjem nekdanjih Preventovih delavcev. Število zaposlenih na Koroškem se približuje 300, predvidoma prihodnji teden bodo zaključeni postopki za ustanovitev podjetja Car Exclusive. Razpis za direktorja podjetja Car Exclusive je v teku, nanj pa se je prijavilo kar nekaj interesentov, je povedal direktor podjetja Boxmark Marjan Trobiš. Kdo bo vodil podjetje, še ni določeno, je dejal. Pod okrilje novoustanovljenega podjetja bodo prešle tudi nekdanje Preventove delavke, ki so zdaj imele enomesečne pogodbe o zaposlitvi, nato pa bodo po Trobiševih napovedih dobile pogodbe za eno leto. Po ustanovitvi podjetja bo Boxmark podal tudi vlogo za pridobitev državne subvencije za zaposlovanje brezposelnih. Ob stečaju podjetij Prevent Global in Prevent avtomobilski deli avgusta letos je delo izgubilo 1260 delavcev, večina na Koroškem. Zaposlili 270 nekdanjih Preventovih delavcev Trenutno je Boxmark zaposlil okoli 270 nekdanjih Preventovih zaposlenih, prihodnji teden naj bi se številka povzpela na načrtovanih 300. Delavke sedaj delajo na lokaciji v Slovenj Gradcu, po 25. oktobru pa načrtujejo postopno selitev v Radlje ob Dravi, kjer zdaj poteka obnova proizvodne hale in priprava delovnih mest. Kot je dejal Trobiš, so izgledi za prihodnje obdobje zelo dobri, saj se naročila povečujejo. Nekdanje Preventove delavce pa ne zaposluje le Boxmark, delo so dobili tudi v podjetju Prevent Halog iz Lenarta in v družbi Prevent AFC, pri čemer sta obe povezani z družbo Prevent DEV iz nemškega Wolfsburga, ki je v lasti Nijaza Hastorja.	STA,V.L.	24ur	2010-10-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vipavski-kmetje-se-hocejo-se-pogajati-s-fructalom.html	Vipavski kmetje se hočejo še pogajati s Fructalom	sadje, breskve, odkup, kmet, sadjar, fructal	Vipavski kmetje se hočejo še pogajati s Fructalom Okrog 90 vipavskih sadjarjev se je prvič po odločitvi Fructala, da ne bo odkupil letošnje letine breskev, sestalo z vodstvom vipavske kmetijske zadruge. Skupaj so iskali rešitve iz nastale situacije, ki bi lahko pomenila tudi konec sadjarstva na Vipavskem. Okrog 90 vipavskih sadjarjev se je prvič po odločitvi Fructala, da ne bo odkupil letošnje letine breskev, sestalo z vodstvom vipavske kmetijske zadruge. Skupaj so iskali rešitve iz nastale situacije, ki bi lahko pomenila tudi konec sadjarstva na Vipavskem. (Foto: P.S.) Pričakujemo od vas, da nam boste govorili, kaj Fructal govori. Fructal smo prodali. Fructal je kupil Nectar. To smo končali. Vemo, da Fructal dobi proizvodno maso, maso breskev po 50 centov ali pa 10 centov, pet centov, ne vem, iz Srbije. Pričakujemo od vas, zato smo prišli sem, da nam postavite vizijo proizvodnje breskev v tej Vipavski dolini, je na sestanku dejal eden od udeležencev. Mi moramo gledati na dolino, da bo pač dolina ostala. Če bo letos letelo polovico breskev ven, kar je dejansko razumljivo, glede na to, da odkupa ne bo, bodo drugo leto rekli enostavno, da imajo premajhno količino, da se jim predelava več ne splača in bo konec res vsega, pa pravi predsednik KZ Vipava Aleš Kosovel. Na koncu so sprejeli sklep, naj zadruga nadaljuje pogovore s Fructalom o odkupu približno 2000 ton breskev po lanski ceni, ki je znašala 25 centov za kilogram. Fructal se še ni odzval, so pa že sredi tedna, ko so sporočili, da breskev ne bodo odkupili, dejali, da je njihova odločitev dokončna.	24UR OB ENIH	24ur	2013-03-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zapecateni-podatki-trgovcev.html	Zapečateni podatki trgovcev	elektronski, podatki, zapečateni, jože, bogataj, jani, soršak, mercator, spar, tus, kartelno, dogovarjanje, urad, varstvo, konkurence, varuh, informacijska, pooblaščenka	Zapečateni podatki trgovcev Elektronski podatki, ki jih je urad za varstvo konkurence pridobil v postopku, sproženem zaradi suma kartelnega dogovarjanja med trgovci, so začasno zapečateni v prostorih urada. Jože Bogataj je obiskal prostore urada za varstvo konkurence. (Foto: Dare Čekeliš) Urad za varstvo konkurence čaka na odločitev informacijske pooblaščenke. Ta mora zdaj odločiti, ali bi bil vpogled v elektronske podatke, ki jih je urad pridobil v postopku, sproženem zaradi suma kartelnega dogovarjanja med trgovci, skladen z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Dokler njene odločitve ne bo, bodo podatki ostali zapečateni v uradu. Pregledali jih tako niso niti uslužbenci urada. Na podlagi prijave Mercatorja je prostore urada v četrtek obiskal glavni inšpektor za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj, je povedal direktor urada Jani Soršak. Pregledal je hrambo oz. varnost podatkov, ki jih je urad pridobil v postopku, sproženem zaradi suma kartelnega dogovarjanja med trgovci. Inšpektor je po Soršakovih pojasnilih pregledal, kje urad hrani zbrane podatke in naredil popis. Če je urad podatke z računalniških trdih diskov pridobil na nedovoljen način, lahko urad informacijske pooblaščenke odredi njihovo uničenje. Dve vrsti dokazov Soršak je pojasnil, da urad razpolaga z dvema vrstama dokazov, z dokazi v papirni in z dokazi v elektronski obliki. Inšpektor je zagotovil, da ga podatki v papirni obliki ne zanimajo, tako da lahko mi na podlagi tega določene postopke končamo, je povedal in ponovil, da urada za varstvo konkurence osebni podatki ne zanimajo. Če bo inšpektor naročil uničenje dokazov v elektronski obliki, potem bomo vložili ustrezna pravna sredstva. Ne izključujem možnosti, da zadevo v tem delu prevzame Evropska komisija, je zatrdil Soršak. Od informacijske pooblaščenke je odvisno, kaj se bo dogajalo naprej. (Foto: POP TV) Urad za varstvo konkurence tako v pridobljene elektronske podatke do odločitve informacijske pooblaščenke ne bo vpogledal in bodo ti varno zapečateni. Odločitev naj bi bila znana v ponedeljek. Sicer pa varuh konkurence informacijski pooblaščenki predlaga dva načina, kako pridobiti podatke z elektronskih nosilcev. Bodisi uslužbenci informacijske pooblaščenke prečistijo diske bodisi ob sodelovanju zavezancev, ki so nam prostovoljno izročili podatke, to naredimo mi oz. naredijo to oni ob naši prisotnosti, je dejal Soršak.	STA,N.D.	24ur	2008-07-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nizji-izkupcek-od-pricakovanega.html	Nižji izkupiček od pričakovanega	lth, loška, tovarna, hladilnikov, stečaj, prodaja, dražba, dušan, taljat	Nižji izkupiček od pričakovanega V tovarni LTH so imeli prvo dražbo premoženja, izkupiček pa je bil precej manjši, kot so pričakovali. Prodali so namreč le za okoli 10 tisoč evrov že gotovih izdelkov, ponujenih proizvodnih linij pa ne. Prodali so za 10.000 evrov izdelkov. (Foto: Kanal A) Z današnjim dnem začne teči 15-dnevni rok za plačilo kupljenih izdelkov, za prevzem pa imajo kupci prav tako na voljo 15 dni. Danes podpisane pogodbe bo sprva pregledalo še sodišče in izdalo sklep o njihovi pravnomočnosti. Stečajni upravitelj v Loških tovarnah hladilnikov (LTH) Dušan Taljat je po dražbi premoženja dejal, da je izkupiček manjši, kot je pričakoval. Prodanih je bilo namreč le za okoli 10.000 evrov gotovih izdelkov in eksponatov, ki so jih ponudili. Taljat bo podal nov predlog prodaje. Za prodajni sklop funkcionalne celote bo predlagal novo dražbo z nižjo izklicno ceno, za druge prodajne sklope pa odprodajo zalog na podlagi neposredne prodaje. Obenem je še pojasnil, da resnih interesentov za nakup funkcionalne celote za zdaj ni. Taljat je veliko upanja polagal na prodajo proizvodne linije za zamrzovalne skrinje. Za ta sklop so predvidevali, da bi bila lahko prodaja uspešna, a ni bila. Pogovori glede prodaje te linije so bili konec lanskega leta zelo intenzivni, zato sklepam, da ta kandidat še čaka na ugodnejše pogoje prodaje, je pojasnil. Izklicna cena zanjo je bila 225.000 evrov. Obenem je omenil, da je kandidat družba iz Turčije, ki je odkupila tudi del linije, ki ni v lasti LTH. V sindikatu z dražbo niso zadovoljni. Glede izpodbojnih pravnih tožb je Taljat pojasnil, da so prerekali prodajo nepremičnin v Pulju in Zagrebu ter odstop terjatev iz prodaje nepremičnine v Beogradu. Vloženih je bilo okoli 150 zahtevkov v vrednosti okoli tri milijone evrov. Za blagovno znamko LTH je spor s podjetjem Agovit že v teku, za 22. januar pa je že določen prvi narok za obravnavo, in sicer na Okrožnem sodišču v Kranju. Sicer pa je vseh priznanih terjatev za 27 milijonov evrov, od tega predstavljajo dobre štiri milijone terjatve delavcev. Predsednik sindikata LTH David Švarc je povedal, da z današnjo dražbo ni zadovoljen, saj ta način prodaje LTH ni sprejemljiv, pa tudi stečajni upravitelj je po njegovih besedah zelo negospodaren. Nenehno poudarja, da LTH ne bo prodan po ceni, kot je bila določena s cenitvijo, pojasnjuje Švarc in dodaja, da je sindikat poskušal stopiti v upniški odbor in tako bolje zaščititi pravice delavcev, a je sodnik določil, da bo v upniškem odboru le pet največjih upnikov.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2010-01-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-vlada-vendarle-tozila-kramarja.html	Bo vladi uspelo dokazati ničnost Kramarjeve pogodbe?	križanič, kramar, nlb, nagrada	Bo vladi uspelo dokazati ničnost Kramarjeve pogodbe? Vlada pripravlja tožbo zoper Kramarja zaradi milijonske nagrade. Vložili bi jo lahko po skupščini NLB, kjer se bodo tudi uradno seznanili s podatki. Skupščina, na kateri bodo potrjevali tudi nove nadzornike, bo 30. junija. Minister za finance Franc Križanič na seji komisije za nadzor javnih financ (Foto: Dare Čekeliš) Člani komisije državnega zbora za nadzor javnih financ so na današnji seji precej časa namenili razpravi o izplačilu nagrade nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju. Minister za finance Franc Križanič je ob tem povedal, da vlada zaradi te nenavadno visoke nagrade pripravlja tožbo zoper Kramarja . Možnost za vložitev tožbe pa naj bi se odprla po skupščini NLB – ta je sklicana konec junija –, na kateri bodo tudi uradno dobili podatke, je povedal. Križanič je ob tem spomnil, da je bila pogodba o nagradi podpisana v povsem drugem obdobju, ko se je pričakovalo, da bo banka več vlagala v rezervacije in bo zato nagrada bistveno nižja. Ko se je ravnanje banke spremenilo, do spremembe pogodbe ni prišlo, za kar pa bi morali po Križaničevih besedah poskrbeti tisti, ki ste bili takrat najodgovornejši v tej državi . Predsednik Zaresa in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (Foto: Dare Čekeliš) Po seji vlade pa je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič povedal, da morata stanje o izplačilu nagrad ugotoviti revizija in nov nadzorni svet, ki ga bodo izvolili na skupščini banke 30. junija. V vladi se za nove člane nadzornega sveta NLB še niso odločili V NLB so v sredo že predlagali nove nadzornike. Med njimi so Gregor Dolenc, Rasto Ovin, Marko Simoneti, Stanislava Zadravec - Caprirolo, Boris Škapin, Branko Drobnak, Andrej Baričič, Jan Vanhevel, Riet Docx, John Hollows in Stojan Petrič. Kot je po današnji seji vlade povedal premier Borut Pahor, se vlada o novih članih nadzornega sveta še ni odločila. Trenutno na vladi še razmišljajo o kriterijih za izbor nadzornikov, odločili pa naj bi se do skupščine lastnikov NLB, ki bo 30. junija. Golobič, ki je sicer predstavljal novelo zakona o visokem šolstvu, je povedal, da bo vlada morda pripravila nasprotni predlog in predlagala druge nadzornike.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-05-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pivovarna-lasko-novi-nadzorniki-imenovani-po-nasprotnem-predlogu-nlb.html	Pivovarna Laško: novi nadzorniki imenovani po nasprotnem predlogu NLB	pivovarna, laško, nadzornik, nadzorni, svet, dokapitalizacija	Pivovarna Laško: novi nadzorniki imenovani po nasprotnem predlogu NLB Delničarji Pivovarne Laško so po nasprotnem predlogu NLB v nov nadzorni svet imenovali Enza Smrekarja, Petra Groznika, Gorana Brankoviča in Jožeta Bajuka. Že četrtič so glasovali proti dokapitalizaciji, ki je bila predlagana v višini 36,5 milijona evrov. Delničarji Pivovarne Laško so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 83,7 odstotka kapitala, po nasprotnem predlogu NLB v nov nadzorni svet imenovali Enza Smrekarja, Petra Groznika, Gorana Brankoviča in Jožeta Bajuka. Imenovani so za mandatno obdobje od 1. septembra letos do 31. avgusta 2017. Dosedanji nadzornik Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, je kandidaturo umaknil. Za nadzorni svet so po prvotnem predlogu nadzornega sveta kandidirali trenutni prvi nadzornik Vladimir Malenković, Borut Bratina, že omenjeni Groznik, nekdanji prvi mož Adrie Airways Klemen Boštjančič, Simon Čadež in Alenka Podbevšek. Na prvotni predlog o imenovanju novih nadzornikov so nasprotni predlog podali še nekateri delničarji, med njimi tudi mali delničarji, vendar je skupščina vse predloge zavrnila. (Foto: Damjan Žibert) Že četrtič glasovali proti dokapitalizaciji Na skupščini so se delničarji seznanili tudi z informacijo, da je lanska čista izguba znašala 18,5 milijona evrov, pokrili pa so jo iz dobička iz poslovanja iz preteklih let v višini skoraj 860.000 evrov, iz drugih rezerv iz dobička v višini dobrih 232.000 evrov ter iz kapitalskih rezerv v višini 17,4 milijona evrov. Že četrtič pa so delničarji, med katerimi prevladujejo banke upnice, glasovali proti dokapitalizaciji, ki sta jo uprava in nadzorni svet predlagala v višini 36,5 milijona evrov. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnice za poslovno leto 2012, za letošnjega revizorja pa je imenovana revizijska družba Ernst & Young iz Ljubljane. Tudi na skupščini je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko izrazil upanje, da bo prišlo do prodaje Mercatorja, saj bi skupina Laško za 23,4-odstotni delež v tej trgovski družbi iztržila okoli 105 milijonov evrov, kar bi zadolženost skupine znižalo na nekaj več kot 200 milijonov evrov. Prodajo Mercatorja Zorko pričakuje v prvem četrtletju leta 2014. Zorko je tudi pojasnil, da so pripravili več scenarij razdolževanja skupine, ob tem je tudi poudaril, da je njihov cilj najti strateškega partnerja za skupino Laško. Dejal je tudi, da so najeli svetovalce za prodajo tistih segmentov skupine, ki jih doslej niso uspeli prodati. Na vprašanje, kako komentira novo sestavo nadzornega sveta, je Zorko odgovoril, da je to stvar lastnikov.	STA,Urša Zupan	24ur	2013-06-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/adria-airways-storiti-vse-da-prezivimo.html	Adria Airways: Storiti vse, da preživimo	adria, airways, letalski, prevoznik, izguba, letalo	Adria Airways: Storiti vse, da preživimo Adria Airways je preteklo leto zaključila z 10,8 milijona evrov čiste izgube, letos pa pričakuje pozitiven rezultat. Prepričani so, da lahko dobi strateškega partnerja, lahko pa preživi tudi brez njega. Imajo tudi strategijo, kako si bodo pridobili nazaj potnike. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je lani ustvaril 10,8 milijona evrov čiste izgube, kar je 10,2 odstotka manj kot leta 2011, ko je znašala dobrih 12 milijonov evrov, a nekoliko slabše od načrta prestrukturiranja, ki je za lani predvidel 7,5 milijona evrov izgube. Letos pričakujejo pozitiven rezultat. Svetovna letalska industrija je lani ustvarila 7,6 milijarde dolarjev dobička (5,8 milijarde evrov), kar je manj kot leta 2011, ko ga je bilo za 8,8 milijarde dolarjev (6,8 milijarde evrov). Dejstvo je, da so se razmere v letalski industriji lani zaostrile, je povedal začasni predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur. Kot je pojasnil, obstaja velika povezava med svetovnim bruto domačim proizvodom (BDP) in letalsko industrijo. Če rast BDP pade pod dva odstotka, je letalska industrija v izgubi, je dejal in dodal, da so napovedi za letošnje leto boljše. Svetovni BDP naj bi se zvišal bolj kot lani, nafta naj bi se začela ceniti, dobičkonosnost pa povečala, pričakuje Anžur. Zakaj je poslovanje odstopalo od načrtov? Lani se je Adria Airways bolj sistematično lotila trženja in povečevanja prihodkov, kar je v drugi polovici leta že začelo kazati rezultate. (Foto: Reuters) Razloge za odstopanje poslovanja Adrie Airways od načrtov vidi na stroškovni strani. Adria Airways je lani beležila višje stroške flote kot v načrtu, niso se uspeli znebiti toliko letal, kot so načrtovali, stroški dela in število zaposlenih je bilo višje od načrtov, višji so bili tudi stroški prestrukturiranja, težave pa je družbi povzročal še močan tečaj dolarja in posledično dražje gorivo. Celotni prihodki Adrie Airways so se lani glede na leto prej znižali za šest odstotkov na 150,3 milijona evrov, je pa spodbuden podatek, da se je povprečni prihodek na potnika v rednem prometu zvišal za 16,2 odstotka na 134,13 evra. Izguba iz poslovanja se je lani v primerjavi z letom 2011 znižala za 46,9 odstotka na 8,1 milijona evrov. Za 6,7 odstotka na 39,4 milijona evrov so se lani znižale tudi obveznosti do bank. Kako si pridobiti potnike nazaj? Adria Airways je lani prepeljala 987.279 potnikov, kar je 15,1 odstotka manj kot leto prej, se je pa zasedenost potniške kabine povečala s 63,1 na 69 odstotkov. Lani so se v družbi bolj sistematično lotili tudi trženja in povečevanja prihodkov, kar je v drugi polovici leta že začelo kazati rezultate. Od maja do decembra lani so tako bruto dobiček iz poslovanja glede na enako obdobje leto prej izboljšali za deset milijonov evrov. V okolici Slovenije je v dobrih dveh urah vožnje dostopnih šest letališč, zato se veliko slovenskih potnikov odpravi na druga letališča, predvsem v Benetke. Del teh potnikov želijo dobiti nazaj, predvsem turiste. Lani so začeli zato ponujati boljše in cenejše produkte, je pojasnil Anžur. V letošnjem letu pričakujejo pozitivno poslovanje. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so ustvarili 4,6 milijona evrov čiste izgube, kar je 25 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Anžur je ob tem opozoril, da gre pri Adrii Airways za veliko sezonskost poslovanja. To pomeni, da so zimski meseci precej slabši od poletnih. Skupno število potnikov želijo letos povečati za pet odstotkov, prihodke pa za odstotek. Stroške poslovanja bodo znižali za devet milijonov evrov, tudi na račun mehkih odpuščanj. V družbi s floto 11 letal je bilo konec leta 2011 zaposlenih 450 ljudi, konec lanskega leta pa 405. Program presežnih delavcev nameravajo implementirati v prihodnjih 14 dneh, družbo pa bo letos zapustilo še okoli 30 ljudi iz različnih oddelkov, je povedal Anžur. Nove destinacije Letos se bodo začeli pripravljati tudi na uvedbo novih destinacij v letu 2014. Kot je pojasnil Anžur, sta najmanj donosni liniji trenutno Sarajevo in Beograd, medtem ko je Priština stabilna, a se dolgoročni potencial kosovskega trga zmanjšuje. Možnosti za uvedbo novih linij je več. Zanimivi so Madrid, Berlin, Barcelona in London. Verjetno ne bo vse drugo leto, nekaj od tega pa zagotovo, je pojasnil Anžur. Kako država rešuje slovenskega letalskega prevoznika? Evropska komisija je novembra lani začela preiskavo, ali je država v preteklosti z več ukrepi v korist Adrie Airways kršila pravila EU o državni pomoči. Novih informacij o tem v družbi nimajo, Anžur pa predvideva, da bo postopek trajal kakšni dve leti. Država je morala Adrio Airways zaradi finančnih težav v preteklosti večkrat dokapitalizirati, nazadnje septembra 2011, ko so banke upnice v lastniški delež konvertirale 19,7 milijona evrov terjatev, država pa je zagotovila 50 milijonov evrov. S tem se je precej spremenila tudi lastniška struktura Adrie Airways. Država ima v letalskem prevozniku 69,86-odstotni delež, preostali delež pa je večinoma v lasti bank. Med njimi ima največjega Nova Ljubljanska banka, ki je lastnica 19,62 odstotka Adrie Airways. V teku je tudi razpis za nakup 74,87-odstotnega deleža Adrie Airways, ki ga prodajajo država, banke in državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP). Anžur podrobnosti glede tega danes ni mogel izdati. Pojasnil je, da vodstvo Adrie Airways v procesu privatizacije nudi vse potrebne podatke o družbi, ostalo pa je stvar lastnikov. To ni stvar uprave, je dejal. Kako bodo preživeli? Anžur je prepričan, da Adria Airways lahko dobi strateškega partnerja, lahko pa preživi tudi brez njega. Ključna naloga menedžmenta je, da stori vse, da preživimo. Mislim, da lahko preživimo tudi brez partnerja, je dejal Anžur.	STA,M.M.	24ur	2013-04-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/upravi-luke-koper-se-tresejo-stolcki.html	Upravi Luke Koper se tresejo stolčki	luka, koper, uprava, zamenjava	Upravi Luke Koper se tresejo stolčki Nadzorniki bodo namreč odločali o zaupnici upravi pod vodstvom Gregorja Veselka, kar je potrdil tudi prvi nadzornik Janez Požar. Glasovanje bi pomenilo konec za vse štiri člane uprave. (Foto: Aljoša Kravanja) Informativna oddaja 24UR poroča, da se tresejo stolčki prvi upravi družbe v večinsko državni lasti Luki Koper. Nadzorniki bodo na petkovi seji odločali o zaupnici upravi pod vodstvom Gregorja Veselka, jim je potrdil prvi nadzornik Janez Požar. Po njihovih podatkih bo petkovo glasovanje pomenilo konec za vse štiri člane uprave, tudi delavskega direktorja. Vendar pa njihovi nasledniki ne bodo tako kmalu znani, saj jih bodo, zagotavlja Požar, iskali z razpisom.	24UR	24ur	2012-04-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/lobiranje-ni-bilo-uspesno-da-ne-bi-zakuhale-nove-krize-se-bodo-morale-banke-drzati-strogih-pravil.html	Lobiranje ni bilo uspešno: da ne bi zakuhale nove krize, se bodo morale banke držati strogih pravil	banka, nadzor, zda, volcker, regulacija, kriza, bankir	Lobiranje ni bilo uspešno: da ne bi zakuhale nove krize, se bodo morale banke držati strogih pravil Po treh letih političnega manevriranja, oviranja in lobiranja bodo strožja pravila za ameriške banke očitno le uveljavljena. Banke po novem skoraj ne bodo smele trgovati z vrednostnimi papirji za dobiček, razen z nalogom ali vednostjo svojih strank. Bernanke meni, da bodo s pravilom zmanjšali pretirana tveganja depozitarnih ustanov. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) in Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) sta brez ugovora potrdili nova pravila poslovanja ameriških bank, ki zmanjšujejo tveganja ponovitve velikih finančnih kriz, kot je bila zadnja leta 2008. Tako imenovano Volckerjevo pravilo morajo potrditi še tri regulativne agencije. Poleg Feda in FDIC morajo to storiti še Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC), Komisija za terminsko trgovanje s surovinami ter Urad nadzornika tečajev pri ministrstvu za finance. Potrditev pravila pri preostalih treh je le vprašanje časa. Predsednik Fed Ben Bernanke je dejal, da je cilj Volckerjevega pravila zmanjšati pretirana tveganja depozitarnih ustanov. Banke torej po novem v večini primerov ne bodo smele trgovati z vrednostnimi papirji za dobiček razen, če to delajo z nalogom ali vednostjo svojih strank. Omejitve pa ne veljajo za javne obveznice, od zveznih do lokalnih. Največje banke, ki imajo najmanj 50 milijard dolarjev premoženja, bodo morale nova pravila upoštevati do julija 2015, manjše banke pa imajo čas do leta 2016. Največje banke bodo morale izdelati posebne programe za upoštevanje pravil s podpisi uprave in vodilnih, o statusu teh programov pa morajo poročati že prihodnje leto. Ameriške banke in druge ustanove, ki so se igrale z denarjem za visoke dobičke, so zakuhale zadnjo veliko svetovno finančno krizo s tveganimi naložbami, ki so prinašale velike dobičke dokler se je nadaljeval razcvet nepremičninskega trga. Veliki dobički so se spremenili v ogromne izgube in brez posredovanja države, ki je s proračunskim denarjem obvarovala velike banke pred propadom, bi šel v prepad celoten svetovni finančni sistem. Administracija predsednika ZDA Baracka Obama je pritiskala na kongres naj sprejme reformo finančnih regulacij, da se zmanjšajo tveganja ponovitve podobnih velikih kriz. Zakon je bil sprejet leta 2010, eno najbolj spornih določil za bančno industrijo pa je bilo pravilo poimenovano po nekdanjem predsedniku Feda in kasneje Obamovemu gospodarskemu svetovalcu Paulu Volckerju. Temu pravilu se je bančna industrija z naklonjenimi kongresniki upirala od samega začetka. Po treh letih političnega manevriranja, oviranja in lobiranja bo pravilo očitno le uveljavljeno.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-12-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/telekom-zahtevek-neutemeljen.html	Telekom: Zahtevek neutemeljen	telekom, slovenije, republika, srbska, aneks, blic.net, prevzem	Telekom: Zahtevek neutemeljen Telekom Slovenije je zavrnil odškodninski zahtevek podjetja Tuš Telekom. Družba Telekom Slovenije je zavrnila odškodninski zahtevek družbe Tuš Telekom za plačilo odškodnine v višini 21,47 milijona evrov. Tuš od Telekoma zahteva več kot 21 milijonov evrov. (Foto: Kanal A) Zahtevek je namreč po mnenju Telekoma v celoti neutemeljen - zato ga zavrača tako po temelju kot po višini, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma. V Tuš Telekomu danes pristojni zaradi službene odsotnosti niso dosegljivi, tako da bo njihov odziv mogoče pridobiti v četrtek. Tuš Telekom se je za odškodninski zahtevek, kot je znano, odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje. Po nedavnem pisanju časnika Finance je Tuš Telekom zahtevek proti Telekomuvložil zaradi domnevne poslovne škode, nastale s favoriziranjem Siola, in sicer vse od leta 2001. Poleg tega je časnik poročal, da bo Tuš Telekom, ker Telekom Slovenije ni privolil v zahtevek, vložil tožbo. Telekomovi nakupi Telekom Slovenije se je po prevzemu internetnega ponudnika Blic.net iz Republike srbske zdaj odločil še za nakup 70-odstotnega deleža v tamkajšnjem podjetju Aneks. Za večinski delež v tej družbi bo Telekom Slovenije plačal 3,33 milijona evrov, hkrati pa bo lastnik Aneksa vstopil v lastniško strukturo Blic.neta s 30-odstotnim deležem. Načrtujejo, da se bosta podjetji s 1. januarjem prihodnjega leta združili v enovito družbo, v kateri bo imel Telekom Slovenije 70-odstotni delež. Telekom Slovenije je s prevzemom Aneksa vstopil v trenutno največjega alternativnega ponudnika storitev fiksne telefonije v Republiki srbski (Foto: POP TV) Kot so danes sporočili iz Telekoma Slovenije, so s prevzemom Aneksa vstopili v trenutno največjega alternativnega ponudnika storitev fiksne telefonije v Republiki srbski, ki je s svojimi storitvami v celoti komplementaren družbi Blic.net in lahko skupaj z njo v sorazmerno kratkem času doseže velike sinergične učinke. S prevzemom je Telekom Slovenije pridobil tudi nacionalno licenco za operaterja za storitve fiksne telefonije, ki velja na celotnem območju BiH. Aneks ima sklenjene pogodbe o medomrežni povezavi s Telekomom Srbske. Strateški cilj Telekoma Slovenije je, da z združeno družbo Blic.net/Aneks postane prvi ponudnik širokopasovnih IP-storitev na tem območju s 30-odstotnim tržnim deležem. Za to ima zaradi sorazmerno nerazvitega trga elektronskih komunikacij veliko možnosti, zlati ker bo gradil na sodobnih širokopasovni infrastrukturi in tehnologijah ter storitvah, kakršne so že uveljavljene v Sloveniji. Podjetje Aneks je bilo ustanovljeno leta 1992. V Republiki srbski je eno od vodilnih na področju razvoja in načrtovanja računalniških mrež. Glavna dejavnost podjetja so napredne rešitve sistemskih integracij. V letu 2006 so svojo dejavnost nadgradili tudi s ponudbo storitev fiksne telefonije, s katero že danes ustvarijo skoraj 70 odstotkov celotnih prihodkov. V letu 2006 je Aneks ustvaril za 2,8 milijona evrov poslovnih prihodkov in za 571.000 evrov čistega dobička. V prvi polovici tega leta so poslovni prihodki znašali 3,9 milijona evrov, čisti dobiček pa 401.000 evrov.	STA,M.M.	24ur	2007-10-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-objavila-prospekt-za-dokapitalizacijo.html	NLB objavila prospekt za dokapitalizacijo	nlb, nkbm, nova, ljubljanska, banka, dokapitalizacija, delnica, borza, kbc, blackstone	NLB objavila prospekt za dokapitalizacijo Prvi krog prodaje delnic, namenjen obstoječim lastnikom, se bo začel v četrtek. Javnost bo lahko delnice NLB kupovala od 9. maja. NLB je objavila prospekt za dokapitalizacijo. Prvi krog prodaje novoizdanih delnic, namenjen obstoječim delničarjem, se bo začel v četrtek. Če ti ne bodo izkoristili prednostne pravice, bo NLB delnice od 9. maja ponudila javnosti. Morebitni tretji krog, namenjen dobro poučenim vlagateljem, pa bo potekal od 10. junija. NLB bo izdala 898.204 delnic, ki jih bo prodajala po enotni ceni 334 evrov za delnico. Nove delnice v skupni vrednosti 300 milijonov evrov predstavljajo 11,2-odstotno povečanje osnovnega kapitala banke ter so po vsebini pravic izenačene z že obstoječimi delnicami NLB. Prodaja delnic javnosti bo potekala v treh krogih. Prvi krog prodaje, namenjene obstoječim delničarjem, bo potekal od 17. do 30. aprila. Morebitni drugi krog prodaje, namenjene javnosti, bo potekal od 9. do 29. maja. Morebitni tretji krog prodaje, namenjene dobro poučenim vlagateljem, pa bo potekal od 10. do 16. junija. Zainteresirani kupci bodo lahko v drugem krogu vpisali omejeno število delnic, ki bo odvisno od števila po izteku prvega kroga preostalih delnic. Če bo na razpolago za drugi krog 100.000 ali več delnic, bodo lahko vpisali največ 250 delnic v vrednosti največ 83.500 evrov. Če bo na razpolago med 50.000 in 100.000 delnic, jih bodo lahko vpisali največ 40 v vrednosti največ 13.360 evrov. Če pa bo na razpolago manj kot 50.000 delnic, jih bodo lahko kupili največ 20 v vrednosti največ 6.680 evrov. Vpisovanje delnic NLB bo potekalo v 61 poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji. Kot je minuli četrtek odločila vlada, bo država, 35,41-odstotna lastnica NLB, sodelovala pri dokapitalizaciji. Za ohranitev svojega deleža v NLB bo zagotovila 106,24 milijona evrov: 34,58 milijona evrov bo zagotovila iz proračuna, 55,34 milijona evrov bo zagotovila Zavarovalnica Triglav, s čimer se bo začelo povezovanje največje banke in zavarovalnice v Sloveniji, 16,32 milijona evrov pa DSU. Belgijska skupina KBC, 34-odstotna lastnica NLB, je napovedala, da pri dokapitalizaciji NLB ne bo sodelovala. Že dolgo si namreč iz NLB želi umakniti kot strateški lastnik. Po pisanju časnikov se za njen delež zanima svetovna družba za upravljanje investicijskih skladov Blackstone.	STA	24ur	2008-04-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-lth-le-niso-zagnali-strojev.html	V LTH le niso zagnali strojev	lth, tovarna, zagon, škofja, loka	V LTH le niso zagnali strojev V škofjeloškem proizvajalcu hladilnikov LTH proizvodnja danes, kljub napovedi, ni stekla. Za zagon bi uprava potrebovala pol milijona evrov. Hladilniki LTH (Foto: Kanal A) Namestnik direktorja LTH Primož Pegam je dopoldne sicer napovedal, da bo proizvodnja tekom dneva stekla, popoldne pa je pojasnil, da proizvodnja ne bo stekla ne danes ne v sredo. Ob tem je povedal še, da bodo storili vse, kar se bo dalo, da bi proizvodnja vendarle stekla v četrtek. Uprava bi za ponoven zagon tovarne hladilnikov potrebovala pol milijona evrov, dodatnega pol milijona evrov pa za izplačilo plač. Direktor Miloš Kodre je pol milijona evrov pričakoval iz novega posla in posojila. Milijona evrov so se v LTH sicer nadejali tudi po dogovoru z banko Hypo Leasing o prodaji in ponovnem najemu nepremičnin zaradi spremembe cenitve pri Novi Ljubljanski banki. Vendar do tega dogovora že prejšnji teden ni prišlo. Tako je podjetju preostala možnost prisilne poravnave ali stečaja, ki je po prepričanju vodstva slabša možnost, saj ima njihov prodajni program prihodnost in podjetje bi lahko z 230 do 250 delovnimi mesti dolgoročno preživelo in dobro poslovalo. Prisilna poravnava je najboljša za zaposlene, državo in lastnike v tem trenutku, je že pretekli teden povedal Pegam. Delavci LTH so 8. aprila protestirali, ker ni dela in plač. (Foto: Reuters) Zato namerava vodstvo LTH po 1. maju na sodišče vložiti predlog za prisilno poravnavo, v kateri naj bi dobavitelji in davčna uprava konvertirali svoje terjatve v lastniški delež. Pred tem naj bi uprava zagotovila vso potrebno dokumentacijo. Predlog prisilne poravnave predvideva konverzijo terjatev dobaviteljev in Davčne uprave RS v skupni višini 7,5 milijona evrov. Predvidena dokapitalizacija in skupna višina kapitala bi znašala okrog deset milijonov evrov. Še vedno pa bi ostale obveznosti do bank, ki jih je za okrog 14 milijonov evrov. Ob tem uprava LTH upa, da banke, s katerimi nimajo dobrih izkušenj, vendarle ne bodo rušile načrta prisilne poravnave in zahtevale takojšnjega poplačila glavnice. Delavci v LTH so v zadnjih treh mesecih zaradi likvidnostnih težav podjetja delali le približno 20 dni in še vedno čakajo na celotno poplačilo januarskih in februarskih plač.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-04-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/alples.html	V Alplesu bodo odpuščali	alples, franc, zupanc, odpuščanja, delavec, režija, plača	V Alplesu bodo odpuščali V Alplesu, kjer so v zadnjih treh letih odpustili okoli 70 zaposlenih, bo brez dela ostalo še 20 delavcev. Za odpuščene, ki bodo postali socialni problem, nameravajo ustanoviti poseben fond za morebitno potrebno finančno pomoč. Direktor Alplesa Franc Zupanc je povedal, da zadnja tri leta optimizirajo stroške in posledično tudi odpuščajo. Pred tem je bilo okoli 300 zaposlenih, zdaj jih je še 230. Od odpuščenih jih je šlo nekaj na čakanje in nato v pokoj, nekaj pa takoj v pokoj. Med krizo je upadla prodaja pohištva. (Foto: Thinkstock) V prihodnjih mesecih bodo odpustili še okoli 20 zaposlenih, tako med delavci kot v režiji. Vsi so bili po direktorjevih besedah že obveščeni. Nekaj jih je tik pred pokojem, nekaj bo rednega odpuščanja, je pojasnil. Zatrdil je, da so pri odločanju, kdo bo ostal brez dela, upoštevali socialne vidike in sposobnost. Za odpuščene, ki bodo postali socialni problem, nameravajo ustanoviti poseben fond, iz katerega jim bodo po potrebi lahko finančno pomagali. Plače so redne Iz revidiranega letnega poročila, objavljenega na Ajpesu, je razvidno, da ima direktor letno bruto plačo 62.671 evrov, kar je 5222 evrov bruto mesečno. Po njegovih besedah so plače določene po kolektivni pogodbi, razmerja so normalna in primerna . Pri njih so zaposleni arhitekti, inženirji, ki imajo višje plače, in delavci, med katerimi imajo nekateri tudi minimalno plačo, ki je 784 evrov bruto. Po njegovih besedah so plače redne, dobili so regres, lani so imeli dobiček. Podjetje dela normalno, težava je v obsegu poslovanja, je pojasnil. Prodaja je v Sloveniji namreč zaradi krize močno padla, manj je tudi izvoza. Ne izključuje morebitnega vnovičnega odpuščanja, lahko pa bomo čez dve leti spet zaposlovali .	Špela Zupan	24ur	2013-07-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-krize-prostitutke-ob-delo.html	Zaradi krize prostitutke ob delo	prostitucija, finančna, kriza, upad, promet, prostitutka, španija	Zaradi krize prostitutke ob delo Svetovna finančna kriza je udarila tudi prostitutke v nekaterih državah. V Španiji se je tako za 40 odstotkov zmanjšal obisk javnih hiš. Finančna kriza, v kateri so se znašle praktično vse svetovne države, se pozna tudi v prostituciji. Iz Španije prihajajo novice, da se je obisk tamkašnjih javnih hiš od začetka krize zmanjšal skoraj za polovico. Prostitutke v Španiji imajo za 40 odstotkov manj prometa. Kriva naj bi bila finančna kriza. (Foto: Reuters) Podatki o tem, za koliko se je dejansko zmanjšal obisk kraljic noči, sicer niso natančni, saj ni znano, koliko je prostitutk v Španiji in koliko klubov ponuja tudi spremljevalke za eno noč. Neuradna številka je 300.000 prostitutk v državi, od katerih jih 6.000 ponuja svoje usluge na ulici, okoli 96.000 pa po klubih, ki poleg pijače ilegalno ponujajo tudi prostitutke. Po nekaterih podatkih španski moški na dan skupno porabijo 50 milijonov evrov za prostitutke. Eden od največjih in najbolj znanih bordelov na svetu v bližini Valencie, kjer je gostom na voljo več kot 20 sob, nočni klub in celo trgovine, že čuti posledice manjšega obiska. Cene 200 evrov za uporabo sobe, si marsikateri moški pač ne more več privoščiti. Zanimivo pa je, da je vedno več prostitutk. Kot pojasnjuje nekdanja prostitutka, danes pa receptorka bordela, številne ne preživijo meseca le z redno plačo, prostitucija pa je način, da zaslužijo še nekaj zraven. V ZDA še naprej pohotni Finančna kriza pa ni zmanjšala prometa prostitutkam v ZDA. Edine, ki čutijo posledice krize, so spremljevalke za gospode iz visoke družbe, ki računajo tudi po tisoč dolarjev na uro, za druge pa ostaja posel nespremenjen. Manj dela imajo v ZDA prostitutke iz visoke družbe. (Foto: Reuters) “Tečaji se znižujejo, gospodarstvo je v krizi, a me tega ne občutimo. Še vedno smo polno zaposlene. Če so moški pohotni, bodo prišli k nam,” pojasnjuje 24-letna Dylan, neuspešna manekenka, ki je postala prostitutka. Dela v bližini Wall Streeta, madam v njenem bordelu pa za eno uro odrasle zabave računa 260 dolarjev. Priznava pa, da so se zmanjšale napitnine in količina ur, ki jih pri njej zakupijo redne stranke.	M.K.	24ur	2008-10-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-vse-je-vedel-za-manipulacije-vse-kaze-da-le-omejeno-stevilo-oseb.html	Kdo vse je vedel za manipulacije? Vse kaže, da le omejeno število oseb	izpust, ogljikov, dioksid, osebni, avtomobil, poročilo, icct, volkswagen, preiskava, manipulacija	Kdo vse je vedel za manipulacije? Vse kaže, da le omejeno število oseb Preiskava v Volkswagnu kaže na le omejeno število tistih, ki so vedeli za manipulacije. Je pa predsednik uprave razkril, da bodo teste izpustov opravljali na nov način, vse rezultate pa bo pregledal in potrdil še zunanji nadzornik. (Foto: Reuters) Predsednik nadzornega sveta avtomobilskega giganta Volkswagen Hans Dieter Pötsch je sporočil, da so sprejeli ukrepe, s katerimi bi preprečili morebitne nove manipulacije. Spomnimo, da je Volkswagen v nemilost padel po septembrskem razkritju, da je 11 milijonov dizelskih vozil po svetu opremil s sporno programsko opremo. Ta je med uradnim testiranjem prilagodila izpuste škodljivih snovi, ob normalni vožnji pa se je izključila. Dejansko so Volkswagnovi dizli med običajno vožnjo izpustili v ozračje tudi 40-krat več škodljivih snovi, kot dovoljujejo ameriški standardi, ki so sicer višji od evropskih. Spornih naj bi bilo več kot 11 milijonov vozil znamk Volkswagen, Audi, Seat in Ĺ koda. Sledila so številna razkritja o manipulacijah in goljufanju, ki so močno oškodovala ugled koncerna. Podjetje pa prvič po 20 letih posluje v rdečih številkah. Pötsch je danes napovedal, da bodo nova testiranja potekala med normalno vožnjo. Vse rezultate pa bo najprej preverila notranja skupina za nadzor, nato pa še zunanja. Za škandal bodo odgovorne osebe odgovarjale, ne bodo prizanesli niti vrhunskim menedžerjem v podjetju. Je pa preiskava pokazala, da je za manipulacije vedela le manjša skupina ljudi, ki pa je bila v te laži tudi aktivno vključena. Pötsch je povedal, da pri interni preiskavi škandala sodeluje okoli 450 strokovnjakov, vendar pa kaj več o odgovornih za manipulacije pri okoli 11 milijonih Volkswagnovih dizelskih vozil za zdaj ne more povedati, dokler izsledki ne bodo absolutno vodotesni . Cilj je, da končno poročilo pripravijo do skupščine podjetja, napovedane za 21. april 2016, je še povedal Pötsch. V preiskavi so doslej pregledali 1500 elektronskih nosilcev podatkov. Izvedli so 87 pogovorov z zaposlenimi. Ĺ e več pa jih bo sledilo, je povedal Pötsch.	STA,M.M.	24ur	2015-12-10 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/veliki-malcek-ki-naj-bi-novomescanom-prinesel-pol-milijarde-evrov.html	Veliki malček naj bi Novomeščanom prinesel pol milijarde evrov	revoz, smart, forfour	Veliki malček naj bi Novomeščanom prinesel pol milijarde evrov V Nemčiji so predstavili prvega smarta za štiri osebe. Novica je še kako pomembna tudi za Slovenijo. Izdelovali ga bodo namreč v Revozu, prinesel pa naj bi jim pol milijarde evrov zaslužka. Model forfour je dolg 3,49 metra oziroma 80 centimetrov daljši od modelov fortwo. Izhodiščna cena zanj bo postavljena pri 11.000 evrih, v prodaji bo od 22. novembra. Smart forfour bo tako šest centimetrov krajši in 1000 evrov cenejši od štirisedežnega konkurenčnega Fiatovega modela 500. Konkurenta bo imel tudi v modelih nemških avtomobilskih družb Volkswagen in Opel – slednji je v lasti ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors – up! in adam. Nemški proizvajalec avtomobilov Smart, ki je v lasti avtomobilskega velikana Daimler, je v Berlinu predstavil novi model forfour, njihov edini avtomobil s štirimi sedeži, ter prenovljeni model fortwo z dvema sedežema. Forfour bodo za cel svet izdelovali v novomeškem podjetju Revoz, prinesel pa naj bi jim pol milijarde evrov. Prvič ni šlo. Bo drugič bolje? Smart se je s štirisedežnikom v preteklosti že poizkusil, a pri tem ni bil uspešen. Vozilo je izdelal na podlagi modela colt japonskega avtomobilskega proizvajalca Mitshubishi Motors. Projekt je leta 2006 opustil po vsega dveh letih. Da bi se izognil napakam iz preteklosti in znižal stroške, se je Daimler tokrat povezal s francoskim avtomobilskim velikanom Renault. Forfour in novi fortwo sta bila tako razvita skupaj z novim Renaultovim twingom in imata 75 odstotkov enakih delov. Novomeščan ... Forfour bo za cel svet proizvajal novomeški Revoz, medtem ko bodo novega fortwo sestavljali v Daimlerjevi tovarni v Hambachu v Franciji. (Foto: Reuters) Proizvodna linija v Novem mestu bo del investicijskega projekta Edison, skupaj vrednega 450 milijonov evrov. Slovenija je zanj skupaj 22,5 milijona evrov subvencij, ki jih bo podjetje v prihodnjih letih prejemalo na podlagi predloženih dokazil. Časnik Finance danes piše, da bo forfour Revozu prinesel pol milijarde evrov. Smart še ni osvojil src voznikov V Daimlerju upajo, da jim bo sodelovanje z Renaultom pomagalo znamko Smart znova narediti dobičkonosno. Prodaja avtomobilov te znamke namreč ne izpolnjuje pričakovanj. Smart fortwo ni nikoli dosegel prodajnega cilja 200.000 vozil letno. Leta 2008 je bilo prodanih 140.000 teh avtomobilov, lani pa že manj kot 100.000. Trg mestnih avtomobilov naj bi bil sicer zelo perspektiven. Glede na to, da se urbano prebivalstvo povečuje, bi se lahko prodaja mestnih vozil do konca desetletja okrepila za 35 odstotkov na okoli 6,2 milijona, so ocenili v IHS Automotive.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2014-07-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/financna-kriza-kako-resiti-slovenijo.html	Finančna kriza: Kako rešiti Slovenijo?	kriza, finančna, lahovnik, državni, svet kriza, ukrep, gradbeni, sektor, trgovec	Finančna kriza: Kako rešiti Slovenijo? Situacija je zapletena, a če bomo iskali prave rešitve, lahko Slovenija iz finančne krize izide tudi močnejša, je povedal Lahovnik, ki ga je Pahor predlagal za novega gospodarskega ministra. Udeleženci posveta o finančni krizi, ki je danes potekal v državnem svetu, so podali vrsto predlogov, kako naj Slovenija, ki tudi že čuti posledice svetovnih finančnih pretresov in spremljajočega gospodarskega upočasnjevanja, ukrepa. Situacija je zapletena, a če bomo iskali prave rešitve, lahko Slovenija iz nje izide tudi močnejša, je povedal državnozborski poslanec Matej Lahovnik, ki ga je mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor predlagal za novega gospodarskega ministra. Pri tem je Lahovnik kot osnovno dilemo omenil to, ali dati poudarek samo horizontalnim ukrepom, ki so jih vsi enako deležni, torej celotno gospodarstvo, ali pa tudi parcialno pogledati, kaj se bo dogajalo v posameznih sektorjih v prihodnosti. Matej Lahovnik (Foto: Dare Čekeliš) Med ukrepi je na prvem mestu omenil razbremenitev gospodarstva, pri čemer je kot primer navedel investicijske olajšave. Poleg tega je izpostavil še pomembnost aktivne politike zaposlovanja, pospešitev gospodarske rasti z različnimi infrastrukturnimi projekti in kot vir sredstev zmanjšanje deleža izdatkov za obrambo. Dotaknil se je sicer tudi plačne reforme v javnem sektorju. Po mojih podatkih je vlada porabila dodatno pol milijarde evrov za plače v javnem sektorju zato, da so vsi zdaj nezadovoljni. To je bil najslabše investiran denar, je povedal. Slovenske banke so po Lahovnikovih besedah v precej boljši kondiciji kot drugod, nimajo na primer toliko t. i. okuženega premoženja, vendar pa tudi njih hromi nezaupanje v mednarodnem finančnem sektorju. Pri tem je Lahovnik kot največjo prednost Slovenije izpostavil to, da v preteklosti ni upoštevala nasvetov mednarodnih finančnih ustanov, češ da so slovenske banke premalo internacionalizirane in premalo uporabljajo izvedene finančne instrumente. Mencinger: Slovenija zašla na krivo pot Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v zvezi z odpuščanji dejal, da to, da se v tem trenutku odpušča predvsem delavce za določen čas ali delavce prek agencij, ni nobena tolažba. Zaradi zmanjševanja zaposlenih je namreč manjši prispevek v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ekonomist Jože Mencinger je poudaril, da je slovenska ekonomska politika od samega začetka omogočala neko normalno in uravnoteženo rast, po letu 2004 pa je iz različnih razlogov Slovenija zašla na krivo pot s prehitro gospodarsko rastjo, ki je temeljila na tujih prihrankih. Po njegovih besedah mora država v času aktualne krize poskušati reševati vsako podjetje. Socialni stroški propada podjetja so najbrž bistveno večji, kot pa bi bila državna pomoč, je pojasnil in dodal, da morajo tudi lastniki podjetij izkazati svojo odgovornost do družbe, v kateri živijo. Kriza se bo dotaknila vseh Bančno stran je med drugimi zastopal predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič, ki je izpostavil nujnost tega, da vsi prispevajo svoj del truda in žrtve za rešitev nastale situacije, saj se bo kriza dotaknila vseh. Dosedanji ukrepi slovenske vlade so po njegovih besedah v tem trenutku ustrezni in zadostni, bodo pa v naslednjih dveh letih potrebni strukturni ukrepi države. Banke so pri tem dolžne, tako pravi Kovačič, zavarovati oziroma znižati prevelike izpostavljenosti in zagotoviti dovolj likvidnosti za ohranjanje zaupanja. Poleg tega je potrebno zavedanje, da je podporo realnemu sektorju treba nuditi tudi za ceno bistvenega znižanja kratkoročnih dobičkov bančnega sektorja. Najpomembnejše je namreč ohraniti zdrave gospodarske enote za čas po krizi. Trgovci občutijo krizo Žiga Debeljak (Foto: POP TV) Posledice finančne krize sicer že občuti slovenska trgovina. Kot je povedal prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak, se posledice čutijo v obliki upadanja zaupanja potrošnikov in zaupanja v trgovinski dejavnosti, strukture in obsega potrošnje, oteženega dostopa do dolgoročnih virov financiranja za nove projekte in povečanja stroškov financiranja ter povečevanja plačilne nediscipline v nabavno-prodajni verigi. Trgovska podjetja se na to, tako pravi Debeljak, odzivajo s prilagoditvijo ponudbe spremembam v povpraševanju, omejitvijo investicijskih aktivnosti, stroškovno racionalizacijo in omejevanjem tveganj. Zmanjševanja števila zaposlenih zaenkrat ne načrtujejo, pač pa omejevanje novega zaposlovanja. Gradbeni sektor: Čim prej premagati krč Slovenski gradbeni sektor, kot je povedal Gašper Marc iz Primorja, zaradi finančne krize in posledičnih visokih obrestnih mer ter zaostrenih meril dostopa do finančnih virov doživlja upočasnjevanje uresničevanja investicij in zmanjševanje kupne moči ekonomskih subjektov. Pri tem je Marc izpostavil, da so še posebej nepremičninski projekti zelo odvisni od virov financiranja s strani bank. Prva dama Vegrada Hilda Tovšak pa je poudarila, da je treba sedanji krč, ko vsi čakajo, kaj se bo zgodilo, čim prej premagati. Podjetja namreč ne morejo čakati. V Vegradu se na krizo prilagajajo z zniževanjem stroškov in iskanjem novih poslov doma in v tujini. Pri tem potrebujejo kakovostne bančne garancije, zato od bank pričakujejo, da jim vsaj ne spreminjajo pogojev zanje. Do odpuščanj bo sicer prišlo, če se bo zmanjšal obseg dela, kar pa bodo poskušali preprečiti, je še dejala Tovšakova in izpostavila pomen dialoga med realnim sektorjem, finančnim sektorjem, državo in sindikati.	STA,M.M.	24ur	2008-11-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/dars-lani-podvojil-dobicek-za-obveznosti-bo-dovolj.html	Dars lani podvojil dobiček, za obveznosti bo dovolj	dars, prihodki, dobiček, nadzorni, svet	Dars lani podvojil dobiček, za obveznosti bo dovolj Dars je lani beležil 45,3 milijona evrov čistega dobička. Nadzorni svet družbe je tako ugotovil, da bo družba sposobna poravnati obveznosti, ki jih bo letos za 327,89 milijona evrov. (Foto: PU Novo mesto) Družba za avtoceste v RS (Dars) je lani beležila 45,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 94 odstotkov več kot leto prej. Kot je Dars danes objavil na spletni strani Ljubljanske borze, so nadzorniki na sredini seji na podlagi predhodnih podatkov ugotovili, da se je dobiček pred davki s predlanskih 29,4 milijona evrov zvišal na 54,6 milijona evrov. Prihodki iz poslovanja so se zvišali za tri odstotke, poslovni stroški pa so upadli za pet odstotkov. Dobiček iz poslovanja se je zvišal za osem odstotkov, čisti dobiček pa za 94 odstotkov. Analiza poslovanja leta 2013 kaže, da se strateške usmeritve družbe, ki jih je uprava družbe uspešno prilagodila spremenjenemu gospodarskemu in družbenemu okolju, saj je že s koncem leta 2012 začela izvajati proces prilagoditve poslovnih procesov, spremembe organizacijske sheme in sistemizacije delovnih mest, izkazujejo v trendu rasti prihodkov, čistega poslovnega izida ter padanja odhodkov in stroškov Darsa in hkratnemu trendu rasti kazalnikov prihodkov in padanja stroškov in odhodkov na kilometer avtocest, pravijo v družbi. V letu 2013 je zapadlo v plačilo 142,6 milijona evrov glavnic in 51,5 milijona evrov obresti. Dars ima za pokritje obveznosti v letošnjem letu zagotovljenih 327,89 milijona evrov. V plačilo namreč zapade za 266,97 milijona evrov glavnic, družba pa ocenjuje, da bo glede na gibanje obrestnih mer v plačilo zapadlo 60,92 milijona evrov obresti. V letu 2015 pa v plačilo zapade skupno 264,44 milijona evrov obveznosti, in sicer 208,24 milijona evrov glavnic in 56,2 milijona evrov obresti. S tem je Dars sposoben poravnati svoje obveznosti, so zapisali v družbi. Nadzorni svet je obravnaval tudi poročilo glede izvajanja aktivnosti nudenja pomoči civilni zaščiti za odpravo posledic naravne nesreče.	STA,Natalija Švab	24ur	2014-03-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spet-lahko-tocimo-ceneje.html	Spet lahko točimo ceneje .	bencin, naftni, derivati, cena, dizel	Spet lahko točimo ceneje ... ... a le malenkost. Vlada je namreč z dvigom trošarin preprečila občutnejši padec cen pogonskih goriv. 95-oktanski bencin po novem tako stane 1,427 evra, 100-oktanski pa 1,452 evra. Oba sta se se pocenila za približno cent. (Foto: Reuters) Čeprav je vlada zvišala trošarine za energente, so se cene naftnih derivatov v Sloveniji opolnoči že tretjič zapored znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,8 centa, na 1,427 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 1,1 centa, na 1,452 evra, dizelsko gorivo za 1,1 centa, na 1,309 evra, kurilno olje pa za 1,2 centa, na 0,991 evra za liter. Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji spremenila trošarine za energente. Trošarino za neosvinčeni bencin je zvišala s 490,67 evra na 496,98 evra za 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon s 362,21 evra na 370,97 evra in za plinsko olje za ogrevanje s 70,49 evra na 80,86 evra za 1000 litrov.	STA	24ur	2012-05-29 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/letos-priblizno-petodstoten-padec-bdp.html	Letos približno petodstoten padec BDP	križanič, dbp, finance, pahor, primankljaj	Letos približno petodstoten padec BDP Slovenija bo letos zabeležila zmanjšanje obsega BDP za okoli pet odstotkov, ocenjuje minister Križanič. To je tista vzdržna številka, zaradi katere lahko primanjkljaj pokrijemo brez večjih skrbi, pa pravi Pahor. Franc Križanič (Foto: Dare Čekeliš) Finančni minister Franc Križanič na podlagi javnofinančnih prihodkov ocenjuje, da bo Slovenija letos zabeležila zmanjšanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za okoli pet odstotkov. Je pa preuranjeno razpravljati o tem, saj ne vemo, kakšna bodo gibanja v tretjem in četrtem četrtletju, je dejal. Od avgusta naprej so se razmere izrazito izboljšale, je dejal Križanič. Napovedi za konec tega leta se izboljšujejo, je dejal tudi premier Borut Pahor. V prihodnjih dveh letih vlada pričakuje stagnacijo gospodarske aktivnosti, zato po Pahorjevih besedah ne sme dovoliti, da bi proračunski primanjkljaj presegel pet odstotkov BDP. To je tista vzdržna številka, zaradi katere lahko primanjkljaj pokrijemo brez večjih skrbi, je dejal. Vlada danes ni opravila obravnave jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2009, ki jo pripravljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti namreč še ni pripravljen, a bo po Križaničevih besedah izrazito povečal investicije, zaradi česar naj bi bila Umarjeva ocena ugodnejša. Pahor pa je izrazil upanje, da bo socialni dialog prinesel rezultate. Moramo poskrbeti, da v proračunu ne bodo le plače in pokojnine, temveč se bo našel prostor tudi za investicije, je dejal. Križanič pričakuje, da bo Umar pri pripravi jesenske napovedi upošteval multiplikativne učinke javnih investicij v prihodnjem letu. Evropska sredstva, namenjena pretežno tem investicijam, se namreč izrazito povečujejo. Poleg tega se začenjajo tudi nekatere velike energetske investicije, tako da naj bi bili njihovi učinki na gospodarsko rast večji od sedanjih pričakovanj. Slovenija naj bi sicer prihodnje leto zabeležila gospodarsko rast v višini enega odstotka. Pahor je ponovil, da vlada v času krize posveča veliko pozornost solidarnosti. Bremena krize smo poskušali porazdeliti, kolikor je le mogoče pošteno, je dejal ter dodal, da je treba upoštevati medgeneracijsko solidarnost.	STA,V.L.	24ur	2009-09-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hit-se-vedno-brez-predsednika-uprave.html	Hit še vedno brez predsednika uprave	nadzorni, svet, nadzorniki, marko, jaklič	Hit še vedno brez predsednika uprave Nadzorniki Hita še vedno niso izbrali novega predsednika uprave. Vseh pet kandidatov je še v igri, je poudaril predsednik nadzornega sveta Jaklič. Hit še vedno nima novega predsednika uprave. (Foto: POP TV) Nadzorni svet družbe Hit po šestih urah razprave ni izbral novega predsednika uprave, kar pa naj bi se zgodilo v prvi polovici prihodnjega tedna, je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Marko Jaklič. Nadzorniki so se še pogovorili s predstavniki sindikatov in se seznanili s poslovanjem Hita, ki je pod načrti, saj družba beleži izgubo. Vseh pet kandidatov je še v igri, je poudaril Jaklič. Po njegovih besedah so nadzorniki Hita danes soočili mnenja, ocene ter argumente in protiargumente o posameznem kandidatu. Soglasja niti niso iskali, saj so bili daleč od tega, da bi glasovali o novem predsedniku uprave, je pojasnil. Sestanek prihodnji teden Nadzorni svet Hita se bo tako ponovno sestal v prvi polovici prihodnjega tedna, morda tudi v Ljubljani, sestanek pa bi počasi že lahko pripeljal do odločitve , je ocenil Jaklič. Do takrat naj bi od petih kandidatov, ki so jih izbrali med 19 prijavljenimi na javni razpis, pridobili informacije, ki so bile doslej izpostavljene kot ne dovolj jasne . Nobeden kandidat ni idealen, zato se pri vsakem pogovarjajo o pozitivnih in negativnih stvareh, je dejal.	STA	24ur	2009-05-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nagradni-fotografski-natecaj.html	Nagradni fotografski natečaj	Nagradni, fotografski, natečaj, pr, sporočilo	Nagradni fotografski natečaj Pod okriljem blagovne znamke Modra energija poteka do 25. 2. 2010 nagradni fotografski natečaj z naslovom Slovenska reka. Pošljite fotografijo slovenske reke, ki vas je napolnila s pozitivno energijo. Izbrane fotografije bodo nagrajene. Ste uživali v čolnarjenju na Kolpi, večernemu sprehodu ob Savi, ribarjenju ob Muri, ste zaplavali v Soči? So vas nadušile jutranje meglice nad reko ali odsev oblakov v njej? Fotografijo slovenske reke, ki vas je napolnila s pozitivno energijo skupaj z zahtevanimi podatki najkasneje do 25. 2. 2010 pošljite prek spletnega obrazca. Fotografije bo ocenjevala žirija pod vodstvom mednarodno priznanega fotoreporterja Arneja Hodaliča. Tri zmagovalne fotografije bomo nagradili z darilnimi boni Nikon v vrednosti 500 €. Najboljša fotografija pa bo objavljena v marčni številki revije National Geographic. Razstava 50 najboljših fotografij bo v prenovljenem Kino Šiška. Otvoritev razstave bo 22. marca 2010, na svetovni dan voda, trajala pa bo do 12. aprila 2010. Zmagovalci natečaja bodo 15. 3. 2010 objavljeni na spletni strani Modre energije. Organizator nagradnega natečaja je družba Holding Slovenske elektrarne. Tudi s tem dejanjem boste prispevali k ohranjaju slovenskih rek in k spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije. Modra energija je torej električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek. Pri njeni proizvodnji ne izrabljamo dragocenih fosilnih goriv. Delovanje slovenskih hidroelektrarn ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za ekološko primerno vpetost objektov v okolico.	T.M.	24ur	2009-11-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/svea-delavci-bodo-stavko-zamrznili-do-poplacila-terjatev.html	Svea: delavci bodo stavko zamrznili do poplačila terjatev	svea, stavka, delo, delavec, terjatev, denar, plača, država, pomoč, podjetje	Svea: delavci bodo stavko zamrznili do poplačila terjatev Sveini delavci so se odločili, da bodo stavko zamrznili. Delo bo v ponedeljek sicer potekalo v zmanjšanem obsegu, saj jim primanjkuje repromateriala. Stavka bo tako zamrznjena, dokler ne bodo poplačane njihove terjatve. Delavci zagorske Svee, ki so s stavko začeli v ponedeljek, bodo stavkali še danes, potem pa bodo stavko zamrznili. V ponedeljek bodo začeli delati v zmanjšanem obsegu, ker jim primanjkuje tudi repromateriala, je danes povedal predsednik podjetniškega sindikata Antonio Buovski. Dejal je tudi, da bo stavka zamrznjena, dokler ne bodo poplačane njihove terjatve. Zahteve stavkajočih delavcev pa so izplačilo že zapadlih terjatev iz naslova plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Stavka v Svei (Foto: POP TV) Vlada je na četrtkovi seji potrdila državno pomoč za Sveo. Banke morajo konvertirati šest milijonov evrov terjatev v lastniški delež, družba bo dobila skoraj 1,4 milijona evrov kratkoročnega kredita, v drugi fazi pa bo država dala še 3,6 milijona evrov poroštva za dolgoročno posojilo. Določene zaveze mora izpeljati tudi Svea, sicer sledi stečaj. Kot je po seji vlade pojasnil gospodarski minister Stanko Stepišnik, se mora Svea zavezati, da tri leta ne bo izplačevala dividend in bo imela zmerno maso plač, torej ne bo pretiravala . Hkrati se mora Občina Zagorje za tri leta odpovedati nadomestilu za stavbna zemljišča, ob čemer minister pojasnjuje, da ne ve, kako bodo to urejali v primeru novega davka. Občina mora tudi pomagati pri zaposlitvi presežnih delavcev, ki jih je zdaj 180. Stepišnik je omenil možnost prestrukturiranja, kar morajo izpeljati v treh mesecih. Po prestrukturiranju naj bi v Svei ostalo 130 zaposlenih. Uprava Svee mora v roku treh mesecev pripraviti program celovitega prestrukturiranja, ki bo družbi povrnil dolgoročno konkurenčno sposobnost preživetja na trgu in dolgoročno plačilno sposobnost. Razmerje med dobičkom iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki ter zadolženostjo podjetja mora biti ena proti tri. Generalna direktorica Svee Sonja Klopčič je pred dnevi dejala, da bi z državno pomočjo prebrodili najtežje obdobje, vendar je treba družbo prestrukturirati. Kot je pojasnila, družbo čaka še veliko korakov, da bi postala trajnostno uspešna. Po njeni oceni ima Svea trenutno za okoli 700.000 evrov naročil, ki jih ne more izpolniti zaradi pomanjkanja obratnega kapitala, dolgovi družbe skupaj z najetimi krediti in obveznostmi do delavcev in dobaviteljev pa znašajo 11 milijonov evrov.	STA	24ur	2013-06-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/proizvodnja-slovenske-industrije-novembra-krepko-upadla.html	Proizvodnja slovenske industrije novembra krepko upadla	industrija, proizvodnja, upad, statistični, urad, podatki, november	Proizvodnja slovenske industrije novembra krepko upadla Po podatkih statističnega urada je novembra proizvodnja v industriji v primerjavi z oktobrom padla za 12,8 odstotka, v primerjavi z novembrom 2007 pa za 12 odstotkov. Industrijska proizvodnja v Sloveniji je novembra padla za 12,8 odstotka. (Foto: POP TV) Obseg industrijske proizvodnje je bil novembra lani za 12,8 odstotka nižji kot oktobra, v primerjavi s predlanskim novembrom pa se je znižal za 12 odstotkov, so sporočili iz državnega statističnega urada. Industrijska proizvodnja je bila v prvih enajstih mesecih lani glede na isto obdobje predlani nižja za 0,6 odstotka. Novembra lani se je v primerjavi z oktobrom po dejavnostih za 13,7 odstotka zmanjšal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in za 4,9 odstotka v rudarstvu, povečal se je edino v oskrbi z elektriko, plinom in vodo, in sicer za 0,9 odstotka. Glede na namen porabe proizvodov se je v lanskem novembru v primerjavi z mesecem prej najbolj zmanjšal obseg proizvodnje pri proizvodih za široko porabo, in sicer za 18,2 odstotka. Proizvodnja surovin se je zmanjšala za devet odstotkov, proizvodov za vmesno porabo pa za 6,1 odstotka. Zaloge industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile novembra lani za odstotek višje kot oktobra, v primerjavi s predlanskim novembrom pa so se povečale za 7,9 odstotka. Manjši primanjkljaj v blagovni menjavi V blagovni menjavi je bil novembra lani manjši primanjkljaj. Slovenija je izvozila za 1,49 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 1,70 milijarde evrov. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je novembra znašal 212,17 milijona evrov, kar je 87,78 milijona evrov manj kot oktobra. Pokritost uvoza z izvozom je bila novembra 87,6-odstotna. V primerjavi z novembrom 2007 pa sta tako izvoz kot uvoz upadla. Po danes objavljenih začasnih podatkih državnega statističnega urada je bil izvoz v lanskem novembru vrednostno za 14,2 odstotka nižji kot novembra 2007, vrednost uvoza pa je bila za 13,6 odstotka nižja kot novembra 2007. Burger: Slovenska industrija je proizvodnjo prilagodila trendom povpraševanja (Foto: Tomaž Ungar) Slovenski industrijski proizvajalci so očitno prepoznali trende padca povpraševanja in temu prilagodili svojo proizvodnjo, je dejal Janko Burger z ministrstva za gospodarstvo. Na ministrstvu ocenjujejo, da glede na svetovne trende vsaj v bližnjem obdobju še ne kaže na preobrat. Računamo na to, da se bo proizvodnja ustalila na sedanjih ravneh in se ne bo še zmanjševala. Je pa to odvisno od svetovnih trgov, na katere je vezano slovensko gospodarstvo, pravi Burger.	STA	24ur	2009-01-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zadnje-ponudbe-za-odkup-palome.html	Za Palomo ena ponudba	paloma, nakup, violeta, bih, madžarska, paper, more, pregled, ponudba, odkup	Za Palomo ena ponudba Za nakup državnega deleža Palome je uradno prispela ena ponudba. Kdo bi rad odkupil omenjeni delež pa ni znano. Opoldne se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup 71-odstotnega državnega deleža Palome, v Kapitalski družbi (Kad) pa so potrdili, da so do roka prejeli eno ponudbo. Kdo je ponudbo oddal pa niso želeli povedati. Kad je sicer skupaj s Slovensko odškodninsko družbo (Sod) lastnik omenjenega državnega deleža tovarne papirja iz Sladkega vrha. Za nov poskus privatizacije Palome sta se pred tem sicer neuradno zanimali dve tuji podjetji, ki sta nedavno že opravili prvi skrbni pregled. Gre za madžarski Paper & More in bosansko Violeto, ki sta pred kratkim izkoristila možnost izvedbe prve faze skrbnega pregleda, zato je moč sklepati, da je uradni ponudnik prav eno izmed omenjenih podjetij. (Foto: POP TV) Kot je pojasnila direktorica oddelka za strateško komuniciranje v Kadu Vesna Razpotnik bo lahko ponudnik, če bo po pregledu vložene dokumentacije izpolnjeval v vabilu navedene pogoje, med 15. in 18. decembrom opravil drugo fazo skrbnega pregleda. Več informacij bo po njenih besedah na voljo po seji skupščine družbe, ki bo 1. decembra in na kateri bodo med drugim odločali tudi o dokapitalizaciji podjetja. Zavezujoča ponudba mora vsebovati tudi program nadaljnjega razvoja družbe za prihodnja štiri leta, veljavna pa bo le, če se se bo ponudnik zavezal veljavnosti tudi v primeru, če bi bil v Palomi medtem uveden stečajni ali kakšen drug postopek. Ker bodo delničarji Palome na skupščini 1. decembra odločali o predlagani dokapitalizaciji v višini 20 milijonov evrov, ki jo je skupaj s sanacijskim načrtom podjetja nedavno podprl tudi nadzorni svet družbe, bo v skladu z razpisom ponudniku omogočena tudi možnost, da kot morebitni novi večinski lastnik pri dokapitalizaciji sodeluje.	STA,D.Š.,Tea Šavor	24ur	2008-11-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tvm-spet-smo-sami-s-svojimi-tezavami.html	TVM: Spet smo sami s svojimi težavami	tvm, kad, viator, vektor, delavec, tovarna, vozil, maribor, lastništvo	TVM: Spet smo sami s svojimi težavami Viator & Vektor in Kad glede reševanja Tovarne vozil Maribor nista našla skupnega jezika. Zaposleni se bodo morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav ne vidijo nobene alternative. Okoli 140 zaposlenih v Tovarni vozil Maribor (TVM) je danes nestrpno pričakovalo informacije iz Ljubljane o tem, ali so se njihovi lastniki, družba Viator & Vektor, morda uspeli dogovoriti s Kapitalsko družbo (Kad) za lastniški vstop slednjega v podjetje. Prvi sindikalist in vodja stavkovnega odbora Franjo Trojner je izvedel, da tudi iz te možnosti ne bo nič. Kot je dejal, se je pogovarjal z izvršnim direktorjem Posebne družba za podjetniško svetovanje Matejem Golobom Matzelejem, ki mu je potrdil, da je danes vzpostavil stik z Viator & Vektorjem, vendar se v pogovoru niso našli . Enostavno s svojimi poslovnimi odločitvami niso prišli skupaj. Kot razumem, je zgodba, kar se tega tiče, zaključena, to pa pomeni, da smo spet sami s svojimi težavami, je dejal Trojner, ki je še dodal, da se bodo zaposleni morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav trenutno ne pozna nobene nove alternative. Delavci TVM od danes naprej stavkajo na svojih domovih. (Foto: Mia Media) Sicer pa je prvi mož Viator & Vektorja Zdenko Pavček ob sredinem obisku v mariborskem podjetju dejal, da so pismo o nameri za lastniški vstop v TVM podpisali z enim od arabskih poslovnih partnerjev, a ta naj ne bi bil dovolj zavezujoč. Za danes je napovedal pogovore z bankami za zagotovitev bančnih garancij, a za zdaj ni znano, ali je pri tem imel kaj uspeha. Iz uprave Viator & Vektorja so sporočili le, da v zvezi s TVM izjav ne morejo dati. Usoda delavcev mariborskega proizvajalca nizkopodnih avtobusov, ki stavkajo že od začetka leta, je tako znova popolna neznanka. V sredo so sicer vendarle dobili poplačano razliko med decembra nakazano akontacijo novembrske plače do polne plače, poplačane so bile tudi jubilejne plače. Še vedno ostaja neporavnanih okoli 300 evrov lanskega regresa in cela decembrska plača, delavci pa od danes stavkajo na svojih domovih.	STA,Urša Zupan	24ur	2011-01-21 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/evropski-parlament-potrdil-resolucijo-o-ttip.html	Evropski parlament potrdil resolucijo o TTIP	ttip, resolucija, trgovinski, sporazum	Evropski parlament potrdil resolucijo o TTIP Evropski poslanci so podprli resolucijo o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu. Potrdili so izključitev spornega mehanizma za reševanje sporov med vlagateljem in državo. Fajonova pravi, da je šlo za podelitev pogajalskega mandata Evropski komisiji, Šoltes meni drugače. Evropski parlament je danes potrdil resolucijo o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP). Glasovanje bi parlament po prvih načrtih moral opraviti že na junijski seji, a so ga takrat v zadnjem trenutku umaknili z dnevnega reda. Sporen je bil predvsem del, ki se nanaša na mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ISDS). Evropski parlament ni glasoval o besedilu TTIP, pač pa o nezavezujočih smernicah za pogajanja Evropski komisiji, ki se z ameriško stranjo o TTIP pogaja v imenu EU. Resolucijo so podprli poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), liberalci (Alde) in del socialistov (S&D). Parlament je resolucijo potrdil s 436 glasovi za in 241 proti, je prek Twitterja sporočil slovenski evropski poslanec Igor Ĺ oltes (Zeleni/Verjamem). (Foto: Reuters) Junija je predsednik Martin Shulz glasovanje o TTIP v zadnjem trenutku umaknil z dnevnega reda, uradno zaradi velikega števila amandmajev in zahtev po ločenem glasovanju. Neuradno pa je stvar padla v vodo predvsem zaradi ISDS. Osrednja težava je bila, da kljub načelnemu kompromisu med S&D in EPP zadostno soglasje za potrditev priporočil ni bilo zagotovljeno. Socialisti so namreč v dneh pred glasovanjem kljub prejšnji podpori ugotovili, da besedilo ne zavrača dovolj ostro spornega mehanizma. ISDS izločen iz sporazuma in nadomeščen z novim sistemom Danes so evropski poslanci podprli resolucijo, ki zahteva, da je ISDS izločen iz sporazuma in da ga nadomesti nov sistem. Poročevalec o tej temi, predsednik odbora parlamenta za zunanjo trgovino Bernd Lange (S&D), je v torek poudaril, da novo besedilo prinaša več jasnosti. ISDS je mrtev, zasebno reševanje sporov je stvar preteklosti in parlament ga ne vidi več kot alternativo v trgovinskih sporazumih. ISDS mora biti nadomeščen z javnim sodiščem. Rabimo javno imenovane sodnike, rabimo jasen evropski mehanizem in kodeks za sodišče. Gre za popolnoma nov sistem, je poudaril Lange. Da resolucija ni slab kompromis, meni slovenska evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Ni pa tudi dovolj močno sporočilo evropskim pogajalcem, zato resolucije nisem ne zavrnila, ne podprla, je sporočila po glasovanju. Sprejeto besedilo po njenem prepričanju komisiji pušča preveč proste roke, občutljive dele pa je mogoče razumeti različno. Glavna skrb je še vedno ISDS. Žal me kompromis v resoluciji ni prepričal, da imamo za izključitev ISDS iz TTIP zadostna jamstva, je zapisala. Fajonova je sicer izpostavila, da Evropski parlament danes ni glasoval o TTIP, ampak o pogajalskem mandatu Evropski komisiji. Odločitev, ali bomo podprli sporazum TTIP, bo prišla na vrsto veliko pozneje in šele takrat se bom na podlagi končnega besedila odločala za ali proti, je še poudarila. Ĺ oltes: podeljena je licenca za uresničitev slabih napovedi Do današnjega glasovanja je bil bolj oster Ĺ oltes. Ta meni, da je bila danes podeljena licenca za uresničitev slabih napovedi. Trgovanje z našo prihodnostjo se žal nadaljuje, je zapisal na Twitterju. Sam je glasoval proti. (Foto: Reuters) Nasprotovanje celotnemu sporazumu TTIP so že v ponedeljek izrazili predstavniki civilne družbe. Evropsko zavezništvo Stop TTIP je namreč na poslance naslovilo odprto pismo, v katerem pozivajo k zaustavitvi pogajanj o TTIP na podlagi trenutnega pogajalskega mandata ali vsaj izključitvi ISDS iz njega. Mreža Stop TTIP je v preteklih mesecih zbral več kot 2,3 milijona podpisov pod spletno peticijo zoper sklenitev TTIP in proti ratifikaciji gospodarskega in trgovinskega sporazuma (Ceta) s Kanado. 11.029 podpisov je prišlo iz Slovenije. Danes so se na glasovanje odzvali v nevladni organizaciji Greenpeace in med drugim poudarili, da načrti o novem mehanizmu niso dovolj natančni, prav tako pa bodo nanje težko pristali v ZDA. Ĺ e vedno bi po njihovem tak mehanizem omogočil korporacijam, da spodbijajo okoljsko, družbeno in zdravstveno zaščito. Predlagana reforma ISDS je zgolj površinska, so bili kritični.	Barbara Golub,STA	24ur	2015-07-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-vse-si-ob-prodaji-telekoma-mane-roke.html	Zdaj gre zares. Kdo vse si ob prodaji Telekoma mane roke?	prodaja, delnica, telekom, sod, slovenska, odškodninska, družba	Zdaj gre zares. Kdo vse si ob prodaji Telekoma mane roke? Iztekel se je rok za oddajo izjave o interesu za nakup dobrih 75 odstotkov Telekoma Slovenije, ki je na borzi vreden skoraj milijardo evrov. Po neuradnih informacijah je interes velik. Kdo vse naj bi se zanimal za nakup in katera znana imena bodo ob prodaji zaslužila? Po neuradnih informacijah je interes velik, zato poznavalci pričakujejo okoli deset izjav. Polovico naj bi jih oddali strategi, pol pa finančni investitorji. Med strateškimi partnerji se kot najresnejši kandidat omenja Deutsche Telekom, poleg njega pa še norveški Telenor, španska Telefonica in turški Turkcell, izključeno pa ni niti sodelovanje Rusov ali celo Kitajcev. Najresnejši skladi pa naj bi bili: Apax, CVC, KKR ter Bain Capital in Axos, ki sta bila v finalu že v prodajnem postopku leta 2008, so poročali v oddaji 24UR.	SVET,24UR	24ur	2014-04-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-telefonirati-podjetno.html	Kako telefonirati podjetno?	mobilna, telefonija, gsm, mobilni, telefon, operater, mobitel, simobil, tušmobil, mobilnik, pogovor	Kako telefonirati podjetno? Nobena skrivnost ni, da so podjetniki in službeni uporabniki zelo zaželene stranke pri mobilnih operaterjih, saj spričo narave dela praviloma ustvarijo več prometa kakor zasebni uporabniki. Kako zelo si jih želijo pridobiti naši mobilni operaterji? Mobilni operaterji poslovnim uporabnikom namenjajo posebno skrb, ugodnosti in ponudbo. (Foto: iStockphoto) Pričujoči članek ni reklamne narave, želeli smo nepristransko predstaviti nekaj iz ponudbe treh slovenskih mobilnih operaterjev. Podjetniki, ki bodo svoje mobilne komunikacije uredili globalno, s tem, da vse svoje zaposlene, službene številke in tudi družinske člane prestavijo k enemu operaterju in jih medsebojno povežejo, lahko računajo na znatne popuste in ugodnosti. Poslovnim uporabnikom operaterji ponujajo širok nabor mobilnikov, med zahtevnimi uporabniki je največ zanimanja za napredne in multifunkcijske mobitele, ki omogočajo vse potrebno za nemoteno delo tudi zunaj pisarne ali v tujini. V prvi vrsti morajo mobilniki zagotavljati enostavno uporabo elektronske pošte, zanesljiv internetni dostop ter nemoteno povezavo s strežnikom podjetja, dobrodošel pa je še vgrajen digitalni fotoaparat visoke ločljivosti, sodobnega in poslovnega videza. Podrobnejšo primerjavo posameznih paketov in njihovih ugodnosti treh slovenskih mobilnih operaterjev Simobila, Mobitela in Tušmobila si lahko ogledate v nadaljevanju članka na našem finančnem portalu www.cekin.si Presodite sami, kakšne so vaše potrebe in kdo vam za vaš denar ponuja največ. Ne pustite se ujeti na bleščeče mobilnike in pomislite na skrite stroške, ki bodo začeli naraščati, če boste prekoračili predvidene in zakupljene minute ali sporočila. Podjetniki sodijo med najzahtevnejše stranke. (Foto: iStockphoto)	Tony Carter	24ur	2009-10-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nakup-sedezne-garniture-kako-najti-pravo-zase.html	Nakup sedežne garniture. Kako najti pravo zase?	Nakup, sedežne, garniture. Kako, najti, pravo, zase, pr, sporočilo	Nakup sedežne garniture. Kako najti pravo zase? Je primerna za naš bivalni prostor? Bo dovolj udobna? Je to tisto, kar iščemo? To so običajna vprašanja, ki si jih zastavljamo pred nakupom sedežne garniture. Sedežna garnitura predstavlja osrednji element bivalnega prostora, ki zavzame veliko površine in je v vsakodnevni uporabi vrsto let. Zato moramo biti pri izbiri poleg videza pozorni tudi na udobje, dimenzijsko prilagojenost prostoru, funkcionalnost, sestavo in kakovost. Najti je treba pravi kompromis med tem, kakšno obliko sedežne garniture si želimo in dimenzijskimi razpoložljivostmi našega prostora. Sedežna garnitura ROCCO, Pohištvo Žakelj (Foto: arhiv naročnika) Pri nakupu si vzamimo dovolj časa. Izbrano sedežno garnituro preizkusimo tako, kot jo nameravamo uporabljati doma, nanjo se usedemo, zleknemo in uležemo. Preizkusimo tudi vse funkcije, ki jih ponuja. Za pomoč in nasvet prosimo prodajnega svetovalca in ga ob tem podrobno povprašamo o kakovosti materialov, ki so uporabljeni, in o garancijskem času, ki ga proizvajalec zagotavlja. V podjetju Žakelj, ki je specializirano za proizvodnjo in prodajo sedežnih garnitur, opažajo, da se vedno več njihovih kupcev odloča za svetovanje in izmero na domu. V tem primeru nas obišče strokovnjak, ki ob ogledu bivalnega prostora najde celostno rešitev. S svojim znanjem in izkušnjami nam svetuje tako pri izbiri modela sedežne garniture in barvne kombinacije njenih prevlek kot tudi njene postavitve v prostor. Sedežna garnitura SAVANNA, Pohištvo Žakelj (Foto: arhiv naročnika) Koristni nasveti so vedno dobrodošli: <U+F02D> – okrasne blazinice menjajmo z letnimi časi, saj tako v bivalni prostor neprestano vnašamo svežino, – pohištvo, tapecirano v usnje, vsaj enkrat na leto premažimo z zaščitnim sredstvom in tako zagotovimo dolgotrajen obstoj, – če si želimo ob sedenju na sedežni garnituri spočiti noge, je prava rešitev tabure-mizica. Lahko služi tudi kot dodaten sedež ali pa kot priročna odlagalna površina. Ko sta naš dnevni prostor in kuhinja prostorsko povezana, barvni odtenki oblazinjenega pohištva pa neusklajeni, lahko problem elegantno rešimo z novimi prevlekami. Kuhinjske stole ali klopi z minimalnimi stroški preoblečemo v material, ki se ujema s prevlekami naše sedežne garniture. Najboljše zagotovilo kakovosti oblazinjenega pohištva Žakelj je, da njihove storitve temeljijo na znanju, dolgoletnih izkušnjah in razvoju. Oblazinjeno pohištvo izdelujejo po naročilu, visoka kakovost izdelkov pa se odraža tudi v zagotovljeni 5-letni garanciji.	T.M.	24ur	2012-07-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/julija-za-0-3-odstotkov-nizje-place.html	Julija za 0,3 odstotka nižje plače	plača, denar, neto, buto, mesec, delavec, podjetje	Julija za 0,3 odstotka nižje plače Julija je bila povprečna mesečna neto plača za 0,3 odstotka nižja kot meseca junija. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so julija imeli v občini Cerklje na Gorenjskem, najnižjo pa v občini Osilnica. Povprečna mesečna bruto plača za julij 2009 je znašala 1424,23 evra in je bila za 0,3 odstotka nižja od junijske plače. Zaposlena oseba je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zaslužila v povprečju 1416,41 evra bruto na mesec, to je za 4,8 odstotka več, kot je zaslužila lani v tem obdobju. Povprečna mesečna neto plača za julij 2009 je znašala 922,14 evra. (Foto: Reuters) Ker pa so se cene življenjskih potrebščin v juliju 2009 v povprečju znižale za 0,9 odstotka, se je povprečna mesečna plača za julij glede na pretekli mesec realno zvišala, in to za 0,6 odstotka bruto in neto. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila tako povprečna mesečna bruto plača realno za 3,8 odstotka višja kot lani v tem obdobju. Med 210 slovenskimi občinami je bila povprečna mesečna bruto plača nižja od slovenskega povprečja kar v 187 občinah, višja od slovenskega povprečja pa le v 23 občinah. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo za julij 2009 so imeli v občini Cerklje na Gorenjskem, in sicer je bila ta od slovenskega povprečja višja za dobrih 30 odstotkov (1857,87 evra). Najnižjo – ta je bila od slovenskega povprečja nižja skoraj za polovico – pa so imeli v občini Osilnica (znašala je 724,49 evra). Povprečna mesečna bruto plača za julij se je v primerjavi z junijem znižala v več kot polovici dejavnosti. Najopazneje se je znižala v rudarstvu (za 5,7 odstotka), oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 5,0 odstotkov) in izobraževanju (za 2,4 odstotka), najopazneje pa se je zvišala v gradbeništvu (za 1,8 odstotka) in poslovanju z nepremičninami (za odstotek).	Nuša Stegnar	24ur	2009-09-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ob-300-milijonov-zaradi-orkanov.html	Ob 300 milijonov zaradi orkanov	gustav, ike, zavarovalnica, orkan, nevihta, pustošenje, swiss, re	Ob 300 milijonov zaradi orkanov Največja pozavarovalnica na svetu Swiss Re pričakuje, da jo bodo odškodninski zahtevki po orkanih Gustav in Ike stali do 300 milijonov dolarjev. (Foto: Reuters) Na račun orkana Ike naj bi zabeležila za 250 milijonov dolarjev zahtevkov, zaradi Gustava pa 50 milijonov dolarjev. Kot so sporočili iz Swiss Re, je Gustav, ki je po Karibih in jugu ZDA pustošil v začetku septembra, sicer povzročil za 2,5 do štiri milijarde dolarjev zavarovane škode. Dva tedna pozneje je Ike, ki je poleg Karibov močno prizadel tudi ameriško zvezno državo Teksas, po ocenah pozavarovalnice povzročil za sedem do 14 milijard dolarjev škode. Županja mesta Galveston Lyda Ann Thomas sicer namerava v Washingtonu zaprositi za 2,3 milijarde dolarjev pomoči zvezne vlade, in sicer 1,2 milijarde dolarjev za Galveston, 600 milijonov dolarjev za mestno bolnišnico in 500 milijonov dolarjev za pristanišče. Galveston je otok ob teksaški obali, ki ga je močno prizadel orkan Ike. (Foto: Reuters)	STA,Reuters	24ur	2008-09-23 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-mokronogu-novo-pohistveno-podjetje-m-tom.html	V Mokronogu novo pohištveno podjetje M Tom	tom, m, mokronog, podjetje, stečaj	V Mokronogu novo pohištveno podjetje M Tom Nekaj nekdanjih delavcev Toma, ki je od decembra v stečaju, je ustanovilo novo podjetje M Tom. Podjetje, ki izdeluje sedežne garniture, trenutno zaposluje deset delavcev. M Tom Kot je na današnji novinarski konferenci povedal nekdanji direktor takrat še Tomcommerca in soustanovitelj ter direktor novega M Toma Dušan Skerbiš, so podjetje ustanovili z namenom, da del nekdanjih Tomovih delavcev združi znanje in vnovič zažene program proizvodnje sedežnih garnitur ter delajo to, kar najbolje znajo. Vodstvo M Toma je s stečajno upraviteljico Toma Darjo Erceg sklenilo pogodbo o najemu 300 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, tam pa imajo prek podjemnih pogodb že zaposlenih deset delavcev, ki trenutno izdelujejo sedežne garniture, za katere so kupci predujme plačali še nekdanjemu Tomu, je dejal in dodal, da je prek osem desetin kupcev naročeno blago že dobilo. V M Tomu, kjer bi optimalno proizvodnjo lahko zagotavljali z 20 do 30 zaposlenimi, si želijo zaposliti čim več ljudi. Če jim bo uspelo skleniti pogodbo z novomeško Adrio, ki je sodelovala tudi z nekdanjim Tomom, pa pričakujejo še večje število zaposlenih, je napovedal Skerbiš. V novem podjetju, ki ni pravni naslednik Toma, so prepričani, da jim bo na domačem trgu, kjer primanjkuje kakovostnih sedežnih garnitur, uspelo prepričati kupce, z M Tomom pa se v Mokronogu izdelane kakovostne sedežne garniture vračajo na slovenski trg. Program sedežnih garnitur je pred dvema desetletjema v Mirnsko dolino prek takratne Adrie pripeljal ravno Skerbiš, leta 1996 pa je deset posameznikov od Dolenjske banke odkupilo program sedežnih garnitur in del programa za notranjo opremo prikolic, s čimer je nastalo podjetje Tom oblazinjeno pohištvo. Leta 2005 se jim je pridružilo še več kot 20 posameznikov, ki so ga dokapitalizirali, v njem pa so imeli lastniške deleže tudi ustanovitelji novega M Toma Damjan Burger, Janez Borštnar, Igor Zupet in Skerbiš. Med letoma 2009 in 2010 so v Tomu izvedli novo dokapitalizacijo, v kateri je kot direktor Tomove hčerinske družbe Tomcommerce sodeloval tudi Skerbiš, vendar te niso dokončali, zaradi stečaja pa so bili vlagatelji ob denarne vložke.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-03-01 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-ne-vedo-nic-uprava-molci.html	Delavci ne vedo nič, uprava molči	iuv, industrija, usnja, vrhnika, stečaj, delavec, uprava, odpuščen	Delavci ne vedo nič, uprava molči Delavci Industrije usnja Vrhnika pravijo, da so bili o svoji usodi obveščeni samo preko medijev. Od države pričakujejo rešitev ali pa bodo šli na cesto. NA	Karmelina Husejnović	24ur	2008-12-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spanija-znova-v-recesiji.html	Španija znova v recesiji	španija, recesija, brezposelnost, marian, rajoy, protest, varčevalni, ukrep, bonitetna, agencija, ocena, standard, poor,s	Španija znova v recesiji Španija, četrto največje gospodarstvo na območju evra, je tudi uradno znova zdrsnila v recesijo. V zadnjih treh letih se je tako že drugič znašla v recesiji, državo pa pesti tudi visoka stopnja brezposelnosti, ki je v prvem četrtletju dosegla 24,4 odstotka. Španija znova v recesiji. (Foto: Thinkstock) Španija, četrto največje gospodarstvo v območju evra, je tudi uradno znova zdrsnila v recesijo. V prvem letošnjem četrtletju se je njen bruto domači proizvod (BDP) že drugo trimesečje zapored skrčil za 0,3 odstotka, je sporočil španski statistični urad. Da je Španija tehnično znova zdrsnila v recesijo, je že prejšnji ponedeljek sporočila španska centralna banka, ki je za prvo letošnje četrtletje sicer napovedala nekoliko večji padec BDP. Španija se je v zadnjih treh letih tako že drugič znašla v recesiji, državo pa pesti tudi visoka stopnja brezposelnosti, ki je v prvem četrtletju dosegla 24,4 odstotka. Novica o novi recesiji ni presenečenje. Da se gospodarstvo krči, je že priznala tudi nova vlada konservativnega premierja Mariana Rajoya, ki za letos napoveduje 1,7-odstotno krčenje BDP. Pritisk na Španijo se je na mednarodnih finančnih trgih v minulih tednih močno okrepil, zato se mnogi analitiki bojijo, da bodo morali tudi v Madridu zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Strogi varčevalni ukrepi in reforme, ki sta jih pripravili stara in nova vlada, očitno (še) niso obrodili sadov. Nasprotujejo jim tudi državljani – na španskih ulicah se je v znak protesta proti varčevalnim ukrepom na področju zdravstva in šolstva v nedeljo zbralo več deset tisoč Špancev. Bonitetna hiša Standard & Poor s je konec prejšnjega tedna znižala bonitetno oceno Španije, in sicer z utemeljitvijo, da bo morala država v času gospodarskega nazadovanja povečati proračunsko pomoč bančnemu sektorju. Standard & Poor s je danes znižal še bonitetno oceno glavnih španskih bank, med njimi bankama Santander in BBVA.	STA,Saša Senica	24ur	2012-04-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nemska-odpornost-na-krizo-evra-cez-milijon-prostih-delovnih-mest.html	Nemška odpornost na krizo evra: čez milijon prostih delovnih mest	nemčija, gospodarstvo, alexander, kubis, iab, kriza, evra	Nemška odpornost na krizo evra: čez milijon prostih delovnih mest Največje evropsko gospodarstvo ima trenutno rekordno nizko stopnjo brezposelnosti. Nemčija je s svojo odpornostjo na dolžniško krizo evroobmočja presenetila tudi analitike. Nemško gospodarstvo ima trenutno rekordno nizko stopnjo brezposelnosti. (Foto: Thinkstock) Raziskava, ki so jo opravili za nemško zvezno agencijo za zaposlovanje (IAB), je pokazala, da je v Nemčiji, ki šteje 81,8 milijona prebivalcev, 1,3 milijona prostih delovnih mest. Do podatkov so prišli na podlagi anketiranja 15.000 podjetij v različnih sektorjih. Strahovi glede prihodnjih gospodarskih trendov se očitno na trgu dela še ne odražajo, je rezultate raziskave komentiral raziskovalec IAB Alexander Kubis. Poleg tega je nemški statistični urad ta teden objavil, da je bilo delovno aktivnih prebivalcev v Nemčiji v zadnjem četrtletju lani 41,6 milijona, kar je največ po padcu berlinskega zidu leta 1990. Največje evropsko gospodarstvo tako beleži rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, delodajalci pa se pritožujejo glede pomanjkanja določene delovne sile. Nemški mediji poročajo, da je Nemčija s svojo odpornostjo zoper dolžniško krizo evrskega območja z rekordno nizko brezposelnostjo oz. zaposlitvenim čudežem presenetila tudi analitike. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,N.D.	24ur	2012-02-18 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/siol-tv-bo-spet-drazji.html	SiOL bo spet dražji	siol, telekom, slovenije, tv, televizija, internet, splet, cena, cene, mobitel, podražitev	SiOL bo spet dražji S 1. septembrom bo višja naročnina za vse pakete, ki vsebujejo storitev SiOL TV, na optičnem omrežju pa se bo zaračunaval digitalni dostop. Podražitev je nujna za spodbuditev razvoja panoge in zagotovitev stabilnost poslovanja, trdijo. V Telekomu Slovenije že dolgo opozarjajo na nevzdržne razmere na domačem trgu elektronskih komunikacij in glede na stroške nerazumljivo nizko postavljene cene storitev konkurenčnih operaterjev, ki jim zaradi ohranjanja konkurenčnosti morajo prilagajati svoje. Zaradi svojega posebnega položaja v Telekomu Slovenije kljub temu zelo veliko vlagajo v gradnjo in posodabljanje omrežij ter zagotavljanje, uvajanje in ohranjanje visoke kakovosti svojih storitev, od česar so odvisni tudi alternativni operaterji. V prvem trimesečju letos je bilo naložb v domači trg za 13 milijonov evrov. Visoki so tudi stroški zagotavljanja storitev, na katere nimajo vpliva. V takih razmerah postaja vprašljiva rentabilnost in stabilnost poslovanja, ogrožen pa je tudi nadaljnji razvoj celotne panoge, so sporočili iz Telekoma Slovenije. Naročnina za vse pakete, ki vsebujejo storitev SiOL TV, bo višja za tri evre, na optičnem omrežju pa se bo zaračunaval digitalni dostop sedem evrov mesečno. (Foto: iStockphoto) Zato so se odločili za uskladitev gibanja stroškov storitev in investicij z ravnijo cen ter prilagoditev ponudbe glede na povpraševanje na trgu . Spremembe bodo uveljavili 1. septembra letos, s tremi bistvenimi novostmi. Naročnina za vse pakete, ki vsebujejo storitev SiOL TV, bo višja za tri evre skupaj z DDV. Izjema bodo dosedanji naročniki SiOL TV, ki nimajo interneta. Pri njih se cene ne bodo spreminjale do 31. decembra. Druga novost je zaračunavanje digitalnega dostopa za naročnike storitev SiOL in KTV na optičnem omrežju. Na optičnem omrežju se bo zaračunaval digitalni dostop sedem evrov na mesec. Izjeme so storitve oziroma paketi brez interneta, pri katerih se bo na ceno digitalnega dostopa obračunal popust v vrednosti štiri evre, in paket Trio s programskim paketom Standard ali Mega s popustom v vrednosti tri evre. Na Telekomu Slovenije poudarjajo, da so spremenjene cene na optičnem omrežju kot drugod po svetu odraz visokih vlaganj v sodobne optične povezave. Prednosti za uporabnike, ki imajo na voljo optično omrežje, so predvsem visoke prenosne hitrosti in najsodobnejše multimedijske storitve, kar posledično pomeni najboljšo uporabniško izkušnjo (možnost HD vsebin na SiOL TV) . Vse spremembe cen ... Tretja novost pa je, da bo s 1. septembrom spet možno naročiti pakete brez spleta. Na voljo bo šest paketov po ceni od 26 do 37 evrov, kar pomeni, da se bodo cene spremenile tudi vsem, ki so se na take pakete naročili že prej.	Špela Zupan	24ur	2010-07-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/monsantova-velika-zmaga-v-franciji-sodniki-ne-vidijo-hude-nevarnosti.html	Monsantova velika zmaga v Franciji: sodniki ne vidijo ,hude nevarnosti,	monsanto, gensko, spremenjeno, hrana, seme	Monsantova velika zmaga v Franciji: sodniki ne vidijo hude nevarnosti Potem ko je Italija uvedla postopek za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze ameriške korporacije Monsanto, se v Franciji odvija obraten proces. Sodišče je preglasovalo politiko, saj po njihovem mnenju ni hude nevarnosti . (Foto: Reuters) Medtem ko v Italiji gensko spremenjena semena ameriškega proizvajalca Monsanto najbrž ne bodo več posejana v zemljo, je korporacija v Franciji dosegla veliko zmago. Francosko višje sodišče je namreč odločilo, da za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze MON810 ni pravne osnove, saj je mogoče takšno odločitev sprejeti le, če gre za nujno situacijo, ki predstavlja veliko tveganje . V Evropski uniji, ki ima najstrožjo politiko uporabe gensko spremenjenih semen in pridelkov na svetu, je sicer koruza MON810 ena od le dveh gensko spremenjenih poljščin, ki ju je dovoljeno sejati na območju EU. Sejanje koruze MON810 je bilo dovoljeno leta 1998 za 10 let, nato pa je gigant s področja biotehnologije zaprosil za podaljšanje dovoljenja, a končna odločitev še ni bila sprejeta. Medtem MON810 precej pogosto sejejo na Portugalskem in v Španiji, več drugih držav in regij pa se je v skladu z evropsko zakonodajo, ki jim to omogoča, samostojno odločilo za prepoved sejanja kontroverznega semena. Na Madžarskem so na primer ob sprejetju prepovedi uničili več sto hektarjev koruze MON810. Iz jeze zaradi počasne evropske birokracije je Monsanto sicer junija napovedal, da je nad Evropo obupal, tudi nemška družba za biotehnologijo BASF je napovedala, da na evropski trg ne bo poskušala uvajati svojih novih rastlin in je ves raziskovalni center preselila v ZDA. Gensko spremenjeni organizmi in njihov način pridelave so poleg slabega vpliva na biotsko raznovrstnost sicer sporni predvsem zaradi vprašljivih zdravstvenih učinkov, po nekaterih raziskavah naj bi povzročali raka, bolezni jeter in ledvic.	Natalija Švab	24ur	2013-08-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-sorsak-srotu-dovolil-odprodajo-mercatorja.html	Bo Soršak Šrotu dovolil odprodajo Mercatorja?	sorška, jani, boško, šrot, mercator, infond, holding, prodaja, avtp, uvk	Bo Soršak Šrotu dovolil odprodajo Mercatorja? Urad za varstvo konkurence naj bi Šrotovemu Infond Holdingu dovolil prodajo 23 odstotkov Mercatorja slovenski trgovski družbi Raishop. Boško Šrot (Foto: Dare Čekeliš) Urad za varstvo konkurence (UVK) je po dostopnih informacijah Infond Holdingu odobril prodajo 23-odstotnega deleža v Mercatorju. Odločitev urada je posledica odločitve Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je skupini podjetij okoli Pivovarne Laško v lastništvu Mercatorja odvzela glasovalne pravice, ki jih lahko pridobijo bodisi z objavo prevzema bodisi z zmanjšanjem deleža. UVK postopka zoper lastnike Mercatorja – Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding, ki imajo skupaj v lasti 48,34 odstotka trgovca – sicer ne bo ustavil. Za izdajo dovoljenja za prodajo deleža Infond Holdinga v Mercatorju avstrijskemu Raishopu pa so se odločili zaradi odločbe ATVP, saj ponudbe za prevzem Mercatorja omenjene družbe iz pravnih razlogov ne bi objavile. Soršak ne bo nasprotoval AVTP Direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak (Foto: POP TV) Če varuh konkurence prodaje deleža Infond Holdinga v Mercatorju ne bi dovolil, potem bi lastniki Mercatorja trdili, da niso v prekršku, saj zaradi onemogočanja prodaje deleža Infond Holdinga ne morejo izvajati odločbe ATVP. Ker UVK s svojimi dejanji ne more blokirati odločbe drugega državnega organa, je iz pravnih razlogov izdal odločbo, s katero dovoljuje prodajo deleža. Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak odločbe, s katero je po dostopnih informacijah dovolil prodajo deleža Infond Holdinga v Mercatorju, zaenkrat ne more komentirati, saj jo morajo najprej prejeti stranke v postopku. Za Laščane rešitev odprodaja celotnega deleža? Kljub zmanjšanju skupnega deleža pa se Laščani ne morejo izogniti drugemu postopku urada – ugotavljanju nedovoljene vertikalne koncentracije, ki naj bi omogočala zlorabo monopola dobavitelja (Pivovarne Laško) in trgovca (Mercatorja), pišejo v Dnevniku. Zato postopki Laščane silijo v odprodajo celotnega deleža v Mercatorju. Že junija ustavljena prodaja deleža Mercatorja Mercator so v Infond Holdingu družbi Raishop hoteli prodati že junija letos, a je UVK pogodbo razveljavil. (Foto: Dare Čekeliš) Finančna družba Infond Holding je z družbo Raishop Holding, hčerinsko družbo Raiffeisna Investment z Dunaja, sicer že junija letos sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja. Kot so takrat sporočili, so delež Avstrijcem prodali za okvirno ceno 260 milijonov evrov, končna cena pa naj bi se v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence. UVK pa je prodajo ustavil, saj naj bi šlo le za začasno prodajo oziroma parkiranje delnic, dokler postopki ne gredo mimo. Spomnimo Infond Holding, ki ima deleže v številnih slovenskih družbah, je v večinski lasti podjetja Center Naložbe, ki je v skoraj 78-odstotni lasti Kolonela, ta pa je v lasti podjetja Atka-Prime, družbe v solasti predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota. Šrot je solastnik Atka-Prime že več kot dve leti, ker pa tega ni razkril regulatornim organom, sta ga Agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad za varstvo konkurence ovadila, in sicer zaradi poznega razkritja lastništva nad Kolonelom in suma, da je v priglasitvenih listinah v postopku prevzema Laškega in še prej časopisnega podjetja Delo, ki je zdaj v skoraj 100-odstotni lasti Laškega, posredoval lažne podatke o lastniški verigi.	Primož Jambrek,STA	24ur	2008-10-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bo-kupil-deleza-v-mercatorju-in-pivovarni.html	Država se je odločila za nakup Mercatorja in Laškega	nlb, mercator, pivovarna, laško, delež, delnice	Država se je odločila za nakup Mercatorja in Laškega Nadzorni svet Kada je dal soglasje, da PDU odda ponudbo za nakup delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, ki ju prodaja NLB. NLB je omenjena deleža zasegla in začela postopek unovčitve po tem, ko Infond Holdingu ni uspelo pravočasno vrniti 130 milijonov evrov posojila. (Foto: Dare Čekeliš) Na Posebni družbi za upravljanje (PDU), ki je v lasti Kapitalske družbe (Kad), so se odločili, da bodo poslali ponudbo za nakup delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, ki ju prodaja NLB. Za nakup je dal zeleno luč tudi nadzorni svet Kada, so sporočili s Kapitalske družbe. V NLB ponudb ne komentirajo. Kot so danes sporočili, javni poziv za zbiranje ponudb še ni zaključen, saj je mogoče zavezujoče ponudbe oddati še danes do izteka dneva . Posameznih korakov pa tudi v prihodnje ne nameravajo komentirati, ker gre za cenovno občutljivo transakcijo . Nova ljubljanska banka (NLB) od morebitnih kupcev pričakuje zavezujoče ponudbe, po odpiranju pa se bodo v drugi fazi prodajnega postopka začela pogajanja o kupoprodajnih pogodbah in določitvi končne cene z enim ali več kupci. Kot je ob objavi zbiranja ponudb navedla NLB, bodo imeli prednost kupci, ki bodo pripravljeni kupiti vse delnice Mercatorja in vse delnice Pivovarne Laško. Zainteresirani kupci morajo NLB dostaviti tudi bančno garancijo za resnost ponudbe v višini deset milijonov evrov. Ponudbo naj bi oddala še dva tuja kandidata Kot morebitna kupca v časniku Finance omenjajo še sklada zasebnega kapitala CVC Capital Partners in Bain Capital, oba sta se prijavila že na razpis za prodajo deleža v Mercatorju, ki sta ga Infond Holding in Pivovarna Laško objavila decembra lani. NLB deleža zasegla Infond Holdingu NLB je omenjena deleža zasegla in začela postopek unovčitve po tem, ko Infond Holdingu, ki ga lastniško prek povezanih podjetij obvladuje prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, ni uspelo pravočasno vrniti 130 milijonov evrov posojila, ki ga je najel pri NLB. Z deležema Mercatorja in Pivovarne Laško je namreč Infond Holding zavaroval najem omenjenega posojila. Infond Holding je v začetku tedna banke upnice pozval k skupnemu nastopu pri morebitni prodaji delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi so zavarovana njihova posojila. Kot so poudarili, lahko banke v tem primeru iztržijo višjo kupnino.	STA,B.S.,Primož Jambrek	24ur	2009-07-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/upravljavec-sklada-izginil-160-milijonov-evrov-zivljenjskih-prihrankov-ljudi-pa-tudi.html	Upravljavec sklada izginil, 160 milijonov evrov (življenjskih) prihrankov ljudi pa tudi	borzni, posrednik, joe, lewis, izginotje, investicija, vlagatelj, prevarant	Upravljavec sklada izginil, 160 milijonov evrov (življenjskih) prihrankov ljudi pa tudi Obljubljal jim je, da bo iplemenitil njihove prihranke, zdaj pa je izginil neznano kam. Britanske oblasti in jezni vlagatelji so na lovu za borznim posrednikom, ki je milijone njihovega denarja spremenil v nič. Ali - kot domnevajo - zapravil zase. (Foto: Thinkstock) Na desetine jeznih Britancev od oblasti zahteva, da nemudoma poiščejo borznega posrednika, ki je izginil skupaj z njihovimi prihranki. Gre za okoli 160 milijonov evrov, ki bi jih naj 59-letni Joe Lewis plemenitil v skladu svoje družbe JL Trading, ki jo je ustanovil pred dobrim desetletjem. Vanj so poleg tistih, ki so življenjskim prihrankom in zapuščini za otroke in vnuke želeli dodati kakšen evro, domnevno vlagali tudi bogati poslovneži, britanski zvezdniki in športniki. Kot vse kaže, so številni zdaj ostali brez vsega. Potem ko že dlje časa pod pretvezo izgovora, da ima težave z ameriškimi regulatorji in zato ne more razpolagati z naložbami v ZDA, investitorjem ni izplačeval obljubljenih donosov, niti niso mogli dvigniti dela vloženih sredstev, je namreč Lewis v začetku meseca svojim strankam razposlal skopo in hladno elektronsko sporočilo. V njem jim je pojasnil, da je šlo skladu slabo že vse od leta 2009, zdaj pa je dokončno postalo jasno, da je nelikviden, zaradi česar družba zapira vrata, tisti, ki so v sklad vložili denar, pa ne bodo videli niti centa. Začudeni in jezni investitorji so poklicali policijo, ki pa se je nekoliko obirala, preden je začela temeljito preiskavo Lewisovih poslov. Tisto, kar zdaj, ko je Lewis izginil neznano kam, investitorje najbolj jezi, pa je, da se je kmalu potem, ko je razposlal sporočilo, pri policistih zglasil kar Lewis sam. A ne zato, ker bi prijavil svoje domnevno sporne posle, ampak ker je prejemal grožnje s smrtjo. A se je policistom izmuznil, ker primerov niso povezali. Investitorji, ki so morali za vstop v sklad plačati vsaj 30.000 evrov, Lewis pa jim je v zameno obljubljal 36-odstotni letni donos, sicer ocenjujejo, da se Lewisu posel ni izjalovil, ker se je sesul trg, ker ga preganjajo ameriški regulatorji, ali iz kakšnega drugega poslovnega razloga. Menijo, da je večino denarja enostavno ukradel. Med drugim se lahko pohvali s pol milijona evrov vrednim stanovanjem, več luksuznimi avtomobili, razkošnimi poslovnimi prostori in počitniškimi hišami. Menijo, da je zdaj enostavno pobegnil pred roko pravice, saj so med drugim tudi opazili njegove družinske člane, kako lastnino trpajo v selitveni tovornjak. Prav tako naj bi Lewis zavajal svoje stranke, ki jih je pridobival predvsem prek ustnih priporočil. Neimenovani investitor, ki je po navedbah britanskih medijev v sklad vložil le nekaj manj kot milijon evrov, je povedal, da mu je Lewis dejal, da je njegovo podjetje povezano s posli njegovega soimenjaka, multi milijarderja Joeja Lewisa, ki deluje na Bahamih. To je bil podatek, na podlagi katerega sem se odločil za vstop v posel, a je bil laž, je dejal.	Natalija Švab	24ur	2014-12-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nadzornike-hse-vodi-medak.html	Nadzornike HSE vodi Medak	hse, nadzorni, svet, jadranko, medak	Nadzornike HSE vodi Medak Člani nadzornega sveta HSE so na ustanovni seji za svojega predsednika izvolili Jadranka Medaka z gospodarskega ministrstva. Vlada je nov nadzorni svet imenovala na predlog ministrice Radićeve. Vlada je nov nadzorni svet imenovala na predlog gospodarske ministrice Radićeve. (Foto: Miro Majcen) Prejšnji teden imenovani člani novega nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) so se danes sestali na ustanovni seji ter za svojega predsednika izvolili Jadranka Medaka iz direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo, so sporočili iz HSE. Namestnik predsednika nadzornega sveta je Drago Dolinar, preostala člana nadzornega sveta s strani lastnika pa sta Vekoslav Korošec in Marjan Ravnikar. V šestčlanskem nadzornem svetu HSE sta še Rene Jeromel in Mojca Turnšek kot predstavnika zaposlenih, ki sta bila na to mesto imenovana 17. septembra oziroma 5. oktobra. Vlada je nov nadzorni svet HSE na predlog ministrice za gospodarstvo Darje Radić imenovala prejšnji četrtek, mandat pa je nastopil v ponedeljek. S tem so se poslovili prejšnji nadzorniki Franc Žerdin, Franc Žlahtič, Mojca Kert Kos in Igor Tičar. Člani nadzornega sveta HSE enostavno ne uživajo več zaupanja te vlade, je zamenjavo pojasnila Radićeva.	STA	24ur	2010-10-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-debeljaku-uspelo.html	Bo Debeljaku uspelo?	mercator, žiga, debeljak, odpravnina, nadzorni, svet, nadomestilo, nagrada	Bo Debeljaku uspelo? Po razkritju, da naj bi načrtoval podpis pogodbe, po kateri bi v primeru odhoda z Mercatorja dobil 400.000 evrov odpravnine, so zaposleni ogorčeni. Vodstvu predlagajo, naj si raje znižajo plače. # Content:	Marko Milenkovič,Polona Križnar	24ur	2009-02-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kosmina-gre-v-boj.html	Kosmina gre v boj	istrabenz, janko, kosmina, igor, bavčar, izredna, seja, nadzorni, svet	Kosmina gre v boj Prvi nadzornik Istrabenza bo sklical sejo nadzornega sveta, na kateri se bo moral zagovarjati Igor Bavčar. Ta še ni pojasnil menedžerskega prevzema družbe. NA	Ana Turk	24ur	2008-05-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tozbo-prejel-tudi-istrabenz.html	Tožbo prejel tudi Istrabenz, Petrol hoče revizijo	istrabenz, skupščina, sklep, tožba, atvp, razveljavitev, petrol	Tožbo prejel tudi Istrabenz, Petrol hoče revizijo Tožbo ATVP na razveljavitev sklepov, sprejetih na skupščini Istrabenza 28. avgusta, je od Okrožnega sodišča v Kopru prejel tudi Istrabenz. (Foto: POP TV) Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je sicer tožbo vložila proti Istrabenzu in petim udeleženkam skupščine zaradi omogočanja in uresničevanja glasovalnih pravic. Že v četrtek sta tako obvestilo o prejemu tožbe posredovali družbi NFD Holding in Maksima Invest, danes pa še Maksima Holding. Poleg teh sta toženi še družbi Daimond in Fidina. Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Istrabenza, ATVP predlaga, da omenjeno sodišče razveljavi več sklepov z avgustovske skupščine. Tako predlaga, da se razveljavi sklep o izvolitvi Bojana Pečenka za predsednika skupščine, Denisa Kostrevca za predsednika verifikacijske komisije, Klavdijo Ule za prvo preštevalko glasov in Miro Pinter za drugo preštevalko glasov ter sklep, da se ji prisostvuje vabljeni notar Dravo Ferligoj iz Kopra. Poleg tega ATVP predlaga razveljavitev sklepov, da skupščina podeljuje upravi in nadzornemu svetu družbe razrešnico za poslovno leto 2007 ter da se za revizorja družbe za poslovno leto 2008 imenuje revizijsko družbo KPMG Slovenija, je še razvidno iz sporočila Istrabenza. ATVP je v začetku julija, kot je znano, ugotovila, da družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Daimond, Finetol in Fidina delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Vse skupaj so namreč imele v Istrabenzu skupaj 49,41-odstotni delež, zato jim je agencija 3. julija z odločbo prepovedala uresničevati glasovalne pravice. ATVP je nato tožbo proti omenjenim vložil 12. septembra, ker ti na avgustovski skupščini niso spoštovali odločbe ATVP o odvzemu glasovalnih pravic. Agencija v skladu z zakonom o prevzemih izpodbija samo tiste sklepe skupščine, ki brez uresničevanja glasovalne pravice s strani družb, katerim je z odločbo prepovedala uresničevanje le-teh, ne bi bili sprejeti, so takrat pojasnili na ATVP. Petrol zahteva revizijo Že na skupščini so bile napovedane tudi izpodbojne tožbe. Tako so predstavniki Petrola napovedali omenjeno izpodbojno tožbo na izglasovane sklepe o podelitvi razrešnice upravi in nadzornikom ter izbiri revizorja, delničar Finetol pa izpodbojno tožbo na izglasovan nasprotni predlog o višini dividende. Uprava in nadzorni svet sta predlagala dividende zgolj v višini 72 centov. Delničarji Istrabenza so sicer na omenjeni skupščini podprli nasprotni predlog Petrola o izplačilu dividend v višini 3,79 evra bruto, v nadzorni svet pa po številnih protipredlogih niso izvolili nobenega člana, tako da je eno mesto člana nadzornikov Istrabenza prazno. Petrol je tako na koprsko okrožno sodišče vložil tudi zahtevo za imenovanje izrednega revizorja za revizijo računovodskih izkazov Istrabenza.	STA	24ur	2008-09-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-je-skrivnostni-italijanski-kupec-vipavske-mlekarne.html	Kdo je skrivnostni italijanski kupec Vipavske mlekarne?	vipavska, mlekarna, nanoški, sir, prodaja, italijanski, kupec, prevzem	Kdo je skrivnostni italijanski kupec Vipavske mlekarne? Usoda Vipavske mlekarne in z njo nanoškega sira, ki ga je evropska komisija zaščitila z geografskim poreklom, visi na nitki. Proizvodnja že od začetka leta stoji, zaloge slovitega sira so pošle, kmetje še vedno čakajo na plačilo za svoje mleko, o kupcu pa ni ne duha ne sluha. NA	24UR	24ur	2013-10-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nfd-holding-je-v-stecaju.html	NFD Holding je v stečaju	nfd, družba, prisilna, poravnava, stečaj	NFD Holding je v stečaju Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo postopek prisilne poravnave nad finančno družbo NFD Holding in začelo stečaj. Lastniki NFD se niso strinjali s predlogi za dokapitalizacijo, prisilna upraviteljica Irena Lesjak pa ostaja tudi stečajna upraviteljica. Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo postopek prisilne poravnave nad finančno družbo NFD Holding in začelo stečaj. Skupščina družbe bi namreč morala v treh mesecih po uvedbi prisilne poravnave, ki se je začela konec julija, sprejeti sklep o spremembi osnovnega kapitala po izvedbi sprejetega finančnega prestrukturiranja, a se to ni zgodilo. Dolžnik je v načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom dal alternativno ponudbo, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika. Največji njegovi upniki so Sava, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka, NKBM in Probanka v likvidaciji. Okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave nad NFD Holdingom začelo 23. julija lani. (Foto: Thinkstock) Kot izhaja iz današnje objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), NFD Holding sodišča v treh dneh po izteku trimesečnega roka ni obvestil o sprejetju navedenega sklepa skupščine oz. priložil ustreznih listin. Prav tako ni predložil poročila o izpolnitvi dodatnih pogojev za uspešno prestrukturiranje, to je prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave nad NFD Holdingom začelo 23. julija lani, potem ko je sodišče na predlog družbe v začetku tega meseca ustavilo postopek poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče je za upraviteljico imenovalo Ireno Lesjak, ki bo delo po današnji odločitvi sodišča nadaljevala tudi kot stečajna upraviteljica. Poleti je družba navedla, da so nezavarovane terjatve do NFD Holdinga konec marca lani znašale 19,5 milijona evrov. Družba je imetnikom teh terjatev predlagala bodisi osemodstotno poplačilo terjatev ali pretvorbo terjatev v kapital, pri čemer bi za vsak evro terjatve dobili eno delnico. Najnižji skupni znesek pretvorjenih terjatev bi moral biti tri milijone evrov. Zavarovane terjatve ločitvenih upnikov, pri katerih je upoštevan razplet zgodbe z Mercatorjem, pa so znašale 45,8 milijona evrov. Imetnikom teh terjatev je družba predlagala sklenitev ustreznega reprograma za obdobje od aprila lani do konca 2016. NFD Holding je takrat pojasnil, da bi bil v primeru stečaja ocenjeni delež poplačila nezavarovanih terjatev 0,39 odstotka, saj bi v tem primeru nezavarovane terjatve znašale 40,8 milijona evrov, za njihovo poplačilo pa bi v stečajnem postopku ostalo vsega 160.853 evrov. Kupnine od prodaje naložb NFD Holdinga bi šle namreč za poplačilo zavarovanega dela terjatev ločitvenih upnikov. Družba je poleg finančnega napovedovala tudi poslovno prestrukturiranje. NFD Holding naj bi se tako osredotočil na področje poslovnega svetovanja, izvedla pa bi se reorganizacijo in optimizacijo poslovanja, tako da bi na koncu v njej delovali od sedaj petih le še trije zaposleni.	STA	24ur	2015-01-06 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gorenje-s-skoraj-18-milijoni-evrov-izgube.html	Gorenje s skoraj 18 milijoni evrov izgube	gorenje, izguba, delo, naročilo, prihodki, prodaja, poročilo, velenje	Gorenje s skoraj 18 milijoni evrov izgube Čeprav je velenjsko podjetje ustvarilo za 33 odstotkov manj konsolidiranih prihodkov kot v enakem obdobju lani, pa se situacija izboljšuje, saj se je dobičkonosnost glede na prvo četrtletje pomembno izboljšala . (Foto: POP TV) Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 567,9 milijona evrov konsolidiranih prihodkov, kar je 33 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čista izguba je znašala nekaj manj kot 18 milijonov evrov, pri čemer je izguba v drugem četrtletju znašala 3,25 milijona evrov. Dobičkonosnost se je glede na prvo četrtletje pomembno izboljšala . Nadzorni svet družbe se je s polletnim poslovanjem seznanil danes, so iz družbe sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze. Nazorniki so tudi podprli ukrepe in prizadevanja uprave, da se tudi v prihodnjih mesecih osredotoča na zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. Skoraj 265 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje Družba Gorenje je v polletju zabeležila nekaj manj kot 265 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko so v enakem lanskem obdobju ti znašali 382,4 milijona evrov. Izguba je znašala 19,9 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa je imela družba pet milijonov evrov čistega dobička. V drugem četrtletju letos je družba prihodke od prodaje z lanskih 186 milijonov znižala na 119 milijonov evrov. Izguba je znašala 7,9 milijona evrov, medtem ko je družba v enakem obdobju lani ustvarila dober milijon evrov čistega dobička. Največ prihodka s prodajo gospodinjskih aparatov V Gorenju gredo stvari na bolje. (Foto: POP TV) Skupina Gorenje je dobre tri četrtine od omenjenih skoraj 568 milijonov evrov prihodka ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov. Potrošnja aparatov se je vse od lanske jeseni zniževala tudi še v drugem četrtletju, obseg naročil pa se je sedaj ustalil in do konca leta nakazuje rahlo izboljšanje, pravijo. Prodaja je v drugem četrtletju najbolj padla v vzhodni in jugovzhodni Evropi, medtem ko je družba v nekaterih državah zahodne Evrope zaznala celo rast povpraševanja. V Rusiji in Ukrajini se je trg gospodinjskih aparatov že v začetku leta prepolovil, pravijo in dodajajo, da med uspešnejše trge sodijo Srbija, Češka, Danska, Nemčija in Avstrija, slabše pa so poslovali v Franciji, na Hrvaškem, v Romuniji ter v baltskih državah, kjer so nekatere prodajne aktivnosti zaradi nelikvidnosti tržišč zamrznili. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je s poslovanjem v drugem četrtletju glede na neugodne gospodarske razmere zadovoljen. Razvoj v prvem polletju potrjuje, da smo na poti uresničevanja napovedi o učinkih aktivnosti pospeševanja prodaje in optimiranja stroškov, kar bo ocenjeni poslovni izid iz poslovanja (EBIT) pripeljalo na pozitivno letno raven. Dodaja, da naročila v avgustu, septembru in oktobru kažejo rahlo boljšo sliko kot v prvi polovici leta, tako da v Gorenju temu primerno povečujejo tudi proizvodnjo. Bobinac opozarja, da bo leto kljub prvim znakom okrevanja težko. (Foto: POP TV) Bobinac ob tem deli previdnost analitikov, ki uspešnost poslovanja v drugi polovici leta vežejo na dogajanja v septembru in oktobru. Ocenjujem, da smo pri takšnem razvoju dogodkov, kot je bil v drugem trimesečju, in z nadaljevanjem aktivnosti optimiranja čistih obratnih sredstev do konca leta sposobni doseči prosti denarni tok v višini 25 milijonov evrov, pravi in dodaja, da pa bo letošnje leto v celoti, čeprav se na nekaterih trgih kažejo znaki okrevanja, še vedno zelo težko in bo pravo okrevanje gospodarstva prišlo morda šele v sredini leta 2010. Izid iz poslovanja skupine se je v drugem četrtletju, potem ko je družba v prvem četrtletju beležila sedem milijonov evrov izgube iz poslovanja, približal ničli, kar pomeni, da se je dobičkonosnost iz poslovanja v drugem četrtletju v primerjavi s prvim pomembno izboljšala . K boljšemu poslovanju je največ prispevalo optimiranje procesov in ukrepov za zmanjševanje stroškov ter začetek rabe surovin in materiala po nižjih cenah. Družba je uporabila vse možnosti državnih ukrepov na področju stroškov dela in mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih ter tako znižala stroške dela. Od julija je Gorenje tudi vključeno v ukrep subvencioniranega začasnega čakanja na delo.	STA	24ur	2009-08-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bratuskova-predlagate-da-dvignem-roke-in-na-cesti-pustim-10-000-ljudi.html	Bratuškova: Predlagate, da dvignem roke in na cesti pustim 10.000 ljudi?	mercator, prodaja, agrokor, bratušek	Bratuškova: Predlagate, da dvignem roke in na cesti pustim 10.000 ljudi? Premierka Alenka Bratušek je v času pogovorov o prodaji večinskega deleža Mercatorja sklicala sestanek s predsednikoma uprav Mercatorja in Pivovarne Laško. A to še ni vmešavanje v prodajo, zagotavlja. (Foto: Reuters) V času, ko se je Mercator prodajal hrvaškemu Agrokorju, je premierka Alenka Bratušek sestankovala s predsednikoma uprav Mercatorja in Pivovarne Laško. A zagotavlja, da se vlada v prodajo ni vpletala. Če mislite, da je to, ko kot predsednica vlade pokličem gospodarsko družbo, ki zaposluje več kot 10.000 ljudi, na sestanek, da ugotovim, kakšno je stanje v tej družbi in kakšne so posledice za to družbo, vmešavanje v prodajo, je to absolutno vaše mnenje. In mogoče mi predlagate, da od vsega skupaj dvignem roke in pustim na cesti več kot 10.000 ljudi. Boste mogoče vi tisti, ki boste te stvari urejali? je dejala novinarju po seji vlade. Nič nisem prikrivala. Ne vem, če sem vam dolžna sestanke vnaprej napovedati. Popolnoma nobene slabe vesti nimam. V prodajo Mercatorja se z eno besedico in z eno piko nisem vtikala, je dodala. Ponovila je, da njena vlada ne prodaja Mercatorja, ampak ga je na mojo veliko žalost prodala ena druga vlada . Zato sta na tistem sestanku (avgusta 2005 v kabinetu takratnega predsednika vlade Janeza Janše, op.p.) morali sedeti dve veliki podjetji, ki sta na žalost danes tako povezani, da propad enega lahko pokoplje tudi drugega. Gre za več 10.000 delovnih mest, je dejala. Konzorcij prodajalcev 53,12-odstotnega deleža Mercatorja - Pivovarna Union, NLB, Pivovarna Laško, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor - Faktoring Beograd, Radenska, Banka Koper, banka Hypo Alpe Adria, NFD 1, Banka Celje in NFD Holding - je minuli petek z Agrokorjem podpisal pogodbo o prodaji. Agrokor bo za delnico Mercatorja plačal 120 evrov, kar skupno za ta delež pomeni 240 milijonov evrov. Družbe iz skupine Laško, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo v lasti skupno nekaj več kot 23-odstotni delež Mercatorja.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-06-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/srot-se-vedno-brez-glasovalnih-pravic.html	Šrot še vedno brez glasovalnih pravic	infond, holding, glasovalna, pravica, skupščina, mercator, šrot, pivovarna, laško, union, radenska	Šrot še vedno brez glasovalnih pravic Ker Infond Holding in skupina z njim povezanih podjetij še vedno ni objavila ponudbe za prevzem, njihov delež v Mercatorju pa je nespremenjen, ostaja Infond Holding na skupščini Mercatorja brez glasovalnih pravic. Skupščina Mercatorja je sklicana za ponedeljek, 20. julija. Infond Holding je kot največji delničar zaradi postopkov, ki jih zoper njega in z njim povezanih družb vodita varuh konkurence in ATVP, zaprosil za preklic skupščine in njeno preložitev na konec avgusta, a je uprava Mercatorja na podlagi posvetovanja ugotovila, da za preklic ni utemeljenih razlogov. Infond Holding na ponedeljkovi skupščini Mercatorja ne bo smel uresničevati glasovalnih pravic. Urad za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč ugotavljata, da Infond Holding in skupina z njim povezanih podjetij (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska) še vedno niso objavile ponudbe za prevzem, njihov delež v Mercatorju pa je nespremenjen. Tako sta urad za varstvo konkurence in ATVP zapisala v dodatnih pojasnilih glede trenutnega stanja postopkov, ki jih vodita zoper Infond Holding, ki je z 48,34-odstotnim lastniškim deležem največji delničar Mercatorja. Za pojasnila je zaprosil Mercator, so danes prek spletnih strani sporočili iz največjega slovenskega trgovca. Varuh konkurence je postopek presoje skladnosti koncentracije družb Infond Holding in Mercator uvedel 2. junija letos, saj je bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena odločbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in je podjetja, ki bi morala koncentracijo priglasiti uradu, niso priglasila. Na skupščini Mercatorja ostaja Infond Holding brez glasovalnih pravic. (Foto: POP TV) Urad pojasnjuje, da družbe Infond Holding, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska ne smejo uresničevati glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja in obveznosti v zvezi s koncentracijo, ki bi jo morale priglasiti, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Urad lahko sicer skladno z zakonom izjemoma na predlog podjetja izda sklep, s katerim dovoli izvrševanje koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi pogoji pred izdajo odločbe, če podjetje v predlogu izkaže, da je takšno izvrševanje nujno potrebno za ohranjanje vrednosti naložbe ali za opravljanje storitev splošnega interesa. Varuh konkurence poudarja, da do srede s strani Infond Holdinga in z njim povezanih družb ni prejel predloga za izvrševanje predmetne koncentracije in tako o izvrševanju koncentracije tudi ni odločal. Delež glasovalnih pravic nespremenjen ATVP je postopek zoper Infond Holding, Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko s prepovedjo uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic Mercatorja sprožila 23. oktobra lani. Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic velja do objave prevzemne ponudbe ali odtujitve delnic Mercatorja, tako da ne bodo več dosegale prevzemnega praga, ki je skladno z zakonom določen pri 25 odstotkih. Iz delniške knjige na dan 7. julij je razvidno, kot pojasnjuje agencija, da je delež glasovalnih pravic omenjenih družb nespremenjen, torej znaša 48,34 odstotka. Ker družbe niso objavile prevzemne ponudbe za Mercator in tako niso ravnale skladno z odločbo ATVP, prepoved uresničevanja glasovalnih pravic še učinkuje. Agenciji namreč tudi ni bila vročena sodna odločba, s katero bi vrhovno sodišče na podlagi tožbe v postopku sodnega varstva kakor koli ugodilo omenjenim družbam oziroma poseglo v odločitev agencije. ATVP navaja, da dnevno lahko prihaja do sprememb okoliščin, ki vplivajo na prenehanje obveznosti omenjenih delničarjev Mercatorja, da dajo prevzemno ponudbo, kar pomeni, da znova pridobijo glasovalne pravice iz vseh delnic Mercatorja. Tako bo moral Mercator tovrstne okoliščine ugotavljati na sami skupščini na podlagi dejstev in dokazov, ki jih bodo ponudili Infond Holding, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. ATVP predlaga, da Mercator vsekakor spremlja stanje oziroma spremembe v deležih glasovalnih pravic posameznih delničarjev v delniški knjigi. Glede na bližajoči se datum skupščine Mercatorja pa ni verjetno, poudarjajo v agenciji, da bi bila odločba ATVP izvršena z objavo prevzemne ponudbe za Mercator.	STA	24ur	2009-07-16 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/petrol-po-novem-ponuja-tudi-elektriko.html	Petrol po novem ponuja tudi elektriko	petrol, elektrika, električna, energija	Petrol po novem ponuja tudi elektriko Družba Petrol je vstopila na trg električne energije. Svojo prednost vidijo v tem, da bodo lahko električno energijo, pogonska goriva, plin ali kurilno olje kupci odslej plačali skupaj na eni sami položnici. Direktor področja Elektrika Gorazd Skubin in član uprave Petrola Rok Vodnik sta ob vstopu družbe na trg električne energije simbolično premaknila električno stikalo na ON . (Foto: 24ur.com) Veliko uporabnikov se bo v prihodnje z novimi tehnologijami preusmerjalo na elektriko. To je segment, v katerem mora biti Petrol kot energetska družba prisoten. Rok Vodnik, član uprave Petrola S sprostitvijo slovenskega trga električne energije tudi Petrol od danes naprej ponuja porabnikom možnost za nakup električne energije. S tem je po besedah člana uprave družbe Roka Vodnika postal tudi prvi slovenski ponudnik, ki kupcem zagotavlja celotno paleto energentov na istem mestu. Petrolovi kupci lahko sedaj vse energente, torej električno energijo, pogonska goriva, plin ali kurilno olje plačajo skupaj na eni sami položnici,“ je poudaril. Brez dodatkov na visoko porabo Po njegovih besedah naj bi za svoje odjemalce pripravili enostaven in pregleden cenik za dobavo električne energije, kjer je cena ločena za gospodinjske odjemalce in za male poslovne uporabnike, znotraj tega pa je ločena le na visoko, manjšo in enotno tarifo. Trenutna cena za tipičnega slovenskega gospodinjskega uporabnika naj bi bila med najugodnejšimi, poleg tega pa še poudarjajo, da ne bodo zaračunavali dodatkov na visoko porabo. Brez vključenih trošarin ter drugih dajatev predpisnih s strani države cena kilovatne ure po večji tarifi znaša 0,07511, po manjši tarifi 0,03791 ter po enotni tarifi 0,06551 evra. (Foto: 24ur.com) V prvi fazi uvajanja dobave električne energije na območjih Domžale, Mengeš, Komenda, Trzin, Prevalje, Mežica in Ravne na Koroškem je Petrol pridobil več kot 1000 gospodinjskih odjemalcev, do konca letošnjega leta pa nameravajo pridobiti 1-odstotni tržni delež gospodinjskih odjemalcev na območju celotne Slovenije ter tako v letošnjem letu skupno prodati 309 gigavatnih ur električne energije. To številko želijo do leta 2014 povečati na 2150 gigavatnih ur električne energije, kar vključuje tako malo- kot veleprodajo, je še povedal Vodnik.	Barbara Golub	24ur	2010-09-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tekavciceva-prevzema-odgovornost-za-milijonsko-nagrado.html	VIDEO: Tekavčičeva prevzema odgovornost za milijonsko nagrado	tekavčič, metka, nlb, pahor, stranka, kramer, milijon, nagrada, nadzornik, nadzorni, svet	VIDEO: Tekavčičeva prevzema odgovornost za milijonsko nagrado Nekdanja nadzornica NLB Metka Tekavčič je prevzela odgovornost za pogodbo, s katero naj bi nekdanjemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju omogočila milijonsko nagrado. Metka Tekavčič, nekdanja članica nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke in vidna funkcionarka stranke Boruta Pahorja, je prevzela odgovornost za pogodbo, s katero naj bi Marjanu Kramarju omogočila milijonsko nagrado in hkrati podala prijavo za ponovno kandidaturo v nadzorni svet NLB. Metka Tekavčič je zanikala povezovanje nadzorništva v banki z njeno strankarsko opredelitvijo in političnim delom v prostem času. (Foto: Blaž Garbajs) Pogodba takrat ni bila škodljiva O omenjeni pogodbi o izplačilih nagrad je Tekavčičeva dejala, da kot članica tedanjega nadzornega sveta prevzema odgovornost glede pogodbe, saj je bila sklenjena v drugačnih okoliščinah in v tedanjih razmerah po njenih besedah ni bila škodljiva. Po spremembi lastniške strukture, ko so se rezultati banke začeli naglo izboljševati, se je nov nadzorni svet pravilno odzval, je povedala ter izrazila začudenje nad dejstvom, da si Kramar v nasprotju z drugimi nadzorniki vse do zadnjega ni nakazoval nagrad. Mogoče je imel kakšen poseben dogovor z nadzorniki, je še dodala Tekavčičeva in poudarila, da je nadzorni svet NLB, ko je bila njegova članica, deloval resno, strokovno in skrbel za to, da je banka povečevala svojo učinkovitost in dosegala dolgoročno stabilnost . Kot je še dejala, se je po mnogih temeljitih pogovorih vendarle odločila in včeraj pozno zvečer na Kadrovsko-akreditacijski svet vendarle podala prijavo za kandidaturo. Za ta korak naj bi se odločila, ker želi videti, kako bo sedaj ravnal KAS in ne nazadnje kako se bo odzvala vlada Boruta Pahorja, ki je pred tem zaradi medijskega pritiska že potrdil, da Tekavčičeva ne bo več nadzornica NLB. Marjan Kramar naj bi po dostopnih podatkih ob odhodu s položaja dobil nagrado v višini milijon evrov bruto. (Foto: POP TV) Politično kadrovanje? Na očitke, da naj bi jo KAS ponovno pokušal delegirati med nadzornike, nekdanja članica nadzornega sveta odgovarja, da se ni še nikoli znašla na plačilni listi svoje stranke in da svoje delo opravlja profesionalno in politično nepristransko. Zelo me skrbi politikanstvo, ki se pojavlja v Sloveniji. Skrbi me, da zaradi tega kmalu ne bo več strokovjakov, ki bi bili pripravljeni sprejeti takšno delo,“ je še povedala. Pahor od Križaniča pričakuje nove nadzornike Tekavčičeva je banko nadzirala od leta 2001 do 2005 in takrat naj bi med drugim nekdanjemu predsedniku uprave Marjanu Kramarju omogočila milijonsko nagrado. Slednji naj bi po dostopnih podatkih ob odhodu s položaja dobil nagrado v višini milijon evrov bruto. Ob objavi, da je bila nagrada izplačana, je vlada od Kramarja zahtevala njeno vračilo, a se ta ni odzval. Pahor je izrazil pričakovanje, da bo vlada oziroma finančno ministrstvo v nadzorni svet banke predlagala ljudi, ki še niso sedeli v njenem nadzornem organu, s svojim ugledom pa bodo povečali zaupanje v največjo slovensko banko.	Barbara Golub	24ur	2009-05-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-sc-pohorje-pricakujejo-place-ce-jih-ne-bo-bodo-stavkali.html	Zaposleni v ŠC Pohorje prejeli neto plače, o stavki še odločajo	športni, center, pohorje, stečaj, maribor, barbara, vtič, vraničar	Zaposleni v ŠC Pohorje prejeli neto plače, o stavki še odločajo Redno zaposleni delavci finančno izčrpanega Športnega centra Pohorje so prejeli celotne neto plače. Ker jim družba ni plačala prispevkov in drugih obveznosti, se bodo v sindikatu o morebitni stavki odločili do petka. Redno zaposleni delavci turističnega ponudnika Ĺ portnega centra Pohorje so v torek prejeli celotne neto plače, je potrdila direktorica podjetja Barbara Vtič Vraničar. Da so prejeli plače, je potrdil tudi sindikalni predstavnik v podjetju Marko Kundid, ki je povedal, da se bodo zdaj v kolektivu pogovorili z zaposlenimi, ki se bodo morali odločiti, ali bodo vztrajali pri sklicu stavke. Družba delavcem namreč ni plačala prispevkov in drugih obveznosti. Glede stavke naj bi se odločili najpozneje do petka. Pohorje (Foto: POP TV) Okoli 110 zaposlenih v omenjenem podjetju je v ponedeljek zagrozilo, da bo v primeru, da plač do danes ne bo, že v petek sklicalo stavko. Predstavniki sindikata so se v zvezi z reševanjem usode podjetja konec prejšnjega tedna sestali tako z direktorico kot z mariborskim županom Andrejem Fištravcem, a za zdaj rešitve še ni na vidiku. Usoda podjetja naj bi bila po besedah Vtič Vraničarjeve znana do konca meseca, župan pa jim je prejšnji teden predstavil nekaj možnih rešitev, a hkrati povedal, da Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na njihove predloge reševanja Ĺ portnega centra Pohorje ne pristaja. Vsaka stran ostaja pri svojem, zaposleni in naprave pa čakajo. Vse se vrti le okoli denarja, nihče pa ne razmišlja o tem, da brez dela ne bo ostalo le več kot 100 zaposlenih, temveč bi stečaj imel katastrofalne posledice za celoten turizem v regiji, opozarjajo v sindikatu. Ĺ portnemu centru Pohorje grozi stečaj, potem ko so se v DUTB prejšnji teden odločili, da podjetja ne bodo dokapitalizirali s 3,7 milijona evri, kot je predlagala uprava. Kot so pojasnili, dokapitalizacija ni ekonomsko upravičena. Nedavno je propadel poskus najema, za katerega je bila prek družbe Nipa zainteresirana mariborska občina, še vedno pa poteka postopek prodaje, v katerega je poleg Nipe vključen še en interesent.	STA,N.D.	24ur	2014-09-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-delnica-vredna-manj.html	Bavčarjeva Maksima bo dokapitalizirana s 15 milijoni evrov	maksima, holding, bavčar, istrabenz, petrol	Bavčarjeva Maksima bo dokapitalizirana s 15 milijoni evrov Skupščina Maksime Holding je sprva zmanjšala osnovni kapital, potem pa podprla dokapitalizacijo v višini 15 milijonov evrov. Mali delničarji in Valant pa so proti sklepom napovedali izpodbojne tožbe. Član uprave Istrabenza Igor Bavčar (Foto: Kanal A) Na skupščini finančne družbe Maksima Holding, ki jo lastniško posredno obvladuje član uprave Istrabenza Igor Bavčar, so med drugim izglasovali dokapitalizacijo družbe v višini 15 milijonov evrov. Uprava družbe, ki je od aprila insolventna, je prvotno predlagala povečanje osnovnega kapitala za do 25 milijonov evrov. Na skupščini so zaradi pokrivanja čiste izgube tekočega poslovnega leta izglasovali zmanjšanje osnovnega kapitala s 26,7 na 6,4 milijona evrov, nato pa podprli dokapitalizacijo v višini 15 milijonov evrov. Zaradi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala se je vrednost delnice znižala s sedanjih 4,17 na 1 evro. Sprejeli so tudi spremembe statuta, po katerem je uprava dobila pooblastilo, da v petih letih poveča osnovni kapital družbe. Na pobudo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) so z dnevnega reda skupščine, na kateri je bilo navzočega okoli 77,6 odstotka kapitala, umaknili obravnavo predloga seznanitve z lanskim letnim poročilom in glasovanje o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za lani. Predsednik uprave Sušinski zadovoljen s sklepi skupščine Predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski je po koncu izrazil zadovoljstvo z izglasovanimi sklepi legitimne skupščine . Pravi, da bodo z načrtovano dokapitalizacijo rešili problem insolventnosti družbe. Nižja izglasovana dokapitalizacija, ki jo je predlagal zastopnik s 77,5-odstotnim deležem največje delničarke FBI Investicije, naj ne bi bila problematična. Kot je pojasnil, je bil preračun višine dokapitalizacije že v začetku oblikovan na podlagi dokapitalizacije v višini 15 milijonov evrov . Regulator je po njegovih besedah namreč zahteval, da je znesek v prospektu enak vplačanemu znesku. Veseli me tudi, da se urejajo stvari v družbi, ki je naša glavna naložba, je še dejal Sušinski. Valant in Verbič napovedala izpodbojne tožbe Zastopnik delničarja Diamond Stane Valant (Foto: POP TV) Kot sta po seji pojasnila predsednik VZMD Kristjan Verbič in direktor NFD Holdinga Stane Valant, ki je zastopal delničarja Daimond, so k sklepom glede zmanjšanja oz. povečanja osnovnega kapitala ter sprememb statuta napovedali izpodbojne tožbe, skupščina pa je bila pripravljena pomanjkljivo in neustrezno . Valant je pojasnil, da skupščina v najpomembnejših točkah ni bila ustrezno pripravljena, sprejeti sklepi pa niso bili korektno predstavljeni. Glede dokapitalizacije je poudaril, da je bil predlog sklepa nepripravljen, delničarji pa o tem obveščeni na sami seji, brez kakršnegakoli gradiva oz. utemeljitve. Slednje je izpostavil tudi Verbič, ki je prav tako opozoril na odsotnost ustreznih gradiv. Verbič je opozoril na neskladje s stališčem glede dokapitalizacije oz. določitve vrednosti delnice, ki ga je Maksima Holding zastopala na petkovi skupščini Istrabenza. Kot je še dejal, obstajajo možnosti, da so bili s sklepi oškodovani manjšinski delničarji družbe.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-06-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dan-ki-je-za-vedno-spremenil-svet.html	Dan, ki je za vedno spremenil svet	lehman, brothers, kriza, finančna, gospodarska	Dan, ki je za vedno spremenil svet Pred petimi leti je banka Lehman Brothers mrzlično iskala rešitev svojih težav, a te so bile že tako velike, da se iz njih ni znala izkopati. S propadom banke je izbruhnila finančna, nato pa še svetovna gospodarska kriza. Na današnji dan pred petimi leti je ena največjih ameriških investicijskih bank Lehman Brothers zaradi prevelike izpostavljenosti propadajočim vrednostnim papirjem na podlagi drugorazrednih hipotek šla v stečaj. Ko se je banka Lehman Brothers zavedla vseh razsežnosti lastnih težav, se je sicer začelo mrzlično iskanje rešitve, vendar pa država takrat še ni bila pripravljena priskočiti na pomoč in je pustila 158 let staro finančno ustanovo propasti. Ko je nato propad grozil banki Merrill Lynch, je Washington ukrepal in skoraj prisilil Bank of America v prevzem. Nato je vlada rešila zavarovalnico AIG, katere propad bi bil veliko hujši. Kongres je nato potrdil 700 milijard dolarjev vreden program (Tarp) za reševanje ostalih prevelikih finančnih ustanov, kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley, ki sta se iz investicijskih preoblikovala v navadni banki, da sta lahko dobili denar. Ameriško finančno ministrstvo trdi, da je to rešilo svet pred še večjo katastrofo. Največ denarja sta dobili paradržavni hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac (187 milijard) in zavarovalnica AIG (182 milijard dolarjev). Večino denarja je proračun dobil nazaj. Mineva pet let od propada banke Lehman Brothers in začetka velike krize. (Foto: Reuters) Iz Tarpa sta pomoč dobili tudi avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, kar se je pokazalo kot dobra naložba, saj ameriška avtomobilska industrija danes cveti kot pred krizo. Regionalna banka Federal Reserve iz Dallasa je ocenila, da je finančna kriza, ki se je začela po propadu banke Lehman Brothers, stala ZDA med najmanj 6000 do 14.000 milijard dolarjev. Negativne posledice velikanske državne pomoči se v ZDA kažejo v obliki visokega javno-finančnega primanjkljaja. Ta je leta 2009 znašal 1400 milijard dolarjev, mejo 1000 milijard dolarjev pa je presegal vse do letošnjega leta. To je imelo za posledico tudi kopičenje ameriškega javnega dolga. Pred petimi leti je bil pri približno 10.000 milijardah dolarjev, trenutno pa znaša skoraj 17.000 milijard dolarjev. Podlaga za krizo je bila podana v času mandata demokratskega predsednika Billa Clintona, ki je podpisal ukinitev zakonov, s katerimi so regulatorji brzdali Wall Street. V času nepremičninskega razcveta so se posojila za nakup stanovanj delila na vse strani. Posojilodajalci so hipoteke spreminjali v vrednostne papirje in jih prodajali naprej. Ko je šel po gobe nepremičninski trg, je počil celoten sistem. Kazenskih posledic za pohlepne bankirje ni bilo. Nekdanji glavni izvršni direktor banke Dick Fuld je sicer izgubil skoraj milijardo dolarjev premoženja, kar mu je ostalo, pa je prepisal na ženo. Danes dela kot finančni svetovalec v podjetju, ki ga je ustanovil.	STA	24ur	2013-09-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vino-brezice-stavka-se-nadaljuje.html	Vino Brežice: Stavka se nadaljuje	vino, brežice, stavka, zaposleni, plača, regres	Vino Brežice: Stavka se nadaljuje V Vinu Brežice se stavka nadaljuje. Zaposleni se bodo v ponedeljek srečali z novim predsednikom uprave. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Zaposleni v Vinu Brežice, kjer zaradi neizplačila junijskih in julijskih plač, regresa ter jubilejnih nagrad zaposleni od torka stavkajo, se bodo v ponedeljek po 9. uri v prostorih podjetja sešli z novo upravo. Medtem bodo s stavko v podjetju nadaljevali, je povedal sindikalist Vina Brežice Janko Kržan. Po njegovih besedah so se zastopniki delavk in delavcev Vina Brežice danes z novim predsednikom uprave Robertom Špilerjem iz podjetja S. M. A. iz okolice Celja dogovorili o sestanku in pogajanjih glede stavkovnih zahtev. Špiler naj bi se sestanka udeležil v spremljavi njegove ekipe, predstavnike zaposlenih, ki napovedujejo, da bodo za uresničitev njihovih zahtev uporabili vse razpoložljive pravne poti, pa bodo okrepili predstavniki slovenskega sindikata, je pojasnil Kržan. Zaposleni so danes tako kot minule dni stavkali od 6. do 14. ure, stavkovne straže, ki bodo danes v podjetju vztrajale do 22. ure, pa bo zamenjala policija, ki bo prostore podjetja varovala do ponedeljka, do 6. ure zjutraj, tako Kržan, ko se stavka v Vinu Brežice nadaljuje. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Od torka, 11. avgusta, tam poteka vnaprej napovedana stavka, delavci pa so danes četrti dan čakali, da se v tovarni pojavijo lastniki ali predstavnik uprave družbe, je še povedal Kržan.	STA	24ur	2009-08-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imf-svari-da-lahko-svet-pade-v-recesijo.html	IMF svari pred novo globalno recesijo	imf, mednarodni, denarni, sklad, lagarde, napoved, tokio, zasedanje	IMF svari pred novo globalno recesijo IMF je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih nekoliko znižal napovedi za svetovno gospodarsko rast v letošnjem in prihodnjem letu. IMF je še opozoril, da lahko svet pade v recesijo. Se obeta nova recesija? (Foto: Thinkstock) Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) nekoliko znižal napovedi za svetovno gospodarsko rast v letošnjem in prihodnjem letu. Opozoril je, da lahko svet pade v recesijo, predvsem zaradi nevarnosti fiskalnega prepada v ZDA in evropske dolžniške krize. IMF je oceno letošnje gospodarske rasti od svojega zadnjega poročila v juliju znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa s 3,9 na 3,6 odstotka. Za Slovenijo je letošnja napoved IMF nazadovanje za 2,2 odstotka, za prihodnje leto pa 0,4 odstotka. Inflacija naj bi se z letošnjih 2,2 odstotka prihodnje leto znižala na 1,5 odstotka, stopnja brezposelnosti pa naj bi porasla z 8,8 na 9 odstotkov. Edino večje gospodarstvo, ki mu je IMF od zadnjega poročila nekoliko popravil oceno, so ZDA, ki bodo letos dosegle 2,2-, ne dvoodstotne gospodarske rasti. Ocena za prihodnje leto pa se je znižala z 2,3 na 2,1 odstotka. IMF v poročilu pohvali centralno banko Federal Reserve, ki ob blokadi kongresa edina skrbi za ohranjanje gospodarske rasti. Kljub temu so ZDA ena od glavnih nevarnosti za prihodnjo svetovno rast, ker v začetku prihodnjega leta grozi tako imenovani fiskalni prepad. Problem je tudi dolžniška kriza v evroobmočju. IMF je območju oceno negativne rasti spet znižal zaradi širitve finančnih stresov v drugem četrtletju letošnjega leta. Namesto za 0,3 odstotka se bo rast letos skrčila za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu pa bo evroobmočje doseglo gospodarsko rast, vendar ne 0,7-, ampak le 0,2-odstotno. IMF opozarja, da mora biti najvišja prioriteta reševanje dolžniške krize, kar zahteva premik v smeri večje bančne in proračunske unije v kombinaciji s kratkoročno podporo povpraševanju in upravljanjem s krizo na ravni celotnega evroobmočja. Priporočila IMF so letos zapletena ne le za Evropo, ampak tudi druge dele sveta, ker ni enostavne formule za izhod iz krize. Osrednje teme: dolžniška kriza, fiskalni prepad v ZDA in upočasnitev rasti Poročilo WEO je bilo objavljeno v Tokiu, kjer se je začelo redno letno zasedanje IMF in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank 188 držav članic mednarodnih finančnih ustanov. Med osrednjimi temami zasedanja v Tokiu so dolžniška kriza v evroobmočju, nevarnost t. i. fiskalnega prepada v ZDA in upočasnitev rasti svetovnega gospodarstva. Christine Lagarde (Foto: Reuters) V Tokiu od danes do nedelje pričakujejo 20.000 gostov iz 188 držav, zaradi česar so na letališču Narita odprli posebno pristajalno stezo in terminal. Glavni del rednega letnega zasedanja IMF in Svetovne banke bo potekal v soboto. Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je pred zasedanjem v zvezi z razreševanjem zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer opozorila na pomen ustreznih politik. Glede na to, da epicenter krize ostaja evroobmočje, so ustrezne politike najbolj nujne na stari celini, je ocenila. Evropske voditelje je zato pozvala, naj sprejmejo določene zaveze, med drugim v zvezi z enotnim nadzornikom bank v evrskih državah, neposredno dokapitalizacijo bank in implementacijo stalnega sklada za zaščito evra (ESM). Lagardovo skrbi tudi za ZDA, ki jim 1. januarja grozi t. i. fiskalni prepad. Ta se nanaša na avtomatično uveljavitev mešanice varčevalnih ukrepov in zvišanja davkov, vredne 600 milijard dolarjev, ki bi lahko vodila v recesijo. Dogovor politikov, ki bi to preprečil, je nujen. A politiki v Washingtonu se ne bodo sposobni ničesar dogovoriti najmanj do splošnih volitev 6. novembra, v primeru, da jim to ne uspe niti pozneje, bodo ZDA spet padle v recesijo, posledice pa bo čutil ves svet. Med hitro rastočimi državami je prva dama sklada v kontekstu poslabšanja položaja izpostavila Kitajsko. Ta namreč beleži upočasnjevanje gospodarske rasti. Od Pekinga v tej luči pričakuje ukrepe za odpravo notranjih in zunanjih šibkosti.	STA,Saša Senica	24ur	2012-10-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/projekt-drugi-tir-ugibati-o-neuspehu-na-razpisu-je-zelo-crnogledo.html	Projekt drugi tir: ,Ugibati o neuspehu na razpisu je zelo črnogledo,	drugi, tir, koper, divača, evropska, sredstva, peter, gašperšič, razpis	Projekt drugi tir: Ugibati o neuspehu na razpisu je zelo črnogledo Predstavniki vlade se bodo sestali s strokovnjaki iz Evropske komisije in preučili tehnologijo možnosti črpanja evropskih sredstev za projekt drugi tir Koper-Divača. Nato bodo dokončno oblikovali predlog, kako se bo Slovenija prijavila na evropski razpis. Predstavniki vlade se bodo v četrtek sestali s strokovnjaki iz Evropske komisije. Vlada bo dokončni predlog za prijavo projekta drugi tir na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) potrdila na dopisni seji, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Rok za prijavo je 26. februar. Danes je sicer vlada ugotavljala, da je izpolnjevanje zahtev standardov za evropske transportne koridorje, na katerih je tudi železniška povezava od Kopra do madžarske oz. avstrijske meje, nujna in ključna prednostna naloga vlade. Tako je treba posodobiti celotno povezavo, vključno z izgradnjo drugega tira. Tehničnim standardom za koridorske proge je treba zadostiti do leta 2023. V nasprotnem primeru Slovenija tvega izgubo položaja na teh koridorjih, ki je zanjo strateškega pomena, je opozoril minister. Za posodobitev koridorske povezave sta v finančni perspektivi 2014-2020 predvideni dve milijardi evrov, od tega je približno 700 milijonov evrov možnosti črpanja EU sredstev, preostalo je lastna udeležba. (Foto: Thinkstock) Drugi tir se bo financiral z evropskimi sredstvi in javno-zasebnim partnerstvom Največji infrastrukturni projekt na tej povezavi, na 1,35 milijarde evrov ocenjeni drugi tir, se bo po predlogu poleg z evropskimi sredstvi financiral še z javno-zasebnim partnerstvom, del pa bo predstavljala udeležba Republike Slovenije. Tako finančno strukturo bo Slovenija navedla v razpisu za evropska sredstva, pri čemer bo treba možne modele javno-zasebnega partnerstva po Gašperšičevih besedah še preučiti in preveriti interes. Na podlagi tega se bo pripravil razpis za izbor zasebnega partnerja, je pojasnil minister. Slovenija se bo z dvema projektoma, s projektom nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica in s projektom izvlečnega tira pri izhodu iz tovorne postaje Koper, prijavila na razpis za sredstva iz t.i. nacionalne ovojnice, prek katere je samo za Slovenijo rezerviranih 159 milijonov evrov. Drugi tir v celoti bodo prijavili na odprti razpis, v okviru katerega projekti konkurirajo z ostalimi projekti drugih članic EU. Na tem razpisu je mogoče pridobiti od 30 do 40 odstotkov sofinanciranja, odvisno od tega, ali je mogoče dokazati čezmejnost projekta. Minister Gašperšič je sicer že nedavno na odboru DZ za infrastrukturo, na katerem so se seznanili s problematiko drugega tira, pojasnil, da bo na tem razpisu najverjetneje mogoče dobiti le 30 odstotkov sofinanciranja. To bi, kot je dejal takrat, zneslo okoli 263 milijonov evrov. Na očitke, da vlada na razpis oddaja vlogo brez jasne finančne konstrukcije, je minister odgovoril, da bodo v njej opredelili, da bo projekt financiran s sredstvi EU in preko javno-zasebnega partnerstva. Opredeljen bo tudi načrt nadaljnjih aktivnosti. Po njegovih informacijah so države v preteklosti na tak način vloge že pripravile, projekte pa so v Bruslju na tej podlagi tudi odobrili. Res pa je, da za zdaj še ni znano, v kakšnem deležu bo lahko k izvedbi projekta prispeval zasebni partner. Vlada se je za proučitev izvedbe prek javno-zasebnega partnerstva odločila, ker je bilo v preteklosti za projekt dovolj interesa resnih zasebnih partnerjev. Gašperšič je prepričan, da je treba narediti ta napor in izkoristiti priložnost, če se ponudi. A najprej je treba preveriti interes za posamezne modele partnerstva in na podlagi tega pripraviti razpis. Minister Gašperšič. (Foto: Miro Majcen) Ugibati o neuspehu zelo črnogledo Glede pomislekov o usodi projekta, če država ne bi uspela na razpisu za evropska sredstva in ne bi našla zasebnega partnerja, je minister povedal, da je ugibati o neuspehu na razpisu zelo črnogledo in tudi zelo neverjeten scenarij. Sam je optimist tako glede uspeha na razpisu kot glede vključitve zasebnega partnerja. Projekt je sicer po njegovih besedah že tako daleč, da bi bilo moč z gradbenimi deli, v kolikor bo oblikovana finančna konstrukcija, začeti že v letu 2016. Analize sicer po Gašperšičevih besedah kažejo, da je projekt ekonomsko upravičen, čeprav je interna stopnja donosnosti nizka. Takšna je namreč tudi pri drugih železniških projektih.	STA,V.L.	24ur	2015-02-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gospodarstvo-rast-gre-v-stecaj.html	Gospodarstvo Rast gre v stečaj	gospodarstvo, rast, stečaj, sodišče, zvon, ena	Gospodarstvo Rast gre v stečaj Sodišče je ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo postopek stečaja za družbo Gospodarstvo Rast. Družba je v večinski lasti mariborske nadškofije, v lasti pa ima tudi holding Zvon Ena. Dvorec Betnava (Foto: POP TV) Okrožno sodišče v Mariboru je ustavilo postopek prisilne poravnave za družbo Gospodarstvo Rast in sprejelo sklep o začetku stečaja za to družbo. V pojasnilu so na sodišču navedli, da je Gospodarstvo Rast v okviru finančnega prestrukturiranja upnikom dala alternativno ponudbo, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek in s tem pretvorijo terjatve v lastniške deleže. Sodišče je ugotovilo, da se nihče izmed upnikov ni odločil za to možnost in s tem tudi ni glasoval za prisilno poravnavo, zato je sodišče to ustavilo in začelo stečajni postopek. Za upraviteljico pa je sodišče določilo Alenko Gril, ki je med drugim vodila tudi prisilno poravnavo za SCT. Predlog za prisilno poravnavo je na sodišče maja vložila družba Gospodarstvo Rast. Gospodarstvo Rast je v večinski lasti mariborske nadškofije. Ta ima v družbi 52 odstotkov lastništva. 34 odstotkov ima v lasti celjska nadškofija, 14 odstotkov pa murskosoboška nadškofija. Vodstvo Gospodarstva Rast se je nedavno na sodišču odločilo predlagati umik predloga za začetek prisilne poravnave, saj naj bi po njihovem tako pri bankah upnicah kot pri lastnikih družbe obstajala realna možnost uspešne izvensodne poravnave. Kot kaže, se to ni zgodilo, neuspešni pa so bili tudi dogovori za vstop tujega vlagatelja. Še pred tem je sodišče upravi družbe dovolilo spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, ki je upnikom ponujal konverzijo terjatev v osnovni kapital družbe, in sicer najmanj v višini 79,5 milijona evrov ter 55-odstotno poplačilo navadnih upnikov v štirih letih, kar je več kot po prvotnem načrtu. Upniki tega niso sprejeli. Upniki so, potem ko je bila v dopolnjeni seznam uvrščena tudi terjatev NLB, skupaj prijavili za 132 milijonov evrov terjatev. Prav največja državna banka je s skoraj 92 milijoni evrov terjatev tudi največji od desetih upnikov mariborske cerkvene družbe.	Primož Jambrek,STA	24ur	2011-11-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/t-2-z-vec-deset-milijonsko-izgubo.html	T-2 z več deset milijonsko izgubo	t-2, upnik, poplačilo, nlb, banka, ajpes, prisilna, poravnava, stečaj, zvon, ena, holding	T-2 z več deset milijonsko izgubo V T-2 so upnikom predlagali 34,6-odstotno poplačilo v osmih letih. Skupni znesek nezavarovanih terjatev znaša več kot 192 milijonov evrov. Sodišče medtem zanima status NLB. (Foto: POP TV) Mariborsko telekomunikacijsko podjetje T-2 v večinski lasti cerkvenega Zvon Ena Holdinga, ki je predzadnji dan leta 2010 na mariborsko sodišče vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, je svojim upnikom ponudilo 34,6-odstotno poplačilo terjatev v naslednjih osmih letih. Mariborsko okrožno sodišče je danes družbo T-2 sicer pozvalo, naj dopolni svoj predlog za začetek prisilne poravnave. Sodišče zlasti zanima status NLB oziroma ali gre v njenem primeru za ločitvenega upnika z zavarovanimi terjatvami, saj ji v tem primeru ne pripada mesto v upniškem odboru. NLB je, kot izhaja iz predloga prisilne poravnave, edini ločitveni upnik, ki pa ima za 45 milijonov evrov terjatev zavarovanih, preostalih skoraj 80 milijonov evrov terjatev pa bo banka morala uveljavljati skupaj z vsemi ostalimi navadnimi upniki. Kot je še razvidno iz dokumentov, ki so bili danes objavljeni na spletni strani Ajpesa, je družba T-2 konec septembra izkazovala dobrih 96 milijonov evrov izgube. Vodstvo podjetja je kljub temu prepričano, da bo z uspešno finančno reorganizacijo in izvedenimi predvidenimi ukrepi lahko uspešno saniralo podjetje, upnikom pa zagotovilo boljše poplačilo terjatev kot v primeru stečaja. Družba T-2 je predlog za prisilno poravnavo vložila le nekaj dni preden bi moralo mariborsko sodišče odločati o zahtevi Telekoma Slovenije za uvedbo stečaja. Slednjemu naj bi bilo mariborsko podjetje, od katerega je odvisna tudi finančna usoda mariborske nadškofije, dolžno že 14,5 milijona evrov.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-01-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/prodajo-trima-bo-vodila-nlb.html	Prodajo Trima bo vodila NLB	trimo, trebnje, prodaja, delnice, banke, nlb	Prodajo Trima bo vodila NLB Banke bodo prodale dobrih 90 odstotkov delnic Trima. Prodaja bo potekala v dveh fazah, prodajni postopek pa bo vodila Nova Ljubljanska banka. Nova Ljubljanska banka (NLB) je pridobila pooblastilo za svetovanje in vodenje prodajnega postopka 90,81 odstotka delnic družbe Trimo in njegove skupine, so danes sporočili iz NLB. Banke so deleže dobile s konverzijo terjatev v kapital. Prodajni postopek bo potekal v dveh fazah. V prvi fazi bodo potencialne kupce na podlagi predstavitvene dokumentacije, ki bo na voljo v tem mesecu, povabili k posredovanju nezavezujočih ponudb, v drugi fazi pa bodo na podlagi prejetih ponudb izbrani potencialni kupci lahko opravili skrbni pregled družbe, so še sporočili iz banke. Prodaja Trima Trebnje bo potekala v dveh korakih. (Foto: POP TV) Družbe skupine Trimo - družba Trimo, njena lastnica Trimo Investment in Trimova srbska hčerinska družba Trimo Inženjering - so z bankami upnicami konec januarja sklenile krovno pogodbo o finančnem prestrukturiranju (MRA). Ta predvideva postopno odplačilo 45 milijonov evrov glavnic posojil do konca leta 2017, izdajo novih garancij Trimu in konverzijo terjatev do družbe Trimo Investment v lastniške deleže. Skupina se je obvezala, da bo v tem obdobju odplačevala glavnice skladno s planom ter vse obresti za ta čas. Banke so napovedale, da bodo podprle poslovanje Trima predvsem z izdajo novih garancij, ki so ključnega pomena za pridobivanje novih poslov. Banke so nato po konverziji terjatev konec marca na skupščini izglasovale širitev nadzornega sveta s pet na šest članov. Za novega člana do konca marca 2018 so imenovali Blaža Angela, na mesto Petra Zoriča, ki je z mesta člana nadzornega sveta odstopil, pa do sredine julija 2015 Stanka Polaniča. Začasni predsednik uprave je prvi nadzornik Bogdan Topič, in sicer do 24. aprila, ko morajo imenovati novega predsednika uprave. Topičeva funkcija v nadzornem svetu je do takrat zamrznjena, nadzornike pa vodi Polanič. V Trimu je 25. marca funkcijo prokurista nastopil Gregor Jaklič iz novomeškega podjetja CGP.	STA	24ur	2014-04-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/korosec-ni-vec-predsednik-uprave-uniorja.html	Korošec ni več predsednik uprave Uniorja	unior, predsednik, uprave, gorazd, korošec, odpoklic, nadzorni, svet	Korošec ni več predsednik uprave Uniorja Nadzorni svet družbe Unior je s predsednikom uprave Gorazdom Korošcem podpisal sporazum, na podlagi katerega ga je predčasno odpoklical s funkcije predsednika uprave. Pooblastila uprave je v celoti prevzel njen član Darko Hrastnik. Nadzorni svet Uniorja je danes zaključil sejo, ki so jo začeli že pred desetimi dnevi in jo nadaljevali v ponedeljek. S predsednikom uprave Gorazdom Korošcem je podpisal sporazum, na podlagi katerega ga je predčasno odpoklical s funkcije predsednika uprave. Pooblastila uprave je v celoti prevzel njen član Darko Hrastnik, so sporočili iz Uniorja. Gorazd Korošec (Foto: POP TV) Med drugim se je nadzorni svet na seji seznanil tudi z ugotovitvami revizijske komisije v zvezi s posli med družbama Unior in Rhydcon ter pojasnili uprave glede navedenih poslov in pridobil ustrezno pravno mnenje glede navedenih poslov. Ugotovili so, da posli, ki so se nanašali na dobave blaga in storitev, kot je izhajalo iz izdanih računov, dejansko niso bili izvedeni, ampak je Unior družbi Rhydcon v vrednosti izdanih računov poravnal znesek obresti iz naslova kredita do Banke Celje v višini 149.930 evrov, ki ga je družba Rhydcon najela za nakup delnic družbe Unior. Pri tem so ugotovili tudi, da je bilo v zadnjih petih letih z družbo Rhydcon za dobrih 6.141 evrov gotovinskega poslovanja in na tej osnovi ni mogoče trditi, da je pri navedenih poslih šlo za osebno okoriščanje odgovornih oseb. Nadzorniki so sicer danes sprejeli tudi sklep, da navedene posle pregleda tudi zunanja revizijska družba. Danes so imenovali tudi namestnika predsednika nadzornega sveta, in sicer Franca Doverja. Je pa Korošec nadzornike na seji seznanil, da je v zvezi z navedenimi posli 4. julija podal samoprijavo na okrožno državno tožilstvo v Celju. Korošcu bodo ponudili novo pogodbo o zaposlitvi v družbi, so v sporočilu za medije še zapisali v Uniorju. Kot so pojasnili, sta Korošec in nadzorni svet sporazum podpisala z namenom zaščite interesov družbe Unior. Nadzorniki so sicer danes sprejeli tudi sklep o začetku iskanja novega predsednika uprave družbe. Nadzorni svet se je sestal po tem, ko je policija priprla lastnik Info TV Vladimirja Voduška in velenjskega poslovneža Stanislava Gaberca, ki sta osumljena izsiljevanja vodstev obeh podjetij.	STA,Urša Zupan	24ur	2012-08-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/projekt-zivi-naprej.html	,Projekt živi naprej,	megazabavišče, hit, harrah,s, niko, trošt, vlada, stranke, zakonodaja, igralnica	Projekt živi naprej Predsednik uprave Hita Niko Trošt je dejal, da nadaljujejo s pripravo projekta megazabavišča. Družba Harrah s Entertainment je prekinila in ne le zamrznila pogajanja s Hitom o uresničitvi milijardo dolarjev vrednega turistično-igralniškega mesta, je danes v Novi Gorici novinarjem povedal predsednik uprave Hita Niko Trošt. V novogoriškem igralniškem podjetju nadaljujejo s pripravo tega projekta, saj je del njihove strategije razvoja. Družba Harrah s Entertainment se je odločila, da s pogajanji prekine. Očitno so ocenili, da pri iskanju upravljavskega modela oz. modela vodenja, ne pa vsebine, ne moremo najti rešitve ki bi zadovoljila ob partnerja in zagotavljala dovolj velik vpliv na poslovanje in odločanje. Imajo lahko še druge vzroke, a jih ne poznamo, je pojasnil Trošt. Po njegovih besedah pa ni izključeno, da bi pri tem ali kakem drugem projektu s Harrah som še sodelovali. (Foto: POP TV) Potem ko so se z Američani strinjali da je turistično-igralniško mesto na Goriškem dober projekt in so se v decembru dogovorili, da je izpeljavo megazabavišča dovolj le ena družba, se je nato zataknilo pri upravljanju slednje. Hit je vztrajal, da ima v lastniški strukturi 51 odstotkov ter vodilno vlogo v upravnem odboru, medtem ko bi imel pri operativnih poslih večino Harrah s, je razložil Trošt. Po njegovih besedah bodo v novogoriškem igralniškem podjetju intenzivno nadaljevali z vsebinsko pripravo projekta megazabavišča, kar vključuje tudi ekonomske izračune in iskanje lokacije. Projekt nadaljujemo in prepričani smo, da ga bomo tudi uresničili, je poudaril Trošt in dodal, da bodo evropski destinacijski resort kot ključna strateška usmeritev v prihodnjem desetletju na prvem mestu Hitove strategije razvoja, katero bo še ta mesec obravnaval nadzorni svet Hita. Megazabavišče nameravajo uresničiti v obsegu z med 15 in 20 odstotki igralniškega dela, kot so ga zastavili z Američani, pri čemer bodo, ko bodo dovolj daleč s pripravami, preko razpisa poiskali tuje partnerje z igralništva in finančne investitorje. Mislim, da so ambicije prevelike, da bi projekt izpeljali sami, je dejal Trošt. Glede na ugled Hita, ki ga uživa v Evropi, po Troštov mnenju težav z iskanjem ustreznih partnerjev, da bi projekt uresničili na poslovno in finančno utemeljen način , ne bodo imeli. V Novi Gorici tudi v tem primeru želijo obdržati vodilno vlogo pri investiciji, vsaj v igralniškem delu, je povedal prvi mož Hita. Na vprašanje, ali nameravajo bodo še naprej zahtevali spremembe igralniške in davčne zakonodaje, je Trošt odgovoril, da v primeru realizacije projekta pričakujemo take pogoje, kot so bili predlagani, ali še malo dopolnjene . Po njegovih besedah je namreč treba investitorje spodbuditi, da bodo vlagali, pri čemer je država pokazala veliko pripravljenost, da se približa takim projektom . Sicer pa se Hitovo poslovanje, ki ga bodo v kratkem obravnavali tudi nadzorniki, po lanskem 20-odstotnem padcu realizacije letos izboljšuje. Rezultati prvega trimesečja so zelo dobri in nad pričakovanji. Upam, da se no tak trend nadaljeval, je v zvezi s tem povedal Trošt. GZS: Država naj sprejme ustrezno zakonodajo V turistično gostinski zbornici pri GZS so se odzvali na prekinitev pogovorov med Hitom in Harrah som glede izgradnje megazabavišča. (Foto: Reuters) Možna strateška povezava z ameriškimi partnerji enega največjih igralniških podjetij je obetala perspektivni razvoj in predvsem širitev trgov, saj naj bi novi gostje prihajali tudi iz bolj oddaljenih regij in držav, meni direktorica zbornice Majda Dekleva, ki se ob tem sprašuje, če sta dve igralniški družbi res prava partnerja za turistični center z bolj kompleksno ponudbo ter v kolikšnem obsegu gre v taki ozki igralniški povezavi računati na pridobivanje novih letalskih gostov. Dekleva tudi meni, da bi bilo najbrž v prihodnje boljše, če bi država najprej sprejela ustrezno zakonodajo, da bi bili potencialni partnerji vnaprej seznanjeni s pogoji poslovanja pri nas . Šircelj: Vlada odigrala pozitivno vlogo Po besedah državnega sekretarja Andreja Širclja je vlada pri tem, da bi prišlo do projekta med Hitom in Harrah som, odigrala pozitivno vlogo na področju, za katerega je pristojna. Pripravili smo okvire predlogov zakonodaje, ki se nanašajo na obdavčevanje igralništva in nov način prirejanja iger na srečo, je dejal Šircelj. Do tega trenutka nam razlogi, zakaj je prišlo do zamrznitve pogovorov, natančno niso znani, je poudaril Šircelj in dodal, da je ministrstvo za finance na podlagi predloga zakonodaje v času pogajanj med potencialnima partnerjema opravilo številne razgovore, tako s predstavniki igralništva kot civilnimi iniciativami in lokalnimi skupnostmi, je povedal v današnji izjavi za javnost v Ljubljani. Predlogi sprememb zakonov so še vedno v javni obravnavi, je spomnil Šircelj in dejal, da se bo ta zakonodaja ne glede na sedanji razplet v prihodnosti spreminjala. Menimo, da bo do turistično-zabaviščnega centra prišlo, saj je izgradnja takšnega centra tudi del vladnega programa do leta 2025, je povedal. Kadarkoli se bodo za to pokazale dejanske možnosti oz. vlagatelji, bo ministrstvo oz. vlada ustvarila pogoje za dobro gospodarjenje in investicije, je sklenil državni sekretar. Odzivi strank Srečko Hvauc iz SDS ne komentira prekinitve sodelovanja med družbama Hit in Harrah s pri izgradnji načrtovanega megazabavišča na Goriškem, ker ne ve, zakaj je prišlo do prekinitve. Kot pravi, je pričakoval, da se bo ta zadeva razvila , priložnost je bila. V NSi so zadovoljni, da je prišlo do prekinitve pogajanj med družbama. Kot pravi Jožef Horvat, so sami ves čas delali na tem, da do te naložbe ne bi prišlo. V SLS so bili po besedah Jakoba Presečnika ves čas skeptični do projekta izgradnje megazabavišča in so opozarjali na negativne vplive. V poslanski skupini DeSUS se niso ukvarjali s projektom izgradnje megazabavišča, je povedal vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič. Zato tudi nimajo nekega posebnega stališča na to temo, z megazabaviščem se niso obremenjevali, saj njihovi volivci nimajo denarja za igralnice. Milan M. Cvikl iz SD je ocenil, da je prekinitev pogovorov posledica slabo vodenega projekta, odgovornost pa nosijo državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj, resorni minister Andrej Bajuk in premier Janez Janša. Matej Lahovnik (Zares) meni, da je bila prekinitev pogovorov med Hitom in Harrah som pričakovana, saj se niti znotraj vlade niso zmogli zmeniti, ali projekt megazabišča podpirajo ali ne . Po ocenah Milana Petka iz LDS je bil projekt megazabavišča preveč megalomanski in že v začetku nestvaren, da bi se rodil dober rezultat. Po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča prekinitev pogajanj med družbama ni dobro za Slovenijo. Jelinčič meni, da se bo Harrah s zaradi tega zagotovo prestavil na hrvaško stran, v Poreč, in potem bodo Slovenci izgubili še dodaten denar. Predsednika Lipe Saša Pečeta veseli, da je prišlo do prekinitve pogajanj, žalosti pa ga, da je do tega prišlo zaradi Američanov in ne slovenske strani.	STA,M.M.,D.Š.	24ur	2008-04-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mercator-kupuje-hrvaski-getro.html	Mercator kupuje hrvaški Getro?	mercator, getro, pogodba, slovenija, hrvaška, gucić, debeljak	Mercator kupuje hrvaški Getro? Slovenski Mercator se širi. Kupoval naj bi hrvaško verigo trgovin Getro. V Mercatorju informacije niso ne potrdili ne zanikali, sporočili so le, da so vedno odprti za možna poslovna sodelovanja in strateške povezave . Slovenski Mercator kupuje hrvaški Getro, poročajo hrvaški mediji. Lastnik Getroja pogodbe s slovenskimi trgovci še ni podpisal, čeprav naj bi bil ustni dogovor že sklenjen. Mercator ima že svoje trgovine na Hrvaškem. (Foto: dnevnik.hr) V Mercatorju informacije niso niti potrdili niti zanikali. Mercator je vedno odprt za možna poslovna sodelovanja in strateške povezave, konkretnih primerov pa ne komentiramo. Navedb ne moremo ne zanikati ne potrditi, so sporočili. V Zagrebački banki, ki zastopa Getro, pa so zanikali informacije, da bi bil z Mercatorjem dosežen dogovor o prodaji podjetja. O vseh pomembnih podrobnostih glede strateških možnostih bo javnost pravočasno obveščena. Lažji in hitrejši prehod blaga čez mejo Mercator nikoli ni skrival načrtov širitve na trge nekdanje Jugoslavije. Slovenska carinska uprava mu je ravno včeraj podelila status pooblaščenega gospodarskega subjekta AEO, s katerim je spoznan kot varen in zanesljiv partner v mednarodni trgovini. Status mu med drugim omogoča hitrejše in enostavnejše carinske postopke. Deležen bo manj mejnih fizičnih kontrol, nižja bo ocena carinskega tveganja, obravnavanje blaga bo prednostno, poročanje bo bolj preprosto. V družbi so v študiji projekta, s katerim je Mercator izpolnil vsa merila za certifikat, potekal pa je poldrugo leto, ugotovili, da bo pridobitev certifikata omogočila znižanje cene prevoznih storitev za dobave zunaj Evropske unije, znižanje stroškov špediterskih posredovanj, zmanjšanje zalog blaga iz tretjih držav, skrajšali se bodo dobavni roki, do 50 odstotkov se bo zmanjšalo zavarovanje carinskega dolga, povečala pa naj bi se tudi konkurenčnost in poslovni ugled družbe.	Špela Zupan,STA	24ur	2009-10-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zgodovina-najvecjih-odpoklicev-v-ameriki.html	Zgodovina največjih odpoklicev v Ameriki	odpoklic, toyota, nesreče, zdravila, Kitajska, farmacija, vioxx, tylenol, Ford	Zgodovina največjih odpoklicev v Ameriki Globalizacija in pohlep velikih korporacij po čim večji prodaji izdelkov sta v zadnjih desetletjih terjala kar nekaj smrtnih žrtev med potrošniki. Dokaz za to je nedavni masovni odpoklic toyotinih vozil, ki pa ni edini. Zdravilo naj bi lajšalo bolečine zaradi artritisa, je pa povečalo tudi možnost kapi. (Foto: Reuters) Preden se je gigant soočil s kritikami svetovne javnosti, je zaradi napake pri stopalki za plin v nekaj letih v prometnih nesrečah življenje izgubilo vsaj tisoč ljudi. Številne smrtne primere zaradi spornih izdelkov beležijo tudi v farmacevtski industriji, med najbolj vprašljive prehranske izdelke pa spadajo produkti kitajskih tovarn. Najbolj množičen poligon za tovrstne primere in kasnejše odpoklice ter umike s trgovskih polic so prav Združene države Amerike. Zdravila vioxx in tylenol sta namesto izboljšanja zdravstvenega stanja sejala smrt, Bridgestonove gume pa so med vožnjo dobesedno razpadale. Vsesplošno paniko in bes potrošnikov so doživele tudi druge domače in tuje korporacije.	V.S.	24ur	2010-02-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bomo-morali-pomagati-tudi-italiji.html	Bomo morali pomagati tudi Italiji?	evro, kriza, italija, berlusconi, evroskupina, gospodarstvo, dolg, eu, evropska, unija	Bomo morali pomagati tudi Italiji? V evroskupini so vse bolj zaskrbljeni zaradi morebitne širitve dolžniške krize v Italijo. Ta se namreč vse bolj omenja kot nova krizna država z evrom. Njen javni dolg znaša kar 120 odstotkov BDP. Bo dolžniška kriza zajela tudi Italijo? (Foto: Reuters) Zasedanje evroskupine se je danes v Bruslju začelo v znamenju zaskrbljenosti zaradi Italije. Najvišji predstavniki EU so imeli pred evroskupino v senci grožnje širitve dolžniške krize v območju evra posebno srečanje. Po nekaterih navedbah so govorili o Grčiji, po drugih pa predvsem o Italiji, ki se vse bolj omenja kot nova krizna država z evrom. Na posebnem sestanku naj bi bila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se sicer redno dobivata na usklajevalnih sestankih ob začetku tedna. A tokrat sta se jima pridružili tudi komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet in šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. V Komisiji so ob tem poudarili, da ne gre za krizno srečanje , temveč za razširjeno usklajevalno srečanje pred evroskupino, ki se je sicer začela v senci grožnje širitve dolžniške krize v območju evra in padanja vrednosti evra. Kot nova krizna država v območju evra se vse bolj omenja Italija, obresti na desetletne španske državne obveznice pa so se davi zvišale na 5,84 odstotka, kar je rekordna raven v zadnjih 11 letih, poročajo tuji mediji. Italijanski javni dolg znaša 120 odstotkov BDP Italijanski javni dolg je sicer že leta med najvišjimi v območju evra, in sicer znaša okoli 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je dvakrat toliko, kot dopušča pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila o dolgu in primanjkljaju. V evroskupini so zaskrbljeni zaradi Italije. (Foto: Reuters) K stabilnosti Italije na finančnih trgih sicer prav nič ne pomagajo politične razmere v državi, na primer nedavni spor med predsednikom vlade Silviom Berlusconijem in finančnim ministrom Giuliom Tremontijem glede italijanskih varčevalnih ukrepov. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Berlinu celo pozvala italijanski parlament, naj sprejme varčevalni proračun. Mislim, da bi bil zelo pomemben signal, ki ga mora poslati Italija sama, potrditev proračuna, ki vključuje potrebne varčevalne ukrepe in proračunsko konsolidacijo, je dejala. Bojazen, da se bo dolžniška kriza, zaradi katere so Grčija, Portugalska in Irska že morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč, razširila na druge države, na primer Španijo, Italijo in Belgijo, sicer ni nič novega, a minuli teden se je zelo zaostrila. Evroskupina bo danes v senci teh bojazni razpravljala o drugem svežnju finančne pomoči Grčiji, potem ko je pred dobrim tednom dni na telefonski konferenci odobrila peti obrok posojila državi v višini 12 milijard evrov v okviru lani dogovorjene pomoči.	STA,Tea Šentjurc	24ur	2011-07-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/barroso-zadovoljen-z-ukrepi.html	Barroso zadovoljen z ukrepi	borut, pahor, jose, manuel, barroso, finančna, kriza, gospodarska, evropska, komisija, predsednik, vlade, premier	Barroso zadovoljen z ukrepi Ukrepi, ki jih je v odzivu na finančno in gospodarsko krizo napovedala Slovenija, so po mnenju predsednika Evropske komisije ustrezni. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik vlade Borut Pahor sta po srečanju v Bruslju izpostavila predvsem pogovore o finančni in gospodarski krizi. Pozdravljam pozitiven odnos in močno podporo Slovenije načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je predstavila Evropska komisija, je poudaril Barroso. Barroso je pozdravil ukrepe, ki jih je v odzivu na krizo izvedla ali napovedala Slovenija, saj so po njegovem mnenju v skladu s predlogi komisije. (Foto: Reuters) Slovenski načrti so dobro usklajeni z načrti na evropski ravni , je dejal Barroso. Pahor je ob tem na kratko predstavil slovenske ukrepe in poudaril, da je bil dosežen politični konsenz, da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to . Barroso je poudaril, da je dejstvo, da je Pahorjev obisk v Bruslju njegova prva pot v tujino po prevzemu položaja signal zavezanosti Slovenije naši skupni evropski prihodnosti . Prepričan sem, da bodo Pahorjeve prejšnje evropske izkušnje, ko je bil evropski poslanec, dragocena dodana vrednost pri iskanju skupnih odgovorov na izzive, ki so pred nami, je poudaril. Pahor je ob tem dejal, da je Barrosa obvestil o naših prioritetah doma . Prva je soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je poudaril. Slovenija je po njegovih besedah v dobri gospodarski kondiciji , a hkrati je globoko vpletena v dogajanje v svetu. Vzpostavili smo posebno delovno skupino v vladi, odločili smo odpreti velik socialni dialog, ki bo vključeval podjetja, sindikate, upokojence, mlade, univerze. Vse smo povabili, naj sodelujejo v tem velikem socialnem dialogu, v razpravi o vprašanjih, povezanih s finančno in gospodarsko krizo, je pojasnil. Najpomembneje pa je po njegovih besedah dejstvo, da obstaja politični konsenz v hiši , da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to. Vsaka stranka, v opoziciji in koaliciji, bo povabljena k partnerstvu za razvoj, ta konsenz je ključen za sposobnost vlade, da se sooča s krizo, napravil bom, kar je mogoče, da se osredotočim na soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je Pahor zatrdil Barrosu.	STA	24ur	2008-12-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ni-bilo-politicnih-pritiskov.html	Ni bilo političnih pritiskov	nova, ljubljanska, banka, križanič, menjava, stanislava.	Ni bilo političnih pritiskov Finančni minister Križanič je glede razrešitve nove nadzornice NLB dejal, da ni bila razrešena z ministrstva, ampak je bila premeščena na mesto sekretarja. Misli tudi, da bo tam uspešno delovala. (Foto: Dare Čekeliš) Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je v začetku tedna ostala brez prve nadzornice, po oceni finančnega ministra Franca Križaniča deluje stabilno. Banka deluje stabilno in urejeno ter ima dobro in dinamično vodstvo, v katerega lastniki zaupamo, je na novinarski konferenci po seji vlade zatrdil Križanič. Predsednica nadzornega sveta NLB Stanislava Zadravec Caprirolo se je mandatu članice in s tem položaju predsednice nadzornega sveta NLB odpovedala v ponedeljek, potem ko jo je vlada prejšnji četrtek razrešila s položaja generalne direktorice direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance. Premeščena z mesta nadzornice Križanič je vnovič pojasnil, da ima v skladu z zakonom o javnih uslužbencih možnost v letu dni po nastopu položaja zamenjati ljudi s samega vrha ministrstva. Zadravec Caprirolova ni razrešena z ministrstva, premeščena je na mesto sekretarja in mislim, da bo tam uspešno delovala, je dejal. Na vprašanje o morebitnih političnih pritiskih, naj odstopi s položaja prve nadzornice NLB, ni želel odgovoriti. NLB ima nadzorni svet, ki deluje, in največja lastnika – to sta belgijski KBC in slovenska vlada – med seboj komunicirata, je zatrdil Križanič. Izrazil je pričakovanje, da bo NLB pripravila nov strateški načrt ter ostala pomembna banka v jugovzhodni Evropi in pridobila nove vire. Zadravec Caprirolova je nadzorni svet NLB, ki ga začasno vodi namestnik Rasto Ovin, zaprosila za skrajšanje sicer trimesečnega roka za odhod s položaja predsednice nadzornega sveta, o čemer nadzorniki odločajo na dopisni seji, ki se je začela v sredo. Če bodo odstopno izjavo sprejeli s takojšnim učinkovanjem, bi lahko novega predsednika nadzornega sveta izvolili že na za petek napovedani redni seji.	STA	24ur	2009-11-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prestara-guma-lahko-poci.html	Prestara guma lahko poči!	guma, pnevmatika, zima, skladišče	Prestara guma lahko poči! Ko kupujemo obutev za naš avtomobil, večina najbolj gleda na ceno, nekateri na zmogljivosti, ampak nikar ne pozabite preveriti tudi datum izdelave in način skladiščenja pnevmatik, ki jih nameravate kupiti. V ekstremnih razmerah je treba imeti dobro obut avto. (Foto: iStockphoto) 15. november se bliža in avtomobilske pnevmatike nam te dni, ko bo treba opraviti nujno menjavo, ponujajo za vsakim vogalom. Vse več je tudi spletne prodaje, pri kateri pa je treba biti pazljiv, saj se nam kaj hitro lahko zgodi, da kupimo mačka v žaklju“. Raznorazni prodajalci nas bodo na vsak način želeli pritegniti k nakupu, eden zelo pogostih in prepričljivih trikov je dodatna garancija na nove, pa tudi rabljene izdelke. Zakon pravi, da vam mora prodajalec zagotoviti garancijo za brezhibno delovanje novih pnevmatik, a pojem garancija v zakonu ni natančno definiran, običajno obsega izdelavo in material. Prodajalci tako ponujajo različno dolg garancijski rok, ki se začne ali z datumom prodaje ali izdelave gum. Zato velja pred nakupom posvetiti nekaj pozornosti tudi garancijskim pogojem proizvajalca. Avtomobilske pnevmatike se že sami po sebi, brez dodatnih dejavnikov, zaradi različnih fizikalnih in kemičnih procesov starajo, kar se odraža pri njihovi uporabi, naj gre za nove ali malo rabljene plašče. Strokovnjaki menijo, da je priporočljivo pnevmatike, starejše od šestih let, uporabljati le, če ste povsem prepričani, da so bile dotlej uporabljane v normalnih pogojih. Pred nakupom pnevmatik se vedno pozanimajte o tem, kdaj so bile izdelane in kako so bile skladiščene. Na pnevmatiki je napisano, kdaj je bila izdelana, kar lahko preverite sami, prav tako lahko preverite, kaj pomenijo druge oznake. Ni vseeno, na kakšne pnevmatike boste postavili vaš avto. (Foto: iStockphoto)	Tony Carter	24ur	2009-11-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podjetnistvo-razvoja-inovativnost-dobicki-in-skupno-dobro.html	Podjetništvo razvoja: inovativnost, dobički in skupno dobro	poslovna, šola, bled, pr, oglas, oglasno, sporočilo	Podjetništvo razvoja: inovativnost, dobički in skupno dobro Podjetništvo in revščina sta tako rekoč nezdružljiva, obilje in življenjska sila prvega sta nezdružljiva z bedo in mrtvilom druge. Pa je temu res tako? Dr. Nadya Zhexembayeva IEDC-Poslovna šola Bled Ko slišite besedo revščina , se vam v mislih prikaže podoba otroka z iztegnjeno roko in velikimi očmi, ki strmi v vas s televizijskega zaslona. Če poleg nje postavite besedo podjetništvo , se miselni zaslon pod pritiskom oksimorona izklopi. Podjetništvo in revščina sta tako rekoč nezdružljiva, obilje in življenjska sila prvega sta nezdružljiva z bedo in mrtvilom druge. Pa je temu res tako? V zadnjih letih se je nekaj organizacij posvetilo vlogi gospodarstva pri spopadanju z najtežjimi problemi novega tisočletja – problemov, ki jih izpostavljajo Razvojni cilji novega tisočletja OZN. Med osmimi cilji, ki jih je razglasilo vseh 191 držav članic Organizacije združenih narodov, stoji revščina povsem nedvoumno na prvem mestu in odpira vrata svojim hčeram – lakoti, bolezenskim epidemijam, visoki smrtnosti in degradaciji okolja. Več kod 4 milijarde ljudi – nad 60 % svetovnega prebivalstva – se preživlja z manj kot 1.500 dolarji na leto. Vsake 3,6 sekunde en človek umre zaradi podhranjenosti in z njo povezanih vzrokov, medtem ko vsak dan 8.000 ljudi umre zaradi AIDS-a (PDF). Ob tem pa razvoj še vedno velja za državno oziroma nepridobitno zadevo. Zasebni sektor, bržkone najkrepkejša institucija družbe, ostaja bolj ali manj odmaknjen od problemov razvoja in odpravljanja revščine ter zanje nezainteresiran. Je torej v gospodarski dejavnosti sploh prostor za mednarodni razvoj? Podobnih misli sta akademika C. K. Prahalad in Stu Hart, katerih delo o Osnovi ekonomske piramide je zadnje čase spodbudilo precej zanimanja. Enako meni 175 gospodarskih družb, članic Svetovnega gospodarskega sveta za trajnostni razvoj WBCSD, ki je leta 2005 izdal zelo praktično poročilo Gospodarstvo za razvoj: Poslovne rešitve v podporo razvojnim ciljem novega tisočletja (PDF). Intenzivnost konkurence in potrebe po gospodarski rasti v poslovnem svetu ne dopuščata izbire – že zdaj mora gospodarstvo razmišljati o novih trgih prihodnosti (pri katerih bi tiste 4 milijarde porabnikov prišle kar prav), hkrati pa ponuja neverjetne priložnosti za doseganje začasnih dobičkov v državah v razvoju tudi v sedanjosti. Ali kot pravi poročilo WBCSD: Podjetništvo je dobro za razvoj in razvoj je dober za podjetništvo. Četudi ta naslov najverjetneje ne bo pridrvel na naslovnice poslovnih medijev, je trg s preoblikovanjem mednarodnega razvoja v cvetočo poslovno priložnost svoj glas pravzaprav že oddal. Sledi le nekaj inovativnih načinov, kako se to dogaja. Vizionarski pogled na izdelke in storitve Prispevek mednarodnega razvoja k drugim načelom razvoja izdelkov ima lahko nepričakovane posledice in lahko odpre nove trge. Korporacija Danone je denimo podhranjenost na Kitajskem spremenila v konkurenčno prednost – ki je zagotovila dobro prodajo cenovno ugodnih izdelkov, ki se spopadajo s pomanjkanjem kalcija in slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa, ki pestita kitajsko podeželje. Interface – največji svetovni komercialni proizvajalec preprog – se z degradacijo okolja spopada s pomočjo biomimikrije - ideje, da lahko naravni sistemi usmerjajo oblikovanje človeških izdelkov. Novi načini oblikovanja so privedli do preproge Entropy, katere vsak primerek je drugačen od drugih in ki je trenutno najbolje prodajana preproga v Združenih državah Amerike – vse to z zmanjšanjem količine odpadkov v obratih in s podaljšanjem življenjskega cikla izdelka. Posredovanje pri javno-zasebnih partnerstvih Združevanje sredstev gospodarstva s kontekstualnim znanjem mednarodnih razvojnih agencij bi lahko predstavljalo nov operacijski standard podjetij po vsem svetu. Procter & Gamble je tako v boju proti onesnaženju vode z Mednarodnim svetom medicinskih sester ter s Centri za nadzor in preprečevanje bolezni in Agencijo za mednarodni razvoj ZDA sklenil partnerstvo, katerega končni rezultat je bil cenovno ugoden (0,01 dolarja na liter) izdelek za čiščenje vode, ki je porabnikom na Filipinih ter v Gvatemali, Maroku in Pakistanu zagotovil več kot 20 milijonov litrov čiste pitne vode. Zdravstveni inštitut OneWorld je svoj poslovni model v celoti zasnoval na ideji partnerstva – prejemanja donacij od pridobitnih farmacevtskih družb v obliki osnutkov zdravil z nizkim potencialom za trženje na Zahodu, nato razvoja teh osnutkov v varna in učinkovita zdravila ter naposled sklepanja partnerstev z znanstveniki in proizvajalci iz držav v razvoju, ki so zdravila po sprejemljivih cenah ponudili porabnikom. Ustvarjanje odprtih možnosti financiranja za množično podjetništvo Rojstvo mikrokreditiranja je naznanilo novo obdobje odnosov med gospodarstvom in družbo v razvoju. Klasični mehanizem, ki ga je razvila družina podjetij Grameen v Bangladešu, dandanes uporabljajo družbe po vsem svetu, med njimi na primer Cemex, tretji največji proizvajalec cementa na svetu. Cemex se je s problemom revščine spopadel z združevanjem svojih izdelkov v naredisam program za hišna popravila, namenjen najrevnejšemu prebivalstvu Mehike. S pomočjo mikrokreditov, skupnostnega združevanja sredstev, nizkih fiksnih cen, ponudbe materialov na kredit, načrtov domov po fiksnih stroških in nadzorovanih gradbenih storitev je Cemex razvil program Patrimonio Hoy ter s tem prodrl na novo tržišče 10.000 gospodinjstev. Družba ShoreBank pa se ukvarja z odpravljanjem revščine v razvitih skupnostih, družba se s pomočjo pridobitnega komercialnega bančništva osredotoča na urbani razvoj mestnih središč na srednjem zahodu ZDA. Banka svoje poslovalnice strateško odpira v revnih skupnostih, kjer ponuja najbolj prikrajšanim prebivalcem ZDA edinstvene programe za spodbujanje podjetništva in dostop do kapitala. Preoblikovanje poslovnih usmeritev in postopkov Včasih gre pri spopadanju z razvojnimi vprašanji preprosto za preoblikovanje že obstoječih postopkov in usmeritev podjetja. Hindustan Lever – indijska podružnica družbe Unilever – se je uspel z revščino, zdravstvom ter spolno neenakostjo spopasti s preprostim preoblikovanjem svojega modela distribucije. Težave z doseganjem porabnikov v 638.000 odročnih indijskih vaseh je privedla do oblikovanja Projekta Shakti, ki ženskam s podeželja nudi podjetniške priložnosti in pomaga okrepiti njihov položaj v družbi, hkrati pa koristi tudi distribucijskim potrebam družbe. Izobraževalni del projekta se ukvarja z zdravstvenimi težavami regije ter obljublja bistveno zmanjšanje števila primerov driske in pomanjkanja joda. Oblikovanje Ekvatorskih načel pa je primer vpliva premišljenih usmeritev na poslovno uspešnost in družbeno korist. Ta sklop smernic nudi jasne usmeritve za ocenjevanje in obvladovanje okoljskih in družbenih tveganj na področju financiranja projektov ter tako zaostruje zahteve po družbeni odgovornosti projektov, dražjih od 50 milijonov dolarjev. Doslej je načela sprejelo že več kot 40 večjih finančnih ustanov, seznam pa se še podaljšuje. Seveda je čas tisti, ki bo imel zadnjo besedo pri obvladljivosti tovrstnih poslovnih inovacij. Čas nas bo tudi pozval k novim inovativnim rešitvam – zahteval bo nove načine, kako naj vse nove milijarde bogatih prebivalcev živijo v obojestransko koristnem razmerju z ekosistemom planeta – in pozivu se bomo odzvali. *Dr. Nadya Zhexembayeva je profesorica za trajnostni razvoj na IEDC-Poslovni šoli Bled.	T.M.	24ur	2009-09-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pol-milijona-evrov-za-nezakonit-prevzem.html	Pol milijona evrov za nezakonit prevzem	mercator, šrot, zorko, rutar, žugelj, avtp, kazen, prevzem, zakon	Pol milijona evrov za nezakonit prevzem AVTP naj bi štirim lastnikom Mercatorja naložila plačilo globe zaradi kršitve prevzemne zakonodaje. Vsako podjetje naj bi Žugelj oglobil za 130.000 evrov. Boško Šrot je objavil razpis za prodajo svojega deleža v Mercatorju. (Foto: Dare Čekeliš) Družbe, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (AVTP) naložila globe, obvladujejo 48 odstotkov Mercatorja. Potem ko jim je agencija odvzela glasovalne pravice, naj bi jih tako zaradi kršenja prevzemne zakonodaje oglobila še za skupno pol milijona evrov. Tako bodo Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding plačale vsaka po 130.000 evrov, pišejo v Dnevniku. Direktorje podjetij – Boška Šrota, Dušana Zorka in Matjaža Rutarja –, pa naj bi agencija po neuradnih podatkih oglobila z 2.500 evri vsakega. AVTP vodi Damljan Žugelj.	Primož Jambrek	24ur	2008-12-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/koga-bo-davek-ki-bo-polnil-drzavno-blagajno-najbolj-udaril-po-zepu.html	Koga bo davek, ki bo polnil državno blagajno, najbolj udaril po žepu?	tv, klub, višji, ddv, davek, na, dodano, vrednost	Koga bo davek, ki bo polnil državno blagajno, najbolj udaril po žepu? Ura resnice prihaja v ponedeljek, ko nas bo udaril višji DDV. Kaj to v resnici pomeni? Si bodo trgovci znižali marže ali bodo breme nosili kupci? Koliko časa lahko še vzdrži gospodarstvo? Vlada si od dviga DDV obeta 250 milijonov evrov na leto. NA	24UR	24ur	2013-06-29 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/672-evrov-regresa-za-javni-sektor.html	672 evrov regresa za javni sektor	regres, javni, sektor, vlada, furlan	672 evrov regresa za javni sektor Vlada je sprejela besedilo dogovora o višini regresa za letni dopust za leto 2008, ki znaša 672 evrov. Na podlagi dogovora z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja se bo vsem zaposlenim v javnem sektorju regres v vrednosti 672 evrov izplačal v mesecu maju, skupaj s plačo za april. Drugi vladni sklepi Hariju Furlanu je 9. aprila prenehala funkcija vodje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. (Foto: POP TV) Na predlog ministra za pravosodje Lovra Šturma je vlada sprejela odločbo, s katero je Hariju Furlanu 9. aprila prenehala funkcija vodje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Šturm je namreč 10. marca prejel vlogo okrožnega državnega tožilca Furlana, s katero ga je obvestil, da je 6. marca prejel odločbo visokega sodnega in tožilskega sveta Bosne in Hercegovine o imenovanju na mesto mednarodnega tožilca v posebnem oddelku za organizirani kriminal in korupcijo tožilstva BiH, na katerega je bil Furlan imenovan 28. februarja letos. V vlogi se je Furlan odpovedal funkciji vodje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, navaja sporočilo vlade. Funkcija vodje v tem primeru preneha trideseti dan po prispetju odpovedi na ministrstvo za pravosodje. Z odločbo z dne 25. marca je namestnik generalne državne tožilke že imenoval začasno vodjo skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, Branko Zobec Hrastar, in sicer z dnem razrešitve dosedanjega vodje skupine do imenovanja novega vodje. Vlada je dala soglasje imenovanju Janka Jamnika za direktorja Kemijskega inštituta za mandatno dobo petih let. Funkcijo bo nastopil 19. aprila. Sprejeli so tudi sklep, s katerim soglaša z razrešitvijo vršilke dolžnosti direktorja Andragoškega centra RS Slavice Alojzije Černoša s 15. majem letos ter soglaša z imenovanjem vršilca dolžnosti direktorja Andragoškega centra RS Andreja Sotoška z istim dnem. Svet Andragoškega centra RS je namreč na seji 20. marca Černoševo razrešil dolžnosti v.d. direktorice in na mesto vršilca dolžnosti direktorja soglasno imenoval Sotoška za obdobje največ enega leta s predvidenim nastopom funkcije 15. maja letos.	STA,Urša Zupan	24ur	2008-04-17 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/o-videzu-trajnostnem-razvoju-in-etiki.html	O videzu, trajnostnem razvoju in etiki	sof, oglaševanje, marketing, pop	O videzu, trajnostnem razvoju in etiki O tem bo govora na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu, ki bo že osemnajstič odprl svoja vrata v Portorožu. V luči trenutnih razmer pa bo tokrat na sporedu tudi kriza in kako jo uspešno preživeti. Slovenski oglaševalski festival (SOF) je osrednji dogodek oglaševalske stroke pri nas. Vsako leto tako izberejo najboljše oglaševalske rešitve, na ogled se postavi celoletno dogajanje na oglaševalskem prizorišču, najboljšim podelijo nagrade, s tem pa spodbujajo ustvarjalnost, podjetnost ter širjenje novih znanj. SOF bo 25. marca letos postal polnoleten. Obljubljajo veliko zanimivih tem, prav tako ne bo šlo brez zabav, o katerih se še dolgo piše, še dlje pa govori. Že osemnajstič po vrsti bodo najboljšim podelili tudi nagrade. Prijavljena dela bodo tekmovala za velike nagrade za zmago v posameznih tekmovalnih skupinah, za zlata priznanja, ki bodo nominirana za velike nagrade, za srebrna priznanja in za diplome. Nagrade in priznanja bodo podeljevali dva festivalska večera. Kaj pa vsebina? Rum za pogum Na marketinškem nebu se dnevno rojevajo nove paradigme, sočasno pa v tehniki nove platforme. Vse to je na voljo, vendar se zdi, da vsem skupaj včasih zmanjka poguma, pravi Uroš Goričan iz Planeta 9, ki bo predstavil nekaj zanimivih in zabavnih primerov vsebin, ki preskakujejo ustaljene marketinške in tehnične prakse. Na lanskem SOF-u je dogajalo . (Foto: Dare Čekeliš) Kako delujejo človeški možgani? Več kot 90 odstotkov našega odločanja poteka na podzavestni ravni, klasične ankete in ciljne skupine pa pogosto ne razkrijejo resnične motivacije potrošnikov. Roger Dooley, svetovalec in lastnik podjetja Dooley Direct, ki največjim svetovnim podjetjem pomaga razumeti in implementirati nove tehnike in tehnologije na področju marketinga, bo spregovoril o tem, kako raziskave na področju nevroznanosti in vedenja tržnikom pomagajo razumeti odločanje potrošnikov in kako je mogoče tako izdelke kot oglase optimizirati za doseg največjega možnega odziva potrošnikov. Poseben gost: Ora Ito Drugi dan festivala bo gost SOF-a priznani francoski oblikovalec Ora Ito, ki ga je v Slovenijo in na Slovenski oglaševalski festival povabila agencija Pristop. Ora Ito je oblikovalec, ki je doslej sodeloval z uveljavljenimi globalnimi blagovnimi znamkami, kot so Nike, Vuitton, Bic, Apple, Heineken, Toyota, Adidas … V Sloveniji ga poznamo predvsem po njegovem sodelovanju z Gorenjem. Ne gre brez recesije … Tudi na Slovenskem oglaševalskem festivalu ne bo šlo brez govora o krizi. O tem, kako jo čim bolj uspešno preživeti, bo spregovoril predsednik uprave Fructala Toni Balažič. … niti brez dobrih zabav Zabave na SOF-u so že tradicionalno odlične. Tako bodo v Portorožu letos kar tri vznemirljive noči. Mikavno, ni kaj.	Igor Adamič	24ur	2009-02-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imf-okrevanje-gospodarstva-cez-eno-leto.html	IMF: Okrevanje gospodarstva čez eno leto	recesija, svet, gospodarstvo, okrevanje, imf	IMF: Okrevanje gospodarstva čez eno leto Direktor IMF Strauss-Kahn je napovedal, da bo svetovno gospodarstvo pričelo okrevati šele konec leta 2009. Tudi upadanje gospodarske rasti na Kitajskem ne bo nadomestila učinkov recesije. Direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn (Foto: Reuters) Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je danes posvaril pred globalno recesijo, okrevanje svetovnega gospodarstva pa se bo po njegovem mnenju začelo konec leta 2009 ali v začetku leta 2010. Globalne napovedi bodo še slabše, je dejal v Madridu. Po njegovem mnenju je globalna recesija pred vrati. Upadanje gospodarske rasti v naglo razvijajočih se državah, kot je Kitajska, ne bo uspelo nadomestiti učinkov recesije v razvitih državah, je prepričan. Dodal je še, da precejšnja negotovost omejuje tudi ukrepe fiskalne politike. Pospešiti je treba fiskalno trošenje Najnujneje je pospešiti fiskalno trošenje, je prepričan Strauss-Kahn. Leto 2009 bo po njegovem mnenju zelo težko leto. Po novembrskih napovedih IMF naj bi se razvite države prihodnje leto prvič po drugi svetovni vojni soočile z nazadovanjem obsega bruto domačega proizvoda. Svetovna gospodarska rast naj bi prihodnje leto po ocenah IMF znašala 2,2 odstotka.	STA	24ur	2008-12-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/srbija-deli-zastonj-delnice.html	Srbija deli zastonj delnice	srbija, delnice, podjetja, delitev, državljani, privatizacija	Srbija deli zastonj delnice Srbska agencija za privatizacijo bo delnice šestih državnih podjetij brezplačno razdelila med državljane. Do delnic bodo upravičeni vsi polnoletni državljani, ki v procesu privatizacije doslej niso sodelovali, so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočili iz srbske agencije. Zahtevke za pridobitev delnic bo lahko vložilo približno štiri milijone državljanov, in sicer do konca julija. V srbski javnosti razdelitev delnic ocenjujejo kot volilni bonbonček . Državljani bodo lahko kot mali delničarji po novem udeleženi v naftni družbi Nis, energetski družbi Elektroprivreda Srbije, operaterju telekomunikacij Telekom Srbija, letalski družbi Jat Airways, beograjskem letališču Aerodrom Nikola Tesla ter farmacevtski družbi Galenika. Pravico do prodaje delnic naj bi dobili šele po šestmesečnem prehodnem obdobju, dokler procesi privatizacije v vseh šestih družbah ne bi bili končani. V srbski javnosti razdelitev delnic ocenjujejo kot volilni bonbonček . Mediji so s tem povezali tudi visoko volilno udeležbo v prvem krogu volitev prejšnjo nedeljo. Tik pred dnem volitev so se namreč pojavile govorice, da bodo dobili pravico do delnic le tisti državljani, ki bodo uveljavili volilno pravico. Sindikat v naftni družbi Nis je pred petkovim podpisom srbsko-ruske pogodbe, s katero je ruska naftna družba Gazprom kupila 51-odstotni delež Nisa, kritizirali, da bodo državljane, ki bodo dobili delnice te družbe, praktično preslepili. Nihče več ne bo imel interesa, da bi pridobil delnice podjetja, ki je že v večinski lasti drugega lastnika, je pojasnil predsednik sindikata v Nisu Ljubiša Orbović.	STA	24ur	2008-01-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-financnem-sektorju-se-razmere-slabsajo.html	V finančnem sektorju se razmere slabšajo	umar, urad, rs, za, makroekonomske, analize, in, razvoj, gospodarska, gibanja, bruto, domači, proizvod, bdp	V finančnem sektorju se razmere slabšajo Umar v jesenski napovedi gospodarskih gibanj ocenjuje, da bo letos gospodarska rast znašala 1,5 odstotka. Javnofinančne razmere in finančno okolje bodo tudi v prihodnjem letu vplivali na relativno počasno okrevanje slovenskega gospodarstva. (Foto: Reuters) Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v jesenski napovedi gospodarskih gibanj ocenjuje, da se bo gospodarska rast letos ohranila na podobni ravni kot lani in bo znašala 1,5 odstotka. V letu 2012 pa realna rast bruto domačega proizvoda (BDP) ne bo presegla dveh odstotkov. Kot navajajo na Umarju, bodo javnofinančne razmere in finančno okolje tudi v prihodnjem letu vplivali na relativno počasno okrevanje slovenskega gospodarstva. Hkrati se upočasnjuje tudi rast tujega povpraševanja kot glavnega dejavnika gospodarske rasti zadnjih dveh let. Nekoliko višja gospodarska rast kot letos bo prihodnje leto tako predvsem posledica prekinitve izrazito negativnih gibanj v gradbeništvu, ki jih opažamo v zadnjih treh letih, so sporočili iz Umarja. Medtem se finančne razmere v Sloveniji še slabšajo. Podjetja in nedenarne finančne institucije so letos okrepili neto odplačevanje kreditov, najetih pri domačih bankah, kar pa niso mogli nadomestiti s sicer nekoliko močnejšim zadolževanjem v tujini. Razlogi za skromno kreditno aktivnost so torej tako na strani povpraševanja, saj je gospodarska aktivnost še naprej na nizki ravni, kot na strani ponudbe, je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Umarja. V trenutnih razmerah relativno nizke kapitalske ustreznosti slovenskega bančnega sistema in možno omejenih virov financiranja so banke nenaklonjene prevzemanju dodatnih tveganj, obenem pa so v prvi polovici leta okrepile neto odplačevanje tujih kreditov in vlog. Banke še vedno pospešeno oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve, kar vpliva na skromno kreditno aktivnost, so sporočili iz Umarja.	STA,N.D.	24ur	2011-09-16 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/z-brnika-vsak-dan-v-istanbul.html	Z Brnika vsak dan v Istanbul	turkish, airlines, brnik, let, letalo, istanbul, turčija	Z Brnika vsak dan v Istanbul Čeprav je potnikov zaradi krize manj, se je turški letalski prevoznik odločil okrepiti povezavo med Ljubljano in Istanbulom. Tja bodo leteli vsak dan, obetajo pa si 65.000 potnikov. NA	24UR	24ur	2013-04-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-garanta-direktorici-ocitajo-izcrpavanje-podjetja.html	Delavci Garanta direktorici očitajo izčrpavanje podjetja	garant, polzela, izčrpavanje, podjetje, pohištvena, industrija, direktorica, ferelih, vesna, marovt, boštjan	Delavci Garanta direktorici očitajo izčrpavanje podjetja Delavci polzelskega Garanta direktorici Vesni Frelih očitajo izčrpavanje podjetja. Delavci pravijo, da je Frelihova na celotno premoženje Garanta najela maksimalno hipotekarno posojilo v vrednosti treh milijonov evrov. Delavci pravijo, da bodo direktorica Vesna Frelih in lastniki izpili življenjske sokove podjetja, v katerem delajo. Frelihova sicer polzelski Garant vodi od konca januarja letošnjega leta. Slika je simbolična (Foto: Blaž Garbajs) Okrog 160 delavcev Garanta še ni prejelo letošnjega regresa za letni dopust, vprašljivo je tudi izplačilo julijske plače, težave pa so tudi pri plačilu prispevkov za invalidsko-pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Delavci so direktorico Vesno Frelih pozvali, da pride na zbor delavcev in jim razloži, kakšne so razmere v podjetju, vendar je to odklonila. Po njihovi oceni je Frelihova neodzivna in nedostopna, saj v družbo pride, ko pride , vsa pooblastila o vodenju Garanta pa so v njenih rokah. Delavci pravijo, da je Frelihova na celotno premoženje Garanta, vključno s parkirišči, najela maksimalno hipotekarno posojilo, ki naj bi znašalo tri milijone evrov. Sekretar Savinjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Vojko Korošec je danes po srečanju s predstavniki Garantovega sindikata potrdil, da je Frelihova omenjeno hipotekarno posojilo najela že aprila pri Poštni banki Slovenije, več kot mesec dni pa se ni mudila v Garantu. Svet delavcev jo je pozval na pogovor 18. avgusta, rezervni termin pa je 24. avgust. Če se direktorica pogovora ne bo udeležila, delavci napovedujejo stavko, je dejal Korošec. Če do 1. novembra ne bodo prejeli regresa, pa bodo delavci Frelihovo tožili zaradi kršitve pravic iz delovno-pravne zakonodaje. Proizvodnja pohištva poteka, vendar moteno. Naročil za domači in tuji trg imajo dovolj, vendar ni denarja za nabavo materiala, na zalogi pa prav tako nimajo ničesar. Delavci so tudi zbegani, ker ne vedo, na koga naj se obrnejo s svojimi težavami, saj Frelihove ni, predsednica nadzornega sveta pa je njena svakinja Tanja Frelih. Druga članica nadzornega sveta pa je Alenka Verlič, ki je bila lastnica družbe Smark, po izbrisu iz sodnega registra pa je vse premoženje Smarka prevzel poslovnež Boštjan Marovt s svojo družbo Mavia. Marovt, katerega tesna sodelavka naj bi bila prav direktorica Garanta, pa je zdaj največji lastnik polzelske pohištvene industrije, čeprav naj bi uradno imel le nepremičninsko družbo Max-Rent, 15 odstotkov kranjske gostinske družbe Reina in 20,5-odstotni delež družbe P33. Usodo največjega proizvajalca ploskovnega pohištva s 37-letno tradicijo tako krojijo družbe Marovta, ki ima 55 odstotkov glasovalnih pravic, celjski Nivo kot uradno največji delničar pa je že nekaj časa izrinjen. Leta 2006 je vodstvo Garanta začelo z nakupom lastnih delnic, najbolj očitno pa so določila zakona o gospodarskih družbah kršili leta 2007, saj so od vsega 188.000 evrov dobička kar 248.000 evrov namenili za nakup lastnih delnic, torej več, kot je dobiček tisto leto sploh znašal. Ob tem so lastnikom izplačali še 110.000 evrov dividend.	STA	24ur	2011-08-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/resitev-iz-pasti.html	Rešitev iz pasti!	televizija, internet, telefonija, optika, xdsl, APEK	Rešitev iz pasti! Imate občutek, da se ne znajdete med aktualno ponudbo dvojčkov, trojčkov in lastovk? Ponudniki telekomunikacijskih storitev v boju za naročnike vse naredijo za nove, medtem ko stare držijo v pasti. Znane so zgodbe strank, ki so s ponudnikom telekomunikacijskih storitev podpisale pogodbo, ki jih je na tega ponudnika vezala leto ali dve, med trajanjem pogodbe pa se je obseg storitev, ki jih je ponudnik nudil, zmanjšal, ali so se spremenile cene, ali pa je njegov paket celo izginil. Kako izbrati pravega? (Foto: Reuters) Ker smo prepričani, da smo na ponudnika vezani v vsakem primeru, nekateri sprememb niti ne opazijo, tisti, ki pa jih, pa dostikrat niti ne reagirajo. Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK) je ob zadnjih spremembah cen in programskih paketov enega od ponudnikov izdala opozorilo s katerim poudarja, da morebitne spremembe pogojev , kamor sodijo zlasti cena, obseg in kakovost storitve, ne morejo biti podvržene zgolj enostranski presoji operaterja. Kar pomeni, da ste v primeru spremembe cene ali pa zmanjšanja števila programov v vašem televizijskem paketu ali zmanjšanju internetne hitrosti, upravičeni do prekinitve pogodbe brez kazni. Pri tem APEK naročnike opozarja, da navedeno ne pomeni, da so v primeru odstopa od pogodbe upravičeni obdržati terminalsko opremo, ki so jo od operaterja pridobili na račun vezave za daljše časovno obdobje (npr. mobilni telefon, prenosni računalnik, TV sprejemnik). Naštete predmete boste morali ali vrniti ali pa odplačati do njihove polne vrednosti. Vas zanima, kakšna je aktualna ponudba? Več v članku: Televizija samo še dodatek? na cekin.si.	Žiga Kariž	24ur	2009-08-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-spanija-ze-danes-zaprosila-za-pomoc.html	Španija bo zaprosila za največ sto milijard evrov pomoči	madrid, španija, imf, mednarodni, denarni, sklad, banka, pomoč, eu, evro, dokapitalizacija, bank, finančni, sistem, moody,s, bonitetna, hiša, ocena, guindos	Španija bo zaprosila za največ sto milijard evrov pomoči Španija bo evroobmočje zaprosila za pomoč, ki jo bo tudi dobila. Znesek za zdaj še ni znan, je pa minister za gospodarstvo potrdil, da bo zgornja meja 100 milijard evrov. Dodal je še, da pomoč ne bo pogojena z reformami. Španski gospodarski minister Luis De Guindos. (Foto: Reuters) Znamenja, da Španija potrebuje zunanjo finančno pomoč za reševanje svojega bančnega sistema, kažejo, da evropska politika pri reševanju dolžniške krize območja evra ni bila uspešna, je dejal vodja grške skrajne levičarske stranke Siriza Aleksis Cipras. Razvoj dogodkov v Španiji potrjuje stališče, pri katerem vztrajamo že od začetka, je dejal Cipras. V tej luči je pojasnil, da kriza predstavlja panevropski problem in da je bil spopad z njo doslej povsem neučinkovit in socialno katastrofalen . Španska vlada bo evroskupino prosila za pomoč pri reševanju bančnega sektorja, je danes na novinarski konferenci v Madridu po telekonferenci s finančnimi ministri članic evroobmočja sporočil španski gospodarski minister Luis De Guindos. Ministri so se namreč dogovorili, da bo Španija pomoč dobila. De Guindos je povedal, da si španska vlada želi pomagati pri povrnitvi zaupanja v evro in da ostale članice evroobmočja podpirajo njihove reforme. Ena ključnih reform je tudi reforma finančnega sistema, revizije, ki bodo med drugim pokazale, koliko denarja je potrebnega za reševanje bank, pa bodo znane v tem mesecu, je dodal. Prepričan je, da so španske potrebe po dodatnem kapitalu obvladljive, hkrati pa dodaja, da bo znesek, za katerega bo Španija zaprosila, znan po objavi revizijskih poročil. Zgornja meja pa je po njegovih besedah 100 milijard evrov. Pred tem so iz Madrida sporočili, da naj bi te ocene prejeli v 10 do 14 dneh. Minister pa je potrdil, da bo sanacijo vodil španski sklad za sanacijo bank FROB. Pojasnil je, da dodatnega kapitala ne potrebujejo vse španske banke, prav revizije pa naj bi pokazale, katere ga potrebujejo in koliko. Zatrdil je, da bo pomoč, ki jo bo Španija dobila, ugodno posojilo. To bo po njegovih besedah zadostovalo za pomiritev vseh dvomov in bo namenjeno le najbolj šibkim delom finančnega sistema, podrobnosti pa naj bi dogovorili v naslednjih dneh. Pojasnil je, da ne bo nobenih makroekonomskih pogojevanj pomoči, hkrati pa ne bo pomoč zahtevala nobenih gospodarskih ali davčnih reform. Omenil je, da je Španija že sprejela več varčevalnih paketov, za seboj pa ima že tudi pokojninsko reformo in reformo trga dela. Vloga Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je po besedah de Guindosa zgolj svetovalna. Direktorica IMF Christine Lagarde pa je za tem povedala, da je njena organizacija pripravljena pomagati pri implementaciji in nadziranju dokapitalizacije španskega bančnega sistema. Dodala je, da je ocena, da Španija dobi do 100 milijard evrov pomoči, skladna z ocenami IMF in bi morala biti zadostna. (Foto: Thinkstock) Finančni ministri pozdravljajo odločitev Finančni ministri evrskega območja so po dve uri in pol dolgi videokonferenci sporočili, da pozdravljajo odločitev španskih oblasti za prestrukturiranje finančnega sektorja in da bodo pozitivno odgovorili na prošnjo Madrida po pomoči, ki jo pričakujejo kmalu. Po uradni prošnji bo najprej svojo oceno podala Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko centralno banko, Evropsko bančno agencijo in IMF. Ti bodo tudi predlagali nabor ukrepov za sanacijo razmer v finančnem sektorju. Evroskupina ocenjuje, da bo FROB lahko prejel sredstva in jih nato razdelil med bančne ustanove. Sporazum o pomoči pa bo podpisala španska vlada, ki bo prevzela tudi vso potrebno politično odgovornost. Finančni ministri območja evra so Španiji priznali, da je sprejela že številne varčevalne in reformne ukrepe, prav tako pa tudi nekatere ukrepe za kapitalsko okrepitev bank. Ob tem so izrazili tudi prepričanje, da bo Španija spoštovala vse svoje javnofinančne in reformne zaveze, ki jih je dala v okviru EU, njen napredek pa bodo evropske institucije spremljale vzporedno s programom pomoči. Evroskupina je Španiji sicer nedavno že popustila pri njenih ciljih za uravnoteženje javnih financ. Odzval se je tudi že ameriški finančni minister Timothy Geithner, ki je prav tako pozdravil odločitev španskih oblasti za dokapitalizacijo bančnega sistema, hkrati pa tudi držav evroobmočja, ki so ji ponudile pomoč. Evropske voditelje je tudi pozval, naj naredijo konkretne korake za oblikovanje finančne unije, ki je po njegovih besedah bistvena za odzivnost evroobmočja. V Španiji čakajo na številke (Foto: Thinkstock) Nekateri viri so namigovali, da bo Španija za evropsko pomoč prosila že danes, premier Mariano Rajoy pa vztraja, da bodo počakali na številke, ki jih bodo predložili ocenjevalci stanja španskega finančnega sistema. Šele ko bodo znane, bo vlada uradno prosila za pomoč, saj bodo te številke tudi pokazale, koliko denarja pravzaprav potrebujejo španske banke. Uradni Madrid naj bi bil pod močnimi pritiski iz Bruslja, češ da naj ukrepa še pred negotovostjo, ki jo lahko prinesejo volitve v Grčiji prihodnji teden. Ker so v Španiji že sprejeli stroge finančne reforme, naj kakšnih prav posebnih pogojev v zameno za pomoč Bruselj ne bi zahteval. IMF ocenjuje, da španske banke potrebujejo finančno injekcijo v višini vsaj 40 milijard evrov. Kot so še dodali na IMF, so stresni testi pokazali, da je finančni sektor v tej državi sicer deloval, a je bil ranljiv. Moody s opozarja na znižanje bonitetnih ocen Zaostrovanje razmer v španskem in grškem gospodarstvu bi lahko vodilo do znižanja bonitetnih ocen več držav z evrom, je opozorila bonitetna hiša Moody s. Med najbolj ogroženimi so bonitetne ocene Cipra, Portugalske, Irske, Italije in Španije, pod vprašajem pa je tudi nadaljnji obstoj evra. Trenutno je bonitetna ocena Španije pri A3 z negativnimi obeti. V bonitetni hiši poudarjajo, da so težave španskega bančnega sektorja specifične in najverjetneje ne bodo vir okužbe ostalih držav z evrom, razen Italije, ki je prav tako vse bolj odvisna od financiranja ECB prek svojih bank . (Foto: Reuters) Nasprotno pa velja za možnost izstopa Grčije iz območja z evrom. Če bi se to tveganje okrepilo, bi lahko vodilo do dodatnih pritiskov na bonitetne ocene več držav v regiji. Grški izstop iz območja evra bi vodil do občutnih izgub vlagateljev v grške dolžniške papirje, tako neposrednih kot tudi posrednih. Lahko bi predstavljal tudi grožnjo nadaljnjemu obstoju evra, menijo pri Moody su. Sicer pa so v prvi vrsti za znižanje bonitetne ocene, če Grčija zapusti območje z evrom, Ciper (trenutna bonitetna ocena Ba1, obeti negativni), Portugalska (Ba3, obeti negativni), Irska (Ba1, obeti negativni), Italija (A3, obeti negativni) ter Španija. Hkrati pa bi izstop države, ki bi lahko po ocenah Moody sa zamajal obstoj evra, ogrozil tudi bonitetne ocene drugih držav, vključno s tistimi z bonitetno oceno Aaa . Pred krizo v Evropi svari tudi Obama Sinoči se je na evropsko krizo odzval tudi ameriški predsednik Barack Obama. Opozoril je, da nov strah pred recesijo v Evropi predstavlja nevarnost za okrevanje ameršikega gospodarstva, hkrati pa je kongres pozval, naj sprejme ukrepe, ki bodo omogočili odpiranje novih delovnih mest. Z odločno akcijo se bo hitreje povrnilo zaupanje v trge, manjše pa bodo tudi izgube. Če se bodo Grki odločili, da ostanejo v evroobmočju, bodo potrebovali pomoč Evrope, če pa se odločijo, da evro opustijo, bodo njihove težave še večje, je poudaril. Poleg tega je kot razlog za slabo okrevanje ameriškega gospodarstva večkrat izpostavil prav evropsko krizo, hkrati pa je obtožil tudi republikanske predstavnike v kongresu. Ti namreč blokirajo njegove predloge za povečanje zaposlenosti, ki zahtevajo še večje zadolževanje in predlagajo nižjo javno potrošnjo.	STA,Saša Senica,M.R.	24ur	2012-06-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tokrat-bodo-sle-cene-goriv-najverjetneje-navzgor.html	Cene bencina, dizla in kurilnega olja gredo navzgor	bencin, dizel, gorivo, kurilno, olje, dizelsko, petrol, omv, bencinska, črpalka, trošarina, trošarine	Cene bencina, dizla in kurilnega olja gredo navzgor Bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje se dražijo. 95- in 100-oktanski bencin se dražita za nekaj manj kot dva centa na liter, medtem ko bo cena dizla na liter poskočila za nekaj manj kot cent. Vlada v trošarino na energente tudi tokrat ni posegla. (Foto: Reuters) Za voznike, ki morajo nahraniti svoje avtomobile, je bolje, da to storijo danes. Opolnoči bodo namreč začele veljati nove cene naftnih derivatov in tokrat bodo šle cene navzgor. Kot so sporočili iz Petrola, se bosta ceni 95- in 100-oktanskega bencina zvišali za 1,9 centa na liter. 95-oktanski bencin bo po novem tako stal 1,484 evra na liter, 100-oktanski pa 1,503 evra na liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,9 centa in bo po novem stalo 1,402 evra na liter. Cena kurilnega olja pa se bo zvišala za 0,4 centa in bo tako postavljena na 1,033 evra na liter. Vlada tudi tokrat v trošarino na energente ni posegla. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.	N.D.,STA	24ur	2012-11-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/premozenje-istrabenza-odprodati.html	,Premoženje Istrabenza odprodati,	istrabenz, nfd, stanislav, valant, bavčar	Premoženje Istrabenza odprodati Presežki iz prodaje premoženja Istrabenza zagotavljajo bistveno več sredstev, kot bi jih pridobili z dokapitalizacijo, meni prvi mož družbe NFD Valant. (Foto: Mateja Klavs) V procesu finančnega prestrukturiranja Istrabenza bo po ocenah prvega moža družbe NFD, ki je poleg Petrola največja lastnica koprske družbe, Stanislava Valanta nekatere repo pogodbe treba povrniti v prvotno stanje. Premoženje Istrabenza bo treba na organiziran način odprodati, presežke iz kupnin pa nameniti za povračilo dolgov upnicam. Kot je danes ob robu skupščine Petrola v Ljubljani novinarjem dejal Valant, banke upnice Istrabenza, lastnike družbe in družbo samo čaka zapleten proces, toda Valant verjame, da je koprsko družbo mogoče rešiti. Prepričan je tudi, da presežki iz prodaje premoženja Istrabenza zagotavljajo bistveno več sredstev, kot bi jih pridobili z dokapitalizacijo. Gre za vprašanje vsebine predlaganega programa finančne reorganizacije Istrabenza, toda presežki iz kupnin zagotavljajo več sredstev, kot jih je mogoče pridobiti s predlagano dokapitalizacijo, je zatrdil Valant. Medtem ko banke upnice zahtevajo dokapitalizacijo v višini 50 milijonov evrov, bi s presežki iz kupnin lahko zbrali več kot 100 milijonov evrov. Pričakujem, da bodo banke upnice korektno pristopile do vseh repo pogodb in se strinjam, da so poplačane vse njihove glavnice ter pripadajoče obresti in drugi stroški. Toda presežek mora pripadati družbi, delničarjem in drugim deležnikom, je poudaril Valant. Po zahtevi bank upnic za takojšen odstop predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja – ta je sicer odstopno izjavo že podal, mandat pa mu bo potekel 15. maja – sta to v ponedeljek storila tudi Petrol in NFD. Banke upnice in predstavnika obeh največjih delničarjev Istrabenza pričakujemo Bavčarjev odstop pred datumom, ki je sicer napovedan, je dejal Valant. Večji delničarji Istrabenza po Valantovih besedah zdaj pričakujejo, da se v zvezi z reševanjem Istrabenza takoj vzpostavi normalen dialog, brez izsiljevanj in pogojevanj, dialog v smeri rešitve problema. Stanislav Valant (Foto: Reuters) Istrabenz v tem trenutku po njegovih ocenah potrebuje predvsem mir in načrt finančne reorganizacije. Verjamem, da je družbo mogoče rešiti. To je tudi v interesu družbe same, njenih lastnikov, primorske in celotne Slovenije, je poudaril. Naloga lastnikov Istrabenza pa je, tako Valant, ščititi premoženje delničarjev in storiti vse za ohranitev Istrabenza. Valant je še povedal, da družba NFD ne bo nasprotovala morebitnemu lastniškemu vstopu bank upnic v Istrabenz, če bo to predvideval načrt finančne reorganizacije. Je pa po njegovih besedah treba najprej ugotoviti, kakšno je dejansko finančno in materialno premoženjsko stanje koprske družbe.	STA,M.M.	24ur	2009-04-07 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nizji-racun-na-crpalki-znizanje-cen-naftnih-derivatov.html	Nižji račun na črpalki: znižanje cen naftnih derivatov	gorivo, bencin, cena, pocenitev, dizel, omv	Nižji račun na črpalki: znižanje cen naftnih derivatov Od polnoči so cene naftnih derivatov nižje. Liter dizla je cenejši za 2,7 centa, liter 95-oktanskega bencina pa za 1,6 centa. (Foto: Thinkstock) Naftni derivati so se opolnoči še pocenili. Liter 100-oktanskega bencina odslej stane 1,209 evra, dizelskega goriva 0,988 evra in 95-oktanskega bencina 1,159 evra. Za liter kurilnega olja je treba odšteti 0,658 evra. Cena dizla je prvič po maju 2009 nižja kot en evro, cena 95-oktanskega bencina pa je najnižja po letu 2010. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.	J.S.	24ur	2016-01-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/casino-portoroz-stavka-pogojno-preklicana.html	Casino Portorož: Stavka pogojno preklicana	casino, portorož, stavka, pogojno, odpoved, plače, uprava, delavci, sindikat	Casino Portorož: Stavka pogojno preklicana Zaposleni v Casinoju Portorož ne bodo stavkali, če bodo v roku dobili izplačan preostanek junijskih plač. Če bodo izplačila spet zamujala, pa napovedujejo novo zahtevo za stavko. Zaposleni v Casinoju Portorož prihodnji teden ne bodo stavkali, če bodo do četrtka dobili izplačan preostanek junijskih plač, je izid popoldanskega sestanka z upravo družbe pojasnil predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev Mirjan Ražman. Če bi izplačila plač v prihodnje spet zamujala, pa Ražman napoveduje novo zahtevo za stavko. Med zaposlenimi je zavrelo v začetku tedna, saj jim Casino do ponedeljka ni v celoti izplačal junijskih plač. Izplačilo preostanka junijskih plač je bila tako tudi glavna stavkovna zahteva, ki so jo medtem oblikovali. Stavka bi morala potekati od četrtka, 28. julija, do nedelje, 31. julija, oziroma ponovno od 13. avgusta do izpolnitve zahtev. (Foto: Dare Čekeliš) Poleg izplačila zaostalih plač za junij so sindikati sicer zahtevali še plačano stavko, izplačilo razlike v plači iz leta 2009 ter izplačilo letošnjega in dela lanskega regresa. Vendar se danes o teh stavkovnih zahtevah niso pogovarjali, je pojasnil Ražman. Če pa bi v prihodnosti prišlo do vnovične vložitve stavkovne napovedi, bodo vanjo vključili tudi te zahteve, je dodal. Nadzorni svet Casinoja je danes sicer podprl predlog uprave o finančnem prestrukturiranju podjetja, ki predvideva tudi odpuščanje zaposlenih. Na cesti naj bi končalo okoli 50 ljudi. Ražman, ki je tudi član nadzornega sveta, je danes glede možnega odpuščanja že povedal, da dokler v Casinoju delajo tudi študenti, odpuščanja niso potrebna. Sindikati bodo zato skušali doseči, da bo odpuščanj čim manj.	STA,Ni.J.	24ur	2011-07-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jamnik-novi-predsednik-uprave-kada.html	Jamnik novi predsednik uprave Kada	sejnina, znižanje, borut, jamnik, kad, predsednik, uprava, uprave	Jamnik novi predsednik uprave Kada Na današnji skupščini Kada so člani za predsednika uprave soglasno imenovali Boruta Jamnika. Hkrati so skladno s stališči vlade uskladili tudi višino sejnin. Na današnji skupščini Kapitalske družbe so člani za predsednika uprave soglasno imenovali Boruta Jamnika. Borut Jamnik bo petletni mandat kot predsednik uprave začel 7. marca 2009. Nadzorni svet Kapitalske družbe, d. d., je skladno s sklepom skupščine in določili statuta imenoval kadrovsko komisijo, ki je izvedla postopek izbire predsednika uprave Kapitalske družbe. Komisija je nadzornemu svetu podala poročilo o svojem delu, na podlagi katerega je nadzorni svet oblikoval predlog skupščini za imenovanje Boruta Jamnika za predsednika uprave za obdobje petih let. Za Boruta Jamnika bo to že drugi mandat na čelu Kada. (Foto: POP TV) Jamnik, ki se je edini prijavil na razpis za predsednika uprave Kada, bo novi mandat začel opravljati dan po skupščini. To bo zanj drugi mandat na čelu Kada, saj ga je že vodil od oktobra 2003 do marca 2005. Na podlagi predloga za sporazumno prenehanje mandata članici uprave je skupščina 6. 3. 2009 razrešila mag. Heleno Bešter s položaja članice uprave in naložila nadzornemu svetu, naj nemudoma začne postopek imenovanja rednega člana uprave Kapitalske družbe. Mag. Helena Bešter ostaja zaposlena na Kapitalski družbi kot svetovalka uprave. Znižali so sejnine Člani skupščine so sprejeli spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu skupščine ter uskladili višino sejnin za člane skupščine in nadzornega sveta s sklepom Vlade RS o stališčih do izplačevanja sejnin in nagrad v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize. (Foto: POP TV) Bruto sejnina za predsednika skupščine in nadzornega sveta tako znaša 357,50 evra, za člana skupščine in nadzornega sveta pa 275 evrov. V enakem znesku pripadajo sejnine tudi članom posebnih komisij, ki jih imenuje nadzorni svet. Na skupščini so sprejeli tudi sklep, po katerem mora uprava po novem pridobiti soglasje nadzornega sveta za nakup, prodajo ali zastavo vrednostnih papirjev vseh vrst, če bo vrednost posameznega posla presegla pol odstotka osnovnega kapitala Kada oziroma 1,5 milijona evrov.	Barbara Golub	24ur	2009-03-06 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/1-maj-nekoc.html	1. maj nekoč	praznik, dela, delavci, nekoč, jugoslavija, ljubljana	1. maj nekoč Pred desetletji so po Jugoslaviji parade delovnih kolektivov, mladine, sindikatov, zvez in zadrug s transparenti in zastavami zapolnile ceste in praznovale praznik dela. NA	Dejan Komparič,Miha Žorž	24ur	2009-05-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/bencin-dizel-in-kurilno-olje-nekoliko-cenejsi.html	Bencin, dizel in kurilno olje nekoliko cenejši	bencin, trošarina, pocenitev, gorivo, pogonsko, cena	Bencin, dizel in kurilno olje nekoliko cenejši Cene pogonskih goriv so se nekoliko znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,6 centa, na 1,478 evra, 100-oktanski bencin ravno tako za 0,6 centa, na 1,497 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa, na 1,394 evra za liter. (Foto: Thinkstock) Cene pogonskih goriv so se opolnoči, čeprav je vlada zvišala trošarine, znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,6 centa, na 1,478 evra, 100-oktanski bencin ravno tako za 0,6 centa, na 1,497 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa, na 1,394 evra za liter. Kurilno olje se je pocenilo za 1,4 centa, za liter je tako treba odšteti 1,019 evra. Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji spremenila uredbo o določitvi zneska trošarine za energent, skladno s katero je zvišala trošarino za neosvinčeni bencin s 541,67 na 545,94 evra za 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon pa s 402,26 na 409,23 evra za 1000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.	STA,Natalija Švab	24ur	2012-12-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/delavci-iz-novolesa-dobili-decembrske-place.html	Delavci iz Novolesa dobili decembrske plače	novoles, novo, mesto, sindikat, plače, delavci, izplačilo, insolventnost, dokapitaliazacija	Delavci iz Novolesa dobili decembrske plače Uprava straškega pohištvenega podjetja Novoles, ki se spopada z insolventnostjo, je delavcem izplačala zadnji petini zaostale decembrske plače, za kar so se dogovorili konec januarja. Delavci bodo celotno januarsko plačo dobili do konca februarja. (Foto: Radio Krka) Po besedah sindikalista Mitje Bukovca so delavci z upravo dogovorjeni tudi, da jim bo januarsko plačo v celoti izplačala še februarja. Tri petine omenjene plače naj bi jim izplačali 18. februarja, razliko pa do konca tega meseca, je še povedal Bukovec. Za rešitev omenjenega perečega finančnega stanja je Novolesova uprava, ki jo do imenovanja novega predsednika vodi donedavni predsednik družbe Rok Barbič, za ponedeljek, 14. februarja, sklicala redno skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o predlogu nove dokapitalizacije družbe. Novoles so sicer že aprila lani dokapitalizirali s približno 2,2 milijona evrov terjatev in denarnih vložkov. Predlagano dokapitalizacijo s pragom uspešnosti 80 odstotkov od največjega predvidenega zneska oz. od skoraj šest milijonov evrov nameravajo izvesti izključno z denarnimi vložki. Delničarji, ki bodo na dan sklica skupščine vpisani v delniško knjigo, pa bodo imeli pri vplačilu in vpisu novih delnic prednostno pravico, je v sklicu zapisala uprava.	STA,N.J.	24ur	2011-02-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-treh-mesecih-skupno-480-evrov-place.html	V zadnjih treh mesecih skupno 480 evrov plače	sindikat, tekstilne, usnjarsko-predelovalne, industrije, usnje, vrhnika, mura, iuv, pomoč, denar, dokapitalizacija, delnica, protest	V zadnjih treh mesecih skupno 480 evrov plače Če Industrija usnja Vrhnika in Mura ne bosta hitro dobili pomoči od države, sindikat obljublja protestni shod pred poslopjem vlade. Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije poziva vlado k pomoči Industriji usnja Vrhnika in Muri in pri tem opozarja, da gre za usodo številnih delavcev, za katero mora država kot lastnik družb prevzeti odgovornost. Če tega ne bo storila, bodo pred poslopjem vlade pripravili delavske proteste, opozarjajo. IUV potrebuje rešitev takoj, je opozoril vodja sindikata v tem podjetju Slavko Zalar, sicer družbi v nekaj tednih grozi stečaj. Brez dokapitalizacije bo po navedbah sindikata okoli 600 delavcev že ob koncu leta na cesti. Delavci bodo šli na ulice, če ne bodo dobili pomoči vlade, obljubljajo sindikati. Za zdaj v postopku dokapitalizacije, katere drugi krog se izteče v petek, ni bilo ponudnikov in precej iluzorno je pričakovati, da bo kdo zadnji dan vplačal 2,5 milijona evrov, meni Zalar. V prvem krogu dokapitalizacije, od 25. novembra do 5. decembra, se na razpisano javno prodajo delnic ni prijavil nihče od obstoječih delničarjev. Za dokapitalizacijo – na voljo je za pet milijonov evrov novoizdanih delnic, uspešna pa bi bila, če bi bila vplačana vsaj polovica teh delnic – se tako ni odločila tudi Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je z 78,5-odstotnim deležem največji lastnik IUV. Če se bo izkazalo, da gre IUV v stečaj, sindikat ne bo več mogel zagotavljati socialnega miru, opozarja Zalar. Po njihovem mnenju je odgovorna država, ki je postavljala člane nadzornega sveta in uprave. Zaradi te odgovornosti države bodo delavci svojo nejevoljo izražali s protesti pred poslopji vlade in Soda, je napovedal Zalar. Sindikat je nazadnje ta teden na ministrstva za delo, finance in gospodarstvo naslovil prošnjo za sestanek, vendar odgovora še niso dobili. Z dopisom so se obrnili tudi na predsednika vlade Boruta Pahorja. Skušali bi najti rešitev, ki ne bi vključevala stečaja družbe in konca naše prihodnosti, je dejal Zalar. Zaposleni v IUV so po Zalarjevih besedah v zadnjih treh mesecih prejeli skupno le 480 evrov plače. Pomoč zahteva tudi Mura Zadnji kazalci poslovanja v letošnjem letu kažejo, da bo prodaja v obutvi in konfekciji manjša za 25 odstotkov, nihče od poslovnih partnerjev pa tudi ni podal višine naročil. Če ne bo dela, bo treba delavce odpuščati oz. poiskati druge možnosti, denarja za odpravnine ne bo in podjetja se lahko hitro najdejo v brezizhodnem položaju. Pomoč države zahtevajo tudi v Muri, saj je njihova usoda negotova, pravi vodja tamkajšnjega sindikata Drago Forjan. Delo imajo zagotovljeno namreč samo še za januar in februar. Stečaj Mure bi pomenil pravo socialno bombo za Pomurje, pravi, saj da je od plače v tem podjetju odvisnih 13 odstotkov vseh zaposlenih v Pomurju. Zahtevajo, da država tistim zaposlenim, ki bi v prihodnjem letu ostali brez dela in so težko zaposljivi, zagotovi denar vsaj za odpravnine. Forjan je opozoril tudi, da družba po tem, ko je leta 2003 počrpala 10 milijonov državne pomoči in program zaključila, ne more več sodelovati na razpisih bodisi za državna bodisi evropska sredstva. Kriza je letos, potem ko je lani ta dejavnost po več letih ponovno poslovala pozitivno, prizadela tudi tekstilno industrijo, je dejal sekretar sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Anton Rozman. Če se ne bo pravočasno ukrepalo, bo marsikatero podjetje te dejavnosti zaprlo vrata, opozarja in dodaja, da ga navedbe, da bo država pomagala samo uspešnim podjetjem, skrbijo.	STA	24ur	2008-12-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-renaultu-so-se-oglasili-preiskovalci-vrednost-delnic-mocno-padla.html	Na Renaultu so se oglasili preiskovalci, neodvisne preiskave niso pokazale nepravilnosti	renault, preiskava, volkswagen, emisija	Na Renaultu so se oglasili preiskovalci, neodvisne preiskave niso pokazale nepravilnosti Preiskovalci iz urada za boj proti goljufijam so se oglasili v več proizvodnih enotah Renaulta. Preiskave je potrdilo tudi vodstvo. A kot so sporočili, neodvisne preiskave, ki jih je zahtevala francoska vlada, niso prinesle dokazov o manipulacijah z izpusti pri Renaultovih vozilih. (Foto: AP) V francoskem avtomobilskem proizvajalcu Renault so potekale preiskave, je potrdilo tudi vodstvo Renaulta. Sprva je le Renaultov sindikat sporočil, da naj bi prejšnji teden potekale preiskave zaradi domnevnih goljufij z emisijami pri dizelskih motorjih. Sindikat družbe je javnost o preiskavah obvestil danes. Renaultov sindikat je danes dopoldne sporočil, da so se prejšnji četrtek v več proizvodnih enotah Renaulta oglasili preiskovalci iz urada za boj proti goljufijam. Preiskovali naj bi domnevne goljufije avtomobilskega proizvajalca z emisijami pri dizelskih motorjih. Sindikat je sicer o razlogih za preiskavo zgolj domneval. Ker so preiskovalci obiskali Renaultove enote za testiranje standardov in licenciranje motorjev, domnevajo, da gre za preiskave morebitnih goljufij z emisijami. Preiskovalci so sicer zasegli več računalnikov vodilnih v Renaultu, je še sporočil sindikat. Francoska ministrica za okolje Segolene Royal je danes sporočila, da Renaultovi dizelski motorji presegajo omejitve izpustov, vendar pa v njihovih avtomobilih niso odkrili programske opreme, s katero bi goljufali pri emisijah. Neodvisna preiskava ni pokazala nepravilnosti Medtem ko vodstvo Renaulta sprva zadeve ni komentiralo, so zdaj vendarle potrdili, da so v družbi potekale preiskave. Pojasnili so, da so preiskovalci urada za boj proti goljufijam obiskali njihove pisarne in proizvodne enote, da pa nova preiskava, ki sicer še traja, ni pokazala nepravilnosti. V družbi so v sporočilu za javnost zapisali, da neodvisne preiskave, ki jih je zahtevala francoska vlada, niso prinesle dokazov o manipulacijah z izpusti pri Renaultovih vozilih. Delnice Renaulta so danes na pariški borzi potonile. Okoli 11.30 po lokalnem času so se gibale približno 20 odstotkov pod izhodiščem pri 69,02 evra. Precej so se pocenile tudi delnice tekmeca Peugeot, padle so za sedem odstotkov na 13,70 evra. Francoska vlada je po izbruhu afere Volkswagen ustanovila neodvisno tehnično komisijo, katere namen je preveriti, da francoski proizvajalci ne vgrajujejo podobne opreme v svoja vozila, so dodatno sporočili iz slovenske podružnice Renaulta. Med vožnjo v prometu bodo testirali 100 vozil, od tega 25 vozil znamke Renault, kar ustreza njegovemu deležu na francoskem trgu. Do konca decembra je bilo zaključenih 11 testov na vozilih, od tega so bila štiri vozila znamke Renault. Vzporedno s tem pa so se znotraj francoskega gospodarskega ministrstva odločili uvesti dodatno preiskavo pri Renaultu, katere namen je potrditi rezultate analiz, ki jih bo pridobila neodvisna tehnična komisija , so pojasnili. Če bi se izkazalo, da je tudi Renault goljufal z emisijami pri dizelskih motorjih, bi to lahko krepko načelo ugled in poslovanje družbe. Tako se je zgodilo z nemškim Volkswagnom, potem ko se je septembra lani izvedelo, da je ta načrtno manipuliral z izpusti.	STA,Natalija Švab,V.L.	24ur	2016-01-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zacela-se-je-prisilna-poravnava-cimosa.html	Začela se je prisilna poravnava Cimosa	cimos, prisilna, poravnava, podjetje, upniki	Začela se je prisilna poravnava Cimosa Okrožno sodišče v Kopru je začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Cimos. Upniki morajo v mesecu dni prijaviti navadne, pogojne in zavarovane terjatve, medtem ko prednostnih terjatev in izločitvenih pravic ni treba prijavljati. (Foto: Kanal A) Okrožno sodišče v Kopru je danes začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Cimos. Upravitelj je Marko Zaman, upniki lahko terjatve prijavijo do vključno 3. julija, kažejo današnje objave na spletni strani Ajpesa. Predlagatelji - Abanka Vipa, Banka Celje, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gorenjska banka, Nova Ljubljanska banka (NLB) in SID banka - morajo v 15 dneh založiti okoli 18.500 evrov predujma za stroške postopka, sicer bo sodišče ustavilo prisilno poravnavo in začelo stečajni postopek. Upniki morajo v mesecu dni prijaviti navadne, pogojne in zavarovane terjatve, medtem ko prednostnih terjatev in izločitvenih pravic ni treba prijavljati. Ker sodišče še nima natančnih podatkov o upnikih, ki imajo najvišji skupni znesek terjatev, še ni imenovalo članov upniškega odbora, je sodišče zapisalo v sklepu o začetku postopka. Terjatve omenjenih bank in DUTB, ki so 23. maja vložile predlog za uvedbo prisilne poravnave, so glede na danes objavljen predlog za začetek prisilne poravnave konec leta 2013 znašale skupno 183,7 milijona evrov oz. 68 odstotkov vseh finančnih obveznosti Cimosa. Največji delež ima SID banka, 25 odstotkov oz. 68,2 milijona evrov, sledijo Banka Celje s 15 odstotki oz. 40,5 milijona evrov, NLB z 11 odstotki oz. 29,2 milijona evrov, Abanka z osmimi odstotki oz. 22,1 milijona evrov, DUTB s sedmimi odstotki oz. 19,3 milijona evrov in Gorenjska banka z dvema odstotkoma oz. 4,3 milijona evrov. Družba se je s finančnimi upniki dogovarjala o konverziji terjatev v kapital, a so se ti nato odločili za prisilno poravnavo. Ocenili so namreč, da je to boljši način za zagotovitev stabilizacije družbe in njenega prihodnjega razvoja. V zaključni fazi pogajanj je namreč postalo jasno, da njihovi predhodni pogoji - med njimi zavezujoči dogovori o prestrukturiranju različnih oblik dolga, zagotovila glede likvidnosti in garancije o nadaljevanju poslov s strani vsaj petih največjih kupcev ter zavezujoči dogovor o prestrukturiranju obveznosti do dobaviteljev - ne bodo izpolnjeni. Kaj bo predvideval načrt finančnega prestrukturiranja, še ni znano. Banke upnice, kupci in vodstvo Cimosa so minuli teden sicer dosegli dogovor o takojšnjem kratkoročnem financiranju, ki bo družbi omogočilo nemoteno nadaljevanje proizvodnje.	STA,Natalija Švab	24ur	2014-06-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/1001-cvet-v-roke-zita.html	1001 cvet v roke Žita	žito, programi, trženje, maestro, droga, kolinska	1001 cvet v roke Žita Družba Žito je prevzela proizvodnjo in trženje programov blagovnih znamk 1001 cvet, Maestro in Zlato polje. Prevzeli so tudi odgovornost za 96 zaposlenih delavcev. (Foto: Kanal A) S 1. marcem je družba Žito prevzela proizvodnjo in trženje programe blagovnih znamk 1001 cvet, Maestro in Zlato polje, za nakup katerih se je konec novembra lani s podpisom pogodbe dogovorila z dotedanjim lastnikom znamk in proizvodnih programov Drogo Kolinsko, so danes sporočili iz Žita. Žito je tako marca prevzelo omenjene blagovne znamke, vseh 96 zaposlenih na programih čajev, riža in mlevskih izdelkov ter začimb in začimbnih mešanic ter ustrezna poslovna sredstva na lokaciji v Gradišču pri Kozini in v proizvodni enoti v Izoli. Z nakupom programov čajev, rižev, mlevskih izdelkov, začimb in mešanic je Žito naredilo nov korak k realizaciji poslovne strategije, navajajo v družbi. Z novimi programi bo pomembno dopolnilo obstoječi proizvodni program s komplementarnimi skupinami prehrambnih izdelkov in naredilo korak k razvoju podjetja s proizvodnimi programi, ki niso vezani na pekarsko dejavnost. Droga Kolinska je prodajo omenjenih blagovnih znamk najavila že aprila lani. Takrat so v družbi ugotovili, da ne razpolagajo z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Poleg programov blagovnih znamk 1001 cvet, Maestro in Zlato polje je Droga Kolinska prodala tudi programe pod blagovnimi znamkami Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka (prevzela jih je družba Dr. Oetker Slovenija), program žitnih kosmičev blagovne znamke Čoko in Čokolešnik (prevzela jih je hrvaška družba Podravka iz Koprivnice) ter program vložene zelenjave in omak, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Argo (prevzela jih je družba Orka iz Ljubljane). Prihodke od prodaje proizvodnih programov bo Droga Kolinska uporabila za naložbe v osrednje proizvodne programe in zmanjšanje zadolženosti skupine.	STA,D.Š.	24ur	2009-03-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-delnico-nkbm-19-50-evra.html	Za delnico NKBM 19,50 evra	nkbm, banka, maribor, borza, dokapitalizacija	Za delnico NKBM 19,50 evra Nadzorni svet NKBM je sprejel predlog uprave o dokapitalizaciji. Investitorji bodo v dokapitalizaciji za delnico banke odšteli 19,50 evra. (Foto: POP TV) Postopek, ki se je začel februarja letos, se tako približuje sklepni fazi, investitorji pa bodo v dokapitalizaciji za delnico odšteli 19,50 evra. Po mnenju predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča je cena glede na položaj v bančnem in finančnem sektorju doma in v svetu realna. Investitorji, ki bodo lahko delnice vplačali od 24. septembra do 8. oktobra, pa bodo v povprečju deležni osemodstotnega popusta glede na četrtkovo ceno delnic na borzi. Praga uspešnosti dokapitalizacije si v NKBM niso postavili, iztržek pa lahko doseže 111 milijonov evrov. Delnice NKMB so na Ljubljanski borzi doživele skoraj desetodstotni padec. Njihova vrednost je 20,4 evra. Po Kovačičevih besedah si praga uspešnosti dokapitalizacije niso postavili, glede na pogovore z obstoječimi vlagatelji pa je zanimanje za nakup veliko. Primerjava z lansko javno prodajo delnic, ki so dosegle ceno 27 evrov, po njegovem mnenju ni smiselna, saj so se razmere na finančnem trgu medtem korenito spremenile. Banka potrebuje denar za organsko rast in za morebitne dobre priložnosti za nakupe “kvalitetnih tarč“, za razliko od številnih drugih bank, ki morajo zaradi zaostrenega poslovanja pokrivati izgube. Glede na letno načrtovano rast obsega poslovanja v višini 15 odstotkov bi tako potrebovali od 60 do 70 milijonov evrov na leto. Kakor pravi predsednik nadzornega sveta Franc Škufca, je poslovanje banke dobro, z dokapitalizacijo pa bi radi ohranili sedanjo strukturo lastništva oziroma krog lastnikov še razširili. Po njegovem mnenju je za animacijo vlagateljev treba korigirati politiko dividend, predsednik uprave pa je napovedal postopen dvig sredstev za izplačilo dividend, saj naj bi v prihodnjih treh letih ta znesek znašal do 35 odstotkov neto dobička. V okviru dokapitalizacije bodo imeli prednost obstoječi vlagatelji, ki bodo lahko sodelovali še pri nakupu preostalega deleža brez omejitve zneska, na drugem mestu bodo nekvalificirani, na tretjem pa kvalificirani investitorji. Matjaž Kovačič meni, da primerjava z lansko ceno delnice NKBM (27 evrov) ni smiselna, saj so se razmere na finančnih trgih močno spremenile. (Foto: POP TV) Za nakup bo odprtih 75 mest po vsej Sloveniji, z novimi delnicami pa bodo na Ljubljanski borzi predvidoma začeli trgovati 29. oktobra. Kovačič je zavrnil očitke, da so z dokapitalizacijo pohiteli, ker bi jo radi končali še pred nastopom nove vlade ter v času največje borzne recesije, ko je cena delnic NKBM krepko padla. Po njegovih besedah postopek poteka že od začetka letošnjega leta, ne glede na volitve je postopke pač treba izpeljati, kar zadeva cene delnic, pa bi morali imeti »kristalno kroglo«, da bi lahko napovedali gibanje tečajev. Država je s Kadom in Sodom še vedno največji lastnik banke, kljub temu pa se Kovačič ne namerava ozirati na njena priporočila o porabi svežih sredstev, ki ne predvideva akvizicij v tujini. Predsednik uprave poudarja, da morajo skrbeti za vse vlagatelje, ne samo za največjega. Sicer pa so včeraj skoraj sto tisoč malim vlagateljem na njihove račune pri Klirinško-depotni družbi vpisali dodatne, tako imenovane bonus delnice banke. Skupno je bilo dodeljenih nekaj manj kot 200.000 navadnih delnic z oznako KBMR, in sicer vsem malim vlagateljem, ki so do vključno 12. septembra 2008 v lastništvu obdržali zagotovljene delnice, pridobljene v postopku delne privatizacije Nove KBM, ki je bila izpeljana novembra lani. Vrednost ene bonus delnice je 22,43 evra, kolikor je znašal enotni tečaj na borznem trgu na dan 12. septembra letos, vrednost delnice pa je podlaga za ugotavljanje dobička iz kapitala pri prodaji bonus delnic. Dohodek v obliki dodatnih delnic se šteje kot dohodek prejet v naravi in obdavčen z dohodnino.	L.H.,STA	24ur	2008-09-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzava-zasebnikom-ne-popusca.html	Država zasebnikom ne popušča	dohodnina, zasebniki, podjetniki	Država zasebnikom ne popušča Dobiček ja glavno merilo obdavčitev in zasebniki morajo akontacijo dohodnine plačevati kar leto vnaprej – glede na predviden dobiček … Da bi plačali čim manj davka, pa poskušajo prikazati čim več stroškov. Podjetniki praktično kreditirajo državo s plačevanjem dohodnine. Kje torej država s. p.-je udari po žepu? Dohodek od dejavnosti je merilo za plačilo davka in ravno zato zasebniki uporabljajo vse mogoče načine, da prikažejo čim več stroškov, kar jim posledično znižuje dobiček – vsaj na papirju. Davek podjetniki običajno v več obrokih plačujejo tekom leta. V stilu države prijazne podjetnikom pa morajo predvideni znesek za dohodnino seveda plačevati vnaprej, glede na pričakovan dobiček. Dve možnosti za izračun dohodnine Ena opcija je upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, iz katerih se potem izračuna dejanski dobiček in posledično akontacija dohodnine. V primeru takšnega izračunavanja davčne osnove, mora podjetnik davčnemu organu do 31. marca predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Če podjetnik tekom leta dohodnine plača preveč, bo dobil vrnjeno oziroma v nasprotnem primeru doplačal. Zasebniki pa lahko uveljavljajo tudi različne davčne olajšave. Drugi način, za ugotavljanje davčne osnove pa je upoštevanje normiranih odhodkov. V osnovi podjetnik izhaja iz dejanskih prihodkov, odhodki pa so določeni v pavšalu in znašajo 25 odstotkov prihodkov. So pa tudi izjeme – tisti, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji, dejavnost domače in umetnostne obrti, namreč lahko pri ugotavljanju davčne osnove upoštevajo normirane odhodke v višini kar 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov. V Sloveniji je trenutno več kot 75.000 samostojnih podjetnikov, od tega pa se jih je za obliko normiranih odhodkov odločilo le dobre 3 odstotke. Službo za odnose z javnostmi davčne uprave smo vprašali, kaj bi svetovali podjetnikom, in dobili smo kratek odgovor: S prostovoljnim in pravočasnim plačevanjem obveznosti dokazujemo svojo družbeno odgovornost. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je namenjeno predvsem zavezancem, ki šele začenjajo z opravljanjem dejavnosti, in zavezancem z manjšim obsegom poslovanja. Kako torej izbrati? Davčna osnova z normiranimi odhodki je poenostavljen način za ugotavljanje davčne osnove, saj zavezancu ni potrebno voditi evidenc o stroških, ki jih imajo pri poslovanju. Potrebna je le evidenca knjigovodskih listin in knjiga osnovnih sredstev. Vodenje pa je preprosto in si ga izbere zasebnik sam, seveda v skladu z računovodskimi standardi. Je pa na drugi strani tako, da če se podjetnik odloči za ugotavljanje davčne osnove s pomočjo normiranih stroškov, ne more uveljavljati olajšav in drugih odhodkov, ki so lahko višji od normiranih. Ne smemo pozabiti tudi na to, da se izračun davčne osnove s pomočjo normiranih odhodkov lahko uveljavlja samo, če so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji za to. Preberi več --> Kaj zavezancem svetujejo na davčni upravi in koliko država letno prejme od njihove akontacije dohodnine?	Neža Šabanovič Grmšek	24ur	2010-10-12 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vracanje-9-mio-evrov-posojila.html	Vračanje 9 mio evrov posojila	sravske, elektrarne, maribor, zvon. ena, holding, dem, damijan, koletnik	Vračanje 9 mio evrov posojila Dravske elektrarne Maribor so Zvon Ena Holdingu odobrile krajše obdobje za vračilo posojila v višini devet milijonov evrov. Zvon Ena Holding pa je že poravnal zapadle obresti. (Foto: Jani Dolinšek) Dravske elektrarne Maribor (DEM) in Zvon Ena Holding sta se tudi obvezala, da bosta skušala v dogovoru reševati vračilo dolga iz naslova danih zavarovanj. Kot je znano, je nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik leta 2007 Zvon Ena Holdingu odobril posojilo v višini 21 milijonov evrov. Prvi obrok v višini 12 milijonov evrov so sicer poplačali junija letos, v skladu z dogovorom pa bi morali drugo polovico izplačati v dveh delih do konca leta, in sicer 4,5 milijona evrov do konca septembra, enak znesek pa do konca decembra. Po sklenjenem dogovoru ima Zvon Ena Holding možnost zapadli znesek poravnati še do danes, sicer jim takoj zapade tudi drugi del dolgovanega zneska, za katerega je bil dogovorjeni rok plačila 30. december 2009.	STA	24ur	2009-10-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/durs-bo-posiljal-prve-informativne-izracune.html	Durs bo pošiljal prve informativne izračune	durs, dohodnina, informativni, izračun, davčni, zavezanec	Durs bo pošiljal prve informativne izračune Prihodnji teden bo Durs začel pošiljati prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2009, medtem ko bo naslednji sveženj sledil konec maja. Sredi prihodnjega tedna bo davčna uprava RS (Durs) zavezancem po pošti na dom poslala prvi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2009. V njem bo blizu pol milijona izračunov, naslednji sveženj pa bo sledil konec maja. V prvem svežnju bo informativne izračune predvidoma prejelo 496.589 zavezancev, od tega 239.948 z doplačilom, 225.076 z vračilom, 31.565 pa brez vračila ali doplačila dohodnine. Rok za ugovor na izračune iz prvega svežnja – tega bo davčna uprava oddala na pošto v sredo – se bo iztekel 30. aprila. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine bo 31. maj, preveč plačano dohodnino pa bodo zavezancem nakazali na bančne račune 28. maja. Bodite pozorni na določene spremembe Ob prelomu leta je prenovljeni zakon o davčnem postopku prinesel nekaj sprememb tudi pri dohodnini. Še vedno velja, da se informativne izračune pošilja z navadno pošto, a za vročene veljajo že 15. dan od datuma odpreme in ne šele 20. dan, kot je veljalo doslej. Prihodnji teden bodo prvi zavezanci prejeli informativne izračune dohodnine za lansko leto (simbolična slika). Skrajšuje se tudi rok za ugovor zoper informativni izračun, in sicer prav tako za pet dni, na 30 dni od datuma odpreme. Ob tem na Dursu opozarjajo, da je mogoče olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljati le v ugovoru zoper informativni izračun in ne več tudi v pritožbi zoper odločbo, izdano na podlagi ugovora. Kdor bo napoved vložil sam, mora to storiti do 31. julija Durs bo informativne izračune izdal rezidentom Slovenije, ki so zavezanci za vložitev dohodninskih napovedi. Izračuna pa ne bodo prejeli tisti zavezanci, za katere davčna uprava od izplačevalcev dohodkov ni prejela podatkov o odmeri dohodnine. V tem primeru morajo napoved vložiti sami, in to najpozneje do 31. julija. Časa imajo torej mesec dni več kot v preteklih letih. Tudi letos se lahko zavezanci o morebitni izdaji informativnega izračuna pozanimajo pri virtualni davčni asistentki (Vida), ki je dostopna prek spletnih strani davčne uprave. Na vprašanje bo odgovorila, če ji zavezanec sporoči davčno številko.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2010-03-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/iz-secopa-na-cesto-440-delavcev.html	Iz Secopa na cesto 440 delavcev	secop, delavec, sindikat, odpuščanje, podjetje, črnomelj	Iz Secopa na cesto 440 delavcev V črnomaljskem podjetju bodo začeli odpuščati septembra, do julija prihodnjega leta naj bi odpustili 440 delavcev. Nemški lastniki so sicer sprva napovedovali, da jih bo brez dela ostalo 650. V črnomaljskem Secopu so se, potem ko je uprava v začetku aprila sporočila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško, končala večmesečna pogajanja s sindikatom. Sindikalisti so se z upravo dogovorili, da bodo namesto 650 najavljenih odpustili 440 delavcev. Kot je povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi odpuščati začeli konec septembra, zaključili pa naj bi konec junija prihodnje leto. V Črnomlju bodo konec avgusta začeli demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitev na Slovaško, je pojasnil. Uprava bo presežne delavce o prekinitvi delovnega razmerja obvestila v naslednjih dneh. V Secopu bo brez dela ostalo 440 delavcev. (Foto: Rudi Vlašič) Po Bahorjevih besedah so z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 Secopovih delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se sami javili. Konec decembra bodo nato odpustili novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Gre za 220 delavcev manj, kot so v podjetju prvotno načrtovali. Zaposleni, ki bodo ostali (približno polovica sedaj zaposlenih), bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah, saj na bi tam potrebovali za 3,2 milijona evrov. (Foto: Rudi Vlašič) Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu ravno tako kot novega direktorja še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se v zaključnem delu pogajanj dogovorila tudi, da bodo Secopovi delavci do konca prihodnjega leta ohranili v prvem delu pogajanj dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Uprava se je še zavezala, da bo pri vseh naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat, je še povedal Bahor. Da bodo odpustili 440 delavcev, so potrdili tudi v Secopu. Kot so sporočili, Secop združuje montažne linije kompresorjev na Slovaškem, vzporedno pa tovarno v Črnomlju razvija v dobavitelja motorjev in komponent ter išče strateškega partnerja. Z navedenim bodo ustvarili najboljšo možno rešitev za zaposlene v Sloveniji, prepričani pa so, da je uspešna izvedba programa odpuščanja izredno pomembna za izboljšanje položaja skupine Secop na trgu in s tem tudi za črnomaljske delavce, so še sporočili iz uprave.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2011-07-28 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dizel-bo-po-novem-cenejsi-cena-bencina-ostaja-nespremenjena.html	Dizel bo po novem cenejši, cena bencina ostaja nespremenjena	bencin, gorivo, cena, sprememba, naftni, derivati	Dizel bo po novem cenejši, cena bencina ostaja nespremenjena Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 3,5 centa na 1,187 evra za liter, kurilno olje pa za 3,1 centa na 0,844 evra. Cene obeh bencinov bodo ostale enake. Opolnoči se bodo znova spremenile cene naftnih derivatov. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 3,5 centa na liter in bo po novem znašalo 1,187 evra. Pocenilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 3,1 centa na liter, in bo po novem stalo 0,844 evra na liter. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo še naprej znašal 1,353 evra, cena torej ostaja nespremenjena. Tudi cena za liter 100-oktanskega bencina ostaja enaka in bo še naprej znašala 1,415 evra. (Foto: Thinkstock) Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.	Urša Zupan	24ur	2015-07-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/raje-na-first-ali-last-minute-ponudbo.html	Raje na ,first, ali ,last minute, ponudbo?	first, last, minute, ponudba, počitnice, prvi, maj, prvomajske, djerba	Raje na first ali last minute ponudbo? Večina dopustnikov vneto čaka na počitniške aranžmaje, ki so ugodnejši od redne ponudbe. Večno vprašanje, ki se pri tem poraja, je, ali izbrati ponudbo v prvem hipu ( first minute ) ali počakati na aranžma v zadnjem hipu ( last minute ). Že veste, kam boste odšli za prvomajske počitnice? Tisti, ki tudi letos pričakujejo upad zanimanja za počitnice, so lahko presenečeni nad prvimi kazalniki. Večina turističnih agencij za prvomajske praznike beleži enako ali celo večjo število rezervacij kot v letu 2009. Tradicionalno nas večina roma na slovensko obalo, v zdravilišča in nam sosednjo Hrvaško, aktualne pa bode tudi počitnice na Mediteranu (Tunizija, Djerba, Zelenortski otoki, Grčija, Egipt) ter obiski evropskih prestolnic in velemest. Za zagotovitev ugodnega aranžmaja imamo na voljo dve možnosti: letovanje v prvem ( first minute ) in letovanje v zadnem hipu ( last minute ), kar vam lahko prinese tudi do 20 odstotkov cenejše počitnice. V zadnjem času pa na naslovnicah katalogov nekatere turistične agencije kričeče poudarjajo, da pri rezervaciji first minute ponudbe jamčijo enake ali nižje cene kot v primeru last minute ponudbe, saj v nasprotnem primeru vrnejo razliko. Ali to pomeni, da se ponudbe v zadnjem hipu ne splačajo več? Ni vse zlato, kar se sveti ...	Uroš Bric	24ur	2010-04-27 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/svet/fevdalni-vladar-hrvaske.html	Fevdalni vladar Hrvaške	ime, tedna, todorić, mercator, nakup, portret, poslovnež	Fevdalni vladar Hrvaške Poslovnežu Ivici Todoriću je z nakupom Mercatorja uspel preboj na slovenski trg. 62-letni bogataš je poslovno pot začel kot cvetličar, Agrokor pa je ustanovil leta 1989. Poznavalci pravijo, da je Todorić človek, ki so ga imele rade vse vlade. NA	24UR	24ur	2013-06-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novi-prvi-nadzornik-nkbm-je-peter-kukovica.html	Novi prvi nadzornik NKBM je Peter Kukovica	nkbm, nadzorni, peter, kukovica, niko, samec, aleš, hauc	Novi prvi nadzornik NKBM je Peter Kukovica Nadzorni svet NKBM je za novega prvega nadzornika imenoval Petra Kukovico. Njegov namestnik bo Niko Samec. Kukovica je obljubil, da bodo v nadzornem svetu vodenje banke odgovorno in učinkovito nadzirali. (Foto: Mia Media) Nadzorni svet Nove kreditne banke Maribor (NKBM) je na današnji ustanovni seji za novega prvega nadzornika druge največje slovenske banke imenoval Petra Kukovico. Njegov namestnik bo Niko Samec, so prek spletni strani Ljubljanske borze sporočili iz banke. Delničarji NKBM so na skupščini v začetku junija v devetčlanski nadzorni svet za obdobje štirih let poleg Kukavice in Samca imenovali še Keitha Milesa, Andreja Faturja, Egona Žižmonda, Petra Kavčiča, Karmen Dvorjak, Miho Glaviča in Duško Jurenec. Kukovica, nekdanji prvi nadzornik Pošte Slovenije in predsednik uprave Iskre sistemi, je po koncu seje dejal, da so pred matično banko in skupino pomembne odločitve v zvezi z njunim nadaljnjim razvojem. Obljubil je, da bodo v nadzornem svetu vodenje banke odgovorno in učinkovito nadzirali. Prepričan sem, da bomo v upravi banke s transparentnim in konstruktivnim sodelovanjem z nadzornim svetom lahko zagotovili pogoje za nadaljnji razvoj banke in skupine, pa je ob imenovanju povedal predsednik uprave banke Aleš Hauc, ki je v NKBM prav tako prišel iz Pošte Slovenije.	STA	24ur	2012-07-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/leta-2016-naj-bi-zazivel-enoten-sklad-za-resevanje-bank.html	Leta 2016 naj bi zaživel enoten sklad za reševanje bank	sklad, banka, eu, pomoč, kriza	Leta 2016 naj bi zaživel enoten sklad za reševanje bank Pogajanja o medvladnem sporazumu o enotnem skladu za reševanje bank so v polnem teku. Sklad naj bi zaživel januarja 2016. Vsaka članica naj bi prispevala okoli odstotek kritih vlog vseh kreditnih institucij v državi, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in tveganji. Bančna unija naj bi stala na treh stebrih - enotnem nadzoru, enotnem okviru za reševanje bank in enotnem okviru jamstev za denarne vloge. Namen je utrditi bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize ter preprečiti ponovitev kriz. Pred desetimi dnevi so se začela pogajanja o medvladnem sporazumu o enotnem skladu za reševanje bank, ki je del drugega stebra bančne unije. Osnutek sporazuma je za zdaj precej splošen, podrobnosti o uporabi sklada še niso dorečene. Kot ciljni datum za začetek delovanja sklada pa je v osnutku sporazuma predviden 1. januar 2016. Enotni sklad za reševanje bank je poleg enotnega organa za nadzor nad izvajanjem pravil o urejeni sanaciji ali likvidaciji bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva eden dveh temeljnih gradnikov drugega stebra bančne unije. Sklad se bo polnil s prispevki bank Vsaka članica naj bi v sklad prispevala okoli odstotek kritih vlog vseh kreditnih institucij v državi, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in tveganji. Osnutek sporazuma je za zdaj precej splošen. V poglavju o namenu in obsegu sklada je določeno, da se podpisnice zavezujejo k prenosu prispevkov bančnega sektorja, ki jih bodo zbrale v skladu z veljavnimi pravili, v enotni sklad za reševanje. Ta sklad bo imel v prehodnem obdobju desetih let nacionalne razdelke, ki naj bi se na koncu popolnoma zlili v eno samo skupno blagajno za reševanje bank, v kateri naj bi bilo na voljo okoli 55 milijard evrov. Vsako leto naj bi članica v skupno blagajno prenesla deset odstotkov pobranih prispevkov. Zbrane prispevke mora sicer vsako leto v sklad prenesti do 31. januarja. Pravila uporabe sklada v primeru potrebe po reševanju banke v prehodnem obdobju še niso podrobno dorečena. Temeljno načelo je, da se denar najprej črpa iz bančnih prispevkov države ali držav, v kateri so sedež in podružnice problematične banke. Če to ni dovolj, priskočijo na pomoč preostali razdelki, v skrajnem primeru pa drugi vzvodi EU, na primer reševalni mehanizem ESM. Članice se lahko dogovorijo tudi za prostovoljno posojanje med nacionalnimi razdelki, a za zdaj še ni jasno, pod katerimi pogoji. (Foto: Thinkstock) Sporazum je zahtevala Nemčija Medvladni sporazum o skladu je zahtevala Nemčija, ker je vztrajala, da veljavna zakonodaja EU ne dopušča njegove vzpostavitve. Načrt je, da se v desetih letih po njegovi uveljavitvi ta sporazum preuči z namenom, da se vključi v pravni okvir EU. Medvladni sporazum naj bi bil dogovorjen do marca 2014. Kot ciljni datum za njegovo uveljavitev je v osnutku sporazuma naveden 1. januar 2016. Pogoj za uveljavitev je sicer ratifikacija v toliko državah, da te predstavljajo 80 odstotkov njegovega obsega. Doslej sta bila v sklopu pogajanj o medvladnem sporazumu dva pripravljalna sestanka, tretji bo 28. januarja, nato pa po eden na teden do marca, ko se pričakuje dogovor. Vzporedno poteka trialog članic z Evropskim parlamentom o enotnem mehanizmu za reševanje. Drugi steber bančne unije je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni prihodnje leto, z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra. Trialog je napet, saj parlament odločno zavrača medvladni sporazum o enotnem skladu. Ta drža ni presenečenje, saj parlament in komisija tradicionalno nista naklonjena medvladnim projektom, ker se ti zažirajo v vpliv evropskih institucij. Viri pri EU sicer ocenjujejo, da bodo članice in parlament na koncu našle dogovor, sprejemljiv za vse, saj se vsi zavedajo pomena kompromisa o drugem stebru bančne unije. Drugi steber bančne unije je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni prihodnje leto, z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra.	STA,V.L.	24ur	2014-01-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iuv-napovedala-stecaj.html	,Zelo je hudo,	iuv, industrija, usnja, vrhnika, stečaj	Zelo je hudo Sindikati niso uspeli s pozivom državi, naj s finančno pomočjo reši Industrijo usnja Vrhnika. Družba gre v stečaj. Brez službe bo ostalo najmanj 320 delavcev, ki že tri mesece niso dobili plače. Nekdaj zelo uspešno podjetje gre v stečaj. (Foto: POP TV) Iz Industrije usnja Vrhnika (IUV) so sporočili, da je bila neuspešnost dokapitalizacije tudi uradno potrjena, kar pomeni, da niso prejeli nobenih finančnih sredstev, s katerimi bi rešili svoje likvidnostne težave. Upravi družbe tako ni uspelo drugega, kot objaviti stečaj. Iz družbe še sporočajo, da se vseeno nadaljuje izdelava in realizacija projekta ohranitve zdravih jeder, kar pomeni, da bodo ohranili do polovico zaposlenih. V družbi je skupno 640 zaposlenih, kar pomeni, da jih bo najmanj 320 ostalo na cesti. Več o tem programu naj bi bilo znanega januarja. Delavce, lastnike, ožjo lokalno skupnost in zavod za zaposlovanje, s katerimi bodo reševali nastali položaj, ki je po navedbah družbe za vse zaposlene zelo kritičen , so že obvestili. Sindikat v družbi upa, da bo vodstvo ohranilo čim več delovnih mest. Bojim se, da bo ta številka precej majhna, je povedal vodja sindikata v IUV Slavko Zalar, ki se bo danes popoldne sestal tudi s predsednikom uprave družbe Milanom Pajsarjem. Sindikat je v začetku meseca opozoril na stečaj, če dokapitalizacija ne bo uspešna. Državo, ki je prek Slovenske odškodninske družbe (Sod) večinski lastnik, so pozvali, naj ukrepa, sicer bodo pripravili protest pred vladno palačo. Protest se bo verjetno zgodil. Nezadovoljstvo je veliko. Dolžni so nam še tri plače, je dejal Zalar. Delavci IUV – do 12. januarja so na dopustu, trenutno pa jih je po Zalarjevih besedah zaposlenih okoli 580 – niso dobili plač za oktober, november in tudi december, ostale pa so dobili z zakasnitvami in po delih. Zelo je hudo, opozarja in dodaja, da najnujnejšo pomoč zagotavljajo Rdeči križ, Karitas in prostovoljci. O protestu bodo odločali po 12. januarju. Kako naprej, ne vem. Ljudje bodo verjetno zahtevali polno odgovornost lastnika, meni Zalar. Sindikat bo sicer zahteval, da odpuščeni delavci dobijo vse, kar jim pripada po zakonu. Spomnimo ... Dokapitalizacija je predstavljala del paketa, ki ga je IUV sprejel za sanacijo likvidnostnih težav, v katerih se je znašel letos. V težavah se je znašel predvsem zaradi velikega padca povpraševanja po starem programu usnja s kromom, ki ga usnjarna opušča, a še vedno v znatni meri proizvaja, zaradi padca tečaja dolarja in sicer uspešnega, a testnega obsega prodaje novih programov usnja brez težkih kovin in certificiranega organskega usnja. V dokapitalizaciji – prvi krog, ki je trajal od 25. novembra do 5. decembra, je bil odprt za obstoječe delničarje, drugi od 6. do 12. decembra pa za vse zainteresirane osebe – je bilo na voljo za nekaj več kot pet milijonov evrov novoizdanih delnic. Dokapitalizacija bi bila uspešna, če bi bilo vplačanih 50 odstotkov od vseh 1.198.200 novih delnic, ki so bile naprodaj. Največji lastnik IUV, Slovenska odškodninska družba (Sod), ki ima v lasti 78,5-odstotni delež družbe, se za dokapitalizacijo ni odločil, ker da ta ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne dolgoročni rešitvi družbe IUV. Upravo IUV je zato Sod zadolžil, naj pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov IUV. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov.	STA,B.S.,Špela Zupan	24ur	2008-12-29 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pahor-z-gradbinci-isce-resitev.html	Posle bodo iskali tudi na tujih trgih	gradbinci, gradbeništvo, borut, pahor, ivan, zidar	Posle bodo iskali tudi na tujih trgih Pahor je na sestanku z gradbinci iskal rešitev za gradbeništvo, ki je v hudi krizi. Vlada bo pomagala z zagonom določenih investicij, o posebni bančni shemi pa ni bilo govora, so pojasnili po srečanju. Premier Pahor in Ivan Zidar (Foto: Blaž Garbajs) Na današnjem srečanju med predstavniki vlade, velikih in malih gradbenih podjetij ter bank so udeleženci razpravljali o morebitnih ukrepih za reševanje slovenskega gradbenega sektorja. Vlada bo kratkoročno pomagala predvsem z zagonom določenih investicij, o posebni bančni shemi za gradbince pa ni bilo govora, so pojasnili po srečanju. Pri reševanju gradbenega sektorja bodo morali vsi deležniki opraviti svojo domačo nalogo, je po sestanku povedala kandidatka za gospodarsko ministrico Darja Radić. Poudarila je, da je gradbeni sektor trenutno predimenzioniran. Verjetno bo marsikatero podjetje zaključilo svojo zgodbo, bo šlo v stečaj ali v likvidacijo, to je pač neizogibno, je ugotovila in dodala, da je razprava danes tekla predvsem v smeri razvoja, v katerega bo vključeno zdravo jedro gradbeništva. Kratkoročno bo sicer država gradbincem pomagala predvsem z zagonom nekaterih investicij v Sloveniji, pripravljene so že nekatere investicije v energetiki in prometu. Srednjeročno in dolgoročno pa bodo morala gradbena podjetja posle iskati tudi na tujih trgih. Država se bo lotila še odprave nekaterih zakonodajnih ovir, na katere opozarjajo gradbena podjetja, konkretno so danes med drugim govorili o omejevanju dela na črno in morebitnih spremembah zakona o javnem naročanju. Tudi samo gospodarstvo bo moralo pri sebi narediti razmislek. Ugotovili smo namreč, da je ta sektor bistveno predimenzioniran, kar je posledica velike ekspanzije gradbeništva v preteklih štirih letih, je še poudarila Radićeva. Dodala je, da so prvi večji pridobljeni posli slovenskih gradbenih podjetij v tujini po več letih pokazali na določene ovire, ki jih bo potrebno odpraviti, tako v bančnem sektorju in pri vladi kot tudi v samih podjetjih, da bodo ta uspešnejša pri pridobivanju gradbenih poslov v tujini. Radićeva je napovedala še, da bo na ministrstvu za gospodarstvo ustanovljena projektna skupina, ki se bo ukvarjala z razvojem gradbenega sektorja, vanjo pa bodo vključeni tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za promet, finančnega ministrstva in SID banke. Minister za okolje in prostor Roko Žarnić pa je pojasnil, da je danes udeležencem sestanka predstavil osnutek predloga strategije za sanacijo gradbeništva, ki so jo pripravili na njegovem ministrstvu. Ta osnutek bodo dopolnili s tistim, kar so slišali danes, nato pa ga bodo predali gospodarskemu ministrstvu, ki bo odslej usklajevalo aktivnosti na tem področju. Z osnutkom se bo nato ukvarjala vlada, v končni obliki pa naj bi vključeval naloge in časovnice za izvedbo strategije, je pojasnil. Predsednik upravnega odbora Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Branko Selak pa je poudaril, da so gradbinci že leta 2008 opozorili, da se jih loteva kriza, ter da je sektor predimenzioniran. Pahor je z gradbinci iskal izhod iz krize. (Foto: Jani Dolinšek) Kontič sprašuje Svetlika Poslanec SD Bojan Kontič je na ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika naslovil poslansko vprašanje v zvezi s problematiko obračuna plač brez dejanskega plačila. Kot pravi Kontič, je bil na pogovoru s predstavniki zaposlenih delavcev v gradbenem podjetju opozorjen na težave, s katerimi se soočajo delavci, ki ne dobivajo plač. Po njegovem takšni primeri predstavljajo resne kršitve oziroma izigravanje zakonodaje in ne nazadnje tudi grob poseg v človekovo dostojanstvo. Zato ministra sprašuje, če je seznanjen s tem, da zaposleni dejansko ne prejemajo plač. Kot drugo Svetlika sprašuje, ali so bili že izvedeni kakšni nadzori in izvršeni ukrepi pristojnih upravno-inšpekcijskih služb. In nazadnje ga zanima, ali namerava poostriti nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje ali uvesti kakšne druge ukrepe.	STA,V.L.	24ur	2010-07-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzava-je-ohranila-vecinski-delez-v-nkbm.html	Država je ohranila večinski delež v NKBM	nkbm, dokapitalizacija, aukn, prvi, krog, delnica	Država je ohranila večinski delež v NKBM V prvem krogu dokapitalizacije NKBM so obstoječi delničarji izkoristili predkupno pravico in vplačali za 64,5 milijona evrov delnic. Država je tako obdržala 51,09-odstotni lastniški delež, so sporočili iz NKBM. NKBM (Foto: POP TV) V postopku dokapitalizacije je NKBM izdala 13.040.989 navadnih delnic in jih prodajala po 8 evrov za delnico. Skupaj znaša to okoli104,3 milijona evrov. Kot so sporočili iz NKBM, so obstoječi delničarji v prvem krogu dokapitalizacije izkoristili predkupno pravico in skupaj v banko vplačali 64,4 milijona evrov. Svoj del je vplačala tudi država in s tem obdržala večinski delež v banki (51,09 odstotka). Preostale delnice bo banka sedaj ponudila še preostalim malim in institucionalnim vlagateljem, kotirale pa bodo na borzi v Varšavi. Ti bodo lahko kupili preostale delnice v vrednosti 39,9 milijona evrov.	Primož Jambrek	24ur	2011-04-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ovadbe-za-vodstvo.html	Ovadbe za vodstvo	tomos, stavka, odpuščanja, sindikat	Ovadbe za vodstvo Zaposleni v Tomosu pred napovedanimi novimi odpuščanji napovedujejo stavko. Delavci Tomosa so napovedali stavko. Zaposlenim v Tomosu se po dveh letih obetajo nova odpuščanja, čemur naj bi nasprotovali tudi z opozorilno stavko. Sindikata KNSS-Neodvisnost in SKEI v družbi sta namreč na sredinem sestanku sprejela sklep o dvourni opozorilni stavki. Kdaj bo ta potekala, še ne vedo, je pojasnil predsednik regionalne organizacije KNSS-Neodvisnost Iztok Sabadin, ki je napovedal tudi kazenske ovadbe za vodstvo Tomosa in Tomsa. To naj bi se s predstavniki sindikata sicer sestalo v petek okoli 13. ure. Omenjena sindikata sta o domnevnih prekrških vodstva že obvestila inšpektorat za delo, podali pa bodo tudi kazenske ovadbe za vodilne v Tomosu in Tomsu, je pojasnil Sabadin. Med ovadenimi naj bi bila tudi direktor Tomsa Dragan Grgić in direktor krovnega Tomosa in Tomos proizvodnje Stane Uršič. V obeh sindikatih so namreč prepričani, da je šlo pri vsem skupaj za naklep spremembe namembnosti in da postopek prenosa delavcev ni bil izpeljan v skladu z zakonom. Sindikata KNSS-Neodvisnost in SKEI sta v Tomosu 24. avgusta prejela predlog, da bi se po skrajšanem postopku odpovedala pogodba o zaposlitvi vsem delavcem podjetja Toms, ki sodi v Tomosovo družino. Po besedah sekretarja kraško-notranjske in obalne organizacije sindikata SKEI Saša Rističa gre za več kot sto delavcev, medtem ko naj bi delodajalec zapisal, da gre za sto ljudi. V sredo je bilo na sindikalnem članskem sestanku po Sabadinovih besedah prisotnih okoli 95 ljudi, ki so izglasovali dvourno opozorilno stavko. Kot je pojasnil Sabadin, bo do stavke prišlo v vsakem primeru, ne glede na petkov sestanek. Glede vseh strokovnih zahtev se člani sindikata še niso dogovorili, bo pa vsekakor prva strokovna zahteva tista po ohranitvi delovnih mest.	STA	24ur	2007-09-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/le-odpravnine-v-ibiju.html	V Ibiju le odpravnine	ibi, kranj, delavec, odpravnina, likvidacija	V Ibiju le odpravnine Po pol leta moledovanja in pogajanj so nekdanji zaposleni v kranjskem Ibiju le dočakali odpravnine. A izplačali so jih brez zamudnih obresti. Nekdanji zaposleni v kranjskem Ibiju, ki se po likvidaciji podjetja že pol leta borijo za izplačilo odpravnin, so v tem tednu dobili izplačano večino odpravnin, preostanek pa naj bi prejeli še do konca tega meseca. Uspeh v pogajanjih so dosegli, potem ko so prejšnjo sredo s protestnim shodom od likvidacijskega upravitelja zahtevali odgovore. Od 122 delavcev, ki so zaradi likvidacije podjetja lansko poletje izgubili delo, jih je 68 v minulem tednu dni dobilo izplačane odpravnine v celoti, 45 delavcev pa je prejelo približno polovico. Zadnji del odpravnin je bil v torek izplačan brez zakonskih zamudnih obresti, saj se je vodstvo odločilo izplačati odpravnine v čim večjem deležu vsem delavcem. Do torka je bilo izplačano 77 odstotkov vseh odpravnin, katerih vrednost skupaj znaša 730.00 evrov. Predvidoma do konca tega meseca pa naj bi bile vsem delavcem izplačane odpravnine v celoti skupaj z zamudnimi obrestmi. Danes pohvale za vodstvo Večina delavcev Ibija je vendarle dobila odpravnine. (Foto: Kanal A) Aleksander Gorečan, ki je bil v Ibiju 19 let zaposlen kot varnostnik in je na današnjem sestanku z likvidacijskim upraviteljem zastopal delavce, je poudaril, da je z izplačilom izredno zadovoljen. Dobil je namreč tudi zagotovilo, da bo do konca meseca odpravnine skupaj z obresti prejelo tudi preostalih pet delavcev, ki so zaradi poteka likvidacijskega postopka še vedno zaposleni. Kot je spomnil, so bila pogajanja za odpravnine izredno težka. Pol leta smo prosili, se pogajali in moledovali, da bi prišli do svojega denarja, je pojasnil in dodal, da se je v zadnjem tednu situacija bistveno izboljšala, potem ko so pripravili protestni shod in so na vodstvo Ibija pritisnili tudi mediji in država. Brez pritiska medijev in države mislim, da nam ne bi uspelo doseči izplačilo odpravnin v tako kratkem času, je dejal Gorečan in dodal, da je svoj del prispeval tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je od vodstva Ibija s pismom zahteval odgovore. Če smo prejšnji teden kritizirali vodstvo, ga moramo sedaj pohvaliti, je zadovoljen Gorečan. Likvidacijski upravitelj Anton Ahac pa je pojasnil, da se je skupaj z lastniki in nadzorniki ves čas prizadeval, da bi čim prej poplačal delavce in druge upnike. Vendar se je situacija zaradi finančne krize zaostrila in nastale so težave pri pridobivanju likvidnostnih sredstev. Tudi oprema se ni prodajala tako, kot smo načrtovali. Sedaj upamo, da bo unovčevanje likvidacijske mase šlo hitreje, je dejal. Ahac pa ni želel komentirati, kako je lastnikom sedaj v tednu dni uspelo zagotoviti sredstva za odpravnine, ki jih v preteklih šestih mesecih niso mogli. Pojasnil je le, da so dodatna likvidnostna sredstva zagotovili z dodatnim unovčevanjem likvidacijske mase. Pri tem so bile in so težave, ampak likvidacija poteka v skladu z zakonodajo, je zagotovil. Gorečan pa je opozoril, da bodo v primeru, če ne bodo dobili vseh odpravnin, kot je bilo obljubljeno, vztrajali do konca. Nam je pomembno, da lastniki denar zagotovijo in ni naša stvar, kje ga dobijo, je dejal Gorečan, ki je tako kot večina delavcev zadovoljnih z doseženim v zadnjem tednu. V celoti pa bodo zadovoljni šele, ko bodo izplačane vse odpravnine skupaj z zamudnimi obrestmi.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-01-28 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/it/clovek-elektrarna.html	Človek - elektrarna	polnilec, elektrika, telefon, mobilnik, naprava, polnjenje, elektrarna, ekologija, človek, delo	Človek - elektrarna Človeštvo je energetsko požrešno in popolnoma odvisno, naš način življenja je odvisen od energije. Kaj je boljšega, kot da si lahko nekaj wattov energije generiramo kar sami zase? Medtem ko obnovljivi viri energije temeljijo na moči sonca in vetra, pa lahko kaj malega pričaramo sami in to na tak način, da se prav prijetno zabavamo! Pametne glave so potuhtale, da se pri igri sprošča veliko energije, ki jo je treba samo uloviti! Štirje študenti z univerze Harvard so razvili nogometno žogo, ji nadeli ime Soccket, žoga pa ujame energijo udarca oziroma brce, ki se sicer izgubi v okolje. Kinetična energija se pretvori in shrani v akumulator, ki skrbi, da nogometno žogo v temi razsvetljujejo LED-diode, lahko pa z nabrcano energijo vsaj delno oživite tudi vaš mrknjen mobilnik. A tukaj se domišljija ne konča. Golfisti jih bodo nabijali, one jih bodo vrtele med prsti. Oni se bodo vanje oblekli, otroci pa z njimi gor in dol. Vse te napravice v gibanju bodo od sebe dale nekaj elektrike, da si napolnimo mobilnike ali kaj podobnega. Oglejte si nekaj visokotehnoloških igračk, ki so povrhu vsega še zelo uporabne!	Tony Carter	24ur	2010-05-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kmalu-rekordne-cene-plina.html	Kmalu rekordne cene plina?	zemeljski, plin, cene, nafta, dvig, gospodinjstva	Kmalu rekordne cene plina? V Evropi naj bi se cene zemeljskega plina do leta 2009 podvojile. Cene naj bi se dvignile za velike odjemalce, za gospodinjstva naj bi ostale enake. Pa bodo res? Cene zemeljskega plina se bodo v Evropi v enem letu podvojile, na visokih ravneh pa se bodo obdržale tudi v bližnji prihodnosti, v študiji ugotavlja ugledni inštitut za energetska vprašanja Cambridge Energy Research Associates (CERA) iz ameriškega Massachussettsa. Gibanje cen surove nafte se z zamikom treh do šestih mesecev prenese v ceno plina. (Foto: Reuters) Gre za ceno zemeljskega plina za velike odjemalce in ne ceno, po kateri zemeljski plin kupujejo gospodinjstva. Cena za tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina v Evropi bi se lahko s sedanjih 219 evrov dvignila na 458 evrov. Kaj to pomeni za gospodinjstva? Za mnenje smo povprašali direktorja Ekonomskega inštituta Pravne fakultete in strokovnjaka Franca Križaniča, ki je za 24ur. com povedal, da se zemeljski plin kupuje po posebnem modelu, kjer je cena nafte vezana na ceno plina z razliko šestih mesecev. Vpliv nafte na plin je sprva zelo velik, potem pa se na trgu omili zaradi ponudbe, povpraševanja in alternativnih virov. Analize kažejo, da je industrijska poraba plina bistveno večja kot gospodinjska. Po mojem mnenju se cene plina za gospodinjstva ne bodo podvojile, se bodo pa krepko povečale. O natančnih odstotkih ne morem govoriti, bo pa manjša številka kot pri večjih odjemalcih. Evropa mora obdržati trg, ki je bolj gladek in gospodarsko bistveno manjši, kar pa za ponudnike plina seveda ni dobro. Cena vezana na podražitve nafte Z Ministrstva za gospodarstvo so nam poslali podatke o cenah zemeljskega plina za industrijske in gospodinjske odjemalce za leti 2006 in 2007. Oglejte si jih v pripetem dokumentu. Razlog je v navezi cene zemeljskega plina na censko košarico različnih vrst surove nafte in naftnih derivatov, kar izhaja iz obdobja, ko so začeli plin uporabljati kot nadomestilo za kurilno olje. Navezava cen je vsebovana v vseh pogodbah za dobavo te surovine, in sicer tako, da se gibanje cen surove nafte z zamikom treh do šestih mesecev prenese v ceno plina. V celotni strukturi evropske energetske porabe plin zavzema okoli 25-odstoten delež, dolgoročne pogodbe, ki vsebujejo cenovno indeksacijo, vezano na nafto, pa pokrivajo okoli 70 odstotkov potreb po plinu v Evropi, navaja povzetek študije CERA, objavljen na spletni strani. Napovedane podražitve se sicer ne bodo v celoti prenesle v drobnoprodajno ceno plina, saj to poleg cene energenta sestavljajo še omrežnine in drugi prispevki. Avstrijska nacionalna banka Österreichischen Nationalbank kot dodaten razlog za rastoče cene plina navaja pomanjkanje konkurence. V Avstriji je leta 2006 dobavitelja zemeljskega plina ali elektrike zamenjalo le 0,9 odstotka potrošnikov. Cene nafte pod 130 dolarjev Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v avgustu je bilo treba odšteti 129,79 dolarja, kar je 91 centov več kot v petek. Na zvišanje so vplivala ugibanja o zaostritvi razmer v Zalivu zaradi možnosti uvedbe novih sankcij proti Iranu. Cene zahodnoteksaške lahke nafte so se od 11. julija, ko so dosegle rekordno vrednost 147,27 dolarja, znižale za več kot 18 dolarjev. Sicer pa je današnji dvig cen mogoče pripisati tudi gibanju tropskega viharja Dolly, ki se približuje Mehiškemu zalivu in bi posledično lahko ogrozila naftno proizvodnjo na območju. V Londonu so se cene severnomorske nafte brent s septembrskim dobavnim rokom zvišale za 78 centov na 130,97 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je pocenila. V petek je bilo za 159-litrski sod treba odšteti 127,93 dolarja, kar je za 3,10 dolarja manj kot v četrtek.	STA,D.Š.,Urša Zupan	24ur	2008-07-21 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jansa-fiserja-in-gorenaka-pozval-naj-razisceta-sume-oskodovanj-v-bankah.html	Gorenak: Krivce za enega največjih problemov države je treba pripeljati pred sodišče	janša, fišer, gorenak, banka, slovenije	Gorenak: Krivce za enega največjih problemov države je treba pripeljati pred sodišče Janša je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil generalnemu državnemu tožilcu Fišerju in ministru za notranje zadeve Gorenaku. V poročilu se namreč pojavlja sum oškodovanj. Gorenak je poročilo že predal policiji. (Foto: Reuters) Predsednik vlade Janez Janša je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil tudi generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku, saj se v njem pojavljajo sumi oškodovanj. Oba je pozval, naj čim prej raziščeta navedene sume, so sporočili iz njegovega kabineta. Predsednik vlade je poročilo o stanju v bančnem sistemu prejel od Banke Slovenije. Kot so navedli v kabinetu premierja, se ob navedbah in podatkih v poročilu porajajo sumi oškodovanj. Banka Slovenije je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu pripravila v okviru priprave rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev. Pred roko pravice smo vsi enaki Gorenak je poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu že predal policiji, so sporočili z notranjega ministrstva. O poročilu so se tudi že pogovarjali Gorenak, Fišer in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar. Na ministrstvu poudarjajo, da so se sogovorniki strinjali, da je treba problemu slovenskega bančnega sistema posvetiti vso pozornost in da mora biti problematika prednostno obravnavana tudi na tožilstvu. Zaradi oznake zaupnosti vsebine poročila na ministrstvu ne razkrivajo, je pa Gorenak o tem že opravil razgovor z vodstvom policije. Minister bo policiji podal tudi posebne usmeritve, kako naj se kadrovsko, organizacijsko in tehnično organizira, tako da bo v kar največji meri sledila usmeritvam tožilstva. Pred roko pravice smo enaki vsi, zato moramo storiti vse, da se raziščejo sumi oškodovanj v slovenskem bančnem sistemu in da krivce za enega največjih problemov te države pripeljemo pred sodišče, je ob tem dejal Gorenak. V posameznih bankah potekajo skrbni pregledi Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je z informacijo o razmerah v slovenskih bankah že julija seznanil poslance, nadzornik bančnega sistema pa je prispeval tudi podatke o slabih terjatvah v slovenskih bankah za parlamentarno delovno skupino, ki je usklajevala rešitev za sanacijo bank. Koalicija se je sicer uskladila o prenosu slabih terjatev na posebno agencijo oziroma sklad, ministrstvo pa naj bi v kratkem pripravilo tudi potrebne zakonske podlage, ki bodo podlaga za nadaljnja usklajevanja. Poleg tega mora ministrstvo pripraviti tudi informacije o javnofinančnih učinkih takšne rešitve, za kar pa so podlaga natančni podatki o slabih terjatvah v treh največjih slovenskih bankah. Poleg podatkov Banke Slovenije potekajo tudi skrbni pregledi v posameznih bankah. Prve ocene pregleda v Novi Ljubljanski banki so že znane, pregleda pa potekata tudi v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in Abanki. (Foto: Reuters) Nujno je treba ugotoviti odgovornost za stanje v bankah Vodilni predstavniki vlade in tudi politike ob pripravi rešitve za slabe bančne terjatve, ki bo vsaj v prvi fazi najverjetneje padla na pleča davkoplačevalcev, izpostavljajo potrebo po nujnosti ugotavljanja odgovornosti za stanje v bančnem sistemu. Poleg Janše je to ob nedavnih kriminalističnih preiskavah v NKBM med drugim poudaril tudi finančni minister Janez Šušteršič. Kot je poudaril, je odkrivanje nepravilnosti v bankah ključno pri vzpostavitvi ponovnega zaupanja javnosti v bančni sistem. Zaradi nakopičenih slabih terjatev in sumov nepravilnosti v bankah je bila predmet kritike tudi Banka Slovenije, češ da ni ustrezno opravila naloge bančnega nadzornika. Iz Banke Slovenije so nedavno sporočili, da bančni nadzor ne pomeni trajne prisotnosti v banki oziroma odobritve vsake poslovne odločitve. Ob tem so poudarili, da morajo pri nadzoru in morebitnih ukrepih paziti, da banki ne naredijo več škode kot koristi. Pojasnili so tudi, da so v zadnjih letih v številnih primerih sodelovali z drugimi regulatorji in organi pregona.	STA,V.L.,Ni.J.	24ur	2012-08-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/poslabsanje-stroskovne-konkurencnosti-zaostrovanje-razmer-na-trgu-dela-vse-slabse-v-bancnem-sistemu.html	Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, zaostrovanje razmer na trgu dela, vse slabše v bančnem sistemu	umar, urad, makroekonomske, analize, ekonomsko, ogledalo, slovenij, trg, dela, bančni, sistem, stroškovna, konkurenčnost	Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti, zaostrovanje razmer na trgu dela, vse slabše v bančnem sistemu Slovenija ostaja v skupini držav EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize, padec našega tržnega deleža na svetovnem trgu pa se je še poglobil, so na Umarju zapisali v aprilskem Ekonomskem ogledalu. (Foto: Reuters) Mednarodne inštitucije še naprej znižujejo napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju. Kot so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zapisali v aprilskem Ekonomskem ogledalu, mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska komisija pričakujeta nadaljevanje recesije predvsem zaradi skromnega domačega povpraševanja, ki je posledica zaostrenih razmer na trgu dela, nadaljnje konsolidacije javnih financ ter razdolževanja bank, podjetij in gospodinjstev v večini članic EU. Pričakovani začetek okrevanja v drugi polovici letošnjega leta bo predvsem posledica zunanjega povpraševanja, k rasti v naslednjem letu pa bo prispevalo tudi okrevanje domačega povpraševanja. Kako kaže Sloveniji? Na Umarju v Ekonomskem ogledalu za april poudarjajo, da so se pri nas v začetku leta nekoliko izboljšali kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so povezani z mednarodnim okoljem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in realni izvoz blaga sta bila v prvih dveh mesecih medletno večja. Aktivnost dejavnosti, bolj usmerjenih na domači trg, pa se je večinoma zmanjšala in ostala medletno manjša. Prihodek v večini trgovinskih dejavnostih se je v povprečju prvih dveh mesecev zmanjšal, prav tako tudi dejavnosti v gradbeništvu, kjer je medletni padec ostal največji. Prihodek v večini storitvenih dejavnostih pa je bil v povprečju prvih dveh mesecev na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Zaostrovanje razmer na trgu dela Razmere na trgu dela so se v začetku letošnjega leta še zaostrile – število formalno delovno aktivnih se je spet zmanjšalo, relativno najbolj znova v gradbeništvu. Stopnja brezposelnosti se je tako še povišala in februarja znašala 13 odstotkov. Poslabšali so se tudi poslovni in finančni izidi. Prihodki družb v letu 2012 tudi po štirih letih rasti še niso dosegli ravni iz leta 2008. Prihodki na domačem trgu pa so za 12,7 odstotka pod ravnijo leta 2008. Z izgubo je leto končalo 20.739 podjetij oz. 34,7 odstotka vseh. Skupaj so ta podjetja zaposlovala dobro četrtino vseh delavcev, njihova skupna čista izguba pa je znašala 2,3 milijarde evrov, kar je 39 odstotkov več kot leta 2011. (Foto: Thinkstock) Število registriranih brezposelnih oseb se je ob koncu prvega četrtletja povečalo na 122.630 oseb in bilo medletno večje za 8,5 odstotka (oz. 9.698 oseb) predvsem zaradi več novoprijavljenih oseb pa tudi manjšega odliva iz evidence brezposelnih. Povprečna neto plača marca znašala 993,70 evra Povprečna bruto plača se je februarja znižala in bila medletno nižja v zasebnem in še bolj v javnem sektorju, v slednjem zaradi padca plač v sektorju država, so zapisali na Umarju. Za 0,2 odstotka manj kot pred letom dni znaša tudi marčevska povprečna neto plača, ki je znašala 993,70 evra. Znižanje gre zgolj na račun javnega sektorja. Medtem ko so se neto plače javnih uslužbencev v letu dni znižale za 0,7 odstotka, so se v zasebnem sektorju za 0,2 odstotka zvišale. V javnem sektorju je povprečna neto plača marca znašala 1130,01 evra, v zasebnem pa 918,60 evra, je razvidno iz danes objavljenih podatkov Statističnega urada RS. V primerjavi s februarjem je bila povprečna neto plača marca v Sloveniji višja za 1,1 odstotka. Pri tem se je zvišala v vseh statističnih regijah, najbolj pa v Zasavju in na Gorenjskem. Izraženo v bruto zneskih je povprečna bruto plača marca znašala 1520,08 evra, kar je 1,5 odstotka več kot februarja in odstotek manj kot marca lani. Vse slabše je tudi v bančnem sistemu Tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu se še naprej poslabšujejo, pravijo na Umarju. Gospodinjstva so v prvih treh mesecih letošnjega leta zmanjšala obseg kreditov za več kot 107 milijonov evrov, obseg njihovih vlog pa se je povečal za okoli 35 milijonov evrov. V prvem četrtletju je bilo skromno tudi povečanje vlog države, ki je znašalo le okoli 55 milijonov evrov. (Foto: Thinkstock) Obseg slabih terjatev se je februarja še povečal (na 14,6 odstotka), rezervacije in oslabitve so tako v prvem četrtletju dosegle 104,2 milijona evra, so zapisali na Umarju. Slovenija ostaja v skupini držav z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti Stroškovna konkurenčnost se je lani izboljšala bolj kot v povprečju EU in evrskih držav zaradi izrazitejšega padca relativnih stroškov dela na enoto proizvoda. Ta je izhajal predvsem iz znižanja stroškov dela, ki so pri nas z izvajanjem konsolidacije javnih financ najbolj upadli v javnem, nekoliko nižji pa so bili tudi v zasebnem sektorju. Kljub relativno ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008–2009 ostaja v skupini držav EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Zmanjševanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem trgu blaga, ki je prisotno od začetka krize, se je lani poglobilo predvsem zaradi padca tržnega deleža na francoskem in hrvaškem trgu. Med proizvodi je bilo na trgu EU najpomembnejše nadaljnje upadanje tržnega deleža cestnih vozil, zmanjšali pa so se tudi deleži nekaterih tehnološko manj zahtevnih proizvodov.	Saša Senica,G.G.,STA	24ur	2013-05-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sporni-prevzemi-spet-na-tapeti.html	Sporni prevzemi spet na tapeti	vlada, bajuk, menedžerski, odkup, banka, minister, komisija, nadzor, javne, finance	Sporni prevzemi spet na tapeti Komisija DZ za nadzor javnih financ domneva, da so člani nadzornih svetov bank financiranje spornih prevzemov dopuščali z vednostjo vlade. Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes za zaprtimi vrati nadaljevala obravnavo financiranja spornih menedžerskih odkupov s strani bank v pretežno državni lasti. Sprejela je več sklepov, med drugim, da minister za finance Andrej Bajuk komisije ni želel seznaniti z vlogo bank pri spornih primerih koncentracije kapitala. Bajuk se obravnave ni udeležil. (Foto: Dare Čekeliš) Komisija za javne finance tako zaradi nepojasnjene vloge bank v pretežni državni lasti (NLB in NKBM) ni mogla razjasniti vseh okoliščin v zvezi s financiranjem prevzemov, zato domneva, da so člani nadzornih svetov bank financiranje spornih prevzemov dopuščali z vednostjo vlade. Komisija je tudi ugotovila, da so bili prevzemi v Pivovarni Laško, Merkurju in Istrabenzu pretežno, glede na svoj tržni delež, financirani s posojili NLB in NKBM. Vlado in ministrstvo za finance je pozvala, da poročata o vlogi omenjenih bank pri prevzemih ter da se opredelita do vloge in odgovornosti članov nadzornih svetov in uprav bank. Omenjene sklepe so podprli štirje člani komisije iz vrst opozicijskih strank, medtem ko so jim trije predstavniki koalicije v komisiji v celoti nasprotovali in sejo označili za opozicijski predvolilni manever. Kljub pozivu predlagatelja nujne seje komisije za nadzor javnih financ, poslanske skupine Zares, ministru Bajuku, naj se nadaljevanja seje vendarle udeleži, saj lahko le on poda bolj natančne informacije o financiranju spornih menedžerskih odkupov, Bajuka tudi tokrat ni bilo. Ministrstvo za finance je zastopala Katja Božič, seje pa se je udeležil tudi državni sekretar Andrej Šircelj. Prvopodpisani pod zahtevo za sklic nujne seje komisije Vili Trofenik (Zares) je poudaril, da ostajajo nekatera vprašanja odprta. Niti ministrstvo za finance niti vlada nista izpolnila sklepa, ki ga je na predlog koalicije izglasoval DZ na izredni seji v začetku julija, je bil kritičen Trofenik in dodal, da vlada ugotavlja, da je tajkunizacija za Slovenijo škodljiva, hkrati pa, da pri financiranju spornih prevzemov ni bilo nepravilnosti. Problem tajkunizacije se je tako izpostavljal samo v predvolilne namene. Ko pa je prišel čas, da se z zadevo končno tudi razčisti, pa vlada za to ni več zainteresirana, je zatrdil Trofenik in podvomil v iskrenost premiera Janeza Janše na zadnjem izrednem zasedanju DZ, ko je pozval poslanke in poslance, da bi se bilo z afere Patria bolj smiselno znova preusmeriti v tajkune. Gre za neodgovorno igro, je prepričan Trofenik. Podobno meni tudi Milan M. Cvikl. Po njegovih besedah je povsem jasno, da so bili managerski odkupi pospešeni po spremembi prevzemne zakonodaje in financirani z uporabo finančnega vzvoda. Iz tega je nastal političen problem, ko je novembra lani predsednik vlade Janez Janša ugotovil, da potrebuje sovražnika in da so to tajkuni, je še poudaril in končal: Vlada državnemu zboru ni pripravila celovite informacije o tem, da je potek koncentracije kapitala v obravnavanih družbah sprožila ona sama.	STA	24ur	2008-09-17 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-kateri-banki-je-vas-denar-res-na-varnem.html	V kateri banki je vaš denar res na varnem?	najvarnejše, banke, banka, varnost, prihrankov, najvarnejše, banke, banka, varnost, prihrankov, slovenija, banke, prihranki, varnost, podružnice, nlb, lestvica, skb, finance, bilanca, bonitetna, ocena, stečaj	V kateri banki je vaš denar res na varnem? V času, ko pretresi na finančnih trgih majajo že tako tresoča tla bančnega stebra, mnoge od nas zanima, kako varni so naši prihranki v banki. Če se sprašujete, kje je denar najbolj na varnem, si oglejte lestvico najvarnejših bank na svetu! Menite, da so vaši prihranki res na varnem? (Foto: iStockphoto) Finančna revija Global Finance, ki običajno objavlja lestvico najvarnejših bank enkrat letno, se je tokrat zaradi vseh dramatičnih razpletov in številnih odpisov v zadnjem času odločila lestvico ažurirati že pol leta po zadnji objavi. Glavni faktor primerjave in izbire je bilančna vsota posameznih bank. Kljub sumljivi preteklosti bonitetnih ocen pa se pri oceni upošteva tudi dolgoročni kreditni rating, ki je izražen preko bonitetnih ocen agencij Moody s, Standard & Poor s in Fitch. Te bonitetne ocene poenostavljeno povedo, katere banke z lestvice najbolj previdne in najbolje obvladujejo tveganja glede na svoje konkurente. Med 10 najvarnejšimi bankami jih največ prihaja iz Nemčije, Francije in Nizozemske. Zanimivo je dejstvo, da na lestvici še vedno pogrešamo imena ameriških bank, ki se očitno še niso očistile toksičnih sredstev v svojih bilancah. Mislite, da boste na seznamu top 10 varnih bank našli tudi kakšno izmed slovenskih bank?	M.M.	24ur	2009-10-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zakaj-zenske-capljajo-za-moskimi.html	Zakaj ženske capljajo za moškimi?	ženske, posel, plača, zaslužek, honorar, diskriminacija	Zakaj ženske capljajo za moškimi? Ženske še vedno capljajo za moškimi. Vsaj na področju plačila za delo. Razlike obstajajo na vseh ravneh, tako pri najbolj plačanih zaposlitvah kot pri slabo plačanih službah. Ko moški zasluži en evro, ženska na enakem delovnem mestu za enako opravljeno delo zasluži le 82 centov. Tako kažejo statistični podatki za območje EU v zadnjih petnajstih letih. Kljub temu da tako v Sloveniji kot na območju EU veljajo številne direktive in uredbe, ki naj bi takšno razlikovanje preprečevale, pa se je razmerje v nekaterih državah celo poslabšalo. V Ameriki so, po podatkih internetne strani CNN Money, razlike še večje, saj za vsak dolar, ki ga zaslužijo moški, ženske zaslužijo le 77 centov. Zanimivo je, da se razlike pri službah, ki zahtevajo višjo izobrazbo, celo stopnjujejo. Tako v Ameriki zdravnice splošne prakse in kirurginje zaslužijo le 64 odstotkov tistega, kar v žep pospravijo njihovi moški kolegi. Vas zanima, kakšno je stanje v Sloveniji in kje tičijo vzroki za tako diskriminacijo? Diskriminacija pri plačilu za delo ne pojenja. (Foto: iStockphoto)	Žiga Kariž	24ur	2010-05-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gospodarstveniki-svarijo-vlado-gospodarstvo-hlasta-za-kisikom.html	Gospodarstveniki svarijo vlado: Gospodarstvo hlasta za kisikom!	gospodarstvo, gzs, ozs, tzs, kriza, obdavčenje, davek, vlada, ukrepi, ukrepanje, ukrep	Gospodarstveniki svarijo vlado: Gospodarstvo hlasta za kisikom! Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji, gospodarstveniki pozivajo vlado k boljšemu ukrepanju. Ne strinjajo se z napovedanim dvigom davkov, saj da sistem tega ne bo vzdržal. Predsednik GZS Samo Hribar Milič, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Branko Meh, predsednica TZS Marija Lah, predsednik ZDS Milan Lukič, generalni sekretar ZDOPS Igor Antauer in izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc so danes javnosti predstavili trenutne razmere v gospodarstvu in vlado pozvali, naj se odzove na njihove predloge. (Foto: Blaž Garbajs) Na Gospodarski zbornici Slovenije so danes predstavniki slovenskega gospodarstva z ramo ob rami pozvali slovensko vlado, naj prisluhne predlogom in končno začne ukrepati v pravi smeri. Kot je najprej pojasnil predsednik GZS Samo Hribar Milič, imamo popolnoma napačno ekonomsko politiko, zato smo se ujeli v pas zadolževanja. Ukrepi vlade so zgrešeni, je prepričan. Eno so besede, drugo pa so dejanja, pravi. Kot pravi, ministri priznavajo, da je gospodarstvo zelo obremenjeno, a da želi po drugi strani ministrstvo za finance več priliva iz naslova davka na poslovne nepremičnine. Poleg tega je po njegovih besedah mogoče slišati, da zdravstvo potrebuje več denarja, sicer bodo prizadeti bolniki, po drugi strani zdravstvene reforme ni od nikoder. Pravijo, da gremo resno v privatizacijo, po drugi strani pa temu sledijo poskusi, kako preprečiti privatizacijo Telekoma, in to iz vrst koalicije. Pravijo, da bodo opravili s politično korupcijo in klientelizmom, a po drugi strani se nadaljuje politikansktvo, nestrokovno kadrovanje in upravljanje državnega premoženja, še dodaja. Vse to so skupaj s svojimi predlogi v obliki dokumenta z naslovom Kisik za gospodarstvo vladi posredovali že pred dobrim mesecem, a vlada do zdaj ni ne odgovorila ne sklicala sestanka. Ni treba, da nas vlada posluša. Mi le želimo, da ne gredo stvari iz slabega na slabše, pravi in dodaja, da smo v obdobju petih let vsak delovni dan izgubili 75 delovnih mest. Vsak delovni dan je na novo na zavod prijavljenih skoraj 10 brezposelnih z visoko izobrazbo, opozarja in vlado svari, da z višjimi davki ne bomo rešili države, temveč povzročili nova odpuščanja in še večjo stisko državljanov. Samo Hribar Milič, predsednik GZS Hribar Milič: Vlada bi morala delovati tako, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji! Hribar Milič vladi očita, da ne deluje usklajeno. Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji. Želimo ekipo, ki bo sodelovala. To je za celotno Slovenijo ključnega pomena! je prepričan. Kot pravijo gospodarstveniki, imajo občutek, da ministri hodijo v službo, ne opravljajo pa svojega poslanstva, za katerega so bili izvoljeni. Sami sebi so bolj nevarni, saj je veliko nesporazumov v vladi, pravijo in dodajajo, da njihov namen še zdaleč ni rušenje vlade, saj da bi to pomenilo novo izgubo časa. Želijo le boljše in predvsem hitrejše delovanje. Branko Meh z Obrtne zbornice Slovenije opozarja, da bi uvedba novega nepremičninskega davka in dvig zdravstvenih prispevkov najbolj občutila mikro podjetja in samostojni podjetniki. To bi le podaljšalo njihovo agonijo. Če se vlada ne bo odpovedala davku na nepremičnine, na to ne bomo mogli pristati. Gospodarstvo rabi kisik, je prepričan. Slovenija po kupni moči daleč pod evropskim povprečjem Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah je dejala, da trgovci definitivno stojijo za tem skupnim dokumentom, ki so ga posredovali vladi. Postregla je s podatkom, da so prihodki v trgovini od leta 2008 padli za 14 odstotkov. Do januarja 2011 je bila slovenska trgovina podobna evropski, nato pa je strmoglavo padla, je opozorila. Velik problem v Sloveniji je kupna moč, pravi. Slovenija je namreč po njenih besedah v letu 2008 za Evropo zaostajala za 9 indeksnih točk, kar je bilo še kar primerljivo, a kaj ko smo leta 2011 zaostali že za 16, v letu 2012 pa za kar 18 indeksnih točk. Meni, da je treba dvigniti zaupanje, a predpogoj je verodostojnost. Trgovci v Sloveniji smo absloutno proti zviševanju DDV, zviševanju nepremičninskega davka, poleg predlaganih ukrepov pa poudarjamo tudi to, da Sloveniji primanjkuje tudi ukrepov za povečevanje potrošnje! je prepričana. Kot so zapisali v dokumentu, ki so ga poslali vladi, se gospodarstveniki strinjajo, da ni več prostora za nove obdavčitve podjetij in da je nujna davčna razbremenitev, sicer sistem ne bo vzdržal. V kriznih štirih letih in pol je gospodarstvo izgubilo že 90.000 delovnih mest, zato so nujni ukrepi, kot so davčna razbremenitev in kultura, zagon gospodarstva in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacija bančnega sistema, so prepričani.	Barbara Golub	24ur	2013-09-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spopad-sindikatov.html	Spopad sindikatov	sindikat, prevozniki, stavka, okoriščanje, amribor, veolia	Spopad sindikatov V podjetju Veolia vre, saj je prišlo pred koncem pogajanj do okoriščanja med sindikalisti iz drugih regij Slovenije. NA	Nataša Markovič	24ur	2007-12-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/afera-vw-ni-jasno-ali-so-kupci-upraviceni-do-odskodnine-jasno-pa-je-da-bodo-tozbe-lahko-le-individualne.html	Afera VW: ni jasno, ali so kupci upravičeni do odškodnine, jasno pa je, da bodo tožbe lahko le individualne	volkswagen, napaka, dizel, goljufija, potrošnik, pravice, igor, velov	Afera VW: ni jasno, ali so kupci upravičeni do odškodnine, jasno pa je, da bodo tožbe lahko le individualne Afera Volkswagen je prizadela tudi slovenske potrošnike, saj je pri nas spornih vozil več kot 34.000. Odpoklic vozil se bo začel leta 2016. Na vprašanje glede nastale škode za potrošnike, pa na gospodarskem ministrstvu menijo, da se bodo kupci sami odločali o tem, ali bodo uveljavljali odškodninske zahtevke zaradi povzročene škode. Ali bodo kupci avtomobilov koncerna Volkswagen, ki so bili opremljeni s sporno programsko opremo za doseganje boljših rezultatov na okoljskih testih, upravičeni do kakršne koli odškodnine, še ni jasno. Predstavniki države pa jim vseeno svetujejo, naj pri prodajalcu čim prej naznanijo obstoj stvarne napake. Volkswagen je pred tedni priznal, da je določene dizelske motorje opremil s programsko opremo za goljufanje na okoljskih testih. V Sloveniji je po podatkih družbe Porsche Slovenija takih vozil več kot 34.000, prizadeta so vozila znamk Audi, Seat, Ĺ koda in Volkswagen z motorjem tipa EA 189 in s prostornino 1,2, 1,6 oziroma 2,0 litra. Težav pri registraciji avtomobilov in pri tehničnih pregledih vozniki ne bodo imeli, homologacija se namreč za prizadeta vozila ni spremenila. (Foto: Reuters) Konec novembra se izteče rok, v katerem mora Volkswagen nemškim organom jasno povedati, kako bo odpravil napake. Takrat bo več jasno tudi pri nas, so povedali govorniki na današnjem pogovoru z novinarji v prostorih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zaenkrat sicer vse kaže, da bo pri motorjih s prostornino 1,2 in 2,0 litra zadostovala zgolj prilagoditev programske opreme, medtem ko bo pri motorjih s prostornino 1,6 litra potreben tudi tehnični poseg, je pojasnil direktor agencije za varnost prometa Igor Velov. Ko bodo znane vse podrobnosti, pa bo jasno tudi, ali bo odprava napak kakor koli vplivala na delovanje motorja - ali bo na primer povečala porabo ali zmanjšala njegovo moč. V četrtkovi oddaji EPILOG ob 22.30 uri tudi o tem, kdo in kako kupce zavaja. Po aferi Volkswagen, ki je omajala zaupanje potrošnikov v trditve in teste proizvajalcev, so novinarji oddaje Epilog preverili, kdo stoji za trditvami, na katere se kot kupci zanašate. Kdo testira gume, avtomobile, pralne stroje, vodo? Se na te teste in trditve res lahko zanesete? Kakšna so zavajanja, manipulacije in triki? Zaradi njih imate v pralnem stroju več bakterij, trošite več za bencin, zavedeni ste v nekaterih oglasih. Odpoklici vozil se bodo začeli leta 2016, zato lahko tudi slovenski lastniki prizadetih avtomobilov v začetku prihodnjega leta pričakujejo poziv, naj avtomobil pripeljejo na odpravo napake. Generalni direktor direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu Dušan Pšeničnik ob tem računa na prijaznost Volkswagna, ki bi lahko voznikom na primer v času popravila vozil zagotovil nadomestna vozila - seveda v možnem obsegu. Vodja sektorja za cestne prevoze na ministrstvu za infrastrukturo Bogdan Potokar ob tem meni, da je v interesu voznikov, da se pozivu odzovejo in vozilo pripeljejo na ustrezno popravilo. Brez tega bodo namreč ostali tudi brez možnosti, da bi uveljavljali kakršne koli zahteve, povezane z afero. Homologacija ostaja ista, zato težav pri registraciji ne bo Težav pri registraciji avtomobilov in pri tehničnih pregledih vozniki ne bodo imeli, homologacija se namreč za prizadeta vozila ni spremenila. S popravki naj bi sedaj Volkswagen zagotovil, da bodo vozila zadostila navedbam iz homologacije, v kolikor to ne bi bilo mogoče, pa bi bilo treba homologacijo spremeniti. Vseeno Velov zagotavlja, da so vsi motorji, čeprav ne odgovarjajo navedbam proizvajalca, v skladu z veljavnimi standardi. Odkrita napaka ne vpliva na varnost v prometu ali varnost vozila, proizvajalec pa jo bo odpravljal na lastne stroške, so poudarili na agenciji za varnost prometa. Pomembno vprašanje je vprašanje nastale škode za potrošnike. Kupci bodo sami odločali o tem, ali bodo uveljavljali odškodninske zahtevke zaradi povzročene škode, je poudaril Pšeničnik. Seveda morajo v tem primeru najprej škodo jasno določiti, podati vzročno zvezo in tako naprej. Čimprej prijavite stvarno napako Drugo vprašanje pa je vprašanje stvarne napake. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da mora potrošnik o takšni napaki obvestiti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Ker je kar nekaj kupcev obvestilo Porsche Slovenija o napaki prejelo prejšnji teden, jim na ministrstvu za gospodarstvo svetujejo, naj v predvidenem roku obvestijo prodajalca o napaki. Zakon o varstvu potrošnikov potrošniku v primeru stvarne napake sicer daje pravico od prodajalca zahtevati bodisi odpravo napake na blagu, vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako, zamenjavo blaga z novim brezhibnim ali povrnitev plačanega zneska. Tožba lahko zgolj individualna Potrošniki lahko računajo na odpravo napake. Ali lahko računajo tudi na morebitno vračilo kupnine ali zamenjavo vozila z novim, pa je zelo odvisno od tega, kakšen bo obseg napak oziroma na kakšen način se bodo odpravljale, je dejal Pšeničnik, ki opozarja na načelo sorazmernosti. Potrošnikom ne želimo dajati lažnega upanja, je dejal in dodal, da bodo morale biti kakršne koli morebitne tožbe individualne, saj instituta skupinske tožbe Slovenija še ne pozna. Postavlja se tudi vprašanje, ali je bila v aferi oškodovana država. Sogovorniki so pojasnili, da morda kot kupec prizadetih vozil, vendar pa številke še niso znane. Javni razpisi za nabavo avtomobilov za javno upravo niso pod vprašajem, saj praktično nikoli ne vsebujejo določil o zahtevanih izpustih dušikovih oksidov. Država je utrpela škodo tudi skozi obračunan davek na motorna vozila, vprašanje pa je, ali bo ministrstvo za finance zahtevalo poravnavo. Pšeničnik pa je spomnil še, da je avtomobilski grozd zelo pomemben in dobro delujoč segment slovenskega gospodarstva . Avtomobilski dobavitelji ustvarijo več kot 3,7 milijarde evrov letnega prometa, delež Volkswagna pa je pri tem okoli 20-odstoten.	STA,Natalija Švab	24ur	2015-10-27 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kaj-bo-z-muro.html	Kaj bo z Muro?	mura, tovarna, tekstil, obleka, delavka, plača, podjetje	Kaj bo z Muro? Nekateri napovedujejo, da Mure ni mogoče več ohraniti. A tudi v oblačilni industriji so zgodbe o uspehu. Nekateri napovedujejo, da Mure ni mogoče več ohraniti. A tudi v oblačilni industriji so zgodbe o uspehu. Bo Muri uspelo?	Darja Tibaot Ciringer	24ur	2008-03-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lizinska-druzba-morala-placati-20-milijonov-evrov-dodatnega-davka-in-ga-tudi-je.html	Lizinška družba morala plačati 20 milijonov evrov dodatnega davka in ga tudi je	evro, davek, lizing, podjetje, furs, finančna, uprava	Lizinška družba morala plačati 20 milijonov evrov dodatnega davka in ga tudi je Davčni organ je ugotovil, da znašajo davčno nepriznane obresti od presežka posojil za pet let 94.6 milijonov evrov in zavezancu za davek zaradi ugotovljenih nepravilnosti dodatno odmeril davek od dohodkov pravnih oseb v višini 19.6 milijonov evrov ter znižal davčno izgubo v višini 21,9 milijonov evrov. (Foto: Thinkstock) Finančna uprava RS (Furs) je lizinški družbi, ki je v lasti tuje družbe, ki sredstva za poslovanje te lizinške družbe zagotavlja prek povezane banke, naložila plačilo 19,6 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Zavezanec je dodatno odmerjeni davek v celoti poravnal, so danes sporočili iz Fursa. V finančnem inšpekcijskem nadzoru davka od dohodkov pravnih oseb so ugotovili, da je lizinška družba kot odhodke upoštevala tudi obresti od posojil, prejetih od povezanih oseb. Davčno nepriznane obresti od presežka posojil za pet let so dosegle 94,6 milijona evrov, je ugotovila finančna uprava in družbi dodatno odmerila davek od dohodkov pravnih oseb v višini 19,6 milijona evrov ter znižala davčno izgubo v višini 21,9 milijona evrov. V inšpekcijskem nadzoru so ugotovili, da znesek posojil od povezanih oseb bistveno presega razmerje med kapitalom in posojili, prejetimi od povezanih oseb (pravilo tanke kapitalizacije), določeno v zakonu o dohodku pravnih oseb. Po zakonu se kot davčno priznani odhodek ne priznajo obresti od posojil, ki so prejeta od delničarja oz. družbenika, ki ima v davčnem obdobju v lasti najmanj 25-odstotni delež zavezanca, če ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Zakon tudi določa, da se za posojila delničarja oz. družbenika štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oz. družbenik, oz. če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oz. družbenika v tej osebi oz. banki. Furs imena zavezanca zaradi varovanja davčne tajnosti ne sme razkriti. Ker zavezanec za davek ni razpolagal z dovolj uporabnimi notranjimi primerljivkami, se je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odločil za dokazovanje svoje kreditne kapacitete z analizo primerljivosti na podlagi zunanjih podatkov neodvisnih primerljivih družb. V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je zavezanec za davek za potrebe dokazovanja kreditne sposobnosti uporabil tri kazalce, ki se pri bankah največkrat uporabljajo, ko slednje presojajo kreditno sposobnost potencialnih kreditojemalcev. Navedeno je finančna uprava sprejela kot ustrezen način dokazovanja kreditne kapacitete na podlagi neodvisnega tržnega načela. Rezultat uporabe vseh treh kazalcev je bila višina presežnih posojil od povezane osebe, ki bi jih zavezanec lahko pridobil na trgu od neodvisnih kreditodajalcev. Obresti od presežnih posojil od povezane osebe, ki jih zavezanec ni uspel dokazati na podlagi neodvisnega tržnega načela, se niso priznale kot davčni odhodki.	STA	24ur	2015-12-01 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-vzajemna-zaradi-oskodovanja-tozila-averja.html	Bo Vzajemna zaradi oškodovanja tožila Averja?	vzajemna, zavarovalnica, aver, pustatičnik, henigman, tožba, odškodnina, kazenska, ovadba	Bo Vzajemna zaradi oškodovanja tožila Averja? Vzajemna naj bi pripravljala milijonske tožbe proti nekdanjemu vodstvu. Nekdanji šef Boštjan Aver, ki trenutno čaka na soglasje vlade za mesto direktorja izolske bolnišnice, pravi da Vzajemne ni oškodoval. Vzajemna naj bi pripravljala tožbe proti nekdanjim članom uprave. (Foto: Blaž Garbajs) Izredna uprava Vzajemne naj bi bila pred vložitvijo odškodninskih tožb in kazenske ovadbe zaradi nepravilnosti pri poslovanju prejšnje uprave, v svoji današnji izdaji piše časnik Finance. Tožbe in ovadba naj bi sledile revizijam prejšnjih poslov, ki so v sklepni fazi. Proti komu natančno naj bi bile tožbe vložene, še ni znano. Finance poročajo, da odvetniki, natančneje odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, že pripravljajo ustrezne postopke. Prva izmed pričakovano več tožb bo zoper prejšnje člane uprave družbe, vložena pa naj bi bila v prihodnjih dneh. Tožbo bodo vložili zaradi škode, ki so jo povzročili nekdanji člani uprave s tem, ko niso svojih nalog opravljali v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. 20.000 evrov podjetju z enim zaposlenim Šlo naj bi za tožbe zoper nekdanjega predsednika uprave Boštjana Averja in dva nekdanja člana uprave Franca Henigmana in Petra Pustatičnika, tožbe pa naj bi bile skupaj vredne precej več kot milijon evrov, poročajo Finance. Ni še znano, kateri posli točno so oškodovali družbo, vendar je prejšnja uprava po ugotovitvah revizorjev naročala storitve, za katere v družbi ni bilo nobene potrebe in so bile ekonomsko neupravičene ter negospodarne. Revizorji so še ugotovili, da so storitve za Vzajemno opravljale osebe, ki zanje nimajo potrebnega strokovnega znanja ter da so bili naročeni izdelki izredno nekvalitetni in neuporabni, a so jih člani uprave vseeno potrdili in v celoti plačali. Šlo naj bi večinoma za izdelke s področja informacijske tehnologije. V enem primeru je Vzajemna naročila in plačala storitev za 20.000 evrov podjetju z enim zaposlenim. To podjetje pa je za izvedbo sklenilo tri avtorske pogodbe po zgolj 500 evrov, poročajo Finance. Aver pravi, da Vzajemne ni oškodoval. (Foto: POP TV) Aver: Vzajemne nisem oškodoval niti za evro Aver pravi, da se bo v primeru tožbe zagotovo obranil, saj Vzajemne po svojih besedah ni oškodoval niti za en evro. Kolikor vem, naj ovadba ne bi bila vložena proti meni, ker za to tudi ni razloga, potencialno tožbo komentira Aver. Pustatičnika tožba zelo preseneča, saj se je uprl Averju in bil zato odstavljen, pa tudi grozili so mu. Pravi da je bil sicer res sopodpisnik nekaterih pogodb, ki jih je predlagal Aver in so se izkazale za sporne. Ko pa je ugotovil, da gre za manipulacije je marsikateri račun in projekt zavrnil, pravi. Po lastnih besedah so tudi vsaj enkrat ponaredili njegov podpis. Če je bila odškodninska tožba res vložena, potem je Slovenija pravna država samo na papirju, pravi Pustatičnik.	Tea Šavor	24ur	2010-05-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mobitel-in-t-2-izgubila.html	Mobitel in T-2 izgubila	mobitel, t2, apek, odločba, agencija, pošta, tušmobil	Mobitel in T-2 izgubila Mobitel in T-2 sta izgubila tožbe proti Agenciji za pošto in elektronske komunikacije. V Agenciji poudarjajo, da so omogočili nadaljnji razvoj konkurenčnosti trga. Upravno sodišče Republike Slovenije je Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (APEK) pritrdilo v štirih novih primerih regulatornih odločitev na trgu mobilnih komunikacij. Potem ko so pred kratkim že prejeli potrditev zakonitosti ravnanja v sporu o medomrežnem povezovanju Mobitela in Tušmobila, gre za nadaljevanje vrste pomembnih potrditev zakonitosti delovanja in doslednega izvajanja regulatornega poslanstva na trgu mobilnih komunikacij. Upravno sodišče je zavrnilo tožbi Mobitela in tožbo T-2, Tušmobilu pa zavrnilo izdajo začasne odredbe. Upravno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo tožbo Mobitela zoper odločbo, s katero je APEK leta 2007 določil Mobitel za operaterja s pomembno tržno močjo in mu naložil obveznosti v zvezi z zaključevanjem klicev. Sodba je v celoti pritrdila tudi metodologiji določanja veleprodajnih cen, s katero je APEK preprečil izkrivljanje konkurence in tako omogočil razvoj trga mobilnih komunikacij. Na področju medomrežnega povezovanja je upravno sodišče pritrdilo odločitvi APEK, s katero je ta v postopku reševanja spora med operaterjema Mobitel in T-2 določil ceno posredovanja klicanja uporabnika družbe T-2 v Mobitelovo omrežje. Ta regulatorna odločitev APEK je bila v luči takratnih razmer na trgu mobilnih komunikacij izjemno pomembna. Odprla je trg za novega operaterja, kar je v 14. implementacijskem poročilu pohvalila tudi Evropska komisija. Zavrnjena tožba T-2 Upravno sodišče je zavrnilo tudi tožbo družbe T-2 proti sklepu, s katerim so na APEK zavrgli predlog družbe T-2 za obnovo postopka podelitve EGSM radiofrekvenčnega pasu družbi Tušmobil. V petek je APEK prejel še sklep Upravnega sodišča, s katerim so zavrnili zahtevo Tušmobila za izdajo začasne odredbe zoper začasni ukrep na veleprodajnem trgu zaključevanja klicev. Z njim je APEK preprečil izkrivljanje konkurence v mobilnih komunikacijah, ki so jo ogrožale tako prenizko postavljene cene, kot tudi pretirano visoke asimetrične cene. Regulatorni ukrep, ki omogoča nadaljnji neoviran razvoj konkurenčnosti trga, ostaja v veljavi do pravnomočne odločitve sodišča v tej zadevi. Direktor APEK Tomaž Simonič je poudari, da so: Vse odločbe, ki smo jih prejeli v zadnjih dneh, ponovno potrjujejo visoko profesionalnost ter popoln in celovit pregled nad dogajanjem na področju elektronskih komunikacij. Za izpolnjevanje našega poslanstva je izjemno pomembno ažurno reagiranje ter skrb za zagotavljanje enakopravnih pogojev delovanja vseh operaterjev. Sodne potrditve so samo še dodatna potrditev doslednosti in neodvisnosti našega dela. S prejetimi sklepi Upravnega sodišča se tako nadaljuje pomemben segment uveljavljanja odločitev APEK. Napačne informacije Telekoma (Foto: Blaž Garbajs) Apek je opozoril na napačne navedbe družbe Telekom Slovenije. APEK so obdolžili, da naj bi Telekom, kot operaterja s pomembno tržno močjo, silil v cene zaključevanja klicev, ki so 60 odstokov nižje od evropskega povprečja. Pred ukrepanjem Apeka je Telekom za zaključevanje klicev v svojem omrežju sam izračunal do 60 odstokov višje cene od povprečnih cen za istovrstne storitve v Evropski uniji. Stroškovne kalkulacije Apeka, s katerimi je bil utemeljen postopek nadzora, so Telekomu Slovenije dostopne in bi mu zato morale biti tudi znane. Nedvomno bi v primeru neregulacije nepopravljivo škodo utrpeli konkurenti in potrošniki, ki bi za klice, zaključene v omrežjih Telekoma Slovenije, plačevali bistveno več kot njihovi evropski sodržavljani. Apek torej nikomur ne žaga veje , temveč za vse igralce na trgu vzpostavlja konkurenčne razmere, ki so osnovni pogoj za nadaljnji razvoj novih, kakovostnih in cenovno dostopnih storitev za končne uporabnike. Miselnost, da je potencial za razvoj izključno Telekom Slovenije je tako preživeta, saj gre za enega od operaterjev in ne več edinega ponudnika na trgu, ki s svojim poslovanjem, tako kot ostali operaterji na trgu, nosi posledice povečanja oziroma zmanjšanja tržnih deležev, ki pa ne sodijo v regulatorno področje Apeka, so še sporočili iz Apeka.	D.Š.	24ur	2009-06-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-naftnih-derivatov-dosegle-nove-najnizje-ravni-v-sestih-letih.html	Cene naftnih derivatov dosegle nove najnižje ravni v šestih letih	bencin, cena, dizel, gorivo	Cene naftnih derivatov dosegle nove najnižje ravni v šestih letih Cena neosvinčenega 100-oktanskega bencina se je znižala za 1,6 centa, dizelskega goriva za en cent in neosvinčenega 95-oktanskega bencina za 0,8 centa. Kurilno olje je cenejše za 5,7 centa. (Foto: Thinkstock) Naftni derivati so se opolnoči še pocenili. Liter 100-oktanskega bencina odslej stane 1,222 evra, dizelskega goriva 1,015 evra in 95-oktanskega bencina 1,175 evra. Za liter kurilnega olja je treba odšteti 0,682 evra. Cene so tako dosegle nove najnižje ravni v šestih letih. Cena dizelskega goriva je bila nazadnje na tej ravni avgusta 2009, 95-oktanskega bencina in kurilnega olja marca 2010, 100-oktanskega bencina pa aprila 2010. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.	STA	24ur	2016-01-05 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-povezava-z-brusljem.html	Nova povezava z Brusljem	letalo, letališče, brussels, airlines	Nova povezava z Brusljem Belgijska letalska družba Brussels Airlines je odprla novo redno letalsko linijo med Ljubljano in Brusljem. Med slovensko in evropsko prestolnico se je odprla nova letalska povezava. (Foto: Reuters) S ponedeljkovim pristankom letala belgijske letalske družbe Brussels Airlines na ljubljanskem letališču se je med slovensko in evropsko prestolnico odprla nova redna letalska povezava. Ta je še posebej dobrodošla ob predsedovanju Slovenije EU, je na današnji novinarski konferenci povedal član uprave Aerodroma Ljubljana Janez Kolar, ki je prepričan, da se bo linija, na kateri sicer letita tudi Adria Airways in nizkocenovi Wizz Air, obdržala tudi po končanem predsedovanju. Brussels Airlines od 19. novembra dalje ponuja polete med Ljubljano in Brusljem šestkrat tedensko, vsak dan razen ob sobotah. Na letalu AVRO RJ 85/100 bo vsak teden za prevoz med dvema evropskima prestolnicama na voljo skoraj 1000 sedežev. Podpredsednik Brussels Airlines za področje Evrope Patrick Dewilde je pojasnil, da so se za uvedbo povezave med Ljubljano in Brusljem odločili, ker bo Slovenija prva od novih članic predsedovala uniji. Poleg tega Slovenija doživlja uspešen gospodarski razvoj in ima velik turistični potencial, je prepričan Dewilde, ki meni, da bodo potnike z tujine prepričala slovenska smučarska središča, sodobna zdravilišča in obmorski turizem. 40.000 novih potnikov letno Kolar je ob prihodu 12. rednega letalskega prevoznika na ljubljansko letališče poudaril, da je novo sodelovanje z letalskimi prevozniki vedno velik dogodek. Tako je tudi v tem primeru, pa čeprav je Aerodrom Ljubljana pred leti že sodeloval z letalsko družbo Sabena, ki je predhodnica Brussles Airlines. Kolar pričakuje, da bo ljubljansko letališče z novim prevoznikom pridobilo 40.000 dodatnih potnikov letno. Menim, da je pred nami dobro sodelovanje, ki se bo nadaljevalo še dolgo potem, ko Slovenija ne bo več predsedovala EU, je še dodal. Boljše storitve, nižje cene Brussels Airlines bo dopolnil ponudbo dveh letalskih družb, ki že sedaj povezujeta Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana z Brusljem. Dewilde je prepričan, da potnikom na tej liniji Brussles Airlines prinaša dodatno izbiro, boljše storitve in nižje cene. Zaradi edinstvene ponudbe lahko potniki pri belgijskem letalskem prevozniku izbirajo med polno storitvijo in nizkocenovnim poletom. Tako se bodo enosmerne vozovnice z vsemi pristojbinami gibale od 49,99 evra naprej. V Bruselj z Brnika letita tudi Adria Airways in Wizz Air, vendar je slednji napovedal, da bo sredi januarja prihodnje leto prenehal leteti na tej destinaciji. Kolar predvideva, da se bo uprava Aerodroma Ljubljana s predstavniki Wizz Aira v kratkem sestala in potem bo mogoče sporočiti dokončno odločitev glede nadaljnjega sodelovanja s tem srednje in vzhodnoevropskim nizkocenovnim letalskim prevoznikom.	STA,V.L.	24ur	2007-11-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/resitelj-prihaja-v-ljubljano.html	,Rešitelj, v Ljubljani	sž, slovenske, železnice, hartmut, mehdorn, patrick, vlačič, borut, pahor, deutsche, bahn	Rešitelj v Ljubljani Hartmut Mehdorn, ki naj bi prevzel vajeti Slovenskih železnic, je znova prišel na obisk v Ljubljano. Ali bo prevzel težko nalogo, pa še ni znano. Hartmut Mehdorn znova prihaja v Slovenijo. (Foto: Blaž Garbajs) Nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn se je v Ljubljani srečal z ministrom za promet Patrickom Vlačičem in vodstvom Slovenskih železnic. Gre za delovni sestanek. Pogovori bodo podlaga za morebitni sestanek nekdanjega prvega moža nemških železnic z usmerjevalnim odborom za vodenje sanacije družbe. Pogovori naj bi za zdaj po potekali o poslovnem modelu železnic in njegovi arhitekturi. Mehdorn je ob obisku v Sloveniji konec aprila letos sicer že izrazil pripravljenost za sodelovanje pri sanaciji Slovenskih železnic. Predsednik vlade Borut Pahor je takrat napovedal, da naj bi bila dokončna odločitev znana v maju. Že aprila je Mehdorn v Slovenijo prinesel elaborat, sicer zaupne narave, v katerem so po Pahorjevih besedah pogumne, vizionarske poteze . Za te je treba, tako premier, dobiti tudi širši konsenz.	STA	24ur	2010-05-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-boj-proti-financni-krizi.html	,Skupaj bomo rešili to krizo,	g7, finančna, kriza, srečanje, država, bush, finance, minister, guverner, banka	Skupaj bomo rešili to krizo Pri soočanju s finančno krizo bomo stopili skupaj in naredili vse, kar je potrebno, da jo rešimo, je dejal Bush in dodal, da bo svetovno gospodarstvo postalo še močnejše kot je bilo doslej. Ameriški predsednik George Bush je po kriznih pogovorih z vodji Svetovnega monetarnega sklada (IMF) in Svetovne banke ter s finančnimi ministri skupine sedmih najrazvitejših držav G7 dejal, da so se v pogovorih strinjali, da svetovna finančna kriza potrebuje resen globalni odziv . (Foto: Reuters) Pri soočanju s tem problemom, ki ogroža našo blaginjo, bomo stopili skupaj. Storili bomo vse, kar je potrebno, da bomo rešili to krizo, je dejal Bush in dodal, da bo svetovno gospodarstvo postalo še močnejše kot je bilo doslej. Ob tem sicer ni razkril nobenega novega ukrepa, napovedal je le skupen pristop k reševanju svetovne finančne krize. Bush je pozdravil tudi dosedanja mednarodna prizadevanja za rešitev krize in poudaril, da bi se skupina sedmih najrazvitejših držav pri reševanju tega problema morala razširiti na skupino 20 držav, med katerimi so tudi največja svetovna gospodarstva, kot so Rusija, Indija in Kitajska. Ob tem je poudaril, da je potrebno zagotoviti, da ukrepi ene države ne bodo spodkopavala prizadevanj druge. Do podobnih sklepov so v petek prišli tudi finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G7, ki so na srečanju v Washingtonu najavili akcijski načrt za boj proti svetovni finančni krizi. Ta med drugim predvideva uporabo vseh orodij, ki so na voljo , v podporo ključnim finančnim ustanovam, tako da te ne bodo propadle. Ameriški finančni minister Henry Paulson je v ločeni izjavi dejal, da je G7 oblikovala agresiven akcijski načrt, s katerim odgovarja na pretrese na svetovnih finančnih trgih in pritiske na naše finančne ustanove . Zavezujemo se, da bomo še naprej sodelovali pri stabilizaciji finančnih trgov in obnovi toka posojil, da bi tako podprli svetovno gospodarsko rast, so poudarili vodilni finančniki skupine G7. Slednjo sestavljajo ZDA, Nemčija, Japonska, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada. Kako izboljšati situacijo? Načrt po njegovih pojasnilih zagotavlja skladno ogrodje, ki bo usmerjalo posamične in skupinske politične ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo likvidnost na trgih, okrepilo finančne ustanove, zaščitilo varčevalce in uveljavilo zaščito vlagateljev. Finančniki G7 so v svojem načrtu med drugim zapisali, da bodo članice naredile vse potrebne korake, da odmrznejo posojilne in denarne trge ter zagotovijo, da bodo banke in druge finančne ustanove imele širok dostop do likvidnostnih sredstev in pomoči. Lahko bodo prišle do zadostnega kapitala tako iz javnih kot zasebnih virov, tako da bo mogoče ponovno vzpostaviti zaupanje v finančni sistem, omogočeno bo dajanje posojil gospodinjstvom in podjetjem. Poleg tega bodo države G7 zagotovile, da bodo nacionalni ukrepi glede zavarovanja in jamstva za vloge robustni , tako da bodo ljudje prepričani v varnost svojih vlog. Zasedanje v znamenju finančne krize Finančniki G7 so se srečali pred jesenskim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki ta konec tedna poteka v Washingtonu in se ga bo udeležil tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk z delegacijo. Zasedanje bo potekalo v znamenju svetovne finančne krize, zaradi katere propadajo finančne ustanove, tečaji delnic tonejo v rdeče, posledice pa že čuti tudi realni sektor. Ameriški finančni minister Henry Paulson je napovedal, da bo ministrstvo začelo odkupovati lastniške deleže ameriških bank. Do tega prihaja prvič po veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja, potem ko vsi dosedanji ukrepi proti krizi niso uspeli pomiriti finančnih trgov. Še pred finančniki G7 so se v petek v Washingtonu sestali finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine držav G24. Gre za razvijajoče se države iz Azije, Afrike ter Latinske Amerike in Karibov, ki so opozorile, da bi vse globlja finančna kriza lahko negativno vplivala na njihove razvojne možnosti. Zato so priporočile obsežen mednarodni odgovor, s katerim bi preprečili, da bi se ena najtežjih situacij v zadnjih desetletjih še poslabšala. V ZDA je lani, kot je znano, izbruhnila kriza na trgu hipotekarnih kreditov, ki je prerasla v posojilno krizo in se razširila tudi v druge razvite države. Septembra letos se je razvila v pravo finančno krizo, v kateri propadajo finančne ustanove, tečaji delnic pa tonejo. Posledice pa že čuti tudi svetovno gospodarstvo, ki se vse bolj upočasnjuje. Številne razvite države so že na robu recesije ali celo že v njej. Posebej prizadeta je avtomobilska industrija, skrbi pa povzročajo tudi gibanja cen hrane in energije, ki močno vplivajo na inflacijo. Vendar pa dosedanji ukrepi zaenkrat niso prinesli vidnejših uspehov, poudarjajo vlagatelji in dodajajo, da se kriza vse bolj poglablja. Potem ko je najprej močno zamajala ameriški finančni sistem, se je kmalu preselila v Evropo, kjer je še posebej močno udarila Islandijo, in zdaj resneje tudi v Azijo. Tako ali drugače pa krizo občutijo tudi drugod.	STA,V.L.,Nuša Stegnar	24ur	2008-10-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-koliko-bo-po-novem-letu-visja-cena-zemeljskega-plina.html	Za koliko bo po novem letu višja cena zemeljskega plina?	plin, ogrevanje, podražitve	Za koliko bo po novem letu višja cena zemeljskega plina? Vsi odjemalci zemeljskega plina bodo skoraj zagotovo v novem letu dobili lepo novoletno darilo – vnovično zvišanje cene zemeljskega plina. Se bodo potencialne podražitve v celoti prevalile na odjemalce? (Foto: iStockphoto) Dvig cen zemeljskega plina je neposredno povezan z višjimi cenami nafte ter razmerjem med dolarjem in evrom, razlagajo na Petrolu. Zaradi padca cene nafte in tečaja ameriškega dolarja se je v prvem četrtletju iztekajočega leta plin občutno pocenil. Z novim letom pa naj bi po mnenju odgovornih na Geoplinu cene zemeljskega plina poskočile za okoli 20 odstotkov. Po 1. januarju 2010 se napoveduje šestodstotna podražitev zemeljskega plina, trdijo na gospodarsko interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina, saj naj bi se nabavna cena povišala za od 2,5 do 3 cente. Končna cena zemeljskega plina se je od začetka decembra do oktobra znižala za okoli 30 odstotkov, kar ob minimalni napovedani podražitvi pomeni, da bo ogrevanje v prihajajoči kurilni sezoni zelo ugodno, še trdijo. Ob vse višjih cenah zemeljskega plina pa je dobro poznati nekaj majhnih potez, ki prinašajo občutne prihranke pri ogrevanju z zemeljskim plinom.	Uroš Bric	24ur	2009-12-31 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/od-multinacionalk-bo-iztisnil-davke.html	Od multinacionalk bo iztisnil davke	barack, obama, ukrepi, finance, davki, korporacije, multinacionalke, davčne, oaze	Od multinacionalk bo iztisnil davke Ameriški davčni sistem je poln lukenj, ki jih izkoriščajo korporacije in posamezniki, je prepričan Obama. Zato je napovedal spremembe, s katerimi naj bi v državno blagajno v 10 letih padlo 210 milijard dolarjev. Obama in Geithner (Foto: Reuters) Ameriški predsednik Barack Obama je skupaj s finančnim ministrom Timothyjem Geithnerom napovedal uresničitev predvolilne obljube, da vlada ne bo več nagrajevala podjetij, ki selijo delovna mesta na tuje. Prav tako naj bi stopili na rep tistim, ki se z uporabo davčnih oaz na tujem izogibajo plačilu davkov. Z novimi ukrepi, s katerimi bi bolje pobirali davke, naj bi v zvezni poračun v 10 letih kapnilo dodatnih 210 milijard dolarjev. Za izvajanje nove zakonodaje namerava Obamova administracija zaposliti 800 novih davčnih agentov. Določila zakona bi začela veljati šele leta 2011. Korporacije po trditvah administracije izkoriščajo sedanjo zakonodajo na način, da v resnici plačujejo davek na dobiček le po 2,3-odstotni stopnji, čeprav je uradna stopnja davka na dobiček v ZDA 35 odstotkov. Leta 2004 so, na primer, s hčerinskimi družbami na tujem ustvarile 700 milijard dolarjev dobička, ameriškim davčnim organom pa plačale 16 milijard dolarjev davkov. To bodo poskušali preprečiti s prvim delom ukrepov, medtem ko naj se drugi dotika davčnih oaz, kjer denar skrivajo tako podjetja kot posamezniki. Slednji bodo morali po novem dokazati ameriški davkariji, da niso utajevali davkov, če jih ta obvesti, da je na tujih računih našla neprijavljena sredstva. Davčni organi bodo od finančnih podjetij v tujini zahtevali podatke o računih Američanov, ki jih bodo morala posredovati, če bodo želela poslovati v ZDA. Korporacije v boj proti spremembam Ameriške korporacije, ki so imele od sistema veliko koristi, so seveda proti in že intenzivno lobirajo proti spremembam. Kongresno vodstvo je že dobilo pismo približno 200 podjetij, ki izražajo nasprotovanje spremembam. Med podpisniki so podjetja Pfizer, Oracle, Microsoft, Johnson & Johnson, General Electric, prav tako pa tudi poslovni združenji Business Roundtable in ameriška trgovinska zbornica.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2009-05-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/poravnava-izboljsala-krvno-sliko-elana.html	Poravnava izboljšala ,krvno sliko, Elana	elan, robert, ferko, kih, gorenjska, banka, sodna, poravnava, dokapitalizacija	Poravnava izboljšala krvno sliko Elana Po 19 letih je sodna poravnava družbo Elan razbremenila hipotek, s čimer bo lažnje prišla do virov financiranja. Zaradi poravnave Elan ne bo potreboval dokapitalizacije. Predsednik uprave Elana Robert Ferko (Foto: Arhiv Elana) Družba Elan je v sredo podpisala sodno poravnavo med Elanom, KIH in Gorenjsko banko za izbris zastavnih pravic na Elanovih nepremičninah. Kot je dejal predsednik uprave Elana Robert Ferko, se bosta boniteta in možnosti zavarovanja pri bankah krepko izboljšali. Po ocenah vodstva Elana so vsi vpleteni v doseženo poravnavo pridobili, veliko zaslug za uspelo poravnavo pa v Elanu pripisujejo uspešnemu in kakovostnemu poslovnemu sodelovanju z Gorenjsko banko, s katero bo družba še naprej sodelovala. Ferko tudi ocenjuje, da dokapitalizacija Elana zaradi v sredo podpisane poravnave vsaj do konca prihodnjega leta ne bo potrebna, saj je krvna slika družbe zdaj veliko boljša. Podpisana sodna poravnava, po kateri se bo Elan po 19 letih rešil hipotek, je pomembna tudi zaradi poslovnih partnerjev, predvsem v germanskih državah. Ti namreč zelo pozorno spremljajo kaj se v družbi dogaja, je dejal. Nepoplačane terjatve, zavarovane s hipotekami na omenjenih nepremičninah, Gorenjske banke do stečajne mase Elana znašajo 16 milijonov evrov, terjatve KIH banke pa 38,8 milijona evrov, za obe terjatvi pa je bila zoper Elan že vložena hipotekarna tožba na poplačilo terjatev s prodajo nepremičnin družbe. Na podlagi pogodbe o poravnavi bosta KIH banka in Gorenjska banka prejeli 7,2 milijona evrov, kako si bosta banki razdelili ta sredstva, pa je njuna zadeva, je dejal Ferko. (Foto: Kanal A) Tudi poslovanje Elana se izboljšuje, je dejal Ferko. Družba bo letos sicer ustvarila za desetino manj prihodkov kot lani, kar je vseeno boljše od povprečnega padca prodaje v slovenski industriji, in precej bolje kot v panogi. Na področju smuči so prihodki enaki, področje navtike pa je padlo za 50 odstotkov, je dejal. Letos naj bi Elan iz poslovanja ustvaril 7,5 milijona evrov izgube, vendar naj bi zaradi sprostitev rezervacij, ki jih je Elan oblikoval zaradi hipotek, družba ustvarila dobiček. Elan ima za okoli 18 milijonov evrov rezervacij. Prihodnje leto Ferko pričakuje še boljše rezultate, predvsem na področju navtike, kjer naj bi se kosmati donos od poslovanja zvišal za 70 odstotkov. Celotni prihodki skupine pa naj bi se v letu 2010 glede na letošnje ocene zvišali za tri oz. štiri odstotke.	STA	24ur	2009-12-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novi-nadzorniki-v-abanki.html	Novi nadzorniki v Abanki	abanka, skupščina, nadzorni, svet, menjava	Novi nadzorniki v Abanki Delničarji Abanke so potrdili novo sestavo nadzornega sveta. Med novimi nadzorniki je tudi Mišo Čeplak, začasni predsednik uprave Triglava. Skupščina Abanke je potrdila novo sestavo nadzornega sveta Abanke Vipe d.d. Seznanili so se z odstopnima izjavama Nika Trošta in Irene Vodopivec Jean, umaknjenim soglasjem Tomaža Toplaka k predlogu za ponovno imenovanje v nadzorni svet ter potrdili imenovanje Simona Zdolška, Uroša Rožiča, Branka Pavlina, Slavena Mićkovića in Vladimira Miša Čeplaka. (Foto: Dare Čekeliš) Sklep o imenovanju je podprlo slabih 93 odstotkov prisotnih glasov. Delničarji pa so z 90 odstotki glasov zavrnili nasprotni predlog družbe Hit, da se v nadzorni svet imenuje Srđana Tovornika. Nasprotni predlog glede članov v nadzornem svetu je pred skupščino posredovala Zavarovalnica Triglav, ki je za nadzornike predlagala Srđana Tovornika, Miho Grilca, Uroša Ivanca, Aleša Vahčiča in Simona Zdolška. Delničarji o predlogu niso odločali, ker je bil pred tem sprejet omenjeni predlog Zvon Ena Holding. Zadostne podpore ni dobil predlog o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic. Skupščina pa je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v lanskem letu in za revidiranje letnega poročila za letos izbrala hišo PricewaterhouseCoopers. S potekom skupščine in odločitvami delničarjev smo zadovoljni, saj sprejeti sklepi omogočajo nadaljnji stabilni razvoj banke. Še posebej pa pozdravljamo imenovanje novih članov nadzornega sveta, od katerih pričakujemo dobro sodelovanje in kompetentne odločitve pri vodenju Abanke, je po skupščini dejal predsednik uprave banke Aleš Žajdela.	STA	24ur	2009-05-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/brez-dela-se-270-delavcev.html	Brez dela še 270 delavcev	družba, hit, nova, gorica, odpuščanje, delavci, igralništvo	Brez dela še 270 delavcev Uprava družbe Hit je povabila sindikate na posvet o podrobnostih glede kriterijev za odpuščanje. Pravijo, da je zmanjševanje števila zaposlenih nujno. Doslej se je poslovilo že 130 delavcev. (Foto: Reuters) Danes so se na sestanku, na katerega je uprava družbe Hit povabila vse tri sindikate v družbi, sestali predstavniki uprave in SIDS enote Nova Gorica ter sindikata GIT. Predstavniki sindikata Vrba se sestanka niso udeležili. Tema sestanka so bile podrobnosti o kriterijih za odpuščanje. Na sestanku so se dogovorili, da jim uprava posreduje še nekatera dodatna gradiva ter da se spet sestanejo 19. avgusta, ko bodo skupaj preučili še zadnje podrobnosti v zvezi s kriteriji za odpuščanje in bodo sindikati podali svoje predloge, da bi bilo število presežnih delavcev čim manjše, so sporočili iz Hita. Kot je znano, je uprava družbe s sindikati opredelila kriterije za odpuščanje že 12. in 26. marca letos. Nato pa je uprava vsem trem sindikatom posredovala predlog za skupno posvetovanje in tako ponudila še eno priložnost za usklajevanje morebitnih dodatnih predlogov. Gospodarska kriza glavni razlog za odpuščanja Glavni razlog za odpuščanje je poglabljanje gospodarske krize, ki je že v letu 2008 in 2009 prizadela vsa področja igralniško-turistične dejavnosti, kar se kaže predvsem v zmanjšanem obisku in porabi gostov, pravijo v Hitu. Kot pomemben razlog navajajo tudi izrazit porast konkurence v neposredni bližini pa tudi nedogovor z vodstvi sindikatov. Strošek dela se v skupni bruto realizaciji veča, sistem razporejanja delovnega časa v igralnicah pa je premalo fleksibilen, da bi lahko zaposlene razporejali na delo, kadar je to najbolj potrebno, še pravijo v družbi in dodajajo, da se ukvarjajo še z odplačevanjem kreditov, ki so posledica zgrešenih vlaganj prejšnjih vodstev. V Hitu pravijo, da je zmanjšanje števila zaposlenih nujno. Zaposlenim, ki imajo druge možnosti za delo, pa še v avgustu ponujajo možnost odhoda z odpravnino. Doslej se je sporazumno poslovilo že 130 zaposlenih. Število zaposlenih po treba zmanjšati še za približno 270, predvsem v službah in oddelkih v igralniško-zabaviščnih centrih, kot so igralne mize, igralni avtomati, blagajniško poslovanje, gostinstvo.	V.L.	24ur	2010-08-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogom-tiki.html	FOTO: Za Tiki prižgali še zadnje sveče	gorenje, tiki, žalna, slovesnost, delavec, skei, krajnčič	FOTO: Za Tiki prižgali še zadnje sveče Zaradi selitve proizvodnje v Srbijo je v podjetju Gorenje Tiki brez dela na cesti ostalo 150 ljudi, še dodatnih 50 pa jih bo brez dela marca prihodnje leto. Podjetju, v katerem so radi delali, so v slovo prižgali sveče. (Foto: Skei Slovenije) Podjetje Gorenje Tiki je bilo ustanovljeno leta 1951 kot Inštitut kovinske industrije Slovenije. Leta 1962 je začelo delati pod imenom Tiki. Leta 1978 se je Tiki pridružil Gorenju Velenje. Delavci Gorenja Tiki so se danes poklonili spominu na podjetje, ki seli svojo proizvodnjo v Srbijo. Slovenski delavci so tako ostali na cesti. Žal gre za tako imenovano navidezno smrt, saj bo Gorenje Tiki živel dalje, v srcih in žuljih srbskih delavcev, v Stari Pazovi, pravijo sindikalisti. Usoda delavcev podjetja Gorenje Tiki je bila znana že nekaj mesecev. Delavci, skupaj jih je Tiki zaposloval 306, so vseskozi vztrajali, da vodstvo uničuje zdravo podjetje. A nihče jim ni želel prisluhniti. Maja letos je Sindikat SKEI v imenu zaposlenih premierja Boruta Pahorja pozval, naj prepreči selitev dela proizvodnje v Srbijo, ker je tam delovna sila cenejša. Prepričani so bili, da bi moral Pahor v krizi pomagati tudi njim. A odgovora nikoli nismo prejeli, je za 24ur.com dejal sindikalist Zlatko Hernčič, ki dodaja, da so delavci dobili poravnane plače in druge obveznosti. V spodaj pripetih dokumentih si lahko preberete pismo, ki so ga delavci namenili premierju Pahorju, in peticijo, ki so jo podpisovali. Vse očitno zaman. Vodstvo Gorenja Tiki odgovarja (Foto: Skei Slovenije) Včeraj se je v skladu z načrtom o likvidaciji v Gorenju Tiki dokončno zaustavila redna proizvodnja grelnikov vode v Ljubljani, je za 24ur.com sporočilo vodstvo. Odločitev o prenehanju delovanja družbe Gorenje Tiki je bila sprejeta junija letos zaradi poglabljanja izgube poslovanja in nerentabilnosti proizvodnega obrata, kar so v Tikiju tudi javno naznanili, so razložili. Krajnčič: Obljubljene pomoči pri zaposlovanju ne bo Predstavnik sindikata v Gorenju Tiki Gregor Krajnčič je povedal, da je na pogrebno slovesnost prišlo zelo malo ljudi, ker je direktor ravno zaradi napovedanega shoda za vse zaposlene odredil kolektivni dopust. Že prejšnji teden je bilo veliko jokanja v podjetju, je dodal in pojasnil, da danes tega prav veliko ni bilo. Naš fotograf pa je povedal, da so se delavci, nekateri so skupaj delal tudi več kot dvajset let, poslavljali. Kranjčič pojasnjuje, da so delavci v povprečju v podjetju delali več kot 20 let. Po njegovih besdah je od danes naprej brez dela ostalo okoli 150 ljudi. Nekaj jih bo ostalo v podjetju do konca marca, saj bodo pomagali pri selitvi proizvodnje v Srbijo. Teh naj bi bilo okoli 50, za okoli 30 oziroma 40 delavcev pa so delo našli v drugih obratih Gorenja. Pomoč pri zaposlovanju je sicer Gorenje, pri tem Krajnčič spomni na besede direktorja uprave družbe Franja Bobinca, da odpuščanj ne bo, ponudilo, a je delavci večinoma niso bili deležni, pravi sindikalist. Sodelovanje s predstavnico sindikata SKEI Ireno Zupan je označil za slabo, ni pa mnenja, da bi nosila kako odgovornost za nastalo situacijo. Morda bi lahko bilo malo drugače, če bi se bolj zavzela, a bistveno drugače ne bi bilo, je povedal. Odgovornost za selitev proizvodnje je po mnenju Krajnčiča tudi delno na vladi, ki je pristala na tako potezo uprave Gorenja. Kasneje je Kranjčič še potrdil, da so tisti, ki jim je bilo danes odpovedano delovno razmerje, danes popoldne dobili izplačane odpravnine, z njihovo višino pa so zadovoljni, še dodaja. Ostale pravice zaposlenih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, in sicer plača za mesec november, neizkoriščen dopust in poseben prejemek ob koncu leta, bodo poplačane 15. decembra. V Tikiju je namreč plača za tekoči mesec vedno izplačana 15. dan naslednjega meseca, pa je zapisalo vodstvo Gorenja Tiki. Danes večini zaposlenih preneha delovno razmerje Postopek likvidacije oziroma prenehanja družbe se bo predvidoma zaključil konec marca 2011. Večini zaposlenih od 270, ki so opravljali delo v proizvodnji, danes, 30. novembra, iz poslovnih razlogov zaradi likvidacije preneha delovno razmerje v podjetju. Manjše število zaposlenih, potrebnih za dokončanje likvidacijskega postopka, selitve opreme v Tikijevo tovarno v Stari Pazovi in odprodaje zalog, bo v delovnem razmerju ostalo najkasneje do konca marca 2011. Približno 40 zaposlenim je bila omogočena zaposlitev v okviru Skupine Gorenje, je še sporočilo vodstvo Tikija.	M.M.,M.R.,U.F.,U.F.	24ur	2010-11-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prevent-dev-zahteva-se-odstop-nadzornega-sveta.html	Prevent DEV zahteva še odstop nadzornega sveta	prvent, global, dev, nijaz, hastor, janko, zakeršnik, ivan, majcen, uprava	Prevent DEV zahteva še odstop nadzornega sveta V Prevent DEV po odstopu Ivana Majcna zahtevajo še odstop celotnega nadzornega sveta Prevent Globala. Predsednik NS odgovarja, da je to nesprejemljivo, bodo pa upoštevali njihove predloge. Prevent Global (Foto: Mateja Klavs) Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Prevent Globala Vladimir Bilič, so v Prevent DEV po odstopu Ivana Majcna v četrtek zahtevali še odstop celotnega nadzornega sveta. Bilič je zastopniku Prevent DEV Carstnu Unverrichtu v pismu dejal, da je njihova zahteva nesprejemljiva. Kot je zapisal, Prevent DEV za to ni dal nobene utemeljitve, stopnjevanje takšnih zahtev pa lahko tudi resno ogrozi izglede za nadaljnje sodelovanje med udeleženimi stranmi. Unverricht naj bi v pismu Biliću predlagal tudi, da bi nov nadzorni svet imenovala Janko Zakeršnik, Nijaz Hastor in sindikati, vsak po dva člana. Kot je dejal Bilić, to ni možno, saj nadzornike po zakonu volijo delničarji na skupščini. Lahko pa bi deljeno članstvo v nadzornem svetu uredila lastnika Majcen in Hastor z delničarskim sporazumom. Unverrich je na Bilića sicer naslovil še nekaj drugih želja in zahtev glede sestave in članstva v upravi. Bilić pisal tudi Hastorju Bilić pa je pisal tudi Nijazu Hastorju, sicer večinskemu lastniku Prevent DEV. Kot je zapisal, želijo v nadzornem svetu najti takšno rešitev, ki bo sprejemljiva za oba največja lastnika, zato so dovzetni za vse predloge s strani lastnikov. Pozval ga je tudi, da poda predloge za novo vodstvo in da NS ne more odlašati z imenovanjem uprave, dokler se predhodno ne uskladijo vsa odprta vprašanja med največjima lastnikoma in družbama Prevent Global in Prevent DEV. Bilić je Hastorja v pismu obvestil tudi, da je največji in trenutno tudi edini poslovni partner Prevent Globala Prevent DEV na nadzorni svet naslovil vrsto zahtev oziroma pričakovanj, tudi glede imenovanja članov uprave, števila članov in sestave članov uprave. Ob tem je Hastorju izrazil zaskrbljenost glede številnih zahtev, saj bi se zaradi tega lahko zavlekli postopki imenovanja nove uprave, ki jo družba v tem trenutku potrebuje hitro. Bivši predsednik uprave Ivan Majcen (Foto: Kanal A) Kot je še dejal, so od Prevent DEV prejeli tudi predloge, ki so v nasprotju z zakonom in statutarno ureditvijo, večinoma pa gre tudi za zahteve, ki niso v pristojnosti nadzornega sveta ali pa so očitno nesprejemljive . Nesoglasja med lastnikoma družbe Večinski lastnik Prevent Globala je sicer Janko Zakeršnik, drugi največji 45-odsotni lastnik pa je Nijaz Hestor, ki je tudi največji lastnik nemške družbe Prevent DEV. Hastor je posamezni delničar Prevent Globala, v lasti pa ga ima tudi preko družbe Prevent Halog. Nesoglasja med največjima lastnikoma potekajo že nekaj časa. Pred časom je Hastor predsednika uprave Prevent Globala Ivana Majcna pozval k odstopu in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru prekinil poslovno sodelovanje z družbo. Zaradi nadaljnjih nesoglasij med lastnikoma so tudi delavci zahtevali Majcnov odstop. Majcen je z mesta predsednika uprave odstopil 9. decembra.	Primož Jambrek	24ur	2009-12-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delajo-s-polno-paro-a-se-vedno-razmisljajo-o-selitvi-v-srbijo.html	Delajo s polno paro, a še vedno razmišljajo o selitvi v Srbijo	peko, slavko, despotović	Delajo s polno paro, a še vedno razmišljajo o selitvi v Srbijo V tržiškem Peku proizvodnja teče s polno paro, a podjetje ima še vedno težave z obratnimi sredstvi. Ukvarjati se morajo predvsem s starimi težavami, medtem ko tekoče poslujejo relativno dobro. Vodstvo še vedno tehta možnosti o selitvi vsaj dela proizvodnje v Srbijo. Predsednik uprave Peka Slavko Despotović je pojasnil, da dnevno proizvedejo okoli 1000 parov čevljev, do prve polovice junija pa so izdelali že okoli 100.000 čevljev, kar je skladno s prilagojenim načrtom in bistveno več kot v enakem obdobju lani, ko so proizvedli le 60.000 parov. Peko še vedno pesti pomanjkanje obratnih sredstev. Da bi uspeli pridobiti dovolj sredstev, se vodstvo podjetja trudi s prodajo nepotrebnih nepremičnin. Za zdaj jim je uspelo prodati nepremičnino v Dubrovniku, v skladu z načrtom pa še vedno prodajajo vrsto nepremičnin v Srbiji. Kot pravi Despotović, se morajo ukvarjati predvsem s starimi težavami, medtem ko tekoče poslujejo relativno dobro, tako da lahko izplačujejo plače, ki pa včasih nekaj dni zamujajo. Ta mesec tudi zato, ker je davčna uprava začasno blokirala račun. V tem tednu so delavci Peka na dopustu, kolektivni dopust pa je predviden za prvo polovico avgusta, ko naj bi bila kolekcija jesen-zima 2014/2015 dokončana. Aktivnosti tečejo tudi v zvezi s kolekcijo pomlad-poletje 2015, ki jo predstavljajo potencialnim kupcem. Stanje naročil bi bilo lahko boljše, a je zadovoljivo, je ocenil Despotović, ki je opozoril predvsem na velik pritisk na cene. Zato so primorani selekcionirati kupce in sodelovati le s tistimi, ki so pripravljeni za izdelke plačati toliko, da se vsaj pokrijejo proizvodni stroški. (Foto: Miro Majcen) V vodstvu Peka še naprej razmišljajo o možnih spremembah v proizvodnji, in sicer bi lahko šivanje v celoti preselili v Srbijo, kjer so stroški dela nižji. Vendar to ni enostavno in enoznačno, saj Pekovi kupci pričakujejo, da je čevelj narejen v EU, s selitvijo proizvodnje pa bi Peko lahko izgubil marketinški imidž. Problem je, ker smo pri proizvodnji mnogo predragi, saj je cena ure delovne sile v Sloveniji mnogo višja kot v nekaterih drugih državah, prav tako članicah EU, pa v teh državah konec dneva delavci ne dobijo neto nič manj kot v Sloveniji, ampak očitno je obremenitev dela drugače razporejena, je izpostavil Despotović. Kot je opozoril, se v Sloveniji na državni ravni s tem problemom nihče ne ukvarja, saj se skuša državo usmeriti v tehnologijo in visoko tehnološko razvite izdelke. Vendar se je treba zavedati, da je proizvodnja za vsako državo izrednega pomena, prav tako tudi blagovno znamke, s katerimi je mogoče diktirati ceno in ne biti le dobavitelj oziroma podizvajalec, je poudaril Despotović.	STA	24ur	2014-06-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-novogoricani-ostali-brez-denarja.html	Bodo Novogoričani ostali brez denarja?	marko, volk, mip, nova, gorica, posojilo, občina, brulc	Bodo Novogoričani ostali brez denarja? Predsednik uprave Mipa Marko Volk je v stisko spravil dobrih 13.000 prebivalcev Nove Gorice. Župan Brulc mu je namreč v imenu občine posodil 400.000 evrov za posodobitev proizvodnje. NA	Igor Krmelj	24ur	2009-04-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-potrebuje-tujo-pomoc-a-ne-v-obliki-trojke.html	,Slovenija potrebuje tujo pomoč, a ne v obliki trojke,	umar, gospodarstvo, okrevanje, strukturna, reforma	Slovenija potrebuje tujo pomoč, a ne v obliki trojke Slovensko gospodarstvo se bo moralo bolj odpreti, potrebujemo tujo pomoč, a je ne želimo v obliki trojke, temveč v obliki tujega kapitala, pravi direktor Umarja Boštjan Vasle. Bančni problemi ostajajo ključni dejavnik, ki onemogoča kakršno koli okrevanje gospodarstva, dodaja. Direktor Umarja Boštjan Vasle (Foto: Aljoša Kravanja) Slovensko gospodarstvo se bo moralo bolj odpreti, potrebujemo tujo pomoč, a je ne želimo v obliki trojke, temveč v obliki tujega kapitala, je v uvodu konference Strukturni izzivi slovenskega gospodarstva danes v Ljubljani poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Naše banke imajo zelo omejen dostop do tujih bank, prišlo je do popolnega zastoja gospodarstva. V poročilu ugotavljamo, da bančni problemi ostajajo ključni dejavnik, ki onemogoča kakršno koli okrevanje gospodarstva, je ključne ugotovitve Umarja na konferenci, ki jo organizirata Umar in Center za razvoj financ, strnil Vasle. Če hočemo spremeniti razmere, bodo potrebne bolj korenite spremembe Že več let smo imeli razkorak med prihodki in odhodki, a smo v preteklosti to uspeli premoščati. Ob izbruhu krize pa so mednarodni trgi postali zaprti za Slovenijo. Direktor Umarja Boštjan Vasle Strukturne reforme, ki so bile izvedene v zadnjem letu, so po Vasletovi oceni pomemben korak v pravo smer, vendar pa bomo morali, če želimo, da se razmere spremenijo, izvesti hitrejše in bolj korenite spremembe. Ob tem je opomnil, da je Slovenija v skupini držav, ki imajo najslabše rezultate, kar zadeva bruto domači proizvod. Javne finance, finančni sistem in trg dela so tri ključna področja, ki jih izpostavljajo na Umarju. Gre za to, ali se je Sloveniji uspelo približati cilju, da bodo finance bolj uravnotežene. Že več let smo imeli razkorak med prihodki in odhodki, a smo v preteklosti to uspeli premoščati. Ob izbruhu krize pa so mednarodni trgi postali zaprti za Slovenijo, je dejal Vasle. Ključni problem, ki je pri nas povezan z različnimi neučinkovitostmi, ostaja, zato je še vedno vprašanje, kako bomo uspešno izvedli javno konsolidacijo, je bil nazoren Vasle. Velika težava, s katero se spopadamo, je tudi prevelika odvisnost gospodarstva od bančnega sistema, ugotavlja vodja Umarja in dodaja, da je premalo tujih neposrednih investicij in drugih virov financiranja. Področje, ki ga posebej izpostavlja prvi mož Umarja, je trg dela, na katerem so se osredotočili predvsem na položaj mladih, tako tistih, ki so brezposelni, kot tistih, ki imajo delo. Opozarjamo, da so varčevalni ukrepi zelo obremenili tiste mlade, ki so zaposleni, je dejal Vasle. Slovensko gospodarstvo se mora odpreti tujcem (Foto: Thinkstock) Slovenija mora poslati močan signal trgom, da bi tako povrnila zaupanje in spodbudila rast, pa je poudaril namestnik direktorja sektorja za fiskalne zadeve na Mednarodnem denarnem skladu (IMF) Gerd Schwartz. Napori za postopno fiskalno konsolidacijo kot tudi pokojninska reforma in reforma trga dela so koraki v pravo smer, je pohvalil nekatere ukrepe slovenskih oblasti. Ob tem pa je poudaril nujnost jasnih napovedi privatizacije, ki bodo tujim investitorjem jasen znak, da se slovensko gospodarstvo odpira. Možnosti za povečanje davkov so močno omejene, je opozorila Maja Bednaš z Umarja, ki je predstavila fiskalna gibanja in politike v letu 2013. Prostor je še na področju boljšega in bolj učinkovitega pobiranja obstoječih javnih dajatev in ukrepih za zmanjšanje sive ekonomije. Poudarila je tudi, da je treba na področju socialnih transferjev popraviti lani sprejete rešitve, ki ne sledijo siceršnjemu osnovnemu namenu sprememb, to je zagotovitvi večje ciljanosti, transparentnosti in učinkovitosti sistema.	STA	24ur	2013-06-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-hrane-nimajo-realnega-ozadja.html	,Cene hrane nimajo realnega ozadja,	cene, hrane, regulacija, prehranska, varnost, zeleni, teden, sejem, berlin, židan, kmetijski, minister	Cene hrane nimajo realnega ozadja Z vrednostnimi papirji in finančnimi instrumenti, vezanimi na cene prehranskih surovin, se v enem letu opravi toliko poslov, kot znaša 15-letna proizvodnja žit. Gre za fiktivne posle, ki rušijo trge, meni minister Židan. (Foto: Reuters) Gre za čiste fiktivne posle, ki rušijo trge, je prepričan slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan. Kot pravi, se tako na ravni posameznih držav kot na ravni EU in WTO ugotavlja, da je prišlo zaradi preslabe regulacije trgovine na področju hrane na posameznih področjih do ogrožanja javnega interesa. Na svetovnem trgu je to po Židanovih besedah najbolj opazno pri špekulacijah s kmetijskimi proizvodi. Te povzročajo spremembe cen, ki nimajo realnega ozadja v količinah proizvedene hrane. Odnos med trgom in prehransko varnostjo na globalni, regionalni in lokalni ravni je bil tudi osrednja tema današnjega odprtega srečanja kmetijskih ministrov in strokovnjakov, ki prihajajo tako iz večine članic EU kot tudi iz drugih držav Evrope in sveta. Slovenski kmetijski minister Dejan Židan (Foto: Blaž Garbajs) Kot je zatrdil Židan, je bilo sporočilo razprav ob robu največjega mednarodnega kmetijskega sejma Zeleni teden v Berlinu nedvoumno, in sicer da prosti trg ne pomeni trga brez močne in učinkovite regulacije, saj ta lahko zaščiti proizvodnjo hrane v celoti. To je po njegovem prepričanju ključno tudi za lokalne razprave, ki potekajo v Sloveniji o tem, ali gre pri napovedani večji regulaciji področja prehranske verige v Sloveniji za orodja planskega gospodarstva in poseganja v tržne odnose. Za ministra ni dvoma – prosta trgovina je potrebna, prav tako pa tudi močna regulacija. V osnutku skupne izjave ministrov je tako tudi poziv državam, da v luči globalnih trendov povečevanja prebivalstva in pritiskov na svetovne cene hrane v okviru svojih nacionalnih strategij zagotovijo določeno stopnjo varnosti oskrbe s hrano skozi spodbujanje lokalne proizvodnje. To je tudi ena prednostnih nalog slovenskega ministrstva. Petkovo odprtje sejma je sicer po Židanovih pojasnilih bolj ali manj minilo v znamenju dioksinske afere, ki je konec lanskega leta pretresla Nemčijo in tudi Evropo, pogovori in razprave pa so potekali predvsem o tem, kako se v prihodnje izogniti tovrstnim aferam. Nemčija je že sprejela nekatere ukrepe, eden od njih je ta, da se posamezne pristojnosti na področju varnosti prehrane prenašajo s posameznih zveznih dežel na zvezno raven. Nemška kmetijska ministrica Ilse Aigner (levo), ob obisku bavarskega paviljona na Zelenem tednu (Foto: Reuters) Židan je imel tudi več dvostranskih srečanj. Slovensko stojnico na sejmu je tako obiskala gostiteljica, nemška kmetijska ministrica Ilse Aigner, srečala pa se je med drugim tudi s češkim, poljskim, hrvaškim, makedonskim in srbskim ministrom. Židan je še posebej izpostavil srečanji s češkim in poljskim kolegom Ivanom Fukso ter Marekom Sawickim. Češka namreč probleme nepravičnosti v prehranski verigi, ki so pereča tema v Sloveniji, že uspešno rešuje s 30-dnevnim plačilnim rokom. Poljska pa bo v drugi polovici leta predsedovala EU in bo tudi partnerska država na gornjeradgonskem kmetijskem sejmu. Židan je zato Sawickega povabil, naj sejem obišče. S slovenskega stališča je sicer v ospredju sejma Zeleni teden predstavitev turizma na kmetijah. Svojo ponudbo tako predstavljajo različne turistične kmetije, na razstavnem prostoru pa sodeluje tudi Slovenska turistična organizacija. Ruski paviljon na sejmu Zeleni teden v Berlinu (Foto: Reuters)	STA,Tanja Volmut	24ur	2011-01-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pahor-pripravljen-obiskati-muro.html	Pahor pripravljen obiskati Muro	mura, delavci, protest, štihec, pahor, žerjav, lahovnik	Pahor pripravljen obiskati Muro Premier Pahor pravi, da je sindikatom že izrazil pripravljenost, da obišče Mursko Soboto, a kot pravi, so sami želeli, da se sestanejo v Ljubljani. Upam, da bomo tudi to, kar se danes dogaja v Muri, uspešno rešili, poudarja. Delavci murskosoboške Mure so se danes zjutraj zbrali pred tovarno in blokirali glavni vhod. Protestnikom se je pridružil tudi murskosoboški župan Anton Štihec. Pozval je predsednika vlade Boruta Pahorja, naj pride v Mursko Soboto in delavcem položi račune, ne pa, da se skriva na tiskovnih konferencah . Štihec zahteva sprejem posebnega zakona, ki bi urejal ravnanje v primerih, ko v težave zaidejo podjetja posebnega regionalnega pomena, kakršna je Mura. Delavci protestirajo pred Muro. (Foto: POP TV) Dogajanje v Muri je resno opozorilo obstoječim lastnikom, upravi in sindikatu tega podjetja, da delavci drugega izhoda več ne vidijo – niti ga pravzaprav nimajo,“ je dogajanje komentiral predsednik SLS Radovan Žerjav. Delavci, sedaj opogumljeni z nedavnimi dogodki v Gorenju, bi morali tak protest izvesti pred kakim letom in na tak način strezniti upravo in nadzorni svet podjetja, pa tudi svoj sindikat, ki svoje osnovne funkcije – zastopanje in delovanje v interesu delavcev, ni opravil,“ dodaja Žerjav. Pahor: Ni se mi težko sestati s sindikati Predsednik vlade Borut Pahor je poslancem na seji državnega zbora pojasnil, da v primeru reševanja Mure brez reakcij vlade ne bi bili tako uspešni, kot so danes. Upam, da bomo tudi to, kar se danes dogaja v Muri, uspešno rešili, je poudaril. Delavci so ljudje, ne stroji z neomejenim rokom trajanja, in čas je, da se tega zave tudi aktualna slovenska vlada, ki očitno misli, da lahko na delavcih preizkuša takšne in drugačne bolj ali manj učinkovite ukrepe za blaženje gospodarsko-finančne krize Radovan Žerjav Dodal je, da je tudi sam že izrazil pripravljenost obiskati Muro. Ko so sindikati izrazili željo po sestanku, sem zadnjič tudi predlagal, da bi morda šli v Mursko Soboto, pa so sindikati menili, da je najbolje, da se sestanemo v Ljubljani in pride vlada v Mursko Soboto takrat, ko bomo vendarle, upam, imeli neko dokončnejšo rešitev . Tako je v odgovoru na poslansko vprašanje Radovana Žerjava (SLS), ki je premierja spomnil na obljubo, da bo Muro obiskal v začetku maja, poudaril Pahor. Premier je dodal, da mu ni težko se sestati s sindikati . Lahovnik: Razmere so skrb vzbujajoče Razmere v Muri so skrb vzbujajoče ter odražajo stisko in negotovost zaposlenih v družbi. Še posebej pa je skrb vzbujajoče to, da je do prekinitve proizvodnje prišlo zdaj, ko se vsaj za del zaposlenih ponuja možnost ohranitve delovnih mest. Bojim se, da bi daljša prekinitev proizvodnje lahko pomenila nevarnost odpovedi tistih poslov, ki jih Sod s svojo aktivnostjo poskuša rešiti, je ob današnjem protestu zaposlenih v Muri povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Pahor je pripravljen obiskati Muro. (Foto: Dare Čekeliš) V ZZZS podpirajo delavce Iz Zveze svobodnih sindikatov so sporočili, da so ves čas podpirali delavce in delavke in sicer tako, da so se zavzemali za ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Poudarjajo, da so nasprotovali stečaju kot edini možni rešitvi za podjetje in se zavzemali za prisilno poravnavo. V Zvezi svobodnih sindikatov smo še danes mnenja, da stečaj ni dobra rešitev za Muro.“ Prepričani so, da so za nastale razmere v največji meri odgovorni lastniki podjetja ter tisti, ki so bili vsa ta leta odgovorni za sprejemanje poslovnih odločitev in doseganje poslovnih rezultatov podjetja“.	V.L.,STA	24ur	2009-09-21 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-vlada-razresila-zadravec-capriolovo.html	Vlada razrešila Zadravec Capriolovo	vlada, minister, finance, zakladništvo, stanislava, zadravec, capriolo, nadzornik, nlb, nova, ljubljanska, banka, križanič	Vlada razrešila Zadravec Capriolovo Vlada je na današnji seji razrešila Stanislavo Zadravec Capriolo s položaja na ministrstvu za finance. Tako ostaja le še prva nadzornica NLB. Stanislava Zadravec Capriolo (Foto: POP TV) Vlada je na današnji seji na predlog ministra za finance Franca Križaniča razrešila Stanislavo Zadravec Capriolo s položaja generalne direktorice direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance. Za vršilca dolžnosti je na njeno mesto vlada imenovala Boštjana Plešca, ki je od leta 2005 vodja sektorja za upravljanje z dolgom državnega proračuna v Direktoratu za zakladništvo. Kot poroča Delo, naj bi bil glavni vzrok za razrešitev njeno delo v nadzornem svetu banke NLB, ki mu Stanislava Zadravec Capriolo predseduje. Zaostrilo naj bi se, ko je v upravo, v nasprotju z željami ministra imenovala Mateja Narata. Narat naj bi bil sicer favorit nekaterih poslovno političnih lobijev. Uradnega razloga za razrešitev na ministrstvu še niso podali. Kot še navaja Delo, naj bi Križanič Stanislavo Zadravec Capriolo že prejšnji mesec pozval k odstopu s položaja predsednice nadzornega sveta NLB, vendar tega ni storila. Ali bi njena razrešitev z mesta na ministrstvu za finance pomenila tudi razrešitev z mesta prve nadzornice NLB, pa še ni znano. Stanislava Zadravec Capriolo je bila na mesto generalne direktorice imenovana leta 2006.	Primož Jambrek	24ur	2009-11-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sredstva-bo-zagotovil-dars.html	Sredstva bo zagotovil Dars	dars, avtoceste, schengen	Sredstva bo zagotovil Dars Sredstva za ukinitev mejne kontrole ob uvedbi schengena se bodo zagotovila v okviru poslovnega načrta Darsa. Schengensko območje se bo 21. decembra razširilo s 15 na 24 držav. (Foto: POP TV) Člani nadzornega sveta Družbe za avtoceste v RS (Dars) so se na torkovi seji seznanili z informacijo uprave, da se sredstva za ukinitev mejne kontrole ob uvedbi schengenskega režima - do sprejetja letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 v državnem zboru in zagotovitve sredstev na ustrezni planski postavki - zagotovijo v okviru poslovnega načrta Darsa za leto 2007. Po sprejetju omenjenega letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 se bodo sredstva za plačilo gradbenih del ukinitve mejne kontrole za vseh pet mednarodnih mejnih prehodov refundirala na račun Darsa, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz te družbe. Nadzorniki so sicer na omenjeni seji za namestnika predsednika nadzornega sveta izvolili generalnega direktorja direktorata za ceste na ministrstvu za promet Tomaža Vidica, seznanili pa so se tudi s pregledom izvajanja terminskih planov odsekov, ki so načrtovani za odprtje v prihodnjem letu. Uprava Darsa je med drugim dala zagotovilo, da predlagana projektna rešitev za cestninsko postajo Brezje zagotavlja varen prehod zaposlenim do delovnega mesta po pohodnem kolektorju v nadstrešku cestninskih kabin z izvedbo stopnic na posamezne otoke cestninskih stez. Obenem je uprava nadzornike seznanila z vsemi pripombami strokovne komisije za oddajo del, vezane na predor Markovec na hitri cesti Koper - Izola, ki jih je podala pri pregledu prispelih ponudb. Nadzorni svet je poleg tega dal soglasja na predlagan izbor izvajalca za izgradnjo cestninske postaje Brezje, na avtocestnem odseku Vrba - Peračica, ter na predlagan izbor izvajalca za strokovno svetovalne storitve za potrebe nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS za avtocestni odsek Šentvid - Koseze. Soglašal je tudi s predlaganim izborom izvajalca za nadgradnjo elektro strojnih varnostnih naprav s hidrantnim omrežjem predorov Pletovarje in Golo rebro. Nadzorni svet obenem soglaša s predlogom uprave o strategiji na področju izbire ponudnikov (reinženiring razpisnih pogojev, določitev limitirane cene, znižanje referenc, s čimer se odpira možnost širitve ponudnikov, zagotavljanje transparentne ponudbe).	STA	24ur	2007-12-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prodaja-vsega-nepotrebnega.html	Po Šrotu še Kosmova?	šrot, pivovarna, laško, mercator, zorko, delo, večer, starina, kosem	Po Šrotu še Kosmova? Po Šrotovem sestopu naj bi odstop z mesta svetovalke Pivovarne Laško ponudila še Starina Kosem. Šrota pa naj bi poskušali zdaj še razlastniniti. (Foto: POP TV) V Pivovarni Laško bodo po včerajšnjem sestopu Boška Šrota očitno sledile še druge menjave. Andrijana Starina Kosem, ki je še ena redkih Šrotovih zaupnic, naj bi po nekaterih informacijah odstop že ponudila, pogovori o tem, ali bo še glavna direktorica Dela, pa bodo stekli prihodnji teden. Tone Turnšek, Šrotov mentor in oče Pivovarne Laško, ki je Šrotu včeraj pokazal vrata, pa pojasnjuje: preprosto je prišlo do točke preloma in Boško Šrot je moral oditi. In to še ni vse, Šrota bodo skušali tudi razlastniniti. Starina Kosmova naj bi ponudila odstop z mesta svetovalke Pivovarne Laško. (Foto: POP TV) Še poskus razlastninjenja? Prava bitka se je včeraj odvijala na nadzornem svetu Pivovarne Laško, ko so rušili največjega tajkuna v državi. Na primer: Šrot je hotel, naj ga pustijo še teden dni, a so nadzorniki vztrajali: oditi mora takoj in pika. In zdaj bo sledil še poskus razlastninjenja, Šrotova šibka točka je prezadolženi Infond Holding, prek katerega obvladuje hobotnico Laško. „Škarje in platno imajo banke, ker imajo veliko terjatve do skupine Infond in samo upamo lahko, da bodo v tem primeru delovale bolj premišljeno in usklajeno kot so v primeru Istrabenza,“ pravi minister Lahovnik. A ni izključeno, da se ne bo spet vnela igra kdo bo koga. Bo Šrot skušal rešiti Infond Holding in tako ostati pomemben lastnik sistema Laško? Vse je možno, pravijo poznavalci. Tone Turnšek, ki je Šrota pred več kot desetletjem pripeljal v Laško in ga včeraj strmoglavil, pa je jasen: Šrot je bil odličen sodelavec, pravi, a zdaj je enostavno moral oditi. „Pa moram reči, da je to logična posledica vsega, kar se je sedaj dogajalo, in nadzorni svet ni imel druge rešitve kot to, da mu predlaga odstop,“ pravi Turnšek. Bodo časopisi zadišali politiki? Mercator, Delo in Večer bo dvojec Zorko Turnšek zdaj prodajal. Kosmovi pa naj bi bili dnevi v vrhu Dela šteti, ampak, ali je možno, da bodo časopisi spet zadišali politiki? Jih bo kupila država? Minister Lahovnik obljublja: „Ne, to nikakor ni možno, nenazadnje bi obstajala nevarnost, da država iz političnih razlogov posega v uredniško politiko“. (Foto: Damjan Žibert) In Boško Šrot? Čeprav ni več direktor, je danes bil v Pivovarni Laško. Poslov novemu direktorju Zorku še ni predal, iz oči v oči si bosta stala prihodnji teden.	Katja Šeruga	24ur	2009-07-24 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najbogatejsi.html	Najbogatejši so še bogatejši. Največji zaslužkar na dan zaslužil 45 milijonov	forbes 400, lestvica, najbogatejši, zda, američani, bogastvo	Najbogatejši so še bogatejši. Največji zaslužkar na dan zaslužil 45 milijonov Najbogatejšim ne gre prav nič slabše - nasprotno, najbogatejši Američani so lani svoje bogastvo občutno povečali, med drugim se je denarnica izredno odebelila ustanoviteljem storitev Uber, Airbnb in SnapChat. Evan Spiegel - obogatel po zaslugi SnapChata. (Foto: Reuters) 400 najbogatejših Američanov ima pod palcem 2,34 bilijona dolarjev ali 50 milijard več kot lani, ugotavlja revija Forbes, ki je sestavila najnovejšo lestvico. Povprečna teža bančnega računa uvrščenih na lestvico je 5,8 milijarde dolarjev ali 100 milijonov več kot lani, s tem pa je tudi rekordno visoka, ugotavljajo avtorji lestvice.Dobra polovica - 202 uvrščena - je svoje bogastvo povečala, 119 ljudi pa je nekaj milijonov v primerjavi z lanskim letom, izgubilo. 35 tistih, ki so bili na lestvici lani, je letos izpadlo, ker jim je skopnelo preveč bogastva.Na lestvici Forbes 400 je tudi 25 novincev, med njimi je tudi najmlajši član te prestižne druščine, Evan Spiegel. 25-letnik, ki je študiral na Stanfordu, se je na lestvico uvrstil skupaj s poslovnim partnerjem Bobbyjem Murphyjem, bogastvo pa sta zgradila s pomočjo aplikacije za komuniciranje Snapchat, ki ga investitorji trenutno ocenjujejo na 16 milijard dolarjev. Med novinci so še investitor Robert Smith, za Oprah Winfrey sicer druga najvišje uvrščena temnopolta oseba, ter trojica soustanoviteljev spletne storitve za iskanje namestitev Airbnb: Nathan Blecharczyk, Brian Chesky in Joe Gebbia. Že 22 let najbogatejši - Bill Gates. (Foto: Reuters) Medtem na samem vrhu ni sprememb, Bill Gates je na vrhu že 22. leto zapored, tokrat vrednost njegovega bogastva znaša 76 milijard evrov, in zanimivo - njegov osnovni vir bogastva, družba Microsoft, ki jo je (so)ustanovil pred 40 leti, danes predstavlja le 13 odstotkov njegovega bogastva.Njegov veliki prijatelj, investitor in soavtor številnih dobrodelnih pobud, Warren Buffett je znova drugi, premoženje šefa družbe Berkshire Hathaway znaša 62 milijard dolarjev. Buffett je drugouvrščeni že vse od leta 2001. Med prvo trojico pa najdemo že Larryja Ellisona, prvega moža programskega podjetja Oracle, s premoženjem, ocenjenim na 47.5 milijarde dolarjev. Četrti je Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona, ki ima na računu 44,3 milijarde dolarjev, peti pa Charles Koch z 39,6 milijarde dolarjev.Bezos je sicer tisti, ki je svojemu premoženju vsak dan dodal največ, kar 45 milijonov dolarjev. Sicer pa je svoje premoženje v zadnjem letu z vidika odstotkov, najuspešneje plemenitil Travis Kalanick, ustanovitelj Uberja, ki je premoženje podvojil na 6 milijard dolarjev in se uvrstil na 80. mesto. Investitorji njegovo taksi službo ocenjujejo na okoli 50 milijard dolarjev.Velika vrnitev na lestvico pa je uspela ustanovitelju družbe Nike Philu Knightu, ki se je pri 77-ih med dvajset najbogatejši vrnil po 18 letih.In če vas slučajno zanima, koliko denarja je bilo potrebnega za uvrstitev med 400 najbogatejših … 1,7 milijarde dolarjev, kar je tudi najvišji vstopni znesek v 34 letih, odkar Forbes spremlja gibanje bogastva najbogatejših Američanov. Lani je bilo dovolj že 1,55 milijarde dolarjev.	Natalija Švab	24ur	2015-09-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenca-naplahtala-300-delavcev-iz-pristine.html	Slovenca naplahtala 300 delavcev iz Prištine	priština, delavec, slovenija, dovoljenje, delo, delavci, oškodovanje, krivica, celje, maribor	Slovenca naplahtala 300 delavcev iz Prištine 300 delavcev iz Prištine je razjarjenih. Slovenca naj bi jih oškodovala za več kot 600.000 evrov. Že lani sta jim obljubila delovna dovoljenja za Nemčijo, a jih še niso dobili. 300 delavcev iz Prištine je razjarjenih. Dva Slovenca naj bi jih oškodovala za več kot 600.000 evrov. Že lani sta jim obljubila delovna dovoljenja za Nemčijo, a jih še niso dobili. Ostali so brez denarja, brez viz in brez potnih listov.	Damjana Seme	24ur	2010-04-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/menedzerji-v-strahu.html	Menedžerji v strahu	kosovo, slovenija, priznanje, neodvisnost, gospodarstvo, franjo, bobinac	Menedžerji v strahu Združenje Manager poziva vlado, naj se ne prenagli s priznanjem Kosova, saj le-to lahko ogrozi gospodarske vezi s Srbijo in Rusijo. Predsednik Združenja Manager Franjo Bobinac je danes na ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla naslovil pismo, v katerem združenje slovensko vlado in parlament poziva, naj Slovenija ne bo prva ali med prvimi, ki si bodo podajale štafeto priznanja Kosova, so danes sporočili iz združenja. Pred Mercatorjevim centrom je že počilo. (Foto: FoNet) Upravni odbor Združenja Manager je na četrtkovi seji razpravljal o skorajšnji razglasitvi neodvisnosti Kosova. Slovenski menedžerji so zaskrbljeni zaradi morebitnih gospodarskih posledic naslednjih političnih korakov slovenske države. Bobinac je zato v imenu skoraj 1100 slovenskih menedžerjev, članov Združenja, pozval ministra Rupla in vlado, da pri nadaljnjih političnih korakih upošteva interese slovenskega gospodarstva, saj so ti tudi interesi slovenske države . V pismu gospodarstveniki tudi izražajo prepričanje, da bi prenagljeni sklepi in besede ogrozili slovenske gospodarske odnose s Srbijo, Rusijo in še nekaterimi drugimi državami. Posebej izpostavljajo, da je krhke politične odnose Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije skozi leta postopno in vztrajno krpalo prav gospodarstvo. Verjamejo tudi, da so na ta način gospodarstveniki v zahtevnih in težkih razmerah tlakovali pot tudi kasnejšemu političnemu obnavljanju vezi z državami Zahodnega Balkana. Razmišljanje v smeri, da je slovensko gospodarstvo odporno in da lahko prenese nove udarce na jugovzhodnih trgih, je v sedanjem času, ko nas pretresajo tudi notranji gospodarski problemi, nevarno. Uspešnost slovenske države je odvisna od slovenske konkurenčnosti. Inflacija in zapiranje obetavnih trgov to konkurenčnost slabita, so še sporočili iz združenja. Bobinac je pismo zaključil z željo, da bi ob takšnih odločilnih trenutkih in odgovornih odločitvah slovenska politika in gospodarstvo nastopala trdno z roko v roki.	STA,M.M.	24ur	2008-02-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/denar-slovenije-za-grcijo-izgubljen.html	Denar Slovenije za Grčijo izgubljen?	lahovnik, grčija, posojilo, težave, dolg, denar	Denar Slovenije za Grčijo izgubljen? Da bi Grčija denar, ki ji ga bo Slovenija dala v obliki posojila, lahko vrnila oz. odplačala vsaj obresti, bi morala imeti 10-odstotno gospodarsko rast in primarni proračunski presežek, meni Mencinger. Prvo ni verjetno, drugo prav tako ne in ni niti predvideno. Dejansko pa EU z reševanjem Grčije z javnim denarjem rešuje predvsem privatne banke, ki so Grčiji posojale denar in ki bi ta denar izgubile, če bi Grčija bankrotirala, ocenjuje ekonomist Jože Mencinger in dodaja, da je denar, ki si ga bo Slovenija sposodila zato, da ga bo dala Grčiji v obliki posojila, bolj ali manj izgubljen, saj ga Grčija ne more vrniti. Denar, ki si ga bo Slovenija sposodila zato, da ga bo dala Grčiji v obliki posojila, je bolj ali manj izgubljen, saj ga Grčija ne more vrniti, je prepričan ekonomist Jože Mencinger. (Foto: Reuters) Po mnenju ekonomista Rasta Ovina mora Slovenija prispevek k reševanju grških težav upoštevati kot normalen prispevek k delovanju sistema evra. Izpostavlja, da na grškem primeru lahko vidimo posledice tega, če finančni trgi izgubijo zaupanje v neko državo. To pa je zadnje, kar potrebuje Slovenija, saj se pojavlja kot povpraševalec po zadolževanju v tujini, je prepričan. Zato bo po njegovem mnenju treba stisniti zobe že zato, da se ne bi pojavili na spisku članic območja evra, ki imajo težave . Res pa je, pravi Ovin, da prispevek k reševanju grških težav prihaja ob nepravem času gospodarskega zastoja in močni izpostavljenosti javnih financ. Na to je opozoril tudi koordinator Koordinacijskega odbora za ekosocialno družbo Jožef Horvat, ki je predsedniku države, predsedniku vlade in predsedniku DZ poslal odprto pismo, v katerem jih opozarja, da odbor ne privoli v to, da bi naši oblastniki še bolj pogubno zadolževali in siromašili domače državljane še zaradi napak in grehov tujih politikov in pri tem finančno bremenili poleg naših otrok še naše vnuke in pravnuke . Križanič: Za pomoč potreben rebalans proračuna Križanič poudarja, da bi v primeru neukrepanja lahko prišlo do domino učinka, grška kriza bi se stihijsko nadaljevala vse do moratorija, prenehanja plačevanja, potem pa bi prišlo do globoke bančne krize. Po besedah finančnega ministra Franca Križaniča so sredstva, ki jih bo namenila Slovenija, izračunana glede na delež Slovenije v Evropski centralni banki in glede na potrebe grškega gospodarstva, da izplava iz krize. Sam izračun, koliko bomo dobili nazaj, bo precej kompliciran, a na koncu nobena od držav, ki bo sodelovala pri pomoči Grčiji zaradi tega ne bi smela imeti izgube, je zatrdil minister. Sredstva za pomoč Grčiji bo po Križaničevih besedah zagotovila zakladnica z ustreznimi avkcijami na kapitalskem trgu. Ali bomo izdali obveznice ali odprli poseben kredit oziroma se zadolžili, bodo pokazale same razmere, je še dejal Križanič za RTV Slovenija. Finančni minister je še dodal, da bo za pomoč Grčiji potreben rebalans državnega proračuna, in sicer B bilance, kjer ne gre za neposredno potrošnjo, medtem ko bodo v A bilanci ustvarjeni posebni prihranki, a ne s tem namenom. Poleg tega bo potreben tudi interventni zakon. Rešitve za svoje težave naj išče in najde doma Kakršni koli ukrepi in pomoč članic območja evra Grčiji morajo biti utemeljeni na transparentnem in učinkovitem načrtu prestrukturiranja in konsolidacije javnih financ, ki ga bo pripravila grška vlada, pa je dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki meni, da mora Grčija rešitve za svoje težave iskati in najti doma. Lahovnik meni, da mora Grčija rešitve za svoje težave iskati in najti doma. (Foto: Miro Majcen) Ob tem je opozoril, da obstaja nevarnost, da se bo v območju z evrom pojavil tako imenovani zastonjkarski učinek (free-rider effect) oz. problem moralnega hazarda, ko bodo posamezne države članice začele dojemati takšno pomoč kot samoumevno in jo bodo v podobnih primerih pričakovale oz. bodo menile, da je samoumevno, da svoje javno-finančne težave rešujejo na račun davkoplačevalcev drugih držav članic območja evra. Drug problem pa je po njegovi oceni, da je temeljni problem grških javnih financ zelo velik obseg sive ekonomije in prenapihnjen javni sektor. Temu pa v dosedanjih ukrepih, tudi v predlogu za razrešitev problemov, po ministrovem mnenju ni bilo namenjene dovolj pozornosti. Temeljna težava območja evra je po njegovi oceni v tem, da imamo sicer skupno valuto, nimamo pa skupne davčne politike . Zato bi morali voditelji držav članic območja evra tem vprašanjem nameniti več časa, je ocenil. Mislim, da je iluzija, če kdo pričakuje, da bomo na prvem naslednjem vrhu držav članic EU celovito razrešili vprašanja območja evra, je še povedal Lahovnik. Spomnimo ... Kot je znano, so finančni ministri držav v območju evra v nedeljo sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Države v območju evra so pripravljene prispevati 80 milijard evrov (v prvem letu 30 milijard evrov), Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalo. Slovenija bo k reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance trenutno preučujejo različne zakonodajno možne rešitve.	STA,Urša Zupan	24ur	2010-05-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/radece-papir-bo-do-konca-tedna-predlagal-stecaj.html	Radeče papir bo do konca tedna predlagal stečaj	radeče, papir, papirnica, stečaj, predlog, prisilna, poravnava	Radeče papir bo do konca tedna predlagal stečaj Tovarna Radeče papir za ohranitev proizvodnje ne dobi potrebnega posojila, zato bo uprava do konca tedna pristojnemu sodišču predlagala uvedbo stečaja. Pretekli teden so sindikati v podporo zaposlenim v papirnici Radeče papir pripravili protestni shod pred poslopjem DZ in NLB. (Foto: Damjan Žibert) Vodstvo tovarne Radeče papir bo do konca tedna podalo predlog za stečaj, saj jim Nova Ljubljanska banka (NLB) ni odobrila nekaj manj kot 800.000 evrov posojila za obratna sredstva. Eden izmed direktorjev tovarne Janez Pezdirc je povedal, da kljub napovedi predloga za stečaj v sredo še ne bodo vložili. NLB je že pred tednom dni radeško papirnico, ki zaposluje 370 delavcev, tudi pisno obvestila, da ji ni pripravljena odobriti približno 780.000 evrov posojila za obratna sredstva, ki bi papirnico skupaj s posojili Nove Kreditne banke Maribor in Abanke Vipa – vsaka bi prispevala po milijon evrov – rešilo pred stečajem. Pogoji NLB za 780.260 evrov posojila so po navedbah papirnice namreč nemogoči in v delu, ki zadeva zahtevano solidarno poroštvo za trimilijonsko posojilo, tudi pravno sporni. Radeška papirnica in njen lastnik, družba G-M&M, sprejemata pogoje ostalih dveh bank za najem posojila v skupni višini dva milijona evrov. Novopostavljeni pogoj s strani NLB pa je po oceni papirnice za družbo G-M&M in tudi njeno banko upnico Abanko Vipa nesprejemljiv in nezakonit. Družba G-M&M, ki zaposluje 60 ljudi, bi s prevzemanjem finančnih poroštev v visokih zneskih tveganje svojega poslovanja povečala do te mere, da bi lahko bilo ogroženo tudi njeno poslovanje. Ob tem pa Abanka Vipa kot največja upnica družbe ne soglaša z dodatnim dajanjem poroštev. Po oceni Pezdirca načrta finančne reorganizacije podjetja, na katerem je temeljila prisilna poravnava, ni mogoče uresničiti, zato bodo Okrožnemu sodišču v Celju predlagali prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja.	STA,M.R.	24ur	2012-03-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sodisce-elanu-ne-pripada-7-7-milijona.html	Sodišče: Elanu ne pripada 7,7 milijona	kranj, kranjsko, okrožno, sodišče, tožbeni, zahtevek, uroš, koržet, atac, januš, šefman, odvetnica, irena, polak, remškar	Sodišče: Elanu ne pripada 7,7 milijona Kranjsko okrožno sodišče je v celoti zavrnilo 7,7 milijona evrov vreden tožbeni zahtevek Elana proti nekdanjemu prvemu možu krovne družbe Urošu Koržetu in direktorju hčerinske družbe Atac Janušu Šefmanu. Elan se bo pritožil. Uroš Korže (Foto: POP TV) Po besedah Irene Polak Remškar, ki zastopa nekdanjega direktorja krovne družbe Uroša Koržeta, so zadovoljni s sodbo, vendar pričakuje pritožbo Elana podobno kot v sporu za izplačilo menedžerske nagrade. Korže je takšno razsodbo pričakoval, saj je bil zahtevek Elana od vsega začetka v celoti neutemeljen . Elan se bo pritožil na odločitev sodišča. Z odškodninsko tožbo od Koržeta in direktorja hčerinske družbe Atac Januša Šefmana je želel dobiti 7,7 milijona evrov, ker naj bi med vodenjem oškodovala podjetje zaradi domnevno neupravičene in slabe naložbe zunaj osnovnih dejavnosti družbe, to je izdelave plovil in smuči. Dokazni postopek je bil končan sredi julija, vendar je sodnica Gordana Indihar Veličković zaradi obsežnosti in zahtevnosti primera šele po štirih mesecih izdala razsodbo. Sodnica je v celoti zavrnila tožbeni zahtevek. Zmagovalec spora med Elanom in nekdanjim poslovodstvom je na podlagi obstoječih, še ne pravnomočnih sodb, Korže, ki od podjetja že sedem let terja izplačilo nagrade zaradi poslovnega preobrata in doseženih poslovnih rezultatov. Ljubljansko okrožno sodišče je njemu in njegovi poslovodni ekipi, ki so združeni v podjetje Korže, d. o. o., za vodenje Elana v letu 2000 prisodilo 400.000 evrov, za vodenje podjetja v obdobju od 2001 do 2004 pa 2,77 milijona evrov. Na razsodbo v prvem tožbenem zahtevku, ki je znašal 2,1 milijona evrov, sodišče pa je Elanu prisodilo le plačilo 400.000 evrov, sta se maja pritožila tako Elan kot Korže. V drugi razsodbi, ko je sodišče Koržetu od zahtevanih 8,4 milijona evrov prisodilo 2,77 milijona evrov, je pritožbo podal le Elan, v katerem so prepričani, da nekdanje poslovodstvo ni upravičeno do nikakršne nagrade, saj naj ne bi uspešno izpeljalo sanacije podjetja. Spor med Elanom in Koržetom, ki traja že sedem let, se bo tako najverjetneje še nadaljeval, čeprav sta obe strani tako na kranjskem kot na ljubljanskem okrožnem sodišču pozvali k poravnavi. Kot je povedala Polak Remškarjeva, težko govori o morebitni poravnavi, saj tudi s strani Elana niso prejeli nobene ponudbe. Korže pa je zagotovil, da je vedno pripravljen na poravnavo.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-11-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/kraski-med-tudi-uradno-zasciten-v-eu.html	Kraški med tudi uradno zaščiten v EU	med, kras, evropska, komisija, zaščiten, zaščita	Kraški med tudi uradno zaščiten v EU Poleg bovškega sira, ekstra deviškega oljčnega olja Slovenske Istre, kočevskega gozdnega meda in nanoškega sira je zdaj Evropska komisija tudi uradno registrirala zaščiteno označbo porekla za kraški med. (Foto: Jani Dolinšek) Evropska komisija je danes uradno registrirala zaščiteno označbo porekla za kraški med, so sporočili iz komisije. To je šesta registrirana označba porekla za slovenske proizvode. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje, je kraški med četrti proizvod z območja Krasa, ki je registriran pri Evropski komisiji. Kras je pojem in sinonim za skopo zemljo, hudo zimo, burjo in sušo. V takšnih ekstremnih pogojih uspeva številno, na Kras prilagojeno, avtohtono rastlinstvo, so zapisali in dodali, da so glede na čebeljo pašo tipične vrste kraškega medu med rešeljike, divje češnje, akacije, kostanja, lipe, divjega žepka ter cvetlični in gozdni med. Po navedbah ministrstva je potrebnega zelo veliko znanja in potrpljenja, da čebelarju uspe pripraviti čebelje družine za nabiranje sortnih nektarjev teh rastlin. Zaradi podnebnih razmer in mikroklime je kraški med po svoji vsebini suh in zrel med, bogat z minerali, rudninskimi snovmi in encimi, bogat floristični sestav in suho podnebje pa se odražajo v polni in izraziti aromi medu, kar je odločujoče za drugačnost kraškega medu. Poleg kraškega medu so že registrirane označbe porekla za bovški sir, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kočevski gozdni med, sir tolminc in nanoški sir. Skupno je z označbami kakovosti EU – zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zaščitena tradicionalna posebnost – zdaj zaščitenih 17 kmetijskih proizvodov iz Slovenije.	STA,M.R.	24ur	2013-08-06 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/so-vas-nategnili-zahtevajte-svoj-denar-nazaj.html	So vas ,nategnili,? Zahtevajte svoj denar nazaj!	turist, agencija, turistična, potovanje, pritožba, tožba	So vas nategnili ? Zahtevajte svoj denar nazaj! Uveljavite svoje pravice in se pritožite, kadar so vas na dopustu, namesto da bi vas razvajali, po domače povedano – nategnili. Naj bo dopust brezskrben! (Foto: iStockphoto) Zaradi spremenjene zakonodaje je treba na nepravilnosti ali odstopanje od tistega, kar vam je bilo obljubljeno, opozoriti predstavnika agencije že v kraju letovanja, na mestu samem. V primeru, ko pomanjkljivosti niso bile odpravljene takoj, boste lahko zaradi nepopolnih ali nekakovostno opravljenih storitev uveljavljali sorazmerno znižanje cene po končanem potovanju. Da boste tako zahtevo lažje uveljavljali, je dobro že v kraju letovanja pridobiti čim več dokazil, računov, fotografij, s katerimi boste dokazovali pomanjkljivosti. Pritožbo morate vložiti pisno v dveh mesecih po končanem potovanju. Naslovite jo na turistično agencijo, ki je bila organizator vašega potovanja. Če ste aranžma vplačali pri turistični agenciji – posredniku, pa pritožbo lahko naslovite tudi nanjo, saj jo bo ta morala posredovati organizatorju potovanja. V pritožbi podrobno opišite težave in priložite vsa dokazila, s katerimi razpolagate. Sklicujete se lahko tudi na priče, največkrat so to drugi potniki na potovanju, ki lahko potrdijo vaše navedbe. Zahtevo za sorazmerno znižanje cene oblikujete glede na vse pomanjkljivosti. Več ko je bilo pomanjkljivosti, višji znesek boste lahko zahtevali. Agencija vam mora na pritožbo odgovoriti v roku osem dni. Reševanje pritožbe pa ponavadi traja od enega do dveh mesecev, zadnje predvsem takrat, ko je organizator potovanja tuja turistična agencija. V pomoč pri uveljavljanju odškodnine in določanju višine le te nam je v pomoč Frankfurtska tabela, ki sicer ne predstavlja veljavne zakonodaje, gre zgolj pripomoček za oblikovanje višine zahtevka, ki ga potrošnik uveljavlja zoper turistično agencijo, kadar storitve niso bile opravljene v skladu z dogovorom. Če vas zanima, koliko znaša odškodnina v primeru nevšečnosti na potovanju, kliknite tukaj!	Tony Carter	24ur	2009-05-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/potek_nosecnosti/secop-zapuscajo-prvi-delavci.html	Secop zapuščajo prvi delavci	črnomelj, secop, delavec, odpuščanje, prizvodnja, kriza, delo, nataša, hudelja	Secop zapuščajo prvi delavci Črnomaljski Secop, kjer bodo do srede junija prihodnje leto odpustili 440 delavcev, zapušča prvih 51 presežnih delavcev, do konca leta jih bo sledilo še 164. Medtem še iščejo generalnega direktorja in strateškega partnerja. V Secopu, ki od julija deluje brez generalnega direktorja, še vedno iščejo njegovega naslednika in strateškega partnerja za ohranitev tamkajšnje proizvodnje. Po besedah predstavnice družbe Nataše Hudelja je razpis za mesto generalnega direktorja še vedno odprt, pogovori z morebitnimi kandidati še potekajo, vodstvo družbe pa še ni sprejelo kakršnega koli zaključka. Secop (Foto: Rudi Vlašič) Ravno tako v Secopu še vedno iščejo morebitnega strateškega partnerja in doslej so glede tovrstnega sodelovanja prejeli klice iz določenih podjetij. Ker iskanja še niso zaključili, tudi na tem področju ni sklepov, selitev proizvodnih linij na Slovaško pa poteka brez posebnosti, je še pojasnila. Odpustili jih bodo manj V črnomaljskem Secopu so se, potem ko je njegova uprava v začetku aprila najavila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško, konec julija končala večmesečna pogajanja s sindikatom, na katerih so se njegovi predstavniki z upravo dogovorili, da bo namesto 650 najavljenih odpustila 440 delavcev. Po podatkih omenjenega sindikata bodo konec meseca odpustili prvih 51 Secopovih delavcev, med katerimi je 40 zaposlenih, ki so se javili sami. Konec decembra bodo nato odpustili novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev. Program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem pa bo v Secopu vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-09-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-avstrijski-sct-porr-obnavljal-slovenske-zeleznice.html	Bo avstrijski SCT-Porr obnavljal slovenske železnice?	sct, ivan, zidar, sct-porr, slovenske, železnice, posel, avstrija, avstrijska, holding, aleksander, meze, janez, jamnik	Bo avstrijski SCT-Porr obnavljal slovenske železnice? Predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar naj bi na prvi seji upniškega odbora SCT potrdil, da se bo za milijardne posle pri gradnji in obnovi slovenskega železniškega omrežja potegoval skupaj z avstrijskim Porrom. Ker SCT zaradi zakonodaje ne more neposredno nastopati na javnih razpisih za pridobitev del, bodo za dela kandidirala hčerinska podjetja in družba SCT-Porr, d. o. o. Ta je bila ustanovljena zaradi vzajemnega interesa z eno največjih avstrijskih gradbenih družb, da skupno nastopajo pri projektih izgradnje železniške infrastrukture v Sloveniji, je članom upniškega odbora po poročanju Dnevnika pojasnil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar. Po Dnevnikovih informacijah naj bi se podjetje SCT-Porr že prijavilo na enega od razpisov, ki ga je v minulih tednih objavila državna direkcija za vodenje vlaganj v železniško infrastrukturo. Ivan Zidar (Foto: Aljoša Kravanja) Zidar je članom upniškega odbora pojasnil, da si prizadevajo dobiti posle doma in v tujini, vendar je problem, ker trenutno ni investicijskih programov. Na Družbi za avtoceste in DDC ni naročil, projekti, povezani s Slovenskimi železnicami, pa se šele uvajajo. V SCT načrtujejo zniževanje stroškov poslovanja in si prizadevajo dobiti strateškega partnerja. Morebitna dokapitalizacija bi omogočila tudi spremembo načrta finančnega prestrukturiranja v smeri izboljšanja položaja upnikov, je pojasnil, kot je razvidno iz zapisnika seje. Po poročanju Dnevnika naj bi imeli Avstrijci v SCT-Porr 49-odstotni delež, medtem ko dejanski slovenski lastnik ni znan. Zidar je sicer upnikom pojasnil, da je podjetje SCT-Porr v lasti SCT Holdinga. Če to drži, gre za nov indic, ki dokazuje, da bo Zidar postopoma ugasnil SCT, d. d., njegove ostanke prepustil upnikom, posle pa pridobival prek novoustanovljenih podjetij, ki jih bo lastniško obvladoval, poroča Dnevnik. Edini družbeniki SCT Holdinga so namreč trije menedžerji SCT, med katerimi je s 76-odstotnim deležem daleč najpomembnejši Zidar, preostala dva pa sta Aleksander Meze in Janez Jamnik. Zidar še vedno lobira pri Darsu? Ekipa oddaje SVET je prvega moža SCT sinoči ujela pred vrati Darsa, za katerega bi moral dokončati kup delovišč po državi, a zaradi Zidarjeve insolventnosti, torej, ker je njegov SCT brez denarja, dela stojijo. In to tudi tam, kjer bi morali stroji in delavci že davno opraviti svoj posel. Zidar sicer ni potrdil, da je bil pri Mateji Duhovnik. Na vprašanje, kaj sta se pogovarjala, je namreč odgovoril Nič, saj ne veste, kje sem bil . Zidar je tudi zanikal reševanje svojega SCT, kjer naj bi zdrava jedra oziroma tiste dele, ki so sploh bili še kaj vredni in na katere so upniki računali, prenesel na novo ustanovljeno podjetje SCT skupina. To nismo odprli nikoli, to vas je naplahtal, pravi Zidar.	STA,Špela Zupan,Tea Šavor	24ur	2011-02-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/foto-ali-poznate-najvplivnejse-poslovne-zenske-tega-sveta.html	FOTO: Ali poznate najvplivnejše poslovne ženske?	ženksa, lestvica, posel, poslovna, poslovne	FOTO: Ali poznate najvplivnejše poslovne ženske? Čeprav delujejo dokaj preprosto, da so doma skrbeče matere in dobrotnice, s svojim delom krmarijo poslovni svet. Govorimo o najbolj iznajdljivih poslovnih ženskah na svetu, katerih obraze vam predstavljamo v fotogaleriji. NA	Reuters,Barbara Golub	24ur	2012-07-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gates-bo-postal-altruist.html	Gates bo postal altruist	bill, gates, microsoft, paul, allen, upokojitev, ozzie, buffet, delo	Gates bo postal altruist Direktor Microsofta je preživel zadnji dan v službi, saj po 33 letih dela v globalnem računalniškem podjetju odhaja v pokoj. Soustanovitelj računalniškega velikana Microsoft in eden izmed najbogatejših ljudi na svetu, 52-letni Bill Gates, je preživel zadnji dan v službi. Že pred časom je napovedal, da se bo posvetil svoji družini in humanitarnim dejavnostim. Bill Gates je podjetje Microsoft ustanovil skupaj s prijateljem Paulom Allenom leta 1975. Gatesovo premoženje je po nekaterih ocenah vredno 58 milijard dolarjev. (Foto: Reuters) Leta 2000 je odstopil s položaja generalnega direktorja, na katerem ga je zamenjal Steve Ballmer, sam pa je ostal predsednik največjega svetovnega proizvajalca računalniških operacijskih sistemov. Gatesov odhod bodo obeležili v okviru podjetja. 52-letni Gates bo znotraj Microsofta obdržal naziv direktorja. Ostaja največji delničar družbe in predsednik upravnega odbora. Preostanek življenja bo namenil skladu, ki bo skrbel za napredek na področju medicine in zmanjševanju revščine po svetu. Sklad, ki ga je ustanovil Gates, ima na računu več kot 38 milijard dolarjev. Gatesovo premoženje pa je po nekaterih ocenah vredno 58 milijard dolarjev. Investitor Warren Buffet, ki je trenutno najbogatejši človek na svetu, bo v prihodnosti na sklad prav tako prenesel lep kupček bogastva. Gatesa bodo na mestu predsednika uprave zamenjali trije, že sedaj pa njegovo funkcijo občasno opravlja Ray Ozzie.	D.Š.	24ur	2008-06-27 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-bih-bi-lahko-cez-noc-obogateli.html	V BiH bi lahko čez noč obogateli	bih, bosna, hercegovina, dodik, nafta, plin, dayton	V BiH bi lahko čez noč obogateli V BiH, ki jo je vojna uničila, bi lahko obogateli, saj so že leta 1989 odkrili bogata nahajališča nafte. Pod zemljo je za 50 milijonov ton nafte, prodaja na trgu bi znašala 27 milijard dolarjev. Hrvaški mediji poročajo, da se v Bosni in Hercegovini (BiH) nahajajo nahajališča nafte, oviro pri izkoriščanju naravnih bogastev pa naj bi povzročal Daytonski sporazum, ki je po vojni v tej državi predvideval enotno BiH znotraj Avnojskih meja. (Foto: Reuters) Ideje o izkoriščanju nafte so prišle znova na dan, ko je premier Republike srbske Milorad Dodik pred kratkim obiskal Rusijo. Takrat je zatrdil, da bosta dve podjetji začeli z raziskovanjem naftnih nahajališč. Že leta 1989 so odkrili štiri nahajališča s skoraj 50 milijoni ton nafte. V kraju Šamac se nahaja naftno polje v velikosti 22 kvadratnih kilometrov, v Orašju 37 kvadratnih kilometrov. Nafta naj bi se nahajala tudi na območju Tuzle in mesta Lopar, je dejal profesor z rudarske fakuletet Ranko Cvijić. Na podlagi podatka, da se na teh območjih nahaja okoli 50 milijonov ton nafte oziroma 366 milijonov sodčkov nafte, bi prodaja na trgu znašala 27 milijard dolarjev. Za vsakršno izkoriščanje nafte bi moralo priti do sprejema dogovora med Republiko srbsko in vodstvom BiH. Predstavnik komisije za podeljevanje koncesij v BiH Šefik Koričić je dejal, da bi država od izkoriščanja naravnih bogastev imela ogromno koristi, saj je v svetu zalog nafte le za 50 let. Z iskoriščenjem nafte pa bi lahko pridelovali plin, kar bi dodatno povečalo dobiček. Vojna v Bosni velja za eno najhujših morij po drugi svetovni vojni. V skoraj štirih letih naj bi vojna terjala več kot 200 tisoč žrtev, dva milijona ljudi – več kot polovica prebivalstva – pa se je razselilo. Vojna se je uradno končala 21. novembra 1995. Predsedniki takratne Zvezne republike Jugoslavije, Slobodan Milošević, hrvaški predsednik Franjo Tuđman ter predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović, so na ta dan v ameriškem Daytonu parafirali sporazum, s katerim so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama – bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko.	D.Š.	24ur	2010-03-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-sloveniji-maja-obcutna-rast-industrijske-proizvodnje.html	V Sloveniji maja občutna rast industrijske proizvodnje	industrija, proizvodnja, evropa, slovenija, rast	V Sloveniji maja občutna rast industrijske proizvodnje V območju evra se je industrijska proizvodnja v primerjavi z aprilom povečala za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka. V Sloveniji se je povečala za 4,1 odstotka, na letni ravni pa za 6,1 odstotka. (Foto: Reuters) Proizvodnja energije se je maja na mesečni ravni v območju evra povečala za 0,9 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka, medtem ko se je proizvodnja dobrin večje vrednosti (npr. strojev) povečala za 0,6 odstotka oziroma za odstotek, je sporočil evropski statistični urad (Eurostat). Proizvodnja izdelkov za vmesno porabo se je v območju evra zmanjšala za 0,1 odstotka, v sedemindvajseterici pa se je povečala za 0,4 odstotka. Proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin se je v območju evra zmanjšala za 0,4 odstotka, v Uniji pa za 0,3 odstotka. Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin se je zmanjšala za 0,5 oziroma 0,3 odstotka. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je industrijska proizvodnja povečala v 18 državah, upadla pa je v petih. Najvišjo rast so imele Litva (+5 odstotkov), Slovenija (+4,1 odstotka), Portugalska (+2,8 odstotka) ter Češka in Danska (v obeh +2,7 odstotka), najvišji padec pa Estonija (-2,5 odstotka), Latvija in Malta (v obeh -1,3 odstotka). Na letni ravni se je industrijska proizvodnja maja na obeh območjih povečala za štiri odstotke. Proizvodnja dobrin večje vrednosti (npr. strojev) se je v obeh območjih povečala za 9,3 odstotka, proizvodnja izdelkov za vmesno porabo pa se je v območju skupne evropske valute povečala za 4,4 odstotka, v EU pa za pet odstotkov.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-07-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kje-nadgraditi-znanje.html	Kje nadgraditi znanje?	pr, gospodarstvo	Kje nadgraditi znanje? Na IEDC – Poslovni šoli Bled se izpopolnite pri profesorjih svetovnega slovesa. MBA študij na IEDC vam bo omogočil napredovanje na mnogih poslovnih področjih. Udeležence programov IEDC poučujejo profesorji iz vrhunske lige. Prihajajo iz poslovnih šol kot so IMD, INSEAD, Harvard, Darden ... Njihove globalne perspektive se neponovljivo dopolnjujejo z regionalnimi izkušnjami slovenskih strokovnjakov. Prof. Derek F. Abell, profesor Emeritus, esmt, Germany Izvedeli boste, kako razmišljajo managerji in direktorji, ko se soočajo z zapletenimi odločitvami. Znanja, ki jih boste osvojili, vam bodo pomagala strukturirati in utrditi razumevanje različnih plati poslovanja. Executive MBA Študijski program MBA je obsežen in zahteven. Vključuje dragocena osebna spoznanja poslovnežev in profesorjev svetovnega formata. V učnem procesu postavljamo v ospredje metodo študija s poslovnimi primeri, ki vam bodo še dolgo služili za inspiracijo. Zelo koristno je vedeti, kako se s premagovanjem problemov spopadajo podjetja v tujini. Nekaj mesecev po zaključku programa sem postala izvršna direktorica. MBA mi je pomagal pri napredovanju, ker sem bolje razumela strategije, ki so potrebne za doseganje poslovnih ciljev. Tatjana Fink, generalna direktorica, Trimo Trebnje d.d. (Executive MBA 1991), Slovenija Obvladovanje poslovnih znanj je osnova za samozavest, ki jo potrebujete za vodenje. Po končanem programu MBA boste usposobljeni za celovito razumevanje izzivov, ki so pred vami. Poleg osvojenih znanj boste z našo diplomo pridobili odlično osnovo za uspešno kariero. V podjetju, kjer delate, boste lahko kmalu po končanem študiju prevzeli pomembnejše projekte. Dejstva: - od l. 1986 se je naših seminarjev in programov udeležilo več kot 40.000 managerjev iz 61 držav, - predavanja vodijo profesorji svetovnega slovesa iz uglednih poslovnih evropskih in severno ameriških šol, - IEDC programi MBA so mednarodno priznani, Izobraževalni programi IEDC dajejo tisto nekaj več: razumevanje in sposobnost za timsko delo, neobremenjeno inovativno razmišljanje in osnovo za ustvarjanje prihodnosti. Mag. Iztok Seljak, podpredsednik za industrijsko prodajo in marketing, Hidria Automotive (Presidents - udeleženci na seminarjih in programih postanejo del mreže slušateljev IEDC (Alumni network), kar vam zagotavlja izmenjavo izkušenj in možnost sodelovanja pri mednarodnih projektih. Dan odprtih vrat Kolegi s študija na IEDC si pomagamo pri iskanju kadrov, obveščanju o novih poslovnih priložnostih, sodelujemo pri projektih … Karmen Grabnar, poslovna direktorica, Studio Moderna d.o.o. (Executive MBA 2005) Vljudno vas vabimo, da nas 24. in 25. januarja 2008, ter 7., 8., 9. februarja 2008, obiščete na Dnevu odprtih vrat. Poleg predstavitve programov IEDC smo pripravili predavanji dveh profesorjev, ki gostujeta na naši šoli. Randy Kudar (Univerza Western Ontario, Kanada) bo predaval o računovodstvu in nadzoru poslovanja. Izjemni profesorji in priznani strokovnjaki iz vsega sveta vodijo študente skozi najbolj pomembne teme za sodobne menedžerje. David Tatschl, inženir, Infineon Austria AG, (General Management Program 2004), Avstrija José Maria Pons (Axioma Marketing Consultants, Španija) bo predaval o trženjskem upravljanju. Izkoristite to enkratno priložnost in se čimprej prijavite na naši spletni strani. Število mest je omejeno. Dobrodošli na Bled!	M.J.	24ur	2009-09-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-ogrevanju-lahko-prihranite.html	Pri ogrevanju lahko prihranite!	ogrevanje, nasvet, prihranek, cena, strošek, gretje	Pri ogrevanju lahko prihranite! Zunanje temperature so se znižale že toliko, da so praktično povsod že začeli z notranjim ogrevanjem. Predstavljamo vam nekaj pomembnih praktičnih nasvetov za varčevanje s toplotno energijo. Prezračevanje stanovanja ne pomeni stalno odprto okno! 1. Vsaka stopinja notranje temperature pomeni porabo energije Poraba toplotne energije je torej bistveno odvisna od temperature prostora. V ogrevanem stanovanju vsaka stopinja nad 20 stopinj pomeni do 6 odstotkov večjo porabo energije, torej posledično tudi višji strošek. 2. Vsa okna in vrata naj bodo zares dobro zatesnjena! Stara okna in vrata večinoma slabše tesnijo, zato prepih odvaja toploto iz stanovanja. Če so špranje vidne, morate čim prej nekaj ukreniti. Poskusite problem rešiti tako, da nalepite tesnilne trakove na notranje pripire ali vrežite zareze za plastične tesnilne profile oz. nastavite okovje ali zatesnite notranja krila pri klasičnih (škatlastih) oknih z ločenimi krili. 3. Prezračevanje prostora ne pomeni stalno odprto okno! Za dobro počutje potrebujemo dovolj kisika v zraku, svež zrak pa dobimo s prezračevanjem. Če to počnemo na ustrezen način, porabimo za ogrevanje tudi do 20 odstotkov energije manj. Prezračujemo tako, da za nekaj minut odpremo okno. To storimo do trikrat dnevno v vsakem prostoru. Čim nižja je temperatura zraka, manj časa naj traja prezračevanje. Še več pomembnih nasvetov o tem, kako prihraniti pri ogrevanju, v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si	M.R.	24ur	2009-11-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kupujete-zivila-slovenskega-porekla.html	Z akcijo do boljše prodaje slovenskih živil	kupovanje, akcija, gzs, zbornica, slovenija, proizvod, trgovina, živila	Z akcijo do boljše prodaje slovenskih živil Da bi povečali kupovanje živil slovenskih proizvajalcev, je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij začela kampanjo Kupujem slovensko . Preden se odločite za nakup izdelka, se pozanimajte o njegovem poreklu. (Foto: Tomaž Ungar) Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, v sodelovanju s slovenskimi živilskimi in kmetijskimi podjetji začenja nacionalno kampanjo Kupujem slovensko . S kampanjo želijo spodbuditi potrošnike h kupovanju slovenskih izdelkov, s čimer bi prispevali k boljšim rezultatom slovenskega gospodarstva in posledično tudi k boljši nacionalni blaginji. Posledično bo podpora slovenskim podjetjem omogočala boljšo in varnejšo prihodnost vsem nam in zanamcem, so poudarili ob današnji predstavitvi kampanje. Predsednik uprave Žita Iztok Bricl, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc in predsednica uprave Medexa Aleša Kandus (Foto: Tomaž Ungar) Podpredsednica zbornice Aleša Kandus opozarja na manjšo prodajo slovenskih izdelkov v prvih mesecih letos in večji obseg nakupov tujih izdelkov, predvsem v diskontih. Nakupi v diskontih naj bi dosegli že desetino vseh nakupov. Kampanja prinaša vzpodbudo za vse kupce, da kadar lahko, izberejo živila slovenskih proizvajalcev. S tem naj bi potrošniki oblikovali tok, ki zagotavlja delovna mesta v slovenskem kmetijstvu in živilstvu. Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je poudarila, da bo kampanja potekala v več fazah. Za prvo fazo so pobudniki kampanje zagotovili 100.000 evrov sredstev, ki jih bodo namenili za različne zloženke, oglase in plakate. Predsednik zbornice in predsednik uprave Žita Iztok Bricl poudarja, da so slovenski živilci uspešno prebrodili izgubo trgov nekdanje Jugoslavije in se tudi uspešno prilagodili vstopu Slovenije v EU. Kljub temu pa so živilci močno vezani na slovenski trg. Kot so še opozorili z akcijo ne želijo pozvati k temu, da bi se kupci izognili tujim izdelkom. Opozarjajo le, da se Slovenci premalo zavedamo, kako pomembno je kupovanje slovenskih izdelkov.	Natalija Švab,STA	24ur	2008-04-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-prodala-delez-v-talumu.html	NLB prodala delež v Talumu	nlb, nova, ljubljanska, banka, talum, celje, delnica, prodaja, kidričevo, aluminij, elektro, slovenija, kapitalska, družba	NLB prodala delež v Talumu NLB je prodala 287.829 delnic tovarne aluminija Talum iz Kidričevega, kar je 7,58 odstotka vseh delnic družbe. NLB skupaj z odvisnimi družbami nima v lasti nobene delnice Taluma več. NLB je prodala 7,58 odstotka delnic Taluma. (Foto: Blaž Garbajs) V NLB več informacij o prodaji niso razkrili. Banka je sicer javni poziv za zbiranje ponudb za nakup delnic Taluma objavila 1. septembra, pri tem pa navedla, da želi za delnico iztržiti po najmanj 27 evrov oziroma skupaj 7,8 milijona evrov. Vseh 287.829 delnic je bilo v lasti Banke Celje, je razvidno iz letnega poročila Taluma za leto 2009, v katerem je proizvajalec aluminija ob skorajda prepolovitvi prihodkov na 149,6 milijona evrov ustvaril 6,9 milijona evrov čiste izgube. Konec lanskega leta je knjigovodska vrednost ene Talumove delnice znašala 30,16 evra. Poleg novega lastnika so med lastniki Taluma še Elektro Slovenija (80 odstotkov), Kapitalska družba (5,78 odstotka) in družba Talum B (6,64 odstotka).	STA,Špela Zupan	24ur	2010-10-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prevec-ugodno-za-delavce-na-bolniski.html	Preveč ugodno za delavce na bolniški?	gospodarska, zbornica, slovenije, zdravstveno, zavarovanje	Preveč ugodno za delavce na bolniški? GZS pravi, da je Slovenija ena najbolj ugodnih držav za zavarovance na bolniški, zveza sindikatov pa je že pred časom poudarila, da so naši delavci pod večjim stresom kot evropski. (Foto: Dare Čekeliš) Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljajo, da se v razpravi o novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju najpogosteje izpostavlja problematika višine nadomestil za bolniško odsotnost. Kot so zapisali, pozdravljajo vse spremembe na tem področju, ki lahko prispevajo k razbremenitvi gospodarstva in zdravstvene blagajne. Ob tem so izpostavili, da Slovenija danes še vedno sodi v skupino držav, ki je za zavarovance v bolniškem staležu ugodna. Višina nadomestil je med najvišjimi v Evropi, čakalnih dni, kot jih pozna večina držav članic EU, doslej ni. Slovenija je po navedbah GZS poleg Bolgarije edina država EU, kjer ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža. Če upoštevamo vse elemente normativne ureditve, bi našo državo po nerestriktivnosti lahko uvrstili v sam vrh evropskih držav, menijo v zbornici. Slovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami EU27 največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, 8,6 dni na zaposlenega, več jih ima le še kandidatka za vstop v EU Hrvaška. Kot dejstvo navajajo, da se je s pojavom zdravstvenega absentizma potrebno sistematično ukvarjati in ga zmanjšati na družbeno in finančno sprejemljivo raven. GZS je že julija vladi posredovala pobudo za spremembe in dopolnitve zakonodaje z namenom zniževanja zdravstvenega absentizma v Sloveniji in povečevanja preventivnih dejavnosti. Največ primerov bolniške odsotnosti, nad 70 odstotkov vseh, je posledica bolezni ali poškodb izven dela. Zato je po njihovem mnenju prav na tem področju nujno dodatno osveščanje zavarovancev, kakor tudi zniževanje nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom – po predlogu GZS s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove. (Foto: POP TV) Znano stališče ZSSS Stališče zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) glede celotne zadeve je sicer znano. Že pred meseci so namreč priznali, da je 40 tisoč ljudi vsakodnevno na bolniški odsotnosti veliko, vendar pa so prepričani, da se številke ne da zmanjšati s kratenjem pravic delavcem, ampak z ustvarjanjem manj sovražnega delovnega okolja. Na GZS pozdravljamo vse spremembe na tem področju, ki lahko prispevajo k razbremenitvi gospodarstva in zdravstvene blagajne. To je toliko pomembneje, glede na to, da se zdravstvena blagajna že v tem trenutku sooča z izgubo v višini 81 milijonov evrov. Vendar pa na GZS opozarjamo, da celotno problematiko tega področja ne ureja le en zakon, temveč bodo potrebni posegi tudi v druge. Gospodarska zbornica Slovenije Ljudje so po navedbah ZSSS največkrat na bolniški zaradi mišično-kostne bolezni zaradi prisilne drže, intenzivnosti dela, poškodbe izven dela in psihosomatske obremenitve. Slovenci v primerjavi s preostalimi državami Evropske unije tudi veliko več poročajo o stresu na delovnem mestu zaradi sovražnega delovnega okolja, zaradi slabih odnosov med sodelavci, zaradi mobinga in podobno. Bolj stroge sankcije za kršitelje Na GZS so sicer predlagali tudi skrajšanje števila delovnih dni, ko gre nadomestilo plače v breme delodajalca, in sicer s sedanjih do 30 na do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela ter skrajšanje skupnega števila delovnih dni v enem koledarskem letu s 120 na 90 delovnih dni za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Dodatno je GZS v svojih predlogih izpostavila nujnost resnejšega sankcioniranja zavarovančevih kršitev navodil za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti, in sicer tako, da zavarovanec v primeru kršitve izgubi pravico do prejemanja nadomestila plače. Delodajalec pa mora imeti izrecno določeno pravico, da lahko od osebnega zdravnika svojega zaposlenega zahteva pojasnilo o navodilih za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti z dela.	STA	24ur	2009-09-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/prodaja-mercatorja-rok-se-je-prestavil-do-konca-meseca.html	Prodaja Mercatorja: rok se je prestavil do konca meseca	mercator, prodaja, agrokor, pogajanja, banke, upnice, konzorcij, prodajalcev	Prodaja Mercatorja: rok se je prestavil do konca meseca Konzorcij prodajalcev Mercatorja je podaljšal rok za izpolnitev pogoja o prestrukturiranju dolga trgovca do konca februarja. S tem se je podaljšala tudi veljavnost junija lani sklenjene pogodbe o prodaji 53 odstotkov Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Najnovejši rok za dogovor z bankami upnicami o prestrukturiranju blizu ene milijarde evrov Mercatorjevega dolga je tako 28. februar. Pogajanja se nadaljujejo, je Pivovarna laško sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. (Foto: Reuters) V konzorciju prodajalcev Mercatorja so poleg Pivovarne Laško in Pivovarne Union ter Radenske iz skupine Laško še NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor - Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD holding. Banke upnice bi morale sprva do konca petka sporočiti, na kakšno prestrukturiranje posojil Mercatorju bi pristale. A dogovor ni bil sprejet, zato je Agrokor rok najprej podaljšal do torka. Ker dogovora spet ni bilo, je v začetku tega tedna predlagal podaljšanje do konca meseca. Dogovor je eden izmed pogojev za izpolnitev pogodbe o prodaji in nakupu 53-odstotnega lastniškega deleža največjega slovenskega trgovca. Če dogovora ne bo, se lahko Agrokor glede na sklenjeno pogodbo iz posla umakne brez plačila odškodnine. Prodajalci naj bi bili sicer v primežu bank, katerih cilj je dobiti čim več prek dokapitalizacije, da bi pokrile svoje izgube oz. dobile nazaj posojila. Najbolj neomajni naj bi bili avstrijski banki Erste in Raiffeisen.	STA	24ur	2014-02-05 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/ekskluzivne-kreditne-kartice-o-katerih-lahko-le-sanjate.html	Ekskluzivne kreditne kartice, o katerih lahko le sanjate	kreditna, kartica, plastika, denar, luksuz, bogati, slavni, Bono Vox, Elle, McPherson	Ekskluzivne kreditne kartice, o katerih lahko le sanjate Nekatere kreditne kartice so namenjene le super ultra bogatim in slavnim. Najprestižnejšo med vsemi ima le nekaj sto ljudi na svetu. Tudi britanska kraljica Elizabeta II. Elle z ekskluzivno Rdečo kartico (Foto: hottnezz.com) Eksluzivnost večine najbolj zaželenih kreditnih kartic je v tem, da je običajni smrtniki nikoli ne bodo imeli, da zanjo ni možno zaprositi na banki, temveč vas v elitni klub imetnikov povabijo bankirji sami, in seveda so pomembni tudi milijoni na bančnem računu. Milijonarjev je na svetu dovolj, zato je čakalna vrsta za povabilo dolga. Eden od pogojev za imetje prestižnih kartic je tudi dokazana zapravljivost v najdražjih butikih in številna luksuzna potovanja. Letne članarine so dokaj visoke, a glede na to, da večina kartic nima limita, rok plačila prav tako ni določen, je pristopnina v klub prestiža prav zanemarljiva. Obstaja pa tudi kartica, katere namen je pomoč otrokom, obolelim za aidsom v Afriki. Gre za Rdečo kartico, njen glavni promotor je pevec skupine U2 Bono Vox, od lepših predstavnic pa manekenka Elle McPherson. Plastični denar vsekakor ni iz navadne plastike. Najboljše so narejene iz titanija in celo pravega zlata, z vgraviranimi diamanti. Oglejte si ultra luksuzne kartice in kdo so srečni imetniki.	V.S.	24ur	2010-04-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rusija-spet-grozi.html	Rusija spet grozi	gazprom, dobava, zemeljski, plin, ukrajina, rusija	Rusija spet grozi Ruska družba Gazprom je Ukrajini zagrozila, da bo prekinila dobavo plina, če ta ne poravna skoraj milijarde evrov dolga. Zima se bliža, Rusija pa spet grozi s prekinitvijo dobave plina (Foto: Reuters) Kazen za zmago prozahodnega tabora? Opozorilo iz Rusije prihaja po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Ukrajini, na katerih se po več kot 97 odstotkih preštetih glasovnic obeta tesna zmaga t. i. oranžnemu taboru predsednika države Viktorja Juščenka in opozicijske voditeljice Julije Timošenko. Največ glasov je sicer pripadlo Stranki regij premiera Viktorja Janukoviča, ki uživa podporo Moskve, vendar pa ji v novem sklicu parlamenta verjetno ne bo uspelo pridobiti večinske podpore. Ukrajinska izdaja ruskega časnika Kommersant je večer pred volitvami poročala, da bi lahko Rusija svoji sosedi znatno zvišala cene plina, če bi se volitve boljše izšle za prozahodni tabor. Ruska družba Gazprom je opozorila, da bo Ukrajini, preko katere poteka dobava 80 odstotkov ruskega plina, namenjenega zahodni Evropi, prekinila dobavo plina, če ta do konca meseca ne bo plačala prek milijarde dolarja dolga. Če dolg ne bo poravnan oktobra, bo Gazprom prisiljen prekiniti dobavo zemeljskega plina ukrajinskim porabnikom, so sporočili iz družbe in navedli, da znaša višina dolga 1,3 milijarde dolarjev oz. 900 milijonov evrov. Gazprom večkrat pozval ukrajinske kolege, naj čim prej poplačajo dolg, a niso povzeli nobenih resnih aktivnosti, je ruska družba zapisala v sporočilu za javnost. Opozorilo je obudilo spomine na dolgotrajen spor glede dobave plina, zaradi katerega je Rusija januarja lani Ukrajini prekinila dobavo in s tem povzročila pomanjkanje plina v zahodni Evropi ter vzbudila dvome o zanesljivosti Rusije kot dobavitelja energije. Gazprom je takrat pojasnjeval, da je želel prekiniti le dobavo Ukrajini in to obtožil za zaprtje dovodnih cevi v zahodno Evropo. Da so zadaj drugi interesi pa so dokazale podobne grožnje Belorusiji in Gruziji, kjer so minulo zimo zaradi prekinitve dobave plina prav tako zmrzovali. Evropska komisija se je na novi plinski spor že odzvala. Obe strani je pozvala, naj poskusita čim hitreje zgladiti spor.	STA,Reuters,Danijela Levpušček	24ur	2007-10-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/umar-napoveduje-sibko-gospodarsko-aktivnost.html	Umar napoveduje šibko gospodarsko aktivnost	gospodarstvo, umar, brezposlenost, gospodarska, rast, banke, banka, kreditiranje, napoved	Umar napoveduje šibko gospodarsko aktivnost Brezposelnost se je od začetka krize skoraj podvojila, brez službe je več kot 110.000 ljudi. Gospodarstvo je v krču, obseg kreditov domačih bank se je lani močno zmanjšal in nič ne kaže, da bo kmalu bolje. V Sloveniji se je šibka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v začetku zadnjega lanskega četrtletja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki ocenjuje, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje. Število brezposelnih se je od oktobra 2008, ko se je kriza začela, skoraj podvojilo. (Foto: Thinkstock) Vse slabše razmere na trgu dela Oktobra se je v Sloveniji med drugim občutno zmanjšala vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih leta 2011 še naprej poslabševale. Konec leta 2011 se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Število delovno aktivnih pa se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 60.000. Banke v vse večjih težavah Novembra je kreditna aktivnost domačih bank stagnirala, v enajstih mesecih leta 2011 skupaj pa se je obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za skoraj 230 milijonov evrov. Opažamo tudi umirjanje zadolževanja podjetij in nefinančnih družb ter krajšanje ročnosti kreditov, kar bi med drugim lahko bila posledica slabše percepcije Slovenije na finančnih trgih, so še poudarili v Umarju. Banke so oktobra nadaljevale z neto odplačevanjem tujih kreditov, ki je v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je za desetino več kot v istem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Banke so tako še okrepile oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki so konec novembra znašale že 780 milijonov evrov, a so bile pri tem po oceni Umarja še premalo restriktivne. Obseg celotnih rezervacij in oslabitev bi namreč konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev (bonitetni razred D in E), pojasnjujejo v Umarju. Slovenija je močno občutila krizo in po napovediih Umarja jo bo tudi v prihodnje. (Foto: Thinkstock) Zaostrile so se tudi razmere na trgih državnih obveznic. Za umiritev razmer so evropski voditelji decembra sprejeli dogovor o fiskalnem paktu, v reševanje razmer pa se je aktivneje vključila tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je poleg nadaljnjega znižanja ključne obrestne mere uvedla ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Na avkciji financiranja za dobo treh let je 523 bankam posodila 489 milijard evrov.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2012-01-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pivovara-ne-sme-prodajati.html	Premoženja Pivovare ne smejo prodajati	pivovarna, laško, pivovara, split, trgovinsko, sodišče, odločba, začasna, združenje, malih, delničarjev, delničar, delnice, odločba, odredba, hrvaška, delavec, nenad, bulović	Premoženja Pivovare ne smejo prodajati Pivovarna Laško ne sme prodajati Jadranske pivovarne, dokler sodišče ne odloči drugače, so sporočili iz Društva malih delničarjev – Skupaj smo močnejši. Jadranska pivovara (Foto: dnevnik.hr) Trgovsko sodišče v Splitu je po zahtevi hrvaškega Združenja malih delničarjev sprejelo začasno odredbo, ki Pivovarni Laško prepoveduje odtujitve, obremenitve ali kakršno koli drugo uporabo in razpolaganje s pravicami iz lastništva celotnega imetja in delnic družbe Jadranska pivovarna, so sporočili iz Društva malih delničarjev – Skupaj smo močnejši. Vsakršno razpolaganje, ki bo v nasprotju z odločbo, ne bo pravno veljavno. Po navedbah malih delničarjev je sodišče ugotovilo, da je zahteva malih delničarjev utemeljena, saj so podali vlogo kot predlagatelji zavarovanja nedenarne terjatve zoper večinskega lastnika družbe, kot nasprotnika zavarovanja. Slednji je v zadnjih sedmih letih odtujil imetje, ki je bilo prodano pod bistveno nižjimi cenami od tržnih, in s protizakonitimi dokapitalizacijami znižal vrednost delnic s 700 na 30 kun nominalne vrednosti. Večinski lastnik je malim delničarjem onemogočil vpogled v nepremičninske kupoprodajne pogodbe in jih prikrajšal pri posredovanju obvestil o poslih družbe, s čimer je kršil tudi pravico do obveščenosti. Združenje malih delničarjev je v preteklosti zoper takšno ravnanje že podalo prijavo Uradu za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala ter hrvaški vladi. Po trditvah predsednika hrvaških malih delničarjev Nenada Bulovića so sprejetju začasne odredbe nasprotovali tako aktualni predstavniki uprave Pivovarne Laško, kakor tudi predstavniki sindikata zaposlenih v Jadranski pivovarni.	Špela Zupan	24ur	2010-03-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-sveta-gostinci-napovedali-stavko.html	Se obeta nova stavka?	stavka, turizem, gostinci, delodajalci, plača	Se obeta nova stavka? Delavci v gostinstvu in turizmu se z delodajalci že skoraj leto dni pogajajo za višje plače. Zdaj se bliža nova stavka. Delavci v gostinstvu in turizmu se z delodajalci že skoraj leto dni pogajajo za višje plače. Zdaj, pred prazničnimi dnevi se bliža nova stavka.	Nataša Markovič	24ur	2007-11-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avtoceste-po-nacrtih.html	Avtoceste po načrtih	avtoceste, gradnja, cesta, dars, sredstva, obnova	Avtoceste po načrtih Predsednik uprave Dars-a je zelo zadovoljen z razvojem in obnovo avtocest za leto 2007. Za obnovitvena dela je v planu za 2008 predvidenih 79 milijonov evrov, medtem ko je bilo lani za ta namen določenih 45 milijonov evrov. Za obnovo vozišč naj bi skladno s predlogom plana namenili 30 milijonov evrov, za varovanje okolja 13 milijonov evrov, 19 milijonov evrov pa za obnovo in nakup dodatne opreme, ki zagotavlja varnost na celotnem sistemu avtocest. Obnovitvena dela se bodo izvajala na celotnem omrežju, predvsem na cestah starejših od 20 let. (Foto: Dare Čekeliš) Realizacija plana razvoja in obnove avtocest za leto 2007 po besedah predsednika uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Rajka Siročiča poteka po načrtih. V prvih osmih mesecih smo na vseh ključnih območjih, razen na odseku Dolenjke, lahko zadovoljni, saj je realizacija večja od predvidene, pravi Siročič in pojasnjuje, da je Dars že pripravil tudi plan za leto 2008. Gre za najobsežnejši plan razvoja in obnove avtocest doslej. Dars je v obdobju od januarja do konca avgusta predvideno realizacijo v Prekmurju prekoračil za 35 odstotkov. Za sedem odstotkov je bil prekoračen plan na območju gorenjske avtoceste, prav tako pa so dosegli ali presegli plan na vseh ostalih avtocestnih območjih, razen na območju Dolenjske. Siročič je povedal, da je realizacija celotnega programa letnega plana razvoja in obnove avtocest: gradnja avtocest, vodenje prometa in nadzora, v prvih osmih mesecih letos večja za tri odstotke. Pri tem je realizacija plana samo na področju gradnje avtocest večja za šest odstotkov. Malo slabše le na Dolenjskem Na Dolenjskem je Dars uresničil le 95 odstotkov načrtovane osemmesečne realizacije, kar Siročič pripisuje težavam zaradi pridobitve okoljevarstvenega soglasja in s tem pridobitvijo gradbenega dovoljenja na avtocestnem odseku pri Trebnjem. Na odseku on Novega mesta proti Zagrebu pa dela po Siročičevih besedah potekajo po planu. Aprila prihodnje leto bo promet stekel po enem pasu, celoten promet pa bo stekel junija 2008. Vsakodnevni prizor na slovenskih avtocestah (Foto: Dare Čekeliš) Celoten obseg del na Pomurki bo ob koncu letošnjega leta, tako Siročič, za 20 odstotkov večji od načrtovanega v letnem planu, na Gorenjki bo večji za tri odstotke, za sedem odstotkov pa bo nižja realizacija na Dolenjki. Celoten avtocestni del bo imel za približno šest odstotkov večjo realizacijo, ob upoštevanju vodenja in nadzora prometa pa bo realizacija večja za dva do tri odstotke, je prepričan Siročič. Avtocestni odsek Šentvid - Koseze julija prihodnje leto Dars je že dal v razpis izgradnjo dvakrat po 80 metrov priključnih predorskih cevi, prek katerih bo omogočena naknadna priključitev Celovške ceste na avtocesto. Investicijska vrednost omenjenega avtocestnega odseka se po Siročičevih zagotovilih ni spremenila in znaša 263 milijona evrov, od tega ocenjena vrednost izgradnje predora Šentvid (s polnim priključkom) 108,5 milijona evrov. Plan razvoja in obnove avtocest za leto 2008 najobsežnejši doslej Samo za gradnjo avtocest je predvidenih približno 800 milijonov evrov, denarni tok za pokrivanje vseh obveznosti je predviden v višini ene milijarde evrov, predvidena je tudi struktura virov: iz namenskih sredstev je predvidenih 17,5 milijona evrov, približno 11 milijonov evrov je kohezijskih sredstev, ostalo pa je del, ki je predviden iz koncesijske dajatve oz. virov prek kreditov in obveznic.	Blaž Jarc,STA	24ur	2007-09-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzava-potrdila-dokapitalizacijo-abanke-in-zamenjala-vecino-nadzornikov.html	Država potrdila dokapitalizacijo Abanke in zamenjala večino nadzornikov	abanka, dokapitalizacija, nadzornik, nadzorniki, menjava	Država potrdila dokapitalizacijo Abanke in zamenjala večino nadzornikov Država je na skupščini Abanke potrdila sklepe o dokapitalizaciji tretje največje slovenske banke v višini 243 milijonov evrov. Ob tem je naknadno na skupščini zamenjala tudi šest od osmih nadzornikov ter namesto njih imenovala tri nove. Država je na današnji skupščini Abanke potrdila sklepe o dokapitalizaciji tretje največje slovenske banke v višini 243 milijonov evrov. Gre za drugi del dokapitalizacije v sklopu ukrepov za krepitev stabilnosti banke. Ob tem je naknadno na skupščini zamenjala tudi šest od osmih nadzornikov ter namesto njih imenovala tri nove. (Foto: Reuters) Država je že decembra lani izvedla prvi del dokapitalizacije Abanke v višini 348 milijonov evrov, ki jih je takrat vplačala v denarju. Tokratni drugi del dokapitalizacije bo država kot edini lastnik skladno s sklepi skupščine izvedla s stvarnim vložkom v obliki državnih obveznic v višini praktično 243 milijonov evrov, ki jih bo prenesla na banko. Simboličnih 56,51 evra pa bo dodala še v denarju. Sklepe je Abanka danes objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze, iz njih pa je razbrati, da se bo osnovni kapital Abanke povečal za en milijon evrov na 151 milijonov evrov. Banka bo pri tem izdala za 100.000 novih delnic, pripadajoči znesek ene delnice v osnovnem kapitalu pa bo znašal 10 evrov. Celoten emisijski znesek novih delnic bo medtem znašal 243 milijonov evrov, kar pomeni, da bo presežek kapitala nad osnovnim po dokapitalizaciji pri 242 milijonih evrov. Pogoj za uspešnost dokapitalizacije je, da država nove delnice vplača pet dni po izvedbi skupščine. Ker ima država sredstva rezervirana, je transakcijo pričakovati zelo hitro. Gre za enega od dodatnih ukrepov za državno pomoč Abanki, ki jih je vlada dokončno odobrila minuli teden. Drugi je prenos sredstev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Vlada je tako že potrdila seznam slabih posojil Abanke za prenos na DUTB, ki predstavlja drugi del dodatnih ukrepov za krepitev stabilnosti banke. Za obveznosti t.i. slabe banke iz obveznic, ki jih bo ta Abanki dala v zameno za prenesene terjatve, pa je država DUTB že izdala poroštvo v višini največ 448,6 milijona evrov. V DUTB, na katero sta premoženje letos spomladi dokončno že prenesli podržavljeni NLB in NKBM, so minuli teden zagotovili, da na prenose slabih terjatev iz Abanke pripravljeni. Začeli naj bi jih tako v najkrajšem možnem času, dokončani pa naj bi bili do januarja prihodnje leto. V skladu z načrtom prestrukturiranja, ki ga je potrdila Evropska komisija, bodo z Abanke na DUTB prenesli terjatve v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oz. 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti. Bruselj je zeleno luč za preostale ukrepe za pomoč Abanki prižgal avgusta. Že decembra lani pa je komisija izdala tudi začasno odločbo, kar je vladi omogočilo, da izvede omenjeni prvi del dokapitalizacije. Banka je takrat prešla tudi v popolno državno last, kot del prestrukturiranja pa so bili odpisani vsi delničarji in imetniki podrejenih lastniških instrumentov. Država je danes sicer naknadno zamenjala šest od osmih nadzornikov tretje največje slovenske banke. Iz nadzornega sveta je tako odpoklicala Aleša Aberška, Vladimirja Miša Čeplaka, Aljošo Uršiča, Snežano Ĺ ušteršič, Franca Strajnarja in Kristino Ano Dolenc. Namesto njih je za nadzornike imenovala Blaža Ĺ terka, Barbaro Kuerner Čad in Marka Garbajsa, v nadzornem svetu pa ostajata predsednik Janko Gedrih in njegov namestnik, sicer predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar. Skupščina je potrdila tudi spremembe statuta, ki velikost nadzornega sveta zmanjšujejo s sedem do devet članov na pet članov, poleg tega pa določa še nekatere nove pogoje za opravljanje nadzorniške funkcije.	STA	24ur	2014-10-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-izgubila-arbitrazo-zaradi-neka.html	Milanović: Slovenija na koncu izgubi vsak spor z nami	slovenija, hrvaška, arbitraža, nek, elektrika, dobava, odškodnina	Milanović: Slovenija na koncu izgubi vsak spor z nami Slovenija je izgubila arbitražni postopek zaradi nedobavljene električno energijo Hrvaški iz Neka v obdobju od 1. julija 2002 do 19. aprila 2003. To naj bi skupaj zneslo več kot 40 milijonov evrov. Cerar je neprijetno presenečen nad odločitvijo. Milanović pa pravi: Slovenija na koncu izgubi vsak spor z nami. Slovenija mora zaradi nedobavljene električne energije Hrvaški iz Neka v obdobju od 1. julija 2002 do 19. aprila 2003 hrvaškemu partnerju HEP plačati več kot 40 milijonov evrov. Tako je po šestih letih pravdanja zaradi višine odškodnine odločil Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu. ICSID je sicer junija 2009 odločil v korist Hrvaške, od takrat pa se je spor vrtel o višini odškodnine, ki jo mora Slovenija plačati hrvaški družbi Hrvatska elektroprivreda (HEP) zaradi kršitve dogovora o dobavi elektrike iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek). ICSID je v odločitvi, ki jo je sprejel v četrtek in je objavljena na spletni strani centra, zapisal, da mora Slovenija HEP plačati zaradi kršitve dogovora o dobavi elektrike plačati 19,987 milijona evrov. Poleg tega mora povrniti tudi obresti od 1. julija 2002 do dneva poplačila, in sicer polletno po obrestni meri Euribor + dva odstotka. Hkrati mora Slovenija plačati stroške postopka v višini 10 milijonov dolarjev s pripadajočimi obresti od dneva sodbe, torej 17. decembra, do dneva plačila, ravno tako polletno po obrestni meri Euribor + dva odstotka. Po poročanju hrvaške javne televizije HRT naj bi to skupaj zneslo več kot 40 milijonov evrov. (Foto: Damjan Žibert) Cerar neprijetno presenečen nad odločitvijo Premier Miro Cerar je neprijetno presenečen nad odločitvijo arbitražnega tribunala. Gre za precej visoka finančna sredstva. Čeprav je bilo zahtevku ugodeno samo delno, bo Slovenija očitno morala plačati visok znesek. To je huda obremenitev za proračun v situaciji, za katero vemo, da je še vedno zahtevna, je dejal premier. Minister za finance Dušan Mramor se v sodelovanju z drugimi ministrstvi po Cerarjevih besedah že sooča s položajem in išče rešitve. To je še ena stvar, ki dokazuje, kako smo v preteklosti marsikdaj ravnali nepremišljeno in kako se je nakopičilo polno stvari, s katerimi se zdaj moramo soočiti, jih prebroditi, da bomo lahko Slovenijo popeljali na pot trajnostnega razvoja, je še izpostavil. Zato je po premierjevih navedbah pomembno, da ne ponavljajo napak, da odgovorno gospodarijo in da ne povzročajo prihodnjim generacijam tega, kar so prejšnje generacije povzročile sedanjim. Z zadevo se moramo soočiti odgovorno. Našli bomo rešitev, je sklenil premier. Milanović: O čemer koli se sprejo z nami, na koncu izgubijo Hrvaški premier Zoran Milanović je o odločitev komentiral z besedami, da Slovenija na koncu izgubi vsak spor s Hrvaško. O čemer koli se sprejo z nami, na koncu izgubijo, je dejal. Najljubši je bil Hrvaški po Milanovićevih besedah spor glede Ljubljanske banke, saj je šlo resnično za rop zasebnega premoženja tisoče Hrvatov. Na koncu je presodilo sodišče za človekove pravice. To je pravica. Počasna, a dosegljiva, je še dodal hrvaški premier po koncu dvodnevnega vrha EU v Bruslju. Spomnimo HEP je pri ICSID arbitražni postopek sprožil novembra 2005, ker da Slovenija Hrvaški v obdobju od 1. julija 2002 do 19. aprila 2003 ni dobavljala elektrike iz Neka in je zato zahtevala odškodnino. Slovenija je v postopku poudarjala, da je HEP v letu 2002 dvakrat ponudila električno energijo iz Neka, kar pa je HEP obakrat zavrnil. Slovenski odvetniki preučujejo odločitev in izdelujejo natančne izračune Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič sodbe danes ob robu delovnega obiska na mariborskem letališču ni želel komentirati, potrdil je le, da so bili z zadevo seznanjeni v četrtek in da vse skupaj še preučujejo odvetniki. Hkrati še izdelujejo natančne izračune, koliko bo potrebno plačati. Hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je medtem danes izrazil zadovoljstvo zaradi izida arbitražnega postopka v Washingtonu. To je dokaz, da je Slovenija ravnala protipravno in bo morala izplačati 40 milijonov evrov hrvaškemu elektrogospodarstvu. Pokazalo se je tudi, da lahko zaščitimo hrvaška strateška podjetja in strateške nacionalne interese z arbitražnim postopkom, če že ne obstaja nobena druga možnost, je izjavil Vrdoljak. Poudaril je, da gre za prvo zmago Hepa ter da poteka še nekaj zelo atraktivnih arbitražnih postopkov, za katere je prepričan, da bodo rešeni v prid Hrvaški. Hrvaška namreč vodi več postopkov na različnih arbitražnih sodiščih z madžarskim Molom zaradi spora o poslovanju in upravljavskih pravicah v Ini. Enega je proti Ini sprožilo tudi madžarsko podjetje, prav tako na ICSID.	STA,M.M.	24ur	2015-12-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriterij-najnizje-cene-programiran-nateg.html	Kriterij najnižje cene ,programiran nateg,	gradbeništvo, gradbeniki, podizvajalci, težave, podpora, država, vlada, obrtna, zbornica	Kriterij najnižje cene programiran nateg Velika gradbena podjetja, ki so se znašla v stečaju oziroma prisilni poravnavi, so zapustila veliko breme obveznosti podizvajalcem in dobaviteljem. Zaradi minimalnega poplačila več stotim grozi stečaj, zaposlenim pa izguba zaposlitve. Pomagajte nam, sicer nas bo propadlo več sto, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pozval predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri Podjetniško trgovski zbornici Mirko Požar. Velika gradbena podjetja, ki so se znašla v finančnih težavah, podizvajalcem in dobaviteljem zapuščajo od 400 do 500 milijonov obveznosti, je povedal. Gradbeniki smo dobesedno pred sesutjem, je opozoril tudi predsednik Zbornice gradbeništva pri GZS Branko Selak in ugotovil, da se govori le o težavah velikih gradbenih podjetij, premalo pa o podizvajalcih. Ko se bo sesul vrh, bo potegnil za seboj bistveno več, kot si v tem trenutku predstavljamo, je napovedal. Protest podizvajalcev pred dvorano Stožice (Foto: Aljoša Kravanja) Kar se trenutno dogaja v gradbeništvu in z njim povezanih panogah, je po besedah generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča najbolj evidenten dokaz največjih težav slovenskega gospodarstva v tem trenutku. Na GZS ne dvomimo, da bo slovensko gospodarstvo v letošnjem letu prišlo do dna, je ocenil Hribar Milič in posvaril, da so podjetja z velikimi terjatvami do svojih dolžnikov nemočna, dolžniki nimajo sredstev za izpolnitev obveznosti, naročil primanjkuje, zmogljivosti so bistveno večje od trenutnega povpraševanja. A vlada predlogom gospodarstva ni prisluhnila. Požar je med konkretnimi predlogi vladi naštel triletno ukinitev obdavčitve dobička podizvajalcev in dobaviteljev tistih velikih gradbenih podjetij, ki so v stečaju oziroma prisilni poravnavi, delno ukinitev obdavčitve plač zaposlenih ter pomoč pri subvencioniranju obrestnih mer in zavarovanjih. Če država ne bo nič konkretnega naredila, bomo čez pol leta preštevali število propadlih podizvajalcev, je opozoril. Največji problem v tem trenutku je, da ni poslov, je ugotovil Selak. Zagnati je treba domačo potrošnjo, treba je iti v infrastrukturne projekte, je pozval. Gradbena podjetja se zavedajo, da bodo morala zmanjšati število zaposlenih, a del gradbeništva je treba preusmeriti tudi na tuje trge, pri čemer Selak pričakuje podporo države. (Foto: POP TV) Če ne bo investicij, bo prihodnost gradbeništva res črna, se je strinjal sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Število zaposlenih v slovenskem gradbeništvu v zadnjem času upada. Trenutno ima približno 70.000 zaposlenih, s to panogo pa je povezanih še 11 drugih dejavnosti. Kriterij najnižje cene pri oddaji javnih naročil se zdi sogovornikom neustrezen. Država naj iz zakona o javnih naročilih izključi kriterij najnižje cene, je pozval Selak in dodal: Najnižja cena pomeni tudi najnižjo kakovost. Požar pa je kriterij najnižje cene označil za programiran nateg . Če material stane deset enot, ti pa projekt prodaš za sedem enot, pomeni, da tega materiala ne boš plačal, je pojasnil. Nasprotujejo tudi prisilni poravnavi. Prisilna poravnava je za nas majhne legalna kraja, je dejal predsednik Sekcije gradbincev pri OZS Franc Bukovec. Kot je pojasnil, nimajo možnosti odločati o ničemer, saj jih nihče ničesar ne vpraša, zaradi česar so postavljeni pred izvršena dejstva, ki pogosto pomenijo tudi zaprtje obrti. Zloma slovenske gradbene operative ne more nihče več preprečiti, pa je bil prepričan Samo Medved iz Združenja za svetovalni inženiring pri GZS. Poleg tega, da bo propadlo veliko število podjetij in se bo povečalo število brezposelnih, bo slovensko gradbeništvo ostalo tudi brez referenc, da si najde delo na tujih trgih, je dejal. Prišlo bo tudi do padca sposobnosti slovenskega gradbeništva za izvedbo velikih projektov na domačem trgu, ko bo do njih prišlo.	STA,Tanja Volmut	24ur	2011-01-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oci-a-smo-bogati-ne-sine-se-prebite-pare-nimamo.html	Kako otroku dopovedati, da nimate denarja za počitnice?	otroci, vprašanja, odgovori, denar, varčevanje	Kako otroku dopovedati, da nimate denarja za počitnice? Če imate otroke, potem veste, da prej ali slej postavijo tudi kakšno popolnoma nedolžno otroško vprašanje o denarju, ki pa starše neredko popolnoma vrže iz tira. Otroška radovednost ne pozna meja. Tudi pri denarju ne! Si predstavljate štiriletnico, ki prikoraka iz vrtca in od staršev jezno zahteva, da ji povedo, zakaj pa oni nimajo počitniške hišice ob morju kot Nikovi starši? Morda se komu zdi smešno, a večinoma starši vsaj prvi trenutek pogosto ne vedo, kaj reči, potem pa se skušajo izmotati z nečim, kar je vsaj približno podobno odgovoru ali otroka zamotijo s čim drugim. Napaka. Stokovnjaki namreč priporočajo, da starši otroka čim prej začnejo uvajati v svet denarja, saj bo tako znal z njim ravnati prej in bolje. Še težje je staršem, ki se morajo soočati z dejstvom, da so družinske finance zaradi brezposelnosti ali bolezni kar na enkrat opustošene. Mnogi pred otroki realnost skrivajo in si dobesedno trgajo od ust , a otrokom s tem v resnici ne delajo usluge. Preberite, zakaj in kako otroku povedati, da nimate za počitnice in druge dobrote , kako odgovarjati na druga radovedna otroška vprašanja o denarju in kaj reči otroku, ki vam predlaga, da prazno sobo ali stanovanje kar oddate brezdomcu.	Natalija Švab	24ur	2010-07-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/slovenski-bdp-v-tretjem-cetrtletju-nazadoval-za-0-6-odstotka.html	Slovenski BDP v tretjem četrtletju nazadoval za 0,6 odstotka	surs, statistični, urad, bdp, inflacija	Slovenski BDP v tretjem četrtletju nazadoval za 0,6 odstotka Slovenski BDP se je v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,6 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa so se novembra znižale za 0,1 odstotka. To je tretja deflacija v tem letu. Inflacija na letni ravni je novembra znašala 1,3 odstotka. (Foto: Thinkstock) V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,6 odstotka, je objavil statistični urad. V prvih devetih mesecih letos je bil obseg BDP za 2,2 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem stagniral, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa se je zmanjšal za 1,3 odstotka. Slovenija imela tretjo deflacijo v tem letu Cene življenjskih potrebščin so se novembra znižale za 0,1 odstotka. To je tretja deflacija v tem letu. Inflacija na letni ravni je novembra znašala 1,3 odstotka. K znižanju cen v novembru so prispevale predvsem nižje cene v skupinah sadje, naftni derivati ter telefonske in internetne storitve. Sadje je bilo novembra za 5,1 odstotka cenejše kot oktobra, telefonske in internetne storitve za 2,1 odstotka, goriva in maziva pa za 1,1 odstotka. Na drugi strani so mesečno rast cen zvišale cene v podskupini oblačila (ta so se podražila za tri odstotke). Novembra so se opazneje podražili tudi rezervni deli za avtomobile (za 3,6 odstotka).	STA	24ur	2013-11-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-do-cenejse-elektricne-energije.html	Kako do cenejše električne energije?	Kako, do, cenejše, električne, energije, pr, sporočilo, tanja, macedoni	Kako do cenejše električne energije? Do konca tega leta se resnično splača zamenjati dobavitelja električne energije. GEN-I vam poleg najnižjih cen električne energije, v prvem mesecu izda račun za samo en evro! Izračun je enostaven: če plačujete na primer 51 evrov na mesec za električno energijo in vse ostale stroške, vam GEN-I podari 50 evrov. »Bolj se seveda splača večjim porabnikom, vendar je tudi za gospodinjstva z manjšo porabo dolgoročno prihranek kar velik,« meni dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, in doda, da se prestop h GEN-I splača tudi manjšim poslovnim odjemalcem, ki dobijo za cel mesec električno energijo zastonj (plačajo torej le ostale stroške, ne pa tudi same energije). Kakšen je postopek zamenjave dobavitelja, koliko časa traja in ali lahko ostanemo brez elektrike? Ne, v nobenem primeru ne more vaše gospodinjstvo ali obrt ostati brez električne energije. Zamenjava je popolnoma preprosta, saj vam vzame le pet minut časa. Poiščite zadnji račun za elektriko, pokličite na 080 15 58 ali oddajte obrazec na pocenielektrika.si. Čez dva do tri dni boste prejeli pogodbo, ki jo podpisano vrnete in s tem je za vas postopek zamenjave dobavitelja električne energije končan. Če oddate zahtevek za zamenjavo do desetega v mesecu, boste lahko že s prvim dnem naslednjega meseca odjemalec GEN-I. Kako ugotoviti, kateri dobavitelj električne energije se najbolj splača? Na brezplačni številki 080 15 58 bodo to z veseljem storili za vas. Le poiščite vaš zadnji račun za elektriko in pokličite. Splača pa se preveriti tudi na primerjalniku cen Agencije Republike Slovenije za energijo na agen-rs.si. Lahko preklopim na GEN-I ne glede na to, v kateri občini sem? Seveda, GEN-I popolnoma nemoteno in zanesljivo dobavlja električno energijo po celi Sloveniji, je pa tudi mednarodni trgovec, ki deluje na 14 tujih trgih od Dunaja do Aten. Izkoristite izjemno priložnost in si še danes zagotovite cenejšo elektriko na pocenielektrika.si. Video	T.M.	24ur	2010-12-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-en-pohistveni-obrat-koncal-kot-hisa-duhov.html	Še en pohištveni obrat končal kot hiša duhov	stečan, dom, oprema, cerkno, delavci, delovne, knjižice	Še en pohištveni obrat končal kot hiša duhov Orodje v podjetju Dom oprema v Cerknem stoji nedotaknjeno, 50 delavcev pa je brez delovnih knjižic. Na zavod ne morejo, ker sodišče o stečaju še ni odločalo. Pristojna sodnica je namreč odsotna. NA	Kristina Hacin	24ur	2011-01-06 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ne-zamudite-dnevov-slovenskih-zeleznic-med-4-in-7-junijem.html	Ne zamudite dnevov Slovenskih železnic med 4. in 7. junijem!	oglas, oglasno, sporočilo, pr, sporočilo, slovenske, železnice	Ne zamudite dnevov Slovenskih železnic med 4. in 7. junijem! Slovenske železnice tako med 4. In 7. junijem svojo dejavnost prvič predstavljajo pod imenom Dnevi Slovenskih železnic. Dejavnost Slovenskih železnic je neločljiv del življenja številnih prebivalcev Slovenije in pomemben del slovenske logistike. V zadnjih letih skupina Slovenske železnice z razvojem novih storitev po meri uporabnikov nenehno izboljšuje svoje poslovne rezultate, obenem pa ne gre pozabiti, da so delavci Slovenskih železnic z velikimi napori v izredno kratkem času spet vzpostavili promet po februarski naravni katastrofi, a je vprašanje dokončne sanacije poškodovanih odsekov še vedno odprto. V štirih dneh se bodo zvrstili različni dogodki, med drugim tudi ustvarjalne delavnice v Železniškem muzeju Slovenskih železnic v soboto, 7.6. Polni programov dogodkov med 4. in 7.6. si lahko ogledate v priponki! Dogodki so namenjeni potnikom Slovenskih železnic, širši javnosti ter poslovnim partnerjem. Dnevi Slovenskih železnic bodo hkrati nosili tudi tudi dobrodelno noto, tako ne zamudite priložnosti za pogovor o problematiki železniškega sektorja v Sloveniji, sklepanje novih poslov ali seznanjanje z delom družbe skupine Slovenske železnice. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!	T.A.	24ur	2014-05-27 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tecaji-malce-visje.html	Tečaji malce višje	borza, delnice, tečaj, delnica, trgovanje, indeks, zvišanje	Tečaji malce višje Na ljubljanski borzi je borzni indeks SBI 20 končal pri 7451,48 točke, kar je 1,13 odstotka več kot dan prej. Po pocenitvi prav vseh pomebnejših delnic na ljubljanski borzi, danes na borzi bolj optimistično. Delniški indeks SBI 20 je v torek zabeležil najnižjo vrednost v zadnjem letu. Najbolj so se tokrat pocenile delnice Term Čatež, Petrola, Mercatorja in Istrabenza. (Foto: Dare Čekeliš) Najbolj so na vrednosti pridobile delnice Luke Koper (4,34 odstotka na 56,69 evra), Gorenja (3,85 odstotka na 30,74 evra), Petrola (2,91 odstotka na 472,44 evra), Telekoma Slovenije (2,58 odstotka na 231,44 evra) in Iskre Avtoelektrike (2,04 odstotka na 50,00 evrov). Na vrednosti so največji padec zabeležile delnice Žita, in sicer so se pocenile za 2,11 odstotka na 221,73 evra. Pozitivno so trgovanje končale tudi delnice Intereurope (1,40 odstotka na 28,93 evra), Istrabenza (0,87 odstotka na 77,28 evra) NKBM (0,51 odstotka na 29,70 evra), izgubile pa so delnice Save (odstotek na 376,13 evra) in Krke (0,72 odstotka na 81,88 evra). Promet z delnicami Krke je bil najvišji na borzi, dosegel je 7,52 milijona evrov. Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri 7451,48 točke, kar je 82,99 točke oz. 1,13 odstotka več kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 15,69 točke oz. 0,97 odstotka na 1629,68 točke. Dnevnik: Izginilo šest milijard Vrednosti delnic na Ljubljanski borzi so se v le dveh dneh v povprečju pocenile za skoraj desetino, od začetka leta pa že za več kot 35 odstotkov. Črni oblaki so se nad borzo začeli zgrinjati na zadnji dan poletnih počitnic, ko smo zabeležili najvišje vrednosti, je zapisal Matjaž Polanič v Dnevniku. Do torka so se vrednosti delnic znižale že za 40 odstotkov. Od začetka letošnjega leta so vlagatelji na naši borzi izgubili že več kot šest milijard evrov oziroma okoli 3.000 evrov na vsakega Slovenca. Kdaj bo negativne korekcije konec, ni mogoče napovedati, vse več analitikov pa napoveduje nadaljevanje padcev borznih tečajev. Vlagatelji sicer lahko pozabijo na dnevno dogajanje in čakajo, da najhujše mine, delnice kljub splošnemu pesimizmu še dokupijo ali pa prodajo vse, ne glede na ceno.	STA	24ur	2008-04-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/eden-najbolj-uporabljanih-herbicidov-najbrz-povzroca-raka-syngenta-medtem-spet-pokazala-vrata-monsantu.html	Ena glavnih sestavin herbicidov najbrž povzroča raka. Syngenta medtem (spet) pokazala vrata Monsantu	monsanto, syngenta, škropivo, 2, 4-d	Ena glavnih sestavin herbicidov najbrž povzroča raka. Syngenta medtem (spet) pokazala vrata Monsantu Vse več aktivnih snovi v škropivih organizacije, ki se ukvarjajo z varovanjem zdravja, uvrščajo na sezname potencialno škodljivih. Njihovi proizvajalci medtem vztrajajo, da so tako pomembne za kmetijsko pridelavo, da jih ne bi smeli omejevati. (Foto: Thinkstock) Da je 2,4-diklorofenoksična kislina, znana kot aktivna sestavina herbicidov 2,4-D najbrž vse prej kot zdravju neškodljiva, je že dolgo predmet debate. Ĺ e posebej v Evropi, kjer je Evropska agencija za varnost hrane bila zaprošena, da ponovno oceni varnost uporabe te snovi. Nov dokaz, da tveganje najbrž ni zanemarljivo, je odločitev Svetovne zdravstvene organizacije, da 2,4-D doda na seznam potencialno rakotvornih snovi. To je sicer stopnjo nižje od verjetno kancerogena snov , a dve kategoriji višje kot snov najbrž ni kancerogena . Odločitev so še posebej težko pričakovali v ZDA, kjer se bije boj med tistimi, ki menijo, da bi morali uporabo 2.4-D omejiti in prehrambeno industrijo, ki trdi, da je herbicid pomemben za pridelavo, zato ga ne bi smeli omejevati. V ZDA, kjer cveti uporaba škropiv, je to že druga odločitev proti njihovim aktivnim sestavinam, potem ko je marca padla sodba, da je potencialno kancerogen tudi glifosat - ključna sestavina Monsantovega škropiva Roundup. Odločitev glede 2.4-D je prišla kmalu potem, ko je družba Dow AgroSciences poslala na trg nov herbicid, v katerem sta obe omenjeni sestavini - tako 2,4-D kot glifosat. V podjetju še naprej trdijo, da je izdelek kvaliteten, sklicujejo se na lastne študije, po katerih povezava z rakom ni statistično pomembna. 2,4-D je svet spoznal leta 1945, od takrat pa pa široko uporabljajo za zatiranje plevela v kmetijstvu, gozdarstvu in celo na urbanih področjih. Prepovedi uporabe v ZDA sicer kljub novim spoznanjem ne pričakujejo, zaskrbljeni pa so tudi v Evropi, še posebej zaradi pogajanj o TTIP med Evropo in ZDA. Medtem ko zagovorniki sporazuma trdijo, da bo nadzor nad kemikalijami ostal enak, se namreč nasprotniki bojijo prihoda ameriških praks, po katerih je za razliko od evropskih potrebno dokazati, da je nekaj nevarno, šele nato sledi umik. Medtem ko Evropa najprej zahteva dokaz varnosti. Prevzemna ponudba prenizka Si bo pa najbrž marsikdo oddahnil ob novici, da je švicarska Syngenta AG zavrnila 45 milijard dolarjev težko prevzemno ponudbo Monsanta. Menijo, da bi jim prevzem, ki menda tudi podcenjuje vrednost družbe, prinesel težave, poroča Wall Street Journal. V Monsantu so zatrdili, da bi to družbama prineslo vzajemne koristi . Veliko pa je bilo ljudi, ki so se vprašali, kaj bi takšna združitev prinesla. Popolno monopolno obvladovanje kmetijske pridelave, pravijo, saj bi se združila dva že tako velika monopolista - proizvajalec semen in proizvajalec škropiv in gnojil.	Natalija Švab	24ur	2015-06-23 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/odpusceni-kar-preko-novice-na-reutersu.html	Odpuščeni kar preko novice na Reutersu!	reuters, novica, zaposlitev, odpuščanje	Odpuščeni kar preko novice na Reutersu! Izguba službe je vedno neprijetna in način, kako do vas pride novica o tem, je zelo pomemben. Kaj pa, da bi izvedeli, da boste odpuščeni, kar preko novice, objavljene na Reutersu? Delavci banke so novico izvedeli kar iz medijev namesto od svojih nadrejenih. (Foto: Reuters) Milijoni po svetu dnevno prejemajo obvestila in novice agencije Reuters. Prav posebno novico pa so prejeli uslužbenci večje ameriške banke. Eden od uslužbencev je povsem po naključju izvedel, da bo večja ameriška banka odpustila kar celoten oddelek. Skrivno informacijo je nezadovoljen uslužbenec prenesel kar na Reuters, kjer so informacijo objavili, in vsi zaposleni so v novicah zasledili, kaj jih čaka. Banka, ki je z novico želela počakati, da se popolnoma pripravijo, je bila nad novico bolj presenečena kot odpuščeni delavci. Seveda se je novica o odpuščanju razpasla v trenutku in že se obetajo velike tožbe, ki bodo banko stale precej več kot odpravnine, ki bi pripadale odpuščenim delavcem. Kaj če bi vas odpustili kar z dokumentom na skupnem serverju, ki bi ga poimenovali Silvija-odpuščenasi.doc? Preberite o najbolj groznih načinih odpuščanja, ki so se jih domislili neprijazni delodajalci! Kaj vse si šefi izmislijo ...	Natalija Švab	24ur	2010-11-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spodbudna-gospodarska-rast.html	Spodbudna gospodarska rast	gospodarstvo, rast, bruto, domači, proizvod, bdp	Spodbudna gospodarska rast Gospodarska rast na letni ravni znaša 6,3 odstotka, s čimer smo še vedno v enem najuspešnejših obdobij v zadnjih 15 letih. Iz državnega statističnega urada so sporočili, da je bil v prvih devetih mesecih letos obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v primerjavi z enakim obdobjem lani realno višji za 6,5 odstotka. Vodja sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren je namreč povedala, da je rast še vedno višja od povprečja in ena najvišjih v zadnjih 15 leti. V devetih mesecih se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 nominalno zvišal za 10,7 odstotka. (Foto: Reuters) Rast izvoza je ostala na visoki ravni, izvoz pa je tako ostal eden glavnih generatorjev gospodarske rasti. Skupni izvoz blaga in storitev je bil v tretjem četrtletju realno za 15,8 odstotka višji kot pred letom, kar je ena izmed najvišjih rasti v zadnjih desetih letih, je navedla Hrenova in dodala, da je izvoz v tretjem četrtletju h gospodarski rasti prispeval 10,5 odstotne točke. Podobno se je gibala tudi rast uvoza. Rast uvoza se še naprej povečuje, v tretjem četrtletju je bil uvoz realno za 17,4 odstotka višji kot pred letom in zabeležil eno najvišjih povečanj v zadnjih letih. Po petih četrtletjih visokih gospodarskih rasti na Umarju pričakujejo ugodne podatke tudi za celo leto. Kot je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle, ohranjanje rasti bruto domačega proizvoda na visoki ravni tudi tretjem četrtletju kaže, da bo letošnja gospodarska rast višja, kot smo pričakovali še jeseni. Skupne bruto investicije so bile v tretjem četrtletju za 19,4 odstotka višje kot v tretjem četrtletju lani. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 17,7 odstotka, od tega investicije v gradbene objekte za 22,5 odstotka, investicije v opremo in stroje pa za 10 odstotkov. Pozitiven prirast zalog Končna potrošnja se je povečevala z bolj umirjenimi stopnjami in raste počasneje od BDP. Potrošnja gospodinjstev je bila za 2,7 odstotka višja kot pred letom, kar pomeni nadaljevanje počasnejše rasti. Nižje kot lani so bile tudi stopnje rasti izdatkov države za končno potrošnjo. Na rast domačega trošenja, ki je ostalo podobno kot v predhodnih četrtletju, je še vedno vplivala hitra rast investicij. V tretjem četrtletju je bila 7,4-odstotna. Visoka je ostala tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Skupna dodana vrednost se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim realno povečala za 6,2 odstotka. Najvišji porast dodane vrednosti je bil že peto četrtletje zapored v dejavnosti gradbeništva (16,8 odstotka letno). Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih pa je ostala približno enaka. Razmere v gospodarstvu so dobre Tako vsaj po navedbah Hrenove potrjujejo podatki o visoki rasti zaposlenosti. V tretjem četrtletju je skupna zaposlenost znašala 969.700 oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot v enakem četrtletju lani. Okrepitev gospodarske rasti je predvsem posledica nadaljevanja ugodnih izvoznih gibanj in manjše okrepitve rasti zasebne in državne potrošnje. Ti ostajata zmerni in nižji kot v povprečju leta 2006, je povedala namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Marijana Bednaš. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je bil v tretjem četrtletju za 1,6 odstotka višji kot v drugem ter za 6,3 odstotka višji kot v tretjem četrtletju lani. Nominalno je BDP v tretjem četrtletju znašal 8,715 milijarde evrov, kar je za 10,7 odstotka več kot pred letom.	STA	24ur	2007-12-10 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avtomobilov-bo-se-manj.html	Avtomobilov bo še manj	fiat, renault, hyundai, bmw, nissan, ford, daimler	Avtomobilov bo še manj Po Fordu, Fiatu, Renaultu in Daimlerju sta zmanjšanje proizvodnje avtomobilov napovedala še Nissan in Hyundai. Največji svetovni avtomobilski proizvajalci nadaljujejo z napovedmi zmanjšanja svoje proizvodnje. V teh dneh so tovrsten ukrep napovedali v japonskem Nissanu, južnokorejskem Hyundaiju in ameriškem Fordu. Nissan Motor bo na Japonskem zmanjšal proizvodnjo večjih in luksuznih avtomobilov, namenjenih za izvoz v ZDA. Za to so se odločili zaradi upadanja povpraševanja v največjem gospodarstvu na svetu. Poleg tega razmišlja o ukinitvi okrog 2000 začasnih delovnih mest. (Foto: Reuters) Tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec bo znižal proizvodnjo luksuznih vozil infinity ter športnih terencev murano in rogue za skupno 65.000 avtomobilov v času od novembra do marca. S tem se bo skupna Nissanova proizvodnja vozil na Japonskem v poslovnem letu, ki se konča marca, znižala za 4,7 odstotka. Hyundai Motor namerava zmanjšati proizvodnjo v svoji tovarni Montgomery v ZDA. V podjetju Hyundai Motor Manufacturing Alabama bodo do konca leta tako zmanjšali proizvodnjo – 11 dni bo celo mirovala. Omenjena tovarna, ki je začela obratovati maja 2005, proizvaja vozila sonata in santa fe. (Foto: Reuters) V zadnjem mesecu so omejitev proizvodnje napovedali številni večji avtomobilski proizvajalci v Evropi – BMW, Daimler, Opel in druge evropske podružnice ameriškega General Motorsa, Fiat ter Renault.	STA	24ur	2008-10-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/banka-slovenije-napoveduje-dvoodstotni-padec-bdp.html	Banka Slovenije napoveduje dvoodstotni padec BDP	slovenija, inflacija, bdp, inflacija, banka, slovenije, marko, kranjec	Banka Slovenije napoveduje dvoodstotni padec BDP Slovenija bo po najnovejših napovedih Banke Slovenije letos zabeležila kar dvoodstotno zmanjšanje obsega gospodarskih aktivnosti. Po napovedih Banke Slovenije naj bi inflacija letos dosegla 0,4 odstotka, prihodnje leto pa 1,8 odstotka. (Foto: Dare Čekeliš) Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je ob predstavitvi marčnega poročila o cenovni stabilnosti poudaril, da smo v obdobju izjemne negotovosti. Negotovost po njegovih besedah izhaja iz zunanjega okolja, prihodnjih ukrepov politike in obnašanja ekonomskih agentov v gospodarstvu. Okolje se spreminja dnevno, je opozoril guverner. „Letos lahko pričakujemo precejšen padec gospodarskih aktivnosti, ki bi se sicer lahko umiril v letu 2010, a tega ne moremo z gotovostjo napovedovati,“ pravijo na Banki Slovenije. Po napovedih Banke Slovenije naj bi inflacija letos dosegla 0,4 odstotka, prihodnje leto pa 1,8 odstotka. Zaposlenost naj bi se letos zmanjšala za 2,6 odstotka. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec (Foto: POP TV) Padec investicij, izvoza ter uvoza Po mnenju slovenske centralne banke bo slovensko gospodarstvo še naprej pod velikim vplivom domačih stroškovnih pritiskov, kar neposredno vpliva na slovensko konkurenčnost. Opazen bo precejšen padec investicij (–10,2 odstotka), izvoz naj bi se znižal za sedem odstotkov, uvoz pa za 7,9 odstotka. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance naj bi se letos glede na leto 2008 popravil. V teh razmerah je po Kranjčevih besedah treba delovati na treh področjih. Prvo je makroekonomsko področje, ki zadeva vlogo javnih financ, proračuna in države, drugo področje se nanaša na strukturne ukrepe, predvsem na področju zdravstva, izobraževanja in gospodarskih javnih služb, tretje področje pa so mikroekonomski ukrepi, usmerjeni v podjetniško fleksibilnost in inovativnost v iskanju novih trgov in tehnologij.	STA,Barbara Golub	24ur	2009-04-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bizarne-pisarne-ki-pospesujejo-delovno-vnemo.html	Bizarne pisarne, ki pospešujejo delovno vnemo!	bizarne, pisarne, služba, delovno, okolje	Bizarne pisarne, ki pospešujejo delovno vnemo! Prihodnost je zadela tudi delovne prostore. Mnogi so prepričani, da so prav močne barve in nenavadno pohištvo tisto, kar naši možgani potrebujejo, da bi delali bolje in hitreje. Je morda kdo ukradel hišico velikonočnega zajčka? Ne. Tukaj nove spletne rešitve iščejo zaposleni pri Googlu. Le kaj narediti, da bodo delali hitreje in bolje? Takšne misli vsak dan prevevajo marsikaterega nadrejenega. Ena izmed najbolj modnih rešitev ta hip? Preureditev pisarne v moderno talilnico dobrih idej. Mnogi se muzajo, da s tem služijo predvsem arhitekti in drugi pohištveni guruji, a najbolj nenavadne pisarne poste našli prav v najuspešnejših podjetjih, kot so Google, Facebook, Bloomberg, glasbeni založbi Virgin in Sony ter mnogih drugih. Preverite, kakšna delovna mesta nas najverjetneje čakajo v prihodnosti. Bi tudi vi bolje delali v pisarni-jajcu , kar na postelji, morda v čolnu ali kakšni drugi nenavadni stvari ? Tukaj ustvarjajo arhitekti družbe Selgas Cano. Zgradbo so postavili v Madridu v Španiji. Vsekakor ne dvomimo, da je strankam že takoj jasno, da tukaj ni pravi kraj za tradicionalno arhitekturo.	Natalija Švab	24ur	2010-04-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/dela-za-gradbince-se-vedno-ni.html	Dela za gradbince (še vedno) ni	gradbena, dela, gradbeništvo, gradbinec	Dela za gradbince (še vedno) ni Vrednost avgusta opravljenih gradbenih del je bila za slab odstotek višja kot julija, vendar pa se je v primerjavi z avgustom lani zmanjšala za skoraj 15 odstotkov. Glede na povprečje za leto 2005 je bila vrednost teh del še vedno nižja za blizu 42 odstotkov, je danes objavil državni statistični urad. Vrednost gradbenih del glede na leto prej pada. (Foto: Thinkstock) Avgusta se je povečala le vrednost gradbenih del na stavbah, in sicer za 4,4 odstotka, medtem ko se je na gradbenih inženirskih objektih zmanjšala za 0,4 odstotka. Medtem pa se je v letni primerjavi zmanjšala tako vrednost gradbenih del na stavbah (za 13 odstotkov) kot tudi na gradbenih inženirskih objektih (za 15,7 odstotka), so še izračunali statistiki.	STA	24ur	2012-10-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nov-avto-po-najnizji-ceni.html	Nov avto po najnižji ceni!	avto, cena, denar, najcenejši, chevrolet, dacia, kia	Nov avto po najnižji ceni! Želite nov avto, a ste na kratko z denarjem? Ko boste pogledali naokoli, boste ugotovili, da vas prodajalci oblegajo z ugodnimi ponudbami, akcijami, subvencijami in popusti. Koliko zares stane najcenejši avtomobil? Kolesa ima vsak, a kaj je zgoraj? In koliko to stane? (Foto: iStockphoto) Članek ni propagandne narave, primerjali smo najcenejša nova vozila in upoštevali le uradne prodajalce, torej avtohiše, preprodajalce iz druge roke smo to pot pustili ob strani. Na uradni spletni strani Chevrolet najdemo model spark direct 0.8, ki ga lahko kupite za 7.450 evrov, najcenejši pa ostaja malček, ki ga izdeluje južnokorejska Kia, to je model picanto lx base 1.0, ki premore za približno 200 ccm večji motor in pet vrat. Redna cena avtomobila je 8.490 evrov, ponujajo pa popust v višini 2.000 evrov, torej lahko avtomobil kupite za 6.490 evrov. Romunska Dacia pri nas prodaja model sandero, ki je oblikovno podoben že opuščenim modelom iz osemdesetih let. Najcenejši sandero base 1.4 stane 6.700 evrov. Renaultov twingo authentique 1.2, ki ga izdelujejo pri nas, stane 7.590 evrov, Citroenov C1 1.0i airdream pa 7.930 evrov. Poglejte, kaj vam ponujajo našteti avtomobili, kakšna je njihova serijska oprema in kaj boste morali opraviti na roke. Preberite tudi, kje stane popolnoma nov avto po redni ceni 1.678 evrov in kdaj boste morebiti lahko kaj takega kupili tudi pri nas. Tata nano, nov za 1.678 evrov. (Foto: Wikipedia)	Tony Carter	24ur	2009-10-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-tone-v-gospodarskem-kriminalu.html	,Slovenija tone v gospodarskem kriminalu,	sgp, mozetič, nova, gorica, država, mozetič, stečaj, sodišče, golfin	Slovenija tone v gospodarskem kriminalu Nekdo v Sloveniji obvladuje pravosodje. Predstečajni postopek in zadeva SGP Gorica kaže na razsulo pravne države, opozarja zastopnik Golfina Emil Mozetič. Vsakemu zunanjemu razumnemu in objektivnemu opazovalcu, ki ni naiven, bi bilo jasno, da gre v primeru predstečajnega postopka SGP Gorica za montiran sodni postopek, je v stostranskem gradivu, v katerem opozarja na neukrepanje policije, tožilstva in sodstva zoper ljudi, ki stojijo za SGP, zapisal pravni zastopnik družbe Gofin Emil Mozetič. Primer SGP Gorica kaže na razsulo pravne države, opozarja pravni zastopnik družbe Gofin Emil Mozetič. (Foto: POP TV) Trditve odvetnika so spet zlonamerne. SGP Gorica ne more biti finančno povsem izčrpan, zato ker je še vedno v veljavi začasna odredba, po kateri ne sme plačevati niti unovčevati svojega premoženja ali zalog s katerimi razpolaga. Čakamo na odločitev sodišča. Razloga za stečaj SGP Gorica ni. Kot likvidacijski upravitelj lahko zatrdim, da bodo vsi upniki poplačani v celoti skupaj z zakonskim zamudnimi obveznostmi. Lahko zagotovim, da bodo tudi lastniki SGP Gorica najverjetneje dobili ustrezen delež izplačan, če vmes ne bo sprejeta kakšna drugačna odločitev. Likvidacijski upravitelj družbe Janez Artič Zadeva SGP Gorica na Goriškem dviga precej prahu, ker gre v ozadju za spor glede lastništva in uporabe okoli 200.000 kvadratnih metrov javnih površin, za katere tako občina kot SGP Gorica trdita, da so njihove. Kot je pojasnil, je družba SGP Gorica izkoristila pravno možnost, občina pa bi lahko že pred poldrugim desetletjem na površine vpisala lastninsko pravico. Gradivo s pregledom dogajanja in dokaznimi listinami je družba Gofin, ki je vložila predlog za stečaj SGP Gorica, poslala predsedniku Danilu Türku, premierju Borutu Pahorju, pravosodnemu ministru Alešu Zalarju, notranji ministrici Katarini Kresal, Komisiji za preprečevanje korupcije, Vrhovnemu sodišču, varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik, v vednost pa tudi vsem parlamentarnim strankam. Od odgovornih pričakujejo, da bodo do 20. maja odgovorili, kaj konkretno in kdaj bodo v zvezi s tem storili. Gofin je konec novembra 2007 na novogoriško sodišče vložil predlog za začetek stečajnega postopka SGP Gorica. Nazadnje je 12. februarja Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog za stečaj, na kar se je pritožil in zahteval, da o pritožbi ne odloča ljubljansko višje sodišče. Mozetič odločitve sodišča o pritožbi še nima, medtem pa se nadaljuje likvidacijski postopek SGP Gorica. Družba namerava upnike izplačati z javno infrastrukturo Nove Gorice. Primerjava predstečajnega postopka z vzporednimi kazenskimi zadevami kaže na povezanost zadev, kar potrjuje sum, da nekdo v Sloveniji obvladuje pravosodje. Predstečajni postopek in zadeva SGP Gorica kaže na razsulo pravne države. Od državnih institucij, zlasti sodišč ne pričakujem popolnoma nič, nič, kar bi bilo nepristransko. Država tone v gospodarskem kriminalu. Zaradi tega ostaja na stotine ljudi na cesti. Nihče nič ne odgovarja. Ta država nima niti strokovnih niti kadrovskih potencialov, da bi gospodarski kriminal preganjala. Vprašanje je, če ima sploh voljo. Če ljudje ne bodo vstali, potem ta družba nima nikakršne perspektive. Novogoričane je pozval na ceste in k vstaji . Če uradne institucije na ta poziv, ob vseh jasnih podatkih, da je predstečajni postopek montiran in zmanipuliran, da so v državi ljudje, za katere Kazenski zakonik ne velja, in da država preganja tiste, ki preganjajo kriminaliteto, je edino, kar lahko spremeni stanje, da gredo ljudje na ceste. Bomo Novogoričani dopustili, da nam ta mačehovska Ljubljana pobere še ulice, pločnike, ceste in igrišča? se sprašuje.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-05-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-novih-narocil-znova-zaposlujejo.html	Zaradi novih naročil znova zaposlujejo	iskra, avtoelektrika, delavci, odpuščanje	Zaradi novih naročil znova zaposlujejo Ugled in posli se vračajo v goriško podjetje Iskra Avtoelektrika. Potem ko so morali lani odpustiti 572 delavcev, so jih letos nazaj na delo poklicali 265, saj imajo petino več naročil kot v preteklem letu. NA	Mateja Poljšak	24ur	2010-08-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-celu-luke-koper-ostaja-zacasni-predsednik-uprave-brank.html	Na čelu Luke Koper ostaja začasni predsednik uprave Brank	luka, koper, predsednik, uprava, nadzornik, nadzorni, svet, bojan, branko	Na čelu Luke Koper ostaja začasni predsednik uprave Brank Nadzorniki Luke Koper so preklicali sklep o imenovanju Rada Antoloviča za predsednika uprave. Sklenili so, da Bojanu Branku podaljšajo mandat začasnega predsednika, in sicer najpozneje do 6. septembra 2013. Brank ostaja na čelu Luke Koper. (Foto: Aljoša Kravanja) Nadzorniki Luke Koper so preklicali sklep o imenovanju Rada Antoloviča za predsednika uprave in sklenili, da Bojanu Branku podaljšajo mandat začasnega predsednika uprave do izbire novega oz. najpozneje do 6. septembra 2013, je povedal prvi nadzornik Luke Janez Požar. Predstavniki zaposlenih so sicer predlagali glasovanje o nezaupnici Požarju. Nadzorniki so poleg preklica sklepa o imenovanju Antoloviča sprejeli še sklep, da se javni razpis za novega predsednika uprave zaključi brez izbora kandidata. Ta nadzorni svet več ne bo iskal novega prvega moža Luke, je zatrdil Požar. Brank, ki po njegovih besedah uživa zaupanje nadzornega sveta, zelo dobro opravlja svoje delo , prav tako pa naj bi v Luki zavel nek nov veter . Kot je pojasnil Požar, bi lahko tudi nadaljevali z javnim razpisom, a so nato ugotovili, da ne obstaja konsenz za posameznega kandidata. Mislim, da je bila v tem trenutku najboljša rešitev, da se ne imenuje nikogar, kajti Brank dobro opravlja svojo funkcijo, je poudaril in dodal, da so bili Branku pripravljeni ponuditi petletni mandat, vendar Brank zaradi osebnih zadržkov te ponudbe ni želel sprejeti . Luka Koper (Foto: Aljoša Kravanja) Predstavniki zaposlenih so na današnji seji predlagali glasovanje o nezaupnici Požarju, vendar predlog ni bil sprejet. Kot je pojasnil predstavnik zaposlenih Mladen Jovičič, si sami še vedno želijo Antoloviča za predsednika uprave, ob tem pa je dodal, da je Požar v preteklih tednih resnico delno omejil . Prav Požar je namreč po Jovičičevih besedah tisti, ki je povzročil Antolovičev odstop. Glasovanje o nezaupnici so, kot je nadaljeval Jovičič, predlagali prav zato, ker je Požar s svojimi dejanji, ki potem niso bila na noben konkreten način utemeljena, povzročil razmere, ki so pripeljale gospoda Antoloviča do tega, da je moral odstopiti, za zdaj . Požar predloga predstavnikov delavcev sicer ne razume kot nezaupnico. Verjamem, da bi gospodje radi pač ubirali pri imenovanju predsednika uprave neke bližnjice, jaz pa absolutno zagovarjam, da so postopki izpeljani korektno do vseh kandidatov in skladno z zakonodajo, je pojasnil. Ob tem je Požar sicer poudaril, da so nadzorniki – predstavniki kapitala imuni na vse lobistične pritiske .	STA,Ni.J.	24ur	2012-10-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/istrabenz-se-noce-stecaja.html	Istrabenz (še) noče stečaja	istrabenz, stečajni, postopek, stečaj, banka, bavčar, sodišče, koper	Istrabenz (še) noče stečaja Potem ko so v Istrabenzu s sodišča prejeli poziv, naj se kot dolžnik izrečejo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zahtevajo odložitev odločanja o stečaju. Istrabenz bo od koprskega sodišča zahteval odložitev odločanja o predlogu avstrijske banke Bawag za začetek stečajnega postopka. V vmesnem času naj bi izvedli aktivnosti za odpravo insolventnosti družbe v skladu z zakonom o finančnem poslovanju. V Istrabenzu še niso pripravljeni na začetek stečaja. (Foto: Mateja Klavs) Danes so namreč od Okrožnega sodišča v Kopru prejeli poziv, da se kot dolžnik izrečejo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga je Bawag banka na koprsko sodišče vložila minuli četrtek. Dolžnik mora sodišču odgovoriti v 15 dneh. Holdinška družba Istrabenz bo v zvezi s prejetim predlogom za začetek stečajnega postopka od pristojnega sodišča zahtevala odložitev odločanja o predlogu Bawag banke za začetek stečajnega postopka in v vmesnem času izvedla aktivnosti za odpravo insolventnosti družbe skladno z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so sporočili. Bawag naj bi predlog za uvedbo stečaja vložil, ker se konzorcij bank upnic ni dogovoril o vrnitvi razveljavljenih reodkupnih pogodb, ki so jih banke v minulem letu sklenile z Istrabenzom, v skupno maso premoženja koprskega holdinga. Bawag naj bi imel do Istrabenza okoli 80 milijonov evrov slabo ali nezavarovalnih terjatev. Kot so sporočili iz Istrabenza, v sredo pa kljub drugačnim napovedim ne bo zasedal nadzorni svet družbe, ki naj bi obravnaval nastajanje sanacijskega programa. Sanacijski načrt mora biti pripravljen do 30. aprila. Se pa bodo v sredo sestali predstavniki bank upnic Istrabenza, so potrdili v Novi Ljubljanski banki. Na sestanku naj bi obravnavali aktualni položaj in se seznanili s predstavitvijo svetovalne družbe A. T. Kearney, ki upnicam predlaga svetovanje glede njihovih vložkov v Istrabenz.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-04-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-jami-ojstro-zaceli-s-selitvijo.html	V jami Ojstro začeli s selitvijo	premog, jama, rudnik, odkop, ojstro, trbovlje, hrastnik, demontaža, selitev, oprema	V jami Ojstro začeli s selitvijo V jami Ojstro, kjer so premog odkopavali od leta 1850 se je začela demontaža in selitev opreme v jamo Trbovlje. V jami Ojstro so že začeli z demontažo in selitvijo opreme (Foto: POP TV) Potem ko je Rudnik Trbovlje-Hrastnik prejšnji teden zaključil z odkopom premoga v jami Ojstro, se je začela demontaža in selitev opreme v jamo Trbovlje, je povedala Polona Škrbec iz SPEM Komunikacijske skupine, ki za rudnik vodi stike z javnostmi. Dodala je, da bo demontaža trajala še kar nekaj časa, odkop v novi jami pa naj bi se začel predvidoma 17. septembra. Sicer pa bodo odločitev o dokončnem zapiranju odkopnih polj v jami Ojstro sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bodo opravljene strokovne ocene količine in dostopnosti še ne odkopanih zalog premoga. Odkopavanje premoga na območju rudnika Hrastnik se je začelo leta 1822, v sami jami Ojstro pa okrog leta 1850. Poleg jame Ojstro je kop potekal tudi v jami Dol in v jami Hrastnik, ki pa sta obe že zaprti. V zadnjih petih letih je bilo v jami Ojstro izkopanega 2,5 milijona ton rjavega premoga. Postopek zapiranja jame Ojstro bo trajal do leta 2015 (Foto: POP TV) Postopek zapiranja jame Ojstro bo trajal vse do leta 2015, v tem tednu pa že poteka demontaža odkopne opreme in prevoz te opreme na novo lokacijo. Zapiralna dela bodo zajemala fizično zapiranje jame, ekološko sanacijo okolja in izvajanje kadrovsko socialnega programa prestrukturiranja delavcev. V jami Trbovlje, kjer se že zaključujejo pripravljalna dela, je bilo na podlagi strokovnih mnenj ocenjeno, da je na območju jame 2,4 milijona ton zalog premoga. Na delovišču v jami Trbovlje bo delalo 450 zaposlenih, od tega bo na samem odkopnem polju delalo približno 50 rudarjev. Izkop premoga v jami Trbovlje bo v primerjavi z izkopom v jami Ojstro cenejši, ker je novi izkop bližje površini. Dostavne poti do delovišča in transportne poti do separacije oz. do naročnika, Termoelektrarne Trbovlje, so namreč precej krajše. V skladu z zakonom bo do konca leta 2009 lahko izkopanih 1,1 milijona ton premoga, od tega 180.000 ton še do konca letošnjega leta. Izkop bo v jami Trbovlje potekal do konca leta 2009, potem pa se bodo tudi na tem območju začela izvajati zapiralna dela.	STA,Nataša Markovič	24ur	2007-09-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/civilna-iniciativa-proti-oderustvu.html	Civilna iniciativa proti oderuštvu	prekmurje, orion, civilna, iniciativa	Civilna iniciativa proti oderuštvu Opeharjeni v aferi prekmurski Orion so ustanovili civilno iniciativo, v kateri so se združili posojilojemalci, kmetje in predstavniki podjetij. Policija zadevo še preiskuje. NA	Marjan Maučec	24ur	2009-01-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novolesovi-delavci-v-brezicah-stavkajo.html	Novolesovi delavci v Brežicah stavkajo	novoles, novo, mesto, sindikat, plače, delavci, izplačilo, insolventnost, dokapitaliazacija, brežice, stavka, neizplačane, plače	Novolesovi delavci v Brežicah stavkajo Večina od 110 delavcev Pohištva Brežice, katerega večinski lastnik je Novoles, je začela stavkati. Uprava je delavcem v matičnem podjetju izplačala decembrsko plačo, brežiške pa je spregledala. Delavci bodo stavkali, dokler jim Novolesova uprava v celoti ne izplača zaostale decembrske plače, je povedal brežiški sindikalist Bojan Bratanič. Delavci v Novolesovem Pohištvu Brežice stavkajo, ker so ostali brez decembrske plače. Kot je pojasnil, je po dogovoru, ki so ga Novolesovi delavci minuli mesec dosegli z upravo, ta v četrtek delavcem izplačala zadnji petini zaostale decembrske plače, vendar le delavcem matičnega straškega podjetja, brežiške, ki so na prisilnem dopustu, pa je spregledala. Kdaj bodo skoraj obubožani delavci dobili zaostalo dokončno izplačilo, nas sploh ni obvestila, šele danes pa smo od uprave dobili sporočilo, da menda v ponedeljek ali torek, je dejal. Po njegovih besedah gre za načrtno uničevanje podjetja in malomaren odnos do delavcev. Podjetju, ki ima še vedno svoje kupce in naročila za približno 450.000 evrov, uprava ne omogoči nabave materiala, namenja pa mu le nedohodkovne programe, je opozoril. Posledično je to privedlo do slabih finančnih rezultatov in nedoseganja poslovnih načrtov, kar je dalo upravi dobre razloge za likvidacijo Pohištva Brežice, je še povedal Bratanič in povzel, da so stavkajoči delavci danes od straške uprave zahtevali tudi ustreznega sogovornika, česar doslej niso bili deležni.	STA,N.J.	24ur	2011-02-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hit-vrag-je-odnesel-salo.html	Hit: ,Vrag je odnesel šalo,	hit, sindikat, igralniških, delavcev, sids, drago, podobnik, stavka	Hit: Vrag je odnesel šalo Igralniški delavci v Hitu bodo stavkali. Za upravo je to jasen znak, da sindikat dokončno odklanja sodelovanje, vsekakor pa stavka prihaja v neprimernem času. Rezerve preprosto nimamo več, pravijo v Hitu. Uprava družbe Hit je dopoldne od novogoriškega sindikata igralniških delavcev (SIDS) prejela napoved stavke. Stavkati bodo začeli v noči s sobote na nedeljo ob enih zjutraj. V upravi so prepričani, da napoved stavke dokazuje, da sindikat ne razume in ne želi razumeti situacije, ki jo razume velika večina drugih zaposlenih v družbi Hit. Predsednik novogoriške enote SIDS Iztok Černigoj je povedal, da so se za stavko odločili zaradi kršitev kolektivne pogodbe ter njeno enostransko spreminjanje s strani uprave. Poleg tega pa je v petek 180 delavcev prejelo odločbe za čakanje na delo, obenem pa so prejeli tudi nove urnike oziroma razporeditve na delo, je povedal Černigoj. Dejal je še, da so ti ljudje zaposleni na različnih delih predvsem v igralništvu, precej pa naj bi bilo tudi njihovih članov. (Foto: Dare Čekeliš) Devet stavkovnih zahtev V dopisu, ki ga je sindikat poslal upravi in z njim napovedal stavko, je devet stavkovnih zahtev. Prva zahteva je delitev napitnine po predlogu SIDS, kot izhaja iz dogovora, ki so ga sklenili 15. maja letos, in takojšnje izplačilo razlike napitnine zaposlenim na določenih oddelkih za obdobje od marca do avgusta. Druga zahteva je preklic sklepa, ki ga je uprava sklenila 27. avgusta. Sklep govori o novem izračunu plače za čas od 1. septembra naprej. Tretja zahteva je preklic sklepa o ukinitvi 24-urnega poslovanja v igralniško-zabaviščnem centru Park. Četrta zahteva je ustavitev postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Peta zahteva je ustavitev postopka ugotavljanja večjega števila presežnih delavcev. Šesta zahteva je, da se v 30 dneh izvrši plačila zaostalih premij za pokojninsko zavarovanje po pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta, ki so jo s sindikati sklenili 20. septembra 2001. Sedma zahteva je realizacija obveznosti, ki jih je uprava sprejela z dogovorom 3. decembra 2009. Osma zahteva je podaljšanje zamrznitve odpovedi Podjetniške kolektivne pogodbe za podjetje Hit in Sporazuma o delovnem času do novembra 2011. Deveta zahteva pa je plačilo stavke. Podobnik: Prej zahtevali eno, zdaj zahtevajo ravno obratno (Foto: Dare Čekeliš) Predsednik Hitove uprave Drago Podobnik je dejal, da napoved stavke dokazuje, da sindikat SIDS dokončno odklanja sodelovanje z upravo pri sanaciji družbe. Iz njihovih neupravičenih zahtev je namreč razvidno, da hočejo ohranjati ugodnosti, za katere v zdajšnjih poslovnih razmerah ni več nobene možnosti, je dejal Podobnik. Pravi, da so nekatere zahteve sindikata takšne, da zahtevajo ravno obratno, kar so zahtevali pred časom. Takrat so na primer zahtevali skrajšanje delovnega urnika v igralniško-zabaviščnem centru Park, zdaj temu nasprotujejo, je dejal prvi mož Hita. Škodljivi učinki majske stavke se po besedah uprave še niso polegli in nova stavka seveda pomeni težave. Odzvali se bomo seveda, kakor se po zakonu moramo, a rezerve preprosto nimamo več. Vrag je odnesel šalo, je povedal Podobnik.	Neda Došenović,STA	24ur	2010-09-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drazji-le-100-oktanski-bencin.html	Dražji le 100-oktanski bencin	bencin, cena, pocenitev, podražitev, uskladitev, cen	Dražji le 100-oktanski bencin Potem ko se je vlada odločila zvišati trošarine za energente ob zadnji uskladitvi cen, te večinoma ostajajo nespremenjene, podražil se je le 100-oktanski bencin, ki se je podražil za 0,1 centa na 1,466 evra za liter. (Foto: Thinkstock) Cene naftnih derivatov, izjema je le neosvinčeni 100-oktanski bencin, v prihodnjih 14 dnevih ostajajo nespremenjene, potem ko se je vlada v ponedeljek odločila zvišati trošarine za energente. 100-oktanski bencin se je podražil za 0,1 centa na 1,466 evra za liter. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je treba še naprej odšteti 1,447 evra, za dizelsko gorivo 1,359 evra, za kurilno olje pa 1,022 evra. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji zvišala trošarine za energente. Tako se je trošarina za bencina zvišala z 0,51405 na 0,52163 evra za liter, za plinsko olje za pogon z 0,42059 na 0,42845 evra za liter in za plinsko olje za ogrevanje z 0,10838 na 0,11939 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.	STA,Natalija Švab	24ur	2014-10-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/portugalska-sama-ne-najde-izhoda.html	,Druge možnosti nimamo,	jose, socrates, portugalska, finančna, pomoč, evropska, unija, mehanizem, za, finančno, podporo, jose, manuel, barroso, evropska, komisija	Druge možnosti nimamo Portugalska je po dolgem oklevanju Evropsko unijo le zaprosila za finančno pomoč. Tako je postala tretja država v območju evra, ki potrebuje tovrstno pomoč. Slovenija bo pomagala s 300 milijoni evrov v obliki garancij. Jose Socrates (Foto: Reuters) Portugalski premier v odstopu Jose Socrates je sporočil, da je Evropsko unijo prosil za finančno pomoč. Portugalska vlada se je taki prošnji dolgo izogibala, a na koncu se je finančna pomoč Evrope pokazala kot edina logična poteza. Vedno sem govoril, da je prošnja za tujo pomoč zadnji možni izhod, je dejal Socrates in da je Portugalska dosegla točko, ko druge izbire preprosto več nima. Potreba po pomoči je po njegovih besedah posledica dramatičnega poslabšanja položaja države na finančnih trgih, potem ko je opozicija 23. marca zavrnila četrti sveženj vladnih varčevalnih ukrepov, zaradi česar so se bonitetne ocene države poslabšale kot nikoli prej. Portugalska je sicer včeraj prodala za približno milijardo šestmesečnih in letnih zakladnih menic, a po zelo visoki obrestni meri. Socrates je povedal, da je po tem govoril s številnimi ljudmi, ki so mu povedali, da bo položaj vse slabši in slabši. Evropska komisija je potrdila, da je dobila prošnjo za aktiviranje evropskega začasnega mehanizma za finančno podporo državi in zagotavljanje stabilnosti evra, ter zatrdila, da jo bo obravnavala kar se da hitro. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso je ob tej priložnosti potrdil svoje zaupanje v zmožnost Portugalske, da s pomočjo solidarnosti svojih partnerjev premaga sedanje težave . Portugalska je tretja država v območju evra, ki je zaprosila za mednarodno finančno pomoč. EU je lani vzpostavila začasni sistem za zagotavljanje pomoči državam v območju evra v težavah, iz katerega je lani novembra že dobila pomoč Irska, pred njo pa je iz ločenega ad hoc mehanizma mednarodno finančno pomoč prva v območju evra dobila Grčija. Slovenija bo pomagala Premier Borut Pahor je dejal, da bo Slovenija pomagala Portugalski s 300 milijoni evrov v obliki garancij. Pomagamo drugim, ki so v težavah, ne bi rad videl, da bi bila v težavah Slovenija in da bi potrebovala pomoč, je dejal in izrazil prepričanje, da bo območje evra uspelo premagati težave.	STA,N.D.,V.L.	24ur	2011-04-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-dobili-odpovedi-denarna-nadomestila-pa-bodo-dobili-oktobra.html	Delavci dobili odpovedi, denarna nadomestila pa bodo dobili oktobra	kraški, zidar, delavec, odpoved, delovno, razmerje, zavod, za, zaposlovanje	Delavci dobili odpovedi, denarna nadomestila pa bodo dobili oktobra 312 zaposlenih v Kraškem zidarju je dobilo odpovedi delovnega razmerja. Tako je začel teči odpovedni rok, ob koncu katerega se bodo delavci lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Glede na potrebe pri zavodih bi nekateri lahko dobili novo zaposlitev. Stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Goriup je 312 zaposlenim razdelila odpovedi delovnega razmerja. Tako je začel teči 15-dnevni odpovedni rok, ob koncu katerega se bodo delavci lahko prijavili na Zavod RS za zaposlovanje. Po besedah sindikalistov bodo tako že v oktobru lahko prejeli prva nadomestila za brezposelnost. Zato so bili ob današnjem sestanku delavcev s stečajno upraviteljico prisotni tudi predstavniki Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Koper. Na zavodu so v sporočilu za javnost zapisali, da se bodo delavci začeli prijavljati 5. septembra. Že ta teden bodo na koprski območni enoti zavoda pripravili seminarje, na katerih bodo odpuščene seznanili s pravicami, ki jim pripadajo po prenehanju delovnega razmerja, in s termini prijave pri zavodu. Poleg tega jim bodo izročili vloge za uveljavljanje denarnega nadomestila ter jim predstavili aktualna prosta delovna mesta s področja gradbeništva. Delavce bodo še pred nastankom njihove brezposelnosti povezali z delodajalci s področja gradbeništva, so še zapisali na zavodu. Svetovalci zaposlitve bodo z delavci pripravili zaposlitvene načrte, v katerih bodo opredelili nadaljnje aktivnosti iskanja zaposlitve in morebitnega dodatnega izobraževanja oz. usposabljanja, s katerim si bodo delavci povečali zaposlitvene možnosti, so sporočili z zavoda. Po zadnjih podatkih naj bi se sicer prijavilo 308 delavcev, največ, in sicer 272, pri območni službi Koper, nekaj pa tudi pri službah v Ljubljani in Novi Gorici. Kot so še sporočili z zavoda, je največ delavcev starih med 30 in 50 let ter imajo srednjo strokovno in poklicno izobrazbo. 17 delavcev je invalidov. Odpoved je dobilo 312 delavcev. (Foto: Kanal A) Nekaj delavcev bo stečajna upraviteljica potrebovala za dokončanje del, a danes še ni vedela, koliko. Povedala je le, da bo v zakonsko določenem roku pripravila vse potrebne dokumente, ko bo tudi znan obseg premoženja sežanskega gradbinca v stečaju, sredi novembra pa tudi terjatve do posameznih upnikov. Gre za velik stečaj, najprej bo potrebno pogledati poslovanje podjetja in se odločiti, kako naprej. Zato je za kakršnekoli informacije o terjatvah in hitrosti postopka stečaja še prezgodaj, je povedala stečajna upraviteljica Goriupova, ki je vodila tudi prisilno poravnavo v Kraškem zidarju. Glavni razlog, da prisilna poravnava ni uspela, je v tem, da banke niso bile pripravljene podpreti postopka, saj bi morale vložiti nova sredstva za nadaljevanje poslovanja, je dejala. Možnosti za nove zaposlitve bodo, a jih ne bo veliko Delavci bodo imeli nekaj možnosti za nove zaposlitve, saj je na sežanski enoti zavoda za zaposlovanje prijavljenih nekaj potreb po gradbenih delavcih, strojnikih in voznikih tovornih vozil, je povedala pomočnica direktorice koprske območne enote zavoda za zaposlovanje Daira Balta. Vendar bo za mnoge težko, saj je povprečna starost zaposlenih v Kraškem zidarju 44 let, veliko pa je med njimi tudi invalidov, je dodala. To je žalostna zgodba, žalostno je, da ugaša še eno primorsko podjetje, je po sestanku povedal izvršni sekretar sindikata KS 90 Damjan Volf. Zagotovil je, da so njihova prioriteta predvsem delavci ter poplačilo njihovih prednostnih terjatev. Stečajni upraviteljici bomo dali čas, da pregleda vse posle podjetja tudi za leto dni nazaj, in na podlagi njenih ugotovitev bomo lahko tudi ukrepali. Vendar je naša primarna naloga, da sedaj delavcem zagotovimo izplačilo vsaj prednostnih terjatev. Po mojem mnenju se za neprednostne terjatve do podjetja, kot so preostanki med minimalno in preostalo plačo ter lanski regres, lahko delavci kar obrišejo pod nosom, je še dejal Volf. Okrožno sodišče v Kopru je minuli ponedeljek ustavilo postopek prisilne poravnave družbe Kraški zidar in začelo stečajni postopek. Za stečajno upraviteljico je imenovalo dosedanjo upraviteljico v prisilni poravnavi Goriupovo. Upniki Kraškega zidarja lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 14. november. Upnikom, ki so svoje terjatve že pravočasno prijavili v postopku prisilne poravnave, terjatev v stečajnem postopku ni treba znova prijavljati. Zaposlitev v gradbeništvu Kot so še sporočili z zavoda za zaposlovanje, so delodajalci s področja gradbeništva od januarja do konca julija prijavili 22.465 prostih delovnih mest, kar je 8,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na območju Kopra so prijavili 1230 prostih delovnih mest, na območju Nove Gorice 559, na območju Ljubljane pa 6529. Delodajalci so večinoma iskali delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah. Potem pa še zidarje, betonerje, izvajalce suhomontažne gradnje, tesarje, varilce in delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah. Prostih delovnih mest za poklice, ki zahtevajo višje ravni izobrazbe, je bilo manj, prevladovali pa so gradbeni nadzorniki in inženirji gradbeništva. Na ljubljanskem območju so bili iskani tudi izolaterji, elektroinštalaterji, upravljavci strojev za zemeljska dela, gradbinci zaključnih del in pleskarji, še poročajo na zavodu.	Ni.J.,M.R.,STA	24ur	2012-08-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/so-podjetja-delovala-usklajeno.html	So podjetja delovala usklajeno?	elektrika, podražitev, denar, energija, varuh, konkurenca, usklajenost, elektro, podjetje	So podjetja delovala usklajeno? Varuh konkurence bo preveril, ali so elektrodistribucijska podjetja, ki so za prihodnje leto napovedala dvig cen, delovala usklajeno. Položnice za elektriko bodo s prihodnjim letom dražje (Foto: Kanal A) Urad za varstvo konkurence bo preveril, ali so elektrodistribucijska podjetja, potem ko so vsa za prihodnje leto napovedala v povprečju šestodstoten dvig cen električne energije, delovala usklajeno. Na Uradu RS za varstvo konkurence menijo, da so pri napovedih o podražitvi električne energije podani razlogi, da se sproži ustrezen postopek in preveri sum o usklajenem ravnanju distribucijskih podjetij, so danes pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo. Kot smo že poročali, so minuli teden elektrodistribucijska podjetja sporočila, da bodo s 1. januarjem prihodnje leto dvignila cene električne energije, vsa v povprečju za šest odstotkov. Nove cene sta že minuli četrtek objavila Elektro Maribor in Elektro Ljubljana, v petek sta to storila še Elektro Celje in Elektro Gorenjska, danes pa kot zadnje še Elektro Primorska. Da je glede ukrepov na področju napovedanih hkratnih podražitev na potezi urad za varstvo konkurence, so minuli petek menili v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer so sicer pojasnili, da bi dvig cen elektrike k inflaciji prispeval 0,15 odstotne točke. Smiselno bi bilo, da država kot največji lastnik podjetij oceni upravičenost napovedanih podražitev z vidika stroškovne strukture poslovanja elektrogospodarstva, so zapisali v sporočilu za javnost. Varuh konkurence bo preveril, ali so podjetja delovala usklajeno (Foto: POP TV) Pričakovanje, da bo zadevo preučil varuh konkurence, je v petek izrazila tudi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Zelo je zanimivo, če smem biti malo sarkastična, da so vsi napovedali enak odstotek podražitve, je na petkovi novinarski konferenci povedala Kutinova in dodala, da dvig spominja na primer uvedbe tarif za dvig gotovine na bančnih avtomatih. Upamo, da bo urad za varstvo konkurence ukrepal in da za analizo ne bo potreboval več kot leto dni, tako kot v preteklosti, preden se bo sploh začel postopek, je dejala. Elektrodistribucijska podjetja sicer pojasnjujejo, da je razkorak med nakupno ceno za prihodnje leto in prodajno ceno električne energije v letošnjem letu prevelik, da bi cene ohranili. Zagotavljajo, da si sicer prizadevajo za čim ugodnejše pogoje nakupa, a je zaradi neugodnih razmer na trgu električne energije in dolgoletnega zaostajanja prodajne cene za nakupno povišanje neizogibno.	STA,N.K.	24ur	2007-11-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stecajni-postopek-za-t-2-se-ni-zacel.html	Stečajni postopek za T-2 se ni začel	t-2, smart, com, stečaj, postopek, maribor, preklic, narok	Stečajni postopek za T-2 se ni začel Opoldne bi se moral začeti stečajni postopek za T-2, vendar je bil narok za ugotavljanje pogojev za začetek postopka preklican. Razlog še ni znan. Stečajni postopek za T-2 se ni začel. (Foto: POP TV) Mariborsko okrožno sodišče je preklicalo narok za ugotavljanje pogojev za začetek stečajnega postopka proti T-2, ki bi se moral začeti danes opoldne. Novinarje je na vratih sodišča pričakalo le obvestilo, da je narok za ugotavljanje pogojev za začetek stečajnega postopka proti T-2 za danes preklican . Kot so za 24ur.com sporočili iz mariborskega okrožnega sodišča, so narok preklicali zaradi rešitve predhodnega vprašanja iz sodnega registra . Nov termin bo določen naknadno, so še sporočili. Tudi v T-2 so za 24ur.com potrdili, da so jih is sodišča obvestili o preklicu, več pa niso povedali. Družba T-2 je danes preko pooblaščene odvetniške družbe z Okrožnega sodišča v Mariboru prejela preklic naroka za preizkus upniških terjatev, so zapisali v pisnem odgovorui na vprašanje o tem dogajanju. Ljubljanska družba Smart Com, ki se ukvarja s sistemsko integracijo in z razvojem sistemov za elektronsko komuniciranje, in Lokainvest sta na mariborsko okrožno sodišče 12. oktobra vložila predlog za začetek stečaja nad podjetjem telekomunikacijskih, informacijskih in medijskih storitev T-2. V T-2 so takrat povedali, da je zahteva za stečaj neutemeljena, kar so sodišču v ugovoru na predlog tudi obrazložili. Podrobneje pa postopka niso želeli komentirati.	D.Ž.,Tea Šavor	24ur	2009-12-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/banke-morajo-pomesti-pred-svojim-pragom.html	,Banke morajo pomesti pred svojim pragom,	banka, slovenije, posojilo, izguba, marko, kranjec, zavarovanje, projekt, politika	Banke morajo pomesti pred svojim pragom Velika težava naših bank so posojila v preteklih letih, kar je prispevalo k 350-milijonski izgubi. Kot poudarja guverner Banke Slovenije, so se banke premalo spraševale o kakovosti projektov, za katere so posojale denar, posojila pa so se odobravala bolj po poznanstvih. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je na današnjem posvetu o vlogi bank pri reševanju finančnih težav podjetij izrekel več kritik do posojilne dejavnosti in upravljanja s slabimi posojili. Kranjec je prepričan, da so se banke v preteklosti premalo spraševale o kakovosti projektov, za katere so posojale denar, posojila pa so se odobravala bolj po poznanstvih. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. (Foto: Reuters) Med večjimi težavami bank je tudi ta, kako od dolžnikov dobiti nazaj posojeni denar. Pri tem je kot problematično izpostavil preveč formalno in premalo vsebinsko obravnavo zavarovanj. Banke so po Kranjčevih besedah obenem prepočasne pri ukrepanju do zamudnikov in v nekaterih primerih sploh nimajo pregledne slike slabih posojil. Ocenjuje tudi, da bankam manjkajo aktivni oddelki za izterjavo posojil in finančno sanacijo dolžnikov, saj to vse preveč prepuščajo pravnikom in dajejo premalo poudarka vsebini. Kot veliko težavo danes vidi odnose med nadzornimi sveti in upravami bank, kar še posebej velja za banke v državni lasti. K temu je po njegovih besedah precej prispevala tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS in ta problem bo treba v prihodnje rešiti. Banke se ukvarjajo s slabimi posojili in prestrukturiranjem podjetij Prvi mož Nove Ljubljanske banke v odstopu Božo Jašovič je izpostavil velik skok stečajev v zadnjem letu. Teh je bilo kar 682 in to po njegovih besedah presega njihove zmožnosti. Slaba posojila pri tem dosegajo že 9,7 milijarde evrov oziroma petino aktive slovenskih bank. Banke so se zato primorane ukvarjati s slabimi posojili in prestrukturiranjem podjetij, pri tem pa jih pogosto onemogoča insolvenčna zakonodaja. Prepričan je, da bi morali imeti pri prisilnih poravnavah ključno besedo upniki, ne pa da lastniki in managerji podjetij prisilne poravnave uporabljajo kot krinke za pripravo svojih predlogov za reševanje družb. To sproža dolgotrajne in težavne postopke usklajevanja. Guverner Marko Kranjec je ob koncu okrogle mize vse udeležence pozval k oblikovanju delovne skupine, ki bi pripravila konkretne predloge za rešitev finančnih težav slovenskega gospodarstva in jih nato lahko predstavila novi vladi. Prepričan je, da morajo upniki prevzeti večjo vlogo v prisilnih poravnavah, upniški odbor pa bi moral po njegovi oceni prevzeti v tej fazi celo vlogo nadzornega sveta. Želi si krajših in manj zapletenih insolvenčnih postopkov. Zakonodajo je treba, tako Jašovič, stalno prilagajati realnosti. Banke se predolgo odločajo in usklajujejo S predlogom novele stečajnega zakona, ki spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi s 50 odstotkov v štirih letih na 30 odstotkov v štirih letih oz. 40 odstotkov v osmih letih, pa se Jašovič ne strinja. Kot pravi, bi morala podjetja, ki niso sposobna poplačati vsaj 50 odstotkov terjatev, v stečaj. Z njim se ni strinjal prvi mož Merkurja Blaž Pesjak, ki meni, da je treba podjetja s trgom in prihodnostjo rešiti. Pesjak je kritičen do bank, saj se te po njegovem mnenju predolgo odločajo in usklajujejo med seboj, medsebojni odnosi v bančnih sindikatih pa niso ustrezno določeni. Predolgo po njegovem prepričanju traja tudi uresničevanje doseženih dogovorov z bankami. Za primer je dal počasno odobravanje 35-milijonskega premostitvenega posojila Merkurju pred dobrim letom dni, zaradi katerega je nakelsko podjetje utrpelo veliko poslovno škodo ter izgubilo kupce in tržni delež. Kritičen je tudi do dolžine postopkov prisilne poravnave, ki je v primeru Merkurja trajala skoraj deset mesecev, v katerih podjetje ni moglo normalno zadihati. Slaba posojilna dejavnost slovenskih bank v preteklosti danes vpliva na njihove izgube. (Foto: Thinkstock) Arhar: Banke morajo večji poudarek dati kakovosti posojil Prvi mož Unicredit banke Slovenija France Arhar je glede problematike slabih posojil poudaril, da se skrb za posojeni denar ne konča po odobritvi posojila. Banke morajo zato po njegovih besedah pomesti pred lastnim pragom in večji poudarek dati kakovosti posojilnih pogodb. V tej luči meni, da je izkušnja krize okrepila zavedanje o odgovornosti posojilodajalcev. Težava podjetij je prezadolženost. (Foto: Thinkstock) Član uprave Unicredit banke Slovenija Damijan Dolinar je pri tem izpostavil pomen kakovostnega upravljanja s tveganji, ki mora biti močno v dobrih in slabih časih. Pri upravljanju s slabimi naložbami so ključni pravočasnost odkrivanja težav pri dolžnikih in celovito ter čim bolj preventivno ukrepanje. Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije Alenka Avberšek pa je opozorila na problem kapitalskega krča ter prezadolženosti velikega dela slovenskega gospodarstva. Poleg začetih insolvenčnih postopkov je moč latentno insolventnost zaznati še v okoli 5000 podjetjih in pri 6800 mikro družbah in samostojnih podjetnikih. Skupen izziv bank in podjetij je tako najti način, kako tem podjetjem pomagati prebroditi finančne težave in ohraniti proizvodnjo, pri čemer pa bi morale banke pridobiti več nadzora. Kot pravi Branko Greganovič iz Združenja Manager, je problem prezadolženosti podjetij trenutno dejansko večji od problema konkurenčnosti.	STA,M.K.	24ur	2012-02-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-slab-milijon-zdaj-hise-prodajajo-ze-vladni-usluzbenci.html	Za slab milijon zdaj hiše prodajajo že vladni uslužbenci?	nepremeičnina, hiša, nepremičninska, kriza, cvikl, prodaja	Za slab milijon zdaj hiše prodajajo že vladni uslužbenci? Generalni sekretar vlade naj bi ob vsem burnem dogajanju glede znižanja cen nepremičnin svojo hišo v Dravljah prodajal za astronomskih 950 tisoč evrov. Hiša generalnega sekretarja v Dravljah, ki se prodaja za 950 tisoč evrov. (Foto: Nepremicnine.net) Da so cene nepremičnin prenapihnjene, se strinjajo mnogi. A s temi cenami se očitno strinja tudi generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl, ki naj bi 345 kvadratnih metrov veliko hišo v Dravljah s pripadajočim 520 kvadratnih metrov zemljišča prodajal za 950 tisoč evrov. Za prodajo naj bi se odločil, ker se bo maja preselil v Luksemburg in tam nadaljeval delo kot novi član evropskega računskega sodišča. Zaradi težje prepoznavnosti pa naj bi prodajo hiše skril pod kodo z imenom Matjaž. Morda pa je pri določanju višine zneska za prodajo hiše gledal predvsem iz svoje perspektive. Toda če upoštevamo, da je kot generalni sekretar vlade letno prejemal približno 35 tisočakov neto, bi s tako plačo moral v celoti prihraniti kar 27 letnih plač, da bi si sedaj lahko privoščil nakup. Nakup tako drage hiše bi bil torej tudi z njegovo plačo vse prej kot majhen finančni zalogaj. Glede na astronomsko določeno ceno lahko domnevamo, da se mu s prodajo ne mudi. Po svoje je to razumljivo, saj bo v novi službi v Luksemburgu neto zaslužil približno 17 tisočakov na mesec, kot novi član evropskega računskega sodišča pa bo po poročanju Financ Cvikl deležen tudi davčnih ugodnosti, saj bo zanj veljala 18-odstotna davčna stopnja (in ne 45-odstotna) za plačilo dohodnine. S Cviklovim vrednotenjem cen v Sloveniji pa se strinja kar nekaj prodajalcev nepremičnin, ki v Sloveniji povprečne hiše brez kakršnih koli zadržkov prodajajo po milijon evrov ali celo več. Nič čudnega, če bomo zaradi teh gromozanskih cen nepremičnine začeli kupovati kar v tujini, kjer bi za ta denar dobili mnogo več ...	Uroš Bric	24ur	2010-04-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/konec-zategovanja-pasov-eu-bo-dala-200-milijard-za-investicije-in-rast.html	Konec zategovanja pasov: EU bo dala 200 milijard za investicije in rast	varčevanje, eib, marshallov, plan, gospodarska, rast, evropska, unija, hollande	Konec zategovanja pasov: EU bo dala 200 milijard za investicije in rast Smer, v katero pluje ladja Evropske unije, se očitno spreminja. Najbrž tudi pod vplivom francoskih volilnih rezultatov. Kaže pa se tako, da Evropa končno ne govori več le o varčevanju, ampak o investicijah in rasti. Kot kaže, so evropski voditelji sprevideli, da strogi varčevalni ukrepi ne dosegajo svojega cilja. Predvsem zato, ker jih večina držav niti ne more izvajati, saj jim javnost močno nasprotuje in svoje nestrinjanje kaže s stavkami in vse nižjo priljubljenostjo varčevalnih vlad. Slednje je še posebej jasno na primeru Francije, kjer se zmaga na predsedniških volitvah nasmiha Francoisu Hollandeu, ki je socialist. To se je po drugi svetovni vojni doslej zgodilo le dvakrat z obema zmagama Francoisa Mitterranda. Poleg tega se Le Penovi skrajno protievropsko usmerjeni stranki prvič po letu 1986 obeta preboj v parlament. Ob tem so varčevalni ukrepi v zadnjih dneh zrušili vlade na Nizozemskem in v Romuniji, Španija in Italija pa sta morali priznati, da letos ne bosta dosegli svojih fiskalnih ciljev. Skoraj zagotovo jih ne bo dosegla niti Grčija. Irci bodo o fiskalnem paktu glasovali na referendumu. Ankete za zdaj kažejo, da bo ta neuspešen. Fiskalni pakt na osnovi Unije zaradi tega sicer ne bo propadel, bo pa Irski onemogočil pomoč iz reševalnega sklada, če bi jo potrebovala. Kako nepriljubljeno je varčevanje, pa dokazujejo predvsem Grki. Če gre verjeti poročanju tamkajšnjih medijev, naj bi večje elektrodistribucijsko podjetje potrebovalo dokapitalizacijo, saj so se Grki množično uprli plačilu položnic za elektriko, potem ko so slišali napoved, da naj bi glede na električne priključke država obračunavala davek na nepremičnine. Unija zdaj poleg strogega varčevanja napoveduje tudi obsežne investicije. (Foto: Thinkstock) 200 milijard težak Marshallov plan Evropa tako zdaj išče nove vire za gospodarski zagon. V Bruslju zato pripravljajo „Marshallov plan“ za rast Evrope. A za razliko od nekaterih primerov iz preteklosti, imajo evropski politiki tokrat pomembno omejitev – rast ne sme biti posledica divjega zapravljanja. Marshallov plan modernega časa naj bi v Bruslju neuradno imenovali dokument o rasti evropskega gospodarstva, piše španski El Pais. Cilj načrta je spodbuditev gospodarske rasti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, a pod pogojem, da gospodarski zagon ne bo drag oziroma ne predrag. Načrt naj bi tako predvideval vlaganja v infrastrukturo, zeleno energijo in napredne tehnologije v višini 200 milijard evrov, pri vlaganjih pa naj bi šlo za kombinacijo državnih vzpodbud in zasebnih vlaganj. Na naslednjem vrhu Evropske unije, ki bo po francoskih volitvah, bo tako Evropska komisija predstavila možnosti, ki jih ponuja ustanova, ki je v središču tega načrta – Evropska investicijska banka (EIB). Kako natančno naj bi pomoč EIB delovala, še ni znano, bi pa naj poskušali načrt izpeljati tako, da bi zaščitili njen posojilni portfelj in se izognili temu, da bi ustanova izgubila najvišjo bonitetno oceno. Po nekaterih poročilih naj bi imela banka tudi možnost poseči v reševalni mehanizem, šlo naj bi za okoli 12 milijard evrov. A po junijskem vrhu bo za politične veljake, ki so doslej govorili le o varčevanju, v več primerih že prepozno. Učinkov do prihodnjega meseca, ko so na sporedu volitve v dveh nemških zveznih deželah, italijanske lokalne volitve, irski referendum in francoske parlamentarne volitve, še ne bo. Različni pristopi k reševanju krize bodo zato, če ne drugega, precej spremenili politično podobo Evrope.	Natalija Švab	24ur	2012-04-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sindikati-o-privatizaciji-lastniki-iz-starih-clanic-eu-se-v-novih-drzavah-pozvizgajo-na-standarde.html	Sindikati o privatizaciji: Lastniki iz starih članic EU se v novih državah požvižgajo na standarde	zveza, svobodnih, sindikatov, privatozacija, strah, odpuščanja	Sindikati o privatizaciji: Lastniki iz starih članic EU se v novih državah požvižgajo na standarde V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se bojijo, da bo s prodajo Telekoma Slovenije prišlo do novih zgodb, kakršni sta Mercatorjeva in Heliosova. Potencialni kupci bodo odpuščali in dobičke odnesli v tujino, opozarjajo. (Foto: Reuters) V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da bi se lahko s prodajo Telekoma Slovenije ponovila zgodba Mercatorja in Heliosa. Med delavci po njihovih besedah že kroži novica, da bo samo do konca letošnjega leta delo izgubilo 600 zaposlenih. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci na temo privatizacije Telekoma Slovenije uvodoma izpostavil, da gre za velikega zaposlovalca - trenutno samo v Sloveniji zaposluje prek 3500 ljudi - s pomembnimi dobički, ki se stekajo v državni proračun. Gre za strateško podjetje, ki bi ga morala država obdržati v svoji lasti, je prepričan, ob tem pa je spomnil, da so tudi v Evropi, zlasti starih članicah EU, telekomi pogosto v 100-odstotni državni lasti. Ob tem je opozoril, da se Telekomu Slovenije obeta tuji lastnik. Med interesenti se med favoriti že dalj časa omenja Deutsche Telekom. Četudi se lastniki s sedežem v starih državah članicah EU doma vedejo družbeno odgovorno, pa se v novih državah članicah in manj razvitih državah požvižgajo na standarde in sindikate, je posvaril. Kot dokaz za to, da tujcev ne zanimajo socialne posledice, je navedel primera črnogorskega in hrvaškega telekoma. Črnogorski je pred privatizacijo zaposloval 1350 ljudi, danes jih le še nekaj čez 600, hrvaški pa 11.400, danes le še okoli 5000. Poleg tega se dobiček, ki ga bodo ustvarjali tujci, ne bo več stekal v državni proračun, temveč bo šel v tujino, kupnina pa tega ne bo mogla odtehtati, saj v času krize niti slučajno ne bo primerno visoka, je pesimističen. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) obžaluje nedavno odločitev vlade, da se do imenovanja nove vlade ne sme končati noben privatizacijski postopek, hkrati pa se ne sme začeti noben nov postopek. OECD vztraja, da ostaja privatizacija državnih podjetij ključna prioriteta za Slovenijo, so zapisali. Prepričani so, da bi večja odprtost tujemu kapitalu Sloveniji pomagala pri razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, okrepila pa bi tudi njihovo upravljanje. Lukić: Telekom napadajo t.i. kobilice Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukić je nato spregovoril o potencialnih kupcih in z njimi povezanih svetovalnih podjetjih. Kot je izpostavil, je raziskava sindikalne zveze UNI Global Union med več kot 1800 delavci pokazala, da v podjetjih Deutsche Telekoma v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Češkem, v Grčiji, Črni gori, Romuniji in ZDA prihaja do groženj in nadlegovanja na delovnem mestu. Telekom Slovenije po njegovih besedah napadajo tudi t.i. kobilice oz. mednarodne finančne institucije, skladi, katerih namen je čim hitreje in čim ceneje stopiti v podjetje, ga izčrpati in se podati v naslednje lovišče. Med temi interesenti je med drugimi omenil Apollo Global Management, Cinven, CVC Capital Partners, PPF Group, Apax, Bain Capital. Nekateri med njimi so v Nemčiji, ker naj bi jim šlo le za izčrpavanje, na t.i. črnem seznamu, je dodal. V zvezi s svetovalnimi podjetji, ki so se vključila v igro , pa je opozoril, da so povezana z različnimi aferami, korupcijo, nepravilnostmi in da so bila zato tudi na sodiščih. Mehka odpuščanja, poseg v plače in krčenje pravic zaposlenih Sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije pri ZSSS Cvetka Gliha je medtem povedala, da ima Telekom Slovenije pred napovedano prodajo že kar hudo čistilno akcijo . Izvaja namreč mehka odpuščanja, precej je posegel v plače in skrčil nekatere pravice zaposlenih. Med delavci zdaj kroži novica, da bo ob delo do konca leta 600 zaposlenih, je pojasnila in se vprašala, kdo bo po novem opravljal delo - zaposleni za določen čas, agencijski delavci, študenti? Zagotovo pa bodo delavci, ki bodo ostali, po novem bolj obremenjeni, je menila. Kako bo družba na ta način obdržala enako raven storitev? jo zanima. Vlada se je v tem procesu umaknila od vsake odgovornosti, je poudarila in pristavila, da je odhajajoča ministrska ekipa z začasno zaustavitvijo postopkov privatizacije minuli teden poskrbela le še za večjo negotovost.	STA,Natalija Švab,V.L.	24ur	2014-07-07 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/logistika-je-prihodnost.html	LOGISTIKA JE PRIHODNOST	fakulteta, logistika	LOGISTIKA JE PRIHODNOST Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je edina specializirana izobraževalna in znanstvenoraziskovalna inštitucija za logistiko v Sloveniji. Fakulteta ima sedež v Celju in dislocirano enoto v Krškem. Ĺ tudij na fakulteti je kakovosten in sodobno zastavljen, kar dokazujeta tudi dve mednarodni akreditaciji ECBE (European Council for Business Education) in ACBSP (Accreditation Council for Business Schools & Programs). Na fakulteti izvajajo študij na vseh treh bolonjskih stopnjah. Ĺ tudenti se na prvi bolonjski stopnji lahko odločajo med visokošolskim strokovnim in univerzitetnim študijskim programom. Prvi, Gospodarska in tehniška logistika, je namenjen predvsem tistim, ki se želijo po diplomi zaposliti, medtem ko je univerzitetni program Logistika sistemov v večji meri namenjen tistim, ki želijo logistiko raziskovati, soustvarjati logistične sisteme in nadaljevati študij na magistrski in doktorski stopnji študija. Logistika je interdisciplinarna veda, zato študenti pridobijo široko znanje različnih ved za boljše rešitve izzivov, s katerimi se bodo soočali v poslovnem okolju. Zato ne čudi dejstvo, da so logistiki iskani kader. Napovedi zaposlovanja v letošnjem letu so glede na raziskavo, ki so jo opravili pri agenciji Manpower, najspodbudnejše ravno v sektorju logistike. »Spodbudne napovedi zaposlovanja v logistiki so tako še dodatna motivacija za nas, da raziskujemo in ustvarjamo novo logistično znanje v korist sedanjih in prihodnjih generacij«, pravi dekan fakultete Bojan Rosi. Stik z raziskovalnim delom omogočamo tudi študentom s sodelovanjem na aplikativnih raziskovalnih projektih. Predvsem tistih, s katerimi lahko pomagamo k pozitivnim spremembam in razvoju v okolju, v katerem se nahajamo, hkrati pa omogočamo študentom stik z logističnimi sistemi in delodajalci že v času študija. Pomembna značilnost študija na Fakulteti za logistiko je kombinacija tradicionalnega študija in e-študija. Tradicionalni način poteka v predavalnicah z avditornimi predavanji in vajami s predavatelji in asistenti pred katedrom. E-študij pa poteka v spletnem učnem središču, kjer imajo študenti dostop do interaktivnih in multimedijskih učnih gradiv ter orodij, ki omogočajo sprotno preverjanje in utrjevanje pridobljenega znanja. Tu pa je tudi spletna učilnica, ki omogoča e-komunikacijo s predavatelji in asistenti. Ĺ tudentu tako omogočamo fleksibilnost študija, saj lahko svoje obveznosti v e-učilnici opravi kjerkoli in kadarkoli, kar je še posebej dobrodošlo za tiste študente, ki imajo poleg študija tudi druge obveznosti.	Fakulteta za logistiko	24ur	2015-02-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vegradova-uprava-zamudila-rok.html	Vegradova uprava zamudila rok	vegrad, nadzornim, svet, poročilo, solventnost	Vegradova uprava zamudila rok Vegradovi nadzorniki še vedno niso prejeli poročila o solventnosti družbe, čeprav bi ga morala uprava pripraviti že do petka. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak (Foto: Aljoša Kravanja) Nadzorniki Vegrada še vedno niso prejeli poročila o solventnosti družbe, čeprav je upravi Vegrada rok za pripravo poročila potekel že v petek, so potrdili v državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP), ki je 29-odstotna lastnica Vegrada. Namen poročila je razkritje stanja v družbi. Če uprava poročila ne bo pripravila, bo nadzorni svet na podlagi drugih dejstev (blokada računov, neizplačilo plač, neizpolnitev obveznosti do dobaviteljev) sklepal, da je družba insolventna in od uprave zahteval uvedbo postopkov insolventnosti družbe v skladu s stečajnim zakonom, so pred tednom dni napovedali nadzorniki. Seja NS Vegrada v četrtek Nadzorni svet Vegrada je namreč na svoji seji 3. avgusta upravo spet zadolžil za preveritev solventnosti oziroma insolventnosti in pripravo poročila nadzornemu svetu o rezultatih preveritve do konca prejšnjega tedna. Po zakonu velja, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno-finančne stroke in stroke upravljanja podjetij. Do danes uprava nadzornemu svetu ni posredovala zahtevanega poročila, temveč je nadzornemu svetu predlagala, da izkaze poslovanja za prvo polletje letošnjega leta in predlagane ukrepe obravnava na seji 16. avgusta, je sporočil predsednik NS Vegrada Klemen Boštjančič. Hkrati uprava nadzornemu svetu sporoča, da bo računovodske izkaze za obdobje do 30. 6. 2010 pripravila najpozneje do srede, 11. 8. 2010, ko bo ugotovila tudi dejansko stanje glede solventnosti družbe. Uprava je nadzorni svet tudi obvestila, da že v tem času uporablja vse potrebne aktivnosti glede finančne sanacije družbe v skladu z zakonodajo. Kot predsednik nadzornega sveta, sem naslednjo sejo nadzornega sveta sklical za 12. 8. 2010, je zapisal Klemenčič. Vrstijo se prekinitve pogodb Vegradovo gradbišče na Dolenjskem že nekaj časa samuje. (Foto: Špela Zupan) Velenjska občina je v petek enostransko prekinila pogodbo o prenovi Vile Bianca, ki jo je maja lani podpisala z gradbenim podjetjem Vegrad. Družba namreč pri prenovi omenjene vile z deli zamuja že več kot mesec dni, kar je razvidno tudi iz nadzornikovega vpisa v gradbeni dnevnik. Tudi družba Rimske terme je nedavno prekinila sodelovanje z Vegradom, enako naj bi storile tudi občine iz Spodnje Savinjske doline, saj je Vegrad na tem območju precej zamujal z izgradnjo kanalizacijskega sistema.	STA,Tea Šavor	24ur	2010-08-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/video-panda-zasluzila-vec-kot-17-milijonov-ameriskih-zelencev.html	VIDEO: Panda zaslužila več kot 17 milijonov ameriških zelencev	panda, posel, tajvan, živalski, vrst, produkt, spominek	VIDEO: Panda zaslužila več kot 17 milijonov ameriških zelencev Simpatične živali so lahko še kako dobičkonosne. To se je pokazalo tudi v primeru male pande v tajvanskem živalskem vrtu. S prodajo vsega, kar je povezano s pando, so namreč v slabem letu zaslužili več kot 12 milijonov evrov. Prva tajvanska panda je zaslužna za več kot 17 milijonov ameriških dolarjev (več kot 12 milijonov evrov) vreden posel, so sporočile tamkajšnje oblasti. 11-mesečna panda Yuanzai prebiva v tajpejskem živalskem vrtu in je pritegnila veliko zanimanja, posledična pa tudi veliko zaslužka od prodaje stvari, povezanih s črnobelim medvedkom. Mladič pande zaslužen za velik dobiček. (Foto: Reuters Video) Iz mestnega oddelka za gospodarsko rast so sporočili, da so v povezavi s pando izdelali več kot 400 različnih produktov - od skodelic, ovitkov za telefone, do lizik in drugih slaščic. Proizvajalci so izdelali tudi omejeno serijo 3000 lutk omenjene pande. S prodajo vsega tega so do konca maja zaslužili 17.300.000 milijonov dolarjev (12,7 milijona evrov). Zelo smo se veselili prihoda pandice, saj jo pride obiskat veliko število ljudi. Tudi predmetov, povezanih s pando je zelo naraslo, je dejal pomočnik direktorja v trgovini spominkov v živalskem vrtu Tajpej Chen Shu-chuan. Prvi rojstni dan bo panda Yuanzai praznovala 6. junija, trenutno tehta 30 kilogramov. Yuanzai je polna energije, zabava vse prisotne. Dejstvo je, da so vse male pande tiho in mirne le ko spijo. Takšna je tudi Yuanzai, je dejal predstavnik živalskega vrta Tsao Hsein-shao. Dobičkonosna pandica je potomka para Tuantuan in Yuanyuan, ki ga je Tajvanu leta 2008 darovala celinska Kitajska.	Saša Senica	24ur	2014-06-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-najhujse-sele-prihaja.html	Ali najhujše šele prihaja?	finančna, kriza, banke, krediti, transatlanstki odnosi	Ali najhujše šele prihaja? Prvih šest mesecev v letu 2009 bo kritičnih za svetovno gospodarstvo. Med bankami in posojilojemalci je še vedno nezaupanje, sodelovanje med EU in ZDA pa bi lahko omililo učinke krize. Na konferenci z naslovom Transatlanstki odnosi – Pot naprej so se le teden pred imenovanjem Baracka Obame za 44. ameriškega predsednika zbrali najuglednejši strokovnjaki, ki so skušali odgovoriti na vprašanje, kaj se bo v prihodnosti dogajalo zaradi finančne krize. Udeležnci so se še strinjali, da je treba zagotoviti boljšo čezmejno regulacijo finančnega trga, kajti deregulacija trga je pokazala slabosti in omejitve. (Foto: Reuters) Po mnenju strokovnjakov bo prvih šest mesecev v letu 2009 izredno kritičnih, vendar transatlantsko sodelovanje lahko zmanjša učinke svetovne finančne in gospodarske krize, so zatrdili udeleženci konference. Poudarili so še, da gospodarstvo Evropske unije in Združenih držav Amerike zaenkrat še ne čuti najhujših učinkov finančne in ekonomske krize. Član Centra za transatlanske odnose na univerzi John Hopkins v ZDA Joseph P. Quinlan je poudaril, da so pričakovanja o negativni rasti evra za 0,5 odstotka in dolarja za 0,7 odstotka v letu 2009 preoptimistična. Bančna kriza bo po njegovem mnenju imela negativen vpliv v letu 2009, saj se banke še vedno soočajo s slabimi krediti in posojili, poleg tega pa je v ozračju nezaupanje med bankami in posojilojemalci. Udeleženci so se še strinjali, da je treba zagotoviti boljšo čezmejno regulacijo finančnega trga, kajti deregulacija trga je že pokazala svoje slabosti in omejitve, je dejala direktorica Združenja potrošnikov Evropske unije Monique Goyens. Poudarili so še, da je Transatlantski ekonomski svet pomembno mednarodno telo, kjer se lahko razrešijo ekonomska vprašanja. Na področju trgovine in regulacije trga je omenjeni svet izredno učinkovit. So se pa na konferenci pokazale tudi razlike med EU in ZDA. Glede vprašanja, ali je pri transatlanskih odnosih pomembna prav trgovina ali varnost, pa so predstavniki Evropske unije zagovarjali stališče, da je pomembno vprašanje prav varovanje okolja in varnost hrane. Američani so izpostavili predvsem vprašanje fizične varnosti ljudi oziroma terorizem. Sodelovanje med ZDA in EU bi se zaradi krize lahko dvignilo na višjo raven, saj individualno reševenje krize s strani posameznih držav ni dovolj.	D.Š.	24ur	2009-01-22 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zlata-gazela-za-krko.html	Zlata gazela za Krko	zlata, gazela, 2010, krka, podelitev, nagrada	Zlata gazela za Krko Letošnjo zlato gazelo za hitro rastoče slovensko podjetje je novomeško podjetje Krka prejelo tudi zato, ker je ustvarilo največji dobiček v državi. Srebrno in bronasto gazelo sta prejeli podjetji KLS in SEC. (Foto: Dnevnik) Najboljše med hitro rastočimi podjetji v Sloveniji je farmacevtska družba Krka iz Novega mesta, ki je zato dobila zlato gazelo 2010, ki jo podeljuje časopisna družba Dnevnik. Gazelo 2010 je podjetju Krka na prireditvi v Cankarjevem domu podelila ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Kot je pojasnila komisija, ki je izbrala zmagovalca, se je odločila za Krko, ker se je leta 2009 s skoraj 800 milijoni prihodkov in preko 90-odstotnim izvoznim deležem uvrstila na tretje mesto med izvozniki in dosegla 61-odstotni tržni delež v dejavnosti proizvodnje farmacevtskih preparatov. S 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki presega 92.000 evrov, kar skoraj trikratno presega slovensko povprečje, med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen, so še zapisali v obrazložitvi. Krka je imela v svoji 56-letni zgodovini samo tri generalne direktorje. Zadnjih šest let jo vodi Jože Colarič. Krka, ki jo poleg obvladujoče družbe s sedežem v Novem mestu sestavlja tudi 18 odvisnih podjetij in 18 predstavništev, spada med vodilna svetovna generična farmacevtska podjetja, svoje izdelke pa prodaja v več kot 70 državah. Krka je bila leta 2007 že prepoznana za najboljšega zaposlovalca v Dnevnikovem izboru Zlata nit. Istega leta so dobili tudi priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, letos pa je Krkina odvisna družba Krka-Polska prejela Forbesov diamant, ki ga finančna revija Forbes podeljuje podjetjem, ki najhitreje povečujejo svojo vrednost. Kipec srebrne gazele so podelili podjetju KLS, ki je specializirano za razvoj in proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, bronasta gazela 2010 pa je postalo podjetje SEC, ki je specializirano za proizvodnjo in razvoj dvigal.	M.K.	24ur	2010-10-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/banka-celje-bo-zaprosila-za-drzavno-pomoc.html	Banka Celje bo zaprosila za državno pomoč	banka, celje, državna, pomoč, premoženje	Banka Celje bo zaprosila za državno pomoč Ker delničarji Banke Celje do izteka roka niso vpisali in vplačali ponujenih novoizdanih delnic, bo uprava zaprosila za državno pomoč. Postopek državne pomoči ne vpliva na tekoče poslovanje banke. (Foto: Kanal A) V skladu z odredbo Banke Slovenije bi morala Banka Celje najkasneje do danes povečati osnovni kapital za najmanj 160 milijonov evrov. S tem namenom je za 11. april sklicala skupščino, na kateri so večinsko državni delničarji potrdili sklep o povečanju osnovnega kapitala. Ĺ e istega dne je Banka Celje vsem upravičenim osebam poslal vabila za vpis in vplačilo novih delnic. To je potekalo v času od 15. aprila do danes opoldne, vendar pa se obstoječi delničarji, imetniki podrejenih kapitalskih instrumentov banke in drugi zainteresirani vlagatelji na ponudbo niso odzvali. Zato bo banka zaprosila za državno pomoč v obliki prenosa določenega premoženja na Družbo za upravljanje terjatev bank in povečanjem osnovnega kapitala banke v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in s pravili o državnih pomočeh. Banka Celje bo tako že šesta banka, ki bo podržavljena. Po napovedih finančnega ministra Uroša Čuferja naj bi jo zatem postopoma združili s prav tako podržavljeno Abanko. Prvi koraki v tej smeri naj bi bili po njegovih besedah narejeni v drugi polovici letošnjega leta. Postopek državne pomoči ne vpliva na tekoče poslovanje banke. Banka bo svojim komitentom še naprej zagotavljala nemoten bančni servis, zagotavljajo v Banki Celje. Medtem pa imajo potencialni zainteresirani investitorji še vedno možnost, da do izdaje odločbe Evropske komisije povečajo osnovni kapital banke. V upravi zagotavljajo, da bodo skupaj z obstoječimi lastniki še naprej aktivno sodelovali pri iskanju strateškega investitorja.	STA	24ur	2014-04-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/tik-ob-morju-poglejte-luksuzne-apartmaje-ki-so-naprodaj-na-hrvaskem.html	Nekdanji hotel ob morju so spremenili v luksuzni apartmajski kompleks	rotonda, inn	Nekdanji hotel ob morju so spremenili v luksuzni apartmajski kompleks V hrvaškem Novigradu so s temeljito prenovo stavbo, ki jo do morja loči le osem metrov kopnega, spremenili v luksuzni apartmajski kompleks. Ekskluzivna lokacija naj bi bila po meri petičnih kupcev in tistih, ki iščejo obetavne naložbe. Iskanje prave lokacije, ko gre za nakup nepremičnine tik ob morju, je lahko precej naporen podvig. Še posebej, če želite stanovanje, kjer bi skozi vrata spalnice lahko skoraj dobesedno stopili naravnost v morje. Priložnost za nakup prav takšne nepremičnine se zdaj tistim z nekoliko globljim žepom ponuja v hrvaškem Novigradu, kjer so naprodaj luksuzna stanovanja v prenovljeni hotelski stavbi, poimenovani Rotonda Inn. Rotondo Inn sestavlja 41 luksuznih stanovanj, velikih od 45 do 115 m2. Luksuzne garsonjere imajo odprt pogled na morje, pri suitah z več spalnicami in kopalnicami pa so arhitekti poskrbeli za visoko udobje bivanja. Luksuzne apartmaje so uredili v temeljito obnovljenem objektu beneškega stila. (Foto: Venezia Nekretnine d.o.o.) Razkošje za ljubitelje morja, miru, narave in dobre hrane Novigrad je sicer kraj, dobro znan tudi Slovencem, saj je v naši neposredni soseščini. Od Ljubljane je oddaljen 120 kilometrov, od Trsta 50 kilometrov in Zagreba 250 kilometrov. Ribiški in turistični kraj z okoli 4000 prebivalci pa je idealen za ljubitelje sproščanja na morskem zraku ob dobri hrani in pijači. Novigrad se ponaša s starim mestnim jedrom, muzejem, galerijo, patricijsko palačo Rigo in starokrščansko baziliko. Z ladjico pa se je mogoče odpeljati do nacionalnega parka Brioni. Istra sicer tudi ljubiteljem športa ponuja veliko možnosti za aktivno preživljanje časa, od kolesarskih poti in pešpoti, do igranja golfa ali tenisa. Morje poleg plavanja ponuja potapljanje, deskanje, smučanje na vodi in podvodni ribolov. Adrenalinski navdušenci pa lahko izbirajo med prostim plezanjem, padalstvom ali pa se odpravijo v adrenalinski park na vožnjo z gokartom ali quadom ali na paintball. Kraj še posebej oživi poleti. V času tradicionalnih Ribiških noči ribiči pečejo ribe kar na trgu v središču mesta in jih ponudijo z domačim vinom. Ob poletnih večerih pa ulice starega mestnega jedra postanejo prizorišče glasbenih, folklornih in filmskih dogodkov. Novigrad je primeren tudi za ljubitelje navtike. Navtični center se nahaja v enem najbolj zaščitenih zalivov na Jadranu ter se lahko pohvali s 400 privezi in z eno najbolj sodobnih marin na Hrvaškem. V bližnji okolici prirejajo tudi navtične regate ter navtične sejme. Novigrad premore eno najsodobnejši hrvaških marin. (Foto: Venezia Nekretnine d.o.o.) Čeprav je v kraju večina stvari na dosegu roke ali oddaljenih le nekaj korakov hoje, so načrtovalci Rotonde Inn večino udobja, ki ga ponuja kraj, prenesli kar v zgradbo samo. Na voljo je hišni wellness center, sodobni fitnes, na voljo je tako sobna strežba kot tudi izbrana hrana v restavraciji znotraj objekta, kjer je tudi več trgovin. Kupcu stanovanja pripada še varovano parkirno mesto, v objektu pa je tudi 24-urna recepcija. Hrvaška kot priložnost za dobro investicijo V času krize in mrtvila na nepremičninskem trgu se seveda marsikdo sprašuje, zakaj bi se prav zdaj odločil za nakup nepremičnine, kaj šele za nakup nekoliko dražje, luksuzne nepremičnine. Za kvadratni meter apartmaja v Rotondi Inn je namreč treba odšteti od 3577 do 6087 evrov brez DDV. Cena je odvisna od lokacije apartmaja znotraj same stavbe. A za luksuzne nepremičnine trg še vedno obstaja, še posebej, če jih odlikuje ekskluzivna lokacija. Prav ta pa je največja prednost Rotonde Inn, pravijo njeni investitorji, ki so projektu nadeli slogan enkrat v 100 letih . Stanovanjskega objekta, ki stoji le 8 metrov od morja in ga od njega ne loči cesta ali kakšna druga pot, namreč v tem delu ni mogoče najti. Poleg tega gre za naložbo s precejšnjim potencialom, saj je Hrvaška tik pred vstopom v Evropsko unijo, zaradi česar se pričakuje rast cen tamkajšnjih nepremičnin. Z vidika Slovencev, ki so v sosednji državi lani ustvarili kar 6.700.000 nočitev, pa je morda še največja prednost bližina lokacije. Največja odlika objekta je lokacija tik ob morju. (Foto: Venezia Nekretnine d.o.o.)	Natalija Švab	24ur	2012-05-24 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/skupinski-nakup-elektrike-uspel-povprecni-mesecni-prihranek-164-evrov.html	Skupinski nakup elektrike uspel: povprečni letni prihranek 164 evrov	elektrika, račun, prihranek, zps, potrošnik, skupinski, nakup, licitacija	Skupinski nakup elektrike uspel: povprečni letni prihranek 164 evrov Prvi skupinski nakup elektrike v Sloveniji se je izkazal za zelo uspešnega. V nakupu je sodelovalo kar 24.168 gospodinjstev, ki so si pri elektriki in plinu izborila povprečni letni prihranek 164 evrov. Zveza potrošnikov Slovenije je organizirala prvi skupinski nakup elektrike v Sloveniji, ki se je izkazal za zelo uspešnega. V prvem skupinskem nakupu je sodelovalo 24.168 gospodinjstev, na licitaciji pa so uspeli izboriti 21 odstotkov nižjo ceno elektrike ter 15 odstotkov nižjo ceno zemeljskega plina. Povprečni prihranek gospodinjstva pri elektriki in plinu bo tako 164 evrov letno. 24.168 gospodinjstev je sodelovalo v prvem skupinskem nakupu energije v Sloveniji, ki ga organizira ZPS. (Foto: Thinkstock) Licitacija je potekala minuli četrtek. V kategoriji elektrika je zmagalo podjetje Gen-I, v kategoriji plin je zmagalo podjetje Energija Plus, v kategoriji elektrika + plin pa je zmagalo podjetje Gen-I. V posamezni kategoriji so za povprečno gospodinjstvo pričakovani prihranki sledeči: za elektriko 70,1 evra oziroma več kot znaša mesečna položnica povprečnega gospodinjstva. Za plin je prihranek 94,51 evra oziroma, za plin in elektriko skupaj pa je prihranek 140,71 evra. Licitacija je bila izjemno zanimiva, saj se je je udeležilo visoko število ponudnikov, bili smo priča ostremu boju v vseh treh kategorijah, trajala pa je kar šest ur, je izpostavila predsednica ZPS BReda Kutin. ZPS posebej izpostavlja, da zgornji izračuni temeljijo na profilu povprečnega gospodinjstva, porabe pa se med seboj zelo razlikujejo. Zato bo višina prihranka, ki si ga potrošnik lahko obeta od zamenjave, vsakemu znan šele, ko bo prejel oceno prihrankov. Potrošniki, ki so prijavo za sodelovanje v skupinskem nakupu oddali do 15. oktobra, bodo prejeli individualno oceno prihrankov v drugi polovici novembra, in sicer na podlagi podatkov iz oddane prijave. ZPS je preverila določila pogodb in splošnih pogojev, ki veljajo za potrošnike, ki bodo dobavitelja zamenjali v okviru skupinskega nakupa. Gre za pogodbe brez vezave, brez skritih stroškov, z navzgor omejeno ceno za prihodnjih 12 mesecev, ter z zavezo dobavitelja, da bo pravočasno sporočil potrošnikom ceno, ki bo veljala po izteku 12 mesecev. ZPS vse potrošnike, ki se v skupinski nakup niso prijavili, obvešča, da je prijava spet mogoča in jih vabi, naj se pridružijo skupinskemu nakupu na www.ZAMENJAJinPRIHRANI.si, a le do zapolnitve prostih mest. Na osnovi v prijavi posredovanih podatkov boste najkasneje decembra prejeli oceno prihrankov in ponudbo za zamenjavo dobavitelja. Na ZPS poudarjajo, da se zamenjava splača.	STA,Natalija Švab	24ur	2014-10-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gospodarsko-zaupanje-v-nemciji-junija-nepricakovano-navzgor.html	Gospodarsko zaupanje v Nemčiji junija nepričakovano navzgor	nemčija, gospodarstvo, banka, centralna, ifo, institut, zaupanje, konjunktura	Gospodarsko zaupanje v Nemčiji junija nepričakovano navzgor Gospodarsko zaupanje v Nemčiji se je junija nepričakovano izboljšalo. Hkrati je tudi Nemška centralna banka objavila, da se država vse hitreje dviguje s konjunkturnega dna“. Sedež nemške centralne banke Bundesbank Kazalec poslovnega zaupanja, ki ga mesečno izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, se je z majskih 101,5 zvišal na 101,8 točke. Pričakovanja za prihodnjih šest mesecev so se medtem nekoliko poslabšala. Gospodarsko zaupanje se je junija izboljšalo, saj so podjetja bolj zadovoljna s trenutnim poslovanjem, je v komentarju rezultatov zapisal predsednik inštituta Hans Werner Sinn. Večina strokovnjakov je sicer pričakovala zmanjšanje gospodarskega zaupanja. Njegov indeks tako še naprej ostaja na najvišji ravni po maju 2008. Junija se je izboljšal tudi kazalec ocene trenutnih razmer, ki se je z 99,4 zvišal na 101,1 točke. Kazalec gospodarskih pričakovanj se je medtem junija nekoliko znižal - s 103,7 na 102,4 točke. Gospodarsko razpoloženje se je junija izboljšalo v industriji, predelovalnih dejavnostih, trgovini na debelo in gradbeništvu, medtem ko se je v trgovini na drobno zaupanje nekoliko omajalo. Indeks, ki ga mesečno izračunavajo na podlagi odgovorov okoli 7000 podjetij z različnih področij, velja za najpomembnejši zgodnji pokazatelj nemškega gospodarstva. Nemška centralna banka opaža nov zagon gospodarstva Nemčija se po kriznem letu 2009 po oceni nemške centralne banke vse hitreje dviguje s konjunkturnega dna. Po zadržanem jesensko-zimskem šestmesečju je nemško gospodarstvo z začetkom pomladi dobilo precejšen zagon, je centralna banka v ponedeljek zapisala v rednem mesečnem poročilu. Negotovosti glede dolžniške krize v članicah območja evra, kot so Grčija, Portugalska in Španija, doslej v Nemčiji še ni bilo občutiti, je še po poročanju nemške tiskovne agencije ugotovila centralna banka. Vse živahnejše okrevanje nemškega gospodarstva je spodbujal predvsem razcvet globalne konjunkture. Tako se je povpraševanje iz številnih držav in panog povečalo. Industrijska naročila so se občutno povečala, gradbeništvo pa zdaj pospešeno dobiva delo, ki je izostalo zaradi izredno hude zime, so zapisali v banki. Kot dodajajo, se bo zaradi tega obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem drugem četrtletju predvidoma močno povečal. Zaostaja pa domače povpraševanje. Gibanje prihodkov v trgovini na drobno je sicer razmeroma stabilno, a avtomobilskemu trgu manjkajo spodbude v obliki državnih subvencij za nakup novega avtomobila ob oddaji starega v razrez. Pred letom dni so te premije krepko pospeševale zasebno potrošnjo.	STA,Primož Jambrek	24ur	2010-06-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/preko-mercatorja-se-proda-okoli-40-odstotkov-slovenske-hane.html	,Preko Mercatorja se proda okoli 40 odstotkov slovenske hrane,	mercator, prodaja, agrokor, minister, kmetijstvo, hrana	Preko Mercatorja se proda okoli 40 odstotkov slovenske hrane Minister Židan je zaskrbljen zaradi morebitne prodaje Mercatorja. Pravi, da je dokazljivo, da Agrokor do slovenske hrane v preteklosti ni bil prijazen, ter da je njegov poslovni interes, da prodaja hrano, ki jo sam proizvede. Dejan Židan (Foto: POP TV) Tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan je izrazil zaskrbljenost“ zaradi morebitne prodaje deleža v Mercatorju Agrokorju. V pogovoru za STA je dejal, da razume prodajo deleža v Mercatorju s stališča slovenske proizvodnje hrane kot sovražni prevzem. Za to je navedel dva razloga. Prvi je, da Agrokor že v preteklosti ni bil prijazen do slovenske proizvodnje hrane. Drugo pa je, da je Agrokor vertikalni poslovni sistem, ki vključuje trgovino in proizvodnjo hrane, zato je njihov poslovni interes, da je na policah več njihove hrane. Minister je še dejal, da se je ideja, da je hrana globalna dobrina in da se jo prodaja na globalnem trgu izkazala za napačno. Hrana se vedno večinoma prodaja na lokalnem trgu, evropsko povprečje je, da posamezna država proda navzven manj kot 10 odstotkov hrane, ki jo sama proizvede,“ je dejal. V Sloveniji sicer izvozimo okoli 18 odstotkov hrane, ki jo proizvedemo. Za slovenske proizvajalce je zato pomembno, da imajo stik s potrošnikom preko domačega trgovca, meni minister. Navedel je tudi neuradne podatke, da naj bi se preko Mercatorjevih polic prodalo od 38 do 40 odstotkov hrane, ki je proizvedena v Sloveniji. Mercator (Foto: POP TV) V Sloveniji je sicer v kmetijstvu zaposlenih okoli 80.000 ljudi, v živilskopredelovalni industriji okoli 14.000, okoli 5000 ljudi pa proizvaja hrano znotraj obrtništva. Od proizvodnje hrane tako živi okoli 100.000 ljudi. Poleg tega je proizvodnja hrane tudi strateško pomembna, saj zagotavlja prehransko varnost, še pravi minister. Židan se glede Mercatorja zavzema za lastnika, ki bi Mercatorju omogočil samostojno pot razvoja v Sloveniji in na tujih trgih. Ni pa toliko pomembno, ali je to tuji ali domači lastnik. Kot je znano, Pivovarna Laško prodaja 23,34-odstotni delež v Mercatorju, saj potrebuje denar za zagotavljanje likvidnosti. Junija namreč pivovarni zapade večina kratkoročnih posojil, ki jih brez prodaje ne bo mogla odplačati. Druga možnost je, da bi banke Laškemu posojila reprogramirale. Na javni razpis za prodajo deleža v Mercatorju se je prijavilo več ponudnikov, od katerih naj bi Agrokor ponudil največ za delnico. Sprva je ponudil 206 evrov za delnico, potem pa je ponudbo zvišal na 221 evrov za delnico. Medtem pa je tudi Urad za varstvo konkurence izdal odločbo, s katero je Pivovarni Laško in tudi vsem bankam prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja. Kot razlog za tak ukrep so v UVK navedli usklajeno delovanje na skupščini Mercatorja, kjer so leta 2009 zamenjali nadzorni svet družbe. V nadzornem svetu Pivovarne Laško so zato prekinili glasovanje o prodaji Mercatorja, Agrokor pa je svojo ponudbo podaljšal.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-05-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uspesna-prevzemna-ponudba.html	Uspešna prevzemna ponudba	center, naložbe, pivovarna, laško, infond, holding, prevzem, borza, delnice	Uspešna prevzemna ponudba Mariborska finančna družba Center Naložbe je pridobila skoraj osem odstotkov delnic Infond Holdinga. Mariborska finančna družba Center Naložbe je s prevzemno ponudbo, ki jo je objavila decembra lani in se je iztekla v ponedeljek, prišla še do 7,77 odstotka delnic Infond Holdinga, tako da zdaj obvladuje že več kot 61 odstotkov kapitala omenjene družbe, ki je sicer največji lastnik Pivovarne Laško. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu imel v lasti 22,37-odstotni delež. (Foto: Dare Čekeliš) Družba Center Naložbe je za delnico Infond Holdinga v prevzemni ponudbi ponujala 8,70 evra, kot je Probanka v imenu prevzemnika zapisala v današnji objavi v časniku Večer, pa se je za prodajo odločilo 1053 imetnikov delnic, ki so prodali 1.307.879 delnic. Uprava Centra naložbe, ki v ponudbi ni določila praga uspešnosti, je prevzemno ponudbo označila kot uspešno, o tem pa mora zdaj svoje povedati še Agencija za trg vrednostnih papirjev. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu obvladoval 22,37-odstotni delež, nato pa isti dan pridobil še 30,98-odstotni delež te družbe. Infond Holding je sicer največji, 24,91-odstotni lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,99 odstotka Mercatorja in 60 odstotkov časopisne družbe Večer. Mariborska družba, ki je v 77-odstotni lasti neznanega podjetja Kolonel, je pred objavo prevzemne ponudbe zelo aktivno prodajala svoje naložbe, najverjetneje prav zaradi načrtovanega prevzema Infond Holdinga. Tako se je družba umaknila iz lastništva Pivovarne Laško, Term Čatež ter prodala deleže v Merkurju, Mercatorju, Iskri Avtoelektriki, Elektru Ljubljana in Elektru Maribor. Po pisanju medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center Naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa (same ali z drugimi lastniki) še Pivovarno Laško.	STA	24ur	2008-01-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-lth-dobila-posojilo.html	Bo LTH dobila posojilo?	lth, nlb, banka, kredit, premostitveni	Bo LTH dobila posojilo? NLB je po navedbah uprave LTH odobrila premostitveno posojilo. Pogoj je deblokada poslovnega računa s strani davčne uprave, sporoča uprava. Sindikat o posojilu ne ve nič. NLB je Loški tovarni hladilnikov (LTH) odobrila reprogramiranje dolgoročnih kreditov. Pogoj je deblokada poslovnega računa s strani davčne uprave. V LTH so minuli teden prejeli tudi dopis škofjeloškega župana Igorja Drakslerja o nameri sodelovanja pri ohranitvi delovnih mest v LTH. Minuli teden sta se odzvala tudi ministrstvo za gospodarstvo in finance. Prvo je družbo zaradi morebitne državne pomoči pozvalo k predložitvi programa za prestrukturiranje, drugo pa je sporočilo, da je konverzija terjatev iz naslova davkov in prispevkov v kapitalsko naložbo izvedljiva samo v postopkih prisilne poravnave, je sporočila uprava LTH. Protest delavcev LTH. Ali uprava o kreditu govori nesernico? (Foto: Reuters) Uprava LTH pripravlja program prestrukturiranja družba, ki naj bi ga predstavili 8. maja na zboru delavcev. Direktor družbe Miloš Kodre do tedaj ne želi dajati izjav. Kot je na kratko pojasnil danes, naj bi se o podjetju, zaposlenih in vizijah ter nadaljnjih korakih pogovarjali 8. maja . Predstavniki LTH bodo tako 17. maja odpotovali na Dansko na pogajanja s potencialnima strateškima partnerjema in ju skušali prepričati, da je podjetje zdaj v fazi, ko lahko vanj lastniško vstopijo. V kolikor z rezultati naših pogajanj v Koebenhavnu ne bodo zadovoljni, bodo delavci lahko sami predlagali stečaj družbe. Uprava LTH bo svoje delavce o projektu prestrukturiranja družbe predvidoma seznanila na zboru delavcev v petek, 8. maja. Sindikat: Še eno zavajanje Po podatkih sindikata LTH ni dobil novega posojila. Po informacijah, ki jih ima sindikat, v NLB niso prejeli niti vloge za odobritev dveh milijonov evrov posojila, ki jih LTH potrebuje za plače in zagon proizvodnje. To je očitno še ena laž s strani uprave oziroma samooklicanega predsednika nadzornega sveta LTH Iztoka Hohnjeca, je dejal predsednik sindikata LTH David Švarc. Najnovejše navedbe Hohnjeca, ki napoveduje 17. maja pogajanja s potencialnim strateškim partnerjem z Danske, je označil kot novo zavajanje . Konec aprila je uprava obljubila plače in zagon proizvodnje za ta teden, če posojila ne bo, naj bi 5. maja vložili stečaj, je spomnil. Očitno je, da s tem ne bo nič. Uprava podjetja je po njegovih besedah tudi obvestila sindikat, da morajo delavci odslej sami poravnati vse trajnike, obroke za odplačila kreditov, preživnine. Le kako, saj čakamo že na dve neizplačani plači, je opozoril na agonijo okoli 320 zaposlenih. Spomnimo: Kandidat za predsednika nadzornega sveta LTH Hohnjec je minuli teden napovedal stečaj družbe, če NLB ne bi odobrila premostitvenega kredita v višini dveh milijonov evrov. Takrat je predstavil dva možna scenarija, ki bi se lahko v prihodnjih dneh zgodila v zvezi z LTH. Po negativnem scenariju bi šla lahko družba v stečaj, po pozitivnem pa bi jo lastniško preoblikovali, vključili strateškega partnerja in jo dokapitalizirali.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-05-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vlagatelji-se-niso-pomirjeni-glede-irske.html	Vlagatelji še niso pomirjeni glede Irske	bbc, irska, dolg, kriza, evro, vrednost, vlada, varčevanje	Vlagatelji še niso pomirjeni glede Irske Evro je v primerjavi z dolarjem padel še za pol centa, ta teden je tako zaradi razmer na Irskem padel za tri cente in je sedaj vreden 1,3325 dolarja. Evropske borze po drugi strani nadaljujejo z rastjo. (Foto: Reuters) Evro je zaradi strahu vlagateljev pred dolžniško krizo na Irskem danes padel za pol centa. Ta teden je tako padel že za tri cente in je sedaj vreden 1,3325, poroča BBC. Irska vlada je sicer sprejela varčevalne ukrepe, s katerimi bi z omejitvijo potrošnje in višjimi davki v štirih letih privarčevali okoli 15 milijard evrov. Vlada se tudi z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom pogaja za paket pomoči. Kolikšna naj bi bila višina poroštev, ki naj bi jih Irska dobila, še ni znano, neuradno se govori o znesku v višini 85 milijard dolarjev. Po poročanju BBC investitorje skrbi, ali bodo ukrepi irske vlade uspešni. Javnofinančni primanjkljaj Irske je sicer največji v evroskupini – letos naj bi znašal 32 odstotkov BDP. Irska pa naj bi zmanjševala ta primanjkljaj tudi na podlagi napovedane gospodarske rasti v prihodnjih letih. Ta naj bi bila leta 2011 od 2 do 2,5 odstotka, v letu 2012 pa od 3,5 do 4,5 odstotka. Po poročanju BBC naj bi bile te napovedi precej optimistične, pri tem navajajo bonitetno agencijo Standard & Poor s. Po napovedih te agencije naj Irska ne bi imela praktično nič gospodarske rasti v prihodnjih dveh letih. Dodatno negotovost povzroča tudi dvom, ali bo irski parlament 7. decembra potrdil varčevalne ukrepe. S temi strahovi je povezan tudi strah, da se bo irska dolžniška kriza razširila tudi na druge države z visokimi primanjkljaji, predvsem na Španijo in Portugalsko. Po drugi strani se je cena državnih obveznic, ki so tudi pokazatelj zaupanja investitorjev, po hitri rasti v preteklih dneh stabilizirala. Prav tako so v začetku današnjega trgovanja stabilne tudi cene portugalskih in španskih obveznic. Evropske borze nadaljujejo z rastjo Pomembnejše borze po Evropi v uvodnem delu današnjega trgovanja beležijo rast in tako nadaljujejo sredin pozitivni trend. Tečaji so se doslej najbolj okrepili v Londonu, kjer je indeks FTSE 100 pridobil okoli pol odstotka. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trenutno na ravni 2761 točk, kar je za 0,09 odstotka več kot ob koncu sredinega trgovanja. Tečaji se najbolj dražijo v Londonu, indeks FTSE 100 se je doslej zvišal za 0,52 odstotka na raven 5686 točk. Frankfurtski indeks DAX je pridobil 0,30 odstotka in je pri 6844 točkah, pariški CAC 40 pa je na ravni 3756 točk oz. za 0,21 odstotka nad torkovo zaključno vrednostjo. Pozitivno trgujejo tudi na borzi na Dunaju, kjer je indeks ATX pridobil 0,11 odstotka, in v Zürichu, kjer je SMI za 1,24 odstotka nad izhodiščem, v rdečem pa so tečaji v Milanu, indeks FTSE Italia All-Share se je doslej znižal za 1,08 odstotka. Türk za delovno skupino o razvoju evrske skupine Predsednik republike Danilo Türk pa je danes znova pozval k vzpostavitvi posebne delovne skupine, ki bi spremljala razvoj evrske skupine in ki bi svetovala vladi in parlamentu glede strateškega razvoja, ki čaka območje evra in Slovenijo. Gre za tematiko, ki zadeva tudi prihodnost in razvoj države, je menil predsednik. Kot je dejal na današnjem pogovoru z novinarji, bi morala kriza v območju evra, ki jo je zdaj poglobila Irska, Slovence močno zanimati, četudi gre za strokovno zahtevno vprašanje. Ne sme nas zanimati le kot finančna tematika (...), ampak kot tematika, ki se tiče našega razvoja, naše prihodnosti, je poudaril predsednik republike. Zavzel se je, da v Sloveniji pri iskanju rešitev na krizo ne sme prihajati do improvizacij. Odgovore na vprašanja, kakšno pot bo v prihodnje ubralo območje evra, je treba usklajevati tudi z našimi potrebami in vizijami, se je zavzel. Zato bi bilo po njegovem mnenju po zgledu iz EU pametno vzpostaviti posebno strokovno delovno skupino za spremljanje razvoja na področju evrskega območja, ki bi pomagala vladi, parlamentu in drugim organom odločanja.	STA,Primož Jambrek,U.F.	24ur	2010-11-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/americani-spet-v-prednosti-za-nakup-alstoma.html	Američani spet v prednosti za nakup Alstoma	alstom, francija, šoštanj, prodaja	Američani spet v prednosti za nakup Alstoma V več mesecev trajajoči bitki za nakup energetskega dela francoskega industrijskega koncerna Alstom je prišlo do preobrata - potem ko je Francija sprva nasprotovala ponudbi ameriškega velikana General Electric (GE), so jo Američani z vnovič izboljšano ponudbo pridobili na svojo stran. (Foto: Reuters) Potem ko je Francija sprva nasprotovala ponudbi ameriškega velikana General Electric (GE), ki si že več mesecev prizadeva za nakup energetskega dela francoskega industrijskega koncerna Alstom, je zdaj prišlo do preobrata - Američani so Francoze z vnovič izboljšano ponudbo pridobili na svojo stran, Pariz je GE že poslal predlog za sklenitev zavezništva. Za Alstom se potegujeta tudi nemški industrijski koncern Siemens in japonski Mitsubishi Heavy Industries (MHI), ki sta ponudbo v petek zvišala za 400 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov, hkrati pa sta poenostavila pogoje nakupa, saj naj bi bili nekateri preveč zapleteni. Američani so v četrtkovi ponudbi ponudili 12,35 milijarde evrov, kar je sicer manj od ponudbe Siemensa in MHI, a je Pariz očitno prepričal ponujeni sladkorček Američanov - Franciji so ponudili veto pri občutljivih vprašanjih, povezanih z jedrsko tehnologijo, obljubili pa so tudi, da bodo okrepili transportno vejo Alstoma, ki proizvaja slovite francoske vlake TGV. Upravni odbor Alstoma se mora hitro odločiti, ali bo začel ekskluzivna pogajanja z GE, saj se ponudba Američanov izteče v ponedeljek. 20 odstotkov bo v lasti države Francoska vlada pa si je zagotovila pravico do nakupa 20-odstotne deleža Alstoma, ki je trenutno v lasti Bouyguesa. Kupili smo si pravico do nakupa 20-odstotnega deleža, ko bo cena kar je mogoče nizka, je dejal minister za gospodarstvo Arnaud Montebourg. Uradni Pariz podpira tudi predlog GE, da bi ustanovili globalno zavezništvo na področju jedrske energije in parnih turbin, v okviru katerega bi imela francoska vlada pravico veta in vplivanja na določene odločitve upravljanja, povezane z varnostjo in tehnologijo jedrskih elektrarn. Alstom je že nekaj mesecev v središču transatlantske bitke. Francoski predsednik Francois Hollande je doslej nasprotoval GE in je podpiral konkurenčno ponudbo Siemensa in MHI, krivdo pa prikladno prevračal na Evropsko komisijo, češ, da bo Siemensova ponudba naletela na nasprotovanje Bruslja, ker da je to v nasprotju s pravili konkurence, ki jih nadzoruje Evropska komisija.	STA,Natalija Švab,M.R.	24ur	2014-06-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/celo-cokolada-se-drazi.html	Celo čokolada se draži	podražitev, cena, živila, čokolada, kruh, mleko, urad, konkurenca, trgovec, dobavitelj	Celo čokolada se draži Čeprav na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo, da so naredili vse za zajezitev povišanja cen hrane, se bo podražila tudi čokolada. Draga razvada (Foto: Reuters) Kupce v slovenskih trgovinah bodo po podražitvah kruha in mleka doletele še višje cene čokolade. Kot so pojasnili v največji slovenski trgovski družbi Mercator, je doslej podražitev čokolad napovedal le Kraft, ki med drugim proizvaja čokolade blagovnih znamk Milka in Toblerone. Svoje izdelke je že podražil, in sicer čokolade za pet odstotkov, bonboniere za 12 odstotkov, prigrizke pa za osem odstotkov. Drugi dobavitelji čokolade, tako v Mercatorju, za zdaj niso napovedali podražitev. Cene živil kar rastejo (Foto: POP TV) V Mercatorju sicer pravijo, da dobavitelji kot razloge navajajo višje cene kakava, mleka v prahu in drugih sestavin. Poleg tega dodajajo, da so se na področju slaščičarskih izdelkov že podražili domači piškoti nekaterih proizvajalcev, zaradi višjih cen moke. Raziskava urada za varstvo konkurence Kot je znano, se je letošnjih občutnih jesenskih podražitev živilskih izdelkov v Sloveniji lotil tudi urad za varstvo konkurence. Odločil se je za izvedbo ankete med trgovskimi družbami in dobavitelji, na osnovi katere želi pridobiti podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem in ugotoviti morebitne kršitve pravil varstva konkurence. Kljub skromnim podatkom je urad za varstvo konkurence, ki je izvedel anketo ugotovil, da se navedbe dobaviteljev in trgovcev povsem ne ujemajo. Dobavitelji, ki nameravajo povišati cene svojih proizvodov, kot razloge za dvig cen navajajo porast cen osnovnih surovin, embalaže, energentov, rast ostalih stroškov, akcije pri trgovcih, polletno zamrznitev cen ob uvedbi evra, povečevanje pogodbenih bonitet trgovcev idr. Trgovci del krivde prelagajo na dobavitelje. Neprimerljivi podatki Podatki o maržah, ki so jih posredovali dobavitelji in trgovci, pa medsebojno niso primerljivi. Dobavitelji so posredovali podatke za izbrane izdelke, pri čemer se lahko opazi, da so pri nekaterih izdelkih zelo visoke marže pri vseh trgovskih družbah, trgovske družbe pa so posredovale podatke o povprečnih maržah po blagovnih skupinah, ki so na prvi pogled nižje, kot jih navajajo dobavitelji, vendar pa primerjava takih podatkov ni smiselna. Kruh postaja vse dražji (Foto: POP TV) Urad je sicer posredoval podrobne vprašalnike 92 dobaviteljem in sedmim trgovskim družbam ter prejel 35 vprašalnikov dobaviteljev, kar predstavlja 38-odstotni odziv, in štiri vprašalnike trgovcev, kar predstavlja 57-odstoten odziv. Vendar pa je precejšen del vrnjenih vprašalnikov izpolnjenih nepopolno, zato je urad dejansko pridobil zelo malo uporabnih podatkov. Gospodarsko ministrstvo pojasnjuje Na ministrstvu za gospodarstvo pa pojasnjujejo, da so naredili vse, kar so lahko v okviru svojih pristojnosti za zajezitev povišanja cen hrane. Obenem pozitivno ocenjujejo rezultate sestankov z dobavitelji in trgovci ter to, da so akcije trgovcev za zajezitev inflacije rezultat teh dogovorov. Tako namreč lahko potrošniki izbirajo med različnimi trgovci in cenejšimi izdelki.	STA,N.K.	24ur	2007-10-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-izdelki-nadstandardne-kakovosti-na-policah-leta-2015.html	Slovenski izdelki nadstandardne kakovosti na policah leta 2015	slovenska, kakovost, znak, oznaka, 2015, izbrana	Slovenski izdelki nadstandardne kakovosti na policah leta 2015 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je predstavilo znak Izbrana kakovost - Slovenija, s katerim bodo označeni izdelki, ki bodo slovenskega izvora in nadstandardne kakovosti. Odhajajoči kmetijski minister Dejan Židan meni, da bodo z znakom lažje promovirali lokalno hrano. (Foto: Thinkstock) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je predstavilo znak Izbrana kakovost - Slovenija, s katerim bodo označeni izdelki, ki bodo slovenskega izvora in nadstandardne kakovosti. Znak mora potrditi Bruselj, kar se bo zgodilo predvidoma v drugi polovici leta 2015, zatem pa lahko tako označene izdelke potrošniki pričakujejo na trgovskih policah. Znak ni nekaj inovativnega, takšen model imajo v marsikateri drugi državi in po tej poti gremo z zamikom več desetletij, a bolje pozno kot prepozno, je ob predstavitvi znaka, ki so ga izbrali med 32 prispelimi predlogi, poudaril odhajajoči minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Meni, da bodo z znakom lažje promovirali lokalno hrano. Ministrstvo trenutno pripravlja osnutek pravilnika o uporabi tega znaka, ki ga bodo posredovali v potrditev Evropski komisiji, po potrditvi pa bodo posamezni pridelovalci lahko vložili vlogo za vstop v shemo. Jasno bo, po katerih standardih izstopajo izdelki. Ko bo dosežen določen obseg v določenem sektorju, bo možno za to shemo kakovosti izvajati tudi promocijo, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša. Darja Teržan iz Mlekarne Celeia je kot predstavnica gospodarstva prepričana, da bo največji izziv proizvajalcev, da bodo znali jasno izraziti to slovensko kakovost. Meni, da je znak edinstvena priložnost, da lahko proizvajalci pri domačem potrošniku dosežejo še večjo kredibilnost. Od nas zahteva ogromno kompromisov, želimo si to izkoristiti, tako za pravo smer gospodarstva kot zaradi potrošnikov, je dejala. Sicer pa mora odbor za vsak posamezen sektor določiti, kaj je nadstandardno. Gre za sektorje meso, sadje, zelenjava, mleko, vino, oljkarstvo, med in žito. Stvar je obsežna. Vsak sektor mora najti dva do tri parametre, ki so nadstandardni. V mlekarskem sektorju smo določili tri svoje parametre, kjer bomo dosegli ta znak, in sicer čistoča mleka, kratka verižna pot, ter prehrana - voluminozna krma, je pojasnila Teržanova. Parametre lahko sektorji določijo tudi na primer glede počutja živali in načina pridelave. Vsak proizvajalec bo certificiran in preverjan s strani certificiranega organa. Znak bo nedvoumno jamčil, da je izdelek, pridelek izdelan v Sloveniji. Glede stroškov certificiranja je Teržanova pojasnila, da se bodo v sektorju mleka prijavljali kot skupina, kar predstavlja tudi nižje stroške. Dokončnih številk še ni. Iz mlekarske industrije nas je približno 4800 proizvajalcev vključenih v ta projekt, kar pomeni, da stroški certificiranja znašajo do 40 do 70 evrov na kmetijo letno, je dejala in ob tem dodala, da bo nalepka na licu proizvoda, za proizvajalce pa to pomeni tudi menjavo dizajna embalaže. Avstrija je po Židanovih pojasnilih začela po podobnem modelu že pred vstopom v EU, s čimer so želeli zaščititi domačega kmeta. V Avstriji izračunavajo tudi cenovno elastičnost - trenutno to pomeni, da če je razlika med lokalnim in tujim do 10 odstotkov, se domači potrošnik še vedno odloči za lokalni izdelek. Certifikacijski organi tudi dodatno povečajo zaupanje potrošnika do lokalne hrane, končni učinek pa je stabilnost sektorja, meni Židan, ki je dodal, da potem sektor ni več odvisen od gverilskih napadov, ki se pojavijo ob viških hrane v Evropi. Teržanova je ob tem izpostavila, da slovenski mlekarji v Avstrijo ne morejo prodati niti enega litra mleka na, ker njihov potrošnik tega ne sprejme. Če ne piše na mleku Avstrija, ga ne kupijo, je dejala. Maja Makovec Brenčič z ekonomske fakultete, ki je bila tudi članica izborne komisije za znak kakovosti, je poudarila, da je bil znak izbran zaradi čistosti, sporočilnosti in enostavne izvedljivosti. Iskali so kompromis med sporočilnostjo in izvedljivostjo znaka. Sosednje države že dolgo znajo komunicirati kakovost svojih izdelkov. Upam, da bo znak dovolj priljuden, privzet in všečen porabnikom in da bo največji pomen imela kakovost, ki jo ta znak certificira, je dejala.	STA,Natalija Švab	24ur	2014-08-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zeleznicam-grozi-propad.html	Železnicam grozi propad	železnica, janša, holding, nadzor, propad, podjetje, logistični, center	Železnicam grozi propad Janša bo v četrtek opravil pregled nad poslovanjem železnic in predstavil skupni logistični holding sedmih podjetij. NA	Barbara Pance	24ur	2008-01-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-britanskih-nepremicnin-padajo.html	Cene britanskih nepremičnin padajo	cene, stanovanje, velika, britanija	Cene britanskih nepremičnin padajo Cene stanovanj so v Veliki Britaniji padle že enajsti mesec zapored. Vrednost povprečnega britanskega stanovanja je tako v zadnjem letu padla za 20.000 britanskih funtov. Cene stanovanj v Veliki Britaniji padajo. (Foto: Reuters) Cene stanovanj so v Veliki Britaniji septembra padle že enajsti mesec zapored, vrednost povprečnega britanskega stanovanja se je namreč v primerjavi z letom prej zmanjšala za 12,4 odstotka. Upniki ocenjujejo, da so septembra v primerjavi z mesecem prej cene nepremičnin padle za 1,7 odstotka. Vrednost povprečnega britanskega stanovanja je tako v zadnjem letu padla za 20.000 britanskih funtov na 161.797 funtov. Nacionalno nepremičninsko združenje je padec ocenilo za največjega v vseh 17 letih, odkar zbirajo podatke o gibanju cen nepremičnin v Veliki Britaniji. Ekonomisti se strinjajo, da bodo cene nepremičnin z zaostrovanjem posojilnih pogojev in višanjem hipotekarnih obrestnih mer sredi svetovne finančne krize še vedno padale. Ravno pretekli teden so vse tri vodilne britanske posojilnice (HSBC, Woolwich in First Direct) dvignile hipotekarne obrestne mere. Britanski ekonomist Howard Archer je prepričan, da se posojilni pogoji vedno bolj zaostrujejo prav zaradi svetovne finančne krize. Obstaja verjetnost, da se bo povprečna cena britanske hiše, primerjano z letom 2007, do prve polovice leta 2010 zmanjšala za 34 odstotkov, je še ocenil.	STA	24ur	2008-10-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/se-bolj-crnogleda-napoved-za-slovenijo.html	Še bolj črnogleda napoved za Slovenijo	bdp, banka, slovenije, gospodarstvo, slovenija, kriza, kranjec	Še bolj črnogleda napoved za Slovenijo Po podatkih Banke Slovenije naj bi gospodarsko rast Slovenija zabeležila šele leta 2014. Obseg BDP se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto pa še za dodatnih 0,7 odstotka. S tem je Banka Slovenije precej poslabšala svoje napovedi. Banka Slovenije, ki dvakrat letno predstavi poročilo o cenovni stabilnosti, je še poslabšala napovedi o gospodarski aktivnosti Slovenije. Obseg bruto domačega proizvoda se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto bo izgubil še dodatnih 0,7 odstotka, rast pa naj bi vnovič zabeležili leta 2014, navaja oktobrsko poročilo o cenovni stabilnosti. Kot je danes na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila v Ljubljani dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je dajanje napovedi v zdajšnjem obdobju velike negotovosti izredno nehvaležno. Ni jasno, kako se bo spreminjalo svetovno gospodarstvo, prav tako je negotov položaj doma, je dejal. Napovedi Banke Slovenije glede gospodarske aktivnosti Slovenije so še slabše. (Foto: Reuters) S tem je Banka Slovenije za 0,6 odstotne točke poslabšala svoje aprilske napovedi za letos. Temu botruje poslabšanje v mednarodnem okolju in hkrati nizko, negativno domače povpraševanje, ki ga je pospešilo prehodno izvajanje fiskalne konsolidacije, je orisal direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik. Danes objavljeni podatki o gibanju BDP samo še potrjujejo dejstvo, da mora vlada nujno izpeljati napovedane reforme in spremembe zakonodaje. Upamo, da bodo to napoved pravilno razumeli tudi predstavniki sindikatov, ki zahtevajo pravice, kot da bi imeli 3-odstotno gospodarsko rast, ne pa 1,8-odstotnega napovedanega znižanja BDP. Štefan Grosar, podpredsednik OZS in predsednik Upravnega odbora OZS Napovedi Banke Slovenije za letos bistveno ne odstopajo od napovedi drugih institucij. Napovedi za prihodnje leto pa kažejo na precejšnjo negotovost, saj so ocene zelo različne, je dejal Kozamernik in dodal, da so tudi sicer tveganja za uresničitev tokratne napovedi Banke Slovenije visoka, saj bo pomembno dogajanje v tujini in v glavnih slovenskih trgovinskih partnericah. Glede inflacije napovedujejo, da naj bi ta letos znašala 2,9 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Prihodnje leto naj bi dosegla 2,3 odstotka. Čeprav je inflacija kratkoročno nekoliko porasla, je osnovna inflacija še vedno stabilna in v primerjavi z evrskim območjem nizka. Gospodarstvo še pridobiva na cenovni konkurenčnosti, je ocenil Kozamernik. V Banki Slovenije so izpostavili, da se je brezposelnost še dodatno povečala, čeprav je poslabšanje gospodarskih razmer bistveno manjše kot v prvem sunku krize. Za letos pričakujemo upad zaposlenosti za 1,5 odstotka delovne sile, je povedal Kozamernik in povzel, da je večina sicer vezana na gradbeništvo, a se povečuje pri osebnih storitvah, v predelovanih dejavnostih in storitvah javnega sektorja. Kljub temu se gospodarstvo prilagaja in rast stroškov dela na enoto proizvoda pada. Gospodarstvo je pridobilo na konkurenčnosti, prebudile so se predelovalne dejavnosti, je dejal. Poudaril pa je, da je upočasnitev gospodarske aktivnosti povzročila upad produktivnosti, plače pa se prilagajajo le počasi. Pričakujemo, da bi se lahko v prihodnjih dveh letih anketna stopnja brezposelnosti približala 10 odstotkom, je dodal. Zvišanje DDV je nujno! Zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost se zdi Banki Slovenije z vidika proračuna nujno, je še povedala viceguvernerka Mejra Festić ter dodala, da pa niso delali izračunov o učinkih morebitnega zvišanja davka le za določene izdelke oz. storitve. Pri zviševanju DDV samo za nekatere storitve bi bil zelo previden, saj bi bilo to treba kompenzirati z natančno analizo strukture stroškov in dobičkov v javnih službah, je dejal Kranjec. Prejšnje napovedi bolj optimistične Po podatkih Banke Slovenije bomo rast zabeležili šele leta 2014. (Foto: Thinkstock) Banka Slovenije je bila v spomladanskih gospodarskih napovedih najbolj pesimistična med domačimi in mednarodnimi ustanovami. Spomladi je napovedovala, da se bo BDP letos skrčil za 1,2 odstotka, prihodnje leto naj bi se okrepil za 0,6 odstotka, leta 2014 pa za 1,7 odstotka. Medtem ko je, denimo, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pomladanski napovedi za letos napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka, je to napoved konec septembra popravil. Napovedal je krčenje BDP za dva odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da se bo BDP letos skrčil od 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka. Evropska komisija je maja Sloveniji napovedala, da bo beležila 1,4-odstotno krčenje BDP. Novo gospodarsko napoved za EU s podrobnimi podatki za vse posamezne članice, tudi Slovenijo, pa bo objavila 7. novembra. Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani.	STA,Natalija Švab,N.D.	24ur	2012-10-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/time-warner-stratesko-vstopil-v-cme.html	Time Warner strateško vstopil v CME	cme, time, warner, delnica, jeff, bewkes, Ronald, Lauder	Time Warner strateško vstopil v CME CME, vodilna medijska hiša v srednji in vzhodni Evropi, ter vodilno svetovno podjetje na področju medijev in zabavnega programa Time Warner sta najavila strateško partnerstvo. Ustanovitelj podjetja CME Ronald S. Lauder je prepričan, da bo vstop Time Warnerja prinesel hitrejši razvoj družbe CME. Central European Media Entreprises (CME) in Time Warner Inc. sta objavila, da bo Time Warner vložil 241,5 milijona dolarjev v družbo CME, s tem pa bo pridobil 31 odstotkov družbe. Poleg tega je CME z družbo Warner Bros sklenil poseben dogovor o partnerstvu na področju ustanavljanja in vodenja novih tematskih televizijskih programov na ozemljih, kjer deluje CME. Ustanovitelj podjetja CME Ronald S. Lauder je prepričan, da bo povezava z družbo Time Warner CME v prihodnosti omogočila še hitrejši razvoj in ga dvignila na nivo, o katerem sem pred petnajstimi leti lahko samo sanjal. Kombinacija CME vodilnega položaja na trgih in Time Warnerjevih znamk bo pripomogla k še večjim uspehom obeh družb. Predsednik in generalni direktor Time Warnerja Jeff Bewkes pa je dejal, da sklenitev posla s CME predstavlja edinstveno priložnost za vlaganja in partnerstvo z vodilno medijsko družbo v srednji in vzhodni Evropi. Medtem ko se območje spopada s posledicami globalne ekonomske krize, pa menimo, da CME na dolgi rok zavzema idealen položaj, saj se srednja in vzhodna Evropa vračata k občutni rasti, razvoj medijev v teh državah pa se nadaljuje. Z nakupom krepimo našo strategijo ustvarjanja, priprave in zagotavljanja visoko kakovostnega vsestranskega programa na globalni ravni, je prepričan Bewkes. Takoj po objavi novice je delnica CME poskočila za 30 odstotkov, kar je bil po pravilih borze, zaradi izredno visokega skoka vrednosti, znak za začasno ustavitev trgovanja z delnicami, a je sedaj trgovanje z delnicami CME spet mogoče.	Igor Adamič	24ur	2009-03-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zidar-nacrtuje-poslovanje-prek-sct-holdinga.html	Zidar edini delničar SCT Holdinga	sct. ivan, holding, maze, jamnik, tko	Zidar edini delničar SCT Holdinga Ivan Zidar je postal edini delničar družbe SCT Holding, na katero je prenesel nekatere zdrave dele SCT. Prek te družbe pa naj bi bil dogovorjen tudi za več poslov v BiH in Srbiji. Ivan Zidar (Foto: Aljoša Kravanja) Ivan Zidar je postal edini delničar družbe SCT Holding, na katero je pred ali med neuspelo prisilno poravnavo prenesel nekatere zdrave dele SCT. Nekdanja člana upravnega odbora SCT Aleksander Meze in Janez Jamnik sta njuna 12-odstotna deleža v družbi namreč prodala za 125.000 evrov, Zidar pa načrtuje nove posle na Balkanu, pišejo današnji časniki. Družba SCT Holding je po pisanju Dnevnika njuna deleža odkupila kar sama, Zidar pa ostaja lastnik 76 odstotkov omenjene družbe. Prek SCT Holdinga tako Zidar lastniško obvladuje Tovarno kovinske opreme (TKO) iz Murske Sobote, ki izdeluje sestavne dele za gradbeno mehanizacijo, veliko večino prometa pa ustvarijo s tujimi kupci. SCT Holding ima v lasti tudi 51 odstotkov podjetja SCT-Porr, ki ga je z avstrijskim partnerjem februarja letos ustanovil za kandidiranje na razpisih za izgradnjo železnic. So pa Zidarju za zdaj propadli načrti, ki jih je imel z nemškim podjetjem ISC Handelsgesselschaft. Tega je decembra lani iz SCT prenesel na SCT Holding, vendar pa je iz nemškega poslovnega registra razvidno, da je družba, prek katere je SCT več desetletij kupoval materiale in mehanizacijo, aprila letos spet prešla v last SCT, še poroča Dnevnik. Po pisanju Financ pa je Zidar od prejšnjega tedna tudi zaposlen na SCT Holdingu. Iz neuradnih virov so še izvedeli, da je sicer Zidar dogovorjen že za več poslov v BiH in Srbiji.	STA	24ur	2011-07-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odstopil-prvi-nadzornik-pivovarne-lasko.html	Odstopil prvi nadzornik Pivovarne Laško	pivovarna, laško, odstop, anton, tone, turnšek	Odstopil prvi nadzornik Pivovarne Laško Anton Turnšek je odstopil z mesta prvega nadzornika Pivovarne Laško. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je zapisal. Pivovarna Laško je prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta Antona Turnška, so sporočili iz družbe. Njegovega naslednika bodo člani nadzornega sveta imenovali na prvi naslednji seji, iskali ga bodo v svojih vrstah. Turnšek pa bo kot član nadzornega sveta deloval do julijske skupščine, ko bodo delničarji namesto njega izglasovali novega člana. (Foto: POP TV) Poleg nekdanjega direktorja Boška Šrota so po neuradnih informacijah, ki so jih objavili v oddaji 24UR ZVEČER, ovadene še tri fizične in tri pravne osebe in sicer: Kolonel, Center naložbe in Infold holding, ter njihovi tedanji direktorji - Saša Fajs, Matjaž Rutar in Danjela Rakovič. Ovadena je torej Šrotova veriga lastninjenja, ne pa tudi direktorji v skupini Pivovarne Laško. Med ovadenimi po neuradnih informacijah ni ne Dušana Zorka, sedanjega direktorja Pivovarne, ne očeta Pivovarne Toneta Turnška. Pivovarno laško oškodovali za 100 milijonov? Neuradno naj bi bila kriminalistična preiskava glede spornega lastninjenja že končana, ovadbe zaradi domnevnih zlorab položaja pa naj bi bile že nekaj tednov na tožilstvu. A epilog bo zgodba dobila šele, ko bo končana celotna preiskava o izčrpavanju družbe. Kriminalisti naj bi neuradno ugotovili, da je bila Pivovarna Laško oškodovana za vrtoglavih 100 milijonov evrov, je za oddajo 24UR ZVEČER povedala dopisnica Pop TV iz Celja Damjana Seme. Izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem Turnšek je v Pivovarni Laško že skoraj 50 let, od tega je bil direktor družbe 25 let. Po upokojitvi leta 2005 ga je nasledil Šrot, Turnšek pa je opravljal funkcijo člana oz. tudi predsednika nadzornega sveta. Moje dolgoletno poslovno življenje je bilo ves čas tesno povezano s Pivovarno Laško in slovensko industrijo pijač. Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se z družbo dogaja in kje bo njena prihodnost. Že kot direktor Pivovarne Laško sem bil avtor in glavni pobudnik združitve slovenske industrije pijač. Tudi kot član nadzornega sveta družbe sem še naprej verjel v smotrnost te strateške usmeritve in podpiral sklepe nadzornega sveta o skupnem delovanju. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni, žal pa v veliki meri nedokončani. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je Turnšek zapisal v odstopni izjavi. Na katero ovadbo misli, smo ga vprašali tudi mi, a pojasnil ni želel dati. Ne želim nič več in nič manj povedati, je dejal. In dodal, da ne odhaja s slabim občutkom in da ni z nikomer skregan, kot enega od razlogov za takšno odločitev pa je navedel tudi starost. V odstopni izjavi je sicer kot drugi ključni mejnik za slovo z vodstvenega mesta izpostavil petkovo sejo nadzornega sveta, na kateri so sprejeli novo poslovno strategijo. Zadovoljen sem, da so s tem postavljeni novi temelji za nadaljevanje že davno začrtane združene industrije pijač, je poudaril. Mali delničarji zahtevali odstop (Foto: Damjan Žibert) Kot poročajo Finance, je Društvo Mali delničarji – Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) na Turnška naslovilo zahtevo po njegovem nepreklicnem odstopu. Prepričani so namreč, da je soodgovoren za finančni polom družbe v času Šrota. Turnšek je po njihovem mnenju kriv za njegov vzpon in neracionalno poslovanje, saj naj kot prvi nadzornik družbe ne bi pravočasno ukrepal, pa tudi za prekomerno zadolženost skupine Pivovarne Laško, ki je posledica menedžerskega prevzema Boška Šrota in njegovih podjetij. Zapisali pa so še, da je Turnšek poskrbel za neustrezno odstavitev Boška Šrota, ki je prejel odpravnino v višini 152 tisoč evrov, še poročajo Finance. Zaradi vsega tega so zagrozili, da bodo, če Turnšek ne odstopi, začeli takoj po praznikih zbirati pšodpise podpore za odpoklic preko sodišča ter verjetno tudi vložitev odškodninske tožbe zoper njega in vse druge odgovorne.	Danijela Levpušček	24ur	2010-04-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-bo-vracilo-nadomestil-stalo-2-6-milijona-evrov.html	NLB bo strankam vrnila 2,6 milijona evrov	nlb, banka, bankomat, vračilo, uvk	NLB bo strankam vrnila 2,6 milijona evrov Skupni znesek nadomestil za dvige na bankomatih drugih bank, ki ga bo vrnila NLB svojim strankam, znaša 1,78 milijona evrov, zamudne obresti pa 810.000 evrov. Denar bodo vrnili okoli 469.000 strankam. (Foto: Dare Čekeliš) Znesek vračil nadomestil za dvige gotovine na bankomatih drugih bank v Sloveniji za NLB in takrat samostojne banke NLB Banko Domžale, NLB Banko Zasavje in NLB Koroško banko znaša 1,78 milijona evrov, so sporočili iz Nove Ljubljanske banke (NLB). NLB bo strankam skupaj z vračilom plačanih nadomestil vrnila tudi pripadajoče zakonite zamudne obresti, in sicer za obdobje od dneva plačila nadomestila do dneva vračila zaračunanih nadomestil, to je do 15. novembra. Celoten znesek obresti znaša 810.000 evrov. Do vračila nadomestila s pripadajočimi zamudnimi obrestmi je upravičenih 469.148 strank, ki so v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 1. aprila 2007 s kartico BA Maestro NLB osebnega računa dvignile gotovino na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji. V tem obdobju so zabeležili 5,5 milijona tovrstnih transakcij, povprečni znesek vračila nadomestila pa skupaj s pripadajočimi obrestmi znaša 5,52 evra. NLB je ena od bank – poleg nje še Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa in Banka Celje – ki so 20. februarja 2006 na isti dan in v istem znesku (80 tolarjev oziroma 33 centov) uvedle nadomestilo za dvig gotovine na bankomatih druge banke. Urad za varstvo konkurence je nato leto dni zatem presodil, da so ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični. Odločba urada je po sodbi Vrhovnega sodišča RS postala pravnomočna šele letos. Da bosta zaračunana nadomestila za dvige vrnili, sta se odločili tudi Abanka in Banka Celje, v NKBM pa bodo počakali na odločitev sodišča glede vloženega zahtevka za revizijo.	STA,Primož Jambrek	24ur	2010-11-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/milijon-evrov-ze-v-kramarjevih-rokah.html	Milijon evrov že v Kramarjevih rokah?	nlb, marjan, kramar, izplačilo, nagrade, nagrada	Milijon evrov že v Kramarjevih rokah? Marjan Kramar, nekdanji predsednik uprave NLB, je neuradno vendarle dobil milijon evrov nagrade za štiriletno vodenje banke. Finančni minister Križanič je ogorčen. Milijon evrov. Marjan Kramar, ki je bil do konca lanskega leta predsednik uprave največje slovenske banke, naj bi po neuradnih podatkih milijonsko nagrado dobil, kljub temu da je bila praktično vsa slovenska javnost ob tej možnosti zgrožena. Marjan Kramar naj bi vendarle dobil milijon evrov. (Foto: POP TV) Že ob odhodu z vrha NLB si je Kramar zagotovil izplačilo nagrade oziroma dodatka za uspešnost za prva štiri leta vodenja banke. Vredna naj bi bila milijon evrov bruto, izplačal pa naj bi si jo zato, ker si nagrad ni izplačeval sproti. Dodatka za uspešnost za leto 2008 pa Kramar še ni dobil in ga najverjetneje tudi ne bo. Lani je bil namreč dobiček NLB za 60 odstotkov nižji kot leto pred tem, banka pa se najbrž s takšno nagrado ne bo strinjala tudi zaradi kriznih časov. V obdobju te krize, ki ima velike ekonomske in socialne razsežnosti, je tovrstno nagrajevanje neustrezno in neodgovorno, tako s strani nadzornih svetov kot managementa. Bogomir Kovač Izplačilo smo preverjali pri Marjanu Kramarju, oglasil se sicer je, vendar je že v naslednjem hipu pogovor prekinil. Na NLB o nagradi niso rekli ali zapisali nič, niso ne potrdili ne zanikali izplačila. Finančni minister Križanič zahteva izredno sejo nadzornega sveta NLB Finančni minister Franc Križanič je za nagrado je izvedel v poznih večernih urah preko njegove službe za odnose z javnostmi. Finančni minister Križanič je za izplačilo izvedel šele nocoj v poznih urah. Pravi, da je ogorčen in napoveduje, da zahteva izredno sejo nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, da bodo ugotovili, kako se je kaj takega sploh lahko zgodilo. Bil sem šokiran nad tem, da je bila nagrada izplačana brez revizij, ob gospodarskem stanju, kakršno danes je. Kot predstavnik večinskega lastnika sem zahteval sklic izredne seje nadzornega sveta (NLB), kjer se bo natančno videlo, kdo je nagrado izplačal, kdo odobril, kdo jo je podpisal. S temi podatki bom seznanil vlado, ki nam bo dala navodila za nadaljnje ukrepanje, je za 24Ur zvečer povedal minister Križanič. Veselinovič bo zaslužil manj Nekoliko manj pa bo po novem zaslužil Kramarjev naslednik Draško Veselinovič. Nadzorni svet NLB je namreč plače uprave uskladil s priporočili vlade. To pomeni, da bi morala biti mesečna plača Veselinoviča, predsednika uprave, okoli 12 tisoč evrov bruto, kar je šestkratnik povprečne plače v panogi, ostalih članov uprave pa še malo nižja. O milijonskih nagradah bomo pri Veselinoviču najbrž težko poročali, za uspešnost si bo lahko, če bo spoštoval vladna priporočila, izplačal le dve dodatni plači na leto.	Polona Križnar,Danijela Levpušček	24ur	2009-04-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-je-ne-bi-imel.html	Kdo je ne bi imel?	jahta, prestiž, luksuz, pershing, morje, bogataš, internautica	Kdo je ne bi imel? Med najhitrejšimi jahtami na svetu je prestižni pershing, ki poleg neverjetnih hitrosti nudi tudi luksuz, udobje in razkošje. Temu primerna je tudi cena! Ferretti je z legendarnim Pershingom 88 sprožil trend metalne srebrne barve in barvanja plovil nasploh. Prej so bila plovila pretežno bela, le s kakšno modro črto. To je bilo leta 2002. Pershing je linija prestižnih plovil italijanskega proizvajalca plovil Ferretti. Trenutno obsega osem modelov. Najmanjši pershing 46 meri 15 metrov, največji pershing 115 pa 36 metrov. Kljub velikim dolžinam pa plovila pershing dosegajo največje možne hitrosti na morju. Vgrajene imajo površinske pogone Arneson, ki jim v primerjavi z navadnimi pogoni omogočajo do 30 odstotkov boljšo izkoriščenost motorjev in s tem bistveno večje hitrosti. Le največji pershing 115 ima že vodni jet pogon. To pomeni, da nima več zunanjega propelerja, ampak ima v krmi čolna impelerske propelerje, ki so vgrajeni v jetu. Ta propeler za razliko od zunanjega, ki vodo odriva od plovila, vsrkava vodo v dve veliki odprtini. Naredi se kompresija tega curka, ki se po krmi izbrizga ven. Potem ta vodni curek poganja plovilo, ne pa samo obrača. Zaradi impelerskega principa je plovilo bolj tiho zaradi manjših vibracij. Poleg hitrosti pa plovila pershing nudijo tudi razkošno udobje vrhunske kakovosti in dizajna, zaradi česar so ob temu primerni ceni postala sinonim za prestiž. Vas zanima, kolikšna je cena plovil pershing, kako izgledajo notranjost in zunanjost plovil ter plovba? Oglejte si video. Kdo ga ne bi imel? Pershing je zaenkrat edino plovilo, ki ima možnost, da se steklo, ki deli kokpit in notranji salon, zniža tako, da se pridobi en velik skupen prostor.	Maja Rozman	24ur	2009-06-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pazite-se-neplacniskih-podjetij.html	Pazite se neplačniških podjetij!	podjetje, dolg, neplačevanje, neplačniško, blokiran, račun, gradbeno, gradbinci, kriza, kredit	Pazite se neplačniških podjetij! Med skoraj 5300 podjetji v Sloveniji, ki imajo zaradi prevelikih dolgov blokirane račune, je kar četrtina gradbenih. S plačevanjem so zavlačevala že pred krizo, zdaj je še slabše. NA	Erika Pečnik	24ur	2010-01-31 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/grcija-je-pricela-pogajanja-s-posojilodajalci.html	Posojilodajalci prispeli v Atene na pogajanja o programu pomoči	grčija, evropski, posojilodajalci, pogajanja, dolg	Posojilodajalci prispeli v Atene na pogajanja o programu pomoči Predstavniki mednarodnih posojilodajalcev so v Atenah začeli pogajanja o tretjem programu pomoči. Obe strani sta pod velikim pritiskom, da sporazum o novi pomoči, vredni do 86 milijard evrov, skleneta pred 20. avgustom. Takrat morajo Atene namreč vrniti 3,2 milijarde evrov ECB. (Foto: Reuters) Predstavniki mednarodnih posojilodajalcev so prišli v Grčijo, kjer so s predstavniki vlade nemudoma začeli pogajanja o tretjem programu pomoči, je v Bruslju danes zatrdila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. Medtem pa viri blizu grške vlade trdijo, da bodo pogajalske skupine v Atenah z delom začele šele v torek. Predstavniki institucij so se v Atene odpravili, ko so bile izpolnjene obljube o sprejemu dveh paketov reform. Ob predstavnikih t.i. trojke - EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) - se pogajanj udeležujejo tudi predstavniki stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Obe strani sta pod velikim pritiskom, da sporazum o novi pomoči, vredni do 86 milijard evrov, skleneta pred 20. avgustom. Takrat morajo Atene vrniti 3,2 milijarde evrov ECB. Korak za korakom napredujemo v smeri programa za Grčijo, je dejala Andreeva. Po njenih besedah sicer institucije od Grčije pričakujejo še več reform. Pogajanj se bodo udeležili tudi nekateri visoki predstavniki institucij, Andreeva pa je danes zagotovila, da bodo vsi glavni pogajalci v Atene prispeli najkasneje v sredo. Neimenovani vir v Bruslju je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil, da bodo imeli predstavniki institucij zagotovljen dostop do relevantnih informacij tamkajšnjih ministrstev. Grške politične stranke pa medtem v Atenah danes od vlade zahtevajo odgovore glede informacij, da je nekdanji finančni minister Janis Varufakis pripravljal skrivne načrte za vzporedni bančni sistem v primeru, da bi Grčija zapustila območje evra. Pripravo rezervnega načrta naj bi mu decembra naročil Aleksis Cipras, ki je mesec po tem prevzel vodenje vlade. Namestnik finančnega ministra Dimitris Mardas pa je danes že zanikal, da bi vlada kdaj govorila o takšnem načrtu. Grčija se je zaradi pomanjkanja denarja konec junija znašla na robu bankrota. Banke so bile več dni zaprte, sedaj pa oblasti počasi odpravljajo omejitve. Grškim podjetjem so tako od petka znova omogočena plačila v tujino do višine 100.000 evrov, Grki pa lahko na potovanje s sabo vzamejo do 2000, in ne več do 1000 evrov.	STA,J.S.	24ur	2015-07-27 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rekord-hkrati-natocili-kar-460-letal.html	Rekord: Hkrati naročili kar 460 letal	naročilo, letal, letalo, letalska, industrija, aibus, boeing, american, airlines	Rekord: Hkrati naročili kar 460 letal Letalska družba American Airlines je naročila kar 460 letal, in sicer 200 boeingov 737 ter 260 airbusov A320. Vrednosti posla niso razkrili, glede na ceno letal pa ta znaša več deset milijard dolarjev. American Airlines (Foto: Reuters) Ameriška letalska družba American Airlines je naznanila največje naročilo letal v zgodovini industrije. Kupila bo 460 letal z enim prehodom, posel pa je razdelila med rivala Airbus in Boeing. Letalska družba bo kupila 200 boeingov 737 ter 260 airbusov A320, ki bodo dobavljeni med letoma 2013 in 2022. V American Airlines so posel označili za največje naročilo letal v zgodovini . Kljub delitvi naročila med Airbus in Boeing pa je odločitev precejšen udarec za ameriškega proizvajalca, saj sedanjo floto American Airlines sestavljajo zgolj njegova letala. Koliko je posel, ki vključuje še opcijo za nakup dodatnih 465 letal, vreden, v letalskem prevozniku niso razkrili. Sicer pa naj bi en boeing 737 stal okoli 81 milijonov dolarjev, airbus 320 pa okoli 85 milijonov dolarjev, kar bi skupaj naneslo več kot 38 milijard dolarjev. V American Airlines si od nove flote obetajo predvsem znižanje obratovalnih stroškov ter nižji račun za gorivo.	STA	24ur	2011-07-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/korotaju-opozorilo-pred-odpovedjo.html	Korotaju opozorilo pred odpovedjo	paloma, delavec, korotaj, obvestilo, odpoved, nadzorni, svet	Korotaju opozorilo pred odpovedjo Predsednik sveta delavcev v Palomi Jože Korotaj je prejel obvestilo o izreku opozorila pred redno odpovedjo. Predsednik sveta delavcev v Palomi Jože Korotaj je od predsednika uprave v sladkogorski tovarni papirja Danila Marina po pošti prejel obvestilo o izreku opozorila pred redno odpovedjo. Postopek o izredni odpovedi, ki je bil zoper Korotaja sprožen zaradi domnevne kršitve delovnih obveznosti, pa je ustavljen, je sporočil Korotaj. Sedež Palome je v Sladkem Vrhu. (Foto: POP TV) Kot je še dodal, je v pismu še zapisano, da se mu lahko v primeru ponovne kršitve pogodba iz krivdnega razloga redno odpove, če bo v enem letu od prejema pisnega opozorila kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Marin naj bi Korotaju v pisni obrazložitvi odločitve zapisal, da predsednik sveta delavcev v svojem zagovoru, 15. februarja, sicer ni navedel nobenih dejstev, ki bi ga razbremenile obtožb, še posebej glede na dejstvo, da je profesionalni predsednik sveta delavcev. Prvi mož Palome je v pismu še zapisal, da je takšna odločitev sprejeta zgolj zato, da se prekine dolgotrajni spor, ki hromi delovanje uprave in družbe ter negativno vpliva na poslovanje družbe, hkrati pa dodaja, da uprava spoštuje Korotajeva prizadevanja za ohranitev in spoštovanje delavskih pravic, vendar meni, da medijsko obračunavanje in prirejanje podatkov za to ni primerno. (Foto: POP TV) Korotaj je v svojem odzivu na odločitev uprave Palome zapisal, da je kot predsednik sveta delavcev zastopal stališča sveta delavcev, ki so bila sprejeta s soglasnimi sklepi sveta. Omenjeni organ bo po njegovih besedah nadaljeval s svojim delom v zastopanju interesov delavcev, podjetja in lastnikov, pri tem pa jim nihče iz uprave ne bo preprečil, da bi še naprej delovali v duhu dobrega gospodarstvenika. Sicer pa tako Korotaj kot svet delavcev ostajata na svojih stališčih o slabitvi konkurenčnosti Palome s strani uprave v času privatizacije ter o enormnih zneskih za odvetniške storitve in ostale zunanje intelektualne zadeve. Prav tako ostajajo tudi na svojem stališču, da je uprava družbe skupaj z nadzorniki eno telo, saj uprava družbe ne deluje v skladu z navodili lastnikov in ne deluje na podlagi sprejetih sklepov nadzornega sveta.	STA	24ur	2008-03-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-nitki-visi-skoraj-300-delovnih-mest.html	Na nitki visi skoraj 300 delovnih mest	lesna, industrija, plača, liko, delovno, mesto	Na nitki visi skoraj 300 delovnih mest Delavci podjetja Liko Vrhnika, ki izdeluje pohištvo za dom, so na začetku januarja dobili del novembrskih plač, še vedno pa jim niso izplačali niti lanskega niti predlanskega regresa. NA	SVET	24ur	2012-01-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-boj-za-srbski-telekom-skupaj-z-apollom.html	V boj za srbski telekom skupaj z Apollom	telekom, sklad, apollo	V boj za srbski telekom skupaj z Apollom Po neuradnih informacijah naj bi Telekom Slovenije zavezujočo ponudbo za srbski telekom oddal skupaj s skladom Apollo. Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga naj bi že prižgal zeleno luč za celotno operacijo. Poznavalci pravijo, da bi v primeru združitve nastal največji telekomunikacijski operater v regiji. Največji slovenski telekomunikacijski operater Telekom Slovenije naj bi se v boj za srbski telekom podal skupaj z ameriškim investicijskim skladom Apollo. Zavezujočo ponudbo naj bi formalno oddal Apollo, Telekom Slovenije pa bo v zgodbi, ob zeleni luči s strani SDH, nastopal kot partner, je STA izvedela iz neuradnih, a zanesljivih virov. Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) naj bi že prižgal zeleno luč za celotno operacijo, s celotno zadevo naj bi se v sredo že seznanil tudi nadzorni svet Telekoma Slovenije. Rok za zavezujoče ponudbe naj bi se iztekel v ponedeljek. Pri tem ostaja vprašanje, na kakšen način naj bi bila izpeljana celotna operacija, omenja se ustanovitev skupnega podjetja z ameriškim investicijskim skladom Apollo, ki je sicer tudi bodoči novi lastnik NKBM. SDH je medtem danes objavil sporočilo za javnost o sredini seji nadzornega sveta SDH, na kateri so se nadzorniki seznanili s pomembnejšimi aktivnostmi pri upravljanju kapitalskih naložb države in SDH, med drugim tudi s prodajnimi aktivnostmi naložb. V SDH so naknadno pojasnili, da nadzorni svet SDH v zvezi z aktivnostmi pri oddaji ponudbe za nakup Telekoma Srbija, v katere je vključen tudi Telekom Slovenije, ni sprejel nobene odločitve. Na sredini seji nadzornega sveta je uprava SDH le seznanila nadzorni svet o aktivnostih Telekoma Slovenije v okviru prodajnega postopka Telekoma Srbija. Obenem so dodali, da podpirajo vse aktivnosti družbe Telekom Slovenije, ki pozitivno prispevajo k uspešnosti poslovanja in nadaljnjemu razvoju družbe . (Foto: Reuters) V Telekomu Slovenije ne komentirajo V Telekomu Slovenije so pojasnili, da aktivnosti, ki se nanašajo bodisi na prodajo bodisi na nakup deležev v posameznih družbah, ne komentirajo. Obenem so ponovili, da so v začetku avgusta oddali nezavezujočo ponudbo za nakup deleža v Telekomu Srbija, kot eden izmed potencialnih kupcev pa so bili pozvani v drugi krog privatizacijskega postopka. Evropski telekomunikacijski trg se intenzivno konsolidira, skladno s tem in s strategijo Skupine Telekom Slovenije, ki temelji tudi na konsolidaciji trgov, na katerih smo prisotni, pa dogajanje v regiji pozorno spremljamo in iščemo nove strateške priložnosti. V telekomunikacijski panogi je pomembna ekonomija obsega, tako da verjamemo, da bi Telekom Slovenije in Telekom Srbija lahko uspešno izkoriščala medsebojne sinergije, so zapisali. Poznavalci pravijo, da bi v primeru združitve Telekoma Slovenije in Telekoma Srbija nastal največji telekomunikacijski operater v regiji, ki bi nato v prihodnosti predstavljal privlačno prevzemno tarčo za največje telekomunikacijske velikane, kot je denimo nemški Deutsche Telekom. Slednji je sicer bil med interesenti za Telekom Slovenije v zadnjih dveh neuspešnih poskusih privatizacije slovenskega telekoma. Ustanovila naj bi posebno projektno družbo Telekom Slovenije in Apollo naj bi po informacijah časnika Finance ustanovila posebno projektno družbo. V to naj bi Apollo prispeval kupnino za Telekom Srbija, slovenska država pa delnice Telekoma Slovenije. V družbi bi država ostala tri leta, nato bi se, skupaj z Apollom, iz Telekoma Slovenije umaknila. Poleg Telekoma Slovenije in Apolla naj bi v igri za srbski telekom ostali še ruski operater MTS ter skladi Advent, Mid Europa Partners in Novator Partners. Telekom Slovenije po pisanju Financ potrebuje navezo z Apollom, ker sam nakupa ne bi zmogel. Celotna vrednost podjetja, skupaj z dolgovi, je namreč ocenjena na približno 1,6 milijarde evrov, ob tem ima okoli 400 milijonov evrov dolga. Prodaja se 58 odstotkov srbskega telekoma, k temu pa je treba prišteti še 20 odstotkov lastnih delnic družbe. Preostalih delnic partnerjema ne bi bilo treba odkupiti, saj Srbija prevzemnega praga po pisanju Financ ne pozna. Po oceni časnika bosta Telekom Slovenije in Apollo morala ponuditi več kot poldrugo milijardo evrov, saj srbski politiki kot najnižjo sprejemljivo ceno že nekaj časa omenjajo 1,4 milijarde evrov.	STA	24ur	2015-11-12 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imeli-bomo-tudi-novega-dvajsetaka.html	Imeli bomo tudi novega dvajsetaka	bankovec, dvajset, evrov, evro	Imeli bomo tudi novega dvajsetaka Staremu bankovcu za 20 evrov se izteka čas. Nadomestil ga bo namreč izboljšani bankovec. Tako se z novimi zaščitnimi elementi ne bosta več ponašala zgolj bankovca za pet in deset evrov. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke v evroobmočju (Evrosistem) bodo 24. februarja 2015 razkrile novi bankovec za 20 evrov. Novi dvajsetak je tretji bankovec iz serije Evropa in se uvaja po petaku in desetaku. Serija Evropa se uvaja z namenom, da bi nadalje izboljšali integriteto evrobankovcev in da bi bili korak pred ponarejevalci. Evrosistem želi, da bi bili z novimi bankovci korak pred ponarejevalci. (Foto: Thinkstock) Evrosistem je sprejel več ukrepov, s katerimi bo zagotavljal podporo proizvajalcem opreme za bankovce ter ponudnikom in lastnikom naprav in instrumentov za preverjanje pristnosti. Novi bankovec jim bo na voljo v nacionalnih centralnih bankah evroobmočja veliko prej, preden bo izdan, tako da bodo lahko svoje naprave in instrumente testirali in prilagodili. Po razkritju bo mogoče bankovec za 20 evrov testirati tudi zunaj centralnih bank.	N.D.	24ur	2014-12-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oskodovali-drzavno-premozenje.html	Oškodovali državno premoženje?	nova, kreditna, banka, maribor, izredna, seja, nkbm	Oškodovali državno premoženje? Minister Bajuk je priznal napako pri postopku prodaje NKBM. Zares zahteva sejo komisije za nadzor javnih financ. Bajuk je poudaril, da je bil izbor cene delnic NKBM izbran na podlagi skrbnih pregledov banke. (Foto: Dare Čekeliš) Ministrstvo za finance je ugotovilo, da je eno ponudbo investicijske družbe NFD 1 za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) izločilo pomotoma. To je bila napaka, ki jo bomo skušali znotraj zakonskih okvirov in pravil prve javne ponudbe čim prej rešiti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal finančni minister Andrej Bajuk. Kot je pojasnil, je družba poslala štiri ponudbe, tri po nižji ceni od 27 evrov za delnico NKBM, ki so jih izločili avtomatično, ter eno po ceni 27 evrov za delnico. Po Bajukovih besedah pa neizbor nekaterih ponudnikov ne pomeni prepovedi nakupa delnic NKBM. Te bodo od ponedeljka naprej kotirale na borzi in bodo na trgu, je povedal. Ob tem pa je na fizične osebe naslovil opozorilo: Odločitev o morebitni takojšnji prodaji je sicer njihova, vendar če delnice prodajo takoj, izgubijo možnost dobiti bonus delnico na 10 zagotovljenih delnic za devetmesečno lastništvo teh delnic. Poleg tega so kapitalski dobički obdavčeni po 20-odstotni stopnji, je povzel. Država je iztržila maksimum Bajuk se je znova ustavil pri postavljeni ceni za delnico NKBM. Poudaril je, da je bil cenovni razpon za delnico NKBM, postavljen med 20,50 in 27 evri, izbran na podlagi skrbnih pregledov banke, ki sta ju neodvisno naredila svetovalca v prvi fazi privatizacije banke, Citigroup in Nomura. Poleg tega so glede cene opravili preverbo na trgu. Ker je bilo izredno veliko povpraševanja s strani vlagateljev po najvišji postavljeni ceni, smo jo lahko oblikovali pri 27 evrih, je znova pojasnil. Država je posredovala kot regulator trga in izbrala najvišjo. Če je bila večina ponudb po 27 evrov, je to tržna cena in v danih razmerah optimalna cena. Žiga Andoljšek Generalni direktor direktorata za javno premoženje Žiga Andoljšek pa je ocenil: Glede na dane razmere, izbran način prodaje in na cilje, ki si jih je postavila država, kaže, da je država iztržila maksimum, kajti trg je postavil ceno in trg je postavil ceno med 20,50 in 27 evri. Vendar pa strogo zaupna cenitev, ki so jo pridobili na 24UR, kaže, da je KAD delnico NKBM ocenil na vrednost 37 evrov. Tako naj bi bilo državno premoženje oškdovano tudi do 50 milijonov evrov. Bajuk trdi, da dokumentov ne pozna in da delnic niso prodali pod ceno. Bi za delnice lahko dobili več? Lahovnik se sprašuje, zakaj dobro poučenim vlagateljem delnic niso prodali na dražbi. (Foto: Kanal A) Poslanska skupina Zares zahteva sklic nujne seje komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali javno prodajo delnic Nove Kreditne Banke Maribor (NKBM). Zahtevo je v imenu Zares vložil vodja poslanske skupine Matej Lahovnik. Kot je v zahtevi za sklic nujne seje pojasnil Lahovnik, jih v Zares čudi zamik roka borzne kotacije delnic NKBM iz četrtka 6. decembra na ponedeljek 10. decembra. Kot pojasnjuje Lahovnik, je minister za finance Andrej Bajuk še na zadnji novinarski konferenci pred sejo vlade, na kateri je bil sprejet omenjeni sklep, vztrajno trdil, da bo cena delnice znana v petek 30. novembra, delnice pa bodo na borzi začele kotirati v sredo 5. decembra, čeprav je Ljubljanska borza sporočila, da se bo z delnicami trgovalo od četrtka, 6. decembra. Minister za finance oziroma vlada pa je potem s štiridnevno zamudo določila ceno delnic, čeprav se je že v petek, ko bi vlada morala sprejeti omenjeni sklep, med dobro poučenimi vlagatelji vedelo, da je primerna cena za delnico NKBM 27 EUR. NKBM je v sredo male vlagatelje v delnice NKBM obvestila o številu dodeljenih delnic, danes pa je na njihove račune tudi nakazala presežek vplačanega denarja, in sicer v skupnem znesku 593 milijonov evrov. Mali vlagatelji so za nakup delnic NKBM vložili 738 milijonov evrov, medtem ko jim je vlada brez bonusnih delnic dodelila 5.395.365 delnic v skupnem znesku 145,67 milijona evrov, so sporočili iz NKBM. Še bolj problematičen kot zamik roka borzne kotacije delnic pa se poslancem Zares zdi določanje cene za delnico NKBM. Glede na visoko povpraševanje, ki je osemkrat preseglo ponudbo, je bilo že na začetku jasno, da bo končna cena na zgornji meji. Zdaj pa prihajajo na dan informacije, da so nekateri dobro poučeni institucionalni vlagatelji ponujali za ceno delnice občutno več kot 27 EUR, v zahtevi piše Matej Lahovnik. Institucije, ki so v lasti države Republike Slovenije, pa naj bi posedovale cenitve delnic, po kateri je ocenjena vrednost delnice NKBM na osnovi tržnih primerjav ocenjena na 37 EUR, kar za okrog 40 odstotkov presega ceno, po kateri se te delnice prodajajo domačim in tujim institucionalnim investitorjem. Lahovnik je tako prepričanm da je bila prodaja delnic sicer zakonita, a je prišlo do nekaterih velikih pomanjkljivosti. Od dobro poučenih vlagateljev bi lahko iztržili precej več, zakaj jim torej delnic niso prodali na dražbi, je dejal vodja poslanske skupine Zares.	M.K.,Katja Šeruga,STA	24ur	2007-12-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/helios-revizorji-pritrdili-da-helios-ni-financiral-lastnega-prevzema.html	Helios: Revizorji pritrdili, da Helios ni financiral lastnega prevzema	helios, deloitte	Helios: Revizorji pritrdili, da Helios ni financiral lastnega prevzema Revizijska hiša Deloitte potrjuje, da neto dolg skupine Helios znaša 84,6 milijonov evrov, da Helios ni financiral lastnega prevzema ter da financiranje in dolžniške pogodbe niso v nasprotju s slovensko zakonodajo, je sporočilo vodstvo podjetja. (Foto: Ring International Holding AG) Vodstvo Heliosa je 26. junija predstavilo podatke, s katerimi je zanikalo očitke glede povečevanja dolga za financiranje prevzema in neizpolnjevanja določil iz kupoprodajne pogodbe. Zavrnilo je tudi informacije, da načrtujejo odpuščanje zaposlenih. V načrtu je le 3,25-odstotno znižanje plač, je zagotovilo. Po navedbah vodstva dolg Heliosa nikoli ni znašal 407 milijonov evrov, trenutni neto dolg je 84 milijonov evrov, konec junija pa se bo spustil pod 80 milijonov evrov, medtem ko je še lani znašal 110 milijonov evrov. Za četrtino znižan dolg je po njihovih besedah rezultat boljšega upravljanja zalog ter poslovnega in finančnega prestrukturiranja. Ker so se v javnosti navkljub temu pojavljala ugibanja, je vodstvo Heliosa revizijsko družbo Deloitte povabilo k neodvisnemu strokovnemu pregledu. Deloitte je potrdil, da je neto dolg skupine Helios 31. maja znašal 84,6 milijona evrov ter da nobeno novo posojilo ni bilo pridobljeno ali dano za financiranje prevzema skupine Helios. Obenem je potrdil, da financiranje nakupa skupine Helios in dolžniške pogodbe niso v nasprotju z relevantno slovensko zakonodajo, navajajo v družbi. Ob tem, ko je tudi Deloitte potrdil avtentičnost podatkov in izjav vodstva skupine Helios, bodo vse nadaljnje javne izjave, ki bodo v nasprotju z zgornjimi ugotovitvami, razumljene kot zlonamerne in škodoželjne, zato se bo temu primerno družba Helios tudi odzvala, so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Gospodarsko ministrstvo je 24. junija napovedalo, da bo na podlagi zbranih informacij glede prodaje Heliosa avstrijski skupini Ring International vložilo kazenske ovadbe zoper člane nadzornega sveta in sedanje uprave Heliosa. Ministrstvo se je za ta korak odločilo zaradi vrste domnevno problematičnih dejanj, ki naj bi ogrozile nadaljnjo poslovanje oz. nadaljnji obstoj Heliosa in mu tudi naredila škodo.	STA	24ur	2014-07-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zakon-je-vec-kot-nujen.html	,Zakon je več kot nujen,	vlada, jamstvena, shema, banka, kredit, posojilo, podjetje, gaspari	Zakon je več kot nujen V položaju, ki ni rožnat, se mora okrepiti delovanje kreditnega trga in zmanjšati pritisk na likvidnost podjetij, predvsem dobrih, meni Gaspari. Zato je vlada sprejela predlog zakona o jamstveni shemi RS v višini 1,2 milijarde evrov. Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije v višini 1,2 milijarde evrov. Z njo naj bi po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija dosegli, da se v položaju, ki ni rožnat, okrepi delovanje kreditnega trga in zmanjša pritisk na likvidnost podjetij, predvsem dobrih . Do državnih jamstev bodo upravičene vse banke s sedežem v Sloveniji, s čimer bodo motivirane za izdajanje kreditov podjetjem. Osnovni namen zakona je omogočiti podjetjem pridobiti pri bankah kredite v ročnosti med enim in petimi leti, je dejal Gaspari ter dodal, da torej poskušajo vzpostaviti kreditni trg, ki bo deloval na srednji rok. Minister je poudaril, da znesek kredita ne bo smel preseči skupne letne mase plač, ki jih je izplačal kreditojemalec za leto 2008, vključno s prispevki za socialno varnost. Jamstva bo mogoče izdati le za kredite, ki so namenjeni za financiranje osnovne dejavnosti podjetij, predvsem pa za financiranje novih investicij in za končanje že začetih, je poudaril Gaspari. Poleg tega bodo lahko podjetja tovrstne kredite dobila tudi za financiranje obratnih sredstev ter tekočih ali predvidenih prihodnjih razvojnih projektov, katerih cilj je nadgradnja tekočega poslovanja. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari (Foto: Dare Čekeliš) Jamstva pa ne bo mogoče izdati v primeru, da je kreditojemalec podjetje v težavah, če je iste upravičene stroške že prejel javna sredstva, ali pa če bi kredit namenil za odkup podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb oz. za odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene. Banke, ki bodo sodelovale v jamstveni shemi, bodo morale del tveganj nositi same, je poudaril Gaspari. Država bo lahko odvisno od bonitete posojilojemalca prevzela 50 oziroma 80 odstotkov tveganja v posameznem poslu, ostali del tveganja bo nosila banka sama. Podjetjem z bonitetno oceno A in B je država pripravljena pokriti največ 80 odstotkov tveganja iz naslova tako danega kredita, podjetjem z bonitetno oceno C pa največ 50 odstotkov tveganja. Verjetnost neplačila je namreč v slednji skupini višja, je pojasnil Gaspari. Glavnica posameznega kredita se bo gibala med 100.000 in 70 milijoni evrov. Skupni znesek jamstev za podjetja z bonitetno oceno A in B znaša milijardo evrov, za podjetja z oceno C pa 200 milijonov evrov. V imenu in za račun države jih bo izdajala SID banka, ob čemer je Gaspari povedal, da se bo višina jamstvene kvote posamezne banke oblikovala z avkcijo. Pri tem bo država dražila tisti delež tveganja, ki ga sama prevzema. Banke bodo morale za izdajo jamstva plačati letno provizijo, in sicer za kreditojemalce bonitetnega razreda A v višini 0,55 odstotka od višine glavnice kredita, za kreditojemalce bonitetnega razreda B v višini 0,8 odstotka glavnice in za kreditojemalce bonitetnega razreda C v višini dve odstotkov glavnice. Za prvi dve leti od izdaje poroštva je lahko provizija nižja. (Foto: Reuters) Vlada bo z uredbo k temu zakonu določila, da bo terjatev iz naslova tega zakona v primeru stečaja podjetja poplačana prva. Do vsakega poroštva se bo opredeljeval DZ s posebnim zakonom, je dodala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Jamstva, uvrščena v jamstveno shemo po tem zakonu, se sicer ne vštevajo v splošno kvoto iz zakona o izvrševanju vsakoletnega proračuna, temveč sodijo v okvir 12 milijard evrov vrednega paketa protikriznih ukrepov iz novembra lani. DZ bo predlog zakona sprejel na marčni seji skupaj s predlogom rebalansa letošnjega državnega proračuna, je napovedal Gaspari. Čeprav mora Slovenija o jamstveni shemi še obvestiti EU, pa minister pričakuje, da se bo začela uporabljati najkasneje v drugi polovici aprila. Razmere v gospodarstvu so take, da je ta zakon več kot nujen, je še poudaril Gaspari. Po zadnjih napovedih naj bi se namreč obseg bruto domačega proizvoda v EU letos skrčil za 4,1 odstotka, medtem ko se napovedi za leto 2010 nekoliko izboljšujejo, in sicer na 0,3-odstotni padec. Ob tem pa je minister opozoril, da ne gre za zakon o sanaciji podjetij, temveč za zakon o normalnem delovanju kreditnega trga.	STA,M.M.	24ur	2009-03-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avstrijci-prevzeli-vodenje-slovenske-hypo-banke.html	Avstrijci prevzeli vodenje slovenske Hypo banke	hypo, banka, leasing, vodstvo, alexander, picker, matej, falatov, danijel, novak	Avstrijci prevzeli vodenje slovenske Hypo banke Avstrijci so zamenjali upravo slovenske Hypo banke in Hypo Leasinga pod vodstvom Antona Romiha. Vodenje družb so prevzeli kar sami Avstrijci. Banko bo vodil Alexander Picker, Leasing pa Danijel Novak. Nadzorna sveta banke Hypo Alpe Adria in družbe Hypo Leasing sta danes imenovala novi vodstvi. Novi predsednik Hypo banke bo Alexander Picker iz Salzburga, ki bo skupaj s Slovencem Matejem Falatovom vodil banko, direktor Hypo Leasinga pa je postal Danijel Novak iz Gradca. Imenovanja morajo potrditi še pristojni nadzorni organi. Naš jasen cilj je Hypo banko Slovenije, ki bo ostala pomemben del skupine Hypo Alpe Adria v regiji Alpe-Jadran, okrepiti, je, kot so sporočili iz banke Hypo, ob nastopu funkcije poudaril Picker. Avstrijci so zamenjali upravo slovenske Hypo banke. (Foto: Reuters) Picker na področju bančništva deluje že več kot 20 let. V preteklih sedmih letih je bil izvršni direktor hčerinskih družb skupine Unicredit v Srbiji in Kazahstanu. Kot predsednik uprave bo odgovoren tudi za področja financ, upravljanja s tveganji in splošnih zadev. Falatov je v Hypo banki Slovenija doslej vodil področje poslovanja s podjetji in javnim sektorjem, odslej pa bo kot član uprave zadolžen za področje poslovanja s pravnimi in fizičnimi osebami ter zakladništvo. Moj fokus je družbo Hypo Leasing Slovenije kot del skupine Hypo Alpe Adria na slovenskem trgu trajno krepiti, tako da bo tesneje sodelovala z banko kot doslej, pa je pojasnil Novak. Novak prinaša desetletja mednarodnih vodstvenih izkušenj s področja bančništva, zavarovalništva in lizinga na Hrvaškem in v Sloveniji. Nazadnje je delal za Sparkasse Leasing Slovenija. Novoimenovano vodstvo družb Hypo Slovenije uživa popolno zaupanje nadzornega sveta, da bo družbi skupaj z angažiranimi sodelavci popeljalo v dobro in uspešno prihodnost, ju s tem na slovenskem trgu trajno krepilo ter podprlo celotno skupino, pa je dejal predsednik nadzornega sveta Hypo banke in član uprave skupine Hypo Alpe Adria Johannes Proksch.	STA,Tea Šavor	24ur	2011-02-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/naucite-se-kako-zasluziti-denar-na-svetovnem-financnem-trgu.html	Naučite se, kako zaslužiti denar na svetovnem finančnem trgu	finančni, trg, pr, fortrade	Naučite se, kako zaslužiti denar na svetovnem finančnem trgu 4.2.2016 v Hotelu Slon z začetkom ob 18.30 Fortrade, broker avtoriziran in reguliran v Veliki Britaniji s strani FCA, organizira brezplačni seminar, na temo ‘Osnove trgovanja na svetovnem finančnem trgu’. Izvedite več o tem, zakaj trgovanje na svetovnem trgu beleži rekordno rast iz leta v leto in zakaj se vse več ljudi iz regije odloča za trgovanje na svetovnem finančnem trgu. Odkrili boste, da služenje denarja na borzi ni namenjeno le finančnim strokovnjakom, ampak da lahko tudi Vi zelo enostavno, s pravo strategijo, ustvarite značajen dobiček. Najbolj popularne strategije za trgovanje Vam bodo predstavili Fortrade account managerji . Naučite se, kako zaslužiti denar na borzi, izmenjajte izkušnje z obstoječimi in bodočimi trgovci, izkoristite edinstveno priložnost, da se ena na ena pogovorite s Fortrade account managerji. 4. februar 2016, Hotel Slon ob 18.30, Osnove trgovanja na svetovnem finančnem trgu . Da bi lahko sodelovali na brezplačnem Fortrade seminarju je potrebno, da se prijavite na povezavi tukaj. Ĺ tevilo mest je zelo omejeno!	P.R.	24ur	2016-01-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nas-caka-podrazitev-cokolade.html	Bodo rekordne cene kakava podražile čokolado?	kakav, vrednost, cena, surovina, slonokoščena, obala, uvoz, izvoz, čokolada	Bodo rekordne cene kakava podražile čokolado? Zaradi politične krize v Slonokoščeni obali, ki je največja izvoznica kakava, so cene kakavovih zrn v marcu dosegle rekordno vrednost v zadnjih 34 letih. Bo to podražilo čokolado in izdelke iz čokolade? V Slonokoščeni obali je napeto. Nekdanji predsednik ne popušča. Čeprav je izgubil na novembrskih volitvah, Laurent Gbagbo vztraja, da je zmagovalec novembrskih volitev in da ne bo odstopil s predsedniškega mesta. Mednarodna skupnost na drugi strani podpira pravega zmagovalca volitev Alassanea Outtaro, čigar privrženci so po srditih bojih že obkolili pribežališče Gbagboje v prestolnici Abidžan. Zaradi politične krize v Slonokoščeni obali že nekaj mesecev stoji izvoz kakava. (Foto: Reuters) Zaradi številnih sankcij, ki jih je mednarodna skupnost uvedla proti Gbagboju, trpi tudi pridelava in izvoz kakava. Slonokoščena obala je namreč največja pridelovalka in izvoznica kakava na svetu. Po svetu razpošlje kar 40 odstotkov vsega kakava. Pristanišče, iz katerega razpošljejo največ pošiljk kakava, je San Pedro, šele v začetku aprila pa so nadzor nad tem mestom prevzeli Ouattarovi privrženci. 1. aprila je bila cena za tono kakavovih zrn 2.955 ameriških dolarjev, medtem ko je bila pred spornimi predsedniškimi volitvami konec novembra tona kakava vredna 2.800 dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bodo vrednosti kakava padle na vrednosti pred novembrskimi volitvami v Slonokoščeni obali, če bo Gbagbo kmalu popustil in odstopil. Tako bi lahko bila tona kakavovih zrn spet le 2.600 dolarjev. Potem ko se je izvoz kakava iz Slonokoščene obale januarja letos ustavil, je kakav v marcu dosegel nove rekordne vrednosti. V aprilu se je sicer vrednost kakavovih zrn nekoliko znižala, a bi se lahko zaradi nadaljevanja politične krize in težav z izvozom letine, ki jo bodo obirali konec aprila, spet dvignila. Bodo kakavova zrnca zgnila? Konec aprila bo potekalo prvo obiranje kakavovih zrn. Letina bo po pričakovanjih analitikov ugodna, saj ji je bilo naklonjeno tudi vreme. Zaradi sankcij zoper Gbagboja izvoz stoji, če ne bo prišlo do hitre menjave na oblasti, pa ta letina ne bo pravočasno odposlana naročnikom. V tem primeru bi po ocenah analitikov vrednosti kakava lahko še narasle. Zanimanja za delo na odročnih plantažah kakava je vedno manj, potreb po kakavu pa vedno več. (Foto: Reuters) Največ kakava Slonokoščena obala izvozi v države Evropske unije, ki letno uvozijo okoli 3 milijarde evrov vrednega kakava. Januarja se je izvoz kakava povsem ustavil, zato so nekaterim naročnikom zaloge začele pojenjati. Tudi po menjavi oblasti se ukinitev sankcij mednarodne skupnosti ne bo zgodila čez noč, opozarjajo analitiki. Prav tako bo treba na novo oceniti tudi kakovost kakavovih zrn, ki zadnje mesece stojijo v pristaniških zabojnikih in čakajo na izvoz. Če so kakavova zrna začela gniti, potem bo to še podražilo že tako visoke vrednosti kakava. Zaradi podražitev v čokoladi manj kakava? Podražitev kakava, ki je dosegel rekordno vrednost v zadnjih 34 letih, posledično pomeni tudi podražitev prehrambenih izdelkov, ki vsebujejo kakavov prah. Eden od ameriških proizvajalcev čokolade je agenciji Reuters dejal, da je zadnja leta zaradi občutno višje vrednosti surovine (kakava) vedno nižji delež le-tega v čokoladi in izdelkih iz čokolade. “To je zadnja leta trend med podjetji, ki izdelujejo čokolado, narekujejo pa ga rekordne cene kakava,“ opozarja Peter W. Blommer, direktor podjetja Blommer Chocolate iz ZDA. Žito: Da ostanejo konkurenčni, podražitve čokolade ne bo Kakavov prah se je v zadnjem letu podražil za dobrih 40 odstotkov. (Foto: Reuters) V Žitu z dobavo kakavovih surovin zaenkrat nimajo težav. Kot so pojasnili za 24ur.com, proizvodnja Gorenjkinih izdelkov poteka nemoteno. Dejstvo je, da se je kakavov prah v zadnjem letu podražil za več kot 40 odstotkov, vendar pa smo zaradi ohranjanja konkurenčnosti na trgu povprečno cene naših konditorskih izdelkov korigirali kar se da minimalno, saj se sočasno intenzivno ukvarjamo tudi z optimizacijo in zniževanjem stroškov poslovanja, tako da v nobenem primeru vseh stroškov vhodnih surovin ne prenašamo na cene proizvodov do končnega potrošnika, na vprašanje o morebitni podražitvi čokolade in izdelkov iz čokolade pojasnjujejo v Žitu. Prav tako zatrjujejo, da osnovna receptura čokoladne mase za proizvodnjo Gorenjkinih čokolad ostaja nespremenjena.	Reuters,Natalija Švab	24ur	2011-04-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/grcija-portugalska-spanija-in-italija-spet-pod-drobnogledom.html	Grčija, Portugalska, Španija in Italija spet pod drobnogledom	banke, grčija, portugalska, španija, italija, finance, evro, reševanje, kapitalska, ustreznost	Grčija, Portugalska, Španija in Italija spet pod drobnogledom Četverica ranljivih evrskih držav se je zaradi reševanja bank znašla pod drobnogledom Bruslja. Evropska komisija ugotavlja, ali so te na nezakonit način jamčile za krepitev kapitalske ustreznosti bank, kar bi povečalo možnost za nov šok v evropskem finančnem sistemu. (Foto: Reuters) Grčija, Portugalska, Ĺ panija in Italija so se zaradi reševanja bank znašle pod drobnogledom Bruslja. Evropska komisija preučuje, ali bi morala uvesti preiskavo o tem, ali so države na nezakonit način jamčile za krepitev kapitalske ustreznosti bank. To bi za države predstavljalo veliko preizkušnjo, danes poroča Financial Times (FT). Sporne so t. i. odložene terjatve za davek, ki so jih v Grčiji, na Portugalskem, v Ĺ paniji in Italiji upoštevali pri izračunu količnika temeljnega kapitala (Core Tier 1), vendar jih Evropska centralna banka (ECB) ne obravnava kot visoko kakovostne , razkriva britanski časnik FT. Evropska komisija zdaj preučuje informacije, ki so jih predložile države članice, na podlagi katerih bo presodila, ali bi morala uvesti uradno preiskavo o tem, ali je četverica na zakonit način jamčila za te instrumente. Če bi komisija uvedla preiskavo, bi to zanje predstavljalo veliko preizkušnjo, saj še vedno okrevajo po krizi v območju evra. Če države ne bi več jamčile za odložene terjatve za davek, bi lahko to po poročanju FT dramatično oslabilo kapitalske blažilce bank in povečalo možnost za nov šok v evropskem finančnem sistemu. Ĺ e posebej so v skrbeh Atene, saj predstavljajo odložene terjatve za davek v glavnih bankah od 30 do 40 odstotkov količnika temeljnega kapitala, vse štiri države pa imajo po podatkih ECB iz lanskega oktobra v svojih bančnih sistemih skupaj za več kot 40 milijard evrov odloženih terjatev za davek. Tako imenovane odložene terjatve za davek se oblikujejo, ko banke ustvarijo izgube, ki jih lahko pozneje poplačajo prek davkov. Takšna sredstva v skladu z mednarodnimi smernicami Basel III ne bodo več dolgo veljala za dovolj kakovostna.	STA,Karmelina Husejnović	24ur	2015-04-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ljubljana-vse-cenejsa.html	Ljubljana vse cenejša	ljubljana, najdražja, mesta, lestvica, evropa, inflacija, evro, evra	Ljubljana vse cenejša Glede na zadnjo raziskavo ECA International, ki na globalni ravni opazuje podražitve glavnih mest večjih držav, so se evropska mesta občutno pocenila, Ljubljana pa pri tem ni bila nobena izjema. Se je Ljubljana res pocenila? (Foto: Mateja Klavs) V nedavni raziskavi najdražjih svetovnih mest, ki jo je izvedlo podjetje ECA International, je prišlo do občutnih zamenjav, še posebno v samem vrhu lestvice. Zaradi padajočega evra so največji upad zabeležila večja evropska mesta, strokovnjaki pa že napovedujejo, da naj bi v prihodnosti evropska mesta doživela dodatne pocenitve, predvsem zaradi dodatnega padca evra, naraščajoče inflacije in padca kupne moči. Na lestvici najdražjih evropskih mest je norveško prestolnico Oslo s prvega mesta izrinil Koebenhavn, glavno mesto Danske. Zaradi trenutnih ekonomskih razmer in padajočih cen nafte je norveška krona izgubila na vrednosti, podoben padec pa je doživel tudi ruski rubelj, zaradi česar je Moskva še dodatno zdrsela po lestvici navzdol. Če je še prejšnje leto Ljubljana veljala za 40. najdražje mesto na svetu, pa je sodeč po nedavni raziskavi zabeležila hud padec. Oglejte si lestvico najdražjih evropskih mest in preverite, kje je Ljubljana pravzaprav pristala in kje v Evropi se vam denarnica najbolj izprazni.	Uroš Bric	24ur	2010-08-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/deset-zaposlitev-za-upokojence.html	Deset zaposlitev za upokojence	upokojenec, upokojenci, zaposlitev, društvo, upokojencev, metlika, ljubljana, maribor, koper, slovenija, občina	Deset zaposlitev za upokojence Pravkar ste se upokojili. Dnevi so dolgi, predolgi. Pogrešate rutino vsakodnevnih obveznosti? Jutranje vstajanje, dinamiko dela? Čutite, da ste na višku svojih moči? Naredite iz tega nekaj denarja! Želja in veselje do dela včasih nima meja. (Foto: Reuters) Zagotovo se ne bi nihče branil dodatnega denarnega priliva, še zlasti vsi upokojenci, ki se ob majhnih pokojninah komaj prebijajo iz meseca v mesec. Le vi lahko namreč svoje znanje, sposobnosti in moči pretopite v dodaten vir zaslužka. Če ste pomislili, da vas dodatni vir zaslužka prikrajša za pokojnino, vas lahko potolažimo, saj se to ne more zgoditi. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so nam pojasnili, da dodatni prihodki ne vplivajo na vaše pokojninske prejemke iz njihovega naslova, treba je le prijaviti dodatna izplačila na obrazcu za odmero dohodnine, od koder se odvede davek. Na Cekin.si je predstavljenih deset zaposlitev, s katerimi bi si lahko vsi upokojenci in tisti, ki boste to v kratkem postali, dodatno napolnili svoje denarnice.	Tony Carter,Uroš Bric	24ur	2009-07-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/trznica-nepremicnin.html	Tržnica nepremičnin	Tržnica, nepremičnin, pr, sporočilo	Tržnica nepremičnin Nov način prodaje nepremičnin za današnji čas: Kupuj ceneje, prodaj hitreje. Podjetje Virtual Media, d. o. o. iz Ljubljane je razvilo in objavilo nov nepremičninski portal Tržnica nepremičnin. Tržnica nepremičnin s svojim novim pristopom pospešuje prodajo nepremičnin. Osnovni koncept Tržnice je oglaševati cenovno ugodnejše nepremičnine. To pomeni ugodnejše oglaševanje tako za fizične osebe kakor tudi za nepremičninske agencije. Tržnica nepremičnin je prijaznejši in uporabnejši portal za iskanje nepremičnin s številnimi prednostmi, kot so: -Napredni iskalnik omogoča preglednejši izbor nepremičnin. -Enostavnejši in uporabnikom prijaznejši urejevalnik oglasov. -Registracija na Tržnici nepremičnin je brezplačna. -Podaljševanje nepremičninskih oglasov poteka avtomatsko. -Avtomatsko poteka tudi obveščanje po mailu o novih oglasih glede na iskano nepremičnino. -Uvedena je možnost plačevanja oglasov z moneto. -Omogočeno je direktno pošiljanje ponudb na konkretne nepremičnine. Nepremičninske agencije Upravljavec portala nepremičninski agenciji namesti program, s katerim ji omogoči avtomatski prenos nepremičnin na Tržnico nepremičnin. Popolna avtomatizacija med portalom in nepremičninsko spletno stranjo omogoča nepremičninskim agencijam velik prihranek časa, saj jim je prihranjeno dvojno vpisovanje oglasov. Pregledne ponudbe Čudovite in velike fotografije nepremičnin na portalu www.tržnica-nepremičnin.com bodo uporabnikom gotovo približale ugodnosti novega doma, bližino narave ali izpolnile neko skrito željo. Rezidenca Lastovka ima stalni naslov na Rudniku Predstavljajte si, da vas vsako jutro prebuja ptičje petje iz bližnje livade, vstajate mirno in sproščeno, nikamor se vam ne mudi, saj imate v bližini vrtec in šolo, kamor boste na poti v službo zapeljali svoje otroke. Od tam boste v nekaj minutah na obvoznici, ki vas bo po potrebi zapeljala na drugi konec Slovenije ali v sam center Ljubljane. Po končani službi mimogrede poberete otroke iz vrtca ali šole, greste skupaj v bližnji trgovski center, kjer v miru in na hitro kupite vse, kar potrebujete. Popoldne je daljše in mirnejše, ne mudi se vam nikamor, čeprav imajo otroci popoldanske zadolžitve, a do tja je le nekaj minut! Večeri na Lastovki so nekaj posebnega. Večer za večerom boste imeli občutek, da živite na deželi, daleč od ponorelega vsakdana, v miru brez hrupa avtomobilov in s pogledom na livado. Pravljica? Ne, takšna je rezidenca Lastovka na Rudniku v Ljubljani. Vrstne hiše v rezidenci Lastovka (Foto: arhiv naročnika) Stanovanjsko naselje REZIDENCA LASTOVKA na Rudniku v Ljubljani se nahaja na idealni lokaciji med mestnim jedrom ter trgovskim centrom Rudnik, ki je le nekaj minut oddaljen od naselja. Celotno naselje sestavlja samo 26 enot, od katerih je 9 vrstnih hiš z vrtom. Celotno naselje je grajeno kvalitetno, ograjeno z ograjo ter avtomatskimi vhodnimi vrati, kar nudi posebno ugodnost in občutek varnosti. Naselje je zelo primerno za bivanje tako družin kot posameznih stanovalcev. Lokacija Rezidence Lastovka je v bližini nakupovalnega središča Rudnik, v neposredni bližini obvoznice le nekaj minut do mestnega jedra Ljubljane. (Foto: arhiv naročnika) Rezidenca Lastovka ni le sodobno zasnovano manjše naselje, ki nudi svojim stanovalcem vse ugodnosti sodobnega časa in živi z svojimi stanovalci sodoben utrip, je tudi naselje, ki omogoča po dnevnem hitrem utripu posamezniku, da preživi proste urice v tišini, ob poslušanju ptic in ob pogledu na livado sredi Ljubljane. Bližnja infrastruktura, vrtec, šola, pošta, glasbena šola, mestni potniški promet in trgovinski center, vam hkrati nudijo dodatne ugodnosti bivanja in poskrbijo, da imate v dnevnem vrvežu in hitenju še vedno dovolj časa zase. Rezidenco Lastovka so izgradili na ulici Knezov štradon s kombinacijo stanovanj na eni strani in vrstnih hiš na drugi strani. Stanovanja v rezidenci Lastovka, kjer je 7 enosobnih in 10 duplex udobnih stanovanj. (Foto: arhiv naročnika) V fazi načrtovanja naselja so projektanti veliko razmišljali o željah in potrebah stanovalcev. Prostore so naredili funkcionalne, dovolj velike, upoštevali so zasebnost posameznika in potrebo po dnevnem druženju. Naselje je grajeno z visoko kakovostnimi materiali, s katerimi so zagotovili visoko raven bivalne kulture in lepe trenutke. Funkcionalni prostori, velike kvadrature na zunanjih in notranjih površinah, visoko kakovostni vgrajeni materiali. (Foto: arhiv naročnika) Veliki in svetli prostori. (Foto: arhiv naročnika) TRŽNICA NEPREMIČNIN V POMOČ UPORABNIKOM Na novem nepremičninskem portalu www.tržnica-nepremičnin.com boste našli še veliko top nepremičnin. Podjetje Virtual Media d.o.o. jih je izbralo v duhu potreb današnjega časa in slogana »Kupuj ceneje, prodaj hitreje«. Prednosti so na dlani: prijaznejša uporaba, odličen iskalnik, ugodnejše oglaševanje, uporabnikom pa je omogočeno tudi plačevanje z moneto. Kontakt: Virtual Media d.o.o. Kersnikova 6 1000 Ljubljana Tel.: 051 630 377 Email: info@trznica-nepremicnin.com Splet: www.trznica-nepremicnin.com	T.M.	24ur	2012-09-24 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sejem-vrednot-in-gospodarskih-dosezkov.html	,Sejem vrednot in gospodarskih dosežkov,	celjski, obrtni, sejem, celje, odprtje, danilo, türk, gospodarstvo	Sejem vrednot in gospodarskih dosežkov Mednarodni obrtni sejem je tudi sejem vrednot, tistih, ki nam zagotavljajo lepšo prihodnost, je ob odprtju dejal predsednik Danilo Türk. Misliti moramo v skupno dobro in napredek, poudarja Türk. (Foto: POP TV) V Celju je vrata odprl 41. mednarodni obrtni sejem. Ob slovesnem odprtju je zbrane nagovoril predsednik države Danilo Türk, ki je poudaril, da sejem ni le prikaz gospodarskih dosežkov, pač pa tudi sejem vrednot. Na njem se po mnenju Türka izražajo tiste vrednote, ki nam zagotavljajo lepšo prihodnost. Podjetništvo in podjetnost sta dejavnosti, ki pomagata ustvariti potreben razvoj. Vključitev v evropski prostor nam je dala priložnosti, nekatere smo že izkoristili, veliko pa jih je še treba izkoristiti, je dejal predsednik države, ki je prepričan, da smo se Slovenci navajeni videti kot pridni ljudje, vendar to za današnji razvoj ne zadošča, zato moramo misliti v skupno dobro in napredek. Zbrane je nagovoril tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je dogodek izkoristil tudi za hvaljenje dela vlade. Tako je opozoril na poenostavljene davčne postopke, davčne olajšave in reorganiziranje zbornične organiziranosti. “Obrt je najbolj vitalen del slovenskega gospodarstva, zato potrebuje posebno skrb, je poudaril minister in dodal, da se morata podjetništvo in obrt v prihodnje še hitreje razvijati, ta razvoj pa bo podprla tudi vlada. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Miroslav Klun je ocenil, da je delež malega gospodarstva v celotnem slovenskem gospodarstvu izjemno visok, po njegovih besedah znaša namreč več kot 98 odstotkov. Meni, da je obrt že v preteklosti predstavljala najbolj čvrsto jedro malega gospodarstva in da je tako tudi danes. Po Klunovih besedah ima Slovenija več kot 50.000 obrtnih delavnic, ob koncu leta 2007 pa smo imeli 239 obratov na 10.000 prebivalcev. Od nove vlade, kakršnakoli ta bo, prvi mož zbornice pričakuje, da bo zagotovila davčne olajšave za reinvestiranje tudi za samozaposlene, uredila delovnopravno zakonodajo in da bo začetnikom znižala davek na dobiček. Sejem bo odprt vsak dan med 9. in 19. uro, razen zadnji dan sejma, 17. septembra, ko se bodo sejemska vrata zaprla ob 18. uri. (Foto: POP TV) Na 60.000 kvadratnih metrov razstavnih površin se bo v osmih sejemskih dneh predstavilo 1705 razstavljavcev iz 33 držav, od tega bo več kot 1000 neposredno prisotnih. Organizator Celjski sejem zagotavlja, da je celotna sejemska ponudba letos še večja in vsebinsko bogatejša kot v preteklih letih, saj je ponudba posameznih segmentov bolj celovita in pregledna. Eden od letošnjih vsebinskih poudarkov sejma je tudi energetska varčnost.	STA	24ur	2008-09-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sod-bo-objavil-razpis-za-prodajo-10-odstotkov-telekoma.html	Sod bo objavil razpis za prodajo 10 odstotkov Telekoma	telekom, sod, prodaja, delnice	Sod bo objavil razpis za prodajo 10 odstotkov Telekoma V sredo bo Sod objavil razpis za prodajo 10 odstotkov delnic Telekoma. Gre za 653.548 delnic, ki so bile na Sod prenesene z države. Telekom Slovenije (Foto: POP TV) Slovenska odškodninska družba (Sod) bo v sredo objavila oglas za javno zbiranje ponudb za nakup delnic družbe Telekom Slovenije. Predmet prodaje je 653.548 delnic v lasti Soda, ki predstavljajo 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Ponudba ni zavezujoča, omogoča pa tudi delno prodajo deleža, so danes sporočili iz Soda. Gre za delnice, ki so bile na Sod prenesene s strani države, z namenom pokrivanja obveznosti po zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Za ta korak pa so se v Sodu odločili zaradi nujnosti zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev za poplačilo odškodnin vlagateljem v Telekomovo omrežje in za zagotavljanje nemotenega izvajanja poslanstva Soda. Kot je povedal direktor Soda Marko Pogačnik, pa delnic, čeprav imajo omogočeno prosto prodajo, ne bodo prodajali za vsako ceno.	STA	24ur	2008-11-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-kruh-letos-ne-bo-drazil.html	Se kruh letos res ne bo dražil?	kruh, pekovski, izdelek, pšenica, hrana, mlinar, kmet, cena, pogajanje	Se kruh letos res ne bo dražil? Da bi ohranili ceno pekovskih izdelkov, so mlinarji in peki kmetom za tono pšenice pripravljeni plačati le 175 evrov. Kmetje so hoteli 210 evrov. Na današnjih pogajanjih o odkupni ceni pšenice so kupci pridelovalcem povedali, da so za tono pšenice razreda B pripravljeni plačati 175 evrov, za razred A pa 185 evrov. To so utemeljili z dejstvom, da do konca leta ne smejo dvigniti cen svojih izdelkov. Bodo pa kupci prevzeli vse stroške analiz in prevzema pšenice. Kupci pšenice zagotavljajo, da letos ne bodo dražili pekovskih izdelkov. (Foto: POP TV) Kot je znano, so na prejšnjih pogajanjih 30. junija predstavniki pridelovalcev (Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica in Sindikat kmetov Slovenije), ki so združeni v pogajalsko skupino pridelovalcev, zahtevali za tono pšenice razreda A 220 evrov, razreda B 210 evrov in razreda C 200 evrov, s tem da bi sami plačali stroške analize. Pridelovalci bodo dobili plačilo za pšenico najpozneje v 14 dneh, pričakovani pridelek pa je med 4,5 do 6 tonami na hektar. Po napovedih bo ogromno pšenice najverjetneje ostalo doma. Kot je po pogajanjih povedal predstavnik pridelovalcev Franc Kučan, se lahko zgodi, da se bodo v dveh ali treh dneh od kupca do kupca oblikovale različne cene. Vsak kupec se bo z dobaviteljem najverjetneje posebej pogajal, mlinarji pa so že napovedali, da se bodo s kmeti, ki imajo večje površine, dogovarjali o bonitetah. Za pšenico razreda C med mlinarji sicer ni zanimanja, bodo pa zanjo plačali po 165 evrov za tono. Glede na to, da je prvotni predlog kmetov ob ceni 210 evrov za razred B predvideval, da bi analizo plačali kmetje sami, zdajšnji dogovor praktično pomeni, da bo kupec za pšenico razreda B plačal po 200 evrov. Danes dogovorjene cene so na približno enakih ravneh kot lanske. Lani so predelovalci v Sloveniji odkupili 60.000 ton pšenice, najvišji odkup pred leti je bil v višini 113.000 ton, dolgoletno povprečje pa med 90.000 in 100.000 tonami. V Sloveniji porabimo blizu 200.000 ton pšenice letno.	STA,Natalija Švab	24ur	2008-07-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/crnigojev-zet-rubil-primorje.html	Črnigojev zet rubil v Primorju?	primorje, podjetje, rubež, go-rent, terra	Črnigojev zet rubil v Primorju? Podjetji Go-rent in Terr-RB sta v Primorju rubili kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov. Lastnik Go-renta je zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Dušan Črnigoj (Foto: Miro Majcen) Rubežniki so z dvorišča ugašajočega gradbenega podjetja Primorje odpeljali marsikaj. Kot najbolj nenavaden rubež pa v Ajdovščini označujejo rubež podjetij Go-rent in Terr-RB, ki jima je uspelo zarubiti premoženje, ki še ni bilo pod plombo, niti po njem prej niso posegli drugi upniki. Le nekaj dni pred razglasitvijo stečaja sta namreč zarubila kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov, poroča časnik Finance. Rubež je še toliko bolj nenavaden zaradi dejstva, ker je lastnik podjetja Go-rent zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Ta je sicer za Primorje več let opravljal prevoze delavcev. Po informacijah Financ je Primorje spomladi, ko je večina gradbišč že stala, za kompenzacijo gradilo hiši Kobalu in Črnigojevi hčeri Jasni v Ajdovščini. Sporna prodaja Rudisa Gradbena trgovina Terra-RB naj bi imela do Primorja 1,8 milijona evrov terjatev. Stečajnega upravitelja Primorja Rudolfa Hramca sicer čaka še precej okostnjakov v omarah. V zadnjem letu naj bi bilo prodanih ali kako drugače odtujenih več nepremičnin, predvsem na Obali in v Ljubljani. Največji posel, ki zapade v enoletni izpodbojni rok, pa je prodaja trboveljskega Rudisa. Prodajna cena devet milijonov naj bi bila prenizka glede na obseg poslov, ki jih ima podjetje, čeprav je višja od cenitve. Senca na posel pa pade tudi, ker je podpisnica pogodbe Marjana Novak nato našla zaposlitev v KIG na Igu, katerega lastnika sta Marko Mohar in Matjaž Satler. Slednja sta kupila Rudis in del pozneje preprodala švicarskemu podjetju Cottagon. Z njima se je o prodaji Rudisa pogajal že Črnigoj, dodajajo pri Financah. (Foto: POP TV) Po neuradnih podatkih časnika naj bi revizija Deloitte pokazala za 20 milijonov evrov spornih poslov od leta 2007 do septembra lani. Ti najbolj bremenijo prav Črnigoja in nekdanjega finančnika Alojza Bolčino. Med drugim naj bi bila sporna sponzorstva in posojila nogometnemu klubu Primorje, podrejeno posojilo za graditelja Stožic Grep, nakup podjetja Stavbar IGM in več nepremičninskih poslov na Obali in Balkanu. Večji del teh poslov ni moč izpodbijati, lahko pa je moč vložiti ovadbe, še zaključujejo v časniku.	Saša Senica	24ur	2012-06-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/udarec-za-denarnico.html	Udarec za denarnico	bencin, dizel, diesel, naftni, derivat, derivati, križanič, trošarina	Udarec za denarnico Opolnoči so se občutno podražili vsi naftni derivati. 95-oktanski bencin je dražji za 4,7 centa, 98-oktanski za 4,8 centa, dizel za 3,8 centa, kurilno olje pa za 3,5 centa. V Sloveniji smo doživeli največjo podražitev bencina po letošnjem januarju. Nazadnje smo tako visoko ceno plačevali julija lani. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin je dražji za 4,7 centa (štiri odstotke). Po novem je tako zanj treba odšteti 1,15 evra na liter. Cena 98-oktanskega bencina se je zvišala za 4,8 centa, za liter je treba odšteti 1,16 evra. Cena dizelskega goriva je višja za 3,8 centa, liter stane 1,05 evra, kurilno olje pa se je podražilo za 3,5 centa, liter stane 0,60 evra. Opolnoči so se zaradi dviga cen nafte in nespremenjenih trošarin podražila vsa goriva (Foto: Petrol ) Podražitev je občutna. Za liter 95-oktanskega bencina je bilo treba sredi avgusta lani odšteti 1,12 evra, 28. julija letos pa 1,09 evra. Za liter dizelskega goriva je bilo treba februarja letos odšteti 0,94 evra, 28. julija pa že 1,01 evra. Cena 95-oktanskega bencina na mediteranskih borzah je bila v zadnjih dveh tednih, ki sta osnova za določitev nove cene, več kot 12 odstotkov višja kot v prejšnjem obdobju. Nafta se je v petek na svetovnih trgih pocenila za 1,01 dolarja, na 70,93 dolarja za 159-litrski sod. Nafta je za polovico cenejša (povprečna cena severnomorske nafte brent je na primer v prvem polletju v primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci nižja za 53 odstotkov, v drugem četrtletju na medletni primerjavi za 51 odstotkov) kot med krizo, a so se trošarine na pogonska goriva v Sloveniji v zadnjem letu zvišale za več kot tretjino. Cene surove nafte se v zadnjem času dražijo zaradi špekulacij o gospodarskem okrevanju. Povprečna cena surove nafte na ameriških borzah je bila v zadnjih dveh tednih več kot devet odstotkov višja kot sredi julija. To pa vsekakor vpliva na cene tekočih goriv. Nižanje finančnega primanjkljaja Vlada je ob dvigu trošarin v sredini julija za naftne derivate povedala, da jo je dvignila, ker poskuša s tem ukrepom nevtralizirati znižanje javnofinančnih prihodkov zaradi napovedane nižje gospodarske rasti“. Ob tem je minister za finance France Križanič poudaril, da v kolikor bi se cene nafte drastično zvišale, bi vlada trošarine spet znižala. Vlada pa je ob koncu julija znižala trošarine za komercialni dizel za 6,7 odstotka, kar pomeni znižanje s 463 evrov na 432 evrov za 1000 litrov.	Igor Adamič	24ur	2009-08-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-sloveniji-tudi-avgusta-najvecji-padec-obsega-gradbenih-del-v-eu.html	V Sloveniji tudi avgusta največji padec obsega gradbenih del v EU	gradbena, dela, gradbeništvo, obseg, eurostat, statistika, slovenija, padec, rast, gospodarstvo	V Sloveniji tudi avgusta največji padec obsega gradbenih del v EU Obseg gradbenih del v območju evra se je po sezonsko prilagojenih podatkih avgusta na mesečni ravni zvišal za 0,2 odstotka, v EU pa je ostal nespremenjen. Največji padec je tudi tokrat imela Slovenija. Na letni ravni je vrednost gradbenih del padla za 20 odstotkov. (Foto: Reuters) Kot kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat, se je med državami, za katere je Eurostat imel podatke, obseg gradbenih del avgusta v primerjavi z julijem povišal v petih, ostal nespremenjen na Češkem in padel v sedmih državah. Največji padec so poleg Slovenije (-6,6 odstotka) zaznali v Romuniji (-4,5 odstotka) in Slovaškem (-2,3 odstotka), največjo rast pa na Portugalskem (+7,6 odstotka), Franciji (+3,2 odstotka) in Madžarskem (+1,5 odstotka). Na letni ravni pa se je obseg gradbenih del v državah z evrom v povprečju povišal za 2,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,6 odstotka. V primerjavi z avgustom lani se je obseg gradbenih del po razpoložljivih podatkih Eurostata skrčil v osmih državah, okrepil pa v šestih. Tudi na letni ravni so največji padec zabeležili v Sloveniji (-32,8 odstotka), na Madžarskem (-12,3 odstotka) in Portugalskem (- 10 odstotkov). Največjo rast pa so imeli na Poljskem (+10,6 odstotka), Romuniji (+6,3 odstotka) in Nemčiji (+5,2 odstotka).	STA	24ur	2011-10-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sdh-bo-vladi-predlagal-dopolnitve-sklepa-o-privatizaciji.html	SDH bo vladi predlagal dopolnitve sklepa o privatizaciji	sdh, privatizacija, razprava, nadzorni, svet, prodaja, ustavitev	SDH bo vladi predlagal dopolnitve sklepa o privatizaciji Nadzorni svet SDH je opravil razpravo o sprejetem sklepu vlade kot skupščine SDH o privatizaciji ter se seznanil s pravnimi mnenji, ki jih je pridobila uprava. Soglasno so sprejeli sklep, da uprava najkasneje do konca tega meseca z mnenji seznani vlado in ji predlaga dopolnitve sklepa. Vlada je v začetku julija, tik pred volitvami, presenetila s sprejemom sklepa, da se do imenovanja nove vlade ne sme zaključiti nobenega postopka privatizacije in tudi ne začeti novih. Odhajajoča predsednica vlade Alenka Bratušek je sicer pojasnila, da sklep ne pomeni zaustavitve privatizacije, saj da privatizacijski postopki strokovnih služb tečejo dalje in da bo imela nova vlada vse podlage, če bo želela sprejemati drugačne odločitve od odhajajoče ekipe, ki opravlja tekoče posle. (Foto: Damjan Žibert) Odzivi na to so bili negativni. Analitiki in ekonomisti so ocenili, da gre za nabiranje političnih točk in slab signal vlagateljem, ki bi se lahko odrazil v nižjem izkupičku. Razočaran je bil tudi finančni minister Uroš Čufer, ki je ocenil, da gre za predvolilno histerijo, za katero ni opravičila, pravnik Rajko Pirnat pa je že takrat ocenil, da sklep ni skladen z zakonom o SDH. Časnik Delo je v soboto poročal, da pravni mnenji, ki jih je o vladnem sklepu glede privatizacije naročil SDH, potrjujeta, da je odločitev vlade kot skupščine nezakonita. SDH je pravno mnenje naročil tako na ljubljanski kot na mariborski pravni fakulteti. Obe mnenji po neuradnih informacijah časnika ugotavljata, da je sklep vlade nezakonit, saj posega v neodvisnost in samostojnost SDH oz. njegovih organov. A medtem ko eno mnenje ugotavlja, da sklep, dokler ga SDH ne izpodbije, ni nezavezujoče, saj gre vendarle za skupščinsko odločitev, po drugem mnenju sklep ni veljaven. Predsednik uprave SDH Matej Pirc je za Delo potrdil, da bodo skupščinske sklepe najverjetneje sodno izpodbijali, da pa še proučujejo nekatere pravne podrobnosti. Pirc pravi, da bi bilo najlažje, če bi vlada sprejete sklepe umaknila, saj tudi nam ni v interesu, da se pravdamo s svojim lastnikom , je v soboto poročal časnik. Nadzorni svet SDH se je seznanil tudi z informacijo o upravljanju kapitalskih naložb na dan 30. junija in pregledom skupščin na dan 14. julija ter z informacijo o prodajnih aktivnostih kapitalskih naložb v imetništvu SDH in naložb v neposrednem oz. posrednem imetništvu države na dan 30. junija.	STA	24ur	2014-07-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/previsoke-place-kar-v-209-drzavnih-podjetjih.html	Pregledali 245 direktorskih pogodb	direktorska, pogodba, plača, nagrada, pošta, slovenija, nadzorni, svet, razrešitev	Pregledali 245 direktorskih pogodb Gospodarsko ministrstvo je že pregledalo 245 direktorskih pogodb v državnih podjetjih. Le v 36 si vodstvo pravilno izplačuje plače, nagrade in druge bonitete. Bo država po vzoru Pošte Slovenije zdaj razrešila še 209 nadzornih svetov? Gospodarsko ministrstvo je že pregledalo 245 direktorskih pogodb v državnih podjetjih. Le v 36 si vodstvo pravilno izplačuje plače, nagrade in druge bonitete. Bo država po vzoru Pošte Slovenije zdaj razrešila še 209 nadzornih svetov?	Bojana Ksela	24ur	2010-10-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pocenitev-nafte-in-bencina.html	Za manj denarja več goriva	nafta, bencin, trošarine, vlada, pocenitev, trošarina, gorivo, dizel, diesel	Za manj denarja več goriva Ob polnoči bomo vendarle dočakali znižanje cen goriv na bencinskih servisih. Prihranki ne bodo ogromni, bo pa bencin cenejši za dva centa in pol, dizel pa za slaba dva centa. (Foto: Dare Čekeliš) Po nekajkratnem zvišanju cen pogonskih goriv se bodo te opolnoči le znižale. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je za 24ur. com potrdil, da slovenska vlada vendarle ni sprejela zvišanja trošarin. Tako bo opolnoči 95-oktanski bencin cenejši za 2,5 centa, 98-oktanski za 2,6 centa, dizel za 1,8 centa, ekstra lahko kurilno olje pa za 1,5 centa, je še dejal Brečevič. Cene goriv Vrsta goriva Stara cena Nova cena 95-oktanski bencin 1,142 evra 1,117 evra 98-oktanski bencin 1, 165 evra 1,139 evra Dizelsko gorivo 1,061 evra 1, 043 evra Kurilno olje 0,652 evra 0, 596 evra Poudaril je še, da bodo cene pogonskih goriv tudi v naslednjih tednih najverjetneje padle. Cene naftnih derivatov na mediteranskih borzah, ki so podlaga za izračun goriv v Sloveniji, pa so v zadnjih 14 dneh padle za odstotek. Na pocenitev je vplival tudi padec ameriškega dolarja. Na vprašanje, ali ima vlada pri trošarinah dovolj manevrskega prostora, saj smo bili času, ko so bile na svetovnih trgih relativno nizke, v Sloveniji deležni dviga trošarin, je dejal, da bo morala vlada predvsem upoštevati, da bo cena goriva morala biti primerljiva s sosednjimi državami. Znižanje cen nafte (Foto: Reuters) Cene nafte so v zadnjem letu močno nihale, od rekordnih 147 dolarjev julija lani do 32 dolarjev v februarju letos. Po mnenju Savdske Arabije, največje proizvajalke v okviru Opeca, bi bila poštena cena nafte, tako za porabnike kot za proizvajalce, okrog 75 dolarjev. Cene nafte se danes že četrti dan zapored vrtijo okrog 68 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo oktobra se je sredi azijskega elektronskega trgovanja na newyorški blagovni borzi gibala pri 68,14 dolarja, kar je 12 centov višje kot v petek. Na ta dan se je omenjena nafta sicer podražila za šest centov, na 68,02 dolarja. Cena za 159-litrski sod severnomorske nafte brent se je medtem danes na borzi v Londonu zvišala za 33 centov, na 67,15 dolarja. Na sestanku Opeca, ki naj bi potekal še ta teden, najverjetneje ne bodo zvišali kvot za črpanje nafte, vse to pa pomeni po mnenju direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečeviča pritisk na cene nafte.	D.Š.,STA	24ur	2009-09-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/na-celu-soda-odslej-matej-pirc.html	Na čelu Soda odslej Matej Pirc	sod, matej, pirc, uprava, odškodninska, družba	Na čelu Soda odslej Matej Pirc Vodenje Slovenske odškodninske družbe prevzema Matej Pirc. Pirc je bil že do zdaj član uprave Soda, pred tem pa je bil med drugim pomočnik izvršnega direktorja področja financ in upravljanja s tveganji v Mercatorju. Tomaž Kuntarič se poslavlja. (Foto: Blaž Garbajs) Vodenje Slovenske odškodninske družbe (Sod) z današnjim dnem prevzema Matej Pirc. Zamenjal bo dosedanjega predsednika uprave Tomaža Kuntariča, ki se po petih letih vrača v skupino Gorenje. Po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) bo sicer uprava Soda zakonske naloge opravljala do imenovanja uprave holdinga. Z mesta predsednika uprave Soda je Kuntarič odstopil v skladu z dogovorom iz decembra lani, da predsedniku uprave preneha mandat, ko bo sprejet novi zakon o SDH. Tega je DZ sprejel minuli teden. Dosedanji prvi mož Soda Kuntarič se medtem prav tako danes po petih letih vrača v skupino Gorenje. Začenja namreč mandat člana uprave v Gorenje Beteiligungs, Gorenjeve holdinške družbe na Dunaju. Ta je odgovorna za interno korporativno upravljanje vseh prodajnih in poslovnih enot skupine Gorenje v tujini. Pirc je bil že do zdaj član uprave Soda, pred tem pa je bil med drugim pomočnik izvršnega direktorja področja financ in upravljanja s tveganji v Mercatorju, deloval pa je tudi na drugih položajih v sistemu največjega slovenskega trgovca. Uprava Soda, v kateri sedi še Matej Runjak, bo sicer do imenovanja uprave SDH opravljala naloge po zakonu o državnem holdingu, ki bo pod skupno streho upravljal državno premoženje. V SDH se bo preoblikoval prav Sod, holding pa bo upravljal z vsemi naložbami v neposredni in posredni lasti države, tudi tistimi v lasti Kapitalske družbe (Kad). A ta bo ostal samostojna pravna oseba v okviru SDH, njegovo premoženje pa se bo lahko uporabilo le za potrebe pokojninske blagajne. A pred dejanskim operativnim začetkom delovanja holdinga je treba narediti še kar nekaj korakov, med drugim mora DZ imenovati tudi nadzornike SDH, pripraviti pa je treba tudi strategijo upravljanja z naložbami.	STA,Natalija Švab	24ur	2014-04-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-evropa-ostala-brez-plina.html	EU dejanja Rusije označila kot nedopustne	plin, rusija, ukrajina, bolgarija, zemeljski, gazprom, naftogaz	EU dejanja Rusije označila kot nedopustne Potem ko je ruski Gazprom prekinil dobavo plina Ukrajini, so posledice dosegle celo Evropo, saj številne države že čutijo upad dobave. EU ponovno poziva k rešitvi spora. Rusija in Ukrajina nameravata po vesteh iz Kijeva v četrtek vnovič sesti za pogajalsko mizo, da bi dosegli dogovor glede umiritve plinskega spora. Danes so zaradi ruskega zmanjšanja prenosa plina prek ukrajinskih plinovodov brez plina oziroma z omejenimi dobavami ostale Slovenija, Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Hrvaška, Srbija, BiH, Makedonija, Bolgarija, Grčija in Turčija. EU poziva Rusijo EU je Rusijo pozvala, naj takoj ponovno odpre pipe plinovodov in ponovno začne z dobavo plina za Evropo. Brez predhodnega opozorila in v nasprotju z zagotovitvami, ki sta jih EU dali tako ruska kot ukrajinska stran, je bila dobava plina nekaterim članicam Unije prekinjena oziroma občutno zmanjšana, so iz EU zapisali v izjavi za medije, zato so obe strani pozvali k takojšnjim pogajanjem. Za enako rešitev se je zavzel tudi nemški gospodarski minister Michael Glos. A ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v sporočilu šefom držav in vlad EU sedemindvajseterico posvaril, da bi Rusija utegnila popolnoma prekiniti dobavo plina v Evropo skozi Ukrajino. Rusija namerava bodisi močno zmanjšati bodisi povsem ustaviti tranzit plina. Po mojem prepričanju vas moram nujno obvestiti, da je Gazprom zgodaj zjutraj 6. januarja močno zmanjšal dobavo plina Ukrajini za nadaljnji prenos evropskim odjemalcem, je v sporočilu voditeljem EU zapisal ukrajinski predsednik. (Foto: Reuters) V ruskem plinskem koncernu Gazprom so sicer pojasnili, da je Ukrajina ponoči zaprla tri od štirih plinovodov, prek katerih se ruski plin pretaka v Evropo. Zaradi tega se je dobava ruskega plina v EU danes zjutraj zmanjšala za dve tretjini. Evropa iz Rusije dobi četrtino svojega plina, od tega 80 odstotkov prek Ukrajine. V ukrajinskem državnem plinskem podjetju Naftogaz pa krivdo valijo na Gazprom, češ da je on zmanjšal tranzit plina. Zaradi zmanjšanih količin plina iz Rusije so trije od štirih plinovodov ostali brez plina. Plinska kriza napada Evropo V izjemno težki situaciji se je znašla Bosna in Hercegovina, ki plin dobiva izključno iz Rusije in tako nima alternativnih virov, prav tako nima rezerv. Najhuje je v Sarajevu, kjer se je pojavil dodaten problem, saj zaloge nafte, ki jih imajo tamkajšnje toplarne, lahko trajajo le tri do sedem dni. Za domove, ki niso povezani s toplarnami, pristojni niso ponudili nobene alternative. Vodja podjetja BH gas Almir Bećarević je dejal, da bi lahko celotna situacija vodila v humanitarno katastrofo. Občinske vodje mesta Sarajevo so sklicale nujni sestanek, na katerem sodeluje tudi federalni premier Nedžad Branković. Tudi Srbi imajo težave. Vodja podjetja Srbijagas Dušan Bajatović je popoldne dejal, da bodo njihove zaloge plina zdržale le še nekaj ur. Do srede zjutraj pričakujejo, da bo Srbija ostala brez oskrbe s plinom. Slovenska družba za trgovanje in transport zemeljskega plina Geoplin je zgodaj zjutraj prejela obvestilo, da ji bo ruski dobavitelj Gazprom Export prekinil dobavo zemeljskega plina. Dejanska redukcija je bila 90-odstotna, po 10. uri pa se je stanje začelo izboljševati. A potem se je znova zapletlo. Več ... Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je zaradi plinske krize Evropsko komisijo danes pozval, naj poskrbi, da bo imela Evropska unija ustrezna orodja za učinkovit odgovor na energetske krize, kot je trenutna. Evropska komisija bi morala pripraviti katalog kratko- in dolgoročnih ukrepov. EU bi morala biti pripravljena na učinkovit odziv, če se bo plinska kriza nadaljevala, je poudaril. Dobava plina v Romuniji se je zmanjšala za 75 odstotkov. Direktor podjetja Transgaz Ioan Rusu je povedal. To zimo lahko preživimo brez problemov, in dodal, da so že sprejeli določene ukrepe, da bi zagotovili dobavo plina vsem romunskim uporabnikom. Romunija ima sicer zaloge zemeljskega plina za okoli 2,2 milijardi kubičnih metrov, država pa trenutno iz tega sklada porabi okoli 26 milijonov kubičnih metrov na dan. Kriza tudi na Madžarskem in v Bolgariji Po tem ko je dobava plina iz Rusije v Madžarsko postopoma padala, pa se je popoldne popolnoma ustavila. Madžarska vlada je napovedala, da bo nekatere tovarne prosila, da uporabijo alternativne vire goriva. Tudi Bolgarija je sporočila, da je dobava ruskega zemeljskega plina preko Ukrajine dosegla kritično raven, zato so že pripravili nujne ukrepe, da bi nadomestili manjko. Dobava se je močno zmanjšala, je povedala tiskovna predstavnica bolgarskega giganta Bulgargaz. Iran ponudil pomoč Turčiji Turški minister za energijo Hilmi Guler je sporočil, da je dobava ruskega plina iz zahodnih plinovodov, ki potekajo preko Ukrajine, popolnoma prekinjena. Dodal je, da je Turčija zato povečala uporabo plina preko Blue-Stream plinovoda, ki poteka pod Črnim morjem, s prejšnjih 40 milijonov kubičnih metrov na dan na 48 milijonov, uporablja pa tudi utekočinjen zemeljski plin in svoje zaloge zemeljskega plina. Guler je še povedal, da je dobava okoli 18 milijonov kubičnih metrov plina iz Irana neprizadeta. Vir iz iranske ambasade v Ankari pa je danes sporočil, da bi Iran lahko povečal svojo dobavo zemeljskega plina Turčiji. Iran dobavi Turčiji namreč okoli tretjino vsega plina. (Foto: Reuters) Na Hrvaškem 15 odstotkov dogovorjene količine ruskega plina Potem ko je Hrvaška zgodaj zjutraj ostala brez ruskega plina, so iz nacionalnega operaterja plinskega distribucijskega sistema, podjetja Plinacro, sporočili, da je po 8. uri na Hrvaško prišlo 15 odstotkov dogovorjene količine plina iz Rusije. Gre za približno 30.000 kubičnih metrov plina na uro. Medtem je ministrstvo za gospodarstvo uveljavilo začasne ukrepe zmanjšane oskrbe s plinom za posamezne kategorije potrošnikov. Zmanjšali so dobavo plina velikim industrijskim uporabnikom, kot je Hrvaško elektrogospodarstvo (Hep), na 12.000 kubičnih metrov plina na uro. Ostali kupci plina, ki so neposredno priključeni na transportni plinski sistem, bodo dobili dovolj plina za ohranjanje tehničnih potreb obratovanja. Iz Hepa so sporočili, da so namesto plina začeli uporabljati kurilno olje. Makedonija ima malo zalog Izvršni direktor makedonske plinske družbe je povedal, da ima država zalogo plina le za nekaj dni. O težavah pa poročajo tudi druge države, ki se nahajajo bolj na severu in uporabljajo druge plinovode, ki potekajo po Ukrajini. Večina večjih evropskih držav je sporočila, da imajo zaradi milih zim v skladiščih velike količine plina, prav tako pa imajo tudi dostop do drugih virov, kot sta Norveška in Alžirija. Na Slovaškem izredne razmere Cena nafte je danes popoldne dosegla najvišjo raven v zadnjem mesecu, 50 dolarjev, razloga za to pa sta plinski spor med ruskim energetskim gigantom Gazpromom in Ukrajino ter nadaljevanje konflikta med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Slovaški minister za ekonomijo Lubomir Jahnatek je sporočil, da bo Slovaška zaradi pomanjkanja dobave plina, ta se je zmanjšala za kar 70 odstotkov, razglasila izredno stanje, vendar je zatrdil, da uporabniki ne bodo prikrajšani. Med izrednimi razmerami bodo gospodinjstva zemeljski plin prejemala neomejeno, ostali uporabniki pa morajo biti pripravljeni na možne omejitve, so sporočili iz slovaškega dobavitelja plina SPP. Italijanski viri pa poročajo, da lahko Gazprom Italiji zagotovi le sedem milijonov kubičnih metrov ozirom manj kot 20 odstotkov pričakovane dobave. Italijanski gospodarski minister je že prej povedal, da namerava Rim povečati dobavo plina od drugih alternativnih dobaviteljev.	Reuters,STA,Nuša Stegnar,N.D.	24ur	2009-01-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stopnja-brezposelnosti-ze-peti-mesec-zapored-padla.html	Stopnja brezposelnosti že peti mesec zapored padla	brezposelnost, julij, padc, zmanjševanje, slovenija	Stopnja brezposelnosti že peti mesec zapored padla Stopnja brezposelnosti se je julija v Sloveniji že peti mesec zapored znižala. Bila 12,7-odstotna. Število brezposelnih moških se je znižalo za okoli 1400, brezposelnih žensk pa je bilo višje za nekaj več kot 230. Število delovno aktivnih se je najbolj povečalo v gradbeništvu. (Foto: Thinkstock) Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se še naprej znižuje, julija se je namreč znižala peti mesec zapored. Julija je bila 12,7-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot junija in 0,2 odstotne točke manj kot julija lani. Znižalo se je tudi število delovno aktivnih oseb, je danes objavil državni statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti je v prvem četrtletju leta znašala 14,1 odstotka, nato pa se je v drugem trimesečju znižala na 13,1 odstotka. Znižala se je tako pri moških kot ženskah - pri prvih s 13,5 na 12,1 odstotka, pri drugih s 14,8 na 14,2 odstotka. Julija je bilo sicer 116.199 registriranih brezposelnih, kar je odstotek manj kot junija. Ĺ tevilo registriranih moških se je tokrat znižalo za okoli 1400, medtem ko se je število brezposelnih žensk zvišalo za nekaj več kot 230. Stopnja registrirane brezposelnosti je julija pri moških dosegla 11,4 odstotka, pri ženskah pa 14,2 odstotka. Registrirana brezposelnost se je sicer tudi avgusta znižala - po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se je število registriranih brezposelnih namreč znižalo za nekaj več kot 1400. Brez dela je bilo 114.784 oseb oz. 1,2 odstotka manj kot julija in 1,6 odstotka manj kot avgusta lani. Julija se je na mesečni ravni znižalo tudi število delovno aktivnih oseb, in sicer za 254 oseb oz. za 0,03 odstotka. Ĺ tevilo delovno aktivnih moških se je zvišalo za okoli 3900 na približno 447.200, število delovno aktivnih žensk pa znižalo za približno 4100 na okoli 354.640. Več zaposlenih v gradbeništvu, precej manj v izobraževanju Ĺ tevilo delovno aktivnih se je julija najbolj okrepilo v gradbeništvu (za okoli 350). Opazneje se je zvišalo tudi v predelovalnih dejavnostih (za nekaj manj kot 230). Najbolj se je medtem znižalo v izobraževanju (za nekaj več kot 1230). Zaposlenih je bilo 705.141 oseb, kar je 476 oseb oz. 0,07 odstotka manj kot junija. Samozaposlenih je bilo v sedmem mesecu 96.694 ali 222 oseb oz. 0,2 odstotka več kot junija. Julija se je prvič zaposlilo ali samozaposlilo okoli 2300 oseb. To pomeni, da je bila to njihova prva formalna zaposlitev ali samozaposlitev na trgu dela v Sloveniji in da so se prvič pojavili v statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva, so še pojasnili na statističnem uradu.	STA,M.R.	24ur	2014-09-16 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-sloveniji-ni-vse-tako-crno-kot-se-zdi.html	,V Sloveniji ni vse tako črno, kot se zdi,	podjetje, slovenija, kriza, inovacija, inovativnost	V Sloveniji ni vse tako črno, kot se zdi Imamo namreč ogromno uspešnih, inovativnih podjetij, ki so vzniknila prav v času krize. Jokanje in pritoževanje ne vodita nikamor, rešijo te lahko samo dobra ideja, pogum in seveda malo tveganja, pravijo. Njim se je že obrestovalo in za večino je slovenski trg že zdaj premajhen. NA	Katarina Matejčič	24ur	2011-09-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/imamo-pravico-vedeti-kako-bodo-izvedli-stresne-teste.html	Jazbec prve splošne smernice stresnih testov obljubil za prihodnji teden	evropska, centralna, banka, ecb, stresni, testi, test, ekonomist, metodologija, predpostavka	Jazbec prve splošne smernice stresnih testov obljubil za prihodnji teden Ekonomisti pozivajo k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank. Pravijo, da imamo davkoplačevalci pravico vedeti, saj bomo na koncu prav mi plačali tako teste kot dokapitalizacijo. Guverner Banke Slovenije objavo splošnih smernic testov obljublja že kmalu. Skupina ekonomistov je javno pozvala k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank. Pravijo, da je Slovenija prva država, v kateri naj bi izvedli stroge obremenitvene teste ključnih bank ter na tej osnovi še makro obremenitveni test celotnega bančnega sektorja. Ti testi bodo podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, strošek katerih bo v največji meri bremenil slovenske davkoplačevalce, pravijo. Vendar pa rezultati obremenitvenih testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in uporabljenih predpostavk. Pravijo, da so ključne predpostavke o ekstremnem makroekonomskem scenariju, ki mu je potencialno podvržen nacionalni bančni sistem. Izkušnje iz preteklih let pa kažejo, da so se te predpostavke med državami močno razlikovale. Ekstremne vrednosti šoka so se tako pri istem makroekonomskem kazalcu med državami razlikovale tudi za tri standardne odklone od dolgoročnega povprečja. To pomeni, da je verjetnost nastopa ekstremnega šoka pri različnih državah predpostavljena zelo različno, so razložili. Informacija o trdnosti bančnega sistema je tudi javno dobro, pravi skupina ekonomistov. (Foto: Reuters) Po njihovem mnenju je ključno, da test, ki mu je slovenski bančni sistem podvržen, temelji na enotni, s strani Evropske centralne banke (ECB) in s strani ekonomske stroke potrjeni metodologiji in predpostavkah. Te ne morejo biti podvržene zgolj ad hoc presoji in diskreciji izbranega izvajalca stresnega testa, opozarjajo. Dodajajo, da imamo davkoplačevalci pravico vedeti, kakšna metodologija in predpostavke so bile uporabljene, saj bomo stroške izvedbe testov ter dokapitalizacije bank na koncu plačali ravno mi. Informacija o trdnosti bančnega sistema je tudi javno dobro. To je drugi razlog za nujnost javnega razkritja načina o tem, kako je bila ocenjena, pravijo. Po njihovih besedah dogajanje v zadnjih tednih kaže, da negotovost glede rezultatov obremenitvenih testov povečuje negotovost ocen finančne stabilnosti države in s tem še pred objavo destabilizirajoče vpliva na gospodarstvo. To je v nasprotju z osnovnim namenom izvedbe obremenitvenih testov, opozarjajo. Med podpisniki poziva so ekonomisti Andrej Baričič, Jože P. Damijan, Polona Domadenik, Aljoša Feldin, Božo Jašovič, Črt Kostevc, Igor Lončarski, Igor Masten, Mojmir Mrak, Sašo Polanec, Matija Rojec, Marko Simoneti in Milan Vodopivec. (Foto: Reuters) Jazbec prve splošne smernice stresnih testov obljubil za prihodnji teden Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je sicer prve splošne smernice metodologije stresnih testov v slovenskih bankah na novinarski konferenci ob koncu obiska misije IMF v Sloveniji obljubil za prihodnji teden. Pogovori z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in izvajalcem, družbo Oliver Wyman, po Jazbečevih besedah še potekajo, a je optimističen. Jazbec je že minuli teden pojasnil, da bo Banka Slovenije metodologijo objavila le v meri, kolikor bo to dovoljeval Oliver Wyman. Pri tem je opozoril, da se je Slovenija s počasnim reševanjem razmer v bankah spravila v položaj, ko se zaradi nezaupanja izvajajo neodvisni pregledi bank, del metodologije pa je v lasti družb, ki jih izvajajo. Medtem ko Oliver Wyman izvaja obremenitvene teste, pa skrbne preglede aktive bank izvajata družbi Deloitte ter Ernst & Young. V zadnjih dneh se je govorilo o tem, da bi utegnila biti Slovenija neke vrste poskusni zajček pri preverjanju metodologije stresnih testov. Slišati je bilo tudi, da naj bi bila ta metodologija precej strožja od na primer tiste za pregled španskih bank. Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je ugibanja o vlogi poskusnega zajčka zavrnil. Premierka Alenka Bratušek pa je minuli teden na vrhu EU v Bruslju evropske kolege skušala prepričati, da se bodo pri evropskem pregledu bank, ki ga bo ta mesec začela ECB, upoštevali tudi izidi potekajočega pregleda slovenskih bank. V preglede na ravni evroobmočja bo poleg NLB in NKBM, kjer se pregledi izvajajo že zdaj, vključena še SID banka. V ECB so že pojasnili, da bodo rezultate trenutnih pregledov pri svojih postopkih ustrezno upoštevali.	N.D.,STA,Natalija Švab	24ur	2013-10-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mersteel-pri-gorenjski-banki-najel-trimilijonsko-posojllo.html	Mersteel pri Gorenjski banki najel trimilijonsko posojilo	mersteel, upnik, kredit, posojilo, banka, gorenjska, stečaj, dolg, denar	Mersteel pri Gorenjski banki najel trimilijonsko posojilo Mersteel, ki je v postopku prisilne poravnave, bo za poplačilo obveznosti do dobaviteljev od Gorenjske banke najel posojilo v višini treh milijonov evrov. Zeleno luč za najem kredita je dal Mersteelov upniški odbor. Posojilo bo nakelski Mersteel odplačeval pet let, imel pa bo enoletni moratorij na odplačilo, kot zavarovanje pa je podjetje zastavilo hipoteko na skladišču v Sarajevu in na poslovni stavbi v Zagrebu, je razvidno iz današnje objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Upniški odbor je na seji minuli teden pregledal tudi poslovanje družbe v prvem letošnjem četrtletju. Kot poudarjajo v družbi, je kumulativni trimesečni poslovni izid iz poslovanja boljši od načrtovanega v načrtu finančnega prestrukturiranja, skupaj s finančnimi odhodki pa je na ravni načrtov. Bo posojilo dovolj za poplačilo obveznosti? (Foto: Reuters) V podjetju še poudarjajo, da so marca prvič po začetku prisilne poravnave z razliko v bruto ceni že pokrili vse stroške iz tekočega poslovanja. Mersteel je marca od prodaje zaslužil skoraj 3,1 milijona evrov, bruto izid iz poslovanja pa je bil dobrih 581.000 evrov. Ker so v rezultate vključili tudi poslovne odhodke iz naslova razvrednotenja zalog, ki se počasneje obračajo glede na iztržljivo vrednost, je bil končni marčni izid iz poslovanja izguba v višini skoraj 90.500 evrov. Ob upoštevanju obresti in slabitev terjatev iz financiranja je marčna izguba dosegla 302.300 evrov. Kranjsko okrožno sodišče je sicer konec marca pozvalo upnike Mersteela na glasovanje o prisilni poravnavi podjetja. Upniki imajo mesec dni časa, da oddajo glasovnico, na kateri se opredelijo za sprejetje prisilne poravnave ali proti njemu na podlagi spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja podjetja, ki je v postopku poravnave od lanskega novembra. Navadni upniki Mersteela, ki imajo pravico glasovanja, bodo v primeru izglasovane prisilne poravnave glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja v petih letih prejeli 55-odstotno poplačilo svojih terjatev, medtem ko je bilo prvotno predvideno le 30-odstotno poplačilo. Višje predlagano poplačilo je rezultat dogovora med Mersteelom in krovno družbo Merkur, da ta z delnicami Gorenjske banke delno poplača 35 milijonov evrov vredno posojilo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki ga je najel Merkur, a je za njegovo poplačilo jamčil Mersteel. Ker ustrezne pogodbe k temu dogovoru še ni prejela, upraviteljica prisilne poravnave Mersteela Katarina Benedik dvomi o uspehu poravnave oziroma zmožnost Mersteela, da zagotovi poplačilo upnikov v ustreznem odstotku, in je zato vložila ugovor. Kranjsko okrožno sodišče ga bo obravnavalo 6. maja.	STA	24ur	2011-04-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nemci-prehitevajo-vse-po-vrsti.html	Nemci prehitevajo vse po vrsti	nemčija, eu, španija, francija, gospodarstvo, rast, bdp, izvoz, trgovina, recesija	Nemci prehitevajo vse po vrsti Okrevanje nemškega gospodarstva je na prehitevalnem pasu. Še lani so imeli 4,7-odstotni padec, letos pa poročajo o 4,1-odstotni rasti. Nemčija je gospodarsko rast unovčila predvsem na račun močnega izvoza. (Foto: Reuters) Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim okrepil kar za 2,2 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 4,1 odstotka. Analitiki so pričakovali četrtletno rast pri 1,3 oz. 1,4 odstotka, na letni pa okoli 2,5 odstotka. Tokratna četrtletna rast je sploh najhitrejša od nemške združitve, torej v zadnjih 20 letih, so poudarili na nemškem državnem statističnem uradu. K njej sta prispevala tako povečan izvoz kot domača poraba. Lani, ko je svet zajela recesija, se je nemško gospodarstvo sicer skrčilo za 4,7 odstotka. Španija: Le 0,2-odstotna rast Brezposelnost v Španiji je daleč najvišja v območju evra in znaša okoli 20 odstotkov. (Foto: Reuters) Španija je v prvem četrtletju glede na zadnje četrtletje lani beležila 0,1-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je po petih četrtletjih vendarle izkopala iz recesije. Špansko gospodarstvo se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem okrepilo za 0,2 odstotka, na letni ravni pa ima bruto domači proizvod še vedno 0,2-odstotni upad, je predhodne podatke španske centralne banke danes potrdil državni statistični urad. Francija: Rast se je vendarle okrepila! V drugem četrtletju se je povečala poraba gospodinjstev, in sicer za 0,4 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju stagnirala. (Foto: Reuters) Francosko gospodarstvo je imelo v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem 0,6-odstotno rast. Francoski BDP se je v primerjavi z istim obdobjem lani zvišal za 1,7 odstotka. Francija je imela lani 2,5-odstotni upad BDP, za letos pa pričakuje 1,4-odstotno gospodarsko rast. Območje EU: BDP porasel za odstotek Pomembnejše borze po Evropi so današnje trgovanje začele z rastjo. Trgovanje so spodbudili podatki iz Nemčije, ki je v drugem četrtletju zabeležila nepričakovano močno gospodarsko rast. Krepi se tudi tečaj evra. Bruto domači proizvod v območju evra in v celotni EU se je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo trimesečje zvišal za odstotek. Glede na isto obdobje lani pa sta imeli obe območji 1,7-odstotno gospodarsko rast, je prvo oceno danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Podatki so presegli napovedi analitikov. Podatki Eurostata za posamezne države Na letni ravni so imele najvišjo rast: 1. Slovaška (4,9 odstotka) 2. Nemčija (3,7 odstotka) 3. Švedska (3,6 odstotka) 4. Estonija (3,5 odstotka). Madžarsko gospodarstvo je stagniralo. Padec so beležile: 1. Latvija (-3,9 odstotka) 2. Grčija (-3,5 odstotka) 3. Bolgarija (-1,5 odstotka) 4. Ciper (-0,2 odstotka)	STA,Reuters	24ur	2010-08-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ko-drzava-zataji-in-ne-resuje-tezav-delavcem-preostane-le-to-da-sami-opozorijo-na-tezave.html	,Ko država zataji in ne rešuje težav, delavcem preostane le to, da sami opozorijo na težave,	mura, stečaj, aha, partner, nemčija, hugo, boss, pirot, prvi, maj stavka	Ko država zataji in ne rešuje težav, delavcem preostane le to, da sami opozorijo na težave Zaposleni v srbski podružnici Aha Mure z gladovno stavko zahtevajo, da pristojni najdejo rešitev za težave, v katerih se je tovarna, ki zaposluje 1300 ljudi, znašla po stečaju slovenske Aha Mure. (Foto: Thinkstock) V srbski podružnici Aha Mure Prvi maj se nadaljuje stavka, 16 delavcev se je odločilo tudi za gladovno stavko. Zaposleni zahtevajo, da pristojni najdejo rešitev za težave, v katerih se je tovarna, ki zaposluje 1300 ljudi, znašla po stečaju slovenske Aha Mure. Delavci so začeli stavkati že 25. septembra. Država delavcem obljublja, da išče rešitev, a agonija zaenkrat še traja. Pismo podpore je včeraj delavcem poslala predsednica srbske konfederacije svobodnih in neodvisnih sindikatov Ranka Savić: Ko država zataji in ne rešuje težav, delavcem preostane le to, da sami opozorijo na težave. Prav to zdaj počnete vi, pri tem pa z gladovno stavko ogrožate svoja življenja. Boj za podjetje in delovno mesto za vas nima cene. Takšen boj in vztrajnost sta hvale vredna, je zapisala in dodala, da jih sindikati podpirajo in se trudijo, da bi se zgodba končala z rešitvijo tovarne. Med možnimi rešitvami družbe se še naprej najglasneje omenja podržavljenje družbe. Srbska država je v Prvi maj vložila že okoli 6 milijonov evrov, ko je takrat novim lastnikom dala subvencijo 5000 evrov po delovnem mestu. To jo obvezuje, da tudi zdaj reši družbo in delovna mesta, je pred dnevi dejala Savićeva.	Natalija Švab	24ur	2014-10-29 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podrazitve-vozil-zaenkrat-se-ne-bo.html	Podražitve vozil za zdaj še ne bo	avto, vozilo, podražitev, državni, zbor, svet, zakon, novela, cena	Podražitve vozil za zdaj še ne bo Nove avtomobile naj bi se po novem obdavčilo glede na višino izpustov ogljikovega dioksida in ne več glede na ceno. Ko bo državni zbor potrdil novelo zakona o davku na motorna vozila, se bodo ta v največji meri podražila ali vsaj ostala na enaki ravni. Država hoče, kar je njenega. Državni zbor je sredi decembra lani opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o davku na motorna vozila. Koalicijski poslanci pravijo, da gre za majhen, a pomemben korak k večji skrbi za okolje, opozicijski vladi očitajo le skrb za krpanje proračuna. Davek na motorna vozila se sicer plača ob prvi predaji osebnih motornih vozil v promet. S predlagano novelo zakona bi obdavčitev zajela tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem. Medtem ko je zdaj stopnja davka odvisna od prodajne cene in se giblje od enega do 13 odstotkov, bo po novem odvisna od izpustov ogljikovega dioksida in drugih onesnaževal. Pri avtomobilih z bencinskim motorjem se bo gibala med 0,5 in 28 odstotki, pri motorjih z dizelskim motorjem pa med enim in 31 odstotki. Menim, da je zakon nujno potreben, čeprav se mu očita, da je njegov namen polnjenje proračunske blagajne. Helena Kamnar, državna sekretarka, MF Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da je namen zakona zmanjšati negativne učinke prometa na okolje in zdravje ljudi, k prekomernemu onesnaževanju poleg industrije in kurišč na trda goriva največ prispeva predvsem promet, zato na ministrstvu pričakujejo, da se bo z novim zakonom odnos do izbora spremenil že pri odločitvi za nakup novega motornega vozila. Preberite, zakaj skupina devetih državnih svetnikov meni, da bi obstoječi predlog preobremenil predvsem srednji sloj prebivalstva, zakaj je predlog nepravičen do motoristov in kakšni so argumenti, ki so zadržali sprejetje novega zakona in vsaj začasno preprečili neuradno napovedane podražitve motornih vozil.	Tony Carter	24ur	2010-01-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/afera-vw-se-posodobitve-splacajo-med-moznostmi-naj-bi-bile-tudi-zamenjave-vozil.html	Volkswagen bo šele januarja začel z odpoklicem spornih avtomobilov	volkswagen, avtomobil, vw, izpust, plin, dizel, dizelski, pogon, afera, prevara, škandal	Volkswagen bo šele januarja začel z odpoklicem spornih avtomobilov Rok za odgovor na vprašanje, kako bodo pri Volkswagnu ukrepali in odpravili napake, se bo kmalu iztekel. Neuradno naj bi bila med možnostmi, o katerih odločajo, tudi zamenjava vozil, a ne v vseh primerih. Novi prvi mož družbe pa je napovedal, da bodo do konca prihodnjega leta vsi njihovi avtomobili v skladu s pravili. (Foto: Reuters) Volkswagen bo šele januarja začel z odpoklicem spornih avtomobilov z dizelskimi agregati, ki nimajo ustreznih izpustov, je napovedal novi prvi mož koncerna Matthias Muller. Do konca leta 2016 bodo potem vsi avtomobili v skladu s pravili, je povedal za Frankfurter Allgemeine Zeitung. V Volkswagnu morajo najprej najti ustrezno rešitev in ustrezne dele za vsak model posebej. Gre namreč za številne različne kombinacije in specifike tudi glede na državo. Ne iščemo torej kakih treh rešitev, ampak na tisoče. Za večino motorjev bo zadostovala posodobitev programske opreme na lokalnem servisu, nekatera vozila pa bodo morda potrebovala tudi nove katalizatorje in vbrizgalne šobe, je pojasnil Müller in zatrdil, da bo imela natančnost prednost pred hitrostjo , poroča nemška tiskovna agencija dpa. Novi predsednik uprave Volkswagna, ki je prišel iz Porscheja, je tudi zagotovil, da je pri sporni programski opremi, ki je omogočala manipuliranje na testiranjih, sodelovala le peščica zaposlenih . Iskanje rešitve Prvi mož Volkswagna Matthias Müller je danes dejal, da so našli tehnične rešitve za stranke. Meni, da bo okrevanje družbe hitro, saj da je skrb za stranke na prvem mestu. Dodal je, da bodo postorili vse, kar je v njihovi moči, da ohranijo delovna mesta. Volkswagen ima le še do jutri čas, da pripravi časovnico in določi rok, do katerega bodo vsi avtomobili s spornim programom v skladu z nemškimi okoljskimi standardi. Trdo delamo, da bi čim prej našli najboljšo rešitev za naše stranke, pravi Eric Felber, tiskovni predstavnik podjetja. Kot danes poroča ameriški Bloomberg, tamkajšnja stroka ugotavlja, da Volkswagen proučuje vse možnosti — od enostavne posodobitve programske opreme do zamenjave vozil. Slednji ukrep bi bil sicer daleč najbolj ekstremen, a bojda še zdaleč ni izključen. Proučevali naj bi tudi možnost vgradnje večjih katalizatorjev za nevtralizacijo škodljivih emisij. (Foto: Reuters) Končne odločitve še ni Ključnega pomena pri odločanju za prave ukrepe je tudi stroškovna plat. Kot ameriški medij navaja neimenovane vire, bi stroški za odpravo napake pri posameznem vozilu lahko znašali vse od 20 pa do 10.000 evrov. Rešitve bodo verjetno različne po posameznih državah, oziroma bodo izbrane tako, da bodo zadostile zahtevam posameznih regulatorjev. (Foto: Reuters) Vir omenjenega medija, ki naj bi bil seznanjen z načrti VW, pravi, da je vrsta ukrepov odvisna tudi od vrste motorja. Večji dvoliterski motorji so že opremljeni z rezervoarjem AdBlue. V njem je raztopina, ki se vbrizga v tok izpušnih plinov dizelskih motorjev, s čimer se škodljivi dušikovi oksidi pretvorijo v dušik in vodno paro, ki nista škodljiva. Tehnologijo omogoča doseganje zakonske omejitve izpustov, zato bi bila v tem primeru dovolj zgolj posodobitev programske opreme. Lastniki teh vozil bi morali zgolj bolj pogosto polniti rezervoar z omenjeno raztopino.Več težav naj bi predstavljali manjši motorji, ki imajo sistem za zbiranje dušikovih oksidov. Ko se sistem napolni, bojda ostanki zgorijo v motorju, kar pa vpliva na porabo goriva. Sicer je vse odvisno od zahtev regulatorjev, a morda bo moral v ta vozila proizvajalec namestiti druge katalizatorje. V Strasbourgu danes o aferi VolkswagenEvropski poslanci bodo danes v Strasbourgu med drugim spregovorili prav o aferi Volkswagen, ki jo je sprožilo razkritje, kako je drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu prirejal izpuste dizelskih motorjev za ameriški trg, z vsakim dnem pa dobiva nove, večje razsežnosti.Evropski poslanci so sicer v preteklosti od komisije že večkrat terjali zaostritev pravil glede testiranja avtomobilov za izpuste in porabo goriva, tako da bi to potekalo v realnih voznih pogojih in zajelo več plinov. Novi prvi mož avtomobilskega koncerna Matthias Müller (Foto: Reuters) VW v pismu pravnim zastopnikom: v EU okuženih 8 milijonov vozil V državah Evropske unije je sporen program nameščen na okoli osmih milijonih vozil, je v pismu nemškim pravnim zastopnikom v začetku oktobra zapisal Thomas Steg, eden glavnih lobistov pri VW, poroča Reuters. V pismu, ki je bilo razposlano 2. oktobra, je še zapisano, da so s programom opremljeni motorji (1.2, 1.6 in 2.0) tipa EA 189. Kakšen je akcijski načrt VW? Volkswagen, ki zaposluje okoli 3 milijona ljudi, je sicer že prejšnji teden predstavil akcijski načrt za izvedbo izboljšav pri obdelavi izpušnih plinov v dizelskih vozilih. Prizadete stranke bodo najprej obvestili, da bo na njihovem vozilu v kratkem mogoče izvesti izboljšave pri obdelavi izpušnih plinov. Vsa vozila so sicer po njihovih trditvah tehnično varna in primerna za vožnjo. Akcijski načrt predvideva, da bodo Volkswagen in druge prizadete koncernske znamke oktobra pristojnim oblastem predstavile tehnične rešitve in ukrepe. Lastniki teh vozil bodo o tem obveščeni v naslednjih tednih in mesecih. Vse prizadete koncernske znamke bodo postavile nacionalne spletne strani, kjer se bodo stranke lahko tekoče seznanjale z aktualnim stanjem zadeve. Kritiki in evroskeptiki pograbili kost Afera je prišla prav predvsem kritikom Evropske unije, ki v njej vidijo še en neuspeh skupne evropske politike. Ĺ kandal je pokazal, da evropska pravila ne delujejo, je dejal Owen Paterson, britanski konservativec in nekdanji okoljski minister. Evropski Uniji je tukaj povsem spodletelo in ljudje so bili zastrupljeni, je dodal Paterson, ki sicer poziva k izstopu Velike Britanije iz EU. Tarča kritik, predvsem v Nemčiji, pa je tudi kanclerka Angela Merkel. Zavajanje potrošnikov ni majhen prekršek, poudarja nemška krovna potrošniška organizacija. Do zdaj je politika in oblast z nemško avtomobilsko industrijo ravnala v rokavicah, so kritični.	Barbara Golub,STA	24ur	2015-10-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/brezposelnost-v-sloveniji-se-je-znova-znizala.html	Brezposelnost v Sloveniji se je znova znižala	brezposelnost, slovenija, stopnja, zavod, zaposlovanje	Brezposelnost v Sloveniji se je znova znižala Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec junija prijavljenih 105.630 brezposelnih oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot konec maja. S tem se je brezposelnost znižala že peti mesec zapored. (Foto: Damjan Žibert) Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec junija prijavljenih 105.630 brezposelnih oseb, kar je 1,1 odstotka manj kot konec maja. S tem se je brezposelnost znižala že peti mesec zapored. Na letni ravni je bila brezposelnost nižja za 1,4 odstotka, so sporočili z zavoda. V šestih mesecih letošnjega leta je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 110.562 brezposelnih oseb, kar je 1,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na novo pa se je v prvem polletju na zavodu prijavilo 44.948 brezposelnih oseb, kar je 5,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Največ oseb (23.026) se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas, prijavilo pa se je še 4275 iskalcev prve zaposlitve ter 11.009 trajno presežnih delavcev oz. tistih, ki so zaposlitev izgubili zaradi stečajev. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je na zavodu prijavilo manj iskalcev prve zaposlitve (-18,1 odstotka) in manj trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev (-11,8 odstotka), brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas pa se je prijavilo za 3,8 odstotka več. Brezposelnost se je znižala skoraj povsod Junija se je v primerjavi z majem brezposelnost znižala v vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje, razen v Sevnici, kjer se je zvišala za 1,1 odstotka. Bolj kot na ravni države je upadla v Kopru (za tri odstotke), na Ptuju (za 2,3 odstotka), v Murski Soboti in Novi Gorici (v obeh za 1,8 odstotka), ter v Mariboru in Velenju (za 1,7 odstotka). V medletni primerjavi je bila brezposelnost ob koncu junija višja v Trbovljah (za 10,8 odstotka), v Novem mestu (za 5,4 odstotka), Kopru (za 2,2 odstotka), v Sevnici (za 1,8 odstotka), v Ljubljani (za 1,8 odstotka) in v Celju (za 0,1 odstotka). V ostalih šestih območnih službah pa je bila nižja, in sicer v Velenju za 7,4 odstotka, v Murski Soboti za 7,2 odstotka, v Mariboru za 6,8 odstotka, na Ptuju za 6,1 odstotka, v Novi Gorici za štiri odstotke in v Kranju za 0,4 odstotka.	STA,Saša Senica	24ur	2012-07-05 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nesrecni-milijonar-razdaja-premozenje-vila-za-99.html	Nesrečni milijonar razdaja premoženje. Vila za 99 evrov!	premoženje, krediti	Nesrečni milijonar razdaja premoženje. Vila za 99 evrov! Imel je vse, o čemer večina sanja: luksuzno vilo, letala, dobre avtomobile, nepremičnine v mondenih turističnih središčih. Manjkala je le sreča. Vila bo lastnika dobila s pomočjo žreba. 47-letni Karl Rabeder trenutno prodaja svojo vilo na Tirolskem. Začel je z “nagradno igro”, s katero bo med ljudi prodal 21.999 srečk za ceno 99 evrov. Polovica je že prodanih. Da bi svojo vilo čim bolje promoviral, je najel oglaševalsko agencijo, ki je natisnila promocijske razglednice. Na spletni strani www.luxusvillatirol.at pa se lahko “sprehodite” skozi sobane vile, ki stoji v idiličnem okolju s pogledom na Alpe ter ima svoj wellness center, bazen, teniška igrišča in velik vrt. Milijon in pol evrov vredna nepremičnina bo svojega lastnika dobila konec meseca. “Nekoga, ki bolj ceni materialne dobrine kot jaz,” pravi Rabeder, ki pravi, da mu “revno” življenje ne bo predstavljalo nobenih težav. Navsezadnje si je sin slikarja in tajnice študij plačeval s prodajo šopkov iz suhih rož. Spreobrnjeni bogataš bo z zbranim denarjem financiral razvojne projekte v Afriki in Južni Ameriki. Preberite, zakaj je Rabeder tako drastično spremenil svoje poglede na svet in s kakšnimi projekti namerava na dolgi rok pomagati revnim.	Natalija Švab	24ur	2010-02-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lek-ni-podpisnik-eticnih-kodeksov.html	Lek ni podpisnik etičnih kodeksov	lek, hrvaška, smučišče, hrvaška	Lek ni podpisnik etičnih kodeksov Hrvaški Lek je svoje zaposlene izobraževal na mondenem avstrijskem smučišču, kar pa naj ne bi bilo sporno, saj preprosto ni podpisnik strogih etičnih kodeksov. NA	Jure Bračko	24ur	2009-12-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/premesane-karte-na-trgu-zemeljskega-plina.html	Premešane karte na trgu zemeljskega plina	gen-i, poceni, plin, zemeljski, družba, robert, golob, geoplin	Premešane karte na trgu zemeljskega plina Družba Gen-I je začela ponujati zemeljski plin tudi za gospodinjske odjemalce, svoje cene pa so postavili 20 odstotkov nižje kot drugi ponudniki plina pri nas. Pri družbi so prepričani, da je njihov vstop na ta trg zagotovilo za razvoj konkurence. Družbo Gen-I poznamo predvsem po tem, da je premešala karte na trgu elektrike. Junija so sporočili, da začenjajo s prodajo plina industrijskim porabnikom, zdaj pa vstopajo še na trg zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce. Pravijo, da gospodinjstvom ponujajo 20 odstotkov nižje cene, kot jih imajo sedaj pri katerem koli drugem ponudniku v Sloveniji. 20-odstotna razlika velja glede na cene iz javnih cenikov, ki veljajo za september 2012, za odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje, so razložili v družbi. Gen-I plin kupuje od treh partnerjev, in sicer na mejah, cena pa se oblikuje na podlagi terminskih borznih indeksov. Golob partnerjev ni razkril, saj da si tega ne želijo partnerji, pojasnil pa je, da gre za velika energetska podjetja iz Evrope. V Sloveniji je bilo po podatkih Javne agencije RS za energijo do prihoda Gen-I 18 dobaviteljev zemeljskega plina za gospodinjstva. A na Gen-I pravijo, da je nakupni vir pri teh dobaviteljih dejansko en sam, saj Geoplin nabavlja plin za vse dosedanje ponudnike. In medtem ko so nakupi plina pri Geoplinu vezani na gibanje cen nafte, pa pri Gen-I pravijo, da je njihov pristop drugačen. Zemeljski plin kupujemo na evropskih energetskih borzah, kjer so cene plina odvisne od aktualnih ponudb in ne le od gibanja cen nafte, je dejal predsednik uprave Gen-I Robert Golob. Dodal je, da se v zadnjih dveh letih cene plina na borzah niso pretirano spreminjale. Na osnovi strokovnih analiz in načrtnega kupovanja v pravem trenutku je mogoče dosegati boljše cene in jih tako zagotavljati tudi kupcem, je dejal Golob. Golob je prepričan, da je vstop Gen-I na trg z zemeljskim plinom najboljše zagotovilo za razvoj konkurence. Z blagovno znamko Poceni plin v treh letih ciljajo na pridobitev med 10.000 in 13.000 strank oz. 10-odstotnega tržnega deleža – tak tržni delež imajo zdaj pri blagovni znamki Poceni elektrika. Glede na to, da so v treh mesecih dosegli približno štiriodstoten tržni delež, je Golob prepričan, da se bo ta zgodba lahko nadaljevala skladno z načrti . Cene zemeljskega plina posameznih dobaviteljev v evrih za standardni kubični meter zemeljskega plina (brez taks, trošarin, dodatka za energetsko učinkovitost in DDV) , na dan 1. 9. 2012 (vir: Javna agencija RS za energijo) (Foto: Javna agencija RS za energijo) Več ...	N.D.,STA	24ur	2012-09-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-izbira-novega-predsednika-uprave.html	NLB izbira novega predsednika uprave?	nlb, nadzorni, svet, predsednik, uprava, križanič, kramar, veselinovič	NLB izbira novega predsednika uprave? Nadzorni svet NLB naj bi sprožil postopek izbire novega predsednika uprave. Izbranega kandidata naj bi potrdili predvidoma v začetku januarja prihodnje leto. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) bo danes po pričakovanjih ministra za finance Franca Križaniča sprožil postopek izbire novega predsednika uprave. Pričakujem, da bo postopek kratek in izveden s povabili nekaj glavnim slovenskim bančnikov, je dejal na novinarski konferenci po seji vlade. Križanič pričakuje, da bo postopek kratek. (Foto: POP TV) Križanič je še povedal, da bo nadzorni svet izbranega kandidata predvidoma potrdil v začetku januarja 2009. Na vprašanje, koga naj bi povabili k pogovorom, ni želel odgovoriti, je pa dejal, da bodo to ljudje z licenco, tako da ne bodo sporni za Banko Slovenije . Kdo bo zamenjal Kramarja? (Foto: POP TV) Novega predsednika uprave največje slovenske banke, v kateri je država s 43-odstotnim neposrednim in posrednim deležem največja posamična delničarka, naj bi nadzorni svet poiskal čim prej. Zdajšnjem predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju se namreč petletni mandat izteče februarja 2009. Kramar je pred meseci izrazil stališče, da ni pripravljen prevzeti še enega mandata na čelu NLB. Izključena pa tudi ni možnost podaljšanja mandata Kramarju do revizije letošnjih rezultatov, torej za pol leta, kot enega resnejših kandidatov za prevzem položaja se omenja predsednika uprave Deželne banke Slovenije Draška Veselinoviča. Nadzorni svet NLB sicer danes obravnava poslovne rezultate v obdobju od januarja do septembra in plan banke do leta 2011.	STA	24ur	2008-11-27 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nekdo-si-zeli-na-moje-mesto.html	,Nekdo si želi na moje mesto,	intereuropa, andrej, lovšin, podružnica, moskva, sporni, posel	Nekdo si želi na moje mesto Prvi mož Intereurope Andrej Lovšin zagotavlja, da njihova moskovska podružnica posluje zakonito. NA	David Jug	24ur	2008-03-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/obmocje-evra-maja-z-0-5-odstotno-inflacijo.html	Območje evra maja z 0,5-odstotno inflacijo	evro, evrostat, statistika, inflacija, maj	Območje evra maja z 0,5-odstotno inflacijo Države območja evra so maja na letni ravni zabeležile 0,5-odstotno inflacijo. To so sicer prve ocene Eurostata, glede na ocene pa je bila majska inflacija nižja od aprilske, ki je bila 0,7 odstotna. Države območja evra so maja na letni ravni zabeležile 0,5-odstotno inflacijo, je v prvi oceni danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Inflacija se je, glede na ocene, še znižala, saj je bila aprila 0,7-odstotna. Eurostat bo podrobnejše podatke o majski inflaciji objavil 16. junija. (Foto: Thinkstock) Cene storitev so se po prvi oceni zvišale za 1,1 odstotka, potem jo je bil aprilski dvig 1,6-odstoten. Sledile so cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se maja podražile za 0,1 odstotka, aprila pa za 0,7 odstotka. Cene industrijskih izdelkov, izključujoč energente, so maja ostale nespremenjene, po aprilskem dvigu za 0,1 odstotka. Energenti so maja prav tako ostali na enaki ravni, medtem ko so se aprila pocenili za 1,2 odstotka. Inflacija v območju evra vztraja precej pod srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki jo postavlja nekoliko pod dvema odstotkoma. Po majskem padcu se je verjetnost, da bo ECB na četrtkovem zasedanju sprejel nove ukrepe, močno povečala. Nemški časnik Spiegel je nedavno poročal, da bi lahko svet ECB ključno obrestno mero za območje evra znižal s trenutnih 0,25 na rekordno nizko raven 0,15 odstotka. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa naj bi se spustila v negativno območje, natančneje na -0,1 odstotka.	STA	24ur	2014-06-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/petini-slovencev-zaradi-sibkega-evra-rastejo-obroki-kreditov.html	Petini Slovencev zaradi šibkega evra rastejo obroki kreditov	kredit, valuta, denar, evro, frank, obresti, višanje, anuiteta, glavnica	Petini Slovencev zaradi šibkega evra rastejo obroki kreditov Evro pada, švicarski frank pa se draži, kar zadeva dobro petino tistih Slovencev, ki imajo stanovanjske kredite vezane na franke. Obroki kreditov v frankih se višajo, zato je na mestu vprašanje, kaj se bolj splača. Šicarski franki in evri (Foto: Reuters) Slovenci imajo najetih pet milijard evrov stanovanjskih kreditov, od tega nekaj čez milijardo v švicarskih frankih. Banke novih kreditov v tej valuti skoraj ne odobravajo več, razlog za to pa je naslednji: frank je v primerjavi z evrom samo lani pridobil 18,7 odstotka vrednosti. To po besedah Gregorja Žviplja iz DZU Ilirika pomeni, da so anuitete, ki se plačujejo, precej narasle . Višje so obresti in višja je lahko celo glavnica. Strokovnjaki zato o pretopitvi kredita v evro svetujejo previdnost in dober premislek, posebej, če gre za dolgoročno posojilo. Načeloma velja: dlje kot boste še odplačevali posojilo v frankih, bolj se vam splača kredit pretopiti v evre. A pozor: stranka mora pri večini bank najprej poplačati kredit v frankih, za to pa najeti nov kredit, kar pomeni dodatne stroške. Zato to stori le malo kreditojemalcev. Po besedah Boštjana Krisperja iz Zveze potrošnikov Slovenije morajo banke celovito in na standardiziranem obrazcu informirati o tem, kakšnim tveganjem se kreditojemalec izpostavlja, prav tako o tem, kakšni so stroški kredita . Situacija se lahko čez čas spet obrne v prid kreditu v frankih, a valutnim tveganjem se dolgoročno izognemo le, če kredit najemamo v isti valuti, v kateri prejemamo plačo.	Martin Tomažin	24ur	2011-07-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nadzorniki-nfd-razresili-predsednika-uprave-valanta.html	Nadzorniki NFD razrešili predsednika uprave Valanta	stane, valant, nfd, razrešitev, odpoklic	Nadzorniki NFD razrešili predsednika uprave Valanta Nadzorniki naj bi Stanetu Valantu očitali neustrezno vodenje holdinga, ki se je pod njegovim vodstvom znašel v resnih finančnih težavah. Vodenje bo začasno prevzel Miran Kraševec. Stane Valant (Foto: POP TV) Nadzorniki NFD Holdinga so na ponedeljkovi seji iz poslovnih razlogov odpoklicali predsednika uprave Staneta Valanta. S 15. junijem pa so odpoklicali člana uprave Mirana Kraševca, ki bo do takrat samostojno zastopal družbo NFD Holding, so sporočili iz družbe. Do nadaljnjega bo vodenje holdinga prevzel Miran Kraševec. Zavlačevanje pri prodaji naložb, kjer je v zadnjih letih zavrnil številne ponudbe, čeprav se je na drugi strani finančno stanje NFD Holdinga iz meseca v mesec slabšalo, je bil eden izmed ključnih razlogov za Valantovo razrešitev, je danes pisal časnik Dnevnik. Poleg tega Valantu že več kot leto dni ni uspelo doseči dogovora z bankami o reprogramu posojil, saj ni bil pripravljen pristati na praktično nobeno od zahtev bank upnic. Banke so Valantovo razrešitev že večkrat zahtevale, prav tako ga je že sredi leta 2007 želel razrešiti takratni predsednik uprave Save Janez Bohorič. Razplet ponedeljkove izredne seje nadzornega sveta je nedvoumno dokazal, da so tudi preostali posamezniki iz sistema NFD le spoznali, da jim skupine z Valantom na čelu ne bo uspelo rešiti pred propadom, komentira časnik. Valant je z oklevanjem na mestu prvega moža NFD resno ogrozil tudi največji lastnici NFD Holdinga, Finetol in Maksimo Invest. Ker ga nadzorniki niso razrešili z mesta predsednika uprave, so namreč banke prekinile pogovore o prostovoljni poravnavi obeh holdingov, ki jima zdaj grozi stečaj. Finančna družba NFD Holding je lani ustvarila 31,1 milijona evrov izgube, kar je za dobrih 64 odstotkov več kot predlani, je razvidno iz nerevidiranih nekonsolidiranih poslovnih izidov družbe s konca marca. Da bi pomiril bančne upnice, je Valant v strogi tajnosti izpeljal prodajo Etola, po več kot dveh letih oklevanja pa tudi prodajo Term Maribor. Toda v tem času so se težave NFD Holdinga tako zaostrile, da sta bili kupnini za ti naložbi bistveno premajhni za resno sanacijo NFD Holdinga, ki je lani po nerevidiranih podatkih ustvaril 31 milijonov evrov čiste izgube, konec leta pa je imel še za več kot 80 milijonov evrov finančnih obveznosti. Dnevnik pričakuje, da bo Valant po odhodu z mesta predsednika uprave moral zapustiti tudi preostale funkcije, ki jih ima v poslovnem sistemu NFD, med drugim upravni odbor Hotelov Bernardin ter nadzorni svet Save. Slednja bi v primeru propada Finetola in Maksime Invest postala ključna lastnica omrežja NFD, že dlje časa pa je tudi ena izmed največjih posojilodajalk NFD Holdinga.	STA	24ur	2012-04-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sdh-za-predsednika-nadzornega-sveta-izvolil-damjana-belica.html	SDH za predsednika nadzornega sveta izvolil Damjana Beliča	sdh, konstitutivna, seja, predsednik, nadzornega, sveta, damjan, belič	SDH za predsednika nadzornega sveta izvolil Damjana Beliča Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga se je sestal na prvi redni in hkrati tudi konstitutivni seji v novem mandatu. Za predsednika nadzornega sveta so člani izvolili Damjana Beliča, njegov namestnik pa je Drago Ferfolja. Nadzornike SDH je 17. julija imenoval državni zbor. Člani nadzornega sveta so poleg Damjana Beliča in Draga Ferfolje še Lidia Glavina, Duško Kos in Barbara Smolnikar. Nadzorniki so danes oblikovali tudi novi komisiji nadzornega sveta, in sicer komisijo za tveganja in revizijsko komisijo. Uprava SDH je člane nadzornega sveta ob tem seznanila s ključnimi pravnimi akti, ki so pomembni pri opravljanju dela v nadzornem svetu SDH. Prav tako pa so se seznanili z najpomembnejšimi poudarki iz poslovanja družbe SDH ter tekočimi dejavnostmi, so še pojasnili v holdingu.	STA	24ur	2015-07-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-pomurje-davcna-oaza.html	V pripravi je interventni zakon za Pomurje	pomurje, pomoč, zakon, razvoj, regija, davek, dobiček	V pripravi je interventni zakon za Pomurje Vlada predvideva interventni zakon za pomoč Pomurju, ki vključuje za 100 milijonov evrov ukrepov. Med drugim tudi davčne in investicijske olajšave za podjetja v regiji. Matej Lahovnik in Borut Pahor ob obisku v Muri (Foto: Sobotainfo.com) Kot je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, bo vlada na jutrijšnji seji obravnavala interventni zakon za pomoč Pomurju. Zakon bo po Lahovnikovih besedah pripravljen za obdobje med letoma 2010 in 2015, tako da bi imeli neke vrste petletni program za celovito prestrukturiranje Pomurja, s čimer bi zagotovili dodatna delovna mesta, ki bi bila tudi dolgoročno vzdržna . Poleg podjetništva in konkurenčnosti želijo po Lahovnikovih besedah spodbuditi tudi socialno podjetništvo. Tako naj bi zagotovili službo tistim, ki so jo izgubili ob nedavnih dogodkih , saj da gre za segment težje zaposljivih delavcev. Zakon predvideva dodatne investicijske olajšave in spodbude delodajalcem za zaposlovanje delavcev na način, da bo država priznala del stroškov prispevkov, ki jih ti plačujejo za dodatno zaposlene delavce, kot davčno olajšavo . Poleg tega bodo določena sredstva iz evropskih strukturnih skladov prioritetno rezervirali za projekte v Prekmurju. Doslej se je izkazalo, da če so bili razpisi povsem odprti, se Pomurje ni uspešno prijavljalo na razpise. To je bilo razumljivo, saj so najmanj razvite regije tudi najmanj usposobljene za tekmovanje na teh razpisih, pravi Lahovnik. Pomurje po BDP dosega le 66,2 odstotka slovenskega povprečja V Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko so opozorili, da Pomurje med vsemi slovenskimi regijami že desetletja zaostaja v razvoju, saj BDP na prebivalca dosega le 66,2 odstotka slovenskega povprečja. Čeprav je izvajanje regionalnega razvojnega programa v teku, pa vložena sredstva ne morejo odtehtati težav, ki jih s seboj prinaša svetovna finančna kriza, saj se z likvidnostnimi težavami soočajo marsikatera podjetja in obrtniki v regiji, pravijo na SVLR. Pomurje bodo poskusili prestrukturirati v smeri njegovih dolgoročnih primerjalnih prednostih , kot so geotermalna energija, drugi obnovljivi viri energije, agroživilsko področje, razvoj podeželja in podpora turizmu, šo še pojasnili na SVLR. Murskosoboško okrožno sodišče obravnava stečajni postopek Mure kot absolutno prioriteto, je ministru za pravosodje Alešu Zalarju zagotovil predsednik murskosoboškega okrožnega sodišča Brank Palatin. Sodišče naj bi najkasneje v petek dobilo odločitev vlade o soglasju za začetek stečajnega postopka invalidskega podjetja Muralist in bo tako lahko izpeljalo še četrti postopek. MG skuša privabljati tuje investitorje, prijavljena dva iz Švice in en iz Avstrije V letošnjem letu so na ministrstvu za gospodarstvo v okviru razpisa za spodbujanje tujih neposrednjih investicij dodelili finančne spodbude trem podjetjem v pomurski regiji. V treh letih iz tega naslova pričakujejo 345 novih delovnih mest. Julija so podpisali pogodbo z murskosoboškim podjetjem Xal Svetila, ki je za projekt predelovalne dejavnosti dobilo 630.000 evrov sredstev. Tuji investitor je XAL iz Avstrije. Septembra se je na razpis prijavil tudi investitor iz Švice Unicut AG, s projektom začetne investicije v Murin obrat v Ljutomeru. Investitor naj bi predvidoma v treh letih zaposlil 180 novih delavcev za proizvodnjo sedežnih garnitur. Septembra pa se je na razpis prijavil še en švicarski investitor, in sicer podjetje Lukos Group SA, ki namerava v predelovalni dejavnosti ustvariti 65 delovnih mest.	Primož Jambrek,P.K.,STA	24ur	2009-10-07 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ogrevanje-z-elektriko-je-drazje-a-vseeno-lahko-prihranite.html	Prihranite pri ogrevanju z elektriko	elektrika, električna, energija, poraba, varčevanje, ogrevanje	Prihranite pri ogrevanju z elektriko Začela se je kurilna sezona in z njo višje položnice za ogrevanje, ki pa so še višje, če se ogrevate z električno energijo. Predstavljamo vam nekaj nasvetov za varčno rabo električne energije pri ogrevanju. Ogrevanje prostorov z električno energijo ni varčno, toda ponekod ne gre drugače. (Foto: POP TV) Med električnimi pečmi so najprimernejše termoakumulacijske peči. Zaradi njihove velike toplotne kapacitete lahko odvzamemo električni tok v času cenejšega toka, akumulirano toploto pa uporabimo ob želenem času. Pri najpreprostejših pečeh lahko uporabimo dodatno uro, ki jo navadno priključimo kar na vtičnico. S tako uro lahko nastavimo čas vklopa peči. Priporočljivo je, da preverimo tesnjenje oken, in sicer že pred kurilno sezono. Na slabo zatesnjena okna prilepimo samolepilni trak za tesnjenje. Boljši so gumijasti kot penasti trakovi, saj so prožnejši in se sčasoma manj izrabijo. Tesnila moramo na okna oziroma vrata namestiti po celi stični površini, sicer bomo dosegli le to, da bodo puščala na drugih mestih. Še več praktičnih in koristnih nasvetov o tem, kako lahko privarčujete pri ogrevanju si lahko preberete na našem spletnem portalu www.cekin.si Električnih peči nikoli ne smemo prekrivati.	M.R.	24ur	2009-11-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zadovoljivo-porevizijsko-porocilo.html	Zadovoljivo porevizijsko poročilo	računsko, sodišče, kad, sod, poročilo, mercator, delnica, nepravilnost	Zadovoljivo porevizijsko poročilo Računsko sodišče je ocenilo, da sta Kad in Sod pri prodaji Mercatorjevih delnic v odzivnem poročilu izkazala zadovoljive ukrepe. Računsko sodišče je pregledalo poročilo o popravljalnih ukrepih Kada in Soda (Foto: Dare Čekeliš) Računsko sodišče je objavilo porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v zvezi z odpravljanjem nepravilnosti in nesmotrnosti poslovanja pri prodaji delnic Mercatorja. Sodišče ocenjuje, da sta Kad in Sod v odzivnem poročilu izkazala zadovoljive ukrepe. Kot je pojasnil predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, je namen popravljalnih ukrepov vzpostavitev bolj transparentnega delovanja, boljšega pregleda nad komunikacijo in onemogočenje načina prodaje kapitalskih deležev, ki ne bi vseboval zahtevanih in potrebnih dokumentov. Namen popravljalnih ukrepov je, da ne bi več prihajalo do nesmotrnih in neučinkovitih prodaj, je zatrdil. Mnenje s pridržkom Kot je znano, je računsko sodišče v reviziji o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Kada in Soda pri prodaji Mercatorjevih delnic podalo mnenje s pridržkom. Ugotovilo je, da obstaja tveganje, da sklada nista iztržila najvišje kupnine in nista ravnala učinkovito. Nista namreč preverila interesa potencialnim investitorjev niti možnosti skupne prodaje. Kot je med drugim ocenilo sodišče, bi bila kupnina, če bi Kad in Sod za vsako delnico iztržila 1000 takratnih tolarjev več, višja za 1,14 milijarde bivših tolarjev. Kad je moral jasno opredeliti pristojnosti naložbenega odbora (Foto: POP TV) Zadovoljivi ukrepi Šoltes je pojasnil, da sta tako Kad kot Sod izvedla zadovoljive popravljalne ukrepe in spomnil na seznam ukrepov, ki jih je zahtevalo računsko sodišče. Pri Kadu je sodišče po njegovih besedah zahtevalo predvsem popravo notranjih aktov, ki naj v prvi vrsti omogočajo bolj transparentno poslovanje, vzpostavitev evidenc, bolj opredeljene naloge posameznih organov Kada in potrebnost soglasja nadzornega sveta pri odločitvah Kada. Računsko sodišče je od Kada zahtevalo tudi bolj jasno opredelitev pristojnosti in nalog naložbenega odbora in likvidnostne komisije Kada, sprejem navodila o internem vrednotenju kapitalskih naložb na Kad in sprejem navodila izvedbe in nakupa kapitalskih naložb. Pri slednjem se bodo morale aktivnosti po Šoltesovih besedah še nadaljevati, še posebej zaradi arhiviranja, dokumentiranja gradiva. Brez ustreznih dokumentov Sod je dopolnil poslovnik (Foto: POP TV) Glede Soda je povedal, da je sodišče pri določanju nadzornega odbora Soda ugotavljalo, da ta v času prodaje Mercatorjevih delnic ni oblikoval stališča na osnovi ustreznih podlag oz. dokumentov. Nadzorni odbor ni pregledal vse dokumentacije in ustreznih dokazil o poteku postopka prodaje. Zato smo zahtevali dopolnitev poslovnika nadzornega odbora Soda glede izvajanja nadzora nad zakonitostjo dela in finančnega poslovanja Soda pri prodaji finančnih naložb. Sod je ta poslovnik dopolnil, je pojasnil predsednik računskega sodišča. Dodal je še, da je Sod skladno z zahtevami računskega sodišča sprejel tudi interni akt od določitvi skrbnikov in izvajanja skrbništva nad pogodbami ter interni akt, ki bo zagotavljal sistematično dokumentiranje vseh poslovnih dogodkov, povezanih s prodajo kapitalskih naložb in arhiviranjem dokumentacije.	STA,N.K.	24ur	2007-10-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imf-znizal-napoved-svetovne-gospodarske-rasti-nizke-cene-nafte-pomagajo-drzavam-v-evrskem-obmocju.html	IMF znižal napoved svetovne gospodarske rasti. Nizke cene nafte pomagajo državam v evrskem območju	imf, mednarodni, denarni, sklad, gospodarska, rast, svetovna, svet, ekonomija, gospodarstvo, napoved	IMF znižal napoved svetovne gospodarske rasti. Nizke cene nafte pomagajo državam v evrskem območju Slabše gospodarske razmere na nastajajočih trgih, recesija v Braziliji, kriza na Bližnjem vzhodu, nizke cene nafte - vse to so razlogi, da svetovna gospodarska rast ne bo takšna, kot so jo napovedovali še oktobra. Letos naj bi tako po zadnjih napovedih svetovna gospodarska rast znašala 3,4 odstotka. Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bo svetovna gospodarska rast v letošnjem in prihodnjem letu nekoliko počasnejša, kot je ocenil oktobra lani. Letos naj bi znašala 3,4 odstotka, prihodnje leto pa 3,6 odstotka. Oboje je 0,2 odstotne točke manj, kot je IMF ocenil oktobra. Upočasnjevanje gospodarske rasti Kitajske, ki jo mnogi vidijo kot motor globalnega gospodarstva, skrbi vlagatelje po vsem svetu. Razlogi za poslabšanje ocene so slabše gospodarske razmere na tako imenovanih nastajajočih trgih. Recesija v Braziliji je hujša, kot se je sprva ocenjevalo, Bližnji vzhod je v krizi zaradi nizkih cen nafte, pričakovana pospešitev rasti v ZDA pa naj se ne bi uresničila. Gospodarska rast v razvitih državah bo po oceni IMF z lanskih 1,9 odstotka letos in prihodnje leto pospešila na 2,1 odstotka. To je 0,1 odstotne točke manj, kot je znašala oktobrska ocena. Nizke cene nafte pomagajo državam evrskega območja Nizke cene nafte pomagajo državam v območju evra in IMF je oceno za letošnjo rast popravil za 0,1 odstotne točke na 1,7 odstotka, ocena za leto 2017 pa je ostala pri 1,7 odstotka. (Foto: Thinkstock) Za ZDA je IMF oceno popravil za 0,2 odstotne točke navzgor, rast naj bi letos in prihodnje leto znašala 2,6 odstotka. Ocena rasti na Kitajskem je ostala pri 6,3 odstotka za letos in pri šestih odstotkih za leto 2017. Ocena je krepko padla za Brazilijo, katere BDP naj bi letos padel za 3,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi njeno gospodarstvo stagniralo. To je za 2,5 oziroma 2,3 odstotne točke manj, kot je IMF napovedoval oktobra. Gospodarska rast od nafte odvisnega Bližnjega vzhoda naj bi bila letos in prihodnje leto 3,6-odstotna, kar je za 0,3 oziroma 0,5 odstotne točke manj, kot je IMF ocenil oktobra. Od nafte je odvisna tudi Rusija, kateri IMF za letos napoveduje padec za en odstotek, v letu 2017 pa enoodstotno rast. Ocena za letos je od oktobrske slabša za 0,4 odstotne točke, za leto 2017 pa se ni spreminjala. IMF opozarja, da se lahko stanje še poslabša, pri čemer med največja tveganja našteva še ostrejšo upočasnitev rasti na Kitajskem, prehitro rast vrednosti dolarja, strah pred svetovnimi vlaganji in geopolitične napetosti.	STA,Karmelina Husejnović	24ur	2016-01-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najslabse-praznicne-sluzbe-v-zgodovini.html	Najslabše praznične službe v zgodovini	delo, služba, najslabše	Najslabše praznične službe v zgodovini Bliža se mesec december, čas praznovanja, zabav in nakupovanja. Današnji običaji so se oblikovali skozi več stoletij, okrog njih pa se je izoblikovalo tudi nekaj služb, ob katerih se nam danes naježi koža. Da gre recesija počasi h koncu, kaže tudi podatek, da so številna svetovna podjetja v mesecu decembru objavila potrebe po novih delavcih. Gre predvsem za podjetja s področja trgovine, gostinstva, turizma, logistike in transporta. V mesecu novembru in decembru naj bi se tako samo v Ameriki po nekaterih informacijah odprlo okoli 1.000.000 začasnih delovnih mest. Delodajalci so po podatkih raziskave, ki sta jo opravili agenciji Fish4jobs in Adecco, že od septembra iskali nove delavce, ki jim bodo pomagali v mesecu decembru do čim večjih zaslužkov. Dela so sicer slabše plačana in le začasna, tako da se marsikdo sprašuje, ali ne gre za najslabše službe v vsej zgodovini. A so daleč od del, ki smo jih na Cekin.si izbrskali v našem sprehodu skozi zgodovino. Si predstavljate službo čistilca bruhanja na novoletni zabavi? Čiščenje, kljub napredku, še vedno ostaja trdo delo. (Foto: iStockphoto)	Žiga Kariž	24ur	2009-11-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/foto-velikanska-ladja-v-koprskem-pristaniscu.html	FOTO: Velikanska ladja v koprskem pristanišču	koper, koprsko, pristanišče, luka, kontejnerski, terminal, ladja, cma, cgm, cendrillon	FOTO: Velikanska ladja v koprskem pristanišču V koprsko pristanišče je vplula prva kontejnerska ladja z nosilnostjo 8500 kontejnerskih enot. Ladja Cendrillon je dolga 334 metrov, napoveduje pa prihod vse večjih ladij z večjo nosilnostjo kot doslej. V koprskem pristanišču so danes ob obalo kontejnerskega terminala privezali ladjo CMA CGM Cendrillon, ki je s svojimi 334 metri najdaljša ladja, ki je kadarkoli vplula v koprsko pristanišče. Hkrati je to prva kontejnerska ladja z nosilnostjo 8.500 kontejnerskih enot, pravijo v Luki Koper. Dodajajo, da ladja napoveduje prihod vse večjih ladij z večjo nosilnostjo kot doslej. Predsednik uprave Luke Koper v odhajanju Andraž Novak je poudaril obisk Cenderillona predstavlja pomemben korak v strategiji koprskega pristanišča, ki je tudi rezultat dobrega dela vseh zaposlenih in poslovnega sodelovanja z družbo CMA CGM. Ta ladjar sicer predstavlja kar četrtino pretovora na koprskem kontejnerskem terminalu, je dodal Novak. Cendrillon je prva v seriji petih večjih ladij, ki jih bo francoski ladjar CMA CGM vključil v že obstoječi servis Phoenician Express, ki Koper neposredno povezuje s pristanišči Daljnega vzhoda. Namestnik podpredsednika CMA CGM Philippe Lesbros je zadovoljen s tem, da so kot prvi ladjar pripluli v koprsko pristanišče z ladjo takšnih dimenzij. Kot je spomnil, so s Koprom začeli sodelovati pred desetletjem, in sicer z manjšimi ladjami, od katerih je Cenderillon trikrat večji. Cenderillon je sicer priplul z bistveno manjšim ugrezom od sedaj mogočih 12,5 metra, se pa aktivnosti pri poglabljanju luškega bazena na globino 14 metrov po besedah prvega moža Luke kljub temu nadaljujejo. Kot je pojasnil Novak, do konca tega tedna pričakujejo ponudbe, izvajalca del pa naj bi izbrali v prihodnjem tednu. Časovnica del ostaja nespremenjena, tako da naj bi s poglabljanjem zaključili do konca avgusta. V kontejnerski terminal naj bi Luka v naslednjih štirih do petih letih vložila 80 milijonov evrov, in sicer predvsem v podaljšanje obale, nabavo opreme ter razširitev zmogljivosti za skladiščenje tovora. Kot je poudaril Novak, se bodo v Luki ob nadaljevanju trendov zadnjih mesecev do konca leta približali skupnemu pretovoru 650.000 kontejnerjev. Hkrati je Novak opozoril, da bi ob naraščanju pretovora po nekaterih projekcijah že v roku petih let dosegli ozko grlo pri odpremi tovora, predvsem pri železniškem prevozu.	N.D.,STA	24ur	2014-05-26 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-postati-milijonar.html	Kako iz nič postati milijonar?	milijonar, bogataš, bogat, denar	Kako iz nič postati milijonar? Ljudje so, tako kot mi, le da imajo ogromno denarja. Začeli so iz nič in noro obogateli. Razkrivamo vam nekaj skrivnosti uspešnih poslovnežev, zaradi katerih so postali milijonarji. Ali veste, kaj hočete in kako to doseči? Rodimo se kot punčke in fantki, in ne kot odvetniki, zdravniki in tako dalje. No, le redki že kot milijonarji, vendar se ti, ki vam jih predstavljamo, niso. V čem je skrivnost njihovega uspeha? Verjemite v svoj uspeh Alan Corey je svoje bogastvo zgradil iz nič. Opravljal je običajne službe, varčeval in vlagal. Navdih je jemal v biografijah uspešnih ljudi, ki jih je dobesedno požiral eno za drugo. Ugotovil je, da je vsem uspešnim ljudem skupna predvsem ena stvar: Vsi so brezpogojno verjeli v svoj uspeh. Na koncu je tudi sam napisal knjižno uspešnico Kako postati milijonar pred 30. rojstnim dnevom. Predstavljajte si svoj uspeh Jen Smith, 40-letna mama, se je prelevila iz delavke za minimalno plačo v milijonarko. Njen nasvet je, da si predstavljajte svoj uspeh. Ni dovolj, da si rečete: Obogatel bom.“ Predstavljati si morate svoje življenje milijonarja: Želim imeti dva milijona evrov solidnih investicij, ki bodo dovolj donosne, da bom živel od obresti. Nato bom pustil službo, opravljal dobra dela, potoval, igral golf in z družino užival na morju.“ Jen Smith si je na poti k uspehu pomagala tako, da je iz revij izrezala fotografije, ki so predstavljale življenje, kot si ga je zamislila. Seveda brez trdega dela ob tem ne gre, kar poudarja tudi Donald Trump, ki je poosebljena zgodba o uspehu. Trdo delajte in z delom bo prišla tudi sreča,“ je zapisal v svoji knjigi Razmišljaj kot prvak. Ko se bo vaše delo začelo obrestovati, bodo zavistneži sicer rekli, da imate srečo. In res je! Imate srečo, da ste bili tako pametni, da ste se zavedali, da morate trdo delati,“ razmišlja ameriški mogotec. Še več bistvenih skrivnosti uspeha milijonarjev razkrivamo na našem finančnem spletnem portalu www.cekin.si Seveda pa brez škandalov tudi pri milijonarjih ne gre, zato predstavljamo tudi te. Donald Trump je izkusil že kar nekaj vzponov in padcev. (Foto: Reuters/STA)	M.R.	24ur	2009-12-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnicarji-za-tozbo-nad-bavcarja.html	Bavčar: Gre le za nadaljevanje gonje proti meni	istrabenz, mali, delničarji, bavčar, revizija, uprva	Bavčar: Gre le za nadaljevanje gonje proti meni Mali delničarji so predlagali, da skupščina Istrabenza sprejme sklep, da se izvede še ena revizija poslov v Istrabenzu in na podlagi ugotovitev vloži morebitne odškodninske tožbe. Predlog je podrl tudi Petrol. Istrabenz (Foto: POP TV) Istrabenz je na predlog društva Mali delničarji – skupaj smo močnejši (MDS) razširil dnevni red skupščine, sklicane za 27. maj. MDS predlaga imenovanje posebnega revizorja za pregled posameznih poslov v zadnjih petih letih in tožbo vodstva koprske družbe zoper nekdanjega predsednika uprave Igorja Bavčarja in nekdanje nadzornike. Predlog za razširitev dnevnega reda skupščine Istrabenza je podprl tudi največji lastnik koprske družbe, Petrol, ki ima v Istrabenzu 32,6-odstotni lastniški delež. MDS predlaga, da skupščina imenuje posebnega revizorja, ki naj preveri postopke vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v zadnjih petih letih, zaradi katerih je Istrabenzu nastala nepopravljiva škoda in ga privedla do insolventnosti. Pri pregledu naj se izvzamejo že pregledani posli v izredni oz. posebni reviziji, razen če obstaja sum, da niso bili izvedeni skladno s predpisanimi standardi. Poleg tega v MDS predlagajo, da poslovodstvo Istrabenza na osnovi izsledkov revizije posameznih poslov, iz katerih izhaja morebitni sum povzročitve nepopravljive škode za družbo, v šestih mesecih po skupščini vloži tožbo za povrnitev škode, ki so jo družbi povzročili nekdanji prvi mož Igor Bavčar in nekdanji prvi nadzornik Janko Kosmina ter ostali člani nadzornega sveta. Igor Bavčar (Foto: Blaž Garbajs) Bavčar: Gre za politično gonjo zoper mene Bavčar je v odzivu na predlagano raziširitev dnevnega reda poudaril, da so bile v zvezi z vodenjem poslov opravljene revizija in še dve posebni reviziji, ki nista ugotovili škode, zato je tudi uprava dala predlog, da se odškodninska tožba ne vloži. Kot je še dejal, je jasno, da sredstva Istrabenza niso bila uporabljena za njegovo lastniško konsolidacijo. Mar ni že v dejstvu, da v predlaganem sklepu omenja le mene in nekdanjega predsednika nadzornega sveta, upravo in nadzorni svet pa so v petih letih sestavljali tudi drugi ljudje, očitno le nadaljevanje politične gonje zoper mene? se sprašuje Bavčar in dodaja, da je Petrolov predlog razumeti zgolj kot nadaljevanje lova na čarovnice . Pri vsem tem je političnim botrom seveda vseeno, da družbi povzročajo dodatne stroške, za katere bo moral nekdo odgovarjati. Bavčarju se tudi postavlja vprašanje, čigave interese v resnici zastopata Petrol in njegov predsednik uprave Aleksander Svetelšek, ki je, tako pravi Bavčar, že v Istrabenzovem procesu pogajanj z bankami večkrat prelomil besedo in skoraj pripeljal Istrabenz v stečaj. So tudi tokrat botri tisti, ki so se javno zavzemali za stečaj Istrabenza, od Zorana Jankovića do ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, in tisti, ki jih kot potencialne prodajalce Istrabenzovih naložb omenjajo mediji, recimo odvetniška pisarna Senica? se še sprašuje Bavčar. Skupščina Istrabenza se bo z revizijama tudi seznanila, na dnevnem redu skupščine pa so tudi seznanitev z lanskim poslovanjem, imenovanje revizorja za letos (predlagana je družba KPMG Slovenija) ter seznanitev izrednega revizijskega poročila družbe ABC revizija o ugotovitvah izredne revizije Istrabenza za leto 2007.	STA,D.Š.	24ur	2010-05-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razsirjena-preiskava-glede-prodaje-mercatorja.html	Razširjena preiskava glede prodaje Mercatorja	protikorupcijska, komisija, preiskava, ovadba, mercator, istrabenz, delo, laško, drago, kos	Razširjena preiskava glede prodaje Mercatorja Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos kljub napovedim še ni ovadil vpletenih v sporno prodajo Mercatorja pred štirimi leti. Preiskavo naj bi namreč še razširili, saj naj bi dobili dodatne dokaze. NA	Jure Bračko	24ur	2009-07-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/resevanje-istrabenza-se-nadaljuje.html	,V Istrabenzu sem svoje delo zaključil,	istrabenz, bavčar, banke, upniki, nadzorni, svet	V Istrabenzu sem svoje delo zaključil Glede na to, kaj znam delati, se ne bojim za svojo prihodnost, je ob odhodu z mesta člana uprave Istrabenza dejal Igor Bavčar. Igor Bavčar ni več član uprave Istrabenza. Zame je zgodba končana, je dejal Bavčar, ko so nadzorniki sprejeli njegov odstop. Danes sem odstopil. Nadzorniki so moj odstop sprejeli. Ves ta čas ni šlo zame, ampak za Istrabenz. Lahko rečem, da se reči vendarle razvijajo v pravo smer. Mislim, da sem s tem odstopom reči pospešil v pravo smer. V Istrabenzu sem svoje delo zaključil. Pred mano je nekaj novih izzivov. Glede na to, kaj sem počel in kaj znam delati, in da se ne bojim novih izzivov, se ne bojim za svojo prihodnost, je po seji nadzornega sveta povedal Bavčar, ki še verjame, da se bodo banke dokončno dogovorile o bančni sanaciji. Igor Bavčar je dejal, da ves ta čas ni šlo zanj, pač pa za Istrabenz. (Foto: Dare Čekeliš) Seja nadzornega sveta Istrabenza, ki se je začela ob 16. uri, je trajala kar šest ur. Na začetku pa se je govorilo, da o odpoklicu Bavčarja ne bodo razpravljali, vendar se je kasneje izkazalo, da je bila ravno današnja seja priložnost, da se Bavčar poslovi. Predsednik nadzornega sveta Zoran Bošković je potrdil, da so nadzorniki sicer danes obravnavali osnutek programa prisilne poravnave. Po besedah predsednika uprave Bogdana Topiča v vodstvu koprskega holdinga še vedno pričakujejo prostovoljno poravnavo. Program prostovoljne poravnave bi moral biti po njegovih besedah usklajen do srede. Koprsko okrožno sodišče bo o predlogu za začetek stečajnega postopka holdinga Istrabenz, ki ga zahtevajo banke Bawag, SKB banka in Volksbank, odločalo 30. junija.	Igor Adamič,D.Š.,N.D.,STA	24ur	2009-06-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bo-torej-reprogramiral-nase-kredite.html	Kdo bo torej reprogramiral naše kredite?	mitja, gaspari, reprogram, kredit, krediti, jamstvena, shema	Kdo bo torej reprogramiral naše kredite? Glede nove jamstvene sheme, o kateri je v torek govoril minister Gaspari, ki bi omogočala podaljšanje stanovanjskih kreditov in drugih posojil državljanov, nihče ne ve nič. NA	Petra Čertanc	24ur	2009-06-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/razprodaja-radeskih-velikanov-kaj-sploh-se-ostane-radecanom.html	Razprodaja ,radeških velikanov,: kaj sploh še ostane Radečanom?	radeče, papirnica, muflon, proizvodnja, stečaj, dražba., prodaja	Razprodaja radeških velikanov : kaj sploh še ostane Radečanom? Še ena žalostna zgodba iz doline Sopote. Družba Radeče papir v stečaju bo na dražbi 3. septembra poskušala prodati hčerinsko družbo Muflon. Izklicna cena za Muflon je postavljena pri 100.000 evrov. Glede na opravljeno cenitev vrednosti Muflona je tržna cena odvisna od dveh scenarijev, ki pa temeljita na upoštevanju zunajbilančnih obveznosti, je razvidno iz današnje objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Po prvem scenariji ob predpostavki unovčitve zavarovanj s strani Nove Ljubljanske banke (NLB) ocenjena tržna vrednost 100-odstotnega deleža Radeče papir v Muflonu ob upoštevanju obveznosti po prevzetih poroštvih in njihove unovčitve znaša nič evrov – Muflonove obveznosti skupaj s prevzetimi poroštvi namreč v tem primeru presegajo vrednost njegovega premoženja. Poleg radeške papirnice so na smetišču nekoč uspešnih radeških podjetij še Kora Radeče, Metalles in zdaj še Muflon. (Foto: POP TV) Po drugem scenariju ob predpostavki, da NLB terjatev iz danih poroštev ne bi terjal od Muflona, pa tržna cena 100-odstotnega deleža Radeče papir v Muflonu znaša med 1,9 in 2,1 milijona evrov. Na dražbi lahko sodelujejo domače in tuje, pravne in fizične osebe, ki bodo najpozneje en delovni dan pred javno dražbo vplačale varščino v višini najmanj 10 odstotkov izklicne cene. Premoženje se prodaja pa načelu videno-kupljeno. Zainteresirani dražitelji lahko opravijo skrbni pregled in prevzamejo dokumentacijo Muflona po podpisu izjave o zaupnosti. Dražitelji so po vpogledu v dokumentacijo dolžni ščititi podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Zgodovina Muflona, ki zaposluje okrog 150 delavcev, sega v leto 1973, ko je bila zgrajena njegova proizvodna hala, v kateri so potem začeli proizvodnjo samolepilnih materialov. Letno Muflon proizvede 20 milijonov kvadratnih metrov samolepilnih materialov in folij. Izdelujejo tudi različne tiskovine, samolepilne etikete in izdelke papirne konfekcije za izobraževanje, pisarniško komuniciranje ter umetniško ustvarjanje.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-07-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-resili-muro.html	Bodo rešili Muro?	mura, kumperščak, delavci, poročilo, uprava, izguba	Bodo rešili Muro? Predsednik uprave Mure Kumperščak meni, da bi lahko družba ob sanaciji leta 2011 poslovanje zaključila z dobičkom. Mura je po doslej znanih podatkih lansko leto zaključila z 1,7 milijona evrov izgube, izguba skupine pa naj bi bila od 2,3 do 3,3 milijona evrov, pravi predsednik uprave družbe Aleš Kumperščak. Družbo bi preoblikovali v holding, kjer bi v letih 2009 in 2010 tekla sanacija neuspešnih področij, in leto 2011 bi Mura lahko sklenila z dobičkom. V letih 2009 in 2010 naj bi tekla sanacija neuspešnih področij v holdingu, leto 2011 pa bi Mura lahko sklenila z dobičkom, je dejal Kumperščak. (Foto: Kanal A) Kot je Kumperščak povedal v pogovoru za današnjo izdajo Financ, se v podjetju v zadnjih petih letih ni veliko naredilo. Že zdavnaj bi morali poiskati cenejše proizvodne lokacije zunaj Slovenije in z njihovo pomočjo financirati delo v Sloveniji, dokler se naše šivilje ne pretolčejo do zasluženih pokojnin, je dejal. Odločitve o preselitvi proizvodnje v tujino ne more sprejeti, pravi, ker ni jasno, kakšen je položaj te uprave glede na nadzorni svet. Leto 2008 bo leto sprememb, pravi, prvi rezultati pa naj bi bili vidni šele leta 2009. Konsolidirana izguba naj bi bila letos podobna kot v letu 2006, kar ob hitro rastočih stroških poslovanja in dela ni slab rezultat za delovno intenzivno panogo, pravi Kumperščak. V letu 2009 bi prestrukturiranje odvisne družbe za modo EHM že moralo dati rezultate, preoblikovanje družbe Mura v holding pa pokazati na tista mesta, kjer so neuspešni. V letih 2009 in 2010 naj bi tekla sanacija neuspešnih področij v holdingu, leto 2011 pa bi Mura lahko sklenila z dobičkom, je povedal. Zaposleni niso proti upravi Družba Mura je lani ustvarila 50,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, skupina jih je imela lani 70 milijonov evrov, predlani 67,7 milijona evrov. Mura bo imela 1,7 milijona evrov izgube, predlani je bila ta 625.000 evrov. Izguba bo od lanske večja zaradi manjših prihodkov od najemnin. Glede morebitne zamenjave je dejal, da je gospodarstvenik in se v politiko ne spušča. Če ne bo protilastniškega puča v nadzornem svetu in če bo volja lastnikov še naprej taka kot je, bom tu do konca mandata, meni Kumperščak. Po njegovih besedah so zadnji zbori delavcev pokazali, da zaposleni niso proti upravi, videlo pa se je, da predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu nimajo večinske podpore med delavci. Razloge za višjo izgubo Kumperščak vidi v cenah na trgu za dodelavne posle, s katerimi izkoristijo okoli 94 odstotkov svojih zmogljivosti, premajhnem vlaganju v proizvodnjo, nepotrebnih stroških znotraj podjetja zaradi neobvladovanja podpornih procesov, neučinkovitem informacijskem sistemu in procesih logistike, visokih carinskih stroških in tudi v poslovnem komuniciranju znotraj podjetja.	STA,D.Š.	24ur	2008-03-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novo-stanovanje-vas-lahko-pocasi-ubije.html	Novo stanovanje vas lahko počasi ubije!	hiša, stanovanje, strup, gradnja	Novo stanovanje vas lahko počasi ubije! Stanovanje, hiša, mogoče celo avto – vse tako lepo diši po novem! Globoko vdihujemo in se veselimo, da smo končno na svojem. A bi bilo bolje, če bi vsaj na začetku umirili konje in zadržali dih, da nam ne bo odneslo tako veselja kot tudi zdravja! Ali veste, v kakšnem stanovanju živite? (Foto: iStockphoto) Skrbite za zdravje? Brokoli namesto čokolade, vsaj dva litra vode dnevno in zmerne količine alkohola ob izjemnih priložnostih? Zdrava prehrana je za marsikoga nekaj samoumevnega – ali vsaj novoletna obljuba, kaj vse bo drugače. Ampak ali pazimo na zdravje tudi v stanovanju ali hiši, kjer prebivamo? V bivanjskih in delovnih prostorih preživimo večino časa, kar ni vedno najbolj zdrava odločitev. Slaba kakovost zraka, razni alergeni, plesni, pršice in različne kemikalije, ki so v predmetih, gradbenem materialu in v zraku ... Najpogosteje zaznamo, da je nekaj narobe zaradi glavobola, pečejo nas oči, srbi nas koža – strokovnjaki govorijo o sindromu bolne hiše . Preverite, kje se skrivajo najhujše nevarnosti, kako ugotoviti, kaj vse preži na vas, kako se zaščiti in kaj mora ven. Prav tako pa je dobro vedeti, kako ne boste metali denarja dobesedno skozi okno ...	Tony Carter	24ur	2010-09-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-dobre-prvoaprilske-sale-sem-postal-milijonar.html	,Zaradi dobre prvoaprilske šale sem postal milijonar!,	taksist, podjetje, uspeh	Zaradi dobre prvoaprilske šale sem postal milijonar! John Griffin je najuspešnejši britanski taksist. No, v resnici je milijonar, a vam izraza taksist ne bo zameril. Na začetku poslovne poti je imel namreč samo vozniški izpit in razpadajoč avto. Nekega dne sem ugotovil, da bo treba v življenju tvegati nekoliko več, če ga želim ne le preživeti, ampak zares živeti, pravi John Griffin. Želel se je dokazati. Pa ne znancem in prijateljem, ampak svojemu majhnemu sinu, da bi bil lahko nekoč ponosen na svojega očeta. Danes, na višku uspeha, pravi, da se mu niti slučajno niso uresničile sanje. “Tega namreč nisem sanjal, ker sem bil preveč zaposlen z delom. Najprej s preživetjem, potem pa z resnim delom. Tako je že 35 let,” pojasnjuje. Zanimivo je, da je podjetje uradno ustanovil na prvi april, torej na dan šaljivcev. “Svarili so me, da to morda ni najbolj pametna ideja, pa sem si rekel, prvi april je primeren ali pa neprimeren ravno toliko kot kateri koli drugi dan. Možnost uspeha je bila majhna v vsakem primeru.” Preberite, kako je Johnu iz službe, ki je prinašala dovolj le za preživetje, uspelo ustvariti poslovni imperij, kateri milijarder je njegov vzornik, kako njegovo podjetje preživlja gospodarsko krizo in zakaj posla raje ne bo več širil.	Natalija Švab	24ur	2010-07-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stanovanjski-sklad-bo-koncno-izplacal-subvencije.html	Stanovanjski sklad bo končno izplačal subvencije	stanovanjski, sklad, stanovanje, subvencija	Stanovanjski sklad bo končno izplačal subvencije Po šestih mesecih od oddaje vlog bodo mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja oziroma subvencioniranje tržnega najema stanovanj končno izplačali 4,5 milijonov evrov! Subvencija znaša 300 evrov na člana družine, kar pomeni, da bo tričlanska družina v enkratnem znesku prejela 900 evrov, štiričlanska pa 1.200 evrov. (Foto: iStockphoto) Stanovanjski sklad RS, javni sklad, je začel s prvimi izplačili subvencij vsem tistim upravičencem, katerih sklepi so postali pravnomočni najkasneje do 10. novembra letos. Sklad je s pošiljanjem prvih pozitivnih sklepov pričel 23. oktobra. Javni poziv za oddajo vlog pa se je pričel 4. maja in zaključil 25. maja. Do tako dolgega roka za izplačilo subvencij je prišlo, ker sredstva, ki so bila v ta namen prvotno predvidena v proračunu Republike Slovenije glede na izreden odziv upravičencev, niso v celoti zadoščala, zato je bilo treba zagotoviti dodatna sredstva. Ta pa so bila zagotovljena šele v začetku meseca novembra. Sklad je v letošnjem pozivu prejel 4.206 vlog za leto 2009 in 1.375 vlog za leto 2008, skupaj torej 5.581 vlog, vključno z nepopolnimi in prepozno oddanimi. Do subvencije je po preučitvi vseh vlog upravičenih 4.249 prosilcev, od tega 3.500 za leto 2009 in 749 za leto 2008. Na današnji dan je bilo izvedenih 640 nakazil za leto 2008 v skupnem znesku 558.600 evrov in 1.942 za leto 2009 v skupnem znesku 2.147.100 evrov. Skupno je bilo nakazanih že 2.705.700 evrov. Več o tem, kako se bodo izvajala nadaljna izplačila in koliko denarja je zmanjkalo ter zakaj, na našem spletnem portalu www.cekin.si. Prihodnji javni poziv bo predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta.	M.R.	24ur	2009-11-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-mesanja-megle-britanskim-bankam-grozijo-milijardne-kazni.html	Zaradi ,mešanja megle, britanskim bankam grozijo milijardne kazni	banka, britanska, barclays, hsbc, lloyds, royal, bank, scotland, rbs, tožba, odškodnina, finančni, rodukt, sporna, prodaja	Zaradi mešanja megle britanskim bankam grozijo milijardne kazni Za štiri britanske banke je finančni regulator ugotovil, da so laikom prodajale kompleksne produkte brez primernega svetovanja. Prodale naj bi več kot 40.000 spornih produktov. Britanskim bankam Barclays, HSBC, Lloyds in Royal Bank of Scotland (RBS) grozijo nove milijardne kazni. Britanski finančni regulator FSA je izvedel pilotno študijo primerov, v katerih so banke malim in srednjim podjetjem prodajale kompleksne finančne produkte, s katerimi je povezano določeno tveganje. Pod drobnogled so vzeli 173 primerov, ugotovitve pa so potrdile začetne sume: banke so v več kot 90 odstotkih primerov kršile vsaj eno regulatorno zahtevo. Laikom so tako banke prodajale kompleksne produkte brez primernega svetovanja. V velikem delu spornih primerov so stranke tudi upravičene do odškodnine, poudarja FSA. Britanskim bankam grozijo milijardne kazni. (Foto: Reuters) Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi lahko škandal banke stal do 1,5 milijarde funtov (1,6 milijarde evrov), medtem ko je svetovalec družbe Vedanta Hedging Martin Berkeley za Reuters ocenil, da bi lahko končni račun dosegel 10 milijard funtov (11,7 milijarde evrov). Sicer pa so pri FSA zagotovili, da so se banke Barclays, HSBC, Lloyds in RBS strinjale, da bodo same izvedle pregled postopkov v skladu s pristopom, ki ga je ob oblikovanju poročila uporabil regulator. Postopek naj bi trajal od šest do 12 mesecev, banke pa bodo prednostno obravnavale primere, pri katerih gre za stranke v finančnih težavah. Ob tem v FSA poudarjajo, da bodo banke same stopile v stik s svojimi strankami in da vmešavanje drugih svetovalcev ni potrebno. FSA ocenjuje, da je bilo prodanih več kot 40.000 potencialno spornih produktov.	STA,N.D.	24ur	2013-01-31 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/slovenska-zdravilisca-v-tezavah.html	Slovenska zdravilišča v težavah	terme, zdravilišče, finančne, težave, laško, rimske, terme, izgube	Slovenska zdravilišča v težavah Slovenska zdravilišča so dolga leta veljala za paradnega konja našega turizma, zdaj pa je kar nekaj znanih zdravilišč v hudih finančnih težavah. Na prodaj so Rimske terme, v izgubah pa so tudi v zdravilišču Laško ter termah Topolšiča in Dobrna. NA	Preverjeno!	24ur	2013-11-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriza-grozi-tudi-pivovarni-lasko.html	Kriza grozi tudi Pivovarni Laško	pivovarna, laško, finančna, kriza, poslovanje, dobiček, alkohol, pijača	Kriza grozi tudi Pivovarni Laško Finančna kriza že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Pri poslovanju Pivovarne Laško posledice še niso vidne, vendar je strah prisoten. Svetovna finančna kriza se na poslovanju skupine Pivovarna Laško trenutno še ne pozna, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Skupina predvidoma ne bo dosegla letošnjega plana prodaje, je Pivovarna Laško danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ljudje bodo manj kupovali, so prepričani v Pivovarni Laško. (Foto: POP TV) Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, negativna gibanja na kapitalskih in denarnih trgih nimajo velikega neposrednega vpliva na same rezultate poslovanja, vendar pa posredno doprinašajo k temu, da poslovni rezultati ne bodo takšni, kot bi bili ob normalnih pogojih poslovanja. V Pivovarni Laško pričakujejo, da bo predvsem padec življenjske ravni prebivalstva imel vpliv na manjše povpraševanje in s tem na porabo njihovih proizvodov. Skupina Pivovarna Laško je v letošnjih prvih devetih mesecih prodala 3,97 milijona hektolitrov pijač, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 1,6 odstotka manj. Na podlagi teh rezultatov je malo verjetno, da bo letni načrt prodaje, precej optimistično postavljen pri 5,3 milijona hektolitrov pijač, dosežen. (Foto: POP TV) Medtem ko skupina Pivovarna Laško pri prodaji piva še presega lanskoletno prodajo, pa pri prodaji vod in drugih brezalkoholnih pijač ne dosega lanskoletnih prodanih količin. Slabša prodaja je po njihovi oceni delno posledica poslabšanja življenjske ravni potrošnikov. V Pivovarni Laško upajo, da se bo takšno stanje do konca leta umirilo in ne bo imelo večjih vplivov na rezultate poslovanja v letu 2009. Vsesplošna svetovna finančna kriza, ki je na slovenskem in evropskem finančnem trgu prisotna že nekaj časa, že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Na poslovanje skupine Pivovarna Laško se trenutno še ne odraža, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Na prihajajoče probleme kažejo predvsem zaostreni pogoji zadolževanja, dvig obrestnih mer in vse večja plačilna nedisciplina poslovnih partnerjev. Zaradi negotovega bodočega položaja tako na finančnem kot tudi na splošnem gospodarskem področju pa v Pivovarni Laško natančne ocene vpliva bodočih dogajanj na poslovanje skupine ne morejo dati.	STA	24ur	2008-10-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pahor-potrebni-so-nujni-ukrepi.html	Pahor: Potrebni so nujni ukrepi	adria, airways, pahor, vlačič, reševanje, družba, letalski, prevoznik, upnik	Pahor: Potrebni so nujni ukrepi Pahor in Vlačič sta se srečala s predstavnikoma največjih lastnikov Adrie Airways ter predstavnikoma družbe, ki sta poudarila, da je pri reševanju družbe ključen dogovor z upniki. Predsednik vlade Borut Pahor in prometni minister Patrick Vlačič sta se danes sestala s predstavnikoma največjih lastnikov Adrie Airways, predsednikom uprave Kada Borutom Jamnikom in prvim možem PDP Matejem Golobom Matzele, predsednikom upravnega odbora Adrie Airways Maksom Tajnikarjem in glavnim izvršnim direktorjem Adrie Airways Tadejem Tufkom. (Foto: Miro Majcen) Predstavnika Adrie Airways sta predstavila vse varčevalne ukrepe, ki so jih v družbi že izvedli, vključno z nedavnim 20-odstotnim znižanjem plač zaposlenih. Poudarila sta, da je kot naslednji korak pri reševanju družbe ključen dogovor z upniki in vstop strateškega partnerja. Tajnikar je na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi šla Adria Airways v stečaj in bi bilo ustanovljeno novo podjetje, zatrdil, da ta možnost ne obstaja. To je res opcija, ki je ni, je poudaril. (Foto: Miro Majcen) Kot so sporočili iz premierjevega kabineta, bo ministrstvo za promet preučilo pripravljeno Oceno finančnega stanja, ki so jo pripravili v Adria Airways in o tem izdalo mnenje. Predsednik vlade Pahor pa je pozval k izvedbi vseh nujnih ukrepov, potrebnih za ohranitev družbe v teh težkih pogojih, ko mnoge nacionalne družbe zaradi nekonkurenčnosti na trgu propadajo. Zaradi visoke zadolženosti je upravni odbor Adrie Airways prejšnji ponedeljek sprejel program prestrukturiranja družbe, ki so ga že posredovali bankam upnicam. Tajnikar je danes pojasnil, da je Adria s programom seznanila nasprotne strani, a še ne vseh. Zato pogajanja z bankami konkretno na to temo še niso potekala, tečejo pa pogajanja z njimi o drugih vprašanjih. Kakšen bo rezultat pogajanj, bo treba počakati še nekaj časa, vsaj še nekaj mesecev, je pojasnil.	Nuša Stegnar,STA	24ur	2010-12-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/je-najhujsa-kriza-mimo.html	Je najhujša kriza mimo?	mario, draghi, predsednik, evropska, centralna, banka, ecb, finančna, kriza, evrsko, območje, evro, valuta	Je najhujša kriza mimo? Najhujše obdobje krize v evrskem območju je po mnenju predsednika ECB Maria Draghija mimo, a tveganja ostajajo. Po njegovem mnenju je Unija glede inflacije, položaja plačilne bilance in javnofinančnega primanjkljaja, v boljši kondiciji kot ZDA. Po ocenah predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija se razmere stabilizirajo, zaupanje vlagateljev v evrsko območje se vrača. Spomnil je, da ECB že nekaj tednov praktično ne odkupuje več državnih obveznic ranljivih članic evroobmočja, da bi umirila razmere na trgu državnega dolga. Mario Draghi (Foto: Reuters) Skoraj 30 let smo trošili več, kot bi smeli, poleg hiperpotrošnje pa je evro na rob propada pripeljala zgrešena fiskalna politika, meni ameriški zgodovinar Ivan T. Berend. Kljub temu se bo Unija iz krize izvila do konca letošnjega leta, je prepričan. Ponovil je stališče, da morajo trenutno zatišje za nadaljnje fiskalne in reformne ukrepe izkoristiti članice območja skupne valute. Žogica je v rokah vlad. Države članice morajo evrsko območje narediti trajno odporno na krize, je poudaril. Znova je izpostavil, da je evroobmočje po nekaterih temeljnih kazalcih, kot so inflacija, položaj plačilne bilance in javnofinančni primanjkljaj, v boljši kondiciji kot ZDA. Stopil je v bran ukrepom ECB za stabilizacijo bančnega sistema. V Frankfurtu so namreč decembra lani in konec februarja v dveh operacijah refinanciranja s triletnimi posojili po ugodni obrestni meri bankam zagotovili več kot 1000 milijard evrov. Opozoril je, da so bile razmere v bančnem sektorju minulo jesen resnično kritične, grozila pa je nevarnost resnega posojilnega krča, ki bi lahko vodil v propad številnih evropskih podjetij, ki bi se znašla brez finančnih sredstev. To smo morali preprečiti, je bil jasen. Dal je vedeti, da v operacijah niso sodelovale zgolj banke v težavah, saj je ugodna posojila decembra lani prejelo 523 bank, konec februarja pa celo 800. Prepričan je tudi, da operacija kljub nekaterim opozorilom ne bo povečala inflacijskih pritiskov, saj banke svežega denarja niso v celoti prenesle v obtok, temveč so z njim v veliki meri poplačala svoje obveznosti. Po mnenju številnih opazovalcev so lep del vložile tudi v nakup državnih obveznic, zaradi česar se je tudi zmanjšal pritisk na ranljive članice evrskega območja. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Špela Zupan	24ur	2012-03-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bo-nov-prvi-moz-slovenskih-zeleznic.html	Kdo bo nov prvi mož Slovenskih železnic?	slovenske, železnice, razpis, generalni, direktor, tasič	Kdo bo nov prvi mož Slovenskih železnic? Nadzorni svet Slovenskih železnic je po pričakovanjih objavil razpis za generalnega direktorja, potem ko je Matic Tasič podal odstopno izjavo. (Foto: POP TV) Potem ko je nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic Matic Tasič pred dnevi podal odstopno izjavo, so se takoj začele priprave na razpis za novega prvega moža. Začasni direktor je sicer Aleš Tavčar. V današnjem Delu je tako objavljen razpis, na katerega se morajo zainteresirani kandidati z vlogami odzvati najpozneje do 21. avgusta do 24. ure. Kandidati morajo med drugim imeti univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih in aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Poleg tega morajo kandidati predložiti vizijo in strategijo razvoja družbe za prihodnji štiriletni mandat. S kandidatom, ki ga bodo nadzorniki ocenili kot najbolj ustreznega, bo sklenjena pogodba za čas trajanja mandata, ki pa jo je mogoče podaljšati, če bo kandidat spet imenovan. Spomnimo Nadzorni svet Slovenskih železnic je Tasičevo vodenje družbe pogojeval z njegovim takojšnjim odstopom z mesta župana Prevalj. Tasič je odstop podal, a ga je prevaljski občinski svet sredi maja zavrnil. Po pritiskih s strani nadzornega sveta, ministrstva za promet in vlade je Tasič junija občinskemu svetu poslal drugo odstopno izjavo, o kateri pa občinski svet sploh ni razpravljal, saj ni bila uvrščena na dnevni red. 7. julija je tako nadzornemu svetu podal odstopno izjavo z mesta generalnega direktorja Slovenskih železnic, ki jo je ta sprejel.	B.S.	24ur	2009-07-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-noce-nihce-slovenci-ji-za-prezivetje-skoraj-vsako-leto-damo-nekaj-milijonov-za-prezivetje.html	NLB bo začel prodajati, kar je dobil od neplačnikov	nlb, dokapitalizacija, kbc, sanacija, šušteršič, janša	NLB bo začel prodajati, kar je dobil od neplačnikov Belgijski KBC bo že v soboto postal tretjinski lastnik NLB, v zameno za nekaj svežega kapitala je dobil še eno nadzorniško mesto, država, ki bo banki posodila 320 milijonov evrov, pa bo namesto 45- odslej 40-odstotna lastnica banke. NLB se je doslej izkazal za vrečo brez dna. (Foto: Blaž Garbajs) NLB bo do konca tedna od države dobil 320 milijonov evrov, pravi včerajšnji dogovor lastnikov. Okoli 60 milijonov bo prispeval doslej četrtinski lastnik, belgijski KBC, ki bo tako že v soboto postal tretjinski lastnik. A rešitev je le začasna. Šele ko bo končan skrbni pregled banke, bo namreč znano, koliko kapitala ta zares potrebuje, če lastniki ne želijo le gasiti občasnih požarov, ampak banko postaviti na dovolj trdne temelje, da bo sposobna opravljanja dejavnosti, ki jih Slovenija trenutno močno potrebuje – financiranja gospodarstva. Bomo Evropo že kmalu prosili za pomoč? Rezultati skrbnega pregleda bi sicer namesto olajšanja lahko prinesli velike skrbi. Ko bo namreč pregledan cel sektor, bo šele postalo jasno, v kako velikih težavah je slovenski bančni sistem in koliko kapitala potrebuje. Premier Janez Janša, ki sicer trdi, da teh podatkov še nima, občasno že namiguje, da bi lahko bila Slovenija naslednja na seznamu prosilcev za evropsko pomoč za svoje banke. Milijonov tokrat ne bomo dali državljani. Vsaj neposredno ne … Tokratna dokapitalizacija NLB naj bi potekala v dveh delih. Vlada Janeza Janše je pred nastopom mandata obljubljala, da v NLB ne bo pošiljala davkoplačevalskih nepovratnih sredstev. A ker strateškega partnerja za tokratno dokapitalizacijo ni našla, bo država vseeno morala sodelovati, a je banki za novo pomoč postavila ceno – posojilo z 10-odstotno obrestno mero. Država bo tako prispevala 320-milijonsko hibridno posojilo, ki naj bi ga NLB vrnil v petih letih. Šele če kapitalska ustreznost banke pade pod sedem odstotkov, se posojilo spremeni v navadne delnice. Skupno bo s tokratno dokapitalizacijo količnik najkakovostnejšega kapitala povečan s šest na devet odstotkov. Svoj košček bo z 61 milijoni evrov prispeval solastnik KBC, ki bo nove delnice namesto po prvotni ceni 68,71 evra na delnico plačal po ceni 41 evrov. In povečal lastniški delež na tretjinskega, državi ostaja 40 odstotkov. Če bi prišlo do zamenjave hibridnih obveznic v kapital, bi se delež države povečal na 72 odstotkov, delež KBC pa bi padel na 20 odstotkov. Ni prvič, da gasimo požar v NLB Da je NLB vreča brez dna, postaja vse bolj jasno, ekonomisti pa težave naše največje banke pripisujejo predvsem dejstvu, da je njen lastnik država, ki se na tem mestu ne znajde najbolje, ko gre za obvladovanje vseh tveganj, ki v bančnem sektorju obstajajo. Politika v NLB pač po mnenju mnogih kuha predvsem politično enolončnico . Ekonomist Simon Mastnak je za 24UR povedal, da je velika težava NLB že vrsto let ta, da si politika preprosto ne prizna razsežnosti težav. Namesto tega manjše požare gasi z občasnimi dokapitalizacijami, ki banki omogočajo preživetje, ne prinašajo pa resnega kapitala, s katerim bi banka nato lahko dajala posojila gospodarstvu. Rešitev je zato po Mastnakovem mnenju v novem zasebnem lastniku. Banka, ki ima več kot 20 odstotkov slabih terjatev, potrebuje pomoč države, da ji odvzame slabe terjatve, da nekaj kapitala, nato pa omogoči zasebnemu vlagatelju, da takšno banko kupi, meni. NLB je imela sicer še leta 2008 le za okoli 3,8 odstotka slabih naložb oziroma za okoli 544 milijonov evrov, lani pa že 21,3 odstotka ali za okoli 3 milijarde evrov. Dokapitalizacije, sanacije in podobni posegi države v NLB so bili doslej vse prej kot poceni. Sanacija, ki je trajala več let, je državo z vsemi stroški vred stala skoraj milijardo evrov. Skupaj s paradržavnimi družbami je vlada banko nato dokapitalizirala še leta 2007 in 2008, Pahorjeva vlada je nato v NLB lani poslala 244 milijonov evrov, letos pa lahko temu torej dodamo še 320-milijonsko posojilo. Kljub vsem težavam Slovenci NLB še vedno zaupajo. (Foto: Miro Majcen) Nacionalni ponos ali slepo zaupanje? Mastnak sicer meni, da imajo Slovenci očitno neomajno zaupanje v NLB. Že od projekta Sigma, ko komitenti nekaj časa niso vedeli, koliko denarja imajo na računu, je jasno, da imajo očitno zelo trdno vero v to banko. Na trgu je namreč veliko bank, ki poslujejo z dobičkom in pomagajo gospodarstvu, zato pametnih razlogov, zakaj bi morala imeti polovica državljanov račun v NLB, ni, še meni in dodaja, da je jasno sporočilo o tem, kaj o NLB meni večina potencialnih vlagateljev, tudi ta, da banki po 10-odstotnih obrestih ni bil kapitala pripravljen posoditi prav nihče. Bo kdo za težave odgovarjal? Državljani, ki opazujejo dramo v NLB, se medtem sprašujejo, kaj se dogaja z odgovornostjo tistih, ki so brez potrebnih garancij dajali tajkunska posojila ali sprejemali odločitve, ki so banko pripeljale v sedanjo situacijo. Čeprav njihovi podpisi zagotovo so na dokumentih, je uprava z Božom Jašovičem na čelu doslej podala le eno kazensko ovadbo. Zoper neznano osebo. NLB bo začel prodajati zaplenjeno Dokapitalizacijo je danes komentiral tudi finančni minister Janez Šušteršič. Kot je še dejal, naj bi po včerajšnji menjavi nadzornikov kmalu stekli postopki za imenovanje nove uprave. Prvi mož aktualne uprave Božo Jašovič je namreč že konec minulega leta podal odstop. Šušteršič je izrazil pričakovanje, da se bo imenovanje nove uprave zgodilo v kratkem. V pristojnosti nadzornikov pa je tudi odprodaja naložb banke, ki jih je ta pridobila ob nezmožnosti odplačila kreditov več podjetij. Tudi to je zato po navedbah ministra zgodba, ki se bo začela odvijati kmalu.	Natalija Švab,STA	24ur	2012-06-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/druzba-aviofun-iz-libelic-kupuje-aerodrom-maribor.html	Družba Aviofun iz Libelič kupuje Aerodrom Maribor	aerodrom, maribor, prodaja, aviofun, libeliče, damjan, cehner	Družba Aviofun iz Libelič kupuje Aerodrom Maribor Stečajni upravitelj Prevent Globala je podpisal pogodbo za prodajo družbe Aerodrom Maribor z družbo Aviofun iz Libelič v solastništvu Fraktala Consulting in Damjana Cehnerja. Njihovi nameni so resni in imajo strategijo, pravijo. Za letališče so ponudili 700.000 evrov. Stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik je po poročanju časnikov Delo in Dnevnik podpisal pogodbo za prodajo družbe Aerodrom Maribor z družbo Aviofun iz Libelič v solastništvu Fraktala Consulting in Damjana Cehnerja. Po poročanju časnikov kljub podpisu pogodbe za prodajo posel še ni zaključen. Pogoj za veljavnost pogodbe je namreč tudi vplačilo varščine v višini desetih odstotkov kupnine, ki jo mora kupec vplačati do 22. maja. Po poročanju Dela je to odvisno od tujega investitorja, s katerim se je Aviofun povezal za nakup letališča. (Foto: Jani Dolinšek) Cehner je za Delo povedal, da so njihovi nameni resni in da imajo strategijo . Slednje je po njegovih besedah tuji partner tudi prepoznal, a dokler posel ni zaključen, je govoriti o tem preuranjeno, meni Cehner. Potrdil je le, da so za mariborsko letališče ponudili 700.000 evrov ter da od države pričakujejo dolgoročnejšo koncesijo za upravljanje z letališčem, kar je tudi eden od pogojev za nakup. Zato ob pogoju, da je znan lastnik in da ima začrtano ustrezno razvojno strategijo, Cehner ne pričakuje ovir, poroča Delo. Časnik Večer pa je poročal, da je sicer kazalo, da je Cehner že odstopil od ponudbe, kakor je tudi zagotavljal nedavno, a je nazadnje prav ta ponudnik nadaljeval pogajanja in prešel v sklepno fazo. Pri zbiranju ponudb je za letališče ponujal največ od vseh štirih ponudnikov, in sicer 705.000 evrov. Po neuradnih informacijah, ki jih je časnik Večer objavil konec januarja, so se za nakup Aerodroma Maribor zanimale družba Diga Ing iz Ivančne Gorice, ki je lastniško povezana s turško družbo iz Ankare, družba Express Airways s sedežem v Orehovi vasi na istem naslovu kot Aerodrom ter družba Burglade UG iz Frankfurta in Aviofun.	STA,Urša Zupan	24ur	2013-05-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/bencin-drazji-dizel-cenejsi.html	Bencin dražji, dizel cenejši	bencin, cene, podražitev, naftni, derivati, nafta	Bencin dražji, dizel cenejši 98-oktanski bencin se je podražil za 0,9 centa, na 1,228 evra, prav toliko stane tudi 100-oktanski bencin. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,3 centa, na 1,166 evra za liter. (Foto: Dare Čekeliš) Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin in 98-oktanski bencin sta se podražila, dizelsko gorivo in kurilno olje pa pocenila. Cena avtoplina ostaja nespremenjena. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 1,202 evra oziroma 0,006 evra več kot v preteklem 14-dnevnem obdobju, 98-oktanski bencin pa se je podražil za 0,009 evra, na 1,228 evra. Prav toliko po novem stane tudi 100-oktanski bencin. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,003 evra na 1,166 evra za liter, za liter kurilnega olja pa je treba odšteti 0,740 evra oziroma 0,001 evra manj. Cena avtoplina ostaja nespremenjena pri 0,699 evra za liter.	STA,D.Š.	24ur	2010-09-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/direktor-appla-letos-dobil-le-odstotek-lanskega-zasluzka.html	Direktor Appla letos dobil ,le, odstotek lanskega zaslužka	apple, cook, plača, nagrada, iphone	Direktor Appla letos dobil le odstotek lanskega zaslužka Glavni direktor Appla Tim Cook bo letos prejel le en odstotek tistega, kar je dobil lani. Njegova plača se je sicer precej popravila, vendar pa bo nagrada veliko nižja, čeprav podjetje, odkar ga vodi on, posluje uspešno. Tim Cook (Foto: Reuters) Letošnja plača prvega moža Appla – najdražje družbe na svetu – Tima Cooka bo znašala le en odstotek tiste, ki jo je za svoje delo prejel lani. Cook bo namreč za letošnje leto skupaj z nagrado prejel le štiri milijone dolarjev, lani pa je prejel kar 378 milijonov dolarjev. Lani je Cook dobil za 376 milijonov dolarjev delnic družbe, ki jih bo lahko prodajal šele leta 2016 oz. 2021. Letos pa je dobil 1,4 milijona dolarjev plače in za 2,8 milijona dolarjev nagrad v lastniškem deležu družbe. V primerjavi z lanskim letom se je sicer osnovna plača povišala, saj je lani prejel 900.000 dolarjev plače. 52-letni Cook je pri Applu zaposlen že od leta 1998, vodenje družbe pa je od pokojnega ustanovitelja Steva Jobsa prevzel avgusta lani. Danes je cena delnic družbe za kar 35 odstotkov višja kot takrat, ko je Cook prevzel vodenje družbe. Trenutno je cena delnice v upadanju, najvišja pa je bila konec septembra, ko je bilo treba za eno delnico odšteti 705,07 dolarja. Nato je začela cena delnica padati in je padla za skoraj 27 odstotkov. Cook je bil za svoje letošnje delo ocenjen zelo visoko, čeprav se je moral septembra javno opravičiti, saj je Apple z novim operacijskim sistemom za mobilne telefone iPhone trgu predstavil tudi novo navigacijsko programsko opremo, ki se je v veliko primerih izkazal za precej nenatančnega in precej slabšega v primerjavi z že prej uporabljeno in zelo razširjeno aplikacijo Google Maps.	Reuters,M.R.	24ur	2012-12-28 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/najvecja-solarna-elektrarna.html	Največja solarna elektrarna	solarna, elektrarna, avstralija, kevin, rudd, energija, zanimivosti	Največja solarna elektrarna Avstralske oblasti nameravajo zgraditi največjo solarno elektrarno na svetu, ki bo imela moč okrog 1000 megavatov. Njena izgradnja bo stala več kot milijardo dolarjev. V kolikor bodo Avstralci res zgradili elektrarno, ki jo imajo v načrtu, bo njena zmogljivost kar trikrat večja od doslej največje elektrarne, ki se nahaja v Kaliforniji. Njena izgradnja bo stala nekaj več kot milijardo ameriških dolarjev. Premier Kevin Rudd Avstralijo v prihodnosti vidi kot vodilno državo pri proizvodnji čiste, obnovljive energije. Avstralski premier Kevin Rudd je dejal, da so cilji države povsem jasni. Izkoristiti morajo sonce, najbogatejši vir naravne energije. In dodal: Zakaj pravzaprav to počnemo? Zato, ker želimo v prvi vrsti promovirati proizvodnjo energije na čist način iz alternativnih virov. S tem želimo dati novo injekcijo avstralski ekonomiji ter odpreti nova delovna mesta.	R.V.	24ur	2009-05-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/solidarnost-meni-da-bo-s-prodajo-mercatorja-povzrocena-velika-financna-skoda-drzavi.html	Solidarnost prodajo Mercatorja prijavila na KPK	agrokor, mercator, golob, solidarnost, nlb, kpk, prijava, zadolženost	Solidarnost prodajo Mercatorja prijavila na KPK Člani stranke v nastajanju Solidarnost so na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložili prijavo suma koruptivnih dejanj v zvezi s prodajo Mercatorja. Moti jih, da je Agrokor neprimerno bolj zadolžen kot Mercator, zaradi česar je ta izpostavljen velikemu tveganju. Prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju nasprotujejo tudi v stranki Solidarnost, ki je sicer še v nastajanju. Člani stranke so s prvopodpisanim Markom Golobom, nekdanjim članom uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, danes na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložili prijavo suma koruptivnih dejanj v zvezi s prodajo Mercatorja. Golob je opozoril, da je Agrokor neprimerno bolj zadolžen kot Mercator, saj je skoraj celotno premoženja Agrokorja dvakrat zastavljeno. In vendar so njihove banke, tudi domače, mirno prestrukturirale finančne obveznosti Agrokorja. Zakaj se to ni zgodilo pri nas? Golob je prepričan, da je bila s tempiranjem in načinom prodajnega postopka, ki sta ga v največji meri spodbudili državni banki NKBM in NLB, delničarjem teh bank, predvsem državi, povzročena občutna finančna škoda. (Foto: Miro Majcen) Ključno se mu zdi, da se prodaja Mercator podjetju, ki nima ustrezne finančne trdnosti, s čimer se Mercator izpostavlja velikemu tveganju. Agrokor ima resne težave s poslovanjem doma, z vstopom v EU pa bo imel še večje, ker bo padla carinska zaščita hrvaškega trga, glavni izvozni trg Bosna in Hercegovina pa bo uvedel carine. Za Solidarnost je zato pereče vprašanje, da ob neustreznih pogodbenih kaznih Agrokor v prodajnih postopkih, tudi če do prodaje ne pride, ne izgubi praktično ničesar, škoda za Mercator pa bo po njihovem prepričanju velikanska. Oškodovanje NKBM in NLB Po mnenju Goloba način prodaje Mercatorja pomeni oškodovanje delničarjev bank NKBM in NLB ter države kot največjega delničarja. Marko Golob (Foto: POP TV) Golob je opozoril, da je bil nakup delnic Mercatorja s strani NKBM leta 2010 poslovno nerazumen ali celo premišljeno škodljiv ukrep. Nakup delnic namreč po njegovi oceni zaostruje že tako akuten problem kapitalske ustreznosti banke, posredno v pogojih kreditnega krča zmanjšuje obseg kreditov gospodarstvu in neposredno ogroža poslovanje banke. Kot poudarjajo v Solidarnosti, je škodljivo odločitev uprave banke, ki so jo takrat sestavljali Matjaž Kovačič, Andrej Plos in Manja Skernišak, potrdil tudi nadzorni svet banke. Tega so sestavljali Danilo Toplak, Franc Škufca, Dušan Jovanovič, Aleš Krisper, Alenka Bratušek, Janez Košak, Anton Guzej, Andrej Svetina in Ivan Vizjak. Adria Bank je kreditirala Agrokor Druga zgodba, ki nas napeljuje, da nekaj ni v redu s prodajo, je dejstvo, da je Adria Bank, ki je v 52-odstotni lasti NKBM in 23-odstotni lasti NLB, prek vseh normalnih kreditov kreditirala Agrokor, izpostavlja Golob. Golob poudarja, da gre za majhno banko s približno 33 milijoni kapitala. Bančno pravilo je, da naj nezavarovani krediti ne presegajo četrtine kapitala banke, kar bi bilo med sedem in osem milijonov evrov. V tistem času pa je dala banka Agrokoru posojila v višini več kot 27 milijonov evrov, zavarovanih samo z menico, je dejal Golob. Poslovanje NKBM ni ogroženo (Foto: Reuters) V Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) so v odzivu na navedbe Solidarnosti in besede Marka Goloba zapisali, da ne drži navedba, da je zaradi nakupa delnic Mercatorja ogroženo poslovanje NKBM in da se zmanjšuje obseg kreditiranja. NKBM je kapitalsko ustrezna, likvidna, solventna in varna banka. Njeno poslovanje ni ogroženo ne zaradi nakupa delnic družbe Mercator ne zaradi katere druge poslovne odločitve. Ob tem v banki zagotavljajo, da kreditiranje gospodarstva poteka skladno s poslovno politiko banke in politiko upravljanja s tveganji, po kateri kakovostni projekti z ustreznim zavarovanjem lahko pridobijo vire financiranja. Adria Bank deluje v okviru zakonsko dovoljenih limitov, v skladu z avstrijsko bančno zakonodajo, so še zapisali v NKBM in dodali, da revizorski pregledi poslovanja Adria Bank niso odkrili nobenih nepravilnosti. Glede nepravilnosti v poslovanju v času nekdanje uprave NKBM so revizijski pregledi pokazali določene nepravilnosti, na podlagi katerih je banka sprožila pravne postopke za zaščito interesov banke, še dodajajo v NKBM.	STA,G.G.,Nuša Stegnar	24ur	2013-07-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdaj-bodo-objavljeni-prvi-davcni-neplacniki.html	Kdaj bodo objavljeni prvi davčni neplačniki?	vlada, zakon, davčni, postopek, šušteršič, dolg, davčni, urad, neplačnik	Kdaj bodo objavljeni prvi davčni neplačniki? Vlada je sprejela novelo zakona o davčnem postopku. Tako se je ustvarila podlaga za javno razkritje davčnih neplačnikov. Prvi seznam bi lahko dobili marca prihodnje leto. (Foto: Thinkstock) Vlada je sprejela novelo zakona o davčnem postopku. Ena izmed glavnih novosti te spremembe je to, da bodo po novem davčni neplačniki javno objavljeni. S tem je ustvarila podlago za javno razkritje davčnih neplačnikov, je po seji pojasnil minister za finance Janez Šušteršič. Generalni davčni urad in generalni carinski urad bosta tako enkrat mesečno objavila tiste neplačnike, katerih dolg do države bo najmanj 5.000 evrov, njihov rok pa bo daljši od 90 dni. Kot je pojasnil Šušteršič, bodo imena objavili po razredih, koliko dolgujejo državi, in ne bodo objavljali natančnih številk dolga, ker lahko pride tudi do napak pri evidencah. Zakon v nadaljnjo proceduro v državni zbor pošiljajo po rednem postopku, veljati bi tako lahko začel s 1. januarjem 2013. Glede na določbo, da bi neplačnike objavili šele po treh mesecih od neplačila, bi tako lahko prvi seznam dobili marca. Tako ima vsak ima čas, da preveri, ali je na seznamu ali ne. To je po vzoru drugih držav dobra vzpodbuda za poravnavo davčnih obveznosti, je nanizal minister. Predlog novele o davčnem postopku prinaša tudi predlog, da se prepove uporaba računalniških programov v blagajnah, ki omogočajo brisanje podatkov. S tem želimo onemogočiti brisanje podatkov, s čimer se nekateri izogibajo davkom. Če pa kje ti programi ostanejo, morajo omogočati sledenje, kaj je bilo popravljeno, je sklenil Šušteršič.	Saša Senica,STA	24ur	2012-09-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/evropska-apokalipsa.html	Evropska apokalipsa?	tv, klub, pop, tv, evro, kriza, zlom, slovenija, grčija, finančna, kriza, gospodarstvo, vojna, petra, kerčmar	Evropska apokalipsa? Če Slovenija ne bo korenito zarezala v izdatke, se bo zlomila in šla po grškem scenariju. Grki živijo v strahu, mnogi pa se sprašujejo, kam lahko pripelje še hujša kriza. Poljski finančni minister opozarja, da stanje lahko pripelje do vojne. NA	Petra Kerčmar,Katja Šeruga	24ur	2011-09-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nastaja-energetski-gigant.html	Nastaja energetski gigant	gdf, suez, gaz, de, france, združitev, sarkozy	Nastaja energetski gigant Družbi Suez in Gaz de France se bosta združili v največjega ponudnika tekočega plina na svetu in zemeljskega v EU. Vodstvo Sueza se je z GDF dogovorilo o združitvi (Foto: Reuters) Novi koncern bo največji ponudnik tekočega plina na svetu, največji ponudnik zemeljskega plina v EU ter peti po velikosti na evropskem trgu električne energije. Nadzorna sveta zasebnega francosko-belgijskega koncerna za preskrbo z energijo in vodo Suez ter francoskega državnega plinskega koncerna Gaz de France (GDF) sta v nedeljo zvečer po več kot leto dni trajajočih pogajanjih le odobrila združitev obeh podjetij. GDF in Suez se bosta združila v enega največjih energetskih koncernov na svetu, sta sporočili upravi obeh družb. Podjetje se bo imenovalo GDF Suez. Združitev bodo opravili z zamenjavo delnic v dogovorjenem razmerju 21 delnic GDF za 22 delnic Sueza. Pričakovani sinergijski učinki znašajo ob enkratnih združitvenih stroških v višini 300 milijonov evrov milijardo evrov po letu 2013. Nova skupina bo imela 72 milijard evrov prihodkov in bo ena največjih na svetu v energetskem sektorju. Združitev naj bi bila izpeljana kolikor hitro je mogoče v letu 2008, so sporočili. Pravno gledano bodo Suez pripojili h GDF. Pariz bo v novoustanovljenemkoncernu dobil približno 35-odstotni delež in bo s tem njegov glavnidelničar. Zaradi združitve razkosanje Sueza Z združitvijo bo nastala tretja največja družba za oskrbo s plinom in električno energijo na svetu (Foto: Reuters) Evropska komisija je junija lani sprožila preiskavo o načrtih za združitev francoskega državnega plinskega giganta Gaz de France in zasebne družbe Suez. Bruselj je takrat opozarjal, da bi združitev lahko spodkopala konkurenco na francoskih in belgijskih energetskih trgih. Povod za združitev je bila želja francoske vlade, da bi Suez obranili pred prevzemom s strani italijanskega energetskega velikana Enel. Vendar je novi francoski predsednik Nicolas Sarkozy nasprotoval popolni združitvi, saj bi s tem GDF zaradi visoke vrednosti Suezovih delnic na borzi dejansko privatizirali. Na predlog prvega moža Sueza Gerarda Mestralleta je zatem Sarkozy sprejel kompromis, po katerem bo Suez pred združitvijo izločil svojo dejavnost preskrbe z vodo, odvajanje odplak ter odvoz smeti. To Suezovo t.i. okoljsko dejavnost bodo zdaj deloma, in sicer v višini 66 odstotkov, prenesli na borzo. Poleg tega bodo Suezovi delničarji dobili brezplačne delnice te nove enote. Sindikat je v preteklem letu pripravil več protestov proti privatizaciji GDF in združitvi s Suezom (Foto: Reuters) Sindikat CGT razkosanju Sueza nasprotuje, skrbi jih tudi združitev, zaradi katere pričakujejo izgubo delovnih mest. Suez je vreden približno 18 milijarde evrov več kot GDF. Vrednost njegove okoljske dejavnosti, ki je v letu 2006 s 57.500 delavci ustvarila 11,4 milijarde evrov prihodkov, ocenjujejo na 18 do 20 milijard evrov.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2007-09-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriza-koristi-mcdonald-su.html	Kriza koristi McDonald,su	mcdonalds, hitra, hrana, zda	Kriza koristi McDonald su McDonald s je januarja povečal globalno prodajo za 7,1 odstotka. V času krize več ljudi posega po hitri prehrani, ki je cenovno dostopnejša. (Foto: Reuters) Največja veriga restavracij s hitro prehrano, ameriški McDonald s, je januarja povečal obseg globalne prodaje za 7,1 odstotka. V času finančno-gospodarske krize namreč vse več ljudi posega po njihovi ponudbi hitre hrane, ki je cenovno dostopna, zato družba te krize na poslovanju ne čuti. Nove poslovalnice McDonald sa, ki so odprte dobro leto, so januarja povečale obseg prodaje za 5,4 odstotka, in sicer predvsem zaradi večjega povpraševanja po zajtrkih. V Evropi, Veliki Britaniji, Franciji in Rusiji se je prodaja povečala za 7,1 odstotka, medtem ko se je v azijsko-pacifiškem območju, na Bližnjem vzhodu in v Afriki povečala za 10,2 odstotka.	STA,L.H.	24ur	2009-02-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drazje-mercatorjeve-delnice.html	Dražje Mercatorjeve delnice	delnice, mercator, delnica, borza, laško	Dražje Mercatorjeve delnice Morebiten prevzem Mercatorja, ki bi ga lahko sprožile družbe, zbrane okrog Pivovarne Laško, je podražil delnice. Mercatorjeve delnice so dražje za več kot osem odstotkov (Foto: Dare Čekeliš) Pivovarna Laško je preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da je v petek prejela prevzemno namero družb Infond Holding, CPM, Koto in Fidina. Ob tem so iz Laškega sporočili, da so Agencijo za trg vrednostnih papirjev obvestili, da med upravo Pivovarne in prevzemniki ni bilo nobenih dogovorov ali pogajanj glede prevzema. Koliko nameravajo omenjene družbe ponuditi za delnico Pivovarne Laško, zaenkrat še niso sporočili, tečaj delnic Laškega pa se je danes oblikoval pri 85 evrih, kar je za 0,04 odstotka manj kot v petek. So se pa krepko podražile delnice Mercatorja, v katerem ima Laško preko hčerinskih družb skoraj 24-odstotni lastniški delež. Tečaj delnic najboljšega soseda se je podražil za dobrih osem odstotkov. Po mnenju finančnega svetovalca Mateja Tomažina je razlog za skok Mercatorjevih delnic špekulacija, da bodo družbe Infond Holding, CPM, Koto in Fidina po prevzemu Pivovarne Laško presegle prevzemni prag v Mercatorju, tako da bodo morale objaviti prevzemno ponudbo največjega slovenskega trgovca. Pivovarna Laško skupaj s hčerinskima družbama Radenska in Pivovarna Union obvladuje skoraj 24 odstotkov Mercatorja, Infond Holding pa ima v lasti 24,98-odstotka najboljšega soseda . To pomeni, da bi ob pridobitvi Pivovarne Laško prevzemniki, ti bodo po mnenju poznavalcev najverjetneje sklenili delničarski sporazum, preko Infond Holdinga in Laškega krepko presegli prevzemni prag, 25 odstotkov, Mercatorja. Enotni tečaj Mercatorjevih delnic je danes ob 2,3 milijona evrov prometa pridobil 8,35 odstotka in se oblikoval pri 343,85 evra. Najbolj so se danes ob sicer skromnem prometu v višini 15.440 evrov podražile delnice družbe Center Naložbe, in sicer za 89,75 odstotka na 14,99 evra, delnice Infond Holdinga (17.410 evrov), ki je v večinski lasti Centra Naložb, pa za 3,49 odstotka na 8,30 evra.	STA,Nataša Markovič,D.J.	24ur	2008-02-04 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnicarji-nkbm-dobro-zasluzili.html	Delničarji NKBM dobro zaslužili	nkbm, delnica, maribor, banka, denar, cena, finančno, ministrstvo, lahovnik, vlagatelj, država	Delničarji NKBM dobro zaslužili Vrednost delnice NKBM je drugi dan trgovanja še poskočila, in sicer za slabe tri odstotke na končnih 37,66 evrov. Za delnice NKBM je bilo tudi drugi borzni dan veliko povpraševanje. (Foto: Kanal A) Borzniki neuradno zatrjujejo, da je ceno nekdo agresivno branil s povečano ponudbo. Tako kot denimo v ponedeljek, ko je vladni svetovalec Citigroup prodal več kot četrt milijona delnic NKBM in tečaj obdržal pod 37 evri za delnico. V ospredju današnjega zanimanja na Ljubljanski borzi so bile ob 19,7 milijona evrov skupnega prometa tudi danes delnice NKBM, s katerimi so vlagatelji sklenili za 8,62 milijona evrov poslov. Enotni tečaj delnice NKBM je dosegel 37,66 evra. Za trgovanje z delnicami so v ponedeljek in danes podaljšali trgovanje za dve uri, medtem ko se bo od srede naprej z njimi trgovalo po običajnem urniku. Prvi trgovalni dan je bilo z njimi sklenjenega za 33,5 milijona evrov prometa, danes pa za 8,62 milijona evrov. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri 11.338,66 točke, kar je 136,50 točke oz. 1,19 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks SBI TOP se je znižal za 37,32 točke oz. 1,47 odstotka na 2505,46 točke. Enotni tečaj delnice NKBM se je v ponedeljek v primerjavi s tistim v javni prodaji pri 27 evrih povzpel za 35,59 odstotka na 36,61 evra. Danes pa se je zvišal še za 2,87 odstotka in trgovanje zaključil pri 37,66 evra. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je v ponedeljek izrazil pričakovanje, da bo NKBM kmalu zaprosila za vstop v prvo kotacijo in to, da bo na borzi kmalu začele kotirati delnice Zavarovalnice Triglav. Ta je prav danes vložila zahtevo za sprejem njenih delnic v kotacijo. Zahteva se nanaša na 5.683.787 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako ZVTG, so prek spletne strani borze sporočili iz Triglava. Kateri so največji posamezni lastniki? Rekorder Bogdan Pušnik, lastnik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, je svojih preko devet tisoč nabranih delnic že prodal. V današnjem trgovanju so bile med prometnejšimi delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,32 milijona evrov poslov, enotni tečaj se je znižal za 2,15 odstotka na 122,31 evra. Najbolj se se danes pocenile delnice Pivovarne Laško, in sicer za 5,20 odstotka na 91,61 evra. Za približno 2,80 odstotka so bile cenejše delnice Istrabenza in Gorenja. Za slabe pol odstotka pa so se danes podražile delnice Save. Časnik Finance je objavil seznam znanih politikov in gospodarstvenikov, ki so vplačali 50.000 evrov za delnice NKBM in zato dobili 258 delnic. Na tem seznamu tako najdemo prvega kritika prodaje NKBM, poslanca Zares Mateja Lahovnika. Ta je trdil, da je NKBM prodana pod ceno. 50.000 evrov sta vplačala tudi direktor Pivovarne Laško Boško Šrot in predsednik SLS ter celjski župan Bojan Šrot. Na seznamu je tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, Jankovićev sin Damjan Janković, najbogatejši Slovenec Mirko Tuš in član privatizacijske skupine NKBM Luka Vesnaver.	Denis Oštir,Špela Zupan,Natalija Švab,STA	24ur	2007-12-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bonitetne-hise-vodi-zasebni-interes.html	Bonitetne hiše vodi zasebni interes?	bonitetna, hiša, zasebni, interes, vodstvo, nlb, napaka, pleskovič	Bonitetne hiše vodi zasebni interes? Namen bonitetnih hiš se je izrodil. Njihova moč je absolutno prevelika, njihove napake niso sankcionirane, poleg tega jih vodi zasebni kapital. Na to opozarja nekdanji direktor pri Svetovni banki Boris Pleskovič. V naši največji banki se z njim ne strinjajo. # Content:	24UR	24ur	2011-12-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-na-cakanju-bodo-prejemali-subvencije.html	Delavci na čakanju bodo prejemali subvencije	subvencija, plača, delavci, čakanje	Delavci na čakanju bodo prejemali subvencije Na ministrstvu za delo bodo odprli brezplačno telefonsko številko, na kateri bodo lahko podjetja pridobila informacije o izvajanju zakona, ki omogoča subvencije za plače delavcev na čakanju. Minister za delo družino in socialne zadeve Ivan Svetlik (Foto: POP TV) V tem tednu je bil v državnem zboru sprejet zakon o delnem povračilu nadomestila plače, ki bo predvidoma začel veljati 8. junija. Na ministrstvu so pripravili nabor vprašanj in dogovorov v zvezi z izvajanjem zakona, ki bodo od ponedeljka dalje objavljena na spletni strani ministrstva in zavoda za zaposlovanje. Prav tako bosta od ponedeljka, 1. junija, za vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem zakona na voljo dve brezplačni telefonski številki, in sicer brezplačna telefonska številka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve – 080 1567 ter brezplačna telefonska številka Zavoda RS za zaposlovanje – 080 2055. Na vprašanja zainteresiranih bomo odgovarjali vsak delovni dan med 9. in 15. uro. Zakon omogoča subvencije za plače delavcev na čakanju Zakon bo podjetjem omogočal pridobitev subvencije za delavce, ki jih bodo podjetja poslala na čakanje. V tem času bodo upravičeni do nadomestila plače v višini 85 odstotkov od osnovne plače, delodajalec pa jim bo moral v tem času zagotoviti usposabljanje. Zakon določa, da bo država delno povrnila izplačana nadomestila plač v tistih primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja, ki je posledica svetovne gospodarske krize, ne bo mogel zagotavljati dela hkrati največ 50 odstotkov zaposlenim delavcem ter jih bo napotil na začasno čakanje na delo. Posamezen delavec bo lahko na začasnem čakanju največ šest mesecev v obdobju 12 mesecev. Za pridobitev subvencije bodo lahko zaprosile gospodarske družbe, zadruge in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce. Dodatno je DZ danes sprejel dopolnilo, ki omogoča pridobitev subvencije tudi delodajalcem s samo enim zaposlenim. Vloge za pridobitev subvencije bo mogoče vložiti na Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 31. marca 2010. Delodajalec v obdobju vključitve v ukrep ne bo smel odpovedovati pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prav tako pa ne bo smel odrejati nadur ter izplačevati nagrad organom vodenja in nadzora.	Primož Jambrek	24ur	2009-05-29 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-sod-prislo-osem-ponudb-za-muro.html	Na Sod prišlo osem ponudb za Muro	mura, sod, nfd, predlog, finance, občina, tomaž, kuntarič	Na Sod prišlo osem ponudb za Muro Le ena od prispelih ponudb pa predvideva tudi lastni finančni vložek, ki so ga na Sodu navedli kot pogoj za upoštevanje. Ponudbe bodo sedaj preučile strokovne službe Soda. Delavci Mure Slovenska odškodninska družba (Sod), ki jo vodi Tomaž Kuntarič, je 3. avgusta pozvala zainteresirano strokovno in investicijsko javnost, da morebitne predloge za reševanje Mure pošlje na Sod do danes. Na Sodu bodo upoštevali le predloge, ki bodo podkrepljeni z aktivnim poslovnim in finančnim sodelovanjem, so povedali ob pozivu. Do roka je tako na družbo prišlo osem predlogov, od katerih pa le eden predvideva lasten finančni vložek. Kljub temu bodo vseh osem predlogov preučile in ovrednotile“ strokovne službe Soda, so še sporočili z družbe. Obstaja še en ponudnik, ki želi ostati neimenovan Kot je znano, se je pretekli teden pojavil še en interesent za pomoč Muri, ki pa je želel ostati neimenovan. Podjetnik ima tri scenarije, po katerih bi lahko rešili vsa delovna mesta, so pojasnili na občini Murska Sobota, kjer se je podjetnik oglasil. Na občini se je neznani podjetnik oglasil, ker mu, kot so tam povedali, ni uspelo priti v stik z lastniki in upravo Mure. Slovenska odškodninska družba ima v Muri 12,2 odstotka delnic in je s tem drugi največji lastnik. Največji lastnik Mure je NFD holding, ki ima v lasti 18,6 odstotka delnic skupine.	Primož Jambrek	24ur	2009-08-17 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/harvey-norman-nudi-priloznost-za-zaposlitev.html	Harvey Norman nudi priložnost za zaposlitev	oglas, oglasno, sporočilo, pr, sporočilo, harvey, norman	Harvey Norman nudi priložnost za zaposlitev Harvey Norman pričenja z intenzivnim pripravništvom trgovinskega poslovanja za diplomante. Izbrali bodo tri kandidate za razpisano delovno mesto. Kandidati bodo deležni enoletnega pripravniškega programa v katerem bodo spoznali vse vidike trgovinskega poslovanja – prodajo, podporo kupcem, kontrolo zalog in upravljanje z zalogami, spletno trgovino, veleprodajo in distribucijo, administracijo, oglaševanje in izdelavo katalogov, logistiko in skladiščenje. Generalna direktorica skupine Harvey Norman za srednjo Evropo Jo Wieden Iščemo motivirane in ambiciozne ljudi, ki so se pripravljeni učiti in trdo delati, da bi lahko postali bodoči vodje v našem rastočem mednarodnem podjetju, je povedala generalna direktorica skupine Harvey Norman za srednjo Evropo, ga. Jo Wieden. Trenutno so časi za diplomante po vsej Evropi težki. Po letih študija in trdega dela prihajajo na trg dela z zelo majhnimi kariernimi možnostmi. Priložnost v našem rastočem podjetju želimo ponuditi trem najboljšim kandidatom, ki se bodo prijavili na naš razpis. Harvey Norman trenutno posluje v sedmih državah po svetu: v Avstraliji, Novi Zelandiji, Singapurju, Maleziji, Irski, Sloveniji in Hrvaški in širi svoje poslovanje tako preko spletne trgovine kot s fizičnimi trgovinami na evropskem tržišču. Skupina Harvey Norman ima veleprodajno mrežo v 14 državah. Celotni promet lanskega finančnega leta v višini 4,6 milijarde evrov postavlja Harvey Norman med največje trgovce pohištva, opreme za dom in elektronike na svetu. Diplomanti, zainteresirani za to delovno mesto, lahko pošljejo svojo prijavo (obrazec je na voljo na internetni strani www.harveynorman.si) z življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku do vključno 23. avgusta 2013 na kariera@harveynorman.si.	M.L.	24ur	2013-08-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lasko-tozi-varuha-konkurence.html	Laško toži varuha konkurence	laško, pivo, pivovarna, urad, varstvo, varuh, konkurence, mercator	Laško toži varuha konkurence Pivovarna Laško je v četrtek podala tožbo zoper Urad RS za varstvo konkurence zaradi zamrznitve delnic Mercatorja. V tožbi Pivovarna Laško očita varuhu konkurence napako pri računanju lastniških deležev pivovarne v Mercatorju. Po podatkih urada naj bi Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska imele v Mercatorju 27,93-odstotni lastniški delež, kar pomeni, da so te družbe presegle 25-odstotni prevzemni prag. Čeprav je urad kasneje priznal svojo napako in ugotovil, da imajo te v Mercatorju skupaj le 23,33-odstotni lastniški delež, pa postopka proti lastnikom Mercatorja ni ustavil. V tožbi očitajo varuhu konkurence, da je napačno izračunal skupno lastništvo Laškega in povezanih družb v Mercatorju, postopka proti njim pa kljub temu ni ustavil. (Foto: POP TV) V Pivovarni Laško so danes povedali, da želijo s tožbo doseči odmrznitev omenjenih delnic in tako preprečiti nadaljnjo poslovno škodo, ki je nastala zaradi decembrske odločitve urada o zamrznitvi delnic. Pojasnili so tudi, da nikdar niso oporekali managerskemu odkupu Mercatorja, motili pa so jih domnevni pritiski in izsiljevanje nekdanjega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ki se je zavzemal za managerski odkup. Znova so zavrgli tudi navedbe urada, da skupaj s povezanimi družbami, med katerimi so tudi Infond Holding, Center naložbe in Kolonel, obvladujejo 57-odstotni delež v Mercatorju.	STA,T.J.	24ur	2008-01-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sorsak-je-pivovarni-lasko-vrnil-glasovalne-pravice.html	Soršak je Pivovarni Laško vrnil glasovalne pravice	uvk, pivovarna, laško, jani, soršak, radenska, mercator	Soršak je Pivovarni Laško vrnil glasovalne pravice Urad za varstvo konkurence je skupini okoli Pivovarne Laško vrnil glasovalne pravice v Mercatorju. UVK je zaradi postopka preverjanja koncentracije pravice zamrznil junija. Direktor Urada za varstvo konkurence (Foto: 24ur.com) Iz Pivovarne Laško so sporočili, da je Centralno klirinška depotna družba (KDD) Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski na podlagi sklepa Urada za varstvo konkurence izbrisala prepoved razpolaganja z delnicami Mercatorja. UVK, ki ga vodi Jani Soršak, je glasovalne pravice omenjenim podjetjem zamrznil 2. junija zaradi postopka, v katerem je preverjal koncentracijo kapitala. V postopku je varuh konkurence preverjal koncentracijo kapitala med Infond Holdingom, Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Mercatorjem. Omenjene družbe so imele takrat v lasti 48,34 odstotni delež Mercatorja, česar niso priglasile varuhu konkurence, niti niso objavile prevzemne ponudbe. Kot je znano so bile družbe tudi lastniško povezane, največji lastnik Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske pa je bil infond Holding. Po zasegu delnic Mercatorja Infond Holdingu pa sum koncentracije kapitala najverjetneje več ne obstaja. Infond Holding je tako ternutno lastnik le še 0,77 odstotka Mercatorja, družbe iz skupine Laškega pa imajo skupaj 23,33 odstotka delnic Mercatorja. Od tega Pivovarna Union 12,33 odstotka, Pivovarna Laško 8,43 odstotka in Radenska 2,57 odstotka. Ali je UVK prekinil tudi sam postopek presoje koncentracije, še ni znano.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-09-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lahovnik-bi-place-urejal-z-zakonom.html	,Visoke nagrade niso jamstvo za dobre menedžerje,	plača, podjetje, država, zakon, direktor, uprava	Visoke nagrade niso jamstvo za dobre menedžerje Kot je bilo napovedano, je Lahovnik v medresorsko usklajevanje vložil zakon, ki bo določal prejemke direktorjev in članov uprav v podjetjih v večinski državni lasti. Po novem bi bile plače vodilnih največ petkrat višje od povprečne plače v podjetju. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (Foto: Dare Čekeliš) Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je sprva napovedal, da bo zakon veljal tudi za podjetja, ki prejemajo državno pomoč, a te določbe v zakonu zaenkrat ni. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, je vlada sicer že 22. januarja sprejela sklep o priporočilih članom nadzornih svetov gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Slovenija, da v roku enega meseca oziroma v nadaljnjem roku dveh mesecev predlagajo uskladitev že sklenjenih pogodb o zaposlitvi z vladnim sklepom. Kot so še dodali, so od nadzornih svetov omenjenih družb na ministrstvu že prejeli poročila, da so ti vladni sklep upoštevali. Kljub temu pa so na ministrstvu pripravili še predlog zakona, ker širše ureja problematiko plač v podjetjih v večinski neposredni ali posredni lasti države in lokalnih skupnosti ter odpravlja anomalije pri izplačanih plačah v vseh družbah, ne glede na to, kateri vladni resor je pristojen“. Zakon poskuša urejati plačna razmerja, končno višino plače pa bo vlada določala sproti z uredbo. Po besedah Lahovnika pa naj bi bila lahko le petkrat višja od povprečne plače v podjetju. V zakonu so napisana tudi vsa že dosedaj znana določila glede odpravnin, določa pa tudi razmerje med variabilnim in fiksnim delom plače. Pri tem je variabilni lahko največ 20 odstotkov fiksnega bruto zneska. A direktorji so že na nogah. Sposobni kadri bodo odhajali v tujino, pravijo, saj tako nizkega razmerja ne poznajo nikjer na svetu. Tudi ekonomisti opozarjajo, da tako nizkega razmerja v svetu ne poznajo. Običajno so plače direktorjev devet do deset krat višje od delavskih, kar pa je, so prepričani, eno najmočnejših orodij za privabljanje dobrih managerjev. Vladna priporočila Kot je znano, je vlada 22. januarja sprejela priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov ter predsednikov uprav družb. V malih družbah je izhodišče za plačo največ trikratnik, v srednjih družbah štirikratnik, v velikih družbah pa petkratnik povprečne plače v dejavnosti. Nagrade članom in predsednikom uprav so omejene na največ dve bruto plači letno, pri čemer naj bi se upoštevalo kazalce uspešnosti, izboljšanje položaja posamezne družbe, primerjavo dobička in izboljšanja kapitala družbe glede na sorodne družbe v panogi, gibanje dobička glede na preteklo leto, povečanje izvoza in odpiranje novih delovnih mest. Odpravnina je omejena na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika, ki je do nje sicer upravičen le v primeru, če družbo zapusti in je razrešen iz nekrivdnih razlogov. Če bo ostal v podjetju, mu odpravnina ne pripada.	Primož Jambrek,Erika Pečnik	24ur	2009-10-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/delavci-prekinili-delo-in-zahtevali-placilo-nadur.html	Delavci prekinili delo in zahtevali plačilo nadur	vegrad, delavec, stavka, hilda, tovšak	Delavci prekinili delo in zahtevali plačilo nadur Zaposleni v Vegradu so dopoldne prekinili z delom, ker so tik pred prazniki prejeli le plače, ne pa tudi plačila nadur. Po dogovoru z vodstvom podjetja so se vrnili na delo. (Foto: POP TV) Zaposleni v velenjskem Vegradu, ki v Celovških dvorih v Ljubljani opravljajo zaključna dela, so danes dopoldne prekinili z delom in zahtevali sestanek z vodstvom podjetja. Kot je pojasnil prvi mož Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v podjetju Samo Mastnak, so se delavci okoli poldneva že vrnili na delo. Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak (Foto: POP TV) Po Mastnakovih besedah so delavci delo ustavili, ker so tik pred prazniki prejeli le plače, ne pa tudi plačila nadur. Zahtevanega sestanka se je zjutraj poleg vodje gradbišča udeležila tudi predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak. Prvi sindikalist podjetja je dejal, da naj bi bil dogovor z delavci dosežen, kaj natančno so se dogovorili, pa še ni vedel povedati. Za pojasnila smo se obrnili tudi na podjetje Vegrad. Sporočili so, da vsem zaposlenim sicer redno izplačujejo plače, a pri zadnjem decembrskem izplačilu delno še niso uspeli izplačati vseh nadur. Vodstvo podjetja je danes dopoldne z delavci doseglo dogovor in delo že poteka normalno, so še sporočili iz Vegrada.	STA,V.L.	24ur	2010-01-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bavcar-tozba-je-brezpredmetna.html	Bavčar: Tožba je brezpredmetna	maksima, holding, tožba, delnica, istrabenz, finetol, daimond, NFD, invest	Bavčar: Tožba je brezpredmetna Maksima Holding na tožbo štirih družb, ki od nje zaradi nesklenitve pogodbe o odkupu Istrabenzovih delnic zahtevajo 19,5 milijona evrov kazni, odgovarja, da je neutemeljena. Bavčarjeva Maksima Holding je vložila odgovor na tožbo družb iz kroga NFD Holdinga. (Foto: Kanal A) Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz finančne družbe Maksima Holding, je predpogodba, ki so jo sklenili z družbami NFD Holding, Finetol in Maksima Invest aprila lani, zaradi bistveno spremenjenih okoliščin prenehala veljati pred rokom za njeno sklenitev, in sicer neposredno na podlagi določila 6. odstavka 33. člena obligacijskega zakonika . Prepričani so, da glede na določbe obligacijskega zakonika niso odgovorni za nesklenitev kupoprodajne pogodbe, zato tožeče stranke tudi ne morejo zahtevati plačila pogodbene kazni . Pogodbeno kazen je namreč moč zahtevati le, če je nasprotna stranka odgovorna za nastop dejstva, ki je sankcionirano s pogodbeno kaznijo, navajajo. V družbi, ki je od 31. marca insolventna, pričakujejo, da jim bo uspelo doseči zavrnitev tožbenega zahtevka NFD Holdinga, Finetola, Maksime Invest in Daimonda. Spomnimo ... Maksima Holding je že skoraj mesec dni v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nesolventna, saj je bila izguba, predvsem zaradi naglega padca cen njenih finančnih naložb, višja od polovice osnovnega kapitala družbe in je ni bilo mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Omenjene štiri družbe so marca vložile tožbo, s katero od Maksime Holding, ki je v večinski lasti družbe FB Investicije Igorja Bavčarja, zahtevajo plačilo pogodbenih kazni v skupni višini 19,5 milijona evrov zaradi nesklenitve glavne pogodbe. Ta obveza po mnenju tožnic izhaja iz aprila lani sklenjene predpogodbe za sklenitev glavne pogodbe, na podlagi katere bi Maksima Holding od njih odkupila skupno 1.267.153 delnic holdinške družbe Istrabenz. V Maksimi Holding so tožbo štirih družb že konec marca, ko so jo prejeli, označili za neutemeljeno. Poudarili so, da so konec leta 2008 obvestili preostale podpisnice sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa pri prevzemu Istrabenza, da jim zaradi spremenjenih okoliščin ni treba skleniti pogodbe za odkup delnic Istrabenza. Predpogodba strank zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi obligacijskega zakonika ne veže več, so menili.	STA,Urša Zupan	24ur	2009-04-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nacelna-podpora-predlogu-merkurja.html	Načelna podpora predlogu Merkurja	merkur, uprava, upniški, odbor, upnik, reševanje zagon, proizvodnja	Načelna podpora predlogu Merkurja Merkurjevi upniki načeloma podpirajo načrte uprave za ponovni zagon prodaje, za kar je treba zagotoviti 40 milijonov evrov. 35 milijonov naj bi zagotovile banke, ostalo pa drugi vlagatelji. (Foto: Kanal A) Upniški odbor Merkurja je danes načelno potrdil predlog uprave za pridobitev sindiciranega posojila v višini 35 milijonov evrov. Ko bo pogodba o posojilu med bankami in Merkurjem pripravljena, jo bodo člani upniškega odbora pred njeno realizacijo še potrdili, so pojasnili v Merkurju. Merkurjeva uprava je v načrtu finančnega prestrukturiranja kot minimalni znesek posojila, potrebnega za oživitev poslovanja, zapisala 40 milijonov evrov. Po prejemu 35 milijonov evrov s strani bank bo zato uprava preostalih pet milijonov evrov skušala pridobiti iz drugih virov, so poudarili v družbi. Uprava družbe Merkur je članom upniškega odbora poleg postopkov iz načrta finančnega prestrukturiranja podrobneje predstavila organiziranost in trenutne razmere v Merkurju ter analizo vzrokov za insolventnost in vsebino načrta finančnega prestrukturiranja družbe. Upniški odbor je danes za svojega predsednika izvolil Gregorja Simonitija, ki sicer v odboru zastopa družbo Salonit Anhovo. Poleg njega so člani še Mojca Lampret Kričej iz Factor banke, Branko Đorđević iz HTC Dva, Jožica Turk iz Gorenja, Tanja Zemljarič iz NLB, Peter Pavček iz Viator & Vektor, Suzana Slamek iz Raiffeisen banke, Zlatka Zgonc iz Juba, Urban Tručl iz Probanke, predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak, člani Merkurjeve uprave Rok Ponikvar, Uroš Zajc in Marjan Smrekar ter predsednik nadzornega sveta Merkurja Matevž Slapničar. Merkurju se mudi s pridobitvijo obratnih sredstev. Po prvotnih pričakovanjih uprave bi moral biti denar na Merkurjevih računih že do danes, da bi lahko do prazničnega decembra, ki je prodajno najmočnejši mesec, napolnili police. Merkurju na pomoč tudi Big Bang Manjkajočih pet milijonov naj bi Mekurju zagotovili ključni dobavitelji. Kdo, kdaj in kako še ni jasno, vseeno pa to ne bo vplivalo na predpraznično založenost Merkurjevih trgovin. Ta denar pa je potreben potem, ko bo novoletna mrzlica v začetku decembra šla proti koncu, da se vzdržuje napolnjenost centrov tudi naprej. Merkurju sedaj v času težav pomaga tudi Big Bang, ki je še edina divizija nekoč cvetočega Merkurja, ki v tem trenutku posluje z dobičkom. Tako Big Bang izdelke, ki bi bili zanimivi za prodajo v Merkurju, nabavi tudi za svojo matično družba, a sprejemajo le take dogovore, ki ne bi ogrozili še Big Banga, je povedal predstavnik Merkurja Rok Istenič.	STA,M.R.	24ur	2010-11-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/place-direktoric-v-zda-hitreje-navzgor-od-plac-direktorjev.html	Plače direktoric v ZDA hitreje navzgor od plač direktorjev. Zakaj?	zda, plača, dvig, direktor, direktorica	Plače direktoric v ZDA hitreje navzgor od plač direktorjev. Zakaj? Glavne izvršne direktorice ameriških korporacij so lani doživele hitrejšo rast plač od moških kolegov, čeprav jih je še vedno izjemno malo. Najbolje plačana je bila lani glavna izvršna direktorica Yahooja Marissa Mayer z 42,1 milijona dolarjev, kar je 69-odstotni skok v primerjavi z letom 2013. Pod njenim vodstvom je vrednost delnic Yahooja porasla za 177 odstotkov. Med 340 glavnimi izvršnimi direktorji, ki jih je zajela študija, je le 17 žensk! Srednja plača direktoric ameriških korporacij, kamor sodijo tudi vse mogoče kompenzacije razen plač, je lani od leta 2013 narasla za 21 odstotkov na 15,9 milijona dolarjev na leto, moške plače pa so, glede na študijo podjetja za spremljanje tovrstne statistike Equilar, nazadovale za 0,8 odstotka na 10,4 milijona dolarjev. Vrednost delnic Yahooja pod vodstvom Mayerjeve porasla za 177 odstotkov Glavna izvršna direktorica Yahooja Marissa Mayer je leta 2012 prišla k Yahooju od Googla in pod njenim vodstvom je vrednost delnic Yahooja porasla za 177 odstotkov. Ta rast ima zvezdico, saj je predvsem posledica prodaje deleža v kitajski spletni trgovini Alibaba, s katero je Yahoo zaslužil 9,5 milijarde dolarjev. Glavna izvršna direktorica Yahooja Marissa Mayer (Foto: Reuters) Meyrowitzeva podjetju prinesla zaslužke, prav tako zaposlenim Plača Mayerjeve je bila skoraj dvakrat višja od plače glavne izvršne direktorice verige diskontnih trgovin TJX Carol Meyrowitz, ki je odnesla domov 23,3 milijona dolarjev oz. 13 odstotkov več kot leta 2013. Trgovine pod njenim vodstvom, kot so T.J. Maxx, Marshalls in druge, so lani pridelale 2,22 milijarde dolarjev dobička ob prihodku 29,08 milijarde dolarjev. Nekaj dobička bodo deležni tudi delavci, saj je podjetje februarja napovedalo zvišanje plač. Med zaposlenimi ne bo nobenega prodajalca, ki bo zaslužil manj kot deset dolarjev na uro. Ĺ efica Hewlett-Packarda Margaret Whitman je lani zaslužila 19,6 milijona dolarjev oz. 11 odstotkov več kot leta 2013, šefica Pepsija Indra Nooyi pa 19,1 milijona dolarjev oz. 45 odstotkov več kot leto prej. Novakoviceva podvojila ceno delnic podjetja Na petem mestu po zaslužku je podjetnica srbskega rodu Phebe Novakovic z 19 milijoni dolarjev, kar predstavlja le enoodstotno rast od leta 2013. Nekdanja uslužbenka Centralne obveščevalne agencije in Pentagona Novakoviceva od leta 2013 vodi podjetje General Dynamics in od takrat se je cena njegovih delnic podvojila. Padec dohodka je od prve deseterice najbolje plačanih direktoric doživela le šefica 212 let starega kemičnega podjetja DuPont Ellen Kullman. Dobila je 13,1 milijona dolarjev, kar je odstotek manj kot leta 2013 in se uvrstila na deseto mesto.	STA,M.M.	24ur	2015-05-31 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nove-podrazitve.html	Nove podražitve	podražitve, živila, mleko, mlekarna, sir, cena, mercator, izdelek, kruh, moka, meso, jajca	Nove podražitve Po podražitvah kruha, moke in mesa bodo morali potrošniki več plačevati tudi za mleko in mlečne izdelke. Najbolj naj bi se podražil sir (Foto: Reuters) Podražitvam kar ni videti konca. Že septembra so se za 15 odstotkov podražili kruh, testenine, jajca in moka. Oktobra pa se je za 10 do 15 odstotkov podražilo meso. V Zvezi potrošnikov Slovenije ne razumejo molka trgovcev, ki medijem nočejo potrjevati sprememb cen. Prepričani so, da trgovci nikomur ne bi smeli prikrivati, za koliko so podražili produkte, še najmanj pa svojim kupcem. Zdaj pa nas bodo udarile nove podražitve. Za približno 8 do 12 odstotkov se bo podražilo mleko, mlečni izdelki pa za med 15 in 20 odstotkov, najbolj pa naj bi se podražil sir. Navadno sveže mleko je prej stalo nekaj več kot 50 centov, po novem pa je zanj v Tušu treba odšteti 62 centov, v Intersparu 66 in v Mercatorju 69 centov. Odkupna cena mleka se vsak mesec podraži za 1 cent. Oktrobra tako znaša od 30,5 do 31 centov na liter. Ivanka Valjavec, predsednica upravnega odbora gospodarsko-interesnega združenja mlekarstva Slovenije Kot pojasnjujejo dobavitelji, se razlog za nov val podražitev skriva vrasti stroškov (višja odkupna cena mleka) in povečanem izvozu mlekapredvsem v Italijo. Prav tako je ponudba mleka na domačem trgu manjša,saj se več mleka predela, trdijo dobavitelji. Kot pojasnjuje Ivanka Valjavec z Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva, so vzroki tudi v dražji embalaži in transportnih stroških. V Mercatorju so za 24ur.com povedali, da so se podražitve pri mleku in mlečnih izdelkih že začele, vendar ne vse hkrati. Cene različnih izdelkov različnih dobaviteljev se bodo spreminjale sukcesivno, tako da se bodo nekateri izdelki podražili do sredine oktobra, drugi pa do konca oktobra in v novembru, je povedala Tanja Durin iz Mercatorja. Obenem poudarja, da si bodo kljub podražitvam dobaviteljev še naprej prizadevali s trgovskimi akcijami ublažiti posledice podražitev izdelkov v dobro kupcev in bodo cene številnih izdelkov obdržali nespremenjene vse do konca leta. Ostali trgovci zviševanja cen nočejo več potrjevati medijem. Inflacija - grožnja gospodarstvu O inflaciji so se pogovarjali tudi na 7. davčno-finančni konferenci v Portorožu, kjer so se udeleženci strinjali, da visoka inflacija predstavlja grožnjo slovenskemu gospodarstvu. Član vladnega strateškega sveta Marjan Senjur je dejal, da ga indflacija v Sloveniji skrbi. V. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle meni, da so ključni razlog za skok inflacije v zadnjem času višje cene hrane. Prav zaradi visoke inflacije pa bo padla kupna moč. (Foto: POP TV) „Če bo takšna še naprej, nam bo škodovalo. Vendar pa inflacija ne bo mogla kar naraščati, saj denarne politike nimamo več v svojih rokah. Največ se bo lahko dvignila do petih odstotkov, je menil Senjur, ki je tudi prepričan, da bo ob visoki inflaciji padla kupna moč, da bo izvoznikom težje izvažati in da se bo posledično znižala tudi gospodarska rast. S tem se je strinjal tudi v.d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle, ki je sicer prepričan, da ima Slovenija dvakrat hitrejšo gospodarsko rast kot druge države evra, procesa dohitevanja ostalih držav pa po njegovem mnenju za seboj potegne višjo inflacijo. Cene rastejo po vsej Evropi Izdelki se dražijo po vsej Evropi. (Foto: Reuters) Slovenija pa ni edina evropska država, ki se sooča z visokimi podražitvami izdelkov. Tako so v začetku avgusta v Nemčiji cene mleka in mlečnih izdelkov povišali tudi za več kot 50 odstotkov. Nekaj tednov pozneje so se cene teh izdelkov dvignile tudi v Avstriji, Italijane pa je razburil dvig cen tam priljubljenih testenin, ki so se podražile za 27 odstotkov. Povišanju cen pa se ni mogla izogniti niti Hrvaška, kjer sta se podražila kruh in meso. Tiskovni predstavnik evropske komisarke za kmetijstvo in razvoj podeželja poudarja, da je razlogov za podražitve več, predvsem pa je krivo povečano povpraševanje v azijskih državah, kot sta Kitajska in Indija, ki želita kupiti več naših proizvodov, in zelo slaba žetev žita v številnih državah, ki je zmanjšala proizvodnjo. Na Evropski komisiji pa opozarjajo, da so bile preteklih 20 let cene mleka, žita in mesa zelo zelo nizke.	N.K.,M.K.,Staša Lozar,M.D.,STA	24ur	2007-10-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pri-dobaviteljih-plina-ni-bilo-dogovarjanja-o-ceni.html	Pri dobaviteljih plina ,ni bilo dogovarjanja o ceni,	energetika, ljubljana, varuh, konkurence, agencija, varstvo, plin, zemeljski, gospodarsko, združenje, dobavitelj	Pri dobaviteljih plina ni bilo dogovarjanja o ceni Varuh konkurence je ugotovil, da se pri 16 dobaviteljih plina in interesnem združenju za distribucijo plina niso usklajeno dogovarjali o oblikovanju cen plina za gospodinjstva. Plin (Foto: Thinkstock) Agencija za varstvo konkurence je dokončno ovrgla očitke, da obstaja verjetnost usklajenega ravnanja pri določanju cen plina za gospodinjstva. Agencija je namreč ustavila postopek proti 16 dobaviteljem zemeljskega plina ter gospodarskemu interesnemu združenju za distribucijo plina, so sporočili iz Energetike Ljubljana, ki je bila med preiskovanci. Varuh konkurence je na podlagi prijave, ki jo je prejel oktobra 2012, postopek proti dobaviteljem uvedel februarja lani. Preverjal je, ali so se cene za gospodinjske odjemalce zviševale in zniževale hkrati oziroma ali so si dobavitelji in gospodarsko interesno združenje za distribucijo plina izmenjevali občutljive poslovne informaije ter se dogbovarjali pri določanju cen. Poleg interesnega združenja in Energetike Ljubljana je preiskava doletela še podjetja Adriaplin, Domplan, Energetika Celje, Istrabenz plini, Komunala Slovenj Gradec, Plinovod Sevnica, Jeko-In, Komunalno podjetje Vrhnika, Komunalno podjetje Velenje, Loška komunala, Mestni plinovodi, Petrol, Petrol Energetika, Plinarna Maribor in Plinstal. Energetika Ljubljana je kot dobavitelj zemeljskega plina na območju Ljubljane in primestnih občin vse očitke o sumih kršitve zakona takoj zavrnila in skozi postopek in preiskavo, ki jo je vodila agencija, dokazala, da se o oblikovanju prodajnih cen zemeljskega plina ni nikoli z nikomer dogovarjala, so poudarili v ljubljanski družbi. Energetika Ljubljana ima sklenjeno dolgoročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina z družbo Geoplin, ki je tudi edini ponudnik zemeljskega plina za večino dobaviteljev plina kot surovine. Po ugotovitvah agencije, kot so jih navedli v Energetiki Ljubljana, je bila cena zemeljskega plina za končne porabnike v veliki meri določena neodvisno od drugih dobaviteljev zemeljskega plina, in sicer v odvisnosti od dobavitelja surovine in javnih dajatev. Javne dajatve so za vse dobavitelje oz. končne porabnike zemeljskega plina praktično enake in obvezne. Končna cena dobaviteljev zemeljskega plina je tako v največji odvisnosti nakupne cene zemeljskega plina kot surovine, slednjo pa določa dobavitelj surovine, so še pojasnili v Energetiki Ljubljana.	STA,M.R.	24ur	2014-09-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-direktor-zeleznic-ze-na-situ-aukn-ja.html	Novi direktor železnic že na situ AUKN	svet, jarc, železnice, aukn, dagmar, komar, slovenske, slovenskih, železnice, železnic, igor, blejec, blejcu, martin, kontej, prokurist, sct, dušan, brank, nadzornik, nadzorniki, nadzorni, svet, mes	Novi direktor železnic že na situ AUKN Nadzorniki Slovenskih železnic molčijo, koga so imenovali za novega direktorja. Neuradno bi lahko vodenje zaupali Igorju Blejcu, po drugih namigih pa Martinu Konteju. Med kandidati je bil tudi nekdanji prokurist SCT Dušan Mes. Kdo bo vodil železnice? NA	Blaž Jarc	24ur	2011-10-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/facebook-strmoglavil-tisti-ki-so-vanj-prevec-verjeli-so-se-pognali-v-beg.html	Facebook strmoglavil, tisti, ki so vanj preveč verjeli, so se pognali v beg	facebook, zuckerberg, ipo, delnica, borza	Facebook strmoglavil, tisti, ki so vanj preveč verjeli, so se pognali v beg Večja, kot je Facebookova borzna polomija, delnice družbe so namreč strmoglavile pod 20 dolarjev, bolj glasne so govorice, da je čas, da ustanovitelj najbolj priljubljenega spletnega socialnega omrežja Mark Zuckerberg direktorski fotelj prepusti komu drugemu. Investitorji Zuckerbergu očitajo celo pomanjkanje okusa za primerna poslovna oblačila. (Foto: X17 Agency) Bi moral Mark Zuckerberg, vizionar in tisti, ki je pravzaprav ustvaril novodobno spletno zabavo – spletno socialno omrežje Facebook, odstopiti kot direktor multimilijonske družbe in vodenje prepustiti kakšnemu bolj izkušenemu direktorju? V tem scenariju bi Zuckerbergu ostalo mesto, ki mu je najbrž tudi precej bolj pisano na kožo, vodenje kreativnega in razvojnega dela Facebooka. Med investitorji in finančniki se namreč ne znajde najbolje, menijo pri Los Angeles Timesu. Začenja prevladovati mnenje, da Zuckerberg, ne glede na to, kako talentiran je kot programer in oblikovalec, kot direktor stoji v veliko prevelikih čevljih, ki jih nikakor ne more zapolniti, meni analitik Sam Hamadeh. Pogosto sicer ustanovitelji podjetij izpilijo svoje direktorske spretnosti v daljšem časovnem obdobju, a Facebook enostavno nima več časa, da bi bil Zuckerbergov peskovnik, še dodaja. V tednu, ki se izteka, so namreč Facebookove delnice prvič zdrsnile pod 20 dolarjev. Pristale so pri ceni 19,87 dolarja, kar je nov neslaven rekord, ki samo nadaljuje padajoč trend, ki se je začel pred tremi meseci, ko je družba javnosti prvič ponudila svoje delnice. Kljub temu je bilo četrtkovo trgovanje s Facebookovimi delnicami izjemno veliko, po mnenju analitikov pa kaže predvsem na to, da se želijo tisti, ki so delnice po 38 dolarjev kupili med prvimi, teh čim prej znebiti. Šlo je za eno najbolj pričakovanih javnih ponudb delnic v zgodovini. Prvi kupci delnic so bili prepričani v njihovo rast. Menili so, da bodo obogateli bolj, kot so si kdaj koli predstavljali. Zdaj pa so potegnili kratko, jezo investitorjev opisuje analitik Barry Ritholt. Ritholt tudi svari, da bi lahko nadaljnje padanje cene Facebookove delnice iz podjetja začelo odganjati oglaševalce, kar bi vodilo v počasen zaton. Facebookove težave so sicer skupek več faktorjev. Najprej so tukaj nerealna pričakovanja investitorjev, potem pomanjkanje strategije družbe, kako mobilno aplikacijo narediti prijaznejšo oglaševanju, pa tudi napake, ki jih je zagrešila borza Nasdaq. Slabih obetov, ki se držijo Facebooka, ni rešilo niti poročilo o 32 odstotkov večji prodaji v zadnjih mesecih. Namesto da bi se borza odzvala pozitivno, je cena delnice še naprej padala. Del težave pa je tudi alfa in omega podjetja, 28-letni lastnik Mark Zuckerberg, ki je obenem tudi največji delničar podjetja. Brez njegove privolitve se tako v podjetju ne zgodi prav nobena sprememba. Največja napaka, ki naj bi jo zagrešil Zuckerberg, je ocena IPO na astronomskih 100 milijard dolarjev. Prav ta visoka ocena pa je pustila le malo manevrskega prostora za napake. Poleg tega ga poslovni svet, čeprav mu priznavajo, da je njegov izum briljanten, ni sprejel. Investitorji so mu zamerili, da je na prvi sestanek prišel v supergah in jopici s kapuco, kar so tisti, ki jih je pravzaprav želel navdušiti, označili za nespoštljivo. Ima težavo. Hoče ugajati uporabnikom svojega servisa, ki seveda so bolj mladi in sproščeni, a zavedati bi se moral, da se giblje v krogih, kjer mora dajati vtis resnega, zanesljivega poslovneža, ocenjuje investitor tveganega kapitala Chris Whalen. In dodaja, da je tudi Applov Steve Jobs, sicer velik pristaš majic in kavbojk, na pomembne sestanke prihajal urejen, kot pričakuje poslovni svet. (Foto: Reuters) Bolj prizanesljiv do Zuckerberga je Dan Alpert iz newyorške investicijske banke Westwood Capital, ki meni, da bi morali dati finančni trgi Zuckerbergu še nekaj časa, da se navadi na vlogo direktorja tako velike družbe. So se pa nekateri, ki so že bili na Zuckerbergovem mestu, v preteklosti odločili odpovedati direktorskemu stolčku. Primer je Google, ki ga je na začetku vodil Larry Page, a sta, ko je družba začela rasti, s soustanoviteljem Sergeyjem Brinom poiskala izkušenega direktorja tehnoloških podjetij Erica Schmidta. Sama pa sta se posvetila razvoju produktov. Mnogi menijo, da bi bila to odlična rešitev tudi za Facebook, ki ima že skoraj milijardo uporabnikov. Analitiki pa menijo, da bi bilo dobro, da Zuckerberg odločitev sprejme čim prej, saj Facebook za jesen napoveduje nove ponudbe delnic.	Natalija Švab	24ur	2012-08-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ker-zivimo-dlje-bi-morali-tudi-delati-dlje.html	Ker živimo dlje, bi morali tudi delati dlje	evropska, unija, evropska, komisija, pokojnina, upokojevanje, pokojninska, reforma, staranje, prebivalstva	Ker živimo dlje, bi morali tudi delati dlje Če ljudje, ki bodo živeli dlje, ne bodo tudi delali dlje, bo to ogrozilo socialno varnost starejših ali dolgoročno vzdržnost javnih financ, ugotavljajo tudi v Bruslju. Zato predlagajo upokojevanje pri višji starosti. Ker živimo dlje, bi morali tudi delati dlje, menijo v Bruslju. (Foto: Reuters) Evropska komisija je z objavo zelene knjige sprožila javno razpravo o tem, kako lahko EU zagotovi ustrezne, vzdržne in varne pokojnine ter podpre boleče nacionalne ukrepe na tem področju. Evropska komisija se je v Bruslju ob zagonu javne razprave o reformi pokojninskih sistemov v Evropski uniji zavzela za daljšo delovno dobo, saj to po njenem mnenju zahteva staranje evropskega prebivalstva. V nasprotnem primeru obstaja grožnja socialni varnosti starejših in vzdržnosti javnih financ, opozarjajo v Bruslju. V Evropski komisiji so sicer poudarili, da so za pokojninske ureditve pristojne države članice in da ne predlagajo enega samega idealnega koncepta pokojninske reforme. Poročanje medijev, da bo komisija predlagala vsesplošen dvig upokojitvene starosti na 70 let, je evropski komisar za zaposlovanje Laszlo Andor označil za popolnoma neutemeljeno govorico . Je pa komisija po Andorjevem mnenju naklonjena daljši delovni dobi, saj se sicer države članice soočajo z neprijetno trilemo : če ljudje, ki bodo živeli dlje, ne bodo tudi delali dlje, bo to ogrozilo socialno varnost starejših ali dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg daljše delovne dobe se komisija zavzema tudi za to, da bi mladi prej začeli varčevati za svoje pokojnine. Kakšni bodo odzivi na predlog? V Sloveniji pokojninska reforma, za katero se vsi strinjajo, da je nujna, že nekaj časa razburja. Sindikati temu, da bi morali moški delati več kot 40 in ženske več kot 38 let, ostro nasprotujejo, medtem ko so vlada in delodajalci za.	STA	24ur	2010-07-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/istrabenz-korak-v-smeri-poravnave.html	Istrabenz: Korak v smeri poravnave	istrabenz, banke, upnice, sestanek, družba, poravnava, nlb	Istrabenz: Korak v smeri poravnave Banke upnice in družba Istrabenz, ki so se vnovič sestale, so naredili pomemben korak v smeri prostovoljne poravnave in nadaljujejo postopke v zvezi s tem , so sporočili iz NLB. Banke upnice so se v preteklih tednih večkrat sestale, bodisi v celotni sestavi ali v ožjem krogu, in poskušale poenotiti stališče glede zunajsodne poravnave. Doslej so bile neuspešne, zavrnile pa so tudi več predlogov tretjinskega lastnika Istrabenza, družbe Petrol, za prostovoljno poravnavo koprske družbe. (Foto: Dare Čekeliš) Najbolj se je zatikalo pri štirih tujih bankah, ki so že pred meseci vložile predlog za stečaj Istrabenza. Gre za banke Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB banko. Kot kaže, pa je na današnjem skupnem sestanku vendarle prišlo do napredka in možnosti prostovoljne poravnave. Če do napredka ne bi prišlo, bi se banke najverjetneje že danes izjasnile, ali bodo glasovale bodisi za stečaj bodisi za prisilno poravnavo. Glasovanje o prisilni poravnavi se bo končalo 17. decembra. Takrat bo znana tudi usoda Istrabenza, če za prisilno poravnavo ne bodo glasovali upnikov z vsaj 60 odstotki terjatev, bo sprožen stečaj družbe.	STA,Urša Zupan	24ur	2009-12-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-merkurju-odpisala-25-milijonov-terjatev.html	NLB Merkurju odpisal 25 milijonov terjatev	merkur, dokapitalizacija, poslovanje, banka, upniki	NLB Merkurju odpisal 25 milijonov terjatev Lastniki Merkurja so potrdili novi predlog dokapitalizacije, po katerem bo 12 upnikov v delnice Merkurja pretvorilo najmanj 38,5 milijona evrov terjatev, NLB pa bo odpisal 25 milijonov evrov terjatev. Na skupščini je bilo navzočega 73,11 odstotka kapitala, delničarji pa so z 99-odstotno večino potrdili predlog, ki ga je podala Abanka Vipa. Predlog je podprla tudi uprava Merkurja, ki je sicer v sklicu skupščine predlagala nekoliko višji minimalni znesek vplačila, in sicer v višini 38,9 milijona evrov. Najvišji možni znesek za vpis novega kapitala pa je 74,4 milijona evrov. V Merkurju upajo, da bo družba zaključila leto s pozitivnim kapitalom in nadaljevala sanacijo tudi v letu 2013. (Foto: Miro Majcen) Banke upnice so se o predlogu zedinile na petkovem sestanku, vendar medupniškega sporazuma o dokapitalizaciji še niso podpisale. Pesjak računa, da se bo to zgodilo v prihodnjih dneh in da bo kapital vpisan do roka, to je do 28. decembra. Izdanih bo največ 1.403.375 novih navadnih delnic, kapital družbe pa se bo povečal z okrog 3,07 milijona evrov na največ 4,47 milijona evrov. Ni še jasno, kakšen znesek bodo upnice dejansko vplačale, vendar pa že minimalni znesek 38,5 milijona evrov ob hkratnem odpisu 25 milijona evrov terjatev NLB zadostuje za uspešen zaključek tega leta. Računamo, da bo do 28. decembra kapital uspešno vpisan in da bo družba zaključila leto s pozitivnim kapitalom in nadaljevala sanacijo tudi v letu 2013, je po skupščini povedal predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak. Tokrat naj bi banke upnice vendarle pretvorile del svojih terjatev v lastniške deleže, kar je bilo mogoče pričakovati že po oktobrskem sklepu skupščine, ki je potrdila pretvorbo terjatev v višini 85,4 milijona evrov v lastniške deleže. Vendar so se po skupščini banke odločile drugače. NLB, ki mu Merkur dolguje skupaj 70 milijonov evrov, je namreč sklenil, da bi del dolga raje odpisal. Zato je bil potreben novi skupščinski sklep. V okviru sanacije Merkur išče kupce za hčerinski družbi Mersteel in Big Bang. Napoveduje pa se tudi iskanje novega lastnika za sam Merkur, ki je zdaj v večinski lasti bank. Pogajanja z bankami sicer vodstvo Merkurja vodi že od poletja. Usklajevanja so zelo delikatna, težka in dolgotrajna, je pojasnil Pesjak in dodal, da so banke zdaj na neki točki uskladile znesek dokapitalizacije, ki pa je za nekaj 100.000 evrov nižji od predlog uprave. Vodstvo Merkurja je z odločitvijo vseeno zadovoljno. Vedno bi si lahko želeli še več, ampak v teh razmerah je uspeh, da bo družba dokapitalizirana in da lahko nadaljujemo z delom, je poudaril Pesjak. Merkur bo lahko poplačal tudi drugi obrok iz prisilne poravnave. Najprej bomo začeli podpisovati multilateralne kompenzacije, potem bomo začeli obračunavati super rabate in v zadnjem tednu gotovinska poplačila upnikov, je pojasnil Pesjak. Merkur bo letos posloval v skladu z načrtom, ki ga je predložil upnikom. Leto bo zaključil z deset odstotkov boljšo prodajo kot lani in z 1,5 do dva milijona evrov dobička iz poslovanja, kar pomeni, da bo izid od lanskega boljši za deset milijonov evrov. Posebej dober je tudi začetek decembra, ki je za Merkur prodajno zelo pomemben mesece, saj je v prvem tednu prodal za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.	STA	24ur	2012-12-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/moje-besede-so-vzeli-iz-konteksta.html	,Moje besede so vzeli iz konteksta,	paloma, pergar, krašča, sojenje, sodišče, dokapitalizacija	Moje besede so vzeli iz konteksta Nekdanjo članico Palomine uprave Pergerjevo zaradi razžalitve toži nekdanji svetovalec Uroš Krapša. Od nje zahteva odškodnino in opravičilo. Na mariborskem okrožnem sodišču je stekel postopek v zasebni tožbi nekdanjega svetovalca in člana uprave Palome Uroša Krapše zoper zdaj že nekdanjo članico uprave Palome Matejo Perger. Očita je žaljive izjave v članku v Financah, ki je bil objavljen 16. julija lani. Pergerjeva, ki je bila v času objave članka še predsednica uprave v sladkogorski tovarni papirja, je v članku med drugim povedala, da so v Palomi že dlje časa ugotavljali, da Krapša, ki je bil v upravi zadolžen za kontroling, ne opravlja svojega dela. Najprej je nasprotoval predlogu uprave, katere član je, za investicijo v Šentilju. Sedaj pa se je lotil tudi drugih oblik osebnega okoriščanja. Zaradi tega smo zadevo predali ustreznim preiskovalnim organom, je takrat izjavila Pergerjeva. Pergerjeva najverjetneje ne namerava ostati v Palomi. Poslov še ni v celoti predala, saj morajo biti pred tem izpolnjeni določeni pogoji, kot pa je dejala sama, z načrti sedanje uprave ni kompatibilna, zato v podjetju najbrž nima kaj početi. (Foto: Tomaž Ungar) Po mnenju Krapšovega odvetnika Borisa Milete je šlo za žalitev njegovega klienta. Njena ovadba je pozneje padla, in medtem ko je sama ostala v podjetju, je Krapša ostal brez službe, zato v zasebni tožbi od Pergerjeve zahteva 10.000 evrov odškodnine in opravičilo za izrečene besede. Pergerjeva, ki je sodišču med drugim navedla, da njena trenutna plača znaša okoli 10.000 evrov bruto oz. približno 5.200 evrov neto, je po razpravi zavrnila kakršnokoli krivdo, kar bo, če bo potrebno na sodišču tudi dokazala, saj naj bi vlagatelj tožbe v obtožnici njene izjave vzel iz konteksta. Delavci opozarjajo na nujnost dokapitalizacije Po daljšem dopustu in bolniškem stažu se je Pergerjeva vrnila v Palomo. V svetu delavcev se tega niso razveselili, saj med njimi ni več zaželena. Zoper njo, Marina, Pečeta in ostale, ki so prispevali h klavrnemu stanju, bodo zahtevali odškodninsko odgovornost. Medtem pa je Svet delavcev Palome v informatorju, ki je namenjen vsem zaposlenim, znova izpostavil napačne poteze dosedanjih uprav omenjene družbe iz Sladkega Vrha, zaradi katerih je podjetje danes na robu propada. Kot je poudaril organ, ki ga vodi Jože Korotaj, sicer tudi delavski predstavnik v nadzornem svetu, je dokapitalizacija nujna. Brez dokapitalizacije se družbi Paloma in vsem zaposlenim, našim družinskim članom in vsem tistim, ki so povezani s Palomo, kmalu in resnično obetajo zelo slabi časi, so poudarili in dodali, da ni nobenega dvoma, da je na sedanje stanje podjetja poleg nekdanje uprave pod vodstvom Matilde Strasser najbolj negativno in negospodarno s Palomo ravnala prav uprava, ki sta jo pod nadzorom Bojana Pečeta vodila Pergarjeva in Danilo Marin, veliko gospodarske škode pa je še pred tem povzročila uprava Aleša Mikelna. Sicer pa so predstavniki sveta delavcev v četrtek po telefonu govorili s prvim možem Kapitalske družbe Urošem Rožičem, ki naj bi jim ustno zagotovil, da v Palomi ne bo prišlo do črnega scenarija, enako informacijo pa naj bi jim potrdil tudi direktor Slovenske odškodninske družbe Marko Pogačnik. Kot poudarjajo, z ustnimi zagotovili doslej nimajo najboljših izkušenj, zato bodo prihodnji teden skupaj s sindikatom Paloma Pergam na novinarski konferenci javnosti sami predstavili problematiko Palome.	STA,Urša Zupan	24ur	2008-09-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-vedno-ni-znana-usoda-mtb.html	Še vedno ni znana usoda MTB	breda, črniveč, viktor, lednik, mtb, stavka, sindikat, delavec, maribor, blaž, mlinarič, prisilna, poravnava, plača, plače, stečaj, gradbinec, gradbeništvo, zaposlen, zaposleni, stavbar, gradnje, cpm, tvm, tovarna, vozil, maribor	Še vedno ni znana usoda MTB Stavkovni odbor podjetja MTB, v katerem od prejšnjega petka stavkajo, se je spet sestal z vodstvom podjetja. Direktor Viktor Lednik jim ni povedal nič konkretnega. Usoda podjetja naj bi bila znana v ponedeljek. Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je po sestanku z vodstvom MTB dejala, da jim je direktor Viktor Lednik tudi danes povedal, da še vedno potekajo intenzivni pogovori z bankami, če pa ti ne bodo uspešni, bo vodstvo družbe začelo postopke za vložitev zahteve za uvedbo stečajnega postopka . Ob tem je še povedala, da je sicer za ponedeljek napovedana tudi skupščina podjetja, na kateri bo prisoten lastnik mariborskega gradbinca Blaž Mlinarič. Takrat bo sprejeta tudi dokončna odločitev o nadaljnji usodi podjetja. Okoli 120 zaposlenih v MTB, ki od prejšnjega petka poskuša s stavko priti do zaostalih izplačil, še ni dočakalo rešitve. (Foto: Damjan Žibert) Delavci MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, s težavami pri izplačilih plač pa se ubada že vse od lanskega septembra, še vedno čakajo na polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do ponedeljka ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. S tem bi dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev s 120 zaposlenimi. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih branžah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor (TVM), od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-03-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-luki-koper-letele-glave.html	V Luki Koper letele glave	luka, koper, nadzorni, svet, menjava, časar, veselko, popovič, uprava, vlačič.	V Luki Koper letele glave Nadzorni svet Luke Koper je za novega predsednika uprave imenoval Gregorja Veselka. Pravni zastopnik predsednika nadzornega sveta Popoviča Matoz bo izpodbijal zakonitost sklica seje. Vložil naj bi namreč tožbo na okrožno sodišče. (Foto: Dare Čekeliš) Nadzorni svet je na nadaljevanju 32. seje v ponedeljek krivdno razrešil predsednika uprave Roberta Časarja in njegovega namestnika Alda Babiča. Sklep je tako začel veljati z dnevom sprejetja. Nadzorni svet je tudi za novega predsednika uprave imenoval Gregorja Veselka, dosedanjega izvršnega direktorja za interkontinentalne storitve v družbi Intereuropa. Veselko danes tako nastopa petletni mandat. Nadzorni svet (NS) pa v ponedeljek ni odločal o namestniku predsednika. V upravi ostajata člana Marjan Babič in Boris Marzi. Razrešili so predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja. (Foto: Dare Čekeliš) Nadzorni svet je potrdil letno poročilo 2008 družbe Luka Koper in Skupine Luka Koper. Potrdil je tudi predlog uprave za uporabo bilančnega dobička in skupščini predlagal, da del bilančnega dobička v višini 11.701.856,28 evra odvede v druge rezerve iz dobička. O preostalem delu dobička v višini 7,7 milijona evrov pa naj se odloča v naslednjih poslovnih letih. NS je še imenoval posebno komisijo nadzornega sveta za spremljanje poteka izvedbe posebne revizije. Izpodbijanje zakonitosti sklica seje Razrešitve predsednika nadzornega sveta Borisa Popoviča, ki zaradi službenih obveznosti ni bil navzoč na ponedeljkovi seji, nadzorniki niso obravnavali. Na 33. redni seji naj bi nadzorniki razpravljali o razrešitvi Popoviča. Zamenjava naj bi se tako zgodila pred redno skupščino, ki pa bo 13. julija. Ponedeljkovo sejo so tako sklicali nadzorniki Olga Franca, Bojan Zadel, Stojan Čepar, Mladen Jovičić in pa Nebojša Topić. Matoz je tudi že na koprsko sodišče vložil predlog za začasno odredbo prepovedi seje. Sodišče je predlog Matoza zavrnilo. Popovič bo izpodbijal zakonitost sklica seje. (Foto: Dare Čekeliš) Pravni zastopnik Borisa Popoviča Franci Matoz je za 24ur.com dejal, da bo danes na okrožno sodišče v Kopru vložil tožbo, ki bo izpodbijala zakonitost sklica seje, saj je bilo pri sklicu prisotno kar nekaj postopkovnih napak. Omenil je še, da je bilo sklicano nadaljevanje 32. redne seje, o tej pobudi pa bi moral odločati predsednik Nadzornega sveta Popovič, vendar je bila odločitev o sklicu seje sprejeta brez Popoviča. Poleg tega pa je bil vmes spremenjen tudi dnevni red seje, o tem pa bi morali prav tako glasovati. Matoz je še poudaril, da če bo sodišče ugodilo pritožbi, bodo potem vprašljivi oziroma nezakoniti vsi sklepi uprave in posledično tudi samo imenovanje novega predsednika uprave Veselka. Odločitev nadzornega sveta o svoji razrešitvi naj bi po Matozovih navedbah na sodišču izpodbijal tudi Aldo Babič. Skupščina 13. julija Prometni minister Patrick Vlačič je že v ponedeljek izrazil presenečenje, da je nadzorni svet Luke Koper razrešil upravo družbe. Kot je dejal, ga tudi preseneča, da nadzorniki niso sledili vladnim usmeritvam, da se nova uprava imenuje z javnim razpisom. Skupščina, na kateri bodo imenovani novi člani nadzornega sveta Luke Koper d.d., je že sklicana za 13. julij 2009. Vlada je z javnim pozivom ter prek kadrovsko- akreditacijskega sveta izbrala nove nadzornike, ki bodo po njenem mnenju kos izzivom, ki so pred Luko Koper,” je danes dejal minister za promet Patrick Vlačič. “Pričakujem, da bo novi nadzorni svet presodil dosedanje odločitve in se izrekel, ali novi predsednik uprave uživa njihovo zaupanje za nadaljnje vodenje Luke Koper d.d.,” je še poudaril minister.	D.Š.	24ur	2009-06-16 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pozabite-evro-dolar-in-funt-nov-standard-bo-zlato.html	Evro, dolar in funt bo zamenjalo zlato	zlato, cene, balon, napovedi	Evro, dolar in funt bo zamenjalo zlato “V ekonomskih priročnikih boste lahko prebrali, da je zlato zastarela oblika denarja, a v tem trenutku tržišča zlato vse bolj uporabljajo kot alternativno monetarno sredstvo,” pravi predsednik svetovne banke Robert Zoellick. Nestabilne valute slabijo gospodarstvo, prvi mož svetovne banke rešitev vidi v zlatu. Zoellick, ki se je o ideji podrobneje razpisal v svoji kolumni v Financial Timesu, voditelje gospodarsko najrazvitejših držav zato poziva k razmisleku o novem oziroma spremenjenem mednarodnem izmenjevalnem standardu, kjer bi bilo merilo zlato. V novi sistem bi naj vključili ameriški dolar, evro, japonski jen, britanski funt in kitajski juan, zlato pa bi tako postalo mednarodna referenčna točka za pričakovanja na trgu glede inflacije, deflacije in prihodnjih valutnih gibanj. Novi standard bi bi se imenoval Bretton Woods II in bi bil naslednik sistema Bretton Woods. Ta je bil uveden po drugi svetovni vojni, propadel pa je v zgodnjih 70. letih. Preberite, kakšne bi bile posledice novega sistema za gospodarstvo, zakaj je propadel Bretton Woods I in kako Zoellickov predlog komentirajo analitiki in predstavniki velesil, kot so Kitajska, Nemčija in Francija.	Natalija Švab	24ur	2010-11-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nkbm-agencija-proti-vladi.html	Vlada ima odprto novo fronto	aukn, agencija, za, upravljanje, s, kapitalskimi, naložbami, države, dagmar, komar, nkbm, . nova, kreditna, banka, maribor, pošta, slovenije, elektro, slovenija, eles, gen, energija, nkbm, dokapitalizacija, darja, radić, mitja, gaspari, borut, pahor	Vlada ima odprto novo fronto Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami je odkrila način, kako ohraniti večinski delež NKBM v državnih rokah, s tem pa naj bi močno razjezila vlado. Se Dagmar Komar maje stolček? Predsednica AUKN Dagmar Komar (Foto: Miro Majcen) Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države (AUKN) želi v dokapitalizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) ohraniti večinski državni delež. Zato bo prenesla pravice države do nakupa novih delnic banke na tri družbe v 100-odstotni lasti države – Gen Energijo, Elektro Slovenije (Eles) in Pošto Slovenije. Na agenciji vztrajajo, da nesodelovanje države pri dokapitalizaciji in s tem bistveno zmanjšanje njenega deleža ekonomsko ni upravičeno. Opustitev ustreznega ukrepanja zaradi dejstva, da strategija za upravljanje z državnimi naložbami še ni sprejeta, lahko družbam, kjer ima država naložbe, in interesom države povzroči nepovratno škodo, poudarjajo na agenciji. Dokapitalizacija NKBM po njihovem prepričanju sodi med take primere. Ker v proračunu niso predvidena finančna sredstva za dokapitalizacijo druge največje slovenske banke, se je agencija oprla na korporativno zakonodajo, zakon o upravljanju kapitalskih naložb države in kodeks o upravljanju državnih naložb ter svojo prednostno pravico prenesla na podjetja v državni lasti. Gen Energija, Pošta Slovenije in Eles bodo tako sodelovali v dokapitalizaciji. Na agenciji namreč ocenjujejo, da gre za kapitalsko močna in dobičkonosna podjetja, ki imajo prosta denarna sredstva in neizkoriščen kreditni potencial, ki ni vezan na že obstoječe razvojne projekte, zato jim vplačila v NKBM ne predstavljajo bistvene obremenitve za tekoče poslovanje. Ministri naj bi zahtevali odstop Dagmar Komar Zaradi NKBM se med vlado in AUKN pojavljajo vse hujša trenja. (Foto: POP TV) Menim, da gre za nerazumno odločitev agencije, ki ni v interesu lastnika. Ministrica Darja Radić Odločitev agencije je v vladi povzročila precej jeze, poročajo spletne Finance. Odločitev agencije je lahko v škodo družb, ki bodo sodelovale pri dokapitalizaciji NKBM, meni gospodarska ministrica Darja Radić, ki je zato zahtevala izreden sestanek pri premierju Borutu Pahorju. Poleg njiju naj bi bila po poročanju spletnih Financ prisotna še razvojni minister Mitja Gaspari in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Radićeva se je na sestanku zavzela za menjavo vodstva agencije na čelu s predsednico uprave Dagmar Komar. Ocenjuje namreč, da vodstvo ni kompetentno in ne opravlja svojega dela tako, kot je bilo ob ustanovitvi agencije predvideno. Pogovore o delu agencije bodo nadaljevali prihodnji teden in Radićeva pričakuje, da bodo analizirali delo uprave in sveta agencije ter ugotovili, ali se lahko tudi drugi ministri kar sprijaznijo s takšnim načinom dela agencije . Razrešitev je sicer v pristojnosti državnega zbora. Po navedbah virov Financ se z navodilom agencije že ukvarja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki naj bi ugotavljala morebitno usklajeno delovanje državnih družb v omenjenem primeru. Trenja med agencijo in upravo NKBM se pojavljajo že vse od začetka postopka dokapitalizacije banke, prav tako pa zaradi tega prihaja do nesoglasij v vladi in koaliciji.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2011-04-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/racun-brez-krcmarja.html	Račun brez krčmarja?	iskraemeco, kupec, pogodba, podjetje, egipt, razvoj	Račun brez krčmarja? Egipčanski kupec podjetja Iskraemeco se s pogodbo ni obvezal, da bo proizvodnjo ohranil v Sloveniji in vlagal v njegov nadaljnji razvoj. NA	Ana Turk	24ur	2008-02-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rok-za-placilo-dohodnine-le-se-do-konca-tedna.html	Rok za plačilo dohodnine le še do konca tedna	durs, dohodnina, zavezanec, plačilo, znesek, rok, ugovor	Rok za plačilo dohodnine le še do konca tedna Davčni zavezanci, ki so informativni izračun prejeli v drugi tranši in morajo doplačati dohodnino, imajo za to le še nekaj dni časa. Vsem, ki so vložili ugovor zoper izračun, pa zneska ni treba poravnati. Davčna uprava RS (Durs) vse dohodninske zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. maj in morajo doplačati dohodnino, obvešča, da se rok za plačilo izteče 30. julija. Sicer pa je omenjeni datum natisnjen na plačilnem nalogu, ki je sestavni del informativnega izračuna dohodnine, pravijo na Dursu in dodajajo, da tistim, ki so zoper informativni izračun vložili ugovor, zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev. (simbolična slika) (Foto: POP TV) Skupaj so zavezanci vložili 43.881 ugovorov, kar je 4,3 odstotka glede na število izdanih vseh informativnih izračunov, to pa je 39,7 odstotka manj kot leto prej. 69 odstotkov ugovorov se je nanašalo na spreminjanje podatkov o vzdrževanih družinskih članih. Davčna uprava je v drugi tranši izdala 519.062 informativnih izračunov dohodnine, od tega 187.038 z doplačili, 281.503 z vračili, 50.521 pa brez vračila ali doplačila dohodnine. V tej tranši bo skupaj za 53.534.860,64 evra doplačil in 128.290.509,67 evra vračil. Povprečni znesek doplačila znaša 286 evrov, povprečni znesek vračila pa 456 evrov. Durs še sporoča, da bodo zavezanci, ki jim bodo vrnili preplačano dohodnino, znesek na transakcijski račun prejeli jutri, 28. julija. Opozarjajo pa tudi na pravice oziroma možnosti davčnih zavezancev v zvezi z odpisom, odlogom ali obročnim plačevanjem davčnih obveznosti. V zvezi z dohodnino se zavezanci najpogosteje odločajo za plačilo na tri obroke, kjer ni potrebno izpolnjevati nobenih kriterijev glede socialnih razmer, zadošča zgolj vloga, še pravijo na Dursu.	Nuša Stegnar	24ur	2010-07-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kazenska-ovadba-zoper-nekdanje-vodstvo-mure.html	Kazenska ovadba zoper nekdanje vodstvo Mure	mura, kazenska, ovadba, vodstvo, matoz	Kazenska ovadba zoper nekdanje vodstvo Mure Nepravilnosti naj bi razkrili kar nekdanji delavci, ki sicer poskušajo prek odvetnika priti do svojega denarja, brez katerega so ostali po stečaju Mure. Franc Huber (Foto: POP TV) Odvetniška družba Matoz je zaradi domnevne zlorabe položaja vložila kazensko ovadbo zoper nekdanjega prvega moža Mure Franca Hubra in nekdanjo članico uprave Marinko Glavač. S plačili za svetovanje, ki ga sploh ni bilo, naj bi podjetje oškodovala za približno 70.000 evrov, je poročala nacionalna televizija. Nepravilnosti naj bi po poročanju televizije razkrili kar nekdanji delavci, ki sicer poskušajo prek Matozove pisarne priti do svojega denarja, brez katerega so ostali po stečaju Mure. Dejstvo je, da smo skozi dokumente, ki so nam jih zaupali delavci, ugotovili, da je prišlo do zlorabe položaja, torej do fiktivnega svetovanja družbi in skozi ta način do izplačila več zneskov, do katerih družba Huber ni bila upravičena, je povedal odvetnik Franci Matoz. Družbo Huber, ki naj bi ji Mura po očitkih v ovadbi z odobritvijo Glavačeve plačevala za domnevno fiktivno svetovanje, je pred slabimi tremi leti ustanovil sin Franca Hubra, slednji pa je zakoniti zastopnik družbe. Ne Huber ne Glavačeva ovadbe pred kamero nista želela komentirati. Z murskosoboškega okrožnega tožilstva so sporočili, da so že zahtevali zbiranje obvestil o zadevi, primer Mura pa preiskujejo tudi kriminalisti. Po poročanju televizije se v Muri kmalu po praznikih obetajo nove ovadbe.	STA	24ur	2010-03-30 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/trenutno-najbolj-iskani-kadri.html	Trenutno najbolj iskani kadri	kader, povpraševanje, zaposlitev, delo, iskanje, služba	Trenutno najbolj iskani kadri Pri mednarodnih kadrovskih agencijah smo se pozanimali, po katerih kadrih je v Sloveniji trenutno največ povpraševanja, in jih ob tem prosili še za primerjavo z globalnim trgom dela. Iz Adecca so nam sporočili, da se preko njih na slovenskem trgu dela ta trenutek največ povprašuje po komercialistih, računovodjih, knjigovodjih, prodajalcih in nekaterih IT kadrih. Še vedno je veliko povpraševanja po vseh drugih deficitarnih kadrih s področja turizma, gostinstva, mizarstva ... Z vidika odprtih potreb za kadre na višjih in visokih delovnih mestih pa prevladujejo povpraševanja po vodjih prodaje, vodjih nabave, direktorjih trženja in vodjih proizvodnje, farmacevtih in različnih kadrih s področja zdravstva in zobozdravstva. Največ povpraševanja je po vodjih prodaje, vodjih nabave, direktorjih trženja ... (Foto: POP TV) Zanimivo je, da ta trenutek povpraševanja na slovenskem trgu dela zelo sovpadajo s tistimi na globalnem trgu dela. Tudi v svetu namreč prevladuje povpraševanje po komercialistih, vodjih prodaje, vodjih trženja, po različnih kadrih s področja zdravstva, IT kadrih, kadrih s področja financ in računovodstva ter vrhunskem vodstvenem kadru (kriznih menedžerjih). V podjetju Trenkwalder pa pravijo, da je trenutno v Sloveniji največje povpraševanje po poklicih, kot so vozniki, zidarji, varilci, kovinarji, gradbinci, natakarji, kuharji in prodajalci. Več na cekin.si.	Maja Rozman	24ur	2008-12-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/smucarji-ze-na-snegu.html	FOTO: Smučarji že na snegu!	smučanje, smučarska, sezona, smučanje, sneh, vreme, pohorje, smučar	FOTO: Smučarji že na snegu! Nova smučarska sezona se je začela tudi v Sloveniji. Na Pohorju in v Kranjski Gori so naprave že zagnali, v soboto pa se bodo po belih strminah lahko spustili tudi smučarji na Rogli, Golteh in Krvavcu. Doživeli smo prvi sneg, z današnjim dnem pa so na svoj račun prišli tudi smučarji. Uradno se je v Sloveniji namreč začela smučarska sezona. Prvi so naprave zagnali na Mriborskem Pohorju, kjer danes karta stane 15 evrov, in v Kranjski Gori, kjer se prvi smučarski dan v tej sezoni smučarski navdušenci po belih strminah spustijo brezplačno. Na Pohorju se že lahko spustite po belih strminah. (Foto: ŠC Pohorje) Mariborski žičničarji so za prve smučarje in deskarje uredili smučišča ob vlečnicah Areška, Ruška in Cojzarica na Arehu. Pri pripravi prog jim je močno pripomogel prvi letošnji sneg z nizkimi temperaturami, kljub temu pa na Pohorju že nekaj dni pospešeno delajo tudi umetni sneg. Danes so pognali tudi naprave v Kranjski gori, kjer obratujeta vlečnici Mojca I in Mojca II. Trenutno je višina naravnega in kompaktnega snega do 25 centimetrov. Urejena pa je tudi tekaška proga Planica–Tamar. Jutri pa se začne smučarska sezona tudi na nekaterih drugih slovenskih smučiščih. Tako sezono odpirajo na Rogli, Krvavcu, Golteh, Ribniškem Pohorju in na Kopah. Na Rogli bodo obratovale vlečnice Uniorček 1 in 2, Košuta ter sedežnica Planja, medtem ko bodo na Krvavcu obratovale šestsedežnica Vrh Krvavca, enosedežnica Gospinca, dvosedežnici Njivice ena in dve ter vlečnica Luča in otroški poligon. Kot so sporočili iz podjetja Unior turizem, so ugodne temperature že prejšnji teden omogočile umetno zasneževanje, zapadlo je tudi nekaj naravnega snega. Tudi na Golteh se s soboto začenja letošnja zimska sezona. Na ta dan bo mogoča brezplačna smuka, v nedeljo pa bodo cene vozovnic 50 odstotkov nižje. Trosedežnica Medvedjak bo obratovala od 9.00 do 16.00, nihalka od 8.00 do 18.00, vsako polno uro. Smučišče od 1. do 5. decembra ne bo obratovalo, spet pa bo odprto v soboto, 6. decembra. Na najvišjem slovenskem smučišču bodo naprave začele obratovati predvidoma šele konec decembra. (Foto: POP TV) Na smučišču Cerkno je predviden pričetek obratovanja v četrtek, 11. decembra, vse pa je odvisno od vremena. Na našem najvišjem smučišču Kanin pa bodo naprave zagnali predvidoma 21. decembra. In še cene: Na Mariborskem Pohorju je treba za dnevno vozovnico odšteti 28 evrov, za otroke 20, v Kranjski Gori pa za odrasle prav tako 28 evrov, medtem ko je karta za otroke 18 evrov. Na Rogli bodo morali odrasli za celodnevno vozovnico odšteti 28 evrov, otroška pa bo stala 18 evrov. Za celodnevno smučanje na Krvavcu boste odrasli prav tako odšteli 28 evrov, za otroke pa je vozovnica 18 evrov. Na Golteh je karta za odrasle dva evra cenejša in stane 26 evrov, za otroke pa je treba odšteti 18 evrov. Na Kopah celodnevna odrasla vozovnica stane 23 evrov, otroška pa 15. Za celodnevno smučanje na smučišču Cerkno bodo odrasli odšteli 28 evrov, otroci pa 18 evrov. Na Kaninu pa celodnevna karta stane 26 evrov, medtem ko je otroška 7 evrov cenejša in stane 19 evrov.	M.K.,STA	24ur	2008-11-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zdlosek-zahteval-izlocitev-javnosti.html	Raiffeisen Investment zanika obtožbe	stojan, zdlošek, infond, holding, mercator, zoran, janković, raiffeisen, investment, boško, šrot	Raiffeisen Investment zanika obtožbe Obravnava o prodaji deleža Mecatorja je potekala za zaprtimi vrati, saj je odvetnik Infond Holdinga Stojan Zdolšek izpostavil, da se pogovarjajo o poslovni skrivnosti. Po Soršakovih besedah sta stranki izčrpno odgovorili na zastavljena vprašanja. (Foto: POP TV) Na uradu za varstvo konkurence poteka je potekala obravnava, na kateri so predstavniki družb Infond Holding in Raiffeisen Investment predstavljali pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža v Mercatorju. Odločitev varuha konkurence naj bi bila znana v 14 dneh. Po obravnavi je varuh konkurence Jani Soršak povedal, sta stranki v postopku izčrpno odgovorili na zastavljena vprašanja. Predstavljena so bila nova dejstva, ki jih zaradi postopka, ki je še v teku, ne morem razkriti. Prišlo pa je do spremembe vsebine transakcij, je dejal varuh konkurence. Po Soršakovih besedah nove ustne obravnave najverjetneje ne bodo potrebne in bo urad odločitev o dovoljenju za prodajo omenjenega deleža Mercatorja lahko podal na osnovi danes pridobljenih informacij. Urad za varstvo konkurence bo dejstva sicer iskal tudi drugod. Ostali udeleženci razprave so bili redkobesedni. Odvetnik Infond Holdinga Stojan Zdolšek na vprašanja ni želel odgovarjati, prav tako sta se jim izognila direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in Istrabenzova odvetnica Maja Prodan Jurič. Član uprave družbe Raishop Holding, ki je hčerinska družba dunajskega Raiffeisen Investmenta, Wolfgang Putschek pa je dejal le, da je bila obravnava vodena profesionalno in v prijateljskem vzdušju. Prepričani smo, da bodo pristojne oblasti prišle do prave odločitve, ki bo pripeljala do uspešnega zaključka te transakcije, je še dejal Putschek. Stojan Zdolšek je dejal, da bi javna obravnava lahko imela za stranke škodljive posledice. (Foto: Dare Čekeliš) Sestanek naj bi bil odprt za javnost, vendar je Zdolšek zahteval izločitev javnosti. Svojo zahtevo je argumentiral s tem, da bodo obravnavali poslovno skrivnost. Poslovne listine so stvar pogodbenega razmerja med strankama, podatki pa so poslovna skrivnost. Njihovo razkritje bi imelo za stranke škodljive posledice, je izpostavil. Obravnavo so tako za javnost zaprli. Raiffeisen Investment zanika navedbe Družba Raiffeisen Investment, ki je od Infond Holdinga kupila 23-odstotni delež Mercatorja, odločno zanika navedbe o parkiranju delnic Mercatorja, so danes sporočili iz avstrijske družbe. Kot zatrjujejo, so v Mercator vstopili ko srednje- oz. dolgoročni lastniki. Obravnave prodajnih postopkov, kot jih je danes opravil Urad za varstvo konkurence v primeru Mercator, so običajna praksa v mednarodnih transakcijah in so pričakovana posledica nakupa, pravijo v Raiffeisen Invenstment. Zagotavljajo, da so v Mercator vstopili kot srednje- oz. dolgoročni lastniki in bodo v nadzorni svet družbe predlagali tudi člane, ki bodo zastopali njihove interese. V Raiffeisen Investment so so strokovnim pristopom urada za varstvo konkurence zelo zadovoljni in optimistično pričakujejo njihovo odločitev v predmetni zadevi , so zapisali. Vse obtožbe, ki so se pojavile v medijih o pristranskih določilih v pogodbi, ki bi družbi Infond Holding omogočala ponovni odkup delnic v roku enega leta, v Raiffeisen Investmentu označujejo kot napačne in jih odločno zanikajo . V kasnejši fazi je mogoč izstop iz lastništva preko borze vrednostnih papirjev ali s prodajo strateškemu ali finančnemu vlagatelju, navajajo v podjetju. Spomnimo ... Mariborska finančna družba Infond Holding je 5. junija z družbo Raishop Holding, hčerinsko družbo Raiffeisen Investmenta z Dunaja, sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja. (Foto: Dare Čekeliš) Delež so Avstrijcem prodali za okvirno ceno 260 milijonov evrov, končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence, za kar je že bila vložena zahteva. Infond Holding, ki ima deleže v številnih slovenskih družbah, je v večinski lasti podjetja Center Naložbe, ki je v skoraj 78-odstotni lasti Kolonela, ta pa je v lasti podjetja Atka-Prime, družbe v solasti predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota. Kot so sredi junija sporočili iz Pivovarne Laško, se je Infond Holding za prodajo omenjenega deleža v Mercatorju odločil zaradi postopkov urada za varstvo konkurence v zvezi s koncentracijo lastništva v Mercatorju. V javnosti so se po objavi prodaje pojavila ugibanja, da gre le za manever in da so Avstrijci le parkirišče delnic . To so v družbi Raiffeisen Investment zavrnili, a pojasnili, da iz lastništva posamezne družbe običajno izstopijo prej kot na dolgi rok, seveda s čim večjim dobičkom.	STA,N.D.,D.Š.	24ur	2008-07-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/umar-slovenija-potrebuje-strukturen-premik.html	Umar: Slovenija potrebuje strukturen premik	umar, slovenija, gospodarstvo, bdp, eu, konkurenčnost	Umar: Slovenija potrebuje strukturen premik Slovenija bo brez strukturnih sprememb počasneje dohitevala povprečni BDP v EU, ugotavljajo v Umar. Treba je okrepiti konkurenčnost gospodarstva, modernizirati socialo in prestrukturirati javne finance. Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je danes predstavil poročilo o razvoju za leto 2009, v katerem ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih letih skozi hitro gospodarsko rast sicer uspešno dohitevala povprečni BDP Evropske unije, vendar pa se bo brez ustreznih strukturnih sprememb v gospodarstvu to dohitevanje upočasnilo. Umar v poročilu, ki spremlja uresničevanje strategije razvoja Slovenije iz leta 2005, ugotavlja, da je Slovenija v letih gospodarske konjunkture uspešno dohitevala povprečni bruto domači proizvod (BDP) EU in tako v lanskem letu po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat dosegla celo 92 odstotkov BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči v sedemindvajseterici. Vasle pravi, da je kriza razkrila slabosti slovenskega gospodarstva. (Foto: Kanal A) Istočasno je uspešno uresničevala tudi nekatere družbene razvojne cilje, kar pomeni, da so imeli od gospodarske rasti koristi tudi prebivalci, vendar pa ni izpeljala nekaterih pomembnih strukturnih sprememb, ki bi zagotavljale uspešen prehod v družbo znanja in zvišale tehnološko zahtevnost slovenskega izvoza. Vse to negativno vpliva na slovensko gospodarstvo v času trenutne svetovne finančne in gospodarske krize. Strukturne slabosti se kažejo v nizkem deležu tehnološko zahtevnih proizvodov v slovenskem blagovnem izvozu. Leta 2007 je tako delež tehnološko intenzivnih proizvodov v Sloveniji znašal 17,4 odstotka, povprečje EU pa je bilo 25,8 odstotka. Pereče je tudi dejstvo, da na tem področju v zadnjem desetletju ni bilo nikakršnih pozitivnih premikov. Obenem pa se je poslabšal položaj posameznih skupin prebivalstva. Gre predvsem za enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom, brezposelne osebe, najemnike stanovanj, med katerimi je največ mladih, osebe z nizkimi in minimalnimi dohodki in mlade na splošno, ki so zaradi počasnejšega vstopa v redna zaposlitvena razmerja in težav pri reševanju stanovanjskega vprašanja v podrejenem položaju. Apohal Vučkovičeva je poudarila tudi, da so bile spremembe v smeri vpeljevanja koncepta prožne varnosti le delne, saj je bilo nekaj premikov v smeri večje prožnosti, ni bilo pa razvoja drugih vidikov, kot je povečanje dohodkovne varnosti. Sprememb ni bilo niti pri modernizaciji pokojninskega in zdravstvenega sistema ter ureditve dolgotrajne oskrbe. Slovenija tudi ni v celoti uresničila ciljev o sonaravnem gospodarskem razvoju iz strategije, saj je slovensko gospodarstvo po besedah Mojce Vendramin kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno precej energetsko intenzivno, prav tako pa Slovenija ni dosegla preboja pri uporabi obnovljivih virov energije, kjer je še vedno preveč odvisna od slovenskega vodnega potenciala in premalo od drugih virov, in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kjer ji je večji preboj v zadnjih letih preprečevala predvsem visoka rast prometa. Kot je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, je gospodarska kriza razkrila nekatere ključne slabosti slovenskega gospodarstva, ki se odražajo predvsem v močni odvisnosti od konjunkturnih gibanj v tujini, še posebej v največjih zunanjetrgovinskih partnericah, in zniževanju tržnega deleža na trgih teh držav ob padanju izvoza. Vasle je prepričan, da bo Slovenija vse bolj s težavo dosegala povprečje EU, če ne bo izpeljala strukturnih sprememb na področju povečanja konkurenčnosti gospodarstva, modernizacije sistemov socialnega varstva ter prestrukturiranja javnih financ, ki bo podpiralo te cilje. Vasle sicer meni, da je cilj iz strategije, po katerem bo Slovenija povprečje EU dosegla leta 2013, še vedno uresničljiv, vendar pa bi se v najslabšem primeru lahko dohitevanje tudi ustavilo. Vasle je sicer še povedal, da celotnega bremena povečanja javnofinančnih odhodkov zaradi krize ne bo moč nadomestiti z dodatnimi prihodki in varčevanjem. Po njegovih besedah je potrebno paziti, da se ne bodo krčili odhodki in investicije, ki so razvojnega značaja, pa tudi pri zviševanju trošarin je po njegovem vlada že dosegla mero, ko je potrebno biti zelo previden. Glede zvišanja davka na dodano vrednost, o katerem naj bi vlada razmišljala v programu stabilnosti, ki ga bo poslala Evropski komisiji, pa je Vasle dejal, da gre sicer le za enega možnih ukrepov, vendar pa bi bilo stabilizacijo javnih financ mogoče doseči tudi z drugimi ukrepi.	STA	24ur	2009-04-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zavarovalnica-triglav-in-njen-direktor-v-prekrsku.html	Zavarovalnica Triglav in njen direktor v prekršku?	zavarovalnica, triglav, matjaž, rakovec, juhart, dividenda, skupščina, ljubljanska, borza	Zavarovalnica Triglav in njen direktor v prekršku? Proti Zavarovalnici Triglav in predsedniku njene uprave Matjažu Rakovcu je bil sprožen prekrškovni postopek zaradi objave višine sredstev, ki naj bi bila namenjena za dividende. Zavarovalnica to zanika. Matjaž Rakovec je o izplačilu dividend prvič govoril v intervjuju za hrvaški Jutarnji list. (Foto: Damjan Žibert) Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma razkritja notranje informacije začela postopek o prekršku zoper Zavarovalnico Triglav in njenega predsednika uprave Matjaža Rakovca. Ta je namreč v pogovoru za hrvaški časopis Jutarnji list z razkritjem predlagane višine dividende razkril notranjo informacijo in tako kršil zakon o trgu finančnih instrumentov, menijo v ATVP. Zavarovalnica Triglav je obvestilo ATVP o začetku postopka zaradi neustrezne objave informacije o predlogu uprave skupščini o višini predlagane dividende prejela v petek in bo nanj v roku petih dni od prejema obvestila podala izjavo o dejstvih oz. okoliščinah očitanega prekrška, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Zavarovalnice Triglav. Ob tem so v zavarovalnici izjavili, da se ne strinjajo z očitki ATVP. Zavarovalnica Triglav je o tej zadevi tudi pridobila strokovno pravno mnenje Mihe Juharta, ki potrjuje njeno stališče, poudarjajo. Zavarovalnica Triglav tako meni, da konkretna informacija o nameravanih dividendah nima narave notranje informacije, saj predlog uprave ni pomembno odstopal od dosedanje dividendne politike družbe, torej da za dividende namenijo približno eno tretjino čistega dobička poslovnega leta skupine Triglav. ATVP je tako po Rakovčevem razkritju predlagane višine dividende ocenila, da gre za razkritje občutljive notranje informacije. Nekaj dni kasneje je agencija, domnevno v tej zadevi, po poročanju Financ celo ovadila Zavarovalnico Triglav in Rakovca. Na ATVP sicer imen, na katera se nanašata ovadbi, ni navedla, sporočila je le, da je zaradi suma zlorabe notranjih informacij ovadila pravno in fizično osebo. Rakovec je 9. aprila v intervjuju za hrvaški časnik Jutarnji list dejal, da ocenjujejo, da bodo letos izplačali 22,7 milijona evrov dividend, toliko, kolikor je Triglav izplačal skupno v 16 letih, med letoma 1994 in 2009. Rakovec je tako o višini dividend prvič spregovoril v mediju, in ne na spletni strani Ljubljanske borze, s čimer bi poskrbel za enakomerno obveščenost vseh delničarjev. Zavarovalnica je nato 11. aprila javno objavila predlog uprave glede višine dividende, o tem pa bodo odločali na skupščini, ki bo 11. junija. Uprava je predlagala dividendo v višini en evro na delnico.	M.R.	24ur	2013-05-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-revozu-z-manjso-proizvodnjo-avtomobilov.html	V Revozu z manjšo proizvodnjo avtomobilov	revoz, twingo	V Revozu z manjšo proizvodnjo avtomobilov V Revozu so 16. avgusta zmanjšali proizvodnjo avtomobilov z 900 na 750 na dan. Gre za prilagajanje povpraševanja na trgu, zaradi česar niso podaljšali pogodbe okoli 160 delavcem. Do konca leta bodo v Revozu proizvedli 750 avtomobilov na dan. (Foto: Reuters) V Revozu so po kolektivnem dopustu oz. 16. avgusta prešli na obratovanje v dveh izmenah in pol, kar pomeni, da so proizvodnjo zmanjšali z 900 na 750 vozil na dan. Kot so pojasnili v podjetju, gre za prilagajanje proizvodnje povpraševanju na trgu, zmanjšanje proizvodnje pa naj bi načrtovali že od začetka letošnjega leta. Twingo prehaja v drugo fazo življenjskega cikla Do manjšega povpraševanja po modelih, ki jih izdelujejo v Revozu, je po eni strani prišlo zaradi ukinitve spodbud za nakup novih vozil v večini evropskih držav, po drugi strani pa zato, ker twingo prehaja v drugo fazo življenjskega cikla, ko tudi sicer naročila praviloma upadajo, so pojasnili v Revozu. Brez dela je ostalo okoli 160 delavcev Zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje v Revozu delovnega razmerja niso podaljšali okoli 160 delavcem, med katerimi je večina najemnih delavcev iz tujine. Kot pravijo, imajo v Revozu še vedno zelo visoko raven proizvodne zasedenosti, saj že od leta 2007 poslujejo v treh izmenah. Proizvodnja winda in twinga v Revozu (Foto: Miro Majcen) Načrti Revoza usmerjeni v leto 2013, ko prideta nova modela twinga in smarta Glede poslovanja v drugi polovici leta v Revozu ocenjujejo, da bo to še vedno ostalo na dobri ravni, predvidoma bodo tudi ohranili proizvodno raven v dveh izmenah in pol. Sicer pa so v Revozu usmerjeni v leto 2013, saj je Renault že potrdil, da bo potekala proizvodnja novega twinga in novega smarta v Revozovi tovarni v Novem mestu, je pojasnila tiskovna predstavnica Revoza Nevenka Bašek Zildževič. Novi twingo in smart bodo sicer izdelovali v okviru partnerstva med zvezo Renault-Nissan in nemškim Daimlerjem. Tudi proizvodnja clia II, ki se bo počasi umaknil iz prodaje, zaenkrat še ostaja. Kot pravijo v podjetju, je načrtovana še vsaj za drugo leto, zaustavitev proizvodnje pa ni dokončno določena.	Primož Jambrek	24ur	2010-08-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/g20-kratkorocna-prioriteta-spodbujanje-delovnih-mest-in-rasti.html	G20: Kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti	g20, moskava, finančni, minister, delovno, mesto, gospodarstvo	G20: Kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu srečanja finančnih ministrov skupine G20. Skupina je potrdila tudi akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam. Skupinska fotografija na srečanju G20 v Moskvi (Foto: Reuters) Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 so danes v Moskvi potrdili, da sta spodbujanje rasti in novih delovnih mest ključna kratkoročna cilja globalnega gospodarstva. Prižgali so tudi zeleno luč za ostrejšo strategijo za boj proti davčnim utajam. Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja v Moskvi, ki je del priprav na septembrski vrh skupine G20. Ministri so se strinjali, da mora biti gospodarsko okrevanje držav močnejše in stabilnejše. Globalno gospodarstvo je še vedno prešibko, njegovo okrevanje pa je ranljivo in neenakomerno, so zapisali v izjavi. Eden od glavnih sklepov, ki so ga sprejeli, se nanaša na spremembe v monetarni politiki držav. Kot so poudarili ministri in guvernerji, morajo biti vsake nadaljnje spremembe monetarnih sistemov narejene zelo premišljeno. V izjavi so zapisali še, da lahko k ustvarjanju novih delovnih mest pripomore nadaljnje zmanjševanje razdrobljenosti finančnih trgov, hkrati pa je treba še naprej izvajati programe finančne pomoči. Ob tem so tudi opomnili, da lahko na ustvarjanje novih delovnih mest ugodno vplivajo tudi uravnoteženje globalnega povpraševanja in ukrepi za dvig rast. Skupina G20 je v zaključni izjavi tudi potrdila akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam, ki ga je v petek predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Cilj ukrepov je uskladitev sistemov obdavčitve podjetij na mednarodni ravni. Načrt vsebuje 15 ukrepov, ki bodo privedli k največjim spremembam davčnih sistemov v zadnjih 90 letih, je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria. S spremembami želi OECD zapolniti praznine, ki multinacionalkam omogočajo, da izkoriščajo davčne dogovore med posameznimi državami in plačajo zelo malo ali nič davka. Med podjetji, na katere leti največ kritik glede sicer zakonitega, a kontroverznega načina poslovanja, ko podjetja prijavljajo visoke dobičke v državah z nizko obdavčitvijo, so tudi ameriški giganti Google, Amazon in Starbucks.	STA	24ur	2013-07-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/milijarderji-ob-vec-kot-polovico-bogastva.html	Milijarderji ob več kot polovico bogastva	indija, finančna, kriza, izguba, milijarderji	Milijarderji ob več kot polovico bogastva 40 najbogatejših Indijcev je pred izbruhom finančne krize imelo 351 milijard dolarjev premoženja, zdaj pa jim ga je ostalo zgolj 139 milijard. Indija je dežela skrajnosti: medtem ko si večina prebivalstva komaj lahko privošči osnovne dobrine, najbogatejši živijo razkošno življenje. Tako so na primer za lanskoletno prvenstvo v kriketu naredili z diamanti okrašeno žogo. (Foto: Reuters) 40 indijskih milijarderjev, med katerimi so tudi nekateri najbogatejši ljudje na svetu, je finančna kriza pošteno udarila po žepu – skupno so namreč na trgu vrednostnih papirjev izgubili kar 60 odstotkov premoženja, poroča azijska izdaja ameriške revije Forbes. Po podatkih Svetovne banke v Indiji od 455 do 620 milijonov ljudi živi s precej manj kot dvema dolarjema na dan. To so žalostni časi za indijske magnate. Trgi vrednostnih papirjev so v zadnjih 12 mesecih padli za 48 odstotkov in rupija je v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubila 24 odstotkov vrednosti, je pisal Forbes. Vse skupaj je po izračunih revije najpremožnejše Indijce stalo 60 odstotkov nakopičenega premoženja, kar pomeni, da jih je od njihovih 351 milijard dolarjev ostalo še 139 milijard. Predsednik indijskega podjetja Reliance Industries Mukesh Ambani ob tem še vedno ostaja najbogatejši Indijec in tudi med najpremožnejšimi na svetu. Njegovo premoženje znaša 20,8 milijarde dolarjev, čeprav je v zadnjem letu izgubil 28,2 milijarde dolarjev.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2008-11-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-uro-dela-na-svedskem-dobrih-40-evrov-pri-nas-pa-14-6-evra.html	Za uro dela na Švedskem dobrih 40 evrov, pri nas pa 14,6 evra	delo, plačilo, cena, ura, plača, zaslužek, eurostat, statistika	Za uro dela na Švedskem dobrih 40 evrov, pri nas pa 14,6 evra Države članice EU se razlikujejo v marsičem, tudi glede višine povprečne cene za uro dela, kar niti ni presenetljivo. So pa presenetljive razlike v ceni ure dela med državami. Delavec na Švedskem dobi kar 36,4 evra več za uro dela kot v Bolgariji. Slovenija je nekje na sredini s 14,6 evra na uro dela. Statistični podatki Eurostata za leto 2013 razkrivajo, da se povprečna cena za uro dela v EU razprostira med 3,7 evra do 40,1 evra. Najslabše so bili tega leta plačani v Bolgariji, najbolje na Ĺ vedskem. Leta 2013 je bila povprečna cena za uro dela v Bolgariji 3,7 evra, v Romuniji 4,6 evra, v Latvi 6,2 evra in v Latviji 6,3 evra. Na drugem koncu te lestvice so Ĺ vedi, kjer je bila povprečna ura dela vredna kar 40,1 evra. Nekoliko manj je ura dela vredna na Danskem (38,4 evra), v Belgiji (38 evrov) ter Luksemburgu 35,7 evra. Razlike glede plačila za opravljeno delo so znotraj EU zelo velike. (Foto: Thinkstock) Slovenija je na 15. mestu s 14,6 evra za uro dela. Glede na podatke preteklih let se cena za uro dela v Sloveniji ni preveč spreminjala. Od 13,9 evra leta 2008 do 14,9 evra leta 2011. Cena je ostala prihodnje leto enaka, lansko leto pa je padla za 0,3 evra. V statistiko Evrostata je vključena plača ter tudi doprinos delavca. Gre za delovna mesta v gospodarstvu, saj statistika ne vključuje javne uprave in kmetijstva. Povprečna cena ure dela v državah EU je 23,7 evra, medtem ko je povprečna vrednost ure dela v evroobmočju 8,4 evra.	Natalija Švab	24ur	2014-03-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kd-kapital-prevzema-zicnice-vogel-bohinj.html	KD Kapital prevzema Žičnice Vogel Bohinj	kd, banka, kapital, vogel, žičnice, prevzem, lastništvo	KD Kapital prevzema Žičnice Vogel Bohinj KD Banka je danes v imenu finančne družbe KD Kapital iz Ljubljane objavila ponudbo za prevzem družbe Žičnice Vogel Bohinj. KD Kapital ima sicer že v lasti 40,79-odstotni delež te družbe. Žičnice na Voglu (Foto: Špela Zupan) KD Kapital za posamezno delnico ciljne družbe ponuja 1,65 evra, je razvidno iz prospekta za odkup delnic družbe Žičnice Vogel Bohinj, danes objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze. Po takšni ceni je KD Kapital kupil tudi 19,06-odstotni delež Žičnic Vogel, ki ga je sredi marca letos pridobil od mariborske Krekove družbo za upravljanje investicijskih skladov. Preostali 21,76-odstotni delež je KD Kapital pridobil v času več kot 12 mesecev pred objavo prevzemne ponudbe. KD Kapital, ki sicer ni postavil praga uspešnosti prevzemne ponudbe, je na podlagi analize poslovanja Žičnic Vogel mnenja, da je nakup večinskega deleža delnic ciljne družbe uspešna dolgoročna finančna naložba. Prevzemnik je še zapisal, da ne načrtuje nobenega prestrukturiranja, združevanj poslovnih funkcij ali spremembe lokacije poslovanja ciljne družbe. Prevzemna ponudba poleg tega naj ne bi vplivala na obstoječa delovna mesta delavcev in poslovodstva ciljne družbe, prav tako ni predvidena sprememba pogojev zaposlovanja pri prevzemniku in ciljni družbi po končanem prevzemu. Družba Žičnice Vogel Bohinj se ukvarja s prevozom potnikov in blaga z žičniškimi napravami ter gostinsko dejavnostjo na smučišču Vogel. V letu 2009 je ustvarila 2,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za šest odstotkov manj kot v letu prej. Pač pa je družbi uspelo zmanjšati čisto izgubo, s slabih 266.000 na 171.000 evrov.	STA	24ur	2010-04-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/moody-s-znizal-oceno-italiji.html	Moody,s znižal oceno Italiji	italija, berlusconi, bonitetna, ocena, moody,s, denar, evroobmočje, država, finance	Moody s znižal oceno Italiji Agencija Moody s je znižala bonitetno oceno na italijanske državne obveznice z Aa2 na A2 z negativnimi obeti. Kot glavni razlog je navedla prevelik javni dolg v kombinaciji s povečanim tveganjem dolgoročnega financiranja držav evroobmočja . Agencija Moody s je včeraj znižala italijansko bonitetno oceno z Aa2 na A2 z negativno oznako. Agencija je kot glavni razlog navedla prevelik javni dolg v kombinaciji s povečanim tveganjem dolgoročnega financiranja držav evroobmočja . Čeprav Italija trenutno nima prevelike potrebe po zadolževanju in zasebni sektor v državi ni preveč obremenjen z dolgom, Moody s trdi, da je splošen odnos trga negativno usmerjen v odnosu do evra. (Foto: Reuters) Moody s je opozoril tudi na slabo predvideno rast italijanskega gospodarstva, kot glavne vzroke za to pa navaja strukturne probleme v državi ter splošno upočasnitev svetovnega gospodarstva. Italijanski premier Silvio Berlusconi je povedal, da je takšno odločitev agencije Moody s tudi pričakoval. Italijanska vlada se je popolnoma posvetila uresničevanju zastavljenih ciljev glede proračuna in delamo vse, kar lahko, je dejal. Njegovemu načrtu o uravnavanju proračuna do leta 2013 je Evropska komisija že dala zeleno luč. Negativno poročilo Moody sa bo Italiji prineslo nove težave, saj so že zdaj stroški izposoje denarja zelo visoki, ti pa bodo zdaj še višji. Brezkompromisna politika Moody sa bi lahko zaskrbela tudi druge države v evroobmočju, ki so v podobnem položaju kot Italija. To velja predvsem za Španijo, katere stroški izposoje so se prav tako podražili, potem ko je trg izgubil zaupanje v davčne zmogljivosti.	Nuša Stegnar	24ur	2011-10-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-polzeli-bodo-odpuscali.html	V Polzeli bodo odpuščali	polzela, tovarna, prihodek, karmen, dvorjak, odpuščanje, kriza, delavec	V Polzeli bodo odpuščali Tovarna Polzela je leto 2011 sklenila z izgubo v višini 1,2 milijona evrov, medtem ko so prihodki znašali nekaj več kot 12 milijonov evrov. Zato bodo odpuščali, nameravajo pa se širiti na druge trge. Predsednica uprave Polzela Karmen Dvorjak, ki je vodenje tovarne prevzela januarja letos, je zaradi slabih poslovnih rezultatov napovedala zmanjšanje vseh vrst stroškov in odpuščanje delavcev. Po njenih besedah je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo nogavic, v preteklih nekaj letih močno prizadelo upadanje prodaje na vseh trgih in posledično zmanjšanje prihodkov od prodaje. Po drugi strani so se zviševale cene na trgu surovin. Tovarna Polzela je imela lani 1,2 milijona evrov izgube (simbolična fotografija). (Foto: Thinkstock) V takšnih razmerah nam ne preostane veliko možnosti. Povečati je treba prodajo izdelkov z višjo dodano vrednostjo in izvesti temeljito prenovo poslovanja podjetja. Naša pozicija je takšna, da moramo v zelo kratkem času temeljito zmanjšati vse stroške in seveda stroške dela, ki že presegajo 50 odstotkov vseh stroškov, je dejala. Za koliko se bo zmanjšalo število zaposlenih, ni želela razkriti, trenutno pa je v tovarni, ki se je lani razdolžila za 1,5 milijona evrov, zaposlenih 400 delavcev. Prodajati želijo večinoma izdelke višjega cenovnega razreda Dvorjakova je pojasnila, da družba pripravlja nov strateški načrt, ki bo podjetju omogočil obstoj, sanacijo in nadaljnji razvoj. Med drugim se bo tako polzelska tovarna usmerila v prodajo izdelkov z večjo dodano vrednostjo oziroma izdelkov višjega cenovnega razreda. Pripravili bodo tudi program dodatnih izdelkov različnih vsebin in cenovnih razredov pod lastno blagovno znamko, veliko bo tudi atraktivnih tujih blagovnih znamk. Zato bodo razširili mrežo dobaviteljev in zagotovili kakovost njihovih izdelkov. Tovarna Polzela bo tudi prenovila in osvežila svoje trgovine, osvežili bodo tudi prodajni program hčerinskih družb in povečali nadzor nad njihovim poslovanjem. Prav tako bodo krepili lastno blagovno znamko oziroma bodo oblikovali jasno strategijo razvoja blagovne znamke, v kateri bo opredeljeno, v razvoj katerih segmentov bo podjetje vlagalo resurse. Dvorjakova meni, da morajo pridobiti nove ciljne skupine kupcev in razviti nove specialne izdelke iz novih materialov in za posebne namene uporabe. Po njeni oceni je Tovarna Polzela na slovenskem trgu dosegla svoj delež, ki ga ni več mogoče povečevati. Zato mora poiskati nove trge v drugih državah in povečati prodajo na tujih trgih, predvsem na trgih nekdanje Jugoslavije. Z ukrepi in z intenzivnejšim zmanjševanjem vseh stroškov bo lahko tovarna Polzela v naslednjem obdobju bolj zanesljivo poslovala in zagotavljala svoj nadaljnji obstoj, je prepričana. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Špela Zupan	24ur	2012-01-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/konec-slovenskega-clia.html	Evropska komisija zahteva pojasnila	renault, revoz, francija, novo, mesto, clio, delavec	Evropska komisija zahteva pojasnila Renault bo proizvodnjo clia 2 selil iz Slovenije v Francijo. V Revozu pojasnjujejo, da je selitev posledica povečanega povpraševanja, medtem ko francoski viri trdijo drugače. Francoska avtomobilska družba Renault bo proizvodnjo enega od modelov avtomobilov, ki jih izdeluje v tujini, preselila v Francijo, je povedal francoski državni sekretar za industrijo Luc Chatel. Gre za proizvodnjo clia 2, ki ga izdeluje novomeški Revoz. S to potezo naj bi v Franciji odprli 400 novih delovnih mest. V novomeškem Revozu, ki je sicer največji slovenski izvoznik, so lani izdelali 198.096 avtomobilov, kar je drugi najboljši rezultat doslej. Med izdelanimi avtomobili je bilo dve tretjini twingov in tretjino cliov 2. (Foto: Reuters) Tovarna Revoz že več let v Novem mestu izdeluje prenovljeni clio 2. Gre za Renaultov model nižjega razreda, ki ga je do sedaj izdeloval le Revoz, medtem ko novejšega clia III izdelujejo v francoski tovarni Flins. V Novem mestu poleg clia 2 izdelujejo tudi twingo. Zaradi povečanega povpraševanja po cliu 2 in twingu se načrtuje vzpostavitev dodatne proizvodnje tega modela v Franciji, kar pa za zdaj ne pomeni nikakršnih sprememb za Revoz, so sporočili francoski viri v Bruslju. Proizvodnja clia ostaja v Sloveniji, so zatrdili. V Renaultu naj bi sicer nekoliko zmanjšali proizvodnjo clia, a povečali proizvodnjo twinga, problem pa naj bi bil predvsem v dolgoročni politiki. Po upadu velikega povpraševanja, ki je posledica krize, obstaja nevarnost, da bodo Francozi obdržali svojo tovarno in ukinili slovensko, pa opozarjajo viri. Povečano povpraševanje? Vsaka skrb glede usode novomeške tovarne francoskega avtomobilskega proizvajalca Renault je pretirana in nepotrebna, je prepričan predsednik uprave Revoza Aleš Bratož. Bojazni, da bi proizvodnja po upadu naročil ostala le v Franciji, po njegovih besedah ni, pri čemer dodaja, da ima Revoz trenutno več naročil kot kdajkoli doslej. Napovedana selitev proizvodnje clia 2 iz Novega mesta je posledica povečanega povpraševanja na evropskem trgu po cliu 2 in twingu, ki ju izdelujejo v Revozu. V tovarni bodo maksimalno povečali proizvodnjo twinga, ob obratovanju s polno zmogljivostjo bodo zagotovili le del potrebnih količin clia 2, razliko pa bo pokrila tovarna Flins v Franciji, je pojasnila Nevenka Bašek Zildžović iz Revoza. Glede na to, da je na evropskem tržišču prišlo do občutnega povečanja povpraševanja po modelih twingo in clio 2, ki ju izdelujemo v Novem mestu, in glede na to, da tem potrebam v Revozu ne uspevamo v celoti zadostiti, je bila sprejeta odločitev, da v Revozu maksimalno povečamo obseg proizvodnje novega twinga, ki ga izdelujemo izključno v naši tovarni, je dejala. Pred nedavnim je Revoz objavil, da zaradi povečanega števila naročil iz Nemčije potrebuje nove delavce. Zaposlili naj bi 150 novih delavcev, ki naj bi delali v nočni izmeni. Od srede aprila naj bi prešli s trenutne dnevne proizvodnje 750 na 880 vozil. Kot poudarjajo v Revozu, v nobenem primeru ne gre za relokalizacijo, temveč za dopolnjevanje količin s strani tovarne Flins, in to le za čas od junija do oktobra 2009. Odločitev o selitvi ne spreminja že objavljenega povečanja obsega proizvodnje v Revozu, predvidenega za 14. april letos, so še sporočili iz novomeškega podjetja. Biti moramo pozorni! Po informacijah, ki sem jih dobil danes, v primeru Revoza v nobenem primeru ne gre za premestitev proizvodnje, ampak za njeno dopolnitev, in sicer za obdobje od junija do oktobra 2009, je po zaključku vrha Evropske unije poudaril premier Borut Pahor. Moramo pa biti pozorni, saj skušnjave protekcionizma so in bodo, je še poudaril Pahor v odgovoru na vprašanje, kaj francoske napovedi dolgoročno pomenijo za novomeško tovarno francoskega proizvajalca avtomobilov Renaulta. Če Slovenija temu ne bi namenjala velike skrbi, ne bi o tem s francoskimi oblastmi govorili na nedavnem obisku v Parizu, je še dodal. Slovenska vlada bo storila vse - za to si je prizadevala tudi na nedavnem delovnem obisku v Parizu - da ne bi samo ohranili, ampak tudi povečali proizvodnjo v Revozu, če je to le mogoče. Ne gre samo za zaposlene, ampak tudi za mrežo dobaviteljev, je še poudaril premier. Sarkozy: Odpuščanj v Sloveniji ne bo Sarkozy zagotavlja, da v Sloveniji ne bodo ukinili niti enega delovnega mesta. (Foto: Reuters) Predsednik vlade je še pojasnil, da se je, takoj ko je bil o tem informiran, pogovoril s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, o tem pa je obvestil tudi predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Zelo cenim današnji odziv Evropske komisije, ki je napovedala, da bo od francoskih oblasti zahtevala pojasnila glede napovedi selitve dela proizvodnje druge generacije clia iz Revoza v Francijo, je zatrdil ob tem. Tudi Sarkozy je tako zagotovil, da Slovenija ne bo zaradi tega izgubila niti delovnega mesta. Slovenski proizvodni obrat Renaulta deluje s polno zmogljivostjo, zato ne gre za ukinjanje delovnih mest v Sloveniji, je dejal francoski predsednik in dodal, da je Pahorju že zagotovil, da slovenska delovna mesta ne bodo prizadeta. Lahovnik: Protekcionizem ni dopusten Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je o selitvi proizvodnje clia 2 danes govoril s predsednikom uprave Revoza Alešem Bratožem, ki mu je pojasnil razloge za odločitev Renaulta. Proizvodnja twinga, za katero so prejeli tudi državne spodbude, se po zagotovilih Revoza ne bo zmanjšala in bo ostala v celoti v Sloveniji. Po zagotovilih Bratoža bodo v Revozu do srede aprila realizirali objavljeno povečanje proizvodnje. V Revozu pa tudi zagotavljajo, da se bo proizvodnja twinga nadaljevala v nezmanjšanem obsegu in bo ostala v celoti v Sloveniji. Do nadaljnjega naj bi tako dnevno proizvedli 760 twingov in 120 avtomobilov clio 2, kar pomeni, da bomo v skladu z načrti dodatno zaposlovali, so Lahovniku zatrdili v Revozu. Sicer pa minister Lahovnik meni, da bi morebiten razmah protekcionizma svetovno gospodarsko krizo še poglobil, zato bo ministrstvo dosledno v vseh razpravah na svetu EU za konkurenčnost zagovarjalo stališče, da je protekcionizem nedopusten. Na to smo kot majhna odprta ekonomija še posebej občutljivi in bomo vedno tudi reagirali, so sporočili z ministrstva ter dodali, da so takšna tudi vsa stališča Evropske komisije in Sveta EU za konkurenčnost. Bruselj zahteva pojasnila Tudi Evropska komisija bo od francoskih oblasti zahtevala pojasnila glede napovedi selitve dela proizvodnje v Francijo, je v Bruslju povedal tiskovni predstavnik komisarke za konkurenco Neelie Kroes, Jonathan Todd. Dejstvo, da se podjetje odloči spremeniti lokacijo proizvodnje, običajno ne sproži naših komentarjev, a kar je v tem konkretnem primeru presenetljivo, je to, da je francoski minister za industrijo Luc Chatel izjavil, da naj bi bilo to neposredno povezano s francoskim načrtom za pomoč avtomobilskemu sektorju, je pojasnil. Zaščitili francoske delavce Renault je v letu 2008 zaradi svetovne gospodarske krize, zaradi katere se je prodaja samo v zadnjem četrtletju zmanjšala za 30 odstotkov, ustvaril za 78 odstotkov nižji dobiček. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je sredi februarja družbama Renault in PSA Peugeot Citroen dodelil skupaj skoraj šest milijard evrov pomoči, družbi pa sta se zavezali, da ne bosta zapirali tovarn v Franciji in odpuščali francoskih delavcev.	STA,Špela Zupan,B.S.	24ur	2009-03-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pogajanja-v-swatyju.html	Pogajanja v Swatyju	swaty, avtotehna, stavka, plača, osebni, dohodek, pogajanje, branko, bezjak	Pogajanja v Swatyju Direktor Swatyja Bezjak se bo pogovoril s sindikati. Zanikal je, da bi delavci prejemali plače nižje od 500 evrov bruto. Petkova stavka v Swatyju ni bila napovedana, potekala je brez stavkovnega odbora in objavljenih pravil, zlasti pa vodstvu podjetja niso bile sporočene stavkovne zahteve. Zato ta ni potekala v skladu z zakonskimi določbami in določbami branžne kolektivne pogodbe, je danes na sedežu mariborskega podjetja, ki trenutno zaposluje 632 ljudi, povedal direktor tovarne umetnih brusov Branko Bezjak, ki je hkrati izrazil pripravljenost za pogajanja s sindikati. Delavci so nezadovoljni (Foto: POP TV) Bezjak je ob tem povedal, da tako Swaty kot njegova hčerinska družba Swaty Inpo v celoti izpolnjujeta kolektivno pogodbo, zlasti njen tarifni del, kjer znatno presegata normative, v preteklem obdobju pa sta izplačevala tudi del dobička ter višji regres za letni dopust od predvidenega. Večurno prekinitev dela in zadnje dogodke v družbi ocenjujemo kot neodgovorne in nedopustne. V skupini Avtotehna si cilje zastavljamo skupaj in se o njih dogovorimo. Spoštovanje teh načel bomo v najkrajšem možnem času uveljavili tudi v družbi Swaty, saj je to legitimna zahteva lastnika. Generalni direktor Avtotehne Jordan Kocjančič Pogovorili se bodo z delavci Kljub omenjenim dejstvom bo uprava Swatyja po Bezjakovih besedah sodelovala pri pogajanjih, na katerih bodo delavci jasno izrazili svoje zahteve glede dviga plač, česar doslej še niso storili. Ob tem je prvi mož podjetja zanikal, da se v petek, preden so delavci za šest ur spontano prekinili delo, ne bi želel pogovarjati z njimi, vendar sam pooblastila za dvig plač nima, saj so te izpolnjene po kolektivni pogodbi. Kot je povedal, ne drži, da bi delavci prejemali plače nižje od 500 evrov bruto, saj je najnižja plača pri njih trenutno 540 evrov, ki jo prejema le 19 ljudi, med njimi večina takih, ki so večji del časa v bolniškem staležu. Sicer pa je povprečni osebni dogodek pri njih neprimerno višji, je še zagotovil Bezjak, ki verjame, da je z najnižjo plačo težko preživeti, vendar je sam odvisen tudi od lastnikov. Najnižja plača v Swatiju je 540 evrov, zatrjuje Bezjak (Foto: POP TV) Pretiran dvig plač bi se hitro poznal tudi pri poslovanju podjetja, ki trenutno še vedno dobro dela, vendar se nam bo kmalu za 30 odstotkov podražila električna energija, dražijo se tudi surovine. Vsekakor pa se bodo po moje dohodki delavcev nekoliko vendarle dvignili, kar pa je za zdaj še stvar pogajanj, ki se bodo začela v petek ali ponedeljek, je dejal direktor Swatyja, ki bo dogovor z delavci pred realizacijo moral predstaviti še nadzornemu svetu družbe. Sicer pa se je opoldne iztekla prevzemna ponudba in Avtotehna je postala 73,273-odstotna lastnica Swatyja. Avtotehna je za delnico družbe sprva ponudila 54,25 evra, nato pa ponudbo zvišala na 57 evrov za delnico.	STA,M.M.	24ur	2007-11-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oblegana-smucisca.html	Oblegana smučišča	smučanje, smučišče, smučišča, žičnicar, obisk, smučar, sezona	Oblegana smučišča Čeprav smučarske sezone še ni konec, si žičničarji manejo roke. Obiskalo jih je 13 odstotkov več smučarjev od načrtovanega. Smučišča so letos še pred koncem sezone zabeležila za 36 odstotkov več obiska kot v celi lanski sezoni. (Foto: Jani Dolinšek) Do začetka marca je slovenska smučišča obiskalo 1,4 milijona smučarjev, kar je za 13 odstotkov več od načrtovanega in 36 odstotkov več kot v celotni lanski sezoni. Sezona sicer še traja, a pri Združenju slovenskih žičničarjev upajo, da jo bodo končali uspešno. Po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev so slovenski smučarski centri, ki imajo sisteme za izdelavo kompaktnega snega, pričeli z obratovanjem že v novembru, ostali pa zaradi slabih snežnih razmer proti koncu decembra, nekateri celo v začetku januarja. Tako velik obisk na slovenskih smučiščih je po lanski slabi sezoni več kot dobrodošel. Lani je bil obisk za polovico manjši kot leto poprej, zadovoljni so bili le na našem najvišjem smučišču Kaninu.	STA,M.K.	24ur	2008-03-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/carglassz-slovenija-med-top-8-na-svetu.html	Carglass® Slovenija med top 8 na svetu	oglas, oglasno, sporočilo, pr, sporočilo, carglass	Carglass® Slovenija med top 8 na svetu Med 21.in 22. majem 2014 je v večnem mestu Rim potekalo svetovno prvenstvo Best of Belron® 2014, kjer so se serviserji pomerili v štirih različnih disciplinah. Discipline, v katerih so se pomerili: popravilo vetrobranskega stekla, menjava stranskega in zadnjega stekla ter kot kraljeva disciplina menjava vetrobranskega stekla. 15000 serviserjev v skupini Belron® se je na nacioanalnih tekmovanjih potegovalo za vstopnico v rimsko areno, kjer se je soočilo 30 najboljših serviserjev od Avstralije do Združenih držav Amerike. To vstopnico si je priboril Oto Fritz iz mariborske poslovalnice, serviser, ki že 7 let navdušuje stranke širom Slovenije. Nacionalno tekmovanje za titulo Best of Slovenia je potekalo v AMZS-jevem centru varne vožnje na Vranskem. Skupaj s tehničnim vodjo Horvat Dejanom sta 7 mesecev pilila detajle, dvigovala formo in vzdrževala kondicijo. Ves trud je bil poplačan ob razglasitvi rezultatov. Oto Fritz je dosegel uvrstitev med top 8 serviserjev na svetu in poskrbel, da je majhna Slovenija postala vzor velesilam. S tem je dokazal, da Carglass® Slovenija upravičeno že 12 let nudi svoje storitve na najvišjem nivoju. Svojim strankam nudijo brezplačno nadomestno vozilo, internetno naročanje in brezplačno telefonsko številko. Med čakanjem na svojo vozilo lahko surfajo po medmrežju preko brezplačne WiFi povezave, medtem ko v sprejemni pisarni urejajo vse potrebno dokumentacijo zavarovalnic in DARS-a. Podjetju Carglass® je poleg navdušene stranke, pomembna tudi varnost v cestnem prometu. Stanje na cestah botruje k poškodbam stekel. Ste vedeli, da ima poškodovano vetrobransko steklo le še 50% prvotne trdnosti? Vetrobransko steklo zagotavlja do 30% strukturne moči vozila in zračna blazina se ob morebitni sprožitvi zanaša na 100% trdnost. Popravilo vetrobranskega stekla povrne steklu nazaj svojo prvotno trdnost, kar zagotavlja 10 letna garancija na popravilo. Temperaturne razlike, klimatska naprava, mraz, vožnja po slabih cestah,…, vse to so dejavniki, ki povečajo možnosti nastanka razpok iz poškodb na vetrobranskem steklu, zato jih je potrebno sanirati, preden je ogrožena varnost potnikov v vozilu. Oto Fritz je dosegel uvrstitev med top 8 serviserjev na svetu. Carglass® v Sloveniji letno pomaga 15000 strankam tako v svojih 6 poslovalnicah kakor tudi na terenu. S svojimi 9-imi mobilnimi enotami dosežemo svoje stranke tako v urbanih predelih mesta kakor tudi v najbolj oddaljenih kotičkih Slovenije. Svoje jeklene konjičke so nam že zaupali lastnik vozila prihodnosti Tesla, ljubitelj starodobnega Ferrarija 400i, ki je edini primerek v državi. Trije glavni stebri podjetja Carglass® so: kvaliteta, hitrost in zadovoljstvo strank. Kako to prevesti v številke? Merjenje zadovoljstva strank se izvaja tedensko s konceptom Net Promoter Score, ki je bil na lanskoletni ravni 93%, kar je zavidanja vreden rezultat na globalni ravni. Kadarkoli se lahko oglasite v eni izmed naših poslovalnic, kjer se boste lahko prepričali o našem delu, za podjetja pa izvedemo tudi delavnice s fokusom na popravilih na vašem dvorišču. Brez medijev nam ne bi uspelo popularizirati slogana: »Carglass popravi, Carglass zamenja«. Vzajemno sodelovanje in rast z vodilno medijsko hišo Pro Plus se izraža na večletnem sodelovanju, ki ga bomo skupaj gradili še naprej na temeljih tradicionalnih medijev in na krilih medijev prihodnosti, za kar se jim celotna ekipa Carglass® iskreno zahvaljuje. V Rimu je Oto pokazal, da smo lahko Slovenci v svetovnem vrhu ne samo v športu, znanosti ampak tudi na področju stekel na vozilih. Izkušnje, vizija in vsakodnevni nasmehi strank, vodijo Carglass® v prihodnost.	U.Š.	24ur	2014-05-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cena-bencina-visja-cena-dizla-in-kurilnega-olja-nizja.html	Za bencin več, za dizel pa manj	petrol, cena, bencina, dizelsko, gorivo, kurilno, olje, bencin	Za bencin več, za dizel pa manj Cene naftnih derivatov se spet spreminjajo. Bencin se za malenkost draži, medtem ko se dizelsko gorivo in kurilno olje cenita. (Foto: Dare Čekeliš) S Petrola so sporočili, da se bodo opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Za liter 95-oktanskega bencina bo treba po novem odšteti 1,412 evra, kar je 0,006 evra več kot zdaj. Liter 100-oktanskega bencina pa se bo podražil za 0,005 evra in bo stal 1,428 evra. Medtem se bo cena dizelskega goriva nekoliko znižala. Liter takšnega goriva bo stal 1,302 evra, kar je 0,022 evra manj kot zdaj. Tudi kurilno olje bo cenejše, in sicer bo stalo 0,99 evra na liter, torej 0,021 evra manj kot zdaj. Kot je v oddaji 24UR OB ENIH dejal Marko Bombač iz NLB Skladov, tudi v prihodnje težko pričakujemo neko bistveno znižanje trošarin, saj so te zelo pomemben vir proračunskih prihodkov v Sloveniji. Še posebej če vladi ne bo uspelo sprejeti varčevalnih ukrepov in ukrepov za povečevanje gospodarske rasti, ki bi lahko tudi znižali proračunski primanjkljaj. Je pa rast trošarin in s tem tudi rast cen goriv omejena, saj bi potem lahko postal aktualen bencinski turizem, je dodal Bombač. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	N.D.	24ur	2012-02-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/padanje-dohodka-a-krepitev-varcevanja.html	Padanje dohodka, a krepitev varčevanja	varčevanje, kriza, bdp, dohodek, gospodinjstvo, izvoz	Padanje dohodka, a krepitev varčevanja Čeprav se je dohodek gospodinjstev znižal, pa se je bruto varčevanje okrepilo. Slovenija pa še naprej beleži visok presežek v transakcijah s tujino, kar trenutno predstavlja eno redkih svetlih točk slovenskega gospodarstva. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v tretjem četrtletju za 1,1 odstotka nižji kot pred letom dni, kar je sedmo zaporedno četrtletje z nazadovanjem. Medletni padec je bil vseeno manjši kot v drugem četrtletju, ko je znašal 2,7 odstotka. Kljub padanju dohodka pa se je stopnja varčevanja okrepila. Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je v tretjem četrtletju znašal nekaj manj kot 5742 evrov, potem ko je bil v drugem trimesečju pri 5811 evrih in pred letom dni pri 5807 evrih. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili v tretjem četrtletju za dva odstotka manjši kot pred letom dni, potem ko je bil padec v drugem trimesečju 1,4-odstoten. (Foto: Thinkstock) Padec dohodka, krepitev varčevanja Bruto varčevanje gospodinjstev se je kljub padanju razpoložljivega dohodka v medletni primerjavi okrepilo. V tretjem četrtletju so gospodinjstva bruto privarčevala skoraj 713 evrov, kar je sicer nekaj več kot 50 evrov manj kot v drugem trimesečju, a 50 evrov več kot v enakem obdobju lani. To se je odrazilo tudi v stopnji bruto varčevanja. Ta je v tretjem četrtletju znašala 12,4 odstotka in bila tako za odstotno točko višja kot v enakem obdobju lani. Presežek gospodinjstev, torej razlika med neto posojanjem in neto izposojanjem, se je v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal, in sicer za skoraj 130 milijonov evrov na 465,1 milijona evrov. Če so gospodinjstva običajno neto posojilodajalec, pa to ne velja za podjetja. Ta se običajno za izvedbo investicij zadolžujejo in so običajno tipičen primer neto posojilojemalcev. (Foto: Thinkstock) Presežek v transakcijah s tujino Vendar pa se je zadolževanje podjetij z začetkom finančne krize najprej precej zmanjšalo, nato pa so ob razdolževanju in pomanjkanju investicij predlani prvič, odkar so na voljo podatki, dosegla presežek. Po prvih ocenah se ta trend nadaljuje tudi letos, saj so v tretjem četrtletju podjetja že drugič zapored dosegla presežek. Znašal je nekaj manj kot 253 milijonov evrov, potem ko je bil v drugem trimesečju pri 179 milijonih evrov. Stopnja investiranja podjetij, ki odraža razmerje med bruto investicijami v osnovna sredstva in bruto dodano vrednostjo, je v tretjem četrtletju upadla in bila z 18 odstotki glede na enako obdobje lani nižja za 0,4 odstotne točke. Slovenija še naprej beleži visok presežek v transakcijah s tujino, kar trenutno predstavlja eno redkih svetlih točk slovenskega gospodarstva. Presežek je v tretjem četrtletju znašal 640,9 milijona evrov oz. sedem odstotkov bruto domačega proizvoda, in je bil spet predvsem posledica pozitivnega salda na zunanjem računu blaga in storitev. Vrednost izvoza blaga in storitev je bila v primerjavi s tretjim četrtletjem 2012 višja za štiri odstotke, vrednost uvoza pa za 0,3 odstotka.	STA	24ur	2013-12-30 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-dobili-novembrske-place.html	Delavci dobili novembrske plače	družba, radeče, papir, sindikat, plača, delavec, delo, proizvodnja, prisilna, poravnava	Delavci dobili novembrske plače Zaposlenim v družbi Radeče papir, ki je v prisilni poravnavi, so le nakazali novembrske plače, znova pa so zagnali tudi proizvodnjo. Družba sicer veliko pričakuje od posla v Indoneziji, za katerega se poteguje. Družba je od decembra lani v prisilni poravnavi. (Foto: Kanal A) V družbi Radeče papir so znova zagnali proizvodnjo. Stroj pet, na katerem izdelujejo banknotni papir za tiskanje bankovcev in drugih vrednostnih papirjev, so zagnali že v torek zvečer, medtem ko naj bi stroj štiri, na katerem izdelujejo bele, grafične in specialne papirje in ki stoji od konca septembra, ponovno pognali predvidoma naslednji teden. 250 zaposlenim so v sredo tudi nakazali novembrske plače, ali bodo pravočasno nakazane decembrske, predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek ni znal povedati. Veliko družba pričakuje od posla v Indoneziji, za katerega se poteguje. Predvidoma prihodnji torek odhaja v Indonezijo tudi uprava, takrat bo tudi znano, kako uspešni so bili na tamkajšnjem javnem razpisu. Vzdušje zaposlenih po nakazilu plače je bolj optimistično. Večji problem je, ker so ljudje že iskali službe drugje. Če enkrat izgubimo kader, je težko kar koli še delati, kajti takšnih kadrov, ki bi delali v papirništvu, ni. To so strokovna znanja in dolgoletne delovne izkušnje na teh strojih, zato je tako pomembno, da obdržimo delovna mesta, je poudaril Klanšek in opozoril, da potrebuje nekdo, ki pride na novo, celo leto ali več, da se nauči dela na teh strojih. Iz načrta finančnega prestrukturiranja je razvidno, da je morala družba zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ustaviti proizvodnjo na obeh omenjenih strojih. Konec lanskega septembra je imela radeška papirnica za 16,6 milijona dolgoročnih finančnih obveznosti, 12,8 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti in dobrih 14 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Ni.J.	24ur	2012-01-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prodali-murine-avtomobile.html	Prodali Murine avtomobile	mura, odprodaja, premoženja	Prodali Murine avtomobile Začele so se dražbe premoženja nekdanje Mure. Kupci so se najprej potegovali za štiri avtomobile in šest tovornih vozil, skupaj ocenjenih na 20.100 evrov. A to je šele začetek. Z dražbo avtomobilov, ocenjenih na 20.100 evrov, se je začela prodaja premoženja nekdanje Mure. Dražbe trgovskih, skladiščnih in pisarniških prostorov ter stanovanj bodo 8. in 12. julija, glavnina premoženja pa bo naprodaj avgusta. Kot je povedal stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević, so prodali polovico ponujenih vozil od štirih avtomobilov in šestih tovornih vozil, iztržili pa 50 odstotkov več, kor je likvidacijska vrednost, tako da je z začetkom zadovoljen. Premoženje stare Mure odprodajajo, v eni njenih naslednic pa so predstavili novo kolekcijo. (Foto: POP TV) Na štirih dražbah 8. julija bodo naprodaj trgovski, skladiščni in pisarniški prostori v Ljubljani. Pisarniške prostore v Svetovnem trgovskem centru bodo prodajali z opremo, izklicna cena je 1,22 milijona evrov, za trgovske lokale v tamkajšnjem centru pa 712.000 evrov. Hkrati bodo prodajali prostore na Ajdovščini v Ljubljani, izklicna cena je 812.000 evrov, ter skladišče z izklicno ceno 128.000 evrov. 12. julija bodo naprodaj po dve stanovanji v Murski Soboti in Ljutomeru z izklicno ceno je med 35.000 in 61.000 evrov. Đorđević je ob tem povedal, da so kreatorji Mure EHL izdali novo kolekcijo jesen-zima, ki je plod dela soboških kreatorjev. Čeprav je nekoliko čudno, da po eni strani prodajamo Murino premoženje, po drugi pa ustvarjamo nove obleke z Murino znamko, pa ob tem upamo, da bo zadeva, če bo vse po sreči, v drugačni obliki živela še naprej, je še dodal Đorđević.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2010-06-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/secop-bo-zapustilo-jedro-delavcev.html	Do konca junija 221 delavcev na cesti	secop, aurelius, črnomelj, bela, krajina, odpuščanje, bahor, sindikat, uprava	Do konca junija 221 delavcev na cesti Uprava Secopa je sporočila, da bo do konca leta 2012 brez zaposlitve ostalo 650 delavcev. Po besedah sindikalista bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po predlogu uprave, ki so ga predstavniki Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI), ki zastopajo delavce črnomaljskega Secopa, prejeli v ponedeljek popoldne, naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustil 650 delavcev. Povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo. (Foto: Rudi Vlašič) Kot je na današnji novinarski konferenci SKEI v Črnomlju povedal predsednik črnomaljske podružnice SKEI Zdravko Bahor, predlagani načrt predvideva do konca junija odpustitev 221 delavcev, do konca decembra še 76 in nato v prihodnjem letu do konca marca 155 delavcev, zatem do konca junija 148 in do konca prihodnjega leta še zadnjih 50 delavcev. Bahor: Odšlo bo jedro delavcev Med zaposlenimi v Secopu je kar četrtina zakonskih parov. (Foto: Rudi Vlašič) Predlog predstavlja za sindikat le izhodišče za pogajanja, je poudaril in nadaljeval, da se bodo pogajanja z upravo Secopa in lastniki iz nemškega finančnega holdinga Aurelius začela v ponedeljek. Glede na napovedano število odpuščenih delavcev, pa je dodal, da bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po selitvi Secopove proizvodnje v slovaške Zlate Moravice bodo po njegovih predvidevanjih brez strateškega partnerja, ki naj bi ga našli uprava in vlada, ogrožena še preostala delovna mesta, kar po njegovi oceni znaša skoraj tisoč nezaposlenih ljudi. Glede na podatek, da je med zaposlenimi v Secopu kar četrtina zakonskih parov in da bodo z njegovim prenehanjem prizadeti številni dobavitelji, pa je treba število prizadetih v regiji pomnožiti s štiri, je opozoril. Če bodo plače zamujale, bodo stavkali Glede ključa, po katerem naj bi teklo odpuščanje, je pojasnil, da kriterije določa kolektivna pogodba, glede izplačila plač v času odpuščanja – povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo – pa je izpostavil, da sindikat zahteva njihovo izplačilo v ustaljenih rokih. Če bodo te zamujale za le en dan, pa je napovedal takojšnjo stavko. Uprava Secopa bo do konca 2012 odpustila 650 od 963 delavcev. (Foto: Rudi Vlašič) Današnje novinarske konference se je udeležila tudi predsednica SKEI Slovenija Lidija Jerkič, ki je opozorila na izplačilo delavskih odpravnin. Po njenih besedah bo SKEI zahteval odpustitev slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oz. z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju svojega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem, je še povedala Jerkičeva. Poslanka SD in metliška županja Renata Brunskole pa je na predsednika vlade Pahorja naslovila prošnjo za sklic razširjene seje razvojnega sveta Bele krajine in Kočevske, na kateri naj bi obravnavali gospodarske razmere na omenjenem območju in interventne ukrepe ter minuli teden na seji vlade potrjene razpise v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju med letoma 2011 in 2016.	STA,Natalija Švab	24ur	2011-04-12 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zlata-kepa-se-vali-financna-kriza-zopet-grozi.html	Zlata kepa se vali, finančna kriza zopet grozi?	zlato, doma, kapitalskii, trgi, nakup, zlata, plemenita, kovina, krizni, časi, Slovenija, kovnice, kovance, palice, zaloge, zlata, povpraševanje, fizičen, nakup, zlata, neobdavčen, kapitalski, dobiček, skladiščenje, investicija, moro, elementum, zlatarna	Zlata kepa se vali, finančna kriza zopet grozi? Sijoča rumena kovina se zopet izkazuje za zlato jamo, saj spet naskakuje magično mejo, 1.000 dolarjev za unčo. Se obeta še močnejši val krize? Gibanje cen zlata v zadnjih sedmih letih Rast cene zlata se v zadnjem času vse bolj povezuje z vse glasnejšimi špekulacijami o tako imenovanem drugem valu, ki naj bi ga svetovnemu gospodarstvu zadala finančna kriza. Tako je strah pred nepredvidljivim razpletom očitno glavno gonilo rasti cene zlata, kar med drugim pojasni dejstvo, da se, medtem ko se cena zlata povečuje, cene drugih inflacijskih dobrin, kot je to na primer nafta, vztrajno znižujejo. Iz tega lahko sklepamo, da zlato pri zavarovanju pred inflacijo ne igra več take vloge, kot je bilo to zanj značilno v preteklosti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti, nas res čakajo še težji časi?	Uroš Bric	24ur	2009-09-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/prodali-bodo-se-vec-slovenskih-podjetij.html	Prodali bodo še več slovenskih podjetij	helios, vlada, privatizacija, prodaja, ring, international	Prodali bodo še več slovenskih podjetij Vlada je po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja vesela prodaje Heliosa. Napovedal je, da bo privatizacija tekla naprej. Katera podjetja so naslednja na vrsti za prodajo, ni razkril, povedal pa je, da jih je v postopku pet oziroma šest. Vlada je zadovoljna, da so se stvari premaknile naprej in da ima prve rezultate, se je na prodajo državnega deleža v domžalskem proizvajalcu barv in lakov Helios avstrijskemu holdingu Ring International odzval finančni minister Uroš Čufer. Helios je eno od 15 podjetij, ki jih je vlada letos uvrstila na seznam podjetij, predvidenih za privatizacijo, je spomnil. Hkrati je minister napovedal, da bo privatizacija tekla naprej. Katera podjetja so naslednja na vrsti za prodajo, ni razkril, povedal je, da jih je v postopku pet oziroma šest. Helios (Foto: Ring International Holding AG) Včeraj je bila podpisana pogodba o prodaji 73,12 odstotka delnic domžalskega Heliosa. Delež prodaja konzorcij prodajalcev, v katerem so se združile Odškodninska družba (Sod), Modra zavarovalnica, Nova Ljubljanska banka (NLB), Abanka Vipa, Triglav skladi, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond. Holding Ring International s sedežem na Dunaju, ki deluje na področju pisarniških izdelkov in industrijskih premazov, bo za vsako delnico Heliosa odštel 520 evrov. Po izpolnitvi vseh pogojev, vključno z odločbo o skladnosti s pravili varstva konkurence, bodo objavili ponudbo za prevzem še preostalih 26,88 odstotka delnic domžalske družbe. Dogovorjena cena za delnico pomeni, da je celoten Helios vreden več kot 250 milijonov evrov. 145 milijonov evrov odpade na vrednost podjetja v smislu lastniškega kapitala, vračunan je še dolg podjetja ob koncu letošnjega prvega polletja.	STA,Špela Zupan	24ur	2013-10-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gzs-inflacija-problem-stevilka-ena.html	GZS: Inflacija - problem številka ena	gospodarske, zbornica, slovenije, inflacija, hribar, milič, kovač	GZS: Inflacija - problem številka ena Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je opozoril, da se inflacija ne bo umirila sama od sebe. Upravni odbor GZS je ob koncu razprave vlado pozval, naj takoj uporabi vsa razpoložljiva orodja in ukrepe, ki niso odvisni od zunanjih dejavnikov. Hkrati je treba v gospodarstvu in v politiki vzpostaviti institucionalno gibanje proti inflaciji, kot ga poznajo v uspešnih gospodarstvih, kar pomeni takojšnje in pretehtano odzivanje na povečano inflacijo, so menili. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je danes soglašal, da ni mogoče le čakati, da se bo inflacija umirila sama od sebe. Scenarij, da se nič ne ukrepa, ker naj bi se inflacija sama umirila, je nesprejemljiv, saj bi se inflacijski problemi tako le še poglabljali. Glede ukrepov dohodkovne politike je treba doseči soglasje med vlado, sindikati, skupinami civilne družbe in stroko, so sklenili. Upravni odbor je tako vse akterje na tem področju pozval k takojšnjemu sestanku. Inflacija je postala problem številka ena v Sloveniji v naslednjem gospodarskem letu, je opozoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Doslej smo sicer imeli pozitivno rast plač, vendar je bila ta rast počasnejša od rasti produktivnosti. Plače s tem niso delovale inflacijsko, je ugotovil. Inflacija je postala problem številka ena v Sloveniji v naslednjem gospodarskem letu, je opozoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič (Foto: POP TV) Problem določitve višine plač je po mnenju Hribar Miliča problem treh partnerjev - vlade, delodajalcev in zaposlenih - in ne le dveh strani, kot se dogaja zdaj, ko se o sklenitvi nove kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leti 2008 in 2009 pogajajo le predstavniki zaposlenih in delodajalcev. To ni le dvostranski problem, zato pozivamo vlado, da se socialni partnerji sestanemo in pogovorimo o problematiki, je dejal. Obdobje, ko je inflacijski pritisk najmočnejši Po njegovem mnenju smo prišli v obdobje, ko je inflacijski pritisk najmočnejši. Socialni sporazum je le še črka na papirju, je ugotovil. Skrajni čas je, da sedemo za mizo in najdemo kompromisne rešitve za naslednje leto, sicer bo zaznamovano z demonstracijami in stavkami, je opozoril Hribar Milič. Edini možni scenarij v boju proti inflaciji je, da vsi subjekti v državi najdejo politično-socialni konsenz, je na seji upravnega odbora GZS menil ekonomist Bogomir Kovač. Pri tem je naštel vlado, centralno banko, delodajalce, sindikate, civilno družbo, stroko. Indeksacija je najnevarnejši vzvod inflacije, pa je odgovoril na vprašanje, kaj svetuje predstavnikom delodajalcev, ki se pogajajo o novi kolektivni pogodbi. V Sloveniji po njegovi oceni prevladuje scenarij, po katerem se nič ne ukrepa. Slišati je le napovedi, da se bodo cene umirile spomladi prihodnje leto, je dejal. Vendar v tem primeru obstaja velika verjetnost, da se bodo inflacijski trendi v prihodnosti le še poglabljali. Medtem ko se je problem plač v Sloveniji vedno reševal za pogajalsko mizo, pa današnje zahteve sindikatov niso več rešljive na tak način, je menil Hribar Milič. Ni mogoče več računati, da bi ta problem rešili brez večjega konflikta, je opozoril.	STA	24ur	2007-12-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prestrasena-generacija-mladih-delavcev.html	Prestrašena generacija mladih delavcev	zaposlovanje, zaposlenost, mladi, brezposelnost	Prestrašena generacija mladih delavcev Nad mladimi visi grožnja visoke stopnje brezposelnosti, višja stopnja neaktivnosti in vse večji obseg prekernih del, opozarja ILO. Prestrašenost mladih delavcev je intenzivnejša od izbruha gospodarske in finančne krize leta 2008. Prestrašenost mladih delavcev je mogoče intenzivneje zaznati od izbruha gospodarske in finančne krize leta 2008. (Foto: Reuters) Mednarodna organizacija dela (ILO) je v ta teden objavljenem poročilu Trendi zaposlovanja mladih v svetu opozorila na prestrašeno generacijo mladih delavcev, nad katerimi v razvitih državah visi grožnja visoke stopnje brezposelnosti, višja stopnja neaktivnosti in vse večji obseg prekernih del, v državah v razvoju pa vztrajna revščina. ILO v omenjenem poročilu ugotavlja, da se prestrašenost mladih delavcev, ki jo je mogoče intenzivneje zaznati od izbruha gospodarske in finančne krize leta 2008, po svetu kaže tudi v protestih in nemirih. Organizacija je s tem namignila na arabsko pomlad. Kot je navedla, je bil v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike v zadnjih 20 letih kljub napredku na področju izobraževanja brezposeln vsak četrti mlad prebivalec. Zaskrbljujoč trend na Irskem Glede na poročilo je absolutno število mladih brezposelnih vrh doseglo leta 2009 (75,8 milijona). Lani se je število mladih brez dela zmanjšalo na 75,1 milijona oz. na 12,7 odstotka, letos pa naj bi upadlo na 74,6 milijona, na 12,6 odstotka. Pri zmanjševanju števila brezposelnih je ILO opozoril, da ga ne gre toliko pripisati zaposlovanju kot predvsem umiku mladih s trga delovne sile. ILO je med razvitimi državami izpostavil zaskrbljujoče trende na Irskem, kjer se je stopnja brezposelnih mladih z devet odstotkov leta 2007 zvišala na 27,5 odstotka leta 2010. Med državami v razvoju pa se je organizacija posebej dotaknila držav v južni Aziji in Podsaharski Afriki. Tu je stopnja brezposelnosti mladih sicer manjša, vendar pa mladi dejansko nimajo drugih možnosti kot delati. Čeprav delajo, pa so zelo revni, so dodali v organizaciji.	STA,V.L.	24ur	2011-10-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sporne-poteze-resitelja-slovenskih-zeleznic.html	Sporne poteze rešitelja Slovenskih železnic	slovenske, železnice, pahor, mehdorn, evropska, komisija	Sporne poteze rešitelja Slovenskih železnic Evropska komisija bo tožila Nemčijo, saj je dovolila, da Deutsche Bahn, ki ga je vodil Hartmud Mehdorn, svetovalec Pahorja in rešitelj Slovenskih železnic, ni upošteval zakonov EU in konkurence. Slovenske železnice, ki se utapljajo v dolgovih, rešuje Hartmud Mehdorn, ki je vodil podjetje Deutsche Bahn. Slovenska vlada je v četrtek poudarila, da razmišlja o ustanovitvi holdinga Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Sindikati temu ostro nasprotujejo in menijo, da ta poteza ne bo obrodila sadov. (Foto: Blaž Garbajs) Opozorili so, da smo se sedaj zopet znašli v položaju, ko vlada kot edini možni izhod iz krize ponuja ustanovitev holdinga. Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze , ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus,” so dejali v četrtek. Tožba zoper nemško vlado Evropska komisja pa je sporočila, da bo zoper nemško vlado zaradi nespoštovanja zakonov, saj ni omogočila odprtja transportnega prometa tudi konkurentom podjetja Deutsche Bahn, vložila tožbo, poroča Deutsche Welle. Slovenski predsednik vlade Borut Pahor pa je za reševanje Slovenskih železnic izbral prav nekdanjega vodjo podjetja Mehdorna. Evropska komisija poudarja, da železniški operater DB Netz ni dovolj neodvisen od državnega podjetja Deutsche Bahn, ki opravlja potniški promet in prevoz blaga. Spor se je že preselil na Sodišče Evropske unije v Luxembourgu. Tiskovni predstavnik Deutsche Bahn Reinhard Boeckh je komentiral odločitev komisije. Pozicija nemške vlade in Deutsche Bahna ostaja enako, vlada je na njihovi strani, še poudarja Boeckh. “V Nemčiji imamo železniški trg, na katerem je več konkurenčnosti kot na drugih trgih. V tem sektorju je 320 podjetij. Tega ne boste našli v nobeni izmed drugih držav Evrope,” je še dejal. Tožba je resna grožnja podjetju Deutsche Bahn, saj je predsednik uprave družbe Rüdiger Grube večkrat dejal, da železniški trg v Evropski uniji ni ustrezno liberaliziran. Francijo je še obtožil, da krši pravila konkurenčnosti na trgu. Dodaja, da nemške železnice poslujejo pravično, saj lahko katerokoli tuje podjetje deluje v Nemčiji, za Francijo pa to ne velja, poroča Deutsche Welle. V Evropski komisiji še menijo, da na podlagi evropske zakonodaje člani upravnega odbora Deutsche Bahn istočasno ne bi smeli biti tudi v odboru DB Netz, ki skrbi za železniško infrastrukturo. Hartmut je tujec Hartmut Mehdorn je tujec, ki ima lasten interes, in ni noben dobrotnik. Tako nas opozarjajo tudi naši nemški kolegi. To ni poskus sanacije, pač pa dokončnega sovražnega prevzema. Rešitev za bolnega človeka ni milostni strel, pač pa ga je potrebno zdraviti, je prepričan generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Prometni minister Patrick Vlačič prav tako zelo jasno podpira oblikovanje logističnega holdinga, torej povezovanje Slovenskih železnic, Intereurope in Luke Koper. Bo pa v primeru odločitve za oblikovanje holdinga ali kakšnega drugega načina modernizacije Slovenskih železnic poskrbela, da bo zavarovan nacionalni interes. Modernizacija Slovenskih železnic bi sicer po dosedanjih izračunih državo ali investitorje stala med osem in 10 milijard evrov. “Toda, naj ne bo strahov – Slovenija bo v primeru odločitve za logistični holding ali kak drug način modernizacije železnic poskrbela, da bo zavarovan naš nacionalni interes, je zatrdil Pahor. Dodal je, da se ne želi zaleteti v nobeno odločitev, ker je preprosto predraga.	D.Š.	24ur	2010-07-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novakova-obljublja-hitro-pripravo-sanacijskega-programa-primorja.html	Novakova obljublja hitro pripravo sanacijskega programa Primorja	primorje, uprava, odbor, novak, sanacija, zaposleni, plača, podjetje	Novakova obljublja hitro pripravo sanacijskega programa Primorja Upravni odbor Primorja je za predsednico imenoval Marjano Novak. Novakova je po seji dejala, da bo pripravila sanacijski program podjetja v roku enega meseca. Zaposleni naj bi prvi del septembrskih plač dobili v ponedeljek. (Foto: Dare Čekeliš) Upravni odbor gradbenega podjetja Primorje je danes za svojo predsednico imenoval Marjano Novak. Ta je na novinarski konferenci po seji upravnega odbora napovedala pripravo sanacijskega programa v roku enega meseca. Ob tem je poudarila, da časa ni veliko in bo zato treba hitro zavihati rokave. Poleg preostalih dveh članov upravnega odbora, Gordane Višinski in Jožeta Breclja, ji bo pri pripravi sanacijskega programa pomagalo nekaj izkušenih strokovnjakov, ki naj bi se v Primorju zaposlili v prihodnjih dneh. Novakova je že napovedala, da bo dosedanji izvršni direktor Primorja Robert Brajdih prevzel vodenje marketinga, novi finančni direktor družbe pa bo Marjan Babič. Za nadzor nad delom in poslovanjem hčerinskih družb bo v prihodnje skrbel Janez Klančar. Vodstvo družbe bi Novakova želela okrepiti še z odgovornim za področje tržnih gradenj, vendar imena za zasedbo tega mesta še ni razkrila. Novakova se je srečala tudi s koordinacijo sindikatov v Primorju in jim predstavila svoje poglede na delo v prihodnje. Povedala je, da bo zagotovo nekaj presežnih delavcev, ki bodo morali v prihodnje zapustiti podjetje, njihovega točnega števila pa do priprave sanacijskega programa ni mogla razkriti. Upravni odbor je sindikalistom tudi obljubil, da bo prvi del septembrske plače delavcem nakazan v ponedeljek.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-10-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/izboljsana-napoved-za-slovensko-gospodarsko-rast.html	Izboljšana napoved za slovensko gospodarsko rast	gospodarska, rast, ebrd, napoved	Izboljšana napoved za slovensko gospodarsko rast EBRD Sloveniji za letos napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi se BDP okrepil za odstotek. Gre za boljšo napoved od majske, a je še vedno precej manj optimistična od trenutnih gospodarskih kazalcev v Sloveniji. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je letošnjo napoved za Slovenijo v danes objavljenem poročilu izboljšala zaradi gospodarske rasti v prvem in drugem četrtletju, ki je bila boljša od pričakovanj, in robustnega izvoza. Sloveniji za letos napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi se bruto domači proizvod (BDP) okrepil za odstotek. A v EBRD opozarjajo, da poteka prestrukturiranje podjetij, ki je ključno za dolgoročno rast, počasneje od pričakovanj, pri čemer upajo, da se bo ta proces pospešil z oblikovanjem nove vlade. Spomnili so tudi, da se kreditiranje slovenskega gospodarstva precej krči. EBRD je napoved za Slovenijo za letošnje leto postopno izboljševala. Maja ji je za letos napovedala ničelno rast BDP, še januarja pa je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Londonu pričakovala dvoodstotno krčenje obsega gospodarske aktivnosti. Napoved za prihodnje leto glede na maj ostaja nespremenjena, pri enem odstotku. Čeprav je EBRD napoved za Slovenijo izboljšala, je še vedno precej manj optimistična od trenutnih gospodarskih kazalcev. Slovenski BDP se je namreč v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi s prvim četrtletjem zvišal za en odstotek, glede na drugo trimesečje lani pa za 2,8 odstotka. Skupaj se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. (Foto: Thinkstock) Mednarodni denarni sklad in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj Sloveniji za letos napovedujeta 0,3-odstotno gospodarsko rast, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj govori o 0,5-odstotni krepitvi BDP, Banka Slovenije pričakuje 0,6-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti, Evropska komisija pa napoveduje celo 0,8-odstoten dvig BDP. Tudi te institucije naj bi v prihodnjih tednih predstavile nove napovedi. Predsednik EBRD Suma Chakrabarti je ob robu Strateškega foruma Bled sicer dejal, da je zadovoljen, da so se razmere v Sloveniji izboljšale in da so se v letošnji gospodarski napovedi za Slovenijo zmotili. A hkrati je opozoril, da mora biti Slovenija bolj odprta za tuje investicije kot v preteklosti. V tej luči je zagotovil, da je EBRD v prihodnjih letih pripravljena investirati v Sloveniji, vendar mora nova vlada, ki bo zaprisegla danes, nadaljevati z reformami in ekonomsko politiko prejšnje vlade. Podrobnosti o možnih investicijah v Sloveniji ni razkril, je pa nakazal, da bi lahko EBRD, ki je letos znova odprla pisarno v Sloveniji, sodelovala pri privatizaciji v bančnem sektorju in prestrukturiranju nekaterih prezadolženih podjetij.	STA	24ur	2014-09-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/veliko-priznanje-za-dosedanje-delo.html	,Veliko priznanje za dosedanje delo,	združenje, delodajalcev, oecd, član, odbor, letna, skupščina	Veliko priznanje za dosedanje delo Združenje delodajalcev Slovenije je postalo polnopravni član posvetovalnega odbora delodajalcev pri OECD, kar naj bi jim omogočalo vpliv, uporabo analiz in priporočil s številnih področij. Združenje delodajalcev Slovenije je na letni skupščini posvetovalnega odbora delodajalcev pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot edini predstavnik delodajalcev iz Slovenije postalo polnopravni član tega odbora, so sporočili iz združenja. Meh zagotavlja, da bo polnopravno članstvo delodajalcem v Sloveniji omogočalo vpliv, uporabo analiz in priporočil s številnih področij. (Foto: POP TV) Odbor je bil ustanovljen leta 1962 in v okviru OECD zastopa interese gospodarstva. V njem so zastopane delodajalske organizacije iz držav članic OECD, namen pa je predvsem vplivati na politiko organizacije in informirati člane po posameznih državah o spremembah v smernicah OECD. Sprejem Združenja delodajalcev Slovenije, ki je zadnji dve leti sodelovalo v odboru kot opazovalec, je po besedah predsednika združenja, prvega moža Holdinga Slovenske elektrarne Boruta Meha veliko priznanje za dosedanje strokovno delo združenja na področju zastopanja interesov delodajalskih organizacij v Sloveniji. Kot zagotavlja Meh, bo polnopravno članstvo delodajalcem v Sloveniji omogočalo vpliv, uporabo analiz in priporočil s številnih področij, kot so okolje, trgovina, podjetništvo in socialni dialog, ki jih odbor pripravlja v okviru OECD. Pot v elitni klub ... Premier Borut Pahor je v četrtek v Parizu sicer prejel uradno povabilo OECD, na kar je država čakala od leta 1996, ko je zaprosila za članstvo. Povabilo na pogajanja za članstvo je dobila šele leta 2007. Po slovesnem povabilu naj bi Slovenija nato 1. junija v Ljubljani podpisala sporazum o pristopu, ki ga bo moral ratificirati še državni zbor. Sledila bo resolucija OECD o sprejemu, nato pa bo Slovenija ratifikacijsko listino deponirala pri francoski vladi, s čimer bo postopek pristopa sklenjen.	STA	24ur	2010-05-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ljudje-v-paniki-prodajajo-vse.html	Po črnem ponedeljku še črni torek	kriza, borza, lehman, brothers, nafta, delnice, cena	Po črnem ponedeljku še črni torek Bančna kriza v ZDA je povzročila drastične padce tečajev vrednostnih papirjev ne samo na ameriških ampak tudi na evropskih in azijskih borzah. (Foto: Reuters) Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se tudi danes, že dvanajsti dan zapored, znižali in sledili padcem na svetovnih borzah. Indeks SBI 20 je izgubil še poldrugi odstotek. Najbolj so se pocenile delnice Pivovarne Laško (5,46 odstotka) in NKBM (4,93 odstotka), med redkimi v zelenem so bile delnice Petrola (0,69 odstotka). Osrednji borzni indeks SBI 20 je že v prvi uri trgovanja izgubil krepak odstotek ter se oblikoval pod 6500 točkami, torej na ravni s konca leta 2006. Potem ko se je že v ponedeljek znižal za 3,77 odstotka, se je delniški indeks SBI 20 danes do okoli 10.30 znižal še za 1,40 odstotka na 6461 točk. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa je po ponedeljkovem padcu za 4,41 odstotka doslej izgubil še dodatnih 1,11 odstotka in se trenutno giblje pri 1445,50 točke. Novo posredovanje ECB in Bank of England (Foto: Reuters) Evropske borze so tudi današnje trgovanje začele v rdečih številkah. Zaskrbljeni vlagatelji so sledili dogajanju na Wall Streetu in azijskih borzah in prodajali delnice. Izgube na evropskih borzah so sicer danes manjše kot v ponedeljek, ko sta borzi v Londonu in Parizu trgovanje končali s približno štiriodstotnim padcem. Evropska centralna banka (ECB) je poslovnim bankam v območju evra danes zagotovila nova likvidnostna sredstva. Ta znašajo 70 milijard evrov, skupaj z v ponedeljek zagotovljenimi sredstvi znaša finančna injekcija ECB 100 milijarde evrov. S finančno injekcijo, tokrat vredno 25 milijard evrov, je vnovič posredovala tudi angleška centralna banka. Kratkoročna likvidnostna sredstva ECB so se v primerjavi s tistimi, ki jih je banka zagotovila v ponedeljek, več kot podvojila. V ponedeljek je namreč ECB poslovnim bankam v območju evra zagotovila 30 milijard evrov sredstev. V območju evra je za posojilo zaprosilo 56 bank. Skupna višina njihovih posojil je narasla na več kot 102 milijardi evrov, so v sporočilu za javnost zapisali v ECB. Angleška centralna banka (Bank of England) pa je na trge danes posegla s finančno injekcijo v višini 20 milijard funtov (25 milijard evrov). Banke bodo do omenjenih sredstev prišle v roku dveh dni. Kriza na azijskih borzah Bančna kriza v ZDA je danes povzročila dramatične padce tečajev vrednostnih papirjev na Japonskem ter ostalih borzah v Aziji in Pacifiku. Potem ko so centralne banke v Evropi ukrepale že v ponedeljek, je danes tudi japonska centralna banka poskusila umiriti finančne trge. Bankam je ponudila 2,5 bilijona jenov (17 milijard evrov). Guverner japonske centralne banke Masaki Širakava je pojasnil, da si bo centralna banka še naprej prizadevala, da bi stabilizirala trge. Danes bo bankam v območju evra nova likvidnostna sredstva zagotovila tudi Evropska centralna banka, ki je že v ponedeljek na trgu ponudila 30 milijonov evrov. Indeksi navzdol Na borzi v Tokiu se je osrednji indeks Nikkei danes že takoj ob začetku trgovanja znižal pod psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Med trgovanjem je za nekaj časa izgubil celo več kot pet odstotkov, trgovanje pa končal pri 11.609,72 točke, kar je 4,95 odstotka manj kot v petek. Poleg indeksa Nikkei so se danes krepko znižali tudi indeksi na borzah v Avstraliji, Južni Koreji, Singapuru in Hongkongu. Kaj se bo zgodilo z obrestnimi merami? Tokio (Foto: Reuters) Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) danes ni spremenila ključne obrestne mere, ki tako ostaja pri dveh odstotkih. Kljub številnim pričakovanjem se Fed ni odločil za znižanje obrestne mere, v izjavi po seji odbora za odprti trg pa so med drugim poudarili, da so se razmere na finančnem trgu močno zaostrile . Črni ponedeljek Za finančnimi trgi v ZDA je črni ponedeljek . Industrijski indeks Dow Jones je utrpel najhujši padec po vnovičnem začetku trgovanja po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Zaradi slabih novic o nesolventnosti investicijske banke Lehman Brothers ter prevzemu banke Merrill Lynch se je indeks Dow Jones v ponedeljek znižal za 4,42 odstotka na 10.917,51 točke. Britanska banka Barclays Bank je danes izrazila zanimanje za nakup nekaterih delov banke Lehman Brothers. Barclays se je že konec minulega tedna v ZDA udeležila pogajanj o morebitnem prevzemu, vendar je takrat pogovore prekinila. Za katera poslovna področja Lehman Brothersa se zanimajo, Britanci niso sporočili. Nenaden stečaj banke Lehman Brothers konec minulega tedna je vodil v novo nevarno eskalacijo krize na ameriških finančnih trgih – krize, ki že več kot leto dni ogroža gospodarstvo, je dejal ekonomist pri Global Insight Brian Bethune. Gre za nujen položaj, ki zahteva agresivno ukrepanje ameriške centralne banke, je še dejal Bethune. Poleg banke Lehman Brothers je danes pozornosti deležen predvsem zavarovalniški koncern American International Group (AIG). Vrednost njegove delnice se je v ponedeljek na Wall Streetu znižala za več kot 60 odstotkov na 4,76 dolarja, kar je zaostrilo težave pri iskanju svežega kapitala. Po poročanju medijev potrebuje eden navječjih zavarovalniških koncernov na svetu od 40 do 75 milijard dolarjev svežega kapitala in posojil. Tudi največja ameriška hranilnica Washington Mutual se bori s hudimi težavami in se jo omenja kot možno kandidatko za prevzem. Njena delnica se je v ponedeljek pocenila za skoraj 27 odstotkov na le dva dolarja. Padec cene nafte Svetovne borze so se zamajale v ponedeljek zaradi stečaja ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, prodaje banke Merrill Lynch in težav največje svetovne zavarovalnice AIG. (Foto: Reuters) Cena zahodnoteksaške lahke nafte z oktobrskim dobavnim rokom se je med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški borzi znižala za 3,77 dolarja na 91,94 dolarja za 159-litrski sod. V ponedeljek se je ta nafta sicer pocenila za 5,47 dolarja na zaključnih 95,71 dolarja. To je prva zaključna vrednost pod 100 dolarji po 4. marcu. Na padec cen črnega zlata je vplivala zaskrbljenost vlagateljev, da bo ameriška posojilna kriza, ki je med drugim povzročila stečaj banke Lehman Brothers, negativno vplivala na svetovno gospodarsko rast in zmanjšala povpraševanje po nafti. Nafta se je po rekordnih 147 dolarjih, doseženih 11. julija, pocenila že za okrog 55 dolarjev oziroma 37 odstotkov. Severnomorska nafta brent za dobavo oktobra se je danes na londonski borzi pocenila za 2,33 dolarja na 90,27 dolarja za 159-litrski sod. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v ponedeljek pocenila za 3,98 dolarja na 91,35 dolarja, je Opec danes objavil na svojih spletnih straneh. Ljudje v paniki prodajajo vse, je povedal analitik Jonathan Kornafel iz podjetja Hudson Capital Energy in dodal, da morda še ni konec padanja povpraševanja. Padca cen črnega zlata ni zaustavila niti novica o napadu minulo noč, ki ga je na postajo za črpanje nafte družbe Royal Dutch Shell v južnem delu Nigerije izvedla uporniška oborožena skupina in v katerem je bil ubit najmanj en stražar. Po nekaterih podatkih naj bi bil napadeni obrat uničen.	STA,M.M.,Natalija Švab	24ur	2008-09-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odstopil-prvi-nadzornik-palome.html	Odstopil prvi nadzornik Palome	bojan, peče, paloma, nadzornik	Odstopil prvi nadzornik Palome Bojan Peče ne namerava več voditi nadzornega sveta, poleg tega naj ne bi bil več pripravljen nadzorovati Palome v prihodnjem mandatu. Predsednik nadzornega sveta Palome Bojan Peče je prejšnji teden podal odstopno izjavo, s čimer sta seznanjena tudi največja lastnika podjetja, Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), piše današnje Delo. Iz Kada so sporočili, da so z odstopom Pečeta seznanjeni, podrobnejših razlogov, zakaj se je Peče za to odločil, pa niso želeli komentirati. (Foto: POP TV) Po majski skupščini družbe Peče ne namerava več voditi nadzornega sveta, poleg tega naj ne bi bil več pripravljen nadzorovati Palome v prihodnjem mandatu. Lastniki so me predlagali za člana nadzornega sveta, vendar nisem več zainteresiran za nadaljnje delo v nadzornem svetu, je povedal Peče. Po pisanju časnika naj bi se Peče tako odločil, ker država ni izpeljala napovedane privatizacije družbe, ki bi podjetju prinesla strateškega lastnika, prav tako pa lastniki do zdaj niso sprejeli nobene vizije oziroma strategije za nadaljnji razvoj družbe, ki jo vodi Danilo Marin. Peče je že četrti od petih aktivnih članov sicer šestčlanskega nadzornega sveta Palome (Marinova funkcija je zamrznjena), ki je v zadnjem obdobju sklenil, da Palome ne bo več nadziral. Najprej je to zaradi nove službe napovedal Igor Hustič, nato sta protestno odstopila še dva delavska predstavnika, Karl Ferk in Tomaž Koman. Nadzorni svet Palome je sicer prav pod Pečetovim vodstvom pred kratkim zavrnil zahtevo lastnikov po sklicu te izredne skupščine. Na njej bodo namreč delničarji odločali o povečanju števila nadzornikov s šest na devet, kar po mnenju sedanjih nadzornikov ni racionalno. Nadzornika Bojan Peče in Zvonka Novak Habot (Foto: Kanal A) V skladu s postopkom bo morala tako skupščina najprej odpoklicati sedanje nadzornike oziroma sprejeti njihove odstope, torej Bojana Pečeta, Zvonko Novak Habot, Danila Marina, Igorja Hustiča, Karla Ferka in Tomaža Komana. Za nove predstavnike kapitala v nadzornem svetu pa so predlagani Peče, Novak Habotova, Simon Černetič, Krešo Šavriča, Lovrencij Galufa in Marin. Možno je tudi, da bosta Kad in Sod na skupščini dala predlog z drugimi imeni. Po pisanju Dela naj bi bila končana tudi revizija petletnega poslovanja Palome, ki jo je na zahtevo državnih skladov opravila družba Ernst&Young. Po neuradnih informacijah revizija ni odkrila večjih nepravilnosti. V Palomi ugotovitev ne želijo komentirati, dokler z njimi ne bodo seznanjeni lastniki družbe, in tudi Peče s poročilom o pregledu poslov uradno še ni seznanjen.	STA,M.M.	24ur	2008-04-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/place-oktobra-visje-za-1-4-odstotka.html	Plače oktobra višje za 1,4 odstotka	plača, slovenija, statistika, urad, zaposleni	Plače oktobra višje za 1,4 odstotka V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah oktobra v povprečju znašala 917,64 evra. Kot so sporočili iz državnega statističnega urada, je bila povprečna neto plača oktobra za 1,4 odstotka višja kot septembra in za 8,4 odstotka višja kot oktobra lani. Realno so se povprečne mesečne bruto plače oktobra glede na september zvišale za 1,7 odstotka, glede na lanski oktober pa za 4,1 odstotka. (Foto: Reuters) Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je oktobra dosegla 1424,08 evra, kar je 1,7 odstotka več kot mesec prej in 9,2 odstotka več kot pred letom dni. V letošnjih prvih desetih mesecih so zaposleni v povprečju prejeli po 887,65 evra neto plače, kar je 8,3 odstotka več od povprečne plače v enakem obdobju lani. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju zvišala za 8,8 odstotka, na 1368,76 evra.	STA,L.H.	24ur	2008-12-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/norveska-in-svedska-se-borita-za-smeti.html	Norveška in Švedska se borita za smeti	švedska, norveška, smeti, sežiganje, ogrevanje	Norveška in Švedska se borita za smeti Medtem ko ima večina sveta težave s kopičenjem odpadkov, jih na Norveškem primanjkuje, v sodobnih sežigalnicah jih namreč pretvarjajo v toploto. Sežigalnice so na veliko začeli graditi tudi na Švedskem, ki sedaj tekmujejo z norveškimi. Boj za smeti je neizprosen. Na Norveškem so po prepovedi odlagališč leta 2009 precej sredstev namenili ogromnim sodobnim sežigalnicam, ki ogrevajo tako gospodinjstva kot podjetja. Toploto, ki jo ustvari sežigalnica, uporabljamo za segrevanje vode, to pa pošljemo v ogrevalni sistem Osla. S pomočjo pare ustvarjamo tudi elektriko, je za nemški Deutsche Welle pojasnila Jannicke Gerner Bjerkas iz agencije za predelavo odpadkov v energijo v prestolnici. S Ĺ vedi tekmujejo za smeti Samo sežigalnica Klemetsrud oskrbuje 60.000 gospodinjstev v Oslu, skupno jih je okoli 340.000. V pečeh lahko dnevno skurijo 300 ton odpadkov, zaradi česar so ti na trgu postali zaželena dobrina. Trg deluje kot katerikoli drug, razlika je le v tem, da mi ne plačujemo za odkup. Imetnik odpadkov plačuje, da se jih znebi, je še pojasnila Gerner Bjerkasova. V zadnjih letih se je cena znižala, ker so sežigalnice na veliko začeli graditi tudi na Ĺ vedskem, ki sedaj tekmujejo z norveškimi. Tako se je po njenih besedah začelo dogajati, da gledajo tovornjake, polne smeti, ki se mimo Klemetsruda vozijo proti Ĺ vedski, kjer je treba za predajo smeti plačati manj. Kako zadržati lokalne smeti? (Foto: Reuters) Zadeve so šle tako daleč, da si nekateri želijo, da bi Norveška vpeljala evropsko načelo bližine. To bi pomenilo, da morajo lokalne skupnosti svoje smeti odvažati v najbližje podjetje za predelavo odpadkov in ne v najcenejše. Kot je pojasnil predstavnik norveške industrije za ravnanje z odpadki Torbjorn Leidal, upajo, da bodo odločevalci tako na Norveškem kot na Ĺ vedskem ugotovili, da to načelo spodbuja recikliranje. Obseg recikliranja se na Norveškem zmanjšuje, vse preveč odpadkov, ki bi jih lahko reciklirali, pa sežigamo, je poudaril. Norveška vedno več smeti uvaža iz drugih evropskih držav, kar še dodatno skrbi okoljevarstvenike, saj po besedah Larsa Haltbrekkena iz norveške izpostave Friends of Earth ni vselej jasno, kaj se skriva v odpadkih. Težave se zaveda tudi norveška vlada, ki med drugim razmišlja tudi o omenjenem načelu bližine, da bi sežigalnicam, kot je Klemetsrud, zagotovila dovolj surovin za sežig. Dokler pa trg ostaja odprt in je švedski cenejši, bodo norveški tovornjaki še naprej drveli mimo domačih sežigalnic proti meji, je še poročal Deutsche Welle.	STA,M.M.	24ur	2015-11-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-skrbeh-zaradi-podrazitev.html	V skrbeh zaradi podražitev	banka, slovenije, inflacija, Marko, Kranjec	V skrbeh zaradi podražitev Marko Kranjec je prepričan, da rast cen hrane in nafte ni edini vzrok inflacije pri nas. Meni, da se cene še ne bodo umirile. Svet Banke Slovenije je sprejel poročilo o cenovni stabilnosti v državi in ugotovil, da rast inflacije ni samo posledica rasti cene hrane in naftnih derivatov, ampak tudi notranjih dejavnikov, predvsem pregretosti nekaterih sektorjev gospodarstva, pa tudi nekonkurenčnega okolja nekaterih panog, v katerih lahko ponudniki zvišujejo ceno. Centralna banka in njen guverner pa sta se odzvala tudi na nedavne podražitve hrane. Svet Banke Slovenije ugotavlja, da za rast inflacije ni kriva le rast cene hrane in naftnih derivatov. (Foto: Kanal A) Osnovna inflacija, brez naftnih derivatov in sezonske hrane je bilalani 1,5 odstotka, v zadnjih mesecih letošnjega leta pa presega 3,5 odstotka in nič nekaže na njeno umirjanje, je pojasnil direktor Analitsko raziskovalnegacentra Banke Slovenije Damijan Kozamernik. Ob tem je dodal, da jetekoče gibanje cen v Sloveniji preseglo raven, ki je še skladna zravnovesnim procesom dolgoročne realne konvergence, medtem ko je bilainflacija v območju evra v enakem obdobju stabilna. Cene se bodo še višale Kljub oktobrskemu povišanju cene mleka se bo ta surovina do konca letošnjega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta podražila še najmanj enkrat. Slovenski mlekarji pravijo, da so podražitve neizogibne, saj mleko postaja globalna surovina. Tako naj bi bili za visoke cene mleka odgovorni predvsem italijanski in avstrijski mlekarji, ki mleko odkupujejo po višjih cenah, tem pa ne morejo slediti domači mlekarji. Da bi kmete zadržali na domačem tržišču, povišujejo cene mleka. Guverner centralne banke Marko Kranjec je pojasnil, da je bila rast harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin lani 2,5 odstotka, v zadnjih mesecih letos pa na letni ravni niha med tremi in štirimi odstotki in bo zaradi baznih učinkov v prihodnjih mesecih najverjetneje presegla štiri odstotke. Precejšnja tveganja še naprej ostajajo povezana z nadaljevanjempospeševanja presežne rasti domačega povpraševanja, pa tudi znegotovostmi glede gibanja cen surovin na svetovnih trgih, predvsemcene nafte in hrane. Za zmanjševanje inflacije bi se lahko kot močandejavnik pojavila tudi bolj restriktivna fiskalna politika države, jepoudaril Kranjec in dodal, da bi Banka Slovenije tako politikopozdravila. Guverner Banke Slovenije je opozoril, da je največje tveganje, da bi inflacija presegla raven iz omenjenih projekcij povezano z izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti in zaostrenimi razmerami na trgu dela, kar bi se lahko začelo odražati v stroških podjetij. (Foto: POP TV) Proti povečanju inflacije sta sicer v zadnjem obdobju še naprej delovala zmerna rast stroškov dela, ki je zaostajala za rastjo proizvodnje na zaposlenega, ter v manjšem obsegu apreciacija nominalnega efektivnega tečaja. Kranjec je ob tem dejal, da bi morala rast plač tudi v prihodnjem obdobju biti nižja od produktivnosti, glede visoke vrednosti evra v primerjavi z nekaterimi drugimi valutami, pa je dejal, da to nima negativnega vpliva na slovensko gospodarstvo, saj večino uvoza in izvoza opravi v evrih. Visoka cena evra pa je celo pozitivna pri nabavi npr. nafte in naftnih derivatov, ki se praviloma računajo v dolarjih. Kranjec je še poudaril, da je bila gospodarska aktivnost v Sloveniji v prvi polovici leta višja od pričakovanj, tako da je gospodarska rast za letos popravljena navzgor na 5,7 odstotka, nato naj bi se prihodnje leto znižala na 4,4 odstotka, leta 2009 pa naj bi padla pod štiri odstotke. Takrat naj bi se postopoma začela zapirati tudi proizvodna vrzel, ki po razpoložljivih kazalnikih gospodarske aktivnosti in trga dela že presega ponudbeni potencial, je dejal guverner Slovenije.	STA,M.K.,Barbara Pance,Tanja Volmut,P.K.	24ur	2007-10-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kaj-pa-vi-ali-varcujete.html	Kaj pa vi? Ali varčujete?	denar, varčevanje, slovenija, raziskava, prihodek	Kaj pa vi? Ali varčujete? V Sloveniji le 21 odstotkom anketirancev uspe del mesečnih prihodkov nameniti varčevanju. Večinoma so to moški in tisti, ki zaslužijo nad 1000 evrov. V primeru izgube službe bi bili preskrbljeni le dobri dve petini vprašanih. Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je naredil raziskavo o varčevanju v primeru izgube službe. V raziskavi so sodelovali Slovenci, stari od 15 do 75 let. Podatki so pokazali, da kar 40 odstotkov anketirancev za varčevanje ne nameni niti dela svojih mesečnih prihodkov, medtem ko jih dobra tretjina prihrani le majhen del mesečnega prihodka. Petim odstotkom anketirancev le redko kdaj ostane kaj za varčevanje, tistih, ki jim uspe dejansko nekaj privarčevati, pa je 21 odstotkov. V Sloveniji varčuje bolj malo ljudi. (Foto: Reuters) Med tistimi, ki prihranijo večji del dohodka, izstopajo moški, takih je 54,5 odstotka. Po pričakovanjih več privarčujejo tisti, ki imajo višje dohodke (nad 1000 evrov), in tisti, ki opravljajo vodilno funkcijo na delovnem mestu. Upokojenci ter tisti z nižjimi dohodki (pod 600 evrov) in nižjo izobrazbo skorajda ne varčujejo, medtem ko uspe mladim od 15 do 34 let tudi kaj prihraniti. Med tistimi, ki varčujejo, je le 38 odstotkov takih, ki namenjajo del sredstev tudi za nepredvidljive situacije, kot je izguba službe. Ostali, 62 odstotkov anketiranih, se tovrstnega varčevanja ne poslužujejo. Za nepredvidljive situacije največ namenijo moški, takih, ki jih skrbi glede privarčevanih sredstev v primeru izgube službe, teh je 57,6 odstotka. Pri tovrstnem varčevanju izstopata mlajša in srednja generacija (15 do 24 in 35 do 44 let) ter ljudje s poklicno izobrazbo in tisti, ki imajo delovno mesto uslužbenca. Skrb za varčevanje v primeru nepredvidljivih situacij je izrazitejša pri veččlanskih gospodinjstvih ter pri tistih, ki zaslužijo več kot 600 evrov. Kar 60 odstotkov anketirancev v primeru izgube službe nima dovolj privarčevanega denarja, da bi z njim lahko preživeli pol leta. Finančno preskrbljeni sta le dobri dve petini vprašanih.	Nuša Stegnar	24ur	2010-01-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/wall-street-najslabse-cetrtletje-vse-od-konca-zdanje-recesije.html	Wall Street: Najslabše četrtletje vse od konca zadnje recesije	wall, street, trgovanje, vlagatelji, borzni, indeksi, indeks, ameriška, borza	Wall Street: Najslabše četrtletje vse od konca zadnje recesije Indeksi na največji ameriški borzi, newyorškem Wall Streetu, so sklenili najslabše četrtletje vse od konca zadnje recesije. Čeprav so imeli na tedenski ravni mešane rezultate, pa so na dnevni ravni nazadovali. (Foto: Reuters) Na ameriški borzi je ob koncu tretjega četrtletja industrijski indeks Dow Jones pristal za 1500,96 točke oziroma 12,1 odstotka nižje kot na koncu drugega. S&P je v četrtletju nazadoval za 189,22 točke oziroma 14,3 odstotka, Nasdaq pa za 358,12 točke oziroma 12,9 odstotka. Od konca lanskega leta je Dow Jones nazadoval za 664,13 točke oziroma 5,7 odstotka, S&P 500 za 126,22 točke oziroma 10 odstotkov, Nasdaq pa za 237,47 točke oziroma devet odstotkov. Tudi v zadnjem tednu na trgovanje vplivale predvsem novice iz Evrope Za vlagatelje na Wall Streetu je bil sicer pretekli teden precej mešan. V upanju na rešitev dolžniške krize v območju evra so indeksi v ponedeljek krepko porasli. Na dobro razpoloženje vlagateljev niso vplivali pesimistični gospodarski kazalci v ZDA glede prodaje stanovanj. Rast indeksov se je nadaljevala v torek. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je sporočil, da bo Grčija pravočasno dobila naslednjo tranšo posojila, šef evroskupine Jean-Claude Juncker pa je evropskim poslancem v Strasbourgu poudaril, da nasprotuje ideji, da bi katera koli država prostovoljno ali prisilno zapustila območje evra. V sredo pa je vlagatelje ob začetku trgovanja razveselila novica, da so nova naročila za trajne dobrine avgusta v ZDA v primerjavi z julijem nazadovala za le 0,1 odstotka, pri čemer so naročila za tako imenovane kapitalske dobrine porasla za 1,1 odstotka. Vendar pa so iz Evrope prišli mešani signali glede reševanja krize Grčije in optimizma je bilo konec. Trgovanje z delnicami se je v četrtek končalo neenotno. Vlagatelje je z optimizmom navdala zlasti novica, da je Nemčija potrdila krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), razveselili pa so jih tudi podatki o 1,3-odstotni gospodarski rasti v ZDA v drugem četrtletju in padcu števila novih zahtevkov za nadomestila za primer brezposelnosti v ZDA. Dow Jones je v petek nazadoval za 240,60 točke oziroma 2,5 odstotka, Nasdaq za 65,36 točke oziroma 2,6 odstotka, S&P pa za 28,98 točke oziroma 2,5 odstotka. Vlagatelje so v slabo voljo spravile novice o tretjem zaporednem mesečnem nazadovanju industrijske proizvodnje na Kitajskem, nepričakovano visokem padcu prodaje v Nemčiji, nazadovanju dohodkov pri Američanih v avgustu in rasti inflacije v območju evra v septembru.	STA	24ur	2011-10-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-laganje-tudi-do-1-200-evrov-kazni.html	Za laganje tudi do 1.200 evrov kazni!	davki, davčna, napoved, kapitalski, dobički, davek, na, obresti, izvedeni, finančni, instrumenti, vrednostne, papirje, edavki, priznavanje, izgube, pobotanje, dobičkov, dividende, certifikati, revalorizacija, denarni, depoziti, oddaja, dohodnina, dohodnin	Za laganje tudi do 1.200 evrov kazni! Z globo od 400 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če v davčno napoved za odmero kapitalskega dobička navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Čas za oddajo je le še do 1. marca 2010. Do začetka marca morate oddati dohodninsko napoved za leto 2009 za obdavčitev obresti od depozitov, kapitalskih dobičkov in dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Nevednost in nenatančnost bosta lahko hudo kaznovani, saj kazni sežejo vse do 1.200 evrov. Ko te doleti davčna kazen ... (Foto: iStockphoto) Napoved se vloži po pošti ali osebno na pristojnem davčnem uradu, in to na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani davčne uprave, dostopen pa je tudi na vseh davčnih uradih in izpostavah. Napoved lahko oddate tudi elektronsko v sistemu eDavki. Če boste napoved vložili na papirju, jo morate oddati najpozneje do 1. marca 2010, če pa boste primorani oddajati elektronsko, pa imate čas do 31. marca. Če ste namreč v preteklem letu opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev kapitala, boste morali napoved vložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davki. Na Cekinu smo s pomočjo Davčne uprave RS in davčnimi svetovalci poiskali odgovore na pogosta vprašanja in dileme, povezane z obdavčitvijo obresti od depozitov, kapitalskih dobičkov in odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Preberite si nekaj konkretnih nasvetov, da ne boste imeli pri reševanju davčnih zagonetk prevelikih težav.	Uroš Bric	24ur	2010-02-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/groznik-odstopil-s-polozaja-clana-nadzornega-sveta-nlb.html	Groznik odstopil s položaja člana nadzornega sveta NLB	nlb, peter, groznik, nadzorni, svet, odstop	Groznik odstopil s položaja člana nadzornega sveta NLB Peter Groznik je odstopil s položaja člana nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke. Kot je zapisal v odstopni izjavi, sedanje obveznosti in izzivi na njegovem delovnem mestu v Gorenju ostajajo njegova primarna naloga. (Foto: Miro Majcen) Peter Groznik je predsednika nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB) Gorazda Podbevška in predsednika uprave Janka Medjo z odločitvijo, da odstopa z mesta člana nadzornega sveta, seznanil v petek, so danes sporočili iz NLB. Nadzorni svet NLB se bo s prenehanjem Groznikovega mandata seznanil na avgustovski seji, ko bo hkrati odločal tudi o njegovi prošnji za skrajšanje statutarno določenega trimesečnega odpovednega roka. V nadzornem svetu NLB, ki je v 100-odstotni lasti države, tako poleg Podbevška ostajajo še Tit A. Erker, Uroš Ivanc, Miha Košak, Sergeja Slapničar in Andreas Klingen. V NLB še zagotavljajo, da bodo nadzorniki svoje delo nemoteno opravljali naprej.	STA	24ur	2015-08-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nevladne-organizacije-za-moratorij-na-tes-6.html	Nevladne organizacije za moratorij na TEŠ 6	teš, 6, šesti, blok, termoelektrarna, šoštanj, teš6, umanotera, focus, slovenski, e-forum	Nevladne organizacije za moratorij na TEŠ 6 Gradnja 6. bloka TEŠ naj bi stala več kot milijardo evrov, njegove vplive pa bomo čutili vse do leta 2050. Glede na pomembnost projekta, menijo nevladne organizacije, je sprejemanje odločitev premalo transparentno. (Foto: J.B.) Nevladne organizacije Umanotera, Focus in Slovenski E-Forum so Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) pozvale, naj ne odobri posojila za gradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). V zadnjem mesecu so se v tisku pojavila ugibanja o koruptivnosti posla, ki je v treh letih za 100 odstotkov presegel prvotno oceno vrednosti naložbe (iz 600 mio EUR leta 2006 na 1,2 mio EUR leta 2009). Primer preiskuje protikorupcijska komisija. Nevladne organizacije Projekt, kakršen je zdaj, namreč po njihovem prepričanju ni skladen s cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ki si jih je zadala Slovenija. Do leta 2020 naj bi bili ti manjši za 20 do 30 odstotkov, do leta 2050 pa vsaj za 80 odstotkov. Poleg tega jih moti, da ni govora alternativnih rešitvah, sporno pa se jim zdi tudi financiranje izgradnje TEŠ 6. Najprej je bilo namreč predvideno, da bo sredstva prispevalo elektrogospodarstvo oziroma, da bo denar prišel iz zasebnih virov. Zdajšnja finančna konstrukcija pa kaže, da bo glavnina virov iz posojil iz bank, ki temeljijo na javnih financah in za katera jamči država,“ poudarjajo. In še: Zaradi trgovanja z izpusti CO2 postaja ogljik nova valuta in tudi ekonomska postavka. Obstaja velika negotovost o ceni ogljika v prihodnje, kar lahko pomeni veliko finančno tveganje za naložbo. Projektu očitajo tudi netransparentnost. Nevladne organizacije naj tako ne bi imele možnosti izraziti svoje mnenje, v različnih dokumentih navajajo različne podatke o izpustih CO2, poleg tega se je posel znašel pod drobnogledom protikorupcijske komisije. Spoštovani premier … (Foto: J.B.) Termoelektrarna Šoštanj zagotavlja 30 odstotkov oskrbe z električno energijo in je hkrati vir skoraj 25 odstotkov vseh trenutnih izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni dve toni CO2 na prebivalca Slovenije na leto. Nevladne organizacije Nevladne organizacije so se s pismom obrnile tudi na premierja Boruta Pahorja. V njem so poudarile, da v tako majhni državi in tako majhnem energetskem sistemu lahko en sam velik energetski objekt določa prihodnost podnebne politike in energetskega sistema . Pomen odločitve o izgradnji TEŠ 6 torej krepko presega finančno vrednost projekta, ki je ocenjena na 1,1 milijarde evrov. Razvojni, energetski, finančni, družbeni in okoljski učinki te odločitve bodo segali do leta 2050. Žal raven odprtosti in demokratičnosti procesa v zvezi s to odločitvijo zaenkrat ni primerljiva njenemu pomenu, so še opozorili okoljevarstveniki. Vladi zato predlagajo, naj zamrzne sprejemanje končnih odločitev glede gradnje TEŠ 6, vsaj dokler ne bodo dorečeni podnebni cilji in obdelani alternativni scenariji. Prav za slednje, nadaljujejo, bi si lahko vzela čas med moratorijem. Končna vizija za Slovenijo – tako po koalicijski pogodbi, kot tudi po Deklaraciji državnega zbora o aktivni vlogi Slovenije pri politiki do podnebnih sprememb – je nizkoogljična družba. To pomeni, da je končna vizija v energetiki varčna in učinkovita raba energije ter nizkoogljična in trajnostna proizvodnja energije, ki bo temeljila na obnovljivih virih in pametnih energetskih omrežjih. Zdaj iščemo najboljše rešitve, ki bodo v obdobju prihodnjih dveh desetletjih zagotovile prehod iz sedanjega stanja v želeno stanje, zaključujejo okoljevarstveniki. Nepreverjena dejstva in pavšalne navedbe Čudijo nas nerazumevanje osnovnih podatkov o TEŠ 6, postavljanje vedno enakih vprašanj in nerazumevanje vedno istih odgovorov, piše v odzivu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in TEŠ. Več mesecev že tudi čakamo na alternativni scenarij nevladnih in ostalih zainteresiranih organizacij, iz katerega bo razviden konkreten predlog čistejše, cenejše, bolj ekonomične (samo)oskrbe Slovenije z električno energijo. Žal tega predloga ni od nikoder, so zapisali. Dodali so, da ga pripravljajo tudi sami, a je jasno, da samo z obnovljivimi viri vrzeli v oskrbi z električno energijo ni mogoče pokriti. Ker je TEŠ 6 edini projekt v Sloveniji, ki je v fazi realizacije, je po njihovem mnenju tudi jasno, kakšen je odgovor, kako čim prej zagotoviti varnost in zanesljivost oskrbe Slovenije z električno energijo. Društvo Focus vrača žogico Posebej so izpostavili društvo Focus. Komentarji presoje vplivov na okolje, ki so jih poslali EBRD, so polni nepreverjenih podatkov, ugibanj in pavšalnih domnev , so zapisali. V društvu odgovarjajo, da so vsi podatki, na katerih temeljijo pripombe, objavljeni v uradnih dokumentih in zakonodaji. Dodajajo še, da priprava alternativnega energetskega scenarija ni naloga nevladnih organizacij. Vlado pa pozivajo, naj ga končno pripravi.	Danijela Levpušček	24ur	2010-02-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-uspeli-zagotoviti-zadostno-podporo-upnikov.html	Bodo uspeli zagotoviti zadostno podporo upnikov?	merkur, prestrukturiranje, prisilna, poravnava, uprava, banka	Bodo uspeli zagotoviti zadostno podporo upnikov? Uprava Merkurja je na sodišče poslala predlog prestrukturiranja podjetja. Načrt sicer še ni v celoti usklajen z upniki, ga pa morajo ti podpreti, da bi prisilna poravnava uspela. (Foto: POP TV) Uprava Merkurja je na Okrožno sodišče v Kranju poslala načrt finančnega prestrukturiranja, so sporočili iz Merkurja. Danes se namreč izteče rok, do katerega mora uprava to storiti, sicer bi sodišče avtomatično sprožilo stečaj družbe. Zagotovljena podpora načrtu finančnega prestrukturiranja je zaenkrat premajhna, da bi prisilna poravnava uspela. V prihodnjih dneh in tednih se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki. Vodstvo Merkurja je prepričano, da bodo uspeli čim prej zagotoviti zadostno soglasje, pri čemer so najbolj nekooperativne tuje banke. Pripravljen predlog je kompromis, pri katerem bo vsakdo nekaj izgubil, se moral nečemu odreči, da bo Merkur lahko nadaljeval z normalnim obsegom poslovanja. Merkur Načrt predvideva dokapitalizacijo družbe v višini najmanj 85 milijonov evrov, ki se opravi s konverzijo terjatev upnikov v kapital. To pomeni, da ti upniki svoj dolg spremenijo v kapital družbe. Cena zamenjave je 57,5 evrov za delnico za navadne (nezavarovane) upnike in 40 evrov za delnico za ločitvene (zavarovane) upnike. Vkolikor pa se navadni nezavarovani upniki ne bodo odločili za konverzijo, bo ta del njihovih terjatev enakomerno poplačan v višini 60 odstotkov v naslednjih 5 letih. Krediti bodo predvidoma reprogramirani s poplačilom po letu 2015, ko naj bi bil Merkur poslovno že dovolj zdrav, da bo zmožen odplačevati glavnice teh kreditov. Najpomembnejši element načrta za svež zagon Merkurja pa je zagotovitev novega sindiciranega likvidnostnega kredita v višini 40 milijonov evrov. Tega naj bi banke zagotovile do 15. novembra 2010, seveda pa vsak dan prej pomeni en dan več za hitrejše polnjenje naših trgovin in oživitev poslovanja družbe, so še sporočili iz Merkurja. Merkur sicer različnim upnikom dolguje okoli 750 milijonov evrov.	STA,Primož Jambrek,B.S.	24ur	2010-10-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/juzni-tok-vse-blizje.html	Južni tok vse bližje	plinovod, slovenija, rusija, geoplin, gazrpom, plin, južni, tok	Južni tok vse bližje Slovenija in Rusija se morata pred sklenitvijo sporazuma o gradnji plinovoda Južni tok dogovoriti le, kje bo sedež skupnega podjetja, kolikšen delež bo imela katera in kaj bo z davki. Sporazum o gradnji plinovoda Južni tok bo, kot kaže, kmalu sklenjen. (Foto: Reuters) Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki ruskega Gazproma ter Geoplina in Geoplina plinovodi, so še navedli na ministrstvu. Slovenija in Rusija sta v sporazumu o gradnji plinovoda Južni tok uskladili vse člene, razen treh. Odprta so vprašanja sedeža skupnega podjetja, dokončnega lastniškega razmerja in morebitne spremembe višine davkov v času trajanja sporazuma, so po sestanku med delegacijama v Ljubljani sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Ker ruska stran za dokončen dogovor o teh vprašanjih ni imela mandata, je predlagala, da jih razrešita v neposrednem pogovoru premierja Slovenije in Rusije, Borut Pahor in Vladimir Putin. Ob tem sta obe strani – slovensko je vodil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik – izrazili pričakovanje, da bodo ta vprašanja razrešena v prihodnjih nekaj tednih. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je maja napovedal, da bo sporazum podpisan še pred poletjem. Člani ruske delegacije, ki jo je vodil namestnik ruskega ministra za energetiko Anatolij B. Janovski, so še posebej izpostavili vprašanje davčne obravnave podjetja, kar je sicer v pristojnosti obeh ministrstev za finance. Finančni minister Franc Križanič pa je po seji vlade pojasnil, da so z Rusi doslej intenzivno usklajevali davčno vprašanje in našli rešitev. Kot je dejal, se investitor boji, da bi se mu naknadno povečala davčna obremenitev, saj ima slabe izkušnje od drugod. Križanič je pojasnil, da se direktno garancijo za to po našem sistemu lahko da le kot obliko državne pomoči. Tudi to so nekako rešili, je dejal in dodal, da so izbrali podoben pristop kot Madžari. Zemljevid evropskih plinovodov (Foto: Tomaž Ungar) Kaj je Južni tok? Južni tok je le eden od dveh projektov, s katerima se želijo Rusija in evropske države izogniti krizam, ki jih zaradi spora med Rusijo in Ukrajino doživljamo skoraj vsako leto. Trasi obeh plinovodov zato potekata južno od Ukrajine. Prvi plinovod pod imenom Nabucco skupaj načrtujejo evropska naftna podjetja pod vodstvom avstrijskega ÖMV. Njegova trasa je že določena, iz Azerbajdžana preko Turčije, Bolgarije, Romunije in Madžarske do Avstrije. Ta plinovod bi torej potekal mimo naše države. Drug projekt pa je italijansko-ruski Južni tok. Iz Turčije bo potekal prek Bolgarije in Srbije na Madžarsko, od tu pa najverjetneje čez Slovenijo. Druga možnost je trasa preko Avstrije. Slovenska vlada bi rada videla, da plinovod z odcepom potuje po našem ozemlju, s čimer bi se izognili morebitnim novim plinskim krizam.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2009-07-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/delavci-nafte-petrochem-zaman-cakali-na-pojasnila-vodstva.html	Delavci Nafte Petrochem zaman čakali na pojasnila vodstva	nafta, petrochem, stavka, stečaj, dušan, stopar, ladislav, šabjan, željko, glavina, robert, serc	Delavci Nafte Petrochem zaman čakali na pojasnila vodstva Delavci v Nafti Petrochem kljub napovedi vodstva, da za družbo predlaga stečaj, nadaljujejo stavko. Zaman so čakali na pojasnila vodstva, saj direktorjev v Lendavo ni bilo. Mislim, da je zaenkrat bolje, če ju res ni, je dejal podpredsednik sindikata Nafte Petrochem. Potem ko sta direktorja Nafte in Nafte Petrochem v petek v Ljubljani javnosti sporočila, da sta za družbo predlagala stečaj, ju danes ni bilo v podjetje. Delavci pa nadaljujejo stavko do takrat, ko bo stečajni upravitelj odločil, ali jih v podjetju za nujna dela še potrebuje ali pa jih bo poslal domov na čakanje. Stečajni upravitelj bo za določen čas najverjetneje zadržal delavce, ki prevažajo železniške kompozicije za državne rezerve, ker pa je delavec v delovnem razmerju še dva tedna po uvedbi stečaja, se bodo odvečni delavci - če se bo sodišče o stečaju odločilo kmalu - na zavod za zaposlovanje najbrž lahko prijavili šele konec meseca. Delavci Nafte Petrochem so razočarani, ker jim za stečaj ni povedalo vodstvo osebno, pač pa so za stečaj izvedeli prek SMS-ov in medijev. (Foto: Kanal A) Delavci so danes čakali na pojasnila, kaj jih čaka, dobili pa so jih samo od predstavnice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Vodstvo se jim ni oglasilo, izvedeli pa so, da so v petek poslali na čakanje tudi delavce iz matične družbe. Stavko morajo nadaljevati, če bi jo preklicali, bi jih namreč lahko vodstvo teoretično poslalo delat, kar pa je praktično nemogoče, saj nimajo surovin in delo sploh ni možno. Stavkajoči še vedno vztrajajo pri petkovi napovedi, da direktorjev Dušana Stoparja in Roberta Serca ne bodo spustili v tovarno. Prepričani so namreč, da bi jim novico morala sporočiti drugače, ne pa sta to storila na novinarski konferenci v Ljubljani, namesto da bi jim to povedala sama. To je nizkotno, ne moremo verjeti, da sta lahko to naredila zdaj, na koncu. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če prideta, glede na to, da so ljudje zelo napeti in so bili še v petek zelo kritični, mislim, da je zaenkrat bolje, če ju res ni, je povedal podpredsednik sindikata Nafte Petrochem Željko Glavina. Iz SDH, upravljavca lendavske družbe, so sporočili, da je bila odločitev o stečaju družbe, v kateri je 111 zaposlenih, sprejeta za končanje agonije delavcev in zagotovitev njihove socialne varnosti. Družba namreč zadnja dva meseca ni imela proizvodnje, zato so se kupci njenih izdelkov preusmerili na druge dobavitelje. Zaradi tega, kot pojasnjujejo na SDH, ni bilo mogoče zagotoviti finančne konstrukcije, ki bi družbi Nafta Petrochem omogočila ponovni zagon proizvodnje in redno servisiranje finančnih in poslovnih obveznosti, ki skupaj znašajo 12,5 milijona evrov.	STA,Natalija Švab	24ur	2014-09-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-svetu-le-se-8-6-milijona-milijonarjev.html	Na svetu ,le še, 8,6 milijona milijonarjev	finančna, kriza, milijonar	Na svetu le še 8,6 milijona milijonarjev Finančna kriza je oklestila število dolarskih milijonarjev. Lani jih je bilo 8,6 milijona, kar je precej manj kot leto pred tem. Njihovo bogastvo se je skrčilo za petino, na 32.800 milijard dolarjev. Število ultra bogatih se je zmanjšalo celo za četrtino. (Foto: Reuters) Finančna kriza je zmanjšala tudi število bogatašev. Z najmanj enim milijonom dolarjev (dobrih 700.000 evrov) premoženja se je lahko lani pohvalilo 8,6 milijona ljudi, kar je 14,9 odstotka manj kot leta 2007. Še bolj pa se je zmanjšalo premoženje bogatašev. Dolarski milijonarji so imeli lani skupaj 32.800 milijard dolarjev premoženja, kar je 19,5 odstotka manj kot leto prej, ugotavlja poročilo ameriške banke Merrill Lynch in svetovalne družbe Capgemini, ki so ga sredi tedna predstavili v Frankfurtu. Takšen doslej najvišji padec je izničil solidno rast v letih 2006 in 2007, so avtorji raziskave zapisali v sporočilu za javnost. Število ultra bogatih – ti predstavljajo približno en odstotek vseh dolarskih milijonarjev in imajo vsaj po 30 milijonov dolarjev premoženja – se je lani zmanjšalo celo za 23,9 odstotka.	STA	24ur	2009-06-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-bo-rebalans-bo-majhen.html	Če bo rebalans, bo majhen	rebalans, proračun, križanič, minister, gospodarstvo, finance	Če bo rebalans, bo majhen Če se bo vlada odločila pripraviti rebalans letošnjega državnega proračuna, bo ta majhen. Odhodki bi se morda znižali za 50 do 100 milijonov evrov, dokončna odločitev pa bo znana še ta mesec. Če rebalans bo, bo majhen. (Foto: Miro Majcen) Možnost rebalansa je že v četrtek napovedal premier Borut Pahor, potem ko se je vlada seznanila s pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj 2010, v kateri je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) znižal napovedi o letošnji gospodarski rasti za 0,3 odstotne točke na 0,6 odstotka. Morebitna odločitev za rebalans je vezana na poslabšanje napovedi Umarja, je danes potrdil finančni minister Franc Križanič ter dodal, da bodo na finančnem ministrstvu preverili, ali so bili javnofinančni prihodki v letošnjem prvem četrtletju v okviru pričakovanih. Če se ti dve napovedi ujemata, potem bomo predlagali rebalans, je dejal. Proračunske odhodke bi po njegovi oceni lahko znižali za 50 do 100 milijonov evrov, razporejeno po večini ministrstev, ki bodo zato morala za kakšno leto zamakniti nekatere projekte. Če se bo vlada odločila za rebalans, ga bo pripravila do junija, je napovedal. Danes predstavljena pomladanska napoved Umarja je po Križaničevi oceni v okviru pričakovanj. Vzrok za znižanje pričakovane rasti tiči v gradbeništvu, ob čemer je Križanič dodal, da se tudi tu obeta premik v pozitivno smer – deloma zaradi izvozne preusmeritve panoge, deloma pa zaradi pospešitve podeljevanja gradbenih dovoljenj in dokončanja nekaterih infrastrukturnih projektov. Sprejem zakona o umeščanju linijskih infrastrukturnih objektov v prostor bo omogočil pospešeno zaključevanje del na železniškem križu, tretji in četrti razvojni osi ter pri energetiki, je dejal. O težavah gradbincev je danes govorila tudi skupina ministrov na sestanku pri Pahorju. V pomoč bi se morda lahko vključila SID banka, je dejal ter menil, da bodo gradbena podjetja zlahka spet pridobivala kredite, ko bodo posli stekli. O v četrtek objavljenem aprilskem poročilu največje svetovne bonitetne hiše Dun&Bradstreet (D&B), ki navaja, da je slovensko gospodarstvo na srednji rok ranljivo, pa je Križanič dejal, da je bilo narejeno na osnovi statističnih podatkov za lani, ko smo bili kot izvozno gospodarstvo seveda prizadeti . Možnosti za znižanje bonitetne ocene sicer obstajajo, a imamo tudi nekaj uspehov, med njimi je izpostavil ponovno usmerjanje v izvoz, dvig kakovosti ter stabilno okolje.	STA	24ur	2010-04-02 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tehnicne-tezave-na-ljubljanski-borzi.html	Zaradi tehničnih težav je borza trgovala le eno uro	borza, ljubljanska, šketa, tehnične, težave, trgovanje, opravili, delnica	Zaradi tehničnih težav je borza trgovala le eno uro Zaradi tehničnih težav v trgovalnem sistemu se trgovanje na Ljubljanski borzi ni začelo kot običajno. Vendarle pa so uspeli zagotoviti rezervni čas v popoldanskem času, a borza je trgovala le eno uro. (Foto: Dare Čekeliš) Finančniki na Ljubljanski borzi danes niso bili toliko v skrbeh zaradi gibanja vrednosti delnic, saj so se ukvarjali s tem, kako bi sploh začeli trgovanje. Zaradi tehničnih težav v trgovalnem sistemu se namreč trgovanje ni začelo ob 9.30, ampak se je šele ob 15.00. Kot so sporočili iz Ljubljanske borze, je redno trgovanje potekalo med 15. in 16. uro. Ob tem so dodali, da bo faza pred odprtjem neprekinjenega trgovanja potekala med 14.30 in 14.45, otvoritvena avkcija od 14.45 do 15. ure, zaključna avkcija med 15.55 in 16. uro, faza pred zaprtjem trga pa bo med 16.00 in 16.10. Za avkcijsko trgovanje je bila faza pred odprtjem med 14.30 in 15. uro, interval avkcije je bil med 15.00 in 15.40, faza pred zaprtjem pa med 15.40 in 16.10. Čas za razdrtje poslov je bil med 15.00 in 16.10, svežnje pa je bilo mogoče vnašati med rednim trgovanjem, torej med 15. in 16. uro, so še navedli na Ljubljanski borzi, kjer so člane prosili, da v času pred odprtjem trga preverijo oz. zagotovijo skladnost stanja naročil v trgovalnem sistemu s stanjem v svojih zalednih sistemih.	G.G.,STA	24ur	2012-05-17 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najbolj-opazeni-in-gledani-oglasi-na-svetu.html	Najbolj opaženi in gledani oglasi na svetu	reklama, oglas, najbolj, youtube, oglaševanje, marketing, internet	Najbolj opaženi in gledani oglasi na svetu Prav vsak oglaševalec si želi, da bi za njegov produkt izvedelo čim več ljudi, daleč so časi, ko se je oglas nekajkrat za mastne denarce zavrtel na lokalni televiziji. Najbolj gledani oglasi so na portalu YouTube, najboljše je videlo že več deset milijonov ljudi! Medtem ko se bodo Beyonce, Britney in Pink odžejale, se bo z Enriquejem pozabaval lačen lev. (Foto: YouTube) Mojstri oglaševanja so že davno ugotovili, da najboljše rezultate prinese kombinacija humorja, smešnih situacij, športnih aktivnosti in šaljivega brenkanja na človeška čustva. Humor mora biti preprost, viden, skoraj otipljiv, z le malo ali skoraj nič govorjenja, če pa že, pa je angleški jezik skoraj obvezen. Znani in prepoznavni obrazi niso pravilo, saj se v najboljši osmerici pojavijo le pri reklami za proizvajalca mehurčkastih pijač, pa še tu je šlo za že znana imena oglaševalske kampanje, kot so Beyonce Knowles, Britney Spears, Pink in Enrique Iglesias. Najbolj gledan je oglas za mešalnik Blendtec, ki beleži kar 134,2 milijona ogledov. Odlična reklama za robusten in zanesljiv mešalnik, drobilnik in rezalnik. A gospod, ki deluje čisto prijazno, na drobne koščke zmelje kar Applov iPad, kar ga spravi v neverjetno dobro voljo ... Oglejte si kar osem najboljših in najbolj gledanih oglasov na svetu, od sesekljanega jabolčnega ponosa, otročičev, ki plešejo za mineralno vodo, babice bodo plesale za nemškega mobilnega operaterja, mišičasti moški pa bo z motorno žago v roki razlagal, da je najvažnejše, da lepo diši ... Adijo, Applovo čudo, mešalec je preprosto močnejši! (Foto: YouTube)	Tony Carter	24ur	2010-09-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/abu-dabi-je-resil-dubai-world.html	Abu Dabi je rešil Dubai World	dubai, world, abu, dabi, dubaj, emirat, finance, pomoč, nepremičnina, palma, islam	Abu Dabi je rešil Dubai World Emirat Abu Dabi je družbi Dubai World, katere finančne težave so zamajale svetovne borze, nakazal 10 milijard dolarjev. Družba bo tako danes lahko poplačala obveznosti. Nebotičnik Burj Dubai Emirat Abu Dabi je državnemu finančnemu holdingu, ki investira v nepremičnine, Dubai World nakazal 10 milijard dolarjev, s čimer je družbi pomagal iz finančnih težav, v katere je zašel tudi zaradi krize v nepremičninskem sektorju, piše Bloomberg. S tem denarjem bo Dubai World lahko poplačal 4,1 milijarde dolarjev obveznosti iz islamskih obveznic za projekt otoka v obliki palme, ki ga gradi družba Nakheel, in ki v plačilo zapadejo danes. Kot je sporočila dubajska vlada, bo ostali del denarja družba porabila za plačilo izvajalcev del, dobaviteljev, obresti in drugih stroškov. Kot so povedali na Dubai World, pa bo ta pomoč omogočila financiranje in stabilno podlago za prestrukturiranje družbe, ki poteka. Tečaji delnic v Dubaju so poskočili Ko je družba Dubai World 25. novembra zaprosila za šestmesečni odlog plačila obveznosti, je to vplivalo tudi na svetovno borze, najbolj pa je prizadelo borzi v Dubaju in Abu Dabiju. Indeks dubajske borze je od takrat padel za 19 odstotkov, danes pa je samo do desete ure zjutraj zrasel za 10 odstotkov. Indeks borze v Abu Dabiju pa je zrasel za 6,1 odstotka, še piše Bloomberg.	Primož Jambrek	24ur	2009-12-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/se-krave-bi-ocenili-za-zlato-zda-tozijo-bonitetno-agencijo-s-p.html	,Še krave bi ocenili za zlato!, ZDA tožijo bonitetno agencijo S&P	zda, moody,s, bonitetna, ocena, hiša, kriza, borza, zlom, S&P, obveznica	Še krave bi ocenili za zlato! ZDA tožijo bonitetno agencijo S&P Ameriška vlada bo vložila civilno tožbo zoper bonitetno agencijo Standard & Poor s in družbo The McGraw-Hill Companies Inc, zaradi domnevnih nepravilnosti pri dodeljevanju bonitetnih ocen finančnim produktom v času pred krizo. (Foto: Reuters) Dolgo se je bonitetnim hišam očitalo, da so soodgovorne za krizo, a kaj hujšega od komentarjev jih ni doletelo. Ameriška vlada pa se je zdaj odločila za civilno tožbo. Agencijo Standard & Poor s (S&P) in družbo The McGraw-Hill Companies Inc obtožujejo nepravilnosti pri ocenjevanju finančnih produktov, modeli in kriteriji naj bi bili pod vplivom lastne želje po dobičku. Novica o tožbi, ki naj bi jo uradno vložili v prihodnjih dneh, je v finančnem svetu močno odjeknila, delnice matične družbe McGraw-Hill pa so v enem dnevu izgubile 13,8 odstotka vrednosti, kar se ni zgodilo že vse od borznega zloma leta 1987. Zakaj so se regulatorji lotili le S&P, ne pa tudi hiš Moody’s in Fitch, sicer ni znano. Primer je vsekakor zgodovinski, saj bi zmaga lahko sprožila nove tožbe vlade proti bonitetnim hišam, ki bi jim lahko sledili tudi investitorji, ki so jih napake agencij drago stale. Jeffrey Manns iz univerze v Washingtonu sicer razlaga, da se je država za civilno tožbo najbrž odločila, ker je v civilnem postopku za obsodbo potrebnih manj dokazov kot v kazenskem. Poravnava v višini milijarde dolarjev je medtem že padla v vodo. V S&P seveda trdijo, da je tožba popolnoma brezpredmetna ter da ne drži, da ocen niso izdali v dobri veri, ampak v želji po dobičku. Nasprotno pa je komisija za finančno krizo že leta 2011 ocenila, da so prav bonitetne hiše med ključnimi povzročitelji finančne krize. Manns zato meni, da je sama tožba manj pomembna od sporočila, ki ga pošilja. Vložiti tožbo zoper pomembno bonitetno agencijo kaže, da vlada z obtožbami misli resno. To bi lahko pomenilo, da bodo bonitetne agencije v prihodnje bolj pozorne, pravi. (Foto: Thinkstock) Kaj so počeli? Bonitetne hiše so se na udaru znašle že leta 2001, ko je v ZDA propadel Enron, delničarji pa so skupaj izgubili okoli 11 milijard dolarjev. Za mnoge je to pomenilo celo konec prihrankov ali pokojninskega sklada. Čeprav je bila družba dalj časa v težavah, so jo bonitetne hiše šele dva meseca pred bankrotom, ko so bile delnice že tik pred tem, da z 90 dolarjev zdrsnejo le na dolar, ocenile z najslabšo možno oceno. Kasneje so se branile, da niso imele na voljo vseh podatkov. Ker se v takšnih primerih med seboj podpirajo vse tri, posledic na koncu niso čutile. Potem pa je leta 2008 na drugi strani luže počil nepremičninski balon. Nekdanji zaposleni pri investicijski banki Goldman Sachs so kasneje povedali, da je med njimi in bonitetnimi hišami obstajalo nekaj, kar so imenovali finančna arbitraža . Šlo je za vprašanje, kako ničvredne in hudo nevarne finančne produkte prodajati za najvišjo možno ceno. Čim cenejše obveznice, tem več dobička za banko. Bonitetne hiše so na spletu objavile modele, po katerih izračunavajo boniteto finančnih produktov. Menda zato, da bi bilo njihovo delovanje transparentno, bankirjem pa so s tem dale dostop do informacij, kako strukturirati finančne produkte tako, da bodo zadovoljili modele in dobili zadovoljivo bonitetno oceno. Poleg tega je nekdanji zaposleni v SP med pričanjem v senatu kasneje priznal, da so, tudi da ne bi sami ostali brez posla, nove, zapletene vrednostne papirje, kot so hipotekarno zavarovani vrednostni papirji (MBS) in zavarovane dolžniške obveznosti (CDO) ocenjevali po milejših kriterijih, čeprav so se kasneje prav ti papirji izkazali kot bistvo problema. Investitorji so se slepo zanašali na te bonitetne ocene. Prav te ocene so pomagale, da se je trg teh vrednostnih papirjev razcvetel, ko pa s hipotekami povezanih vrednostnih papirjev ni bilo več mogoče tržiti, je prišlo do zloma. Bonitetne hiše so nato na hitro znižale oceno teh produktov, to pa je na trgih in finančnih družbah povzročilo pravi kaos. Za nepopolne ocene so kasneje nekateri nekdanji zaposleni krivili tudi prezaposlenost. Novi finančni produkti so namreč v najboljših časih rasli kot gobe po dežju. Pa če bi bili sestavljeni iz krav, bi jih morali oceniti, in to dobro, je kasneje na zaslišanju povedal še en nekdanji analitik S&P. Zvezni komite za preiskavo krize pa je kasneje, ko je preiskoval vzroke zloma, ki so vodili v obsežno državno dokapitalizacijo ameriških bank, dejal, da so odkrili, da je bilo kasneje 89 odstotkov vrednostnih papirjev, ki so v določenem obdobju uživali najboljšo bonitetno oceno, razglašenih za ničvredne.	Natalija Švab	24ur	2013-02-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/japonska-v-globoki-recesiji.html	Podatki potrdili globoko recesijo	japonska, gospodarstvo, kriza, recesija, vlada, padec	Podatki potrdili globoko recesijo Aktualni padec in odziv japonskih podjetij na gospodarski padec je oblikoval novo obliko recesije, ki je bolj hitra in globoka kot kdaj koli prej. Japonska vlada je danes objavila revidirane podatke o BDP v zadnjem lanskem četrtletju, ki kažejo, da se je japonsko gospodarstvo v lanskih zadnjih treh mesecih na letni ravni skrčilo za 12,1 odstotka in ne za 12,7 odstotka, kot so sprva ocenjevali. Kljub temu zadnje četrtletje potrjuje globoko recesijo, ocenjujejo analitiki. Japonska se je znašla v globoki recesiji. (Foto: Reuters) Izvozno povpraševanje se je drastično zmanjšalo, dobički podjetij se spreminjajo v izgube, odpuščanja zaposlenih pa se povečujejo zaradi največjega japonskega gospodarskega padca po drugi svetovni vojni. Analitiki pravijo, da se je aktualni padec in odziv japonskih podjetij nanj oblikoval v novo obliko recesije, ki je bolj hitra in globoka kot kdaj koli prej. Na četrtletni ravni je imel japonski bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju 3,2-odstotni padec, kar je nekoliko bolje od prve ocene, ki je ugotavljala 3,3-odstotno zmanjšanje. V celotnem letu 2008 je imelo japonsko gospodarstvo sicer po revidiranih podatkih 0,6-odstotno skrčenje, številni analitiki napovedujejo skrčenje tudi za celotno leto 2009, napovedi se gibajo od 2,6- do 7,7-odstotnega padca. Japonsko gospodarstvo se krči že tri četrtletja zapored in bo imelo po mnenju analitikov negativno rast tudi v tekočem četrtletju. Po nekaterih ocenah naj bi imela Japonska v letošnjem prvem četrtletju kar 15-odstotno zmanjšanje BDP na letni ravni. Močno izvozno usmerjeno Japonsko je tako kot njene azijske sosede močno prizadela v ZDA sprožena svetovna finančna in gospodarska kriza, saj je ta povzročila upad povpraševanja po japonskih avtomobilih in elektroniki. Japonski parlament je v podporo gospodarstvu januarja potrdil 52,2 milijarde dolarjev vreden stimulacijski sveženj, vlada pa naj bi imela v načrtih že dodatne ukrepe. Ekonomisti menijo, da bodo ti ukrepi skupaj s tistimi, ki jih sprejemajo druge države, učinkovali, a naj bi se to začelo poznati šele proti koncu letošnjega leta.	STA	24ur	2009-03-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-sosed-placal-manj-davka-ne-napremicnine-kot-vi.html	Bo sosed plačal manj davka na nepremičnine kot vi?	davek, na, napremičnine, objekt, davčna, uprava, cerkev, davčna, stopnja	Bo sosed plačal manj davka na nepremičnine kot vi? Višina davka na nepremičnine, ki bo začel veljati že leta 2011, bo od občine do občine različna. Za nameček pa se bo o višini davka možno pogajati in lahko se zgodi, da bo sosed plačal nižji davek kot vi ... Kako močno nas bo po denarnici udaril davek na nepremičnine? (Foto: iStockphoto) Davek na nepremičnine je v zadnjem času dvignil veliko prahu, še posebej sporne pa naj bi bile za marsikoga nepravične razlike med davčnimi stopnjami v posameznih občinah. Lep primer tovrstne anomalije je znatno višji predviden davek na območju ruralnega Hodoša (0,263 odstotka) kot pa na primer na območju Ljubljane (0,056 odstotka). Kot lahko ugotovimo, je razlika v višini skoraj petkratna. Kot je že nedolgo nazaj zatrdil finančni minister France Križanič, se bo v določenih primerih o višini plačanega davka na nepremičnine možno tudi pogajati. Vsak lastnik nepremičnine bo tako po prejeti oceni vrednosti imel čas, da v 45 dneh vloži pritožbo zoper ocene vrednosti nepremičnine in posledično seveda tudi na višino davka. Tako se lahko zgodi, da bo zaradi tehtnih in argumentiranih razlogov lahko sosed imel nižjo davčno osnovo za nepremičnino, pa čeprav njegovo nepremičnina leži skoraj na isti lokaciji kot vaša nepremičnina. Koga bo novi davek močno udaril po žepu in lastniki katerih nepremičnin bodo po novem plačevali več? Poglejte si izračune …	Uroš Bric	24ur	2010-07-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najslabse-sluzbe-za-moske.html	Najslabše službe za moške!	delo, služba, moški, zaposlitev, najslabše, slabo, poklic	Najslabše službe za moške! Če zjutraj zavijate z očmi, ko vas budilka opozarja, da je treba služiti denar in preklinjate sami zase, ker ga služite predvsem za šefa, pomislite, da bi bilo lahko še veliko slabše. Kaj je dala kravica? Mleko? Kaj, če bi bili pridelovalec semen, kar je idealno le za prave in resnične ljubitelje živali. No, tukaj ne gre za kmetijstvo, semena so lahko tudi v tekoči obliki, po domače, zaposleni ste kot živalski masturbator. V praksi to pomeni, da od vas želijo, da zbirate seme vseh mogočih živalskih samcev, no, pravzaprav tistih najžlahtnejših, ki bodo svoje življenje podarili naprej. Odvisno od proračuna, ki ga je za to delo namenil vaš šef (ali od tega, kako močno mu greste na živce), vas bodo v hlev poslali z: a) električno sondo, ki bo žival na prijeten način stimulirala ali b) umetno vagino (tukaj boste najbrž vedeli, kaj z njo početi) ali c) majhno brisačko, s katero si boste obrisali roke. Nič ne bo pomagalo, če boste trdili, da ste nekompatibilni in da bi bilo bolje, če bi poskusili s svojo vrsto. Slabosti je kar nekaj in če niste resnično velik in brezpogojni ljubitelj živali, se bo služba tudi vam zazdela višek bizarnosti. Kaj boste na primer rekli vašemu otroku, ko vas bo vprašal, kaj naj reče, ko ga v vrtcu sprašujejo, kaj dela ati? Tudi najbolj varno ni, pa ne mislimo na počen kondom. Predstavljajte si situacijo, če bo 700 kilogramski plemenski bik, ves pod paro , zgrešil leseno kravo in pristal na vas? Tudi držanje bikovega priveska med vrhuncem dogajanja najbrž ni najpreprosteje. In – kaj če brcne v vaši smeri? Prepuščamo vas lastni domišljiji … Se je nalepil na žvečilni gumi? Prednosti? Tudi so, saj naslednje jutro ne bo nobenega telefonskega klica z željo po še . In tisti bolj domiselni lahko pokličejo kakšnega svobodomiselnega filmskega producenta in zaslužijo nekaj evrčkov s prodajo ekskluzivnih filmskih pravic. Berite dalje. Sadomazohisti se najbrž ne bodo strinjali, da je raziskovalec komarjev slab poklic, najstniki s podivjanimi hormoni bi se zelo radi zaposlili kot čistilci v pornokinu. Tudi balzamerji trupel pravijo, da brez njih ne gre in če bo nekdo našel sumljivi paketek na letališču, bodo vsi bežali v nasprotni smeri od tiste, kamor bo pogumno zakorakal bombni tehnik.	Tony Carter	24ur	2009-11-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-ostal-brez-vsega-in-vseh.html	Bo ostal brez vsega in vseh?	bavčar, istrabenz, politika, gospodarstvo, tajkun, likvidacija, stečaj	Bo ostal brez vsega in vseh? Med vsemi tajkuni gre trenutno najslabše Igorju Bavčarju. Politika, ki je odšel v gospodarstvo, a politike ni nikoli zares zapustil, zdaj zaradi krize zapuščajo vsi. NA	Polona Križnar	24ur	2009-01-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razmere-na-trgu-dela-se-poslabsujejo.html	Razmere na trgu dela se poslabšujejo	umar, bdp, gospodarska, rast	Razmere na trgu dela se poslabšujejo Število delovno aktivnih prebivalcev upada, število brezposelnih pa se povečuje. Kreditna aktivnost bank ostaja skromna, ugotavlja Umar. Kljub rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji, se razmere na trgu dela še naprej poslabšujejo, v novembrski številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Umar. Število delovno aktivnih prebivalcev upada, število brezposelnih pa se povečuje. Kreditna aktivnost bank ostaja skromna. Območje evra je v tretjem četrtletju po petih zaporednih četrtletjih padanja beležilo rast, kazalniki na trgu dela pa so se še poslabšali. Struktura gospodarske rasti nakazuje, da je okrevanje še precej negotovo, saj je imela največji prispevek k rasti sprememba zalog. V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevala postopna krepitev gospodarske aktivnosti, saj se je BDP povečal za en odstotek (v drugem četrtletju 0,6 odstotka), medletni padec (– 8,3 odstotka) pa ostaja med večjimi v EU. Rast BDP v Sloveniji je bila predvsem posledica krepitve izvoza in izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti, oboje pa ostaja medletno precej pod ravnjo lanskega leta. Po drugi strani investicijska aktivnost zaradi nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in krize v gradbeništvu ostaja šibka. Povprečna plača na zaposlenega se je septembra zvišala, v devetih mesecih pa je bila njena rast glede na enako obdobje lani prepolovljena in pri tem bistveno hitrejša v javnem kot v zasebnem sektorju, poudarjajo na Umarju. Povečanje števila brezposelnih Podobno kot v evrskem območju se je poslabševanje kazalnikov na trgu dela nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju, saj je število delovno aktivnih še upadlo. Nadaljevanje teh gibanj potrjujejo tudi zadnji razpoložljivi podatki o brezposelnosti. Povečanje števila registriranih brezposelnih oseb je bilo novembra sicer manjše kot oktobra, vendar je bilo brezposelnih že 95.446 oseb, kar je 50,6 odstotka več kot novembra lani. Bruto plača na zaposlenega se je septembra zvišala za 1,3 odstotka, medletno pa je bila višja za 2,4 odstotka. V devetih mesecih letos je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju nominalno za 1,9 odstotka višja kot v enakem obdobju lani, v javnem sektorju pa za 8,6 odstotka. Prejemnikov minimalne plače v višini 597 evrov bruto je približno tri odstotke oziroma 20.000 zaposlenih pri pravnih osebah, kar štiri petine teh pa je zaposlenih v dejavnostih s podpovprečno ustvarjeno dodano vrednostjo. Kreditna sposobnost bank skromna Kreditna aktivnost domačih bank je tudi oktobra ostala zelo skromna. Banke so neto odobrile kredite v višini le 24,3 milijona evrov, še naprej pa se bolj zadolžuje prebivalstvo, medtem ko so podjetja in nefinančne institucije drugič zapored neto odplačevala kredite. Banke nadaljujejo z neto odplačevanjem kreditov tujini, izdajajo pa tudi obveznice z državnim jamstvom, preko katerih so letos pridobile že za dve milijardi evrov sredstev, a tudi ta sredstva še niso spodbudila večje kreditne aktivnosti. Takšna gibanja se odražajo tudi v gibanjih javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Prvi so se v osmih mesecih letos znižali za 6,5 odstotka, odhodki pa so bili višji za 10 odstotkov. Javnofinančni primanjkljaj se tako povečuje iz meseca v mesec, v osmih mesecih je znašal 1,2 milijarde evrov.	STA	24ur	2009-12-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/mariborska-energija-plus-pocenila-elektriko.html	Mariborska Energija plus pocenila elektriko	elektrika, cena, maribor, znižanje, energija, plus, pocenitev	Mariborska Energija plus pocenila elektriko Mariborska družba Energija plus je za vsa gospodinjstva, tudi za tista, ki so se odločila za različne posebne ponudbe, s katerimi so si zagotovila nespremenjene cene za nekaj let, pocenila električno energijo. V povprečju so jo znižali za 3,19 odstotka. (Foto: Thinkstock) Mariborska družba Energija plus je z današnjim dnem za vsa gospodinjstva pocenila električno energijo. V povprečju so jo znižali za 3,19 odstotka. Znižanje velja za vsa gospodinjstva, tudi za tista, ki so se odločila za različne posebne ponudbe, s katerimi so si zagotovila nespremenjene cene za nekaj let vnaprej oz. do konca leta 2015. Če se bo ta trend nadaljeval, lahko ob koncu leta ali najkasneje v začetku prihodnjega leta pričakujemo dodatno znižanje za najmanj pet odstotkov, so poudarili v Energiji plus. Po njihovih pojasnilih gospodarske razmere in projekcije gospodarskih gibanj v prihodnjih obdobjih pomembno vplivajo tudi na cene električne energije. Že nekaj časa je prisoten trend padanja, zato v Energiji plus cene obdobno prilagajajo nabavnim pogojem.	STA,Urša Zupan	24ur	2013-05-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vizjak-prodaja-zakonita.html	Vizjak: Prodaja zakonita	telekom, slovenija, prodaja, vizjak, država, cvikl, sd	Vizjak: Prodaja zakonita Andrej Vizjak zagotavlja, da prodaja deleža v Telekomu poteka v skladu z zakoni, transparentno in gospodarno. Vlada ima dovoljenje za prodajo zgolj 30 odstotkov Telekoma Slovenije, trdi Cvikl (Foto: POP TV) S tem se je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak odzval na očitke poslanca SD Milana M. Cvikla, da država nezakonito in brez pooblastila prodaja delež v Telekomu Slovenije. Minister za gospodarstvo namreč v skladu z zakonodajo od DZ ni pridobil pooblastila za prodajo dobrih 49 odstotkov Telekoma. Oglas v Financial Timesu je lažniv in zavaja investitorje, je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec SD Milan M. Cvikl. Kot je pojasnil, morajo ministri v skladu z zakonodajo prej dobiti pooblastilo DZ, koliko premoženja se lahko proda. DZ je lani za leti 2007 in 2008 sprejel odlok o prodaji finančnega in stvarnega premoženja, kjer je zapisano, da se lahko proda skupaj 30 odstotkov Telekoma, 18,39 odstotka v lasti RS in 11,61 odstotka v lasti paradržavnih skladov, Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, je pojasnil Cvikl. Cvikl: Gre za zvijačo ministra Vizjaka Minister za gospodarstvo se je samovoljno in mimo volje DZ odločil, da bo prodal več, je dejal Cvikl. Po njegovem bo vlada od DZ naknadno poskušala pridobiti soglasje, saj je 28. avgusta sprejela predlog spremenjenega in dopolnjenega odloka. Če nekdo v poslovnem svetu prodaja 49 odstotkov, pa za to nima pooblastila v trenutku začetka prodaje, gre za navadno zvijačo, je ponazoril. SD je zato po njegovih besedah vložila dopolnilo k odloku, da se člen, ki potrjuje povečanje prodaje deleža v Telekomu, črta. SD predlaga, da bi država v Telekomu Slovenije ohranila najmanj 25 odstotkov (Foto: POP TV) Na ministrstvu za gospodarstvo se na trditve poslanca Cvikla zaenkrat še niso odzvali. Za prodajo manjšega deleža SD se strinja s tem, da se proda manjši delež družbe, saj ni nobenega razloga, da se podjetje z dobrimi poslovnimi rezultati in gibanjem cene delnice proda, je povzel Cvikl. Pri lastniški strukturi, kjer je 11.000 malih delničarjev, je smiselno, da družba še dolgo ostane slovenska. Vzpostaviti je treba takšno strukturo, da ima država, ki ima sedaj 62 odstotkov, dolgoročno več kot 25 odstotkov, je dejal. Cvikl je opozoril tudi, da je vlada v izvornem programu napovedala, da bo del družbe prodala tudi malim delničarjem v Sloveniji, česar v razpisu ni. Če bo vlada prodala 49 odstotkov Telekoma veliki tuji družbi, bo ta verjetno postopoma umaknila delnice z borze in sledila bo iztisnitev malih delničarjev. To bo z vidika lastnine malih delničarjev recept za katastrofo, je dejal in dodal, da so z lastništvom Telekoma prek Prvega pokojninskega sklada povezani tudi javni uslužbenci kot bodoči upokojenci. Cvikl bo moral obrazložiti Vizjak poudarja, da poteka prodaja državnega deleža v Telekomu zakonito. (Foto: POP TV) Kot je v odzivu dejal Vizjak, bo moral Cvikl konkretno obrazložiti svoje navedbe in jih tolmačiti v skladu s sprejeto zakonodajo. Zakon o javnih financah in podzakonski akti so tu povsem jasni. Postopek prodaje vodi posebna prodajna komisija, program prodaje je sprejela vlada, razpis je izveden v skladu z zakonodajo, postopek je pregleden, javen, transparenten, je dejal Vizjak. Povedal je še, da se na razpis lahko prijavijo vsi in izrazil upanje, da bodo dobili zadostno število kakovostnih ponudb. Gre za zelo kakovostno slovensko podjetje, pravi Vizjak in zato verjame, da bo temu primerno izkazan interes.	STA	24ur	2007-09-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/strategija-nlb-se-bo-lahko-se-dopolnjevala.html	,Strategija NLB se bo lahko še dopolnjevala,	nlb, nova, ljubljanska, banka, strategija, poslovanje, dokapitalizacija, pahor, kbc, franc, križanič, 250, milijonov, marko, simoneti, nadzorni, svet, nadzornik, macuh, anton	Strategija NLB se bo lahko še dopolnjevala Vlada nove strategije NLB ni imela na dnevnem redu, ker je nadzorni svet NLB šele v sredo sprejel po Križaničevih besedah varčevalno strategijo za obdobje 2010–2015. Vlada je za člana nadzornega sveta NLB imenovala Antona Macuha, ki bo nadomestil Gregorja Dolenca, ki je julija odstopil. Nadzorni svet NLB je tako po novem znova 11-članski, vodi ga Marko Simoneti, njegovi člani pa so Rasto Ovin (namestnik predsednika), Andrej Baričič, Jurij Detiček, Riet Docx, John Arthur Hollows, Igor Masten, Stojan Petrič, Boris Škapin, Jan Vanhevel in danes imenovani Macuh. Vlada bo prenovljeno strategijo Nove Ljubljanske banke (NLB) in s tem povezana vprašanja o dokapitalizaciji največje slovenske banke obravnavala prihodnji teden, je poudaril finančni minister Franc Križanič. Znova pa je zagotovil, da bodo državni viri za dokapitalizacijo zagotovljeni v B-bilanci proračuna. Predsednik vlade Borut Pahor pa je povedal, da mu je Križanič pojasnil razloge, zakaj meni, da je dopolnjena strategija NLB primerno pripravljena, a je ocenil, da se mora minister bolj potruditi in te argumente natančno predstaviti vladi in zaradi pomena banke za Slovenijo ter njene državljane tudi javnosti. Križanič je ta izziv po Pahorjevih besedah tudi sprejel. Na koncu pa bo morala vlada odločitev glede dokapitalizacije sprejeti, saj je NLB najpomembnejša finančna ustanova in mora postati pomemben regionalni igralec ter ne zgolj nacionalna hranilnica. Vlada bo o dokapitalizaciji NLB razpravljala prihodnji teden. (Foto: Blaž Garbajs) Križanič je tudi potrdil, da je ministrstvo nadzornikom in upravi NLB predstavilo interese države kot lastnika in v tem okviru slovenskega gospodarstva. Po ministrovi oceni so v NLB našli kompromisno rešitev med interesi drugega največjega lastnike banke, belgijske KBC, ki se je zavzemala za skrčenje dejavnosti in naložbenega portfelja banke, in države. Po njegovih zatrdilih si država tudi v prihodnje želi, da bi NLB še naprej ohranjala nekoliko višjo posojilno dejavnost, tako kot je to po njegovih besedah počela v času krize, in ne bo pretirano pritiskala na dolžnike ter s tem povzročala večjih stečajev. Na trditve, da želi NLB v okviru nove strategije zmanjšati kreditiranje slovenskega gospodarstva, pa je gospodarska ministrica Darja Radić odgovorila, da se ne more strinjati z odločitvijo, da bi NLB zmanjševala kreditiranje slovenskega gospodarstva, zato bo proti temu odločno protestirala in nasprotovala. Kot pravi minister Križanič, se bo lahko strategija NLB odvisno od razvoja dogodkov še dopolnjevala, zaradi dolgotrajnega postopka odobravanja dokapitalizacije NLB pa po njegovem prepričanju ne nastaja gospodarska škoda. Nadzorni svet NLB je v sredo potrdil dopolnjeno strategijo poslovanja banke za obdobje 2010–2015, ki predvideva nižji obseg dokapitalizacije v višini 250 in ne 400 milijonov evrov, hkrati pa določa izkoriščenje vseh notranjih ukrepov za sprostitev kapitala. Ob že napovedanem umiku z nekaterih nestrateških trgov, kot so npr. Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija in Slovaška, in iz nekaterih nejedrnih dejavnosti, kot sta lizing nepremičnin in faktoring, prenovljena strategija predvideva dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb. Med njimi je tudi prodaja večinskega lastniškega deleža v Banki Celje ter postopen umik z italijanskega in srbskega trga. Dopolnjena strategija predvideva tudi odprodajo kapitalskih deležev, ki ne spadajo v osnovno dejavnost banke, znižanje stroškov poslovanja in optimizacijo poslovnih procesov.	STA,Špela Zupan	24ur	2010-10-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bomo-banke-resevali-zaradi-pocasnosti-evrope.html	Bomo banke reševali zaradi počasnosti Evrope?	svet, kriza, križanič, mrak, capirolo	Bomo banke reševali zaradi počasnosti Evrope? Minister Križanič meni, da smo v novi recesiji, krivdo za to pa pripisuje počasni odzivnosti Evrope. Zato bodo države morale najverjetneje reševati svoje banke, tudi Slovenija. NA	Marko Milenkovič	24ur	2011-11-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-jih-je-stala-bonitet.html	Stavka jih je stala bonitet	letalsko, osebje, pilot, british, airways, stavka, bonitzeta, družba, pilot, stevardesa	Stavka jih je stala bonitet Kabinsko osebje britanskega letalskega prevoznika British Airways, ki se je pridružilo tridnevni stavki, bo po novem polete z matično družbo moralo plačevati. Ukinili so jim namreč bonitete. Kabinsko osebje letalskega prevoznika British Airways, ki je sodelovalo pri tridnevni sindikalni stavki, bo za vedno izgubilo svoje potovalne bonitete, je sporočila družba. Britansko vrhovno sodišče je bitko pilotov British Airwaysa glede prazničnih plačil poslalo na evropsko sodišče. Osebje je namreč upravičeno do zastonj letov ali do številnih popustov pri letenju, odvisno od tega, koliko časa so delali za družbo British Airways. Sindikat je obtožil ta korak in ga v pismu stavkajočim označil za maščevalnega. Osebje je izvršni direktor družbe Willie Wals pred stavko opozoril, da tvegajo, da bodo izgubili bonitete. Predstavnik British Airways je povedal: Svojim zaposlenim ponujamo lete po močno znižanih cenah. To so nepogodbene bonitete, ki jih lahko podjetje ukine po lastni presoji. Stavka je vplivala na naše delo. Kot rezultat bodo tako naše stranke kot mi sami nedvomno utrpeli dodatne stroške in dodatne izgube. (Foto: Reuters) Predstavnik sindikata je potezo družbe označil za maščevalno. To je najbolj jasen primer ustrahovanja in prezirljivega pristopa družbe do svojih zaposlenih. Kabinsko osebje je prejšnji vikend pokazalo, da se ne bodo pustili ustrahovati, je dejal. Čeprav je družba napovedala, da bo ta vikend letelo več letal, pa sindikat napoveduje nove stavke. Stavka je zadnja epizoda v dolgotrajnem sporu zaradi sprememb plač in delovnih pogojev, za katere sindikat meni, da so nepošteno vsiljeni njihovim članom. Delavci so še posebej jezni, da je novembra lani družba zmanjšala število posadk na dolgih letih, in od leta 2010 uvaja dveletno zamrznitev plač. Letalski prevoznik je predlagal tudi nove pogodbe in nižjo plačilo novim rekrutom.	Nuša Stegnar	24ur	2010-03-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lahovnik-vec-pooblastil-za-uvk.html	Lahovnik: Več pooblastil za UVK	uvk, urad, varstvo, konkurenca, zakon, pooblastila	Lahovnik: Več pooblastil za UVK Vlada je v DZ poslala novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Predlog daje UVK dodatna pooblastila za njegovo bolj učinkovito delovanje. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (Foto: Dare Čekeliš) Vlada je sprejela predlog novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki daje Uradu za varstvo konkurence (UVK) več pooblastil. Med drugim tudi pooblastilo za dostop do osebnih podatkov, ki jih potrebuje za izvedbo postopka, zlasti preiskave, je po seji vlade pojasnil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Lahovnik je spomnil na vprašanje pri preiskavi treh največjih slovenskih trgovcev z lanskega julija, ki se glasi, ali lahko urad določene podatke zaseže. Prepričan sem, da zakon sedaj to ustrezno ureja in daje uradu dodatna pooblastila. To je v interesu potrošnikov, je dejal. Urad bo lahko vse podatke, tudi zaupne, pridobil ne glede na to, kje so ti zapisani oziroma shranjeni. Poleg tega določa novela tajnost vira, poslovne skrivnosti, ki jih urad pridobi, pa ne spadajo pod določbe zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Direktor UVK Jani Soršak (Foto: 24ur.com) Predlog ureja tudi postopek odpustitve in znižanja globe za storilca pod določenimi pogoji, med drugim za storilce, ki sodelujejo v kartelih, hkrati pa sodelujejo z uradom pri preiskavi. Na novo je opredeljeno oviranje preiskave, kar bo po Lahovnikovih besedah omogočilo učinkovito izvajanje predpisa v praksi. Urad lahko za oviranje preiskave s kaznijo do 50.000 evrov sankcionira osebe (tudi fizične), ki ovirajo preiskavo, pa same niso del preiskave. Urad bo tudi objavljal pravnomočne upravne in prekrškovne odločbe ter sklepe, s katerimi se postopek konča, brez zaupnih podatkov. Predlog še določa, da lahko urad postopek razširi tudi po izdaji povzetka relevantnih dejstev, vse dokler ni v konkretni zadevi izdana odločba.	STA	24ur	2009-04-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/stavkalo-bo-150-voznikov-avtobusa.html	Uprava in sindikat na nasprotnih bregovih	veolia, transport, vozniki, stavka	Uprava in sindikat na nasprotnih bregovih Pogajanja stavkajočih voznikov z upravo mariborskega avtoprevoznika Veolia so se zaključila neuspešno. Uprava pravi, da jim niso predložili novih zahtev, v sindikatu pa trdijo ravno nasprotno. V družbah, ki sestavljajo skupino Veolia Transport Slovenija, je zaposlenih okoli 616 delavcev. V družbi Transport Štajerska je zaposlenih 408 ljudi, od tega 308 voznikov. V manj kot uri so bila neuspešno zaključena popoldanska pogajanja stavkajočih voznikov z upravo mariborskega avtobusnega prevoznika Veolia Transport Štajerska. Kot so sporočili iz uprave podjetja, jim je stavkovni odbor predložil pisni predlog zahtev, ki pa niso predstavljale bistvene spremembe dosedanjih stavkovnih zahtev. Uprava se je bila pripravljena pogovarjati, a je stavkovni odbor brez tehtnega razloga zapustil pogajanja. Obžalujemo nepripravljenost na dialog in iskanje sporazumne rešitve, vsekakor pa še vedno upamo, da bomo nastalo situacijo rešili na miren način, z dialogom in obojestranskim razumevanjem, je po pogajanjih sporočil predsednik uprave Veolie Transport Štajerska Bo Karlsson. V sindikatu KNSS Neodvisnost pa so pojasnili, da so upravi ponudili nove stavkovne zahteve. Kot je pojasnil vodja sindikata v podjetju Dušan Vidovič, je bila med njimi zahteva za vpeljavo 40-urnega plačanega delovnega tedna ter omejitev dnevne prisotnosti na delu na deset ur. To je uprava odločno zavrnila, tako da do pogajanj o povišanju urne postavke sploh nismo prišli, saj smo pogajanja zatem zapustili, je dejal Vidovič in dodal, da so se pogovori z upravo za danes tako zaključili. (Foto: Kanal A) V sredo bodo normalno delali Kot je še dejal, bodo v sredo vozniki delali normalno, v sindikat pa bodo razmislili o morebitni prijavi na inšpekcijo ter od ministrstva za delo zahtevali, da v najkrajšem možnem času spremeni zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev, kar jim je že pred časom naložilo tudi ustavno sodišče. Stavkovni odbor bo že v kratkem odločal tudi o napovedi morebitne splošne stavke. Zahteve sindikata po urni postavki 5,20 evra so za vodstvo podjetja nesprejemljive, saj da so v sedanjih razmerah nerealne. Današnji enodnevni stavki se je po oceni sindikata pridružilo okoli 100 voznikov, ki zahtevajo dvig urne postavke na 5,20 evra ter ukinitev spornega časa razpoložljivosti. Za upravo so zahteve v trenutnih razmerah nerealne, nekaj dni pred stavko pa so od nje odstopili člani Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Tudi zato je stavkala manj kot polovica delavcev v podjetju, ki sicer zaposluje 320 ljudi. Mestni promet v Mariboru je potekal nemoteno, prav tako so zagotovili vse nujne prevoze delavcev in šolarjev ter pogodbene prevoze.	D.Š.,V.L.,STA	24ur	2010-05-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nov-postopek-zoper-vecje-lastnike-mercatorja.html	Nov postopek zoper večje lastnike Mercatorja	laško, prevzem, boško, šrot, infond, holding, cpm, fidina, koto	Nov postopek zoper večje lastnike Mercatorja Varuh konkurence je začel nov postopek zoper večje lastnike Mercatorja, ki naj bi vzpostavili skupni nadzor nad Mercatorjem. Iz Laškega so sporočili, da nove sklepe urada ocenjujejo za neutemeljene. (Foto: POP TV) Varuh konkurence je ustavil postopek zoper Infond Holding, Pivovarno Laško in Union, Radensko, Center Naložbe in Kolonel, ki ga je decembra uvedel zaradi domnevne opustitve priglasitve koncentracije s pravili konkurence med temi družbami in družbo Mercator. Obenem pa je z novima sklepoma začel nov postopek zoper večino omenjenih družb in Istrabenz. Kot je danes prek spletnih strani sporočila Pivovarna Laško, je urad začel postopek zoper Infond Holding, Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Istrabenz, saj naj bi ugotovil, da so omenjene družbe vzpostavile skupni nadzor nad Mercatorjem in gre za koncentracijo, ki je podrejena določbam zakona o omejevanju konkurence. Zato je urad po uradni dolžnosti uvedel postopek presoje koncentracije s pravili konkurence. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev ocenjujejo, da gre pri prevzemni ponudbi za Pivovarno Laško - Infond Holding, Cestno podjetje Maribor, Fidina in Koto so za prevzem ponudile 88 evrov v denarju - za formaliziranje lastništva, da pa kljub temu menijo, da bi lahko bila cena za delnico nekoliko višja, blizu 100 evrov . Laško: Novi sklepi neutemeljeni Kot so sporočili iz Laškega, uprava družbe tudi nove sklepe urada ocenjuje za neutemeljene. Ustavitev določenih postopkov s strani urada potrjujejo pravilnost že izraženih stališč Pivovarne Laško o tem, da so bili postopki začeti brez vsakršnih podlag. Tudi nova sklepa urada sta po prepričanju Laščanov izdana v nasprotju z določbami predpisov, ki predstavljajo podlago zakonitega postopanja urada, zato bo Pivovarna Laško v ustreznih pravnih postopkih zaščitila svoj položaj. Kot ugotavlja urad, se je usklajeno pridobivanje delnic najboljšega soseda začelo s prodajo deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v Mercatorju družbama Istrabenz in Pivovarna Laško konec avgusta 2005, nadaljevalo pa s postopnim pridobivanjem delnic Mercatorja, osebnih povezav predstavnikov družb kot tudi iz medsebojnih kapitalskih povezav navedenih družb. Uprava Infond Holdinga je preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da sta sklepa urada o ponovni uvedbi postopka zoper družbo neutemeljena, prepoved razpolaganja z delnicami Mercatorja pa že ima škodljive posledice za poslovanje družbe, zato bo družba tudi v ponovnem postopku sprožila vse potrebno za varovanje svojih interesov. Prevzem Pivovarne Laško Mariborska finančna družba Infond Holding, Cestno podjetje Maribor (CPM), finančna družba Fidina iz Ljubljane in družba Koto so danes objavile ponudbo za prevzem Pivovarne Laško. Za delnico ponujajo 88 evrov, ponudba pa velja do 11. marca do 12. ure, so družbe objavile prek spletnih strani Ljubljanske borze. Po neuradnih informacijah Šrotova ekipa obvladuje že več kot polovico lastništva pivovarne. (Foto: POP TV) Prevzemna ponudba se nanaša na 8.747.652 delnic Pivovarne Laško, zmanjšano za 3.660.078 delnic, ki so že v lasti prevzemnikov. Predmet ponudbe je tako 5.087.574 delnic, ki jih prevzemniki še nimajo v lasti. Ponudba ne vsebuje praga uspešnosti. Je cena poštena? Delnice Pivovarne Laško kotirajo na Ljubljanski borzi, v ponedeljek pa se je njihov enotni tečaj oblikoval pri vrednosti 83,26 evra. To je torej 4,74 evra manj od ponujene prevzemne cene. Prevzemniki menijo, da prevzemna cena odraža pošteno vrednost Pivovarne Laško. Vrednost delnice Pivovarne Laško je po današnji objavi prevzemne ponudbe na Ljubljanski borzi poskočila za dobre štiri odstotke. (Foto: Kanal A) Borzni posrednik iz GBD Jani Javornik pa je ocenil, da je bila cena pričakovana, a glede na vrednost podjetja razmeroma nizka. Glede na to, da gre za legalizacijo stanja, pa je logično, da je ponudba zanjo relativno nizka, je dejal Javornik in pojasnil, da ponudnikom v tej fazi ne gre za to, da pridobijo čim večji delež v pivovarni. Kot navajajo prevzemniki, za pridobitev finančnih virov za plačilo delnic Pivovarne Laško, torej za plačilo kupnine, niso na noben način, posredno ali neposredno, dali ali se zavezali dati v zastavo ali zavarovanje vrednostnih papirjev ciljne družbe, katerih imetniki niso prevzemniki, ali drugih oblik Omenjene štiri družbe so namero za prevzem objavile 1. februarja. Za prevzemna podjetja se omenja, da so blizu prvemu možu pivovarne Bošku Šrotu, in po zadnjih podatkih v Laškem že obvladujejo 41,8-odstotni delež. Vodstvo Pivovarne Laško je sicer sredi decembra zatrdilo, da ne namerava izvesti managerskega odkupa pivovarne. To je storilo, potem ko naj bi Laško zastavilo del svojega lastniškega deleža v Mercatorju in so se ob tem porodili namigi, da gre za zbiranje denarja za odkup Laškega.	STA,T.J.,V.L.	24ur	2008-02-12 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-spletu-cas-za-osvojitev-borze.html	Po spletu čas za osvojitev borze	facebook, zuckerberg, borza, kotacija, delnica, vrednost, dobiček	Po spletu čas za osvojitev borze Facebook vstopa na borzni trg. Z javno ponudbo delnic želi zbrati približno pet milijard dolarjev. Vrednost podjetja bi na borzi lahko hitro zrasla do vrtoglavih 100 milijard dolarjev, Zuckerbergu pa se obeta, da bo postal četrti najbogatejši Američan. Facebook bo v nekaj mesecih začel kotirati na borzi. (Foto: Thinkstock) 85 odstotkov Facebookovega dobička je v lanskem letu pridelalo zgolj oglaševanje, spletne stvaritve snovalcev igre Farmville, podjetja Zynga pa 12 odstotkov prihodkov. Dolgo pričakovani trenutek za borzne vlagatelje je napočil: podjetje Marka Zuckerberga Facebook je začelo zbiranje javnih ponudb (IPO), s katerim namerava zbrati pet milijard dolarjev začetnega zagonskega kapitala, a so analitiki prepričani, da bo to številko močno presegel. 1000 ljudi iz najožjega kroga snovalcev Facebooka in investitorjev bo v letu 2012 želo milijonske dobičke. Podjetje jim je namreč omogočilo odkup deležev po ceni zgolj šest ameriških dolarjev na delnico, že letos pa se bodo vsote pomnogoterile. Solastnik in soustvarjalec Facebookove zgodbe o uspehu David Cowan je že naznanil, da namerava del svojega novopečenega bogastva nameniti za let v vesolje. Virgin Galactic ga bo olajšal za borih“ 200 tisoč ameriških dolarjev, glede na dejstvo, da je sam v tem času iztržil vsaj 50 milijonov ameriških dolarjev, pa je to res le manjša investicija. Facebookova cena bo segla v vrtoglave višine Zuckerberg se podaja v osvajanje newyorške borze. (Foto: Thinkstock) S trenutno približno 800 milijoni uporabnikov je Facebook daleč največje družbeno omrežje na svetu. Čeprav je deležen kritik zaradi ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov, pa še naprej hitro raste. Prodaja delnic Facebooka je najbolj nestrpno pričakovano dejanje po letu 2004, ko se je na parketu newyorške borze začelo trgovati z delnicami internetne družbe Google. Kot pričakujejo poznavalci, se bodo Facebookove delnice na borzo uvrstile že aprila ali maja, vrednost podjetja pa se bo približala vrtoglavi vsoti 100 milijard ameriških dolarjev. Facebook je po lastnih izračunih vreden od 75 do 100 milijard dolarjev (od 57 do 76 milijard evrov). Najdražje podjetje, s katerega delnicami se trguje na borzi, je trenutno Apple. Njegova vrednost je ocenjena na dobrih 417 milijard dolarjev. Desetmilijardni IPO je četrti največji v vsej zgodovini ZDA in tako sledi podjetjem Visa, General Motors in AT&T Wireless, tako se bo Facebook na svojevrsten način vpisal tudi v borzne anale. Zuckerberg ohranja popolni nadzor Mark Zuckerberg (Foto: Reuters) Kljub vsemu namerava ustanovitelj in idejni oče Facebooka Mark Zuckerberg ohraniti popolno kontrolo nad vodenjem podjetja, delničarji pa bodo, razen velikih dobičkov, imeli malo besede pri odločanju o poslovni prihodnosti Facebooka. Z nadzorom nad 28 odstotki delnic, ki dosegajo vrednost 28 milijard ameriških dolarjev, prodajale pa se bodo po vsaj štirikratni vrednosti, bo 27-letni prvi mož Facebooka postal čez noč četrti najbogatejši Američan. Po mnenju analitikov je Zuckerbergov delež že danes vreden 17,5 milijarde ameriških dolarjev. Zuckerberg je s številnimi investitorji sklenil dogovore, po katerih mu ti dovolijo odločati o njihovih deležih v podjetju v vseh ali vsaj večini primerov. Med njimi so podjetja DTS Global, The Founders Fund ter podružnice podjetja Technology Crossover Ventures. Na podoben način je kontrolo nad svojim podjetjem obdržal tudi upravni odbor podjetja Google, pod vodstvom Sergeya Brina in Larryja Pagea. Kako priti do Facebookovih delnic? Imeti delež v Facebooku pa ni nekaj, kar bi bilo na voljo vsakemu smrtniku. Da bi sodelovali v IPO, morate postati kvalificirani vlagatelj in imeti na borzi prakso z obračanjem denarja, zato bo levji delež delnic prišel najverjetneje v roke investicijskih bank in skladov. A pozor: tudi povprečni Slovenci boste lahko kupili delnice, ko bodo te začele kotirati na borzah. Na voljo bodo pri vseh večjih borznoposredniških družbah, ki preprodajajo tuje delnice. Kako donosne pa bodo Facebookove delnice v resnici, pa je zgolj stvar ugibanj. Skeptiki namreč namigujejo, da so najboljši dnevi podjetja že stvar preteklosti.	Reuters,STA,Sandi Sadar Šoba	24ur	2012-02-02 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/peta-trgovina-bo-v-mariboru.html	Peta trgovina bo v Mariboru	harvey, norman, trgovina, maribor	Peta trgovina bo v Mariboru Oktobra bo avstralska trgovska veriga odprla že peto trgovino v Sloveniji, in sicer v Mariboru. To bo že 356. trgovina te verige v svetu, v njej pa bo dobilo zaposlitev 70 ljudi iz štajerske regije. Trgovino je zgradilo gradbeno podjetje Begrad. Na 9000 kvadratnih metrov prodajne površine bo trgovina ponujala najmodernejše pohištvo, električne aparate, najsodobnejšo računalniško opremo in vrsto drugih izdelkov. Tako bo nadaljevala siceršnjo usmeritev podjetja, ki si prizadeva nuditi kupcem kakovostne izdelke po sprejemljivih cenah in ugodnih plačilnih pogojih in tako zadovoljiti njihove želje. Kot v vseh mestih, v katerih posluje, si bo podjetje tudi v Mariboru prizadevalo podpreti štajersko gospodarstvo. Navdušeni smo, ker bomo oktobra odprli že peto trgovino v Sloveniji. Trgovina v Mariboru bo ena najlepših trgovin v verigi Harvey Norman. Veselimo se že, da vam bomo lahko ponudili široko paleto inovativnih in izjemnih izdelkov po nadvse dostopnih cenah in delili z vami naše znanje in izkušnje, je dejala Jo Wieden, generalna direktorica Harvey Normana. Trgovska veriga Harvey Norman je zrasla oktobra 1982 iz trgovine v Sydneyju, ki sta jo ustanovila Gerry Harvey in Ian Norman. Leta 1987 se je podjetje uvrstilo na avstralski borzni trg, kar je bila tudi odskočna deska za njegovo širitev. Gerry Harvey, ki je še vedno 30-odstotni lastnik podjetja, je postavil temelje trgovine na drobno in poslovne kulture, gonilne sile podjetja. Leta 2009/10 je podjetje s prodajo ustvarilo 4,23 milijarde evrov prihodkov, v njem pa je bilo zaposlenih 12 tisoč ljudi.	B.R.	24ur	2011-10-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/gasparju-misicu-v-podpis-pogodba-z-11-000-evri-bruto-place.html	Gašparju Mišiču v podpis pogodba z 11.000 evri bruto plače	luka, koper, nadzorni, svet, predsednik, uprave, gašpar, gašpar, mišič, pogodba, zaposlitev, plača, odpravnina	Gašparju Mišiču v podpis pogodba z 11.000 evri bruto plače Nadzorni svet Luke Koper je na konstitutivni seji potrdili pogodbo o zaposlitvi predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča. Pogodba ne bo vsebovala odpravnine, plača pa bo znašala 11.000 evrov bruto oziroma okoli 5.000 evrov neto. Nadzorniki verjamejo, da je Mišič verjel in da še vedno verjame, da bo tej funkciji kos, in če je temu tako, ni naloga tega nadzornega sveta, da ga zafrkava in da pride v situacijo, da bi se moral odpravnini odpovedati, pa bi bil do nje upravičen , je pojasnila prva nadzornica Luke Alenka Žnidaršič Kranjc. Nadzorni svet Luke Koper je na konstitutivni seji danes za svojo predsednico imenoval Alenko Žnidaršič Kranjc, za njeno namestnico pa Elen Twrdy. Nadzorniki so tudi potrdili pogodbo o zaposlitvi predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča, ki mu jo bodo ponudili v podpis še danes, čeprav od prejšnjega petka, odkar velja nov statut družbe, sploh ne izpolnjuje več pogojev za predsednika uprave, saj nima ne prave izobrazbe ne delovnih izkušenj. Nadzorni svet je imel po besedah Žnidaršič Kranjčeve dve pravni možnosti, tj. podpisati pogodbo ali je ne podpisati. Mislim, da je Luka Koper v tem trenutku v taki situaciji, da si nadaljevanja igranja z upravo družbe ne moremo privoščiti, in cilj nas vseh je, da to medijsko pozornost zmanjšamo, stabiliziramo poslovanje in usmerimo vašo pozornost na rezultate, je nadaljevala. Gašpar Gašpar Mišič (Foto: Miro Majcen) V skladu s pogodbo, ki jo bo Mišiču predlagal nadzorni svet, ta ne bo vsebovala odpravnine, saj se ji je Gašpar Mišič odpovedal že pred prevzemom funkcije. Plača predsednika uprave bo znašala 11.000 evrov bruto oz. okoli 5.000 evrov neto, je povedala nova prva nadzornica Luke. Gašpar Mišič dobi tudi služben avto, telefon, računalnik, plačilno kartico brez omejitve porabe, vsako leto pa se lahko tudi izobražuje za največ 7000 evrov in gre na menedžerski zdravniški pregled. Alenka Žnidaršič Kranjc je potrdila, da bo potne stroške člana uprave Rada Antoloviča, ki je trenutno zaposlen v Dubaju, plačala Luka Koper, kar je bila odločitev lastnikov. Mislim, da je njegovo sodelovanje zaželeno in da je prav, da se je lastnik odločil, kot se je, je dodala. Mišič pa je poudaril, da je Antolovič izjemna dodana vrednost tako za nadzorni svet kot Luko nasploh in da so potni stroški iz tega vidika zanemarljivi. Gašpar Mišič je z odločitvijo nadzornikov zadovoljen in je napovedal, da se bo potrudil, da upraviči zaupanje tako tistih nadzornikov, ki so ga izbrali za predsednika uprave Luke Koper, kot tudi novih nadzornikov. Kot je dodal, je vesel, da je med nadzorniki veliko strokovnjakov pristaniške in drugih strok. Nadzorni svet je sicer tudi pooblastil kadrovsko komisijo, da pripravi poziv kandidatom za člane uprave. Kot je namreč pojasnila Žnidaršič Kranjčeva, je član uprave Marko Rems potrdil svojo odločenost, da do februarja zapusti mesto v upravi. Poleg Gašparja Mišiča in Remsa je v upravi trenutno še delavski direktor Matjaž Stare. V skladu s statutom pa je treba pridobiti še tretjega člana uprave, za katerega verjamemo, da bi moral biti strokovnjak s področja luške dejavnosti , je pojasnila. Prva nadzornica ob tem pričakuje, da bodo novega člana izbrali najkasneje do odhoda Remsa.	STA,M.K.	24ur	2013-10-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/funkciji-nista-zdruzljivi.html	Funkciji nista združljivi	božo, jašovič, nlb, banka, slovenija	Funkciji nista združljivi Božo Jašovič, novi prvi mož NLB, ne more nastopiti funkcije viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije, saj njegov novi status ni združljiv z zakonom o Banki Slovenije. Božo Jašovič (Foto: 24ur) Potem ko je bil član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič v sredo imenovan za novega prvega moža Nove ljubljanske banke (NLB), v Banki Slovenije poudarjajo, da njegov novi status ni združljiv z zakonom o Banki Slovenije. Jašovič tako z 11. septembrom ne more nastopiti funkcije viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije. Njegov novi status ni združljiv z določbami 3. in 5. točke 2. odstavka 38. člena zakona o Banki Slovenije, so povedali v Banki Slovenije. Omenjeni točki 38. člena zakona navajata, da funkcija člana Sveta Banke Slovenije ni združljiva s članstvom v organih vodenja ali nadzora bank, hranilnic ali drugih gospodarskih družb, zavodov in zadrug ter z drugim delom ali dejavnostmi, ki bi lahko vplivale na njihovo neodvisnost ali bi bile lahko v nasprotju z interesi Banke Slovenije. To po navedbah Banke Slovenije pomeni, da Jašovič funkcije viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije z dnem 11. septembra 2009 ne more nastopiti . Banka Slovenije bo obvestila predsednika DZ, da je nastopil razlog za predčasno razrešitev Jašoviča z mesta viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije. Hkrati bo obvestila predsednika republike, da je treba takoj, ko bo DZ sprejel sklep o predčasni razrešitvi Jašoviča, izvesti postopek za imenovanje novega člana Sveta Banke Slovenije, so še navedli. Jašoviča – poklicni član Sveta Banke Slovenije je od septembra 2003, letos pa je dobil nov šestletni mandat za omenjeni položaj – je nadzorni svet NLB v sredo izbral za novega predsednika uprave NLB, petletni mandat pa bo nastopil 1. oktobra. V primeru, da Jašovič ne bo pravočasno pridobil licence Banke Slovenije, je dogovorjeno, da bo krmilo NLB kot vršilec dolžnosti prevzel član uprave Matej Narat.	STA	24ur	2009-09-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/brez-dela-bo-ostalo-310-delavcev-kraskega-zidarja.html	Brez dela bo ostalo 310 delavcev Kraškega zidarja	kraški, zidar, odpoved, delavci, služba, stečaj, nadomestilo, stiska	Brez dela bo ostalo 310 delavcev Kraškega zidarja Zaradi stečaja Kraškega zidarja bodo prvi delavci prejeli odpoved v ponedeljek. Ob podpisovanju odpovedi bodo predstavniki zavoda za zaposlovanje delavcem nudili informacije o tem, kako bodo lahko najhitreje prišli do denarnih nadomestil. (Foto: Kanal A) Sežansko gradbeno podjetje Kraški zidar gre po stopinjah SCT-ja, Primorja in Vegrada. Brez dela bo ostalo 310 zaposlenih. Izvršni sekretar KS 90 Damjan Volf je povedal, da bodo prvi med njimi v ponedeljek prejeli odpovedi, tako da jim bo z 21. avgustom začel teči 15-dnevni odpovedni rok. Volf se je srečal tudi s stečajno upraviteljico Kraškega zidarja Simono Goriup in se dogovoril za potrebne ukrepe, ki bi zaposlenim v Kraškem zidarju kar najhitreje omogočili pridobitev nadomestil za brezposelnost. Stiska zaposlenih je precejšnja, saj so od začetka letošnjega leta dobivali minimalne plače in še te z zamikom. V ponedeljek bodo zato ob podpisovanju odpovedi zaposlenim na voljo tudi predstavniki koprskega zavoda za zaposlovanje, ki jim bodo nudili informacije o tem, kako bo potekal postopek prijave v brezposelnost in kako bodo lahko najhitreje prišli do denarnih nadomestil. Denar, ki naj bi ga iz državnega jamstvenega sklada pridobili za odpravnine in ostale stroške ter dele plač, ki jih Kraški zidar delavcem ni izplačal, pa lahko pričakujejo šele po prijavi terjatev do svojega podjetja. Volf je opozoril tudi na visoko povprečno starost delavcev Kraškega zidarja, ki znaša 44 let, med njimi pa je večina invalidov tretje kategorije. Spomnimo. Okrožno sodišče v Kopru je v ponedeljek ustavilo postopek prisilne poravnave družbe Kraški zidar in začelo stečajni postopek. Upniki Kraškega zidarja lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 14. november. Upnikom, ki so svoje terjatve že pravočasno prijavili v postopku prisilne poravnave, terjatev v stečajnem postopku ni treba znova prijavljati.	STA,G.G.	24ur	2012-08-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/radiceva-reorganizacija-elektrodistribucije-je-nujna.html	,Reorganizacija elektrodistribucije je nujna,	radić, kopač, stavka, sindikat, elektrika, distribucija, podjetje, reorganizacija	Reorganizacija elektrodistribucije je nujna Ministrica Radićeva pravi, da je naloga sindikatov, da se borijo za pravice zaposlenih, ne pa da se ukvarjajo z reorganizacijo podjetij. Glede stavke pravi, da bo Eles v primeru redukcije moral kupiti elektriko v tujini. (Foto: Reuters) Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je glede napovedane stavke v energetiki dejala, da je reorganizacija nujna, da pa obstajajo različni modeli. Po tem, ko je preučila vse študije in vse modele, meni, da je vladni predlog najboljši. Vladni predlog predvideva, da bi pet državnih podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo in prodajo električne energije, sprva ločili na dva dela. En del bi se ukvarjal s tržno dejavnostjo prodaje električne energije, drugi del pa z električnim omrežjem (infrastruktura). V drugi fazi bi združili infrastrukturne dele v eno samo podjetje, tako da bi za celotno omrežje skrbelo le eno podjetje. Podjetja, ki bi se ukvarjala s prodajo energije, pa bi prišla na trg. Predlog sindikatov je bil, da bi v vsakem obstoječem podjetju (Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana ipd.) ustanovili hčerinske družbe in s tem ločili prodajo od distribucije. S tem bi zadeve le bolj zapletli in dobili 20 direktorjev več, meni Radićeva. Usmeritev EU je liberalizacija trga Darja Radić (Foto: Miro Majcen) Glede privatizacije tržnega dela podjetij je Radićeva dejala, da je usmeritev EU liberalizacija tega trga in da bo tudi Slovenija sledila tej usmeritvi. Ločitev omrežnih delov od prodaje in proizvodnje električne energije sicer predvideva tudi direktiva Evropske unije. Sicer ministrica meni, da je upravičena skrb sindikatov to, kako zaščititi delavce, ne pa da se ukvarjajo z reorganizacijo. V ta namen jim je ponudila, da vlada sprejme sklep, s katerim bi se zavezala, da ne bo prišlo do večjih odpuščanj takoj. Če bo treba zmanjšati število zaposlenih, bi vlada to storila z mehkim načinom odpuščanja. Glede stavkovnih zahtev zaposlenih je Radićeva dejala, da želi, da bi še pred stavko dosegli glede odprtih vprašanj konsenz, čeprav se ji zahteve ne zdijo povsem upravičene. Kot pravi, so plače zaposlenih v tej panogi nad povprečjem, pa tudi kolektivna pogodba je takšna, kot bi si jo v marsikateri panogi želeli, pravi. Glede zahteve po takojšnji ustavitvi vseh aktivnosti pa je Radićeva dejala, da še vedno velja njena ponudba o mehkem odpuščanju. Glede socialnega dialoga je Radićeva dejala, da načrt reorganizacije še ni sprejet in da je sama vodila dialog. Sindikatom bo še pred napovedano stavko predlagala, da sami predlagajo nov termim, in si bo vzela čas za pogovore. Glede zahteve po razrešitvi direktorja direktorata za energetiko Janeza Kopača Radićeva pravi, da to ne bi rešilo nobenega problema in da se ji ta zahteva ne zdi vmesna. Glede zahteve po ponovnem odprtju kolektivne pogodbe (da bi delavci dobili bonificiran delovni staž) pa Radićeva pravi, da je to prvič slišala v stavkovnih zahtevah. Če bi to želeli, lahko naredimo tudi to, je pojasnila. Glede napovedanih redukcij je Radićeva dejala, da se ji grožnja z redukcijami ne zdijo primerne ter da mora Eles zagotavljati električno energijo odjemalcem. Če je ne bodo dobili na našem trgu, jo bodo pač morali kupiti na tujih trgih, kjer bi bila lahko dražja.	Primož Jambrek	24ur	2010-10-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stanje-na-trgu-dela-se-umirja.html	Stanje na trgu dela se umirja	umar, zaposlenost, brezposelnost, trg, dela	Stanje na trgu dela se umirja Zaposlenost se bo po lanskem padcu letos okrepila za 0,6 odstotka. Število brezposelnih se bo do konca leta zaradi vpliva sezone zvišalo za okoli 6000 na 120.600 in bo nekaj višje kot lani, a je trend pozitiven. Predkrizni številki 63.216 brezposelnih pa se v srednjeročnem obdobju ne bomo približali. (Foto: Thinkstock) Slovenija je v prvi polovici letošnjega leta prejemala signale, da so se razmere na trgu dela začele umirjati, je na predstavitvi jesenske napovedi gospodarskih gibanj pojasnil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Kot je dejal, se bo zaposlenost v celotnemu gospodarstvu, ki je lani upadla za 1,5 odstotka, letos okrepila za 0,6 odstotka. Prihodnje leto bo rast 0,4-odstotna, leta 2016 pa 0,5-odstotna. Podjetja so po njegovih besedah sicer še vedno previdna in se odločajo za fleksibilne oblike dela oz. najemanje agencijskih delavcev. Za neposredno zaposlovanje naj bi se bolj odločala v prihodnjih letih, ko gospodarska rast ne bo več tako krhka in bodo pri napovedih poslovanja lahko bolj gotova. Stopnja brezposelnosti bo letos po Umarjevi oceni ostala pri 13,1 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala na 13 oz. 12,7 odstotka. Vasle je spregovoril tudi o številu registriranih brezposelnih. Avgusta je njihovo število upadlo že sedmi mesec zapored in je znašalo 114.784. To je 1,6 odstotka manj kot avgusta 2013. Četudi je trenutno na trgu dela manj brezposelnih, kot jih je bilo v enakem obdobju lani, lahko ugotovimo, da je to posledica tega, da je na eni strani manj ljudi izgubilo delo, na drugi strani pa več ljudi dobilo delo, je številke komentiral prvi mož Umarja. V Umarju ob tem pričakujejo, da se bo ob običajnih sezonskih nihanjih število brezposelnih do konca leta zvišalo. Za zadnje mesece leta je namreč značilen priliv na zavod RS za zaposlovanje, saj izobraževalni sistem zapustijo nove generacije. Ĺ tevilo brezposelnih se bo tako glede na jesensko napoved urada do konca leta zvišalo na 120.600 in bo malenkost višje kot lani, ko je znašalo 119.800. A trend je jasen. Gre za padanje in ta trend pričakujemo tudi v letih 2015 in 2016, je napovedi pospremil Vasle. Leta 2015 naj bi bilo v evidenco brezposelnih vpisanih 119.400, leto dni pozneje pa 116.700 oseb. Predkriznim številkam pa se, tako direktor Umarja, v srednjeročnem obdobju s temi trendi še ne bomo približali. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih je sicer prvič po letu 1991 pod 100.000 upadlo leta 2003, ko je znašalo 97.674. Zniževalo se je vse do leta 2008, ko je bilo uradno brez dela le še 63.216 oseb.	STA	24ur	2014-09-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/ljubljanske-mlekarne-v-dukatovih-rokah.html	Ljubljanske mlekarne v Dukatovih rokah	ljubljanske, mlekarne, prevzem, dukat, lastnik, delež, delnice	Ljubljanske mlekarne v Dukatovih rokah Dukat je postal lastnik 96-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn. Po novem je to hrvaško podjetje lastnik 4.229.239 delnic. Ljubljanske mlekarne zaposlujejo 550 ljudi in letno predelajo več kot 200 milijonov litrov mleka. (Foto: Thinkstock) Hrvaški Dukat je v okviru ponudbe za prevzem Ljubljanskih mlekarn, ki se je iztekla v ponedeljek opoldne, pridobil 2.025.806 delnic ciljne družbe, kar predstavlja 46,23 odstotka vseh delnic. S tem se je njegov lastniški delež v Ljubljanskih mlekarnah povečal na 96,52 odstotka. Kot je razvidno iz obvestila o izidu prevzemne ponudbe, je Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis, po novem lastnik 4.229.239 delnic Ljubljanskih mlekarn. Kot ugotavlja prevzemnik, je prevzemna ponudba po ceni 8,75 evra na delnico uspela. Dukat je bil že do zdaj lastnik 50,28-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn, omenjeni delež je prevzel od Lactalisa, ki je delnice Ljubljanskih mlekarn lani odkupil od NFD Holdinga, Factor banke, KD skladov, KD banke in Save. Vrednost posla ni bila razkrita, mediji so pa so takrat navajali številko nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Ljubljanske mlekarne zaposlujejo 550 ljudi in letno predelajo več kot 200 milijonov litrov mleka. Lactalis namerava z njimi okrepiti svoj položaj v regiji Jugovzhodne Evrope, kjer je že zdaj eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov. Ljubljanske mlekarne se ukvarjajo tako s proizvodnjo mleka kot tudi smetane, jogurta, sira in sladoleda, imajo pa štiri proizvodne obrate, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kočevju ter Tuzli v BiH. Lactalis ima 64 proizvodnih obratov v Franciji ter še 192 drugod po svetu. Zaposluje približno 56.000 ljudi v 61 državah, Dukat pa je pod njegovo okrilje prešel leta 2007.	STA,M.M.	24ur	2013-05-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vegrad-izplacal-februarske-place.html	Vegrad izplačal februarske plače	vegrad, delavec, plača, februar, režija, zaposleni, likvidnost	Vegrad izplačal februarske plače V Vegradu so delavcem izplačali februarske plače, zaposlenim v režiji pa je bila izplačana le akontacija. Preostanek bodo prejeli v prihodnjih dneh. Direktorica je pretekli četrtek zatrdila, da bodo plače izplačane še v petek, a se to ni zgodilo. (Foto: Aljoša Kravanja) Direktorica za splošno in kadrovsko področje v Vegradu Branka Gabrijel nam je sporočila, da so zaposleni v proizvodnji večinoma dobili februaruske plače že v ponedeljek, danes pa so zaposlenim v režiji izplačali le akontacije februarskih plač, preostanek pa bodo prejeli v prihodnjih dneh. Gabrijelova še dodaja, da je bil dogovor o izplačilu usklajen s sindikatom družbe Vegrad. Vegrad v likvidnostnih težavah Vegrad ima zaradi likvidnostnih težav, ki so javno odmevnejše od blokade podjetniških računov v začetku februarja, tudi vseskozi težave z izplačili plač zaposlenim. Glavna direktorica družbe Hilda Tovšak je še pretekli četrtek zagotavljala, da bodo zaposleni dobili plače v petek, vendar te nato niso bile nakazane. Zaradi tega naj bi delavci razmišljali celo o ustavitvi dela na nekaterih gradbiščih. Sicer pa Vegrad v tem tednu intenzivno nadaljuje usklajevanja načrta prestrukturiranja z lastniki, bankami in drugimi upniki. Po dokončanju načrta prestrukturiranja, ki je usmerjen v dolgoročen obstoj družbe, bodo iz podjetja o njegovih podrobnih vsebinah obvestili tudi širšo javnost. V podjetju ocenjujejo, da se bo likvidnostna situacija družbe izboljšala, ko bo podjetje prodalo stanovanja in prostore v Celovških dvorih. Kupcem je od 833 stanovanj na voljo še okoli 230 stanovanj. Podjetje letos načrtuje manjšo realizacijo kot lani, zaradi česar se bo po napovedih vodstva podjetja s 1.700 na okoli tisoč zmanjšalo tudi število zaposlenih, ki jim podjetje še vedno dolguje lanski regres, zaposlenim v režiji pa tudi del decembrskih plač.	M.R.,Primož Jambrek	24ur	2010-03-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najvisja-stopnja-brezposelnosti-odkar-obstaja-evro.html	Najvišja stopnja brezposelnosti, odkar obstaja evro	eurostat, stopnja, brezposelnosti, evropska, unija, slovenija, statistični, podatki	Najvišja stopnja brezposelnosti, odkar obstaja evro Eurostat ocenjuje, da je bilo v EU februarja brez dela 24,55 milijona ljudi, od tega 17,134 milijona ljudi v območju evra. Stopnja brezposelnosti v naši državi ostaja nespremenjena. Februarja je bila stopnja brezposelnosti v območju z evrom najvišja, odkar obstaja skupna evropska valuta. Stopnja brezposelnosti v območju z evrom je februarja po sezonsko prilagojenih podatkih znašala 10,8 odstotka, kar je največ doslej ter 0,1 odstotne točke več kot januarja in 0,8 odstotne točke več kot februarja lani, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU je bila brezposelnost februarja 10,2-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot januarja in 0,7 odstotne točk več kot februarja lani. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji po podatkih Eurostata že četrti mesec ostaja nespremenjena pri 8,7 odstotka. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti februarja 8,7-odstotna, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. (Foto: Thinkstock) Eurostat ocenjuje, da je bilo v EU februarja brez dela 24,55 milijona ljudi, od tega 17,134 milijona ljudi v območju evra. V primerjavi z januarjem se je število brezposelnih v EU povečalo za 167.000, v območju evra pa za 162.000. V primerjavi z lanskim februarjem je v EU 1,874 milijona več brezposelnih, medtem ko se je v območju z evrom število brezposelnih zvišalo za 1,476 milijona. Med državami članicami so po podatkih Eurostata februarja najnižjo brezposelnost beležili Avstrija (4,2 odstotka), Nizozemska (4,9 odstotka), Luksemburg (5,2 odstotka) in Nemčija (5,7 odstotka). Najvišja pa je bila stopnja brezposelnosti v Španiji (23,6 odstotka) in Grčiji (21 odstotkov konec lanskega leta). V primerjavi s februarjem lani je stopnja brezposelnosti padla v osmih članicah EU, narasla v 18 članicah in ostala nespremenjena v Romuniji. Najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi so sicer beležile Nemčija (8,2 odstotka), Avstrija (8,3 odstotka) in Nizozemska (9,4 odstotna), najvišjo pa Španija (50,5 odstotna) in Grčija (50,4 odstotka konec lanskega leta).	STA	24ur	2012-04-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ifo-gospodarska-rast-se-bo-nadaljevala.html	Ifo: Gospodarska rast se bo nadaljevala	inštitut, za, gospodarske, raziskave, ifo, nemčija, gospodarstvo, rast, bdp	Ifo: Gospodarska rast se bo nadaljevala Svetovno gospodarstvo se je popravilo v vseh glavnih regijah sveta, a gospodarska rast bo kljub temu ostala nizka, napovedujejo v nemškem Inštitutu za gospodarske raziskave. Rast bo 3,1-odstotna. Azijska borza (Foto: Reuters) Po podatkih Inštituta za gospodarske raziskave Ifo se bo svetovni bruto domači proizvod (BDP) letos znižal za 1,1 odstotka, v letu 2010 pa zvišal za 3,1 odstotka. Rast svetovnega BDP bo leta 2011 znašala 2,6 odstotka. V nekaterih delih sveta se bodo cene znova začele zviševati, zaradi šibke gospodarske aktivnosti pa bo še vedno naraščalo število brezposelnih, v danes objavljenem poročilu navaja münchenski inštitut. Svetovna gospodarska aktivnost bo sicer šibka. Bančni sistem je utrpel ogromne izgube, kar se odraža v visokih vrednostnih prilagoditvah in popravkih vrednosti premoženja. Vse pomembne industrijske države se soočajo tudi z nepremičninsko krizo, ki je povečala število slabih posojil. Posojilni pogoji so povsod po svetu zelo zaostreni, kar negativno vpliva na naložbeno dejavnost in odpiranje novih delovnih mest. V območju evra se bo rast nadaljevala V območju evra se bo gospodarska rast iz zadnjega četrtletja sicer nadaljevala. Zelo pozitiven vpliv na rast v območju skupne evropske valute bodo imele javnofinančne spodbude v Nemčiji in v Franciji. Domače povpraševanje se bo stabiliziralo postopoma, saj se bo njegova dinamika okrepila, ko bodo v celoti začeli delovati stimulacijski programi. Največje evropsko gospodarstvo Nemčija bo prihodnje leto raslo po 1,7-odstotni stopnji, medtem ko naj bi se leta 2011 v povprečju okrepilo za 1,2 odstotka. Izboljšanje gospodarske aktivnost v Nemčiji je sicer posledica izboljšanih obetov v svetovnem gospodarskem okolju. BDP se je v drugi polovici leta v primerjavi s prvo zvišal za 1,2 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil še vedno za tri odstotke nižji. V letošnjem letu naj bi se nemški BDP skrčil za 4,9 odstotka. Okrevanje gospodarstva je najbolj izrazito v Aziji Okrevanje gospodarstva je bilo ob koncu leta sicer najbolj zaznati v Aziji, izboljšanje gospodarskega razpoloženja pa se kaže tudi v Zahodni Evropi in Severni Ameriki. Kljub temu da so gospodarske razmere v vseh pomembnejših regijah, predvsem v območju evra, Severni Ameriki, srednji in vzhodni Evropi ter v Rusiji, še vedno neugodne, so pričakovanja povsod zelo optimistična. Znaki, da svetovno gospodarstvo oživlja, se bodo nadaljevali. Trgovanje na newyorški borzi na Wall Streetu (Foto: Reuters) ZDA utegne spet pasti v rdeče številke V ZDA bo rast BDP v začetku prihodnjega leta sorazmerno visoka, vendar bo nato dinamika okrevanja oslabela in ameriško gospodarstvo bi utegnilo znova zaiti v rdeče območje. Kljub temu ZDA ne bodo znova zapadle v recesijo, morebitna oslabitev gospodarske dejavnosti pa bo nekoliko zadušila svetovno gospodarsko okrevanje. Odprava strukturnih nesorazmerij v ZDA, predvsem popravek na področju zasebne potrošnje, bo imela po mnenju Ifo viden učinek, ki pa se bo poznal z zamikom. Japonska z zelo počasnim gospodarskim okrevanjem Japonsko gospodarstvo bo začelo okrevati zelo postopoma in počasi. Zasebna potrošnja se bo le počasi krepila, saj so razmere na trgu dela zelo zaostrene. Ob oživitvi svetovne gospodarske aktivnosti pa se bo popravila japonska zunanja trgovina, zlasti menjava s hitro rastočimi azijskimi državami. Obseg svetovne trgovine naj bi se prihodnje leto glede na podatke Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sicer zvišal za pet odstotkov, leta 2011 za štiri odstotke, potem ko naj bi se letos znižal za dramatičnih 11 odstotkov. Napoved inštituta temelji na predpostavkah, da se bo cena severnomorske nafte za 159-litrski sod gibala pri 72 dolarjih in da bo evro znašal približno 1,47 dolarja.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-12-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/to-zimo-milijon-in-pol-smucarjev.html	To zimo milijon in pol smučarjev	smučanje, smučar, smučarska, sezona, dobiček, obisk, krvavec, kanin	To zimo milijon in pol smučarjev Slovenski žičničarji si ob koncu smučarske sezone manejo roke. Smučišča je obiskalo milijon in pol smučarjev. Na Kaninu in Krvavcu lahko najbolj navdušeni smučajo do konca prvomajskih praznikov. (Foto: POP TV) Čeprav na nekaterih slovenskih smučiščih naprave še vedno obratujejo in se najbolj navdušeni še vedno lahko spustijo po belih strminah, pa žičničarji že ocenjujejo sezono. Po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev so na smučiščih do sredine aprila našteli 1,5 milijona smučarjev, 66 odstotkov več kot v celotni lanski sezoni. Naprave sicer ob sončnem vikendu, ki je zagotovo privabil še kar nekaj smučarjev, še obratujejo na Krvavcu in Kaninu, po prvomajskih praznikih pa bodo upravljavci gorskih turističnih centrov potegnili črto pod zimsko sezono in se začeli pripravljati na poletno. Smučarski centri, ki imajo sisteme za izdelavo kompaktnega snega, so smučarsko sezono odprli že v novembru, ostali pa so zaradi slabih snežnih razmer začeli z obratovanjem šele decembra, nekateri pa celo v začetku januarja. Tako velik obisk na slovenskih smučiščih je po lanski slabi sezoni več kot dobrodošel. Lani je bil obisk za polovico manjši kot leto poprej, zadovoljni so bili le na našem najvišjem smučišču Kaninu.	STA	24ur	2008-04-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-nizje-place-ali-odpuscanje.html	Ali nižje plače ali odpuščanje	hit, nova, gorica, sids, pogajanja, plača, odpuščanje, sindikat	Ali nižje plače ali odpuščanje V Hitu morajo še letos znižati stroške za 5,5 milijona evrov. To naj bi dosegli ali z znižanjem plač ali z dodatnim odpuščanjem. Ta predlog so delavcem predstavili na zboru delavcev. Uprava je delavcem načrt predstavila na zboru delavcev. (Foto: Dare Čekeliš) Do konca letošnjega leta morajo v Hitu znižati stroške dela za 5,5 milijona evrov, kar naj bi dosegli z znižanjem plač ali dodatnim odpuščanjem. Ker s sindikatom igralniških delavcev (SIDS) niso dosegli dogovora o predlaganem šest- do sedemodstotnem znižanju plač, so svoj predlog danes predstavili delavcem na zboru delavcev. Okrog 150 zaposlenim, ki so se udeležili današnjega zbora delavcev, so člani uprave Hita predstavili simulacije za znižanje plač za vsako delovno mesto posebej. Čeprav so bili povabljeni člani in vodstvo vseh treh sindikatov v Hitu, se ga je udeležilo le vodstvo SIDS. Za sklic zbora delavcev smo se odločili, ker me je veliko zaposlenih spraševalo o tem, kolikšno bi bilo resnično znižanje, je po koncu sestanka povedal predsednik uprave Drago Podobnik. Do konca leta naj bi sporazumno zapustilo podjetje 206 zaposlenih, če ne bo znižanja plač, pa je njihovo število lahko še enkrat tolikšno. Podobnik je zbranim povedal tudi, da bi plače znižali do leta 2012 oz. do tedaj, ko bi se finančno stanje v družbi ponovno izboljšalo. V razpravi po zaključku predstavitve so zbrani želeli še enkrat vedeti, kaj pravzaprav prinaša znižanje plač in če to obenem tudi pomeni, da jim ni treba skrbeti za svoje službe. Mislim, da je bilo temeljno sporočilo tega zbora, da se vendarle dogovorimo za znižanje plač, in da je pomagal tudi sindikalnim funkcionarjem, da lahko zastopajo to stališče delavcev, je še dejal Podobnik. Vodja novogoriške enote SIDS Iztok Černigoj pa je ob koncu povedal, da ni povsem prepričan, da gre za iste predloge za znižanje plač, kot so jih že predstavili sindikalistom na pogajanjih. Iz uprave so nam danes po internem spletnem omrežju sporočili, da so pogajanja zaključena, zato mi ni jasno, kako naprej. Vse vajeti ima sedaj v rokah uprava, je dejal Černigoj.	STA,Tea Šavor	24ur	2010-06-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razresitev-v-vzajemni.html	Razrešitev v Vzajemni	vzajemna, nadzorni, svet, uprava, razrešitev, pustatičnik	Razrešitev v Vzajemni Nadzorniki Vzajemne so razrešili člana uprave Pustatičnika. Nesoglasja med predsednikom uprave Averjem in Pustatičnikom so se vlekla že nekaj mesecev. (Foto: Kanal A) Nadzorni svet Vzajemne je na četrtkovi seji, ki se je zavlekla pozno v noč, razrešil člana uprave zavarovalnice Petra Pustatičnika. V upravo družbe so nadzorniki imenovali Davorja Hvalo in Matjaža Petriča, in sicer z odložnim pogojem pridobitve licence, so pozno popoldne sporočili iz Vzajemne. Nadzorniki Vzajemne so se odločili dnevni red seje razširiti s točko obravnave nesoglasij med predsednikom uprave in članom uprave, o čemer so razpravljali več ur. Za razrešitev Pustatičnika so se, kot navajajo v Vzajemni, odločili iz utemeljenega razloga, podrobnosti pa ne navajajo. Nesoglasja med predsednikom uprave Boštjanom Averjem in Pustatičnikom so se po pisanju spletnih Financ vlekla že nekaj mesecev, vrelišče pa so dosegla na zadnji skupščini, ko je Pustatičnik skušal doseči Averjevo zamenjavo. Nadzorni svet se je seznanil tudi s poslovanjem Vzajemne, uskladil besedilo statuta zavarovalnice z na skupščini sprejetimi spremembami in sprejel predlog uprave o znižanju plač upravi. Vzajemna je v letošnjem januarju poslovala z izgubo, kar je posledica dviga cen zdravstvenih storitev v drugi polovici leta 2008. Izguba je bila manjša od načrtovane, med drugim zaradi nižjih obratovalnih stroškov, v februarju pa je Vzajemna izkazala pozitiven poslovni izid. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer v Sloveniji in svetu ter glede na napovedi znižanja gospodarske rasti slovenskega gospodarstva je uprava nadzornemu svetu predlagala znižanje plač upravi za pet odstotkov. Kot navajajo v zavarovalnici, želi s tem uprava dati zgled za nižanje stroškov, saj bo Vzajemna poleg dosedanjega racionalnega poslovanja v prihodnje skrbela za dodatno zniževanje stroškov na vseh področjih. Nadzorni svet je s predlogom soglašal.	STA,M.M.	24ur	2009-05-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/it/v-kateri-luksuzni-sobi-bi-raje-dopustovali-hotelirji-besni-na-airbnb-ker-jim-odzira-kruh.html	V kateri luksuzni sobi bi raje dopustovali? Hotelirji besni na Airbnb, ker jim odžira kruh	airbnb, interne, spletna, rezervacija, dopust, hotel	V kateri luksuzni sobi bi raje dopustovali? Hotelirji besni na Airbnb, ker jim odžira kruh Spletna storitev Airbnb, ki ponuja več kot 1.500.000 nastanitev v okoli 34.000 mestih v več kot 190 državah, jezi lastnike luksuznih hotelov, ker vse več strank raje izbere večjo zasebnost privatnih nastanitev. Skrbi pa jih tudi, ker se na spletu pojavlja vse več storitev po zgledu Airbnb. (Foto: Reuters) Med destinacijami, kjer priljubljena spletna storitev Airbnb ponuja največ nastanitev je pregovorno precej drag Pariz. Kot zdaj ugotavljajo poznavalci trga, je prav po zaslugi Airbnb Pariz kar naenkrat za številne postal precej bolj dostopen. Na grozo pariških hotelirjev. Vse težje je, Didier le Calvez, direktor pariškega hotela Bristol Hotel, ki Airbnb ocenjuje kot nelojalno konkurenco. Tudi, ko gre za petične stranke. V Parizu namreč Airbnb ponuja okoli 400 nastanitev, kjer je treba na noč odšteti več kot 500 evrov in 40 takšnih, kjer je treba odšteti več kot 1000 evrov. Če k temu prištejemo še privlačnost zasebnih nastanitev, anonimnost, ki jo ponujajo in domačnost, ki je skoraj zagotovljena, je jasno, da se v najboljših pariških hotelih za svoj kos pogače upravičeno bojijo. V prid jim ne gre niti padanje števila gostov iz Rusije in Brazilije, kjer je gospodarska rast ubrala pot navzdol, ter vse večja domača konkurenca, leta 2018 bodo razpoložljive kapacitete luksuznih hotelskih nastanitev v mestu za 60 odstotkov večje kot so bile leta 2018. Bristol je sicer v prvi polovici leta zabeležil 20-odstotni padec prihodkov, beležijo okoli 66-odstotno zasedenost. Judith Freiha, ki v elitnem delu mesta oddaja 54 kvadratnih metrov velik luksuzno opremljen penthouse preko Airbnb, težav z zasedenostjo nima. Romantično opremljeno stanovanje najemajo pari, eden od gostov ga je izbral, da je tam svoje dekle zaprosil za roko. Njeni gostje so navdušeni tudi nad tem, da spoznajo lastnico kotička, kjer bodo začasno živeli. Da bi bile nastanitve preko Airbnb konkurenca hotelom, pa ne verjame. Zasebne nastanitve ljudje izberejo, ker prinašajo edinstveno izkušnjo, ki jo hoteli nikoli ne bodo mogli zagotoviti. A za to se odločijo prav posebni gostje, pravi. Svoje stanovanje oddaja približno šest tednov na leto. Hotel proti luksuzni nastanitvi, ki bo ponuja Airbnb. V obeh primerih cena presega 1000 evrov na noč. (Foto: Reuters/Airbnb) Dodatno olje na jezo hotelirjev je medtem prilila še država, ki je spremenila zakonodajo tako, da lahko Francozi svoje stanovanje oddajajo štiri mesece na leto. Davčni upravi morajo prijaviti prihodke, ni pa jim treba plačati številnih dajatev, ki doletijo hotelirje. Medtem ti opažajo, da Airbnb ni več njihova edina spletna konkurenca. Vse bolj se namreč uveljavljajo tudi drugi sorodni servisi kot sta Wimdu in HouseTrip. Ne le kot paradni konj na svojem področju, Airbnb je tudi v svetu startupov zgled svojevrstnega uspeha. Vrednost družbe je ocenjena na 25,5 milijarde evrov. Gre pa za družbo, ki je ob ustanovitvi leta 2008 komaj zbrala zagonski kapital. Soustanovitelj Brian Chesky je dejal, da je spisal številne prošnje za sredstva. V enem od poskusov jih je razposlal sedem, od tega dobil pet zavrnitev, dva naslovnika nista nikoli odgovorila. Je pa v enem od zavrnitvenih pisem pisalo, da sredstva niso odobrena, ker se projekt osredotoča na neperspektivno branžo. Chesky danes tudi opozarja vlagatelje, ki so ga takrat zavrnili, da so jim takrat v zameno za sredstva ponujali do 10 odstotni delež v podjetju, pa ni bilo interesa. Kot smo že omenili - danes je družba vredna 25 milijard dolarjev. Imejte to v mislih, ko naslednjič zavrnete vlaganje v neko idejo, sporoča vlagateljem.	Natalija Švab	24ur	2015-08-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzavni-zbor-je-sprejel-zakon-o-drzavnem-porostvu-za-tes-6.html	Državni zbor je sprejel zakon o državnem poroštvu za Teš 6	teš, 6, termoelektrarna, šoštanj, vlada, poroštvo	Državni zbor je sprejel zakon o državnem poroštvu za Teš 6 DZ je sprejel zakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Med pogoji za sklenitev poroštva je, da se cena projekta ne sme povišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov. DZ je danes z 29 glasovi za in 20 proti sprejel zakon o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Med pogoji za sklenitev poroštva je, da se cena projekta ne sme povišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov. Po zakonu bo država ob izpolnjenih pogojih jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB). (Foto: Damjan Žibert) Pred sklenitvijo pogodbe o poroštvu bodo morali Teš ter v imenu države ministra, pristojna za energetiko in finance, podpisati pogodbo, s katero bodo določili okvire izvedbe projekta skladno s pogoji vlade – glede investicijske cene projekta, sklenitvijo pogodbe s Premogovnikom Velenje za lignit po najvišji ceni, rokom dokončanja projekta, donosnosti projekta in omejitvijo izpustov CO2. Po sklepu odbora DZ za finance in monetarno politiko mora Teš do podpisa poroštvene pogodbe pripraviti recenziran noveliran investicijski program 5 (NIP 5), ki ga mora potrditi neodvisen in strokovno usposobljen recenzent. NIP 5 bodo morali pred podpisom poroštvene pogodbe potrditi nadzorniki Teša in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), na osnovi NIP 5 pa se bo preverilo izpolnjevanje pogojev iz zakona o poroštvu. Posojilo EIB bi lahko začeli črpati nekje do tri mesece po sprejetju zakona V Teš so prejšnji teden izrazili pričakovanje, da bi lahko posojilo EIB, če bo zakon sprejet na tej seji, začeti črpati z 31. julijem. Danes pa so v Tešu pojasnili, da bi lahko posojilo EIB začeli črpati nekje do tri mesece po sprejetju zakona o poroštvu. Pojasnili so še, da je bilo za projekt Teš 6 doslej nakazanih 617,6 milijona evrov. Šesti blok se v celoti financira z lastnimi viri in posojili mednarodnih bank, poleg EIB še s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj. Z EIB je sklenjena posojilna pogodba v skupni višini 550 milijonov evrov z ročnostjo 25 let, z EBRD pa v višini 200 milijonov evrov z ročnostjo 15 let. Glede projekta nadomestnega bloka v Tešu je že od njegovega začetka - skupščina Teša je razvojni načrt s šestim blokom potrdila leta 2004 - veliko polemik. Nasprotniki očitajo posledice na okolje in zdravje ter nepregledno financiranje, medtem ko zagovorniki v projektu vidijo razvoj in delovna mesta ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. Teš 6 naj bi letno proizvedel 3500 gigavatnih ur električne energije. Zaključek pogodbenega poskusnega obratovanja je predvideno novembra 2014, Teš 6 pa bo po načrtih obratoval 40 let. Direktor Teš Simon Tot je pozdravil sprejem zakona. (Foto: Robert Baron) Glede projekta nadomestnega bloka v Tešu je že od njegovega začetka – skupščina Teša je razvojni načrt s šestim blokom potrdila leta 2004 – veliko polemik. Nasprotniki očitajo posledice na okolje in zdravje ter nepregledno financiranje, medtem ko zagovorniki v projektu vidijo razvoj in delovna mesta ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo. Teš 6 naj bi letno proizvedel 3500 gigavatnih ur električne energije. Zaključek pogodbenega poskusnega obratovanja je predvideno novembra 2014, Teš 6 pa bo po načrtih obratoval 40 let. V Šaleški dolini pozdravljajo sprejem zakona o poroštvu za Teš 6 V Šaleški dolini so pozdravili sprejem zakona o poroštvu za Teš 6. Direktor Teš Simon Tot je obljubil trdo delo, sicer pa verjame, da je časovnica izvedbe projekta izvedljiva. Teš 6 bo omogočil nadaljnji razvoj Šaleške doline, ki je tesno povezana z energetiko, pa je poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Sprejem zakona o poroštvu za Teš 6 pomeni korak proti črpanju sredstev za ta projekt, na katera Teš čaka že nekaj časa, jepojasnil Tot. Glede noveliranega investicijskega programa NIP 5 je dejal, da ga bodo naredili v najkrajšem možnem času in da pri tem ne vidi posebnih težav. Tot ocenjuje, da je časovnica izvedbe NIP 5 izvedljiva, prav tako kot realno izvedljivo ocenjuje zahtevo vlade, da mora Teš 6 leta 2016 začeti z rednim obratovanjem. Ob tem je dodal je še, da bodo po današnjem sprejemu zakona o poroštvu za Teš 6 dihali kot doslej, delali pa bodo še več. Manj navdušenja je poteza DZ požela pri nevladnih okoljskih organizacijah. Pobuda Še je čas je izvedla novo akcijo z glinenčki , ki so ogorčeni nad mletjem praznih besed, škodljivimi odločitvami ter zakoni, ki po hitrem postopku in brez premisleka padajo skozi proceduro , v znak protesta pred parlamentom pustili svojo sled. Na tlaku pred poslopjem DZ so namreč ostali njihovi obrisi. Nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik je podobno mnenja, da sprejem zakona pomeni pozitivno stvar za uresničitev projekta Teš 6, zakon pa je pomemben tudi za celotno slovensko energetiko. Po njegovih besedah je očitno, da bodo banke ostale v konzorciju, če DZ ne bi sprejel zakona, pa bi moral Teš plačevati višje obresti kot pri črpanju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. Za Rotnika je NIP 5 zelo pomemben dokument, ker NIP 4 ne izkazuje realnega stanja. Med drugim bi moral po tem investicijskem programu Teš 6 začeti poskusno obratovati novembra 2014, po najnovejših projekcijah pa se bo to zgodilo spomladi leta 2015. Meni tudi, da je NIP 5 možno pripraviti v 14 dneh. Po Rotnikovi oceni bo Teš po sprejetju zakona lažje zadihal, še lažje pa bo zadihal Holding Slovenske elektrarne, ki je dal garancijo za projekt Teš 6. Kontič pa pravi, da sprejem zakona omogoča nadaljevanje projekta Teš 6, ki ni pomemben samo za Šaleško dolino, temveč za celotno Slovenijo. Projekt Teš 6 bo po njegovih besedah prinesel kakovostna delovna mesta in prestrukturiranje gospodarstva v Šaleški dolini, ki se je začelo že pred leti. Po navedbah Kontiča si v Šaleški dolini želijo ohraniti pridobivanje premoga, saj je v primerjavi z uvoženim ta zelo konkurenčen. Teš 6 bo omogočil nadaljnji razvoj doline, ki je tesno povezana z energetiko, je še dejal Kontič.	STA	24ur	2012-07-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaposleni-dobili-akontacijo-stavke-ne-bo.html	V treh hčerinskih družbah Primorja bodo stavkali	primorje, plača, delavec, zaposlen, zaposleni, delavci, ilija, vukoje, stavka, stavkovne, zahteve, regres, topli, obrok, gradbeno, podjetje	V treh hčerinskih družbah Primorja bodo stavkali V Gradbincu Kranj, Stavbarju Maribor in ljubljanskem Gradisu delavci niso dobili akontacije plače in dela regresa. Sindikalisti bodo opravili še nekaj pogovorov z vodstvi družb, a so že napovedali stavko. (Foto: Dare Čekeliš) Predsednik Konfederacije 90 v Primorju Ilija Vukoje je povedal, da imajo zagotovila, da bodo prihodnji teden zaposleni dobili izplačano razliko med minimalno in septembra zasluženo plačo. Danes so zaposleni na bančne račune dobili po 200 evrov, kar je akontacija za oktobrske plače. Vukoje je povedal, da so mu v upravi Primorja zagotovili, da bodo do konca delovnega dne vsi zaposleni dobili tudi šestino letošnjega regresa. Tako je odpadel razlog, zaradi katerega so po dogovoru v koordinaciji sindikatov vodstvu družbe želeli napovedati stavko. Med stavkovne zahteve, ki so jih na sestanku koordinacije sindikatov v družbi Primorje sprejeli v petek, so zapisali še zahtevo po ponovni zagotovitvi toplega obroka za vse delavce na gradbiščih po Sloveniji. V vodstvu Primorja so zagotovili, da bodo uredili tudi ta problem, in sicer v enem tednu. Vendar pa akontacije plače in dela regresa niso dobili v treh hčerinskih družbah Primorja – v Gradbincu Kranj, Stavbarju Maribor in ljubljanskem Gradisu. Čeprav bodo tu sindikalisti v tem tednu opravili še nekaj pogovorov z vodstvi odvisnih družb, so delavci že napovedali stavko, ki naj bi jo izvedli 16. novembra. Če bo v tem času tako kot v matični družbi prišlo do izplačila dela plače in regresa, bodo stavko zamrznili, je še povedal Vukoje. V teh treh hčerinskih družbah je sicer okrog 350 zaposlenih. Po zaključenem sestanku koordinacije sindikatov v Primorju je sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar povedal, da so stavko le zamrznili in da bodo vztrajali na uresničitvi postavljenih stavkovnih zahtev v celoti.	STA	24ur	2011-11-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/polozaj-ni-tako-resen-kot-pravijo.html	,Položaj ni tako resen, kot pravijo,	pogovor, predsednik, türk, ekonomist, aktualni, položaj, slovenija, gospodarstvo	Položaj ni tako resen, kot pravijo Ekonomisti so predsedniku Türku predstavili svoje poglede na gospodarsko in finančno stanje v državi. Strinjajo se, da je Slovenija v položaju, ko mora priti do učinkovitega dogovora glede reform pokojninskega sistema in delovnopravne zakonodaje, nujne pa so tudi spremembe referendumske ureditve. Predsednik republike Danilo Türk se je danes z nekaterimi ekonomisti sestal na pogovoru o aktualnem položaju slovenskega gospodarstva. Skoraj triurnega srečanja so se udeležili ekonomisti Ivan Ribnikar, Velimir Bole, Jože Damijan, Mitja Gaspari, Aleksandar Kešeljević, Mojmir Mrak, Janez Prašnikar in Marjan Senjur. (Foto: Aljoša Kravanja) Pogovarjali smo se o aktualnem gospodarskem položaju, je po srečanju novinarjem potrdil Mrak. Podrobnosti ni želel razkriti. Ostali ekonomisti so se prav tako izognili izjavam o vsebini pogovora, Ribnikar pa je povedal le, da položaj ni tako resen, kot pravijo, in da niso predlagali nobenih rešitev, saj je šlo za debatni klub . Iz urada predsednika republike so sporočili, da so ekonomisti na pogovoru predstavili svoje poglede na trenutno gospodarsko in finančno stanje v državi. Strinjali so se z oceno, da je Slovenija v položaju, ko mora priti do učinkovitega dogovora glede reform pokojninskega sistema ter delovnopravne zakonodaje, poudarili pa so tudi nujnost sprememb referendumske ureditve. Ob tem so opozorili, da javnofinančni položaj Slovenije ni tako slab, kot ga kažejo bonitetne ocene, pri nižanju teh ocen pa da gre pogosto tudi za psihološki učinek. Pomen čimprejšnjega sprejetja načrtovanih reform je zato še toliko večji. Medtem ko na finančnem ministrstvu pripravljajo zakon za sanacijo bančnega sistema, se slaba banka Ribnikarju ne zdi rešitev za aktualne težave. Problem so tri banke, v katerih je država lastnica in mora v njih povečati kapital, zakaj bi torej sanirali bančni sistem? je vprašal. Vse slovenske banke so sicer po Ribnikarjevih besedah visoko solventne. Na vprašanje, ali bo Slovenija v kratkem potrebovala mednarodno finančno pomoč, pa je Ribnikar odgovoril, da je to vprašanje za finančnega ministra. Današnji pogovor sodi v sklop srečanj predsednika Türka s predstavniki socialnih partnerjev in drugimi ključnimi dejavniki v iskanju možnih rešitev, ki jih je opravil v zadnjih tednih. Predsednik se je v tem času pogovarjal s predsednikom vlade in ministroma za finance ter za delo, družino in socialne zadeve, z guvernerjem Banke Slovenije ter predstavniki delodajalcev in sindikatov. Lahovnik in Zver: reforme, sanacija bančnega sistema in uravnoteženje javnih financ O reševanju finančne krize sta na javni tribuni SDS spregovorila tudi evropski poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver ter ekonomist Matej Lahovnik. (Foto: Thinkstock) Lahovnik je poudaril, da ne obstaja druga pot iz krize, kot je uravnoteženje javnih financ, sanacija bančnega sistema in pa strukturne reforme. Tudi Zver se je strinjal, da so reforme nujne, prav tako pa izhod iz finančne krize po njegovem mnenju ne bo možen brez varčevanja. Ponovno je izrazil upanje, da bo jeseni sklenjen kompromis o varčevanju ter vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Lahovnik je poudaril, da mora Slovenija sedaj sprejeti reforme, da bo tudi v prihodnje lahko suvereno odločala o svoji prihodnosti, saj bi po prejetju finančne pomoči te odločitve sprejemali v Bruslju. V nekaterih stvareh bi prvaki političnih strank morali skleniti konsenz, je Lahovnik poudaril ob pozivu, da se v ustavo vpiše fiskalno pravilo. Morebitne stroške njihovega nestrinjanja bodo namreč plačevali vsi, predvsem najšibkejši, je dejal. Prihodnji dve leti bosta po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra odločilni, saj bo zapadel velik del slovenskega dolga, ni pa jasno, kakšno bo takrat zanimanje tujih finančnih vlagateljev za slovenske obveznice. Zver je ob tem dejal, da se je Slovenija v zadnjih letih precej zadolžila, polovica teh sredstev pa je šla v javni sektor. Če bi bilo več sredstev namenjenih realnemu sektorju, bi bila Slovenija sedaj po njegovem mnenju morda v nekoliko manjši krizi. Glavni problem slovenske nekonkurenčnosti je v nekonkurenčnosti slovenskega bančnega sistema, je ocenil Zver. Prepričan je, da je v Sloveniji prisotnega dovolj podjetniškega duha, da bodo na pogorišču nekaterih velikih podjetij lahko zaživela majhna in srednje velika podjetja. Kriza je lahko tudi izziv, da Slovenija uredi tiste vidike finančnega sistema, ki jih še ni, med drugim tudi samo strukturo gospodarstva, je poudaril Zver. Preden začnemo razmišljati o izhodu iz krize se moramo vprašati, zakaj je Slovenija krizo občutila veliko bolj kot nekatere druge države, je poudaril Lahovnik. Med glavnimi krivci za nastalo krizo je izpostavil neučinkovito delovanje državnih institucij. Če se vprašamo, zakaj je v Sloveniji prišlo do tajkunizacije, se je treba vprašati tudi, kakšna je verjetnost, da je v Sloveniji bankir ali menedžer za uporabo nelegalnih sredstev ali zlorabe položaja tudi kaznovan, je še poudaril Lahovnik. Ob tem pa je spomnil, da se nekatere stvari že izboljšujejo in izpostavil sodbo v zadevi Merkur. Obsodbo v omenjeni zadevi je Zver označil kot precedenčni primer slovenskega sodstva. Poleg gospodarske pa se tako Evropa kot Slovenija po Zverovem mnenju soočata tudi s politično krizo. V politični krizi ljudje manj zaupajo državi in pravnim institucijam, zaradi nezaupanja pa lahko pride do rojevanja nevarnih stvari , med njimi tudi totalitarizmov, je dejal predsedniški kandidat Zver. Evropska družba ima vrsto mehanizmov za reševanje krize, zato je Zver prepričan, da bo našla rešitev za politično krizo, ki je nastala.	STA,Urša Zupan	24ur	2012-09-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-viator-vektor-se-brez-plac.html	V Viator & Vektorju še brez plač	viator, vektor, viator & vektor, logistika, protest, banka, zdenko, pavček, tovorni, promet, tovornjak, plače, sindikat, sindikalist, marko, vučko	V Viator & Vektorju še brez plač V Viator & Vektorju kljub obljubam vodilnih ni nič novega. Svežih novic iz bank še ni, zaposleni še čakajo na izplačilo celotnih plač, še vedno so na prisilnem dopustu do nadaljnjega. Ni se izpolnila obljuba vodstva Skupine Viator & Vektor, da bodo okoli 300 zaposlenim v Viator & Vektor Logistika do danes izplačali plače v celoti in da bodo sporočili, kaj so odločile banke. Sindikalist Marko Vučko je povedal, da plač niso izplačali in da so jim sporočili, da banke še niso izdale svojih namer. Tudi iz podjetja so sporočili, da še nimajo odgovora bank. V ponedeljek, 18. julija, so zaposleni protestirali, ker od maja niso dobili celotnih plač in ker so jih poslali na prisilni dopust do nadaljnjega. Direktor podjetja Bojan Novak in lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček sta takrat obljubila, da bo do konca tedna izplačilo, sporočili naj bi jim tudi odločitev bank. Tovornjaki stojijo do nadaljnjega V ponedeljek je bil protest pred Viator & Vektorjem. (Foto: Damjan Žibert) (Foto: Damjan Žibert) Družba Viator & Vektor Logistika je nekaterim zaposlenim dtegovala zneske za obročno odplačevanje posojil, a nato tega denarja ni nakazala bankam, ampak ga je porabila drugače, je poročala TV Slovenija. Pridobila je dokumente, ki dokazujejo, da se je to zgodilo vsaj dvema delavcema. Inšpektorat za delo je po navedbah televizije v tej družbi letos opravil tri inšpekcijske nadzore, zadnjega pred dvema dnevoma. Ugotovil je kršitve v zvezi z izplačili plač in letnim dopustom, a postopek še poteka, zato o višini kazni ne morejo govoriti. Iz hčerinske družbe Skupine Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika so pred tednom dni sporočili, da so ustavili tovorni promet, ker ne morejo več zagotavljati kakovostnega izvajanja . Po njihovih besedah je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Hkrati so v družbi pojasnili, da so zaposleni v Skupini Viator & Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator & Vektor Logistiki in Viator & Vektor Storitvah, prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih je bil sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . Prestavili so stavko Sindikat delavcev prometa in zvez v Skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Logistika in Storitve je sicer nameraval stavkati sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času je pričakoval normalizacijo razmer glede bank. V skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. Znano je, da so razmere v skupini Viator & Vektor nestabilne. Iz Ajpesa je razvidno, da je na tekočih računih Skupine Viator & Vektor evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegove obveznosti . Na težave kaže tudi dejstvo, da je bilo po le nekaj tednih vodenja skupine sporazumno prekinjeno delovno razmerje z Bogdanom Topičem, ki je bil od 7. aprila glavni izvršni direktor. Viator & Vektor se z bankami upnicami že nekaj mesecev dogovarja o reprogramiranju posojil in rešitvi družbe pred propadom.	Špela Zupan,STA	24ur	2011-07-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delta-namerava-v-ljubljani-postaviti-luksuzen-hotel.html	,Ljubljana je fantastično mesto,	delta, hotel, ljubljana, marija, desivojević, cvetković, rastoder, izet, intercontinental, crown, plaza	Ljubljana je fantastično mesto Podpisan je dogovor o gradnji 20-nadstropnega luksuznega hotela s 23.000 kvadratnimi metri na Bavarskem dvoru v središču Ljubljane, ki ga namerava graditi srbska Delta. Gre za eno največjih srbskih investicij v Sloveniji. Kdaj bi lahko luksuzni hotel sprejel prve goste, še ni znano. Pravzaprav še ni določen niti začetek gradnje, saj so se z danes podpisanim dogovorom šele dogovorili o pogojih, ki jih bo treba izpolniti pred začetkom investicije. Prvi korak so določene spremembe v projektu, je pojasnil direktor podjetja Rastoder Izet Rastoder. Na zemljišču na Bavarskem dvoru, ki ga je Rastoder kupil decembra lani iz stečaja družbe S1, je trenutno predviden poslovno-stanovanjski objekt. Vendar ne pričakuje težav in tudi ljubljanski župan Zoran Janković je dejal, da so na lokaciji dovoljene tako poslovne stavbe kot tudi hotelska dejavnost. Ko je Rastoder kupoval zemljišče, sem vedel, da je to najboljša lokacija za hotel, je dejal Janković. V katero hotelsko verigo bo vključen hotel v Ljubljani, bodo odločili v skupini Intercontinental. (Foto: Reuters) Nad lokacijo so navdušeni tudi predstavniki skupine Intercontinental, ki bodo odločili, v katero hotelsko verigo bodo vključili hotel. Ljubljana je fantastično mesto in upam, da bomo kmalu pri vas, je povedal podpredsednik skupine Intercontinental Hotels za Evropo Didier Boidin. V skupini sta med drugimi tudi znamki Crowne Plaza in Holiday Inn. Sopodpisnica dogovora o gradnji hotela podpredsednica Delta holdinga za strategijo in razvoj Marija Desivojević Cvetković pričakuje, da se bodo pri Intercontinentalu odločili za hotelsko verigo Crown Plaza, ki ji pripada tudi skoraj 15 milijonov evrov vreden hotel s 420 sobami, katerega gradnjo je Delta pravkar končala v Beogradu. Investitor ljubljanskega hotela bo holding Delta in ko bo končan, bo Delta njegova lastnica, je dodala. Lastnik Delte Miroslav Mišković se ni mogel udeležiti podpisa v Ljubljani, saj v Srbiji proti njemu poteka sojenje zaradi finančnih poneverb, sodišče v Beogradu pa mu ni odobrilo potnega lista za en dan. Sodnica je njegovo prošnjo, naj mu za čas poti v Ljubljano vrne potni list, zavrnila z utemeljitvijo, da lahko dogovor o gradnji hotela v njegovem imenu podpiše tudi kdo drug. Srbski holding je večji investicijo v Ljubljani načrtoval že pred leti, namreč gradnjo trgovskega središča v športnem parku Stožice. Vendar je od projekta odstopil leta 2009, stadion pa je še danes brez nakupovalnega središča. Pred tem so se leta 2006 pojavljale pobude o sodelovanju Delte, Agrokorja in Mercatorja.	STA,Špela Zupan	24ur	2015-03-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/brezposelnost-pocasi-upada.html	Brezposelnost počasi upada, mlada in rastoča podjetja pa zaposlujejo za nedoločen čas	brezposelnost, delo, zaposlitev, podjetja, mladi, delovno mesto, skaza, outfit7, siliko	Brezposelnost počasi upada, mlada in rastoča podjetja pa zaposlujejo za nedoločen čas Brezposelnost počasi upada, kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje. Marca se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 9.005 oseb, kar je skoraj 40 odstotkov več kot mesec poprej, največ v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in trgovini. In kje trenutno nudijo zaposlitev za nedoločen čas? Brezposelnost se v zadnjih mesecih zmanjšuje, kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje. Konec marca je bilo registriranih 118.099 brezposelnih oseb, kar je 3,6 odstotkov manj kot februarja. V primerjavi z marcem leta 2014 pa je bila brezposelnost manjša za 6,8 odstotkov V prvih treh mesecih leta 2015 se je na Zavodu na novo prijavilo 27.865 brezposelnih oseb, kar je 7,6 odstotkov manj kot lani v tem času. Od 11.526 brezposelnih oseb, ki jih je marca Zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 9.005 oseb, kar je 38,0 odstotkov več kot februarja in 5,9 odstotkov več kot marca leta 2014. Največ v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in trgovini. V strukturi brezposelnosti so se v primerjavi s predhodnim mesecem najbolj povečali deleži dolgotrajno brezposelnih oseb, brezposelnih žensk in brezposelnih, ki so stari 50 let ali več. Zmanjšalo pa se je število brezposelnih v starosti od 40 do 49 let in tudi deleža brezposelnih z osnovnošolsko in s poklicno izobrazbo, medtem ko sta se deleža brezposelnih s srednjo strokovno in splošno ter s terciarno izobrazbo povečala. Hitro rastoča podjetja zaposlujejo Kljub temu, da je še vedno težko dobiti zaposlitev za nedoločen čas, pa nekatera mlada podjetja, ki rastejo in se razvijajo, ponujajo tudi takšne zaposlitve. (Foto: Reuters) Eno takšnih je podjetje Siliko, ki proizvaja gumi-tehnične izdelke in ima zaposlenih več kot 260 ljudi, vsako leto sprejme najmanj 20 novih sodelavcev. Trenutno iščejo informatika, razvojnega tehnologa za brizganje plastike oziroma gume, projektnega vodjo, ročnega orodjarja, razvojnega inženirja ter vzdrževalca strojev in opreme. Že nekaj let svoj kader širijo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Tudi tu nudijo zaposlitev za nedoločen čas in jo trenutno ponujajo planerju za strateško planiranje proizvodnje, konstruktorjem razvojnikom in vodji marketinga. Tudi v podjetju KLS Ljubno nameravajo letos zaposliti vsaj 20 novih delavcev, trenutno pa iščejo vodjo izmene. Za nedoločen čas zaposlijo tudi v podjetju Ekipa2, ki so ga ustanovili lastniki Outfit7, ustvarjalci govorečih prijateljev. Za delo na sedežu v Ljubljani iščejo ilustratorja, direktorja animacije, oblikovalca in direktorja kreative, podatkovnega analitika, vodjo ekipe za razvoj iger, skrbnika kakovosti, razvijalca mobilnih aplikacij za okolje Windows, skrbnike kakovosti in razvijalca informacijskih sistemov.	Karmelina Husejnović	24ur	2015-04-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pri-placevanju-davkov-smo-prvi-na-svetu.html	Slovenija zna pobirati davke	davek, dohodek, raziskava, kpmg, international, slovenija, križanič, finance	Slovenija zna pobirati davke Slovenija je končno na prvem mestu! A na žalost v negativnem smislu. Kar 54,9 odstotka našega dohodka gre v davčno in socialno blagajno. V zelo slabem položaju so tudi naši sosedje, Hrvati in Madžari. Revizijska hiša KPMG International je objavila lestvico držav, ki od svojih rezidentov pobirajo največ davkov. V raziskavo so vključili 86 držav, osredotočili pa so se na davek, ki ga rezidenti plačujejo od dohodka, in na plačila za socialno varstvo. V raziskavo ni vključen hrvaški krizni davek. Če bi bil, bi Hrvaška zasedla prvo mesto. In kako nam kaže? Če upoštevamo socialne dajatve in davek od dohodka skupaj, je Slovenija na prvem mestu. Tisti, ki zaslužijo letno 100.000 ameriških dolarjev (približno 70.000 evrov), so obdavčeni s 54,9-odstotno davčno stopnjo, navaja raziskava. Na drugem in tretjem mestu sta naši sosedi: Hrvaška s 53,5- in Madžarska s 48,1-odstotno davčno stopnjo. Tisti, ki zaslužijo 300.000 ameriških dolarjev letno (približno 207.000 evrov), pa so obdavčeni s 60,4-odstotno davčno stopnjo, kar našo državo spet uvršča na prvo mesto. Na drugem mestu je Danska s 57,1-odstotno, sledi pa ji Hrvaška s 54,5-odstotno davčno stopnjo. Slovenski finančni minister Franc Križanič je včeraj sporočil, da bo vlada pripravila spremembo dohodninske zakonodaje. Uvedli bi dodatni dohodninski razred, pri čemer pa naj bi bil neto učinek zaradi olajšav za tiste z nižjimi prihodki nespremenjen. Obremenil pa bi tiste z najvišjimi dohodki. Raziskava je pokazala, da so se nekatere države v teh kriznih časih odločile, da bodo svoj proračun okrepile z višjimi davki na dohodek. Še posebej so se osredotočile na rezidente z višjimi dohodki, navaja predstavnica KPMG International Rosheen Garnon. Med zagovornicami omenjenega ukrepa vodita Velika Britanija in Irska, dodaja. Ugotovili so tudi, da na trenutno stanje v svetu v Evropski uniji plačujemo najvišje davke od dohodka. Danska ima najvišjo davčno stopnjo na dohodek, ki znaša kar 62,3 odstotka. Japonska ima 50, Čile pa 40 odstotkov, kar ju uvršča na prvo mesto v njihovem območju. Raziskavo in lestvice si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu.	M.M.	24ur	2009-08-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prenovljeni-drajv-vecja-varnost-vecji-popust-vec-ugodnosti.html	Prenovljeni DRAJV: večja varnost, večji popust, več ugodnosti	triglev, drajv, pr	Prenovljeni DRAJV: večja varnost, večji popust, več ugodnosti Nova aplikacija Zavarovalnice Triglav voznikom odslej omogoča, da z varno vožnjo na letni ravni prihranijo kar do 25 % pri avtomobilskem zavarovanju. Triglav je poleg povečanega popusta DRAJV nadgradil tudi z natančnejšimi in bolj preglednimi zemljevidi, uporabnimi povratnimi informacijami in nasveti za izboljšanje vožnje ter ostalimi ugodnostmi, ki še dodatno spodbujajo varno vedenje na cesti. Z brezplačno aplikacijo DRAJV imajo vozniki odslej možnost, da po pridobljenih začetnih pogojih, ko z zadostnim številom kilometrov in točk pridobijo 5 % popusta na zavarovalno polico, nadaljujejo z zbiranjem mesečnih popustov, ki so odvisni od števila varno prevoženih kilometrov. Tako bodo na primer vozniki, ki na mesec varno prevozijo vsaj 100 kilometrov, sedaj upravičeni do dodatnega odstotka popusta, vozniki z več kot 200 varno prevoženimi kilometri na mesec pa bodo nagrajeni z 2 % mesečnim popustom. Skupni popust pa je omejen na 25 % na leto. Poleg tega je aplikacija odslej bogatejša tudi za 5 zabavnih izzivov v povezavi z varno vožnjo. Uporabniki se z izpolnjevanjem teh izzivov lahko potegujejo za dodatne nagrade. Za začetek bo Triglav 50 uporabnikov nagradil z letnimi vinjetami za leto 2016. Izvorno različico aplikacije, ki temelji na osnovi dobrih zavarovalniških praks iz tujine, je v petih mesecih preneslo že več kot 11.000 uporabnikov, ki so skupno prevozili več kot milijon kilometrov. Pri Zavarovalnici Triglav verjamejo, da bodo z nadgradnjo močno presegli uspeh prvotne različice in dosegli še večji delež voznikov, ki jih bodo odslej poleg zajetne finančne spodbude prepričali tudi večja praktičnost, prilagojenost in natančnost. S tem pa bodo še en korak bližje enemu izmed svojih najpomembnejših ciljev - dolgoročnemu zagotavljanju večje varnosti na slovenskih cestah. DRAJV je primeren za vse voznice in voznike, ki želijo prispevati k večji prometni varnosti in hkrati prihraniti, zato so pomembna ciljna skupina tudi vozniki začetniki. Več o prenovljeni aplikaciji in ostalih ugodnostih si lahko preberete na drajv.triglav.si. Aplikacija DRAJV je na voljo v trgovinah Google Play in Apple App Store.	P.R.	24ur	2015-11-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/fmr-bo-nakup-dela-financiral-z-lastnimi-sredstvi-pravijo-da-bodo-podpirali-razvoj.html	FMR bo nakup Dela financiral z lastnimi sredstvi, obljubljajo podporo razvoju	frm, delo, kren, andrej	FMR bo nakup Dela financiral z lastnimi sredstvi, obljubljajo podporo razvoju Nismo tajkuni in ne bomo vsega uničili, po odločitvi za nakup dane časopisne hiše sporoča predsednik uprave FRM Andrej Kren. Gre za dolgoročno naložbo, pravi. Sicer od uprave pričakujejo dobičkonosno poslovanje. FMR bo odgovoren strateški lastnik Dela, ki so ga prepoznali kot dobro naložbo. Nakup bodo financirali z lastnimi sredstvi, pojasnjuje predsednik uprave Andrej Kren. Da je nakup primeren, je ocenil tudi prvi nadzornik Stojan Petrič, ki ga Delo zanima dolgoročno. (Foto: 24ur.com) Kot je na novinarski konferenci spomnil Kren, je Delo za FMR dolgoročna naložba, kot lastnik bodo podpirali razvoj te časopisne hiše na strateškem, kadrovskem in tehnološkem področju. Hkrati od uprave, s katero so se že sestali, pričakujejo dobičkonosno poslovanje, kar je eden pomembnejših razlogov za nakup. Vloga FMR, ki bo za 100-odstotni delež Dela plačala 7,3 milijona evrov, kot lastnika bo po njegovih pojasnilih ta, da bodo z dobrim upravljanjem skrbeli, da bo uprava Dela imela pogoje za uspešno poslovanje, ki jih lahko zagotavlja le finančno stabilen lastnik. Petrič: Zanima nas Delo leta 2020 Odločitev FMR za nakup Dela je primerna, glede na to, da se je FMR tudi dezinvestiral in prosta sredstva naložil v novo dejavnost, ki jo bo lažje upravljal kot industrijsko, pa je ocenil predsednik nadzornega sveta Petrič. Iz tega naslova smatramo, da je odločitev FMR umestna in primerna v okviru diverzifikacije naložb, ki jih ima, zato je nadzorni svet podprl odločitev uprave, je dejal. Petrič je ob tem na nekatere očitke v javnosti poudaril, da Kolekor Group ni kupil Dela, tudi ni imel namena, ravno tako ni Stojan Petrič kupil, tudi ni imel namena . Nas ne zanima Delo leta 2016, nas zanima, kakšno bo Delo leta 2020, torej kakšno vizijo ima uprava, in uprava to ve, ker smo ji to povedali. Uprava to vizijo pripravlja. V skladu z vizijo bo povedala, koliko razvojnega denarja rabi, da bomo imeli Delo, kot si ga je zamislila za 2020, to bomo tudi podprli. S kupnino ne bomo obremenjevali Dela, ampak bo večji del EBITDA namenjen razvoju Dela, je še poudaril Petrič. Glede zaposlovanja je članica uprave FMR Nataša Luša zagotovila, da se ne bo zgodilo nič nezakonitega in bo v skladu z načrti, ki jih že zdaj ima uprava, in bodočimi načrti. Če se bodo zmanjševali prihodki, bo treba prilagajati na strani stroškov, je dejala. Dotaknila se je tudi problema pogodbenega novinarstva. To je po njeni oceni problem vse Slovenije, ne le Dela. Gotovo je to velik problem. Mi si bomo prizadevali za ureditev tega vprašanja na vzdržen in zakonit način, je dodala. Pogodba za nakup, sklenjena prejšnji teden, ima sicer več odložnih pogojev. Luša je predstavila tiste, za katere je odgovoren FMR. Gre za soglasje nadzornega sveta, ki ga že imajo, pridobiti morajo tudi soglasje agencije za varstvo konkurence. Drugi odložni pogoji so na strani prodajalca, torej Pivovarne Laško. FMR je s Pivovarno Laško dogovorjen, da bodo dosedanji člani nadzornega sveta Dela podali odstopne izjave, ki bodo učinkovale z dnem prenosa delnic s pivovarne na FMR. Kren je ob tem še poudaril: Ne kot družba FMR ne kot člani organov družbe nismo povezavi z nobeno politično stranko. Nikomur nismo ničesar dolžni, saj smo uspeli v transparentnem mednarodnem postopku prodaje vseh delnic Dela med vsemi ponudniki ponuditi najvišjo ceno. Drugi odložni pogoji so na strani prodajalca, torej Pivovarne Laško.	STA,Barbara Golub	24ur	2015-06-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nyberg-naj-bi-danes-ostal-brez-sluzbe.html	Vlada je odločanje o neizvršnih direktorjih DUTB preložila	dutb, nyberg, mramor, razrešitev, upravni, odbor, mansson	Vlada je odločanje o neizvršnih direktorjih DUTB preložila Predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg naj bi ostal brez položaja, podobno pa se lahko zgodi tudi preostalim v upravnem odboru in izvršnim direktorjem. Vodstvo DUTB zadeve še ne želi komentirati, čakajo namreč na odločitev vlade. Ta pa je odločanje o tem preložila na torek. Upravni odbor bo počakal na odločitev vlade in ko bo pridobil vse potrebne informacije in si vzel dovolj časa, da se odloči o nadaljnjih korakih, jih bo sporočil javnosti. Do takrat upravni odbor DUTB zadnjih dogodkov ne bo komentiral. DUTB Vlada bi morala danes po napovedih razrešiti predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Larsa Nyberga in odločiti, ali bodo tej razrešitvi sledile nadaljnje v upravnem odboru ali med izvršnimi direktorji. A so iz vladnega kabineta sporočili, da so odločanje o neizvršnih direktorjih DUTB prestavili na torek zjutraj. Razrešitev Nyberga je vladi kot skupščini DUTB predlagal minister za finance Dušan Mramor, ki je minuli petek dejal, da je izgubil zaupanje v Nyberga, ker da ga je ta z informacijami, da so pogodbe o izplačilih popolnoma usklajene z novo politiko prejemkov, zavajal. Mramorjev predlog podpirajo tako premier Miro Cerar kot koalicijski partnerici DeSUS in SD. A ti menita, da bi moralo oditi celotno vodstvo, tudi izvršno, kar bosta morali po Cerarjevih napovedih dobro utemeljiti. To ni vprašanje niti višine prihodkov niti kakovosti delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki mislim, da je kakovostno, to je vprašanje zaupanja med skupščino, to je vlado, za katero sem odgovoren, da jo obveščam in ji predlagam stvari, ter med vodstvom upravnega odbora DUTB, je v petek odločitev, da vladi predlaga Nybergovo razrešitev, pojasnil Mramor. Mramor je v predsednika upravnega odbora in enega od neizvršnih direktorjev DUTB izgubil zaupanje, ker ga je z informacijami, da so pogodbe o izplačilih popolnoma usklajene z novo politiko prejemkov, zavajal. Nyberg je v četrtek sicer zatrjeval, da so vodilni vseskozi prejemali plače skladno z obstoječimi politikami in veljavnimi pogodbami ter da je bilo ministrstvo vseskozi seznanjeno s vsemi prejemki. Odziv na Mramorjev ukrep bodo v DUTB po napovedih prav tako razgrnili danes. Lars Nyberg (Foto: Miro Majcen) Mramorjev predlog podpirajo tako premier Cerar kot koalicijski partnerici DeSUS in SD. A ti menita, da bi moralo oditi celotno vodstvo, tudi izvršno, kar bosta morali po Cerarjevih napovedih dobro utemeljiti. V upravnem odboru so od marca kot neizvršni direktorji še Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Ĺ irovnik, izvršni direktorji pa so glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson, katerega nagrajevanje za opravljeno delo je najbolj sporno, ter Janez Ĺ krubej in Aleš Koršič.	STA,M.M.,Karmelina Husejnović	24ur	2015-10-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-nlb-med-prazniki-le-interna-placila.html	V NLB med prazniki le interna plačila	nlb, plačilo, nova, ljubljanska, banka, praznik, bankomat, komitent, denar, transakcija	V NLB med prazniki le interna plačila V petek, 22. aprila, bodo v NLB izvrševali le naloge, pri katerih imata plačnik in prejemnik plačila odprt račun v NLB, domača plačila v tuji valuti, čezmejna plačila in plačila v tretje države. (Foto: Blaž Garbajs) V večini držav Evropske unije je 22. aprila praznik in dela prost dan, ko ne bodo delovali eksterni plačilni sistemi. Ker slovenske banke od uvedbe evra poravnavajo plačila preko omenjenih sistemov, bodo v NLB v petek, 22. aprila, lahko izvrševali interna plačila, pri katerih imata tako plačnik kot tudi prejemnik plačila odprt račun v NLB, domača plačila v tuji valuti, čezmejna plačila in plačila v tretje države. Plačila med računi v okviru NLB, prejeta 22. aprila na bančnem okencu, prek NLB Proklika, NLB Klika in NLB Teledoma bodo izvedli isti dan po urniku za plačilne transakcije v domovini. Izjema so plačila s posebnimi položnicami, ki bodo prevalutirane na soboto, 23. aprila. Plačilne naloge (BN02, PP02, UPN), ki jih je treba posredovati izven NLB, bodo sprejemali tudi 22. aprila na bančnih okencih, prek NLB Proklika, NLB Klika in NLB Teledoma, vendar bo njihovo plačilo izvedeno prvi delovni dan po praznikih, torej v torek, 26. aprila. Prav tako bodo prvi delovni dan po praznikih izvedeni tudi eksterni plačilni nalogi, prejeti v četrtek, 21. aprila, po koncu urnika za oddajo plačilnih nalogov. Plačila v času praznikov, 27. aprila in 2. maja, bodo izvršena prvi delovni dan. Domača plačila v tuji valuti, čezmejna plačila in plačila v tretje države bodo v času velikonočnih in prvomajskih praznikov izvajali po spremenjenem prazničnem urniku. Dodatne informacije so strankam na voljo v vseh NLB poslovalnicah, na spletnih straneh nlb.si in na telefonski številki 01/477 20 00.	Špela Zupan	24ur	2011-04-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zadnje-opozorilo-kitajski.html	Zadnje opozorilo Kitajski	kitajska, opozorilo, evropska, komisija, igrače, izdelki, otroci, meglena, kuneva	Zadnje opozorilo Kitajski Kitajska se mora zavzeti za večjo varnost svojih izdelkov, drugače bo Evropska komisija prepovedala uvoz. Kitajska mora več pozornosti posvetiti varnosti svojih izdelkov, predvsem igrač. (Foto: Reuters) Kitajska se mora zavezati, da bo posvetila dodatno pozornost varnosti izdelkov, Evropska komisija pa jo je opozorila, da so še posebej pomembne igrače in drugi izdelki za otroke, je rezultate svojega nedavnega obiska na Kitajskem danes v Bruslju v odboru Evropskega parlamenta za notranji trg in zaščito potrošnikov povzela evropska komisarka za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva. Kot je potrdila Evropska komisija, pričakuje Bruselj od Kitajske predvsem pravo sodelovanje. Komisarka Kuneva je v Evropskem parlamentu poudarila, da so že vidni oprijemljivi rezultati sodelovanja Bruslja s Kitajsko. Dejala je, da se bo lahko zaupanje potrošnikov v kitajske izdelke povrnilo z dejanji in ne z besedami . Do konca oktobra bodo kitajske oblasti pripravile novo poročilo o sistemu nadzora nad varnostjo svojih izdelkov, ki bo ključno, saj naj bi pokazalo, ali si Kitajska resnično prizadeva za spremembe na tem področju, je pojasnila komisija. Možna prepoved uvoza Dosedanja poročila niso bila niti približno zadovoljiva, poudarja Kuneva in dodaja, da gre sedaj za njeno zadnje opozorilo , saj bo morala komisija sprejeti primerne ukrepe - med njimi je možna tudi prepoved uvoza določenih izdelkov -, če poročilo ne bo prineslo napredka. Najbolj odmeven je bil primer proizvajalca igrač Mattel, ki je zaradi strupenih substanc v svojih igračah, narejenih na Kitajskem, utrpel veliko poslovno škodo. Poleg igrač sta bili v zadnjih tednih odmevna tudi primera odpoklica strupene zobne paste in avtomobilskih gum z napako. Komisija je s Kitajsko leta 2006 vzpostavila sistem, ki naj bi zagotovil spremljanje izdelka, če se ugotovi, da je ta nevaren. Gre za relativno nov sistem, so povedali v komisiji, zato Kitajska še ni v celoti sposobna zagotoviti sledenja in posledično tudi ukinitve proizvodnje nevarnega izdelka. Bruselj sedaj pričakuje novo poročilo, ki pa naj bi bilo po besedah Kuneve bolj pozitivno. Po besedah komisarke obstaja tanka meja med zaščito na eni ter protekcionizmom na drugi strani . Evropa je za odprto poslovanje, pravi, saj bo sicer vržena iz posla , a kompromisa pri varnosti izdelkov pri tem ne sme biti. Okolja, kjer ne bi bilo tveganja glede varnosti izdelkov, po njenem ni, kar zahteva konstantne napore.	STA,V.L.	24ur	2007-09-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/neuradno-grcija-sklenila-dogovor-z-eu-in-imf.html	,Ti ukrepi ubijajo ljudi,	grčija, eu, imf, pomoč, gospodarstvo, reforma, varčevanje, denarni, sklad, dogovor	Ti ukrepi ubijajo ljudi Grčija bo za rešitev gospodarstva prejela 110 milijard evrov pomoči. Varčevalni ukrepi bodo državljane zelo prizadeli. Sindikati napovedujejo oster odziv, državljane pa je strah, da bo izbruhnila vojna. Grška vlada se je z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) dogovorila glede dodatnih varčevalnih in drugih gospodarskih ukrepov. Slednje namreč zahtevata EU in IMF kot predpogoj, da bi Grčija lahko dobila milijarde evrov pomoči za rešitev potapljajočega se gospodarstva. Finančni ministri držav v območju evra so se danes v Bruslju dogovorili za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih, je naznanil šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Države v območju evra bodo prispevale 80 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad pa preostalo. Vrh evroskupine bo 7. maja. Prva posojila bodo na voljo pred 19. majem, ko zapade izdaja desetletnih grških obveznic v višini skoraj devetih milijard evrov, izhaja iz izjave, ki jo je danes sprejela evroskupina. Grki se bodo morali žrtvovati Pred nami so težka leta, je bil odkrit George Papandreu. (Foto: Reuters) Dogovor je danes ob začetku izredne seje grške vlade potrdil grški premier George Papandreou. Naredil bom vse, da država ne bi bankrotirala, je ob začetku seje zatrdil Papandreu in dodal, da se bodo Grki morali žrtvovati, da bi preprečili katastrofo. Pred nami so težka leta, je bil odkrit, obenem pa je obljubil, da bo storil vse, da bi zaščitil najšibkejše člane družbe. Napovedal je še, da se bo boril, da bi se Grčija spremenila. Uspelo nam bo, je poudaril Papandreu. Oster odziv sidikatov Glavni grški sindikati so že napovedali ostre odzive in splošno stavko za sredo. Na ostre ukrepe bomo ostro odgovorili, so sporočili iz sindikalnega združenja GSEE. Izgubili bomo skoraj 30 odstotkov naših dohodkov in tega ne moremo sprejeti, je v odzivu na načrte vlade dejal predsednik sindikata javnih uslužbencev ADEDY Spiros Papaspiros. Pozval je tudi k 24-urni stavki javnih uslužbencev v sredo, vmes pa naj bi se sestalo tudi vodstvo sindikata. Pozivamo Evropejce, naj znova premislijo, kakšno Evropo si želijo. Kakšno družbo si želijo in kakšne zaposlene si želijo, menijo sindikati. V največjem grškem sindikalnem združenju GSEE, ki združuje predvsem zasebni sektor, so prav tako napovedali, da bodo v sredo stavkali proti predlaganim ukrepom. To so najbolj ostri in najbolj nepošteni ukrepi, kar jih je kdaj bilo. Zato bodo naši odzivi odločni in dinamični. Ne morete vedno pričakovati, da bodo delavci plačevali zaradi propadlih politik, je dejal tiskovni predstavnik združenja Statis Anestis. Obenem pa je Anestis pozval tudi EU k večji zaščiti delavskih pravic. Na robu vojne 50-letni lastnik kioska je poudaril, da politika ni predvidela prihajajočega cunamija, poleg tega jih pred tem niso zaščitili. Meni, da se jim bodo zoperstavili in odšli na ceste. Ti ukrepi po njegovem mnenju ubijajo ljudi. Smo na robu vojne. Med tistimi, ki so neposredno prizadeti, in tistimi, ki niso, med revnimi in bogatimi. Če ne bodo prijeli tatove, ne bomo nikoli premagali krize,“ je še dejal. Svojim vnukom ne kupujem daril. Moji prijatelji mi dajejo obleke. Strah me je, da mladi ljudje nimajo upanja in da bodo odšli na ceste. Krvavo bo,“ je dejal 60-letni upokojenec. Komisija priporočila sprožitev mehanizma Po tem je Evropska komisija danes že priporočila sprožitev mehanizma finančne pomoči Grčiji, ki naj bi bil ključen za ohranitev stabilnosti območja evra. (Foto: Reuters) Komisija meni, da so pogoji za pozitiven odziv na prošnjo grške vlade izpolnjeni in priporoča sprožitev usklajenega evropskega mehanizma v podporo Grčiji na podlagi dogovorjenega večletnega programa, je izjavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Boleča prilagoditev Gre za bolečo prilagoditev, ki bo prizadela predvsem doslej zaščiten javni sektor. Ta je v Grčiji prenapihnjen in neučinkovit. Tudi ostale Grke najverjetneje čakajo leta stroge discipline, če se želijo izogniti uničujoči dolžniški krizi in gospodarski depresiji. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Bonnu pozdravila grški varčevalni program in ocenila, da je ta edina možnost za povrnitev stabilnosti evra. Pred Grčijo je zdaj dolgotrajna in težavna, a nujna pot, je dejala nemška kanclerka. Finančni minister George Papakonstantinu je podrobnosti dogovora javnosti predstavil takoj po koncu izredne seje vlade. Kot je pojasnil, bo morala Grčija v skladu z dogovorom v prihodnjih treh letih skupaj privarčevati 30 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj pa bo morala do leta 2014 znižati s sedanjih 13,6 na tri odstotke. Državnim uslužbencem in upokojencem bodo ukinili 13. in 14. plačo oz. pokojnino. Bodo pa vsi zaposleni, tako v državnem kot v zasebnem sektorju, ki na mesec ne zaslužijo več kot 3000 evrov bruto, dobili 500 evrov za božič ter po 250 za veliko noč in počitnice. Tudi upokojenci, ki imajo manj kot 2500 evrov pokojnine, bodo dobili 400 evrov za božič ter po 200 evrov za veliko noč in počitnice. Grki drakonskim ukrepom nasprotujejo, kar so izrazili tudi na ulici. (Foto: Reuters) Zdaj ni časa misliti na politične stroške, je dejal Papakonstantinu in obljubil, da bodo oblasti storile vse, da bi državo znova spravili na pravo pot. Tudi višji davki Davi sklenjeni dogovor predvideva tudi zvišanje davkov. Davek na dodano vrednost naj bi tako zvišali z 21 na 23 odstotkov, kar bo drugo zvišanje tega davka v letošnjem letu. Za deset odstotkov pa naj bi zvišali tudi davek na tobak, alkohol in gorivo. Zvišali naj bi še davke na luksuzne nepremičnine, bazene in luksuzne avtomobile. Povečali naj bi tudi davek od iger na srečo. Dogovor še predvideva, da bodo Evropska komisija, IMF in Evropska centralna banka (ECB) vsake tri mesece preverjali, kako Atene izpolnjujejo svoje obveznosti. Prav zaradi načrtovanih reform in ukrepov so v soboto v več grških mestih potekali protesti, na katerih je prišlo tudi do več nasilnih izgredov. Tudi sindikati v luči novih drastičnih varčevalnih ukrepov, ki bodo izrazito prizadeli standard Grkov, že pozivajo k uporu. Če je vlada v Atenah na začetku še uživala večinsko podporo ljudi pri njenih prizadevanjih, sedaj kar polovica vprašanih v nedavni raziskavi napoveduje, da bo šla v primeru še večjega zategovanja pasu na ulice. Prevladuje namreč mnenje, da navadni državljani ne bi smeli plačevati za odpravljanje posledic krize. Evroskupina naj bi Grčiji v skladu z dogovorom v prvem letu zagotovila do 30 milijard evrov posojil, IMF pa od 15 do 25 milijard evrov. Skupno naj bi Grčija po nekaterih ocenah v prihodnjih treh letih potrebovala od 100 do 120 milijard evrov posojil, poleg tega pa naj bi bilo še 20 milijard potrebnih za stabilizacijo grškega bančnega sistema. Načelni dogovor o sprožitvi mehanizma finančne pomoči Grčiji naj bi danes na izrednem zasedanju v Bruslju sprejeli finančni ministri držav evro skupine, med njimi minister Franc Križanič, potrdil pa naj bi ga vrh evroskupine 7. ali 10. maja. Kronični neplačniki davkov Grčija naj bi letno izgubljala kar za 30 milijard dolarjev (okoli 20 milijard evrov) zaradi davčnih utaj, kaže neka študija, ki jo danes objavlja New York Times. Zagotovitev večje discipline pri plačevanju davkov bi morala biti zato ključna za Grčijo, če se želi izkopati iz finančnih težav. (Foto: Reuters) Kot navaja ameriški časnik, se bogastvo Grkov kaže vse povsod, le v davčnih napovedih ne. Tako je na primer iz predmestja na severu Aten, ki se bohoti z velikimi in bogatimi vilami, le 324 prebivalcev v davčni napovedi odkljukalo, da imajo doma bazen. Davčni inšpektorji pa so nato s pomočjo satelitskih slik prišli do bistveno večje številke – 16.974 bazenov. Izmikanje davkom je pravzaprav način življenja v Grčiji in je igralo pomembno vlogo v sedanji dolžniški krizi Grčije. Tudi zato je boj proti utajam davkov in povečanje davka na luksuzne dobrine, kamor na primer spadajo bazeni, ena ključnih točk reformnih ukrepov grške vlade. Po več različnih študijah naj bi bil grški proračun zaradi tovrstnega izogibanja davkov oškodovan za najmanj 20 milijard evrov letno. Glede na celotni ocenjeni dolg v višini 120 milijard evrov bi torej več pobranih davkov lahko pomembno zmanjšalo grško dolžniško krizo. Toda kot ugotavlja New York Times, Grkom ne bo lahko, saj bodo morali krepko spremeniti način življenja. Izogibanje plačevanju davkov je namreč le del širše kulture podkupovanja in korupcije, ki se je zažrla v vse pore grške družbe.	Reuters,Tea Šavor,STA,D.Š.	24ur	2010-05-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spekulanti-se-bodo-obrisali-pod-nosom.html	Špekulanti se bodo ,obrisali pod nosom,	grčija, gospodarstvo, kriza, finance, pomoč, imf, nemčija, italija, denarni, sklad	Špekulanti se bodo obrisali pod nosom Špekulanti, ki stavijo na propad grškega gospodarstva, se bodo obrisali pod nosom, je prepričan grški finančni minister. A Nemčija je do pomoči Grčiji še vedno zadržana, kar pa skrbi Italijo. Grški finančni minister George Papakonstantinu je v nedeljo v Washingtonu opozoril špekulante na finančnih trgih, da se bodo obrisali pod nosom , ker stavijo na propad grškega gospodarstva. Ob tem je vztrajal, da bosta evroskupina in Mednarodni denarni sklad (IMF) finančno pomoč Grčiji zagotovila pravočasno. Grčija je v petek zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč evroskupina in IMF, da bi se rešila iz globoke javnofinančne krize. Evroskupina je Grčiji pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri, IMF pa naj bi prispeval okrog 10 do 15 milijard evrov. (Foto: Reuters) Vidim, da je veliko število ljudi stavilo na različne načine. Vse, kar lahko rečem, je, da se bodo obrisali pod nosom, je opozoril Papakonstantinu. Slednji želi pomiriti predvsem zaskrbljenost Nemčije, ki bo prispevala levji delež posojila držav članic evrskega območja Grčiji – približno 8,4 milijarde evrov –, pri čemer je javno mnenje v Nemčiji takšni pomoči precej nenaklonjeno. Nemčija zadržana, Italija zaskrbljena Da je Nemčija zadržana do pomoči Grčiji, je danes potrdil tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Njegov italijanski kolega Franco Frattini pa je ob tem izrazil zaskrbljenost nad nemškim stališčem. Westerwelle je zavrnil možnost pomoči Grčiji, ne da bi država najprej predstavila verodostojen program za zmanjšanje svojega javnofinančnega primanjkljaja. Preveč obljub o konkretni pomoči bo le ublažilo pritisk na Grčijo, je menil. Vodja italijanske diplomacije pa je zaradi nepopustljivosti Nemčije zaskrbljen. Nobenega dvoma ne sme biti – če je naša hiša v težavah, moramo utrditi njene temelje, saj vsi živimo v tej hiši, je ponazoril in dodal, da ne gre za reševanje Grčije, temveč utrjevanje evra in vseh v območju skupne valute. Uradne Atene prepričane v pravočasno pomoč (Foto: Reuters) V Atenah so kljub temu prepričani, da bo pomoč evroskupine in IMF prišla pravočasno. Vsi smo prepričani, da bo to urejeno pravočasno in da bomo brez kakršnih koli težav še naprej sposobni financirati grški javni dolg, je prepričan Papakonstantinu. Grčija je morala zaradi nejasnosti glede reševanja krize v minulih tednih plačevati visoke obresti na svoje desetletne obveznice. Te so se kljub obljubi o pomoči danes povzpele na 9,116 odstotka. To je največ, odkar je ta južnoevropska država leta 2001 prevzela evro. Rast obrestne mere gre po mnenju analitikov pripisati zaskrbljenosti vlagateljev, ali bo reševanje Grčije delovalo in ali bo sploh zadoščalo. Razlika med obrestno mero na grške in nemške obveznice - slednje veljajo za merilo v območju evra - se je tako povečala na 6,07 odstotne točke. Obrestna mera na grške dvoletne obveznice je medtem danes narasla na 12 odstotkov, kar po mnenju analitikov odraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitne kratkoročne insolventnosti Grčije in njene nezmožnosti zmanjšati velik javnofinančni primanjkljaj. Državni dolg Grčije znaša okoli 300 milijard evrov. Atene morajo do maja zbrati približno 11,5 milijarde evrov, za kritje dolga in proračunskega primanjkljaja pa bo Grčija letos potrebovala okoli 54 milijard evrov.	STA,Tea Šavor	24ur	2010-04-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/usoden-dan-za-prodajo-mercatorja-agrokorju.html	Usodni sestanek o prodaji Mercatorja: vsaka stran vztraja pri svojem	mercator, agrokor, prodaja, dunaj, zsss, rožič	Usodni sestanek o prodaji Mercatorja: vsaka stran vztraja pri svojem Dunajski sestanek predstavnikov Agrokorja in slovenskih prodajalcev Mercatorja se je po dolgih urah končal brez dogovora. Mercatorjeve banke upnice naj bi vztrajale pri svojem, torej da mora naš največji trgovec bistveno znižati svoj dolg. (Foto: Miro Majcen) Na Dunaju so se sestali slovenski prodajalci Mercatorja in banke upnice ter predstavniki Agrokorja. A kljub dolgotrajnemu sestankovanju se niso približali dogovoru, saj vsaka stran bolj ali manj vztraja pri svojem. Po skoraj desetih urah so se odločili, da pogovore nadaljujejo naslednji teden. V primeru, da dogovora ne bo, bi lahko posel prodaje padel v vodo. Udeleženci sestanka sicer niso bili ves čas skupaj. Sploh ključne Mercatorjeve upnice so glave večkrat staknile same, brez Agrokorja z Ivico Todorićem na čelu in prodajalcev. In prav one so menda najbolj odločne, kar pomeni, da ne odstopajo od zahteve, da mora Mercator svoj milijardni dolg znižati vsaj za 100 ali 200 milijonov. Stališča vpletenih strani so v tem trenutku skoraj enako različna, kot so bila pred sestankom. Torej stvar še zdaleč ni zaključena in se bo v prihodnjih dneh, morda celo tednih, še nadaljevala. Ĺ e vedno pa je na mestu vprašanje, ali Agrokor denar za prevzem sploh ima. Po informacijah 24UR denarja nima in očitno bo še nekaj časa tako. Njihova struktura financiranja, ki očitno sploh še ni potrjena, naj bi bila namreč odvisna od tega, katero ponudbo bodo na koncu sprejeli prodajalci - torej 120 evrov za delnico ali pa 80 in še 226 milijonov za dokapitalizacijo. Ker se to ni zgodilo, Agrokor še naprej molči. A nekaj je jasno, Hrvati zagotovo ne bodo plačali 120 evrov za delnico, če bo obveljal skorajda že izpogajan reprogram Mercatorjevega milijardnega dolga. Razlog - želijo daljše odplačilne roke in ugodnejše pogoje. Kar je nenavadno - če bi namreč tak načrt zmogel Mercator sam, je res presenetljivo, da ga ne bi močnejše, združeno podjetje s številnimi sinergijami, ki jih vseskozi obljublja Agrokor. Sindikati zahtevajo spoštovanje vseh dogovorov Zaradi nekaterih ugibanj, da bi lahko Mercator Agrokorju prodali po ceni 105 evrov za delnico, so se včeraj odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Pisali so predsedniku nadzornega sveta slovenskega trgovca Mateju Lahovniku in mu izrazili zaskrbljenost nad zadnjim dogajanjem in nizanjem informacij o spremembah prodajnih pogojev. Na Dunaju so se zbrali vsi ključni akterji pri prodaji Mercatorja. (Foto: Miro Majcen) V sindikatu si želimo, da bi Mercator končno dobil stabilnega lastnika. Nesporno nam je jasno, da je za to potrebna prodaja podjetja, vendar je naše mnenje, da ne za vsako ceno. In to, kar se dogaja danes, je nesporno to, je v odprtem pismu zapisal sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič. Poudaril je, da je Mercator še vedno največje podjetje v Sloveniji in zaposluje tudi največ ljudi, več kot 11.000. Poleg tega so nanj vezana številna podjetja, tako da je v verigo skupaj vključenih prek 70.000 delovnih mest, je spomnil. To je po njegovih besedah ob dejstvu, da je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih že 130.000 delavcev, pomembno tudi za državo. Zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije in sindikatu Mercatorja, ki sodi podenj, vztrajajo, da se v delu, ki se tiče prodajnih postopkov, upošteva prodajni dogovor, sklenjen junija lani. Pri prodaji zahtevajo izpolnjevanje podpisanih določil. Zagotoviti morajo odgovorno reševanje vseh kadrovskih vprašanj oziroma ohraniti čim večje število delovnih mest, dolgoročni razvoj in ohranitev blagovne znamke. Kupec mora tudi ohraniti proizvodnjo in prodajo na obstoječih lokacijah ter vlagati v posodobitev proizvodnje in nove programe. Zahtevajo tudi oblikovanje sklada v primeru kršitev pravic z naslova delovnega razmerja, kot je to zapisano v prodajni pogodbi. Če zaposleni v prodajni proces ne bodo vključeni ustrezno in ne bodo dobivali objektivnih informacij o njem, bodo, tako Rožič, uporabili vse oblike sindikalnega boja in zaveza k socialnemu miru ne bo več mogoča .	M.R.,V.L.,Katarina Matejčič,STA	24ur	2014-01-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/opolnoci-ena-najvecjih-podrazitev-bencina.html	Rekordna podražitev bencina	nafta, bencin, dizel, cena, trošarina, dolar, evro	Rekordna podražitev bencina Vlada je nekoliko znižala trošarine na naftne derivate, a se ti kljub temu občutno dražijo. Liter 95-oktanskega bencina se draži za 2,4 centa in bo po novem stal 1,262 evra, liter dizla pa za 2,3 centa in bo stal 1,216 evra. Kolona na bencinski črpalki (Foto: I.A) Zaradi dviga cene surove nafte se bodo opolnoči zvišale tudi maloprodajne cene naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina se bo podražil za 2,4 centa in bo po novem stal 1,262 evra, liter 98-oktanskega bencina za 2,5 centa in bo stal 1,289 evra. Za liter dizla bo treba odšteti 2,3 centa več – stal bo 1,216 evra. Liter ekstra lahkega kurilnega olja se bo podražil za 3,3 centa in bo po novem stal 0,795 evra. Vlada je na današnji dopisni seji nekoliko znižala trošarine, zaradi česar so maloprodajne cene zrasle manj, kot bi sicer. Kot je povedal direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečević, je razlogov za večjo podražitev surove nafte več. Eden izmed razlogov je rahel optimizem zaradi gospodarskega okrevanja, predvsem v ZDA in na Kitajskem, drugi razlog je hladno vreme, delno pa tudi šibkejši dolar. Bliža se tudi konec leta, ko se tradicionalno ohladijo plinski odnosi med Rusijo in Ukrajino, zato si podjetja in ljudje delajo zaloge nafte. A cena 84 dolarjev na sodček je šele začetek, sploh ker so zaloge vse manjše. A ljudje se kljub višanju cen bencina ne zatekajo k racionalnosti in več uporabljajo javna prevozna sredstva. Vsaj tako kažejo raziskave. In prav veliko povpraševanje je tudi eden od razlogov, da se cene nafte dvigujejo. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter po gibanju tečaja dolarja.	Primož Jambrek,Katarina Matejčič	24ur	2010-12-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/supervozila-ki-si-jih-lahko-privoscijo-le-redki.html	Supervozila, ki si jih lahko privoščijo le redki	ženeva, avtosalon, avtomobil	Supervozila, ki si jih lahko privoščijo le redki Najnovejši, najhitrejši in nenazadnje tudi najdražji - pločevina, oziroma kar že karbon, ki se znajde na ženevskem avto šovu ima vse predpostavke naj , saj se luksuzne avtomobilistične znamke vsako leto v začetku marca predstavijo in utrjujejo nove smernice. Najnovejši, najhitrejši in nenazadnje tudi najdražji - pločevina, oziroma kar že karbon, ki se znajde na ženevskem avto šovu ima vse predpostavke naj , saj se luksuzne avtomobilistične znamke vsako leto v začetku marca predstavijo in utrjujejo nove smernice.	SVET	24ur	2015-03-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/minimalno-placo-bi-dvignili-za-102-evra.html	Sindikati napovedujejo nove pritiske	vlada, sindikat, delodajalec, sindikati, delodajalci, pogajanja, minimalna, plača	Sindikati napovedujejo nove pritiske Za vlado, delodajalce in sindikate je predlog o minimalni plači, po katerem bi se ta takoj zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov, sprejemljiv, a pod določenimi pogoji. (Foto: Dare Čekeliš) Vlada, delodajalci in sindikati so se danes strinjali z dogovorom, po katerem se bo minimalna plača takoj zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov, vendar pa vlada in delodajalci sprejem novega zakona pogojujejo s hkratno spremembo delovne zakonodaje, sindikati pa zahtevajo, naj gre zakon takoj v parlamentarno proceduro. Sindikati vladi: Ne mečkajte! Sindikati podpirajo temeljne usmeritve tega zakona, ki zagotovlja nemudoma dvig minimalne plače za 102 evra neto, vendar pa zahtevajo, da se zakon takoj pošlje v parlamentarno proceduro, ne da se ga sprejema skupaj s paketom delovne zakonodaje. Vladi so naložili, naj se do tega opredeli do četrtka. Po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča je to za sindikate izsiljevanje . Ne bomo pristali na to, da bi problematiko minimalne plače, ki se veže na eksistenco večine ljudi, pogojevali z zniževanjem drugih pravic, je poudaril. Delodajalci želijo s paketom izsiliti, da bi v imenu dviga minimalne plače klestili po delavskih pravicah, je izpostavil in dodal, da to za svobodne sindikate ni sprejemljivo, zato pozivajo vlado, naj ne mečka . Dokler vlada zakona ne bo poslala v nadaljnjo proceduro, se sindikat ne bo pogajal o zakonu o delovnih razmerjih. Na potezi je vlada in upamo, da bo prevladal razum in naklonjenost slovenskemu delavstvu, je dejal. Minimalna plača se bo s sedanjih 459,23 evra neto dvignila na 561,23 evra neto. Če se vlada do četrtka ne bo opredelila do predloga sindikatov, bodo sindikati po besedah predsednika Pergama Dušana Rebolja ukrepali, in sicer s sindikalnimi pritiski. Semolič je ocenil, da vlada dela z roko v roki z delodajalci . Tudi pri izhodni strategiji se je po njegovem mnenju naslonila na stališča delodajalcev, o stališčih sindikatov pa ni govora , čeprav so tudi sindikati pripravili memorandum za izhod iz krize. Poudaril je, da ta vlada dokazljivo ponuja, dela v skladu z interesi kapitala . Če želi popraviti to sliko, ima vlada po njegovem mnenju zdaj možnost, da naredi izpit pri minimalni plači. Svetlik vidi korak naprej Kot je po sestanku v Ljubljani ocenil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, so danes naredili korak naprej . Predlogi, kar zadeva minimalno plačo, so blizu temu, kar so predlagali, predlog pa je po ministrovih besedah sprejemljiv za obe strani. Po predlogu, ki ga je ministrstvo danes postavilo na mizo, se minimalna plača takoj postavi na višino minimalnih življenjskih stroškov z možnostjo, da v tistih organizacijah, kjer bi to povzročalo velike ekonomske probleme, dosežejo dogovor o odloženem poviševanju minimalne plače v prihodnjih dveh letih. Kot je dodal Svetlik, so se zaustavili na točki, ko naj bi bil po razumevanju sindikalne strani to zadosten razlog, da gre zadeva naprej, po razumevanju vladne in delodajalske strani pa, da je treba ta zakon dati v paket skupaj z delovno zakonodajo. Ministrstvo pri predlogih sprememb ostalih zakonov v paketu čaka na predloge delodajalcev in sindikatov. Želeli smo, da bi se v delovni skupini skupaj pogovarjali o teh predlogih, a nismo dosegli soglasja, pač pa bomo zdaj posebej z vsako stranjo vodili razgovor in prišli do naših vladnih stališč o njihovih predlogov, je dejal. Dodal je, da zakona o minimalni plači ne bodo bistveno spreminjali, pač pa predvsem delovno zakonodajo. O konkretnih predlogih minister sicer ni želel govoriti. Treba je pogledati vse predloge, ki so jih dali delodajalci in sindikati, in nato iskati kompromisne rešitve, je poudaril Svetlik. To je prva škatlica v velikem paketu. Ivan Svetlik Delodajalci po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta še vedno pričakujejo, da bo vlada predstavila celoten paket delovne zakonodaje, ne le minimalne plače. Tako pričakujejo druge predloge iz tega paketa v takšni obliki, kot je minimalna plača, torej kot predloge sprememb zakonov. Del paketa je sprememba delovno pravne zakonodaje, dohodninske zakonodaje in zakona o minimalni plači. To je tisti minimalen paket, o katerem bi se morali prednostno dogovoriti, šele nato pa o ostalih, kot so zdravstvena in pokojninska reforma, je poudaril. Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ne vidi razloga, zakaj hoče nekdo danes reči: o tem se pa ne bomo pogovarjali . Če so plače del gospodarstva in njegove konkurenčnosti, potem je treba urediti tudi zadeve, ki se tičejo davkov, trga delovne sile, brezposelnosti in delovnih razmerij. Ni treba, da zakon o delovnih razmerjih danes sprejmemo, ampak nek sporazum pa moramo skleniti, kaj bo v zakonu spremenjeno, je izpostavil.	STA	24ur	2010-01-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najemate-stanovanje-pogajajte-se-za-nizjo-ceno.html	Najemate stanovanje? Pogajajte se za nižjo ceno!	najem, najemnina, hjiša, stanovanje, študent, soba, nasvet, nepremičnina, prodaja, nakup, najem, oddaja	Najemate stanovanje? Pogajajte se za nižjo ceno! Konec dopustov. Študentje so se vrnili v študijska središča, pa tudi sezonski delavci iščejo zaposlitev in tudi nastanitev. Kako do ugodnega stanovanja? In predvsem – kako si izboriti nižjo najemnino? Pogajajte se strateško, nikar ne stavite vse na enega! (Foto: iStockphoto) V jesenskem času, ko se po poletnem zatišju število iščočih drastično dvigne, najemojemalci niso ravno v boljšem pogajalskem položaju kot najemodajalci, a je ob preplavaljenem trgu najemniških stanovanj težko najti najemojemalce, ki bi plačevali hudo visoke najemnine. Razumljivo, da je morebitna višina znižanja odvisna od različnih dejavnikov. Sama najemnina je tako odvisna od lokacije, torej oddaljenosti od mestnih središč, ohranjenosti nepremičnine, notranje opreme ter starosti stanovanja. Ko se na trgu pojavi veliko stanovanj, ki se oddajajo, ima najemojemalec večjo pogajalsko moč. Premeten najemnik lahko še tako majhen detajl, ki odstopa, obrne sebi v prid. Slabši pogoji bivanja, neurejen dovoz brez možnosti parkiranja, slaba izolacija, ki veča stroške najemojemalca in tako naprej. Na kaj je treba biti najbolj pozoren, na kaj opozoriti lastnika in kaj izpostaviti, da boste nekaj prihranili. Opozorili vas bomo tudi na pravice, ki jih imate in predvsem, kaj ni vaša dolžnost ali strošek. Veliko stanovanj se seveda oddaja tudi na črno – zakaj ne bi tudi zaradi tega kaj prihranili ...	Tony Carter	24ur	2010-09-06 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bencin-dizel-in-kurilno-olje-bodo-cenejsi.html	Vsa goriva bodo cenejša	bencin, gorivo, trošarine, trošarina, nafta, kurilno, olje, cena, cene, dizelsko, dizel, slovenija, vlada	Vsa goriva bodo cenejša Ker vlada ni spremenila trošarin, bodo šle cene vseh goriv malenkost navzdol. Liter najbolj prodajanega bencina bo po novem 1,439 evra, liter dizla 1,365 evra in liter kurilnega olja 0,995 evra. Gorivo se bo malenkost pocenilo. (Foto: Thinkstock) Vlada ni posegla v trošarine za energente, zato bo od polnoči liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina cenejši za 0,5 centa in bo 1,439 evra. Liter 100-oktanskega bencina bo cenejši za 0,4 centa in bo 1,479 evra. Za liter dizelskega goriva bo treba odšteti 0,5 centa manj in bo po novem 1,365 evra. Za 0,4 centa bo cenejši tudi liter kurilnega olja in bo 0,995 evra. V Avstriji stane liter 95-oktanskega bencina 1,329 evra, liter dizelskega goriva pa 1,32 evra. V Italiji je liter 95-oktanskega bencina 1,778 evra, liter dizelskega goriva pa 1,708 evra. Na Madžarskem je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,347 evra, za liter dizla pa 1,416 evra. Na Hrvaškem je liter najbolj prodajanega bencina 1,357 evra, liter dizelskega goriva pa 1,303 evra.	Špela Zupan	24ur	2013-10-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/agrokor-leto-koncal-s-50-1-milijona-evrov-dobicka.html	Agrokor leto končal s 50,1 milijona evrov dobička	dnevnik, mercator, pivovarna, laško, agrokor, poslovanje, dobiček	Agrokor leto končal s 50,1 milijona evrov dobička Agrokor je poslovno leto končal z 50,1 milijona evrov dobička pred davki. Podjetje je sicer dobilo 23,8 milijona evrov državnih pomoči in ustvarilo za 35,8 milijona evrov dobička s prodajo finančnih sredstev. (Foto: Reuters) Hrvaški Agrokor je po podatkih iz konsolidiranega letnega poročila ustvaril 50,1 milijona evrov dobička pred davki. Pri tem je Agrokorju pomagala tudi država s 23,8 milijona evrov subvencije, poleg tega je Agrokor ustvaril 35,8 milijona evrov dobička od prodaje finančnih sredstev in tri milijone evrov dobička pri prodaji poslovnega premoženja. Samo z rednim poslovanjem pa je družba ustvarila 12,5 milijona evrov izgube, je poročal Dnevnik. Revidirani izkazi denarnih tokov naj bi kazali, da je Agrokor lani ustvaril 260 milijonov evrov denarnih tokov iz poslovanja pred spremembami obratnega kapitala, obrestmi in davki (EBITDA), kar je pet odstotkov manj kot leta 2009. Čisti denarni tok, ustvarjen s poslovanjem, je pri tem padel za četrtino na 113,8 milijona evrov. Ta podatek naj bi bil ključen za oceno finančne kondicije Agrokorja, saj pove, koliko denarja ustvari podjetje za investicije in poravnavanje svojih obveznosti. V Dnevniku zato menijo, da bi se morala hrvaška skupina močno zadolžiti, če bi Agrokor kupil 23,34-odstotni delež Mercatorja za 194 milijonov evrov, da bi odplačala prevzem slovenskega trgovca. V naslednji fazi pa bi bila prisiljena z izčrpavanjem Mercatorja, prodajo njegovih nepremičnin in hčerinskih družb zmanjšati svoje finančno breme. Letno poročilo naj bi sicer potrjevalo tudi informacije o izjemno visoki zadolženosti skupine. Samo letos bi moral namreč Agrokor odplačati 523 milijonov evrov finančnih obveznosti. Te so sicer konec lanskega leta znašale 1,4 milijarde evrov, skupni dolg pa 3,1 milijarde evrov.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-05-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/srecko-jansa-presenecen.html	Srečko Janša presenečen	zidar, tovšak, racija, sodišče, afera, pridržanje, pripor, črnigoj, gospodarski, kriminal, sct, vegrad, primorje	Srečko Janša presenečen Afera gradbincev dobiva nove razsežnosti. Žerjav je k odstopu pozval direktorja Kontrole zračnega prometa. Direktor Kontrole zračnega prometa Srečko Janša je nad zahtevo po njegovem odstopu presenečen. V nobenem primeru se ne čuti odgovornega. (Foto: Tomaž Ungar) Bil sem zelo presenečen, ker se ne čutim popolnoma nič odgovornega. Ne vem, kaj je botrovalo takšni odločitvi. Srečko Janša po pozivu ministra Žerjava Direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečka Janšo je poziv prometnega ministra, da naj zaradi objektivne odgovornosti odstopi s položaja presenetil. Minister Radovan Žerjav meni, da je Janša objektivno odgovoren za nepravilnosti, ki so se dogajale pri izbiri graditelja kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika. Janša je za 24ur.com povedal, da o odstopu še razmišlja, se pa v primeru suma gospodarskega kriminala pri projektu gradnje kontrolnega stolpa ne čuti odgovornega. “Ne čutim se odgovornega. Takoj ko sem izvedel, da teče preiskava ter da je vanjo vpleten in osumljen tudi eden od zaposlenih, sem ga izključil iz komisije za izbor izvajalca. Naslednji dan pa sem odločil, da se v tem postopku ne izbere nobenega izvajalca, je Janša poudaril v popoldanski izjavi za medije. Žibert ostaja v priporu Po besedah odvetnika Čeferina ima Zidar resne zdravstvene težave. Sodnik zanj ni odredil pripora. (Foto: POP TV) Zidarja, Tovšakovo in ostale lahko še vedno priprejo, saj bo o tem najverjetneje v petek odločal še izvensodni senat. V okviru obsežne preiskave gospodarskega kriminala so policisti pred preiskovalno sodnico v sredo zvečer pripeljali sedem oseb. Državni tožilec je zanje predlagal pripor, ta pa je bil odrejen le za Tomaža Žiberta, in sicer zaradi možnosti vplivanja na priče ter uničevanja dokazov. Pred preiskovalno sodnico sta se med drugimi znašla tudi predsednik uprave SCT Ivan Zidar in direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Sodnica zanju ni odredila pripora. Po pojasnilu vodje skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu Harija Furlana, enega osumljenca v sredo niso pripeljali na zaslišanje, saj ga je policija že v torek zvečer zaradi sklicevanja na imuniteto izpustila iz pridržanja. Kot je znano, gre za prvega moža Primorja Dušana Črnigoja. Tožilstvo je že vložilo zahtevo, naj mu Državni svet imuniteto odvzame. Na policiji so še povedali, da šest oseb sumijo dajanja daril, dve osebi pa sta osumljeni prejemanja daril. Policija se ne bo ustavila Policija se ne bo ustavila na tej točki preiskovanja gospodarskega kriminala. Sodelovala bo tudi s tujimi varnostnimi organi. (Foto: Tomaž Ungar) V 29 hišnih preiskavah je več kot 150 policistov in kriminalistov iskalo dokaze za več kaznivih dejanj. Zdaj so se osredotočili le na javni razpis za izgradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na letališču Jožeta Pučnika. Vendar se policija na tej točki ne bo ustavila, je poudaril direktor uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Aleksander Jevšek. Medtem ko so na tem primeru že zdaj sodelovali z Uradom za preprečevanje pranja denarja in Davčno upravo, vnaprej načrtujejo tudi vključevanje strokovnjakov s področja trga vrednostnih papirjev, drugih nadzornih finančnih institucij in sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. SCT: Negativne posledice preiskave bodo nedvomno velike Policisti naj bi včeraj odvzeli prostost še Borutu Farčniku, nekdanjemu šefu logistike na Ministrstvu za obrambo, namestniku Hilde Tovšak Ivanu Krofliču in kočevskemu podjetniku Srečku Gabriču. (Foto: POP TV) V SCT bodo, če bo potrebno, še naprej korektno sodelovali s preiskovalci. Prepričani so, da se bo na koncu izkazalo, da so vsi očitki neutemeljeni in da so bili posli opravljeni korektno. Glede na odmevnost dogodka pa ocenjujejo, da bodo negativne posledice preiskave nesporno velike. Prvega moža SCT Ivana Zidarja sicer zaradi zdravstvenih razlogov danes ni bilo v službo, poslovodstvo pa opravlja vse potrebne aktivnosti skladno s statutom družbe. Vsi tekoči gradbeni projekti potekajo normalno. V Vegradu delo poteka nemoteno Po besedah predsednice uprave Vegrada Hilde Tovšak očitki o zahtevi za preiskavo niso utemeljeni, vendar naj o tem odloča sodišče. (Foto: POP TV) Glede na to, da proces traja, se o tej zadevi ne bom pogovarjala, ker se mi zdi prav, da o tem odloča sodišče oziroma da ne bom motila poteka preiskave. / ... / Gre izključno za zadevo v zvezi s stolpom in kot taka se bo dokumentacija preiskala. V mojem interesu je, da se to razišče. / ... / Mislim, da je prav, da smo pred zakonom vsi enaki. Z mano so korektno ravnali, jaz sem tudi zelo aktivno sodelovala v preiskavi, ker sem želela, da se zadeva čimprej razčisti. Hilda Tovšak za 24UR Kot so za 24ur.com povedali na Vegradu, je bila njihova direktorica Hilda Tovšak, kot običajno, na delovnem mestu. Preden je poprijela za delo, se je sestala s kolektivom. Kot je povedala Tovšakova, se bo osredotočila izključno na vodenje podjetja, s preiskavo se bodo ukvarjali odvetniki. Po njenem mnenju očitki o zahtevi za preiskavo niso utemeljeni. Na Vegradu še poudarjajo, da so pri vseh naročilih postopali korektno in transparentno ter v skladu z razpisno dokumentacijo. Črnigoj na službeni poti Dušan Črnigoj se je skliceval na imuniteto, ki mu pripada kot državnemu svetniku. Sicer je od velikih imen, ki jih je policija pridržala, že v noči s torka na sredo odpravila pridržanje in izpustila na prostost generalnega direktorja Primorja, Dušana Črnigoja. Kot državni svetnik se je namreč skliceval na imuniteto. Za javnost ni bil dosegljiv, saj se je odpravil na službeno pot. Začelo se je z razpisom za nov nadzorni center na ljubljanskem letališču Nov kontrolni stolp na ljubljanskem letališču. Visok 99 metrov in vreden 20 milijonov evrov. Najavno naročilo za izgradnjo 20 milijonov evrov vrednega novega centraza kontrolo zračnega prometa na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnikase je prijavilo šest ponudnikov. Med njimi sta skupaj nastopala SCT inPrimorje, Vegrad pa se je v boj za posel spustil sam. Od tod naprej panaj bi se zgodba zapletla. Ivan Zidar naj bi za to, da bi posel dobilSCT, podkupil enega od članov razpisne komisije - domnevno TomažaŽiberta - zaposlenega na Kontroli zračnega prometa, ki je posel tudinaročila. Krimilisti so menda informacije o plačani podkupniniprestregli, začeli so prisluškovati in slediti tudi Žibertu. V prisluhe naj bi se ujela tudi Hilda Tovšak, ki naj bi bila za to, daposel dobi Vegrad, pripravljena plačati podkupnino. Ali jo je, niznano. Kot je za 24ur.com povedal Srečko Janša, Žiberta danesni v službi. Če mu bo krivda za očitana dejanja dokazana, pa lahkoizgubi službo. “Če bodo dokazani elementi kaznivega dejanja, bomopostopali v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kar lahko privedetudi do izredne odpovedi,” je dodal. Potrdil je tudi, daŽibert ni več član komisije za izbiro izvajalca novega nadzornegacentra. Razpis bodo ponovili, vendar pa SCT, Primorje in Vegrad v bojuza gradnjo ne bodo mogli sodelovati. Janša o policijski akciji Premier je prepričan, da bomo davkoplačevalci pri gradbenih poslih v prihodnje ogromno prihranili. (Foto: POP TV) Ob robu vladnega obiska v Posavju je policijsko akcijo včeraj komentiral tudi premier Janez Janša. Prepričan je, da bomo zaradi nje davkoplačevalci pri gradbenih poslih v prihodnje prihranili ogromno denarja. Premier je povedal, da so pristojni organi s preiskavo začeli že lani spomladi. Policijsko akcijo pa je komentiral posredno, s primerom Posavja. Že pred dvema letoma, ko je bila vlada tu na obisku, so gospodarstveniki opozarjali na zaplete pri gradnji dolenjske avtoceste. “In žal smo danes govorili o istih stvareh. Minister za promet nas je obvestil, da je na razpisu za enega od teh odsekov – mimo Trebnjega – ponovno prišlo do tega, da so prejeli štiri ponudbe, kjer gre za zneske nad vsako razumno ceno. Te pa se med seboj razlikujejo za 500 ali 600 evrov,” je dejal. Premier naj bi imel v mislih izgradnjo dveh viaduktov: Trebnje in Ponikve na dolenjski avtocesti. Ponudbe so oddali Gradis Ljubljana, Primorje, SCT in CM Celje. V drugem razpisu se je prijavil tudi Vegrad. Vse ponudbe naj bi se razlikovale le za nekaj 100 evrov. Po nekaterih neuradnih informacijah ni izključeno, da bi se preiskava razširila tudi na ta razpis. Boško Šrot: Janez Janša se me želi strpat v marico Na pridržanje gradbenih direktorjev se je odzval tudi prvi mož Pivovarne Laško, Boško Šrot. Glede na težo kaznivih dejanj, ki se očitajo osumljencem in so nam bila predstavljena preko medijev, smo bili priča neprimerni demonstraciji moči državnih represivnih organov. Ko so starega človeka, 70 let (Ivana Zidarja, op. a.), pa vozili naokrog s prižganimi sirenami in ga poniževali pred kamerami. To je sigurno politizacija državnega represivnega aparata. Bila pa je to predvsem predstava za ljudstvo, ko so se nabirale politične točke, čeprav menim, da se preveč podcenjuje pamet tega ljudstva, je dejal. Na vprašanje, ali se tudi sam boji, da se bo znašel pod drobnogledom, je Šrot odgovoril: Verjamem, da si me Janez Janša želi strpati v marico ob takšnem medijskem pompu. Vendar za to ni nobenega zakonitega razloga. Zatrdil je, da Pivovarna Laško posluje zakonito in da je sam resen poslovnež, ki prav tako dela zakonito.	Igor Adamič,Špela Zupan,B.K.,Tanja Volmut,Katja Šeruga,D.J.,Staša Lozar,J.V.,Bojan Traven,V.L.,Damjana Seme	24ur	2008-02-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gisele-heidi-kate-katero-modna-industrija-najbolje-placuje.html	Giselle, Heidi, Kate . Zaslužki najboljših manekenk	manekenke, zaslužki, moda, recesija	Giselle, Heidi, Kate ... Zaslužki najboljših manekenk Svet mode v času krize igra na “varnost”. Predvsem pri izbiri manekenk, kjer se najbolj znani oblikovalci, modne in kozmetične hiše raje kot za sveže mladenke odločajo za “stare” mačke. Celo Victoria s Secret, družba, znana po tem, da svetu v svojih katalogih in na modnih brveh predstavlja vedno nove, sveže lepotice, že dve leti ni najela niti enega novega “angelčka”. Zadnja, ki se je pridružila elitni ekipi njihovih manekenk, je bila Nizozemka Doutzen Kroes. “Svet mode je za novinke postal nekoliko manj prijazen. Naročniki želijo zagotovilo, da bo manekenka, v katero bodo za kampanjo vložili denar, vložek tudi upravičila. In trenutno je najboljši način za to, najemanje že uveljavljenih imen,” pojasnjuje Ivan Bart, podpredsednik agencije IMG Models, ki med drugim zastopa tudi supermodela Gisele Bündchen in Heidi Klum. V modni in kozmetični industriji je tako vse manj dela, pa tudi zaslužki manekenk so se znižali za skoraj četrtino. Se pa kriza ni dotaknila vseh enako.Preverite, katerih 10 najbolje plačanih manekenk na svetu, večinoma gre za uveljavljena imena, je svoje finančne imperije od lanskega junija pa do danes le še povečalo. Multipraktik Heidi Klum. Manekenka, fotomodel, televizijska voditeljica in mamica. V zadnjem letu je zaslužila 16 milijonov dolarjev in je druga najbolje plačana manekenka na svetu.	Natalija Švab	24ur	2010-05-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zenske-se-vedno-zasluzijo-manj-kot-moski.html	Ženske še vedno zaslužijo manj kot moški	zaposlenost, delo, ženske, enakopravnost, plača	Ženske še vedno zaslužijo manj kot moški Slovenija se po merilu razporejenosti moči med spoloma uvršča na 34. mesto na svetu. V Evropi ženske zaslužijo povprečno okrog 17 odstotkov manj kot moški. Zastopanost žensk v politiki je v Sloveniji 10-odstotna, zastopanost žensk na vodstvenih in vodilnih položajih 34-odstotna, na tehničnih in strokovnih položajih pa 56-odstotna. Tako se Slovenija po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) po merilu razporejenosti moči po spolu uvršča na 34. mesto na svetu. Kljub temu da ženske danes predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva, niso med podjetniki oziroma menedžerji v nobeni državi zastopane skoraj 50-odstotno. Na delovnem mestu direktorice oziroma menedžerke je konec leta 2008 v Sloveniji bilo 30,6 odstotka žensk. Ženske v Sloveniji so v obdobju socializma dosegle določeno stopnjo socialnih pravic, celo več, kot so jih na tem področju dosegle povprečno v Evropi, navajajo na Sursu. Ženske so bolj izobražene kot moški, njihova povprečna plača se približuje povprečni plači moških, do uspeha na delovnem področju pa jih pogosto še ovirajo družinske obveznosti in zastarela miselnost, dodajajo na Sursu. Kljub temu, da ženske še vedno zaslužijo manj kot moški, pa v družinski proračun prispevajo vse več. Zastopanost žensk v politiki je v Sloveniji 10-odstotna. Zaslužijo povprečno okrog 17 odstotkov manj kot moški Po začasnih podatkih o strukturni statistiki plač so plače žensk v Sloveniji v letu 2007 dosegale povprečno 92,2 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških. Povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, je znašala 1.370 evrov, plača žensk pa 1.263 evrov. V Evropi ženske zaslužijo povprečno okrog 17 odstotkov manj kot moški. Razlika med plačami je bila v Sloveniji leta 2007 največja v dejavnosti finančnega posredništva, kjer so ženske dosegale 68,2 odstotka bruto plače moških. Po razmerju med povprečnimi bruto plačami žensk in moških pa so bile najugodnejše plače žensk v koroški statistični regiji in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (tako po regiji dela kot po regiji prebivališča), čeprav so plače žensk v vseh statističnih regijah v letu 2007 še zaostajale za plačami moških, še navajajo na Sursu. Po merilu razporejenosti moči po spolu (GEM – Gender Empowerment Measure), ki prikazuje mero aktivnega sodelovanja žensk v javni sferi, je bilo pred Slovenijo 14 držav članic EU, za njo pa so bile iz skupine držav z zelo visoko stopnjo razvoja uvrščene Ciper, Portugalska, Češka in Malta, iz skupine držav z visoko stopnjo razvoja pa Estonija, Poljska, Slovaška, Madžarska, Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija. Po Poročilu o človekovem razvoju za leto 2009 je bila Slovenija po vrednosti indeksa človekovega razvoja (GDI – Gender-related Development Index) uvrščena med državami z zelo visoko stopnjo razvoja na 29. mesto. Med članicami EU se je najvišje uvrstila Irska, še navajajo na Sursu.	STA	24ur	2010-02-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ecb-znizala-obrestno-mero-na-1-5-odstotka.html	ECB znižala obrestno mero na 1,5 odstotka	ecb, evropska, centralna, banka, obrestna, mera, znižanje, borza, gospodarstvo, rast	ECB znižala obrestno mero na 1,5 odstotka ECB je ključno obrestno mero za območje evra znižala z 2 na 1,5 odstotka, s čimer je ta pristala na najnižji ravni v nekaj več kot desetletni zgodovini institucije. Močno je tudi znižala napovedi za gospodarsko rast. Evropska centralna banka (Foto: Reuters) Evropska centralna banka (ECB) je obrestno mero od oktobra lani znižala že za 2,75 odstotne točke, od tega je bilo znižanje za 0,75 odstotne točke decembra lani tudi najvišje posamično znižanje v zgodovini osrednje monetarne institucije območja z evrom. Za 0,5 točke je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri – obrestno mero za mejno posojanje na 2,5 odstotka, za deponiranje presežne likvidnosti pa na 0,5 odstotka. ECB močno znižala napovedi za gospodarsko rast, borze v rdečem ECB je danes objavila tudi najnovejšo gospodarsko napoved za območje evra, ki je močno nižja od tiste decembra. V Frankfurtu za letos napovedujejo padec bruto domačega proizvoda (BDP) v intervalu med 2,2 in 3,2 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano krčenje gospodarstva okoli 2,7 odstotka. V odzivu na napoved so se evropske borze zavile v rdeče. Borza v Frankfurtu (Foto: Reuters) Za prihodnje leto pa strokovnjaki Evropske centralne banke (ECB) napovedujejo skrčenje gospodarstva med -0,7 in 0,7 odstotka, kar pomeni, da je pričakovana ničelna rast. Še decembra je ECB za letos napovedala skrčenje gospodarstva do enega odstotka, pri čemer je bilo srednjo pričakovano skrčenje okoli 0,5 odstotka. Za leto 2010 je ECB medtem decembra napovedala rast med 0,5 in 1,5 odstotka oz. nekje okoli odstotka. Obenem v Frankfurtu za letošnje leto napovedujejo inflacijo med 0,1 in 0,7 odstotka, kar pomeni, da je srednja pričakovana stopnja inflacije le 0,4 odstotna. To je močno pod srednjeročnim ciljem ECB, ki je blizu, vendar pod dvema odstotkoma, in veliko manj kot v decembrski napovedi, ki je za letošnje leto govorila o inflaciji med 1,1 in 1,7 odstotka oz. o srednji pričakovani stopnji inflacije v višini 1,4 odstotka. Evropske borze so v odzivu na zelo pesimistične napovedi ECB takoj zabredle globoko v rdeče območje. Borzni indeks DAX na frankfurtski borzi trenutno beleži padec v višini 2,78 odstotka, indeks FTSE 100 na londonski borzi beleži padec v višini 2,32 odstotka, indeks CAC 40 na pariški borzi pa je v minusu za 2,27 odstotka. Vrednost evra se je v primerjavi z ameriškim dolarjem medtem danes v odzivu na odločitev ECB, da ključno obrestno mero za območje evra zniža z 2,0 na 1,5 odstotka, znižala za odstotek na 1,2542 dolarja za evro. Britanska centralna banka je medtem danes svojo ključno obrestno mero znižala še za pol odstotne točke, s čimer se je ta z 0,5 odstotka spustila na rekordno nizko raven v njeni 315-letni zgodovini.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-03-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnice-drvijo-v-brezno.html	Islandija s kar 16-odstotno inflacijo	borza, ljubljana, tečaj, delnica, pomoč, finance, kriza, svet, denar, delnica, indeks	Islandija s kar 16-odstotno inflacijo Islandija, ki je bila do nedavnega ena najbogatejših držav sveta, je zabeležila rekordno inflacijo. Finančna kriza je med drugim tako rekoč ustavila prodajo avtomobilov. Zaradi finančne krize se je tako rekoč ustavila prodaja avtomobilov. (Foto: Reuters) Stopnja inflacije na Islandiji je oktobra na letni ravni znašala rekordnih 15,9 odstotka, potem ko so se mesec poprej cene v povprečju zvišale za 14 odstotkov, so sporočili iz islandskega državnega statističnega urada. V primerjavi s septembrom so bile oktobrske cene življenjskih potrebščin na Islandiji, ki se bori z negativnimi vplivi svetovne finančne krize na njeno gospodarstvo, višje za 2,16 odstotka. Močno so se na letni ravni podražile zlasti letalske storitve, poleg tega pa tudi luksuzni izdelki, kot so televizorji in DVD-predvajalniki. Hrana in pijače so dražji za 4,3 odstotka, oblačila in obutev pa za 4,9 odstotka. Zaradi finančne krize se je tako rekoč ustavila prodaja avtomobilov, zaradi česar statistiki v tem mesecu v merjenje cen niso vključili oktobrskih sprememb kataloških cen novih avtomobilov. Nekdaj cvetoči islandski finančni sektor, glavni steber njihovega gospodarstva, se je pred kratkim sesedel pod težo svetovne posojilne krize, zaradi česar je bila islandska vlada primorana v prevzem največjih domačih bank, domača valuta pa je strmoglavila. Delnice strmo navzdol Japonski indeks Nikkei je danes padel za 6 odstotkov, kar je največji padec v četrt stoletja. V Avstraliji so se delnice pocenile za 1,6 odstotka. Delnice na Tajvanu in v Hongkongu so se pocenile za 5 odstotkov, v Indiji pa za 6 odstotkov. Borza v Singapurju je bila zaradi praznika zaprta. (Foto: Reuters) Japonski premier Taro Aso je zaradi finančne krize že napovedal nove ukrepe, s katerimi naj bi zajezili krizo. V prihodnje bodo tako tudi na Japonskem bankam ponudili dodaten kapital. Skupina sedmih držav, Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčjija, Italija, Japonska in ZDA so skušale svetovno javnost in ves finančni sektor pomiriti s skupno izjavo, da si prizadevajo za močen in stabilen mednarodni finančni sistem“. Toda navkljub ukrepom mednarodne skupnnosti in ZDA pa tudi v Indiji, kjer so delnice padle za več kot 5 odstotkov, menijo, da ni videti, da bi se globalna kriza sploh pričela razreševati“. Padli tudi tečaji na evropskih borzah Padli so tudi vrednost delnic na evropskih borzah. Pri zaključku trgovanja so namreč dosegle najnižjo vrednost v zadnjih petih letin in pol. Indeks FTSEurofirst 300 je padel za 1,8 odstotka. Britanski FTSE je padel za en, francoski CAC 40 pa za štiri odstotke. Nemški DAX pa je narasel za 0,9 odstotka. Svetla izjema so namreč delnice Volkswagna, ki so po sporočilu Porsheja o nameri za povečanje deleža v podjetju pridobile 147 odstotkov. Tudi ameriška borza se ni odrezala dobro. Delniški indeks Dow Jones je izgubil 2,42 odstotka, indeks Stabdard & Poor s 500 pa 3,18 odstoka. The Nasdaq Composite je padel za 2,97 odstotka. Padanje tečajev se nadaljuje. (Foto: Reuters) Ameriškim bankam prvih 125 milijard dolarjev pomoči Ameriška vlada bo ta teden devetim glavnim ameriškim bankam namenila 125 milijard dolarjev kapitalske injekcije, so sporočili z ameriškega finančnega ministrstva. Gre za prvo nakazilo iz 700 milijard dolarjev vrednega načrta za reševanje finančne krize. Devet bank bo dobilo polovico od načrtovanih 250 milijard dolarjev, ki jih bo v okviru načrta za reševanje finančne krize ameriška vlada namenila za nakup delnic bank. Finančno ministrstvo je tudi v dogovorih z večjimi regionalnimi bankami za nakup delnic v vrednosti preostalih 125 milijard dolarjev, kar naj bi storilo do konca leta. Ena teh bank, KeyCorp, je sporočila, da bo v ta namen izdala za 2,5 milijarde dolarjev novih delnic. Druga regionalna banka, PNC Financial Services Group, je v petek naznanila, da prevzema banko National City. Gre za prvi primer, da bo kakšna banka z denarjem, ki ga pričakuje od vlade, prevzela drugo banko. Finančno ministrstvo je dalo zeleno luč za to, da močnejše banke s pomočjo teh sredstev prevzemajo šibkejše banke, s čimer pa je izzvala kritike, da vlada ne bi smela financirati konsolidacije bančnega sektorja. (Foto: POP TV) Tudi evropske centralne banke nadaljujejo s finančnimi injekcijami, s katerimi želijo okrepiti medbančno posojanje oziroma, v primeru Evropske centralne banke (ECB), pomagati sosednjim državam v času aktualne finančne krize. Britanska in švicarska centralna banka sta tako ponudili po 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. ECB pa je najavila 12 milijard evrov vreden dogovor za zamenjavo valut oziroma t. i. swap posel z dansko centralno banko. Dogovor bo po pojasnilih ECB v veljavi, dokler bo potreben. S tem dogovorom naj bi Danski, katere valuta krona je vezana na evro, olajšali dostop do evrov in znižali menjalni tečaj za evre na Danskem.	Reuters,STA,D.Š.,N.D.	24ur	2008-10-27 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-naj-slovenija-popravi-konkurencnost.html	Kako naj Slovenija popravi konkurenčnost?	konkurenčnost, slovenija, garelli, stefan, predavanje, ekonomija	Kako naj Slovenija popravi konkurenčnost? Slovenija je na svetovni lestvici konkurenčnosti glede na lani izgubila osem mest in je trenutno na 45. mestu, kako to popraviti, pa je povedal švicarski profesor ekonomije Stefan Garelli. Slovenija je na svetovni lestvici konkurenčnosti glede na lani izgubila osem mest in je trenutno na 45. mestu, kako to popraviti, pa je povedal švicarski profesor ekonomije Stefan Garelli.	Janez Usenik	24ur	2010-11-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pogonska-goriva-spet-drazja.html	Hladen tuš na bencinskih servisih	nafta, bencin, derivati, cena, podražitev	Hladen tuš na bencinskih servisih Po polnočnih podražitvah je pri nas liter dizla dražji kot na Hrvaškem in v Avstriji. Dražji je le v Italiji, podobno je tudi pri najbolj prodajanem bencinu. Nove cene naftnih derivatov: 95-oktanski bencin 1,047 evra (+3,7 centa) 98-oktanski bencin 1,078 evra (+4,4 centa) dizel 1,012 evra (+1,2 centa) kurilno olje 0,544 evra (+2,2 centa) Kdor se je zjutraj odpravil na bencinski servis, ga je čakal hladen tuš v obliki občutnih podražitev goriva. Liter dizla je tako po pol leta spet dražji od evra. Plinsko in kurilno olje sta se podražila za dobra dva centa na liter, najbolj prodajan 95-oktanski bencin pa za skoraj štiri. Najbolj se je sicer podražil 98-oktanski bencin, za skoraj pet centov. Vlada tokrat trošarin ni znižala, v opoziciji pravijo, da je to napaka. Država naj bi zaradi novih cen, ki so primerljive s tistimi pri sosedah, namreč izgubila precej denarja od tranzitnega prometa. (Foto: Dare Čekeliš) V največji opozicijski stranki pravijo, da je višanje trošarin nad cenami, ki so v sosednjih državah, nespameten ukrep. Kar pomeni, da te višje trošarine plačujemo predvsem domači vozniki, tranzit pa polni rezarvaoarje v sosednjih državah, je povedal predsednik SDS Janez Janša. Finančni minister Križanič pa glede zadnjih podražitev meni, da če bodo inflacijski pritiski večji, bo vlada trošarine znižala. Zdaj vlada zagotovo ne bo ukrepala, ko pa bi prišlo do spremembe na trgu, ko bo potreba, pa jo bomo. Nekateri slovenski prevozniki so zaradi podražitev dizla že na nogah: stroški so vsak dan višji, prevozi pa manj plačani, pravijo.	Tanja Volmut	24ur	2009-05-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-tovarni-radece-papir-stroj-se-stoji.html	NKBM z dobro novico za Radeče papir	radeče, papir, prapirni, stroj, tovarna, lastnik, peter, tevž, podjetje, sindikat, posojilo, nova, kreditna, banka, maribor, nkbm	NKBM z dobro novico za Radeče papir NKBM je tovarni Radeče papir odobrila potreben kredit za vnovičen zagon proizvodnje. Pričakujejo, da bodo najnovejši stroj, ki je, kljub temu da so ga kupili pred enim letom, že moral na vzdrževanje, v kratkem spet zagnali. Papirnica v Radečah ima že skoraj 300-letno tradicijo. (Foto: Kanal A) Kreditni odbor Nove Kreditne banke Maribor je tovarni Radeče papir, ki je v hudih likvidnostnih težavah, odobril 5,4 milijona evrov posojila, je povedal lastnik tovarne Peter Tevž. Za investicijska sredstva jim je namenila 2,4 milijona evrov, tri milijone evrov pa za obratna sredstva. Tevž je tudi pojasnil, da trenutno preverjajo, v kakšnem stanju je papirni stroj pet, na katerem so od torka potekala nujna vzdrževalna dela. Nadeja se, da bodo kmalu zagnali stroj, ki so ga pognali pred letom dni, papirni stroj štiri, na katerem poteka proizvodnja belega papirja, pa naj bi pognali prihodnji teden. Zdaj je na vrsti SID banka, od katere pričakujemo, da bo zavarovala omenjeno posojilo, je še dejal Tevž. Radeška papirnica je zaradi ustavitve proizvodnje doslej utrpela pet milijonov evrov izpada prihodkov. Od septembra namreč stoji tudi papirni stroj štiri, v tovarni pa v teh dneh opravljajo le dodelavne posle, kar pomeni, da pakirajo že proizveden papir. Kmalu po zagonu novega stroja pet, ki je začel z dobičkom obratovati šele v letošnjem oktobru, je radeška papirnica, ki mora vrniti 11 milijonov evrov kredita, pridobila posle v Indiji in Indoneziji, vendar pa z novega stroja ni prihajal papir želene kakovosti. Zato je morala tovarna novo naložbo, ki je bila vredna 20 milijonov evrov, takoj posodobiti. Družba, ki ima tradicijo papirništva vse od leta 1736, je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo, na njeno višino pa je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska. Obveznosti do dobaviteljev so se izredno povečale in prvič od leta 1999 niso pravočasno izplačali plač. Za izplačilo plač bi namreč podjetje potrebovalo 450.000 evrov. V torek pa so plače prejeli delavci, ki so zaposleni v hčerinski družbi Muflon.	STA,Ni.J.,M.R.	24ur	2011-11-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-dviga-minimalne-place-ob-30-tisoc-evrov.html	Zaradi dviga minimalne plače ob 30 tisoč evrov!	kredit, dvig, minimalne, plače, posojilo, jamstvo, jamstvena, shema, sheme, minmalc, dvig plače, delavec, kreditojemalec	Zaradi dviga minimalne plače ob 30 tisoč evrov! Jemalci posojil na bankah v zadnjem času doživljajo pravi šok. Ko se že zdi, da lahko najamejo ugodnejšo posojilo iz jamstvene sheme, načrte prekriža dvig minimalne plače, zaradi katere komitent za banko ni več posojilno sposoben. Kaj storiti, ko se nam načrti za najem posojila spremenijo zaradi dviga minimalne plače? (Foto: iStockphoto) V uredništvo Cekina je priromalo jezno pismo 23-letne Anite iz Trbovelj, ki je ogorčena nad nesmisli, ki se v zadnjem času dogajajo pri najemanju posojil. Banka, pri kateri ima odprt transakcijski račun, ji je po pregledu dokumentacije kljub zaposlitvi za določen čas zatrdila, da izpolnjuje vse kriterije za najem posojila, s katerim rešuje stanovanjski problem. Po uvodnem navdušenju jo je dan kasneje čakal hladen tuš. Referentka iz bančne poslovalnice ji je namreč razložila, da se je zaradi dviga minimalne plače dvignila tudi meja minimalnih sredstev, ki morajo ostati na transakcijskem računu po plačilu obroka za posojilo. Njen mesečni dohodek, ki znaša 650 evrov neto na mesec, zdaj presega prag minimalne plače zgolj za 88 evrov. In po novem lahko največ toliko znaša mesečni obrok za stanovanjsko posojilo. Po njenih izračunih bi za obdobje 30 let lahko najela maksimalno 20 tisoč evrov, kar je seveda občutno premalo. Pred dvigom minimalne plače pa bi bila ob istih pogojih upravičena do skoraj 50 tisoč evrov posojila. Kaj kreditojemalec v tej delikatni situaciji sploh stori? Po odgovore smo se odpravili tudi na različne slovenske banke ...	Uroš Bric	24ur	2010-03-23 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vozniki-se-bodo-prijavili-na-zavodu.html	Vozniki se prijavljajo na zavodu	viator, vektor, viator & vektor, logistika, protest, banka, zdenko, pavček, tovorni, promet, tovornjak, plače, sindikat, sindikalist, marko, vučko, lek, krka, gorenje, prevoz, avtoprevoznik, zavod, za, zaposlovanje, termin, anton, jagodic	Vozniki se prijavljajo na zavodu Nekdanji vozniki Viator & Vektor Logistike se prijavljajo na zavod za zaposlovanje. Nekateri delavci so napovedali prijavo v drugih krajih, večino od skupno okoli 550 delavcev pa pričakujejo v Ljubljani, kjer se je že zglasilo skoraj 130 voznikov. Delavci Viator & Vektorja so med protestom julija razobesili črno zastavo pred sedežem podjetja. (Foto: Blaž Garbajs) Na ljubljanski območni službi zavoda za zaposlovanje se je v evidenco brezposelnih prijavilo 128 nekdanjih delavcev družbe Viator & Vektor Logistika v stečaju. V Ljubljani so sicer pripravili posebne termine za njihovo prijavo v evidenco brezposelnih ter na jamstveni in preživninski sklad. Delavci so lahko izdelali tudi zaposlitveni načrt in se udeležili informativno-motivacijskega seminarja. Po besedah nekdanjega sindikalista v podjetju Marka Vučka je odpovedi pogodb o zaposlitvi sredi septembra dobilo skupno okoli 550 delavcev. Nekateri se nameravajo na zavod prijaviti v drugih krajih. Delavce – gre predvsem za voznike, po katerih je po navedbah zavoda zlasti v mednarodnem prometu dovolj povpraševanja – bodo že danes in tudi v prihodnje obveščali in jih napotili na prosta delovna mesta. Stečajni upravitelj zbira terjatve do 8. decembra Družba Viator & Vektor Logistika, ki je v 100-odstotni lasti družbe Skupina Viator & Vektor, je v stečaju od 8. septembra, potem ko je uprava družbe na ljubljansko okrožno sodišče podala predlog za uvedbo stečajnega postopka. Stečajni upravitelj je Anton Jagodic, upniki lahko terjatve prijavijo do 8. decembra.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-10-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-nlb-potrebovala-novo-dokapitalizacijo.html	Bo NLB potrebovala novo dokapitalizacijo?	nlb, kbc, banka, slovenije	Bo NLB potrebovala novo dokapitalizacijo? Čeprav je država v NLB vložila 243 milijonov evrov, naj bi v Banki Slovenije razmišljali, da banko znova pozovejo k povišanju kapitala. Bruselj najverjetneje državi še enkrat ne bi dovolil državne pomoči banki. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec (Foto: POP TV) V Banki Slovenije naj bi kmalu sledili portugalskim kolegom, ki so od svojih bank že zahtevali dvig temeljnega kapitala, poročajo Finance. To bi za NLB pomenilo, da bi potrebovala novo finančno injekcijo v višini okoli 250 milijonov evrov, če bi prodala Banko Celje pa okoli 150 milijonov evrov. Iz Banke Slovenije so za časnik dejali, da sami še niso sprejeli takšne odločitve in zadeve tudi niso želeli podrobneje komentirati. Kot še poroča časnik bi morala država za državno pomoč banki pridobiti novo soglasje Evropske komisije. V KBC, ki je 25-odstotna lastnica NLB, naj bi v Bruslju že lobirali, da komisija še ene državne pomoči ne bo dovolila. To bi pomenilo, da bi denar moral vložiti nekdo drug, ki bi v banko potem lastniško vstopil. Kot poroča časnik, bi bil lahko to Goldman Sachs, ki pa naj bi se s KBC že dogovarjal, da bi po dokapitalizaciji delnice prodal KBC, ki bi s tem lahko prevzela banko. Belgijska KBC je sicer v NLB vstopila leta 2002, z načrtom, da jo kasneje tudi večinsko prevzame. Vendar je Janševa vlada prevzem zavrnila. Od takrat je delež KBC v banki iz tretjine padel na četrtino, saj KBC v dokapitalizaciji ni sodelovala v proporcionalnih zneskih.	Primož Jambrek	24ur	2011-05-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/krizanic-ne-pritiskam-na-hitove-nadzornike.html	Križanič: Ne pritiskam na Hitove nadzornike	sindikat, hit, predsednik, uprave, razpis, marko, jaklič, minister, finance, franc, križanič	Križanič: Ne pritiskam na Hitove nadzornike Minister za finance zavrača očitke, da pritiska na Hitove nadzornike. Upa, da bodo postavili sposobno vodstvo, vendar pa se v izbiro ne namerava vmešavati. V Hitovem sindikatu trdijo, da minister Križanič ni zadovoljen z izbiro kandidatov za predsednika uprave podjetja. Križanič navedbe zanika. (Foto: Reuters) Finančni minister Franc Križanič je v Bruslju zavrnil obtožbe, da pritiska na nadzorni svet Hita, ker naj mu peterica kandidatov za predsednika nadzornega sveta ne bi bila pogodu. Jaz se s tem ne ukvarjam. Kar vem, je, da je nadzorni svet bil imenovan in da je njegov predsednik profesor doktor Marko Jaklič, ki uživa moje zaupanje, je minister odgovoril na očitke. Upa pa, da bo nadzorni svet na zahtevni položaj izbral dovolj sposobnega človeka, ki bo Hit pripeljal iz izgub in iz njega spet ustvaril uspešno podjetje. To je izjemno pomembno tudi za razvoj igralništva v Sloveniji v celoti, je poudaril minister Križanič. Pomembno je za nadaljnje dodeljevanje koncesij igralnim salonom, ki jim sedaj prehodno ne dajemo koncesij v strahu, da bi še poslabšali konkurenčnost igralnic, je dodal. Upamo, da bo ustrezno, sposobno in pošteno vodstvo tukaj naredilo obrat, je še povedal minister. Kdor ga bo postavil, je pa nadzorni svet, ne minister, je sklenil. Spomnimo. Iz Hitovega sindikata so v ponedeljek sporočili, da minister za finance ni zadovoljen z izborom petih od 19 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Zato naj bi zahteval, naj na razgovor povabijo še dva, ki jih je nadzorni svet izločil, so pa blizu ministru. Na očitke, da pritiska na nadzorni svet Hita in s tem spodkopava njegovo verodostojnost nadzornega sveta.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2009-05-05 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-20-letih-bodo-resevali-lesarstvo.html	Po 20 letih bodo reševali lesarstvo	les, lesar, lesarstvo, dejan, židan	Po 20 letih bodo reševali lesarstvo Lesarji so začeli aktivno lobirati pri odločevalcih, da jim po 20 letih propadanja panoge končno namenijo nekaj pozornosti. V sosednji Avstriji je denimo lesarstvo v času, ko smo mi izgubili 30.000 delovnih mest, postalo najmočnejša gospodarska panoga. NA	24UR	24ur	2013-04-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vlada-bo-dala-denar-da-bo-bencin-cenejsi.html	Vlada bo dala denar, da bo bencin cenejši	francija, gorivo, bencin, cena, francois, hollande, pierre, moscovici	Vlada bo dala denar, da bo bencin cenejši Podobno kot v Sloveniji so tudi v Franciji cene goriv dosegle rekordne vrednosti, a je vlada našla način, kako njihovo galopiranje zaustaviti. S 300 milijoni evrov naj bi poskrbela za to, da bo za liter treba odšteti do šest centov manj. Pierre Moscovici (Foto: Reuters) Francoski finančni minister Pierre Moscovici je napovedal, da bo Francija namenila 300 milijonov evrov za začasno znižanje cen pogonskih goriv. Cene na črpalkah se bodo znižale za do šest centov, do tri na račun naftnih družb in tri na račun države, je napovedal. Gre za začasni trimesečni ukrep, 300 milijonov evrov pa je znesek za Francijo izgubljenih prihodkov iz naslova davkov. Moscovici je odločitev sporočil po današnjem srečanju z naftnimi podjetji, potrošniki pa naj bi odločitev čutili na lastnih žepih že v prihodnjih 24 urah. Naftna podjetja bodo sicer k znižanju prispevala svoj delež v višini od enega do treh centov. Vodja sindikata francoske naftne industrije Jean-Louis Schilansky je po srečanju napovedal, da bo o dejanski višini znižanja odločalo vsako podjetje samo. V prihodnje sicer namerava za reguliranje cen bencina in dizla francoska vlada uvesti bolj trajen mehanizem. Hollande je volivcem obljubil nižje cene goriva. (Foto: Reuters) Francoski predsednik Francois Hollande je v predvolilnem boju obljubljal, da bo nadzoroval cene pogonskih goriv. Te so v zadnjih tednih dosegle rekordne ravni in v Parizu presegle 1,70 evra za liter. Francija bo ukrepala, čeprav se bori za znižanje proračunskega primanjkljaja na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letos in pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu. Opozicija je zato že izrazila kritiko.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2012-08-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vw-2.html	VW škandal - drugič: prizadetih okoli 800.000 vozil, tudi ,bencinarji,. Vozila Volkswagen, Audi, Škoda in Seat na teste	vw, volkswagen, škandal, avto, dizel, bencin, pogon, merkel	VW škandal - drugič: prizadetih okoli 800.000 vozil, tudi bencinarji . Vozila Volkswagen, Audi, Škoda in Seat na teste Medtem ko Američani Volkswagnu očitajo novo goljufanje, v Wolfsburgu iščejo krivce največjega škandala v zgodovini koncerna. Žvižgačem obljubljajo pomilostitev, a menda med delavci vlada molk. V družbi, ki je po 15 letih prvič zabeležila izgubo, pa pravijo, da verjamejo v prihodnost dizelskih motorjev. (Foto: Reuters) Iz koncerna so sporočili, da so ob dizelskih, težava tudi bencinski motorji. V nekaterih primerih so namreč zaznali, da nekateri modeli vozil kažejo prenizke izpuste ogljikovega dioksida in prenizko porabo goriva. Nemški prometni minister Alexander Dobrindt je danes dejal, da napačne vrednosti o izpustih CO2 in porabi goriva, izkazuje okoli 800.000 Volkswagnovih vozil (tudi tokrat sicer pretežno dizelska vozila), od tega jih naj bi bilo na nemških cestah okoli 200.000. Ob tem je še dejal, da so koncernu naročili, da vse nove modele vozil znamk Volkswagen, Audi, Škoda in Seat testirajo, ali prikazujejo prave vrednosti. Gospodarska tveganja za koncern ocenjujejo na približno 2 milijardi evrov. Potem ko se ni polegel še niti prah zaradi prvega kroga Volkswagnovega škandala z izpusti dušikovega oksida, se nad Wolfsburgom, kjer domuje ena največjih avtomobilskih družb na svetu, že zgrinjajo novi črni oblaki. Družba je priznala, da težave niso le z dušikovim oksidom, ampak tudi z izpusti ogljikovega dioksida. Tudi ta napaka naj bi prizadela predvsem dizelska vozila - modele VW polo, golf in passat, audi A1 in A3, pri škoda octavia ter seat leon in ibiza, so pa prvič v škandal z izpusti vpletena tudi vozila z bencinskim motorjem. Vozila naj bi bila izdelana po letu 2012 - z 1.4, 1.6 in 2.0-litrskim dizelskim motorjem, ter 1.4-litrskim bencinskim motorjem ACT s tehnologijo izklapljanja valjev. Ameriška agencija EPA pa ob tem Volkswagnu očita, da je sporno programsko opremo, ki je v testnem okolju vrednosti izpustov oklestila na dovoljene vrednosti, pri realni vožnji pa so bile meje presežene tudi za devetkrat, nameščal še na 3-litrske V6 TDI motorje, ki poganjajo vozila audi A6 quattro, A7 quattro, A8 in Q5, VW touareg, ali v porsche cayenne. V Volkswagnu so očitke zanikali, nekaj bolj previden odziv je prišel iz hčerinske družbe Porsche, kjer so presenečeni in zadevo preverjajo . Novi očitki pomenijo nove madeže na že tako očrnjeni podobi družbe, ki se je ves čas po izbruhu škandala trudila z opravičili obdržati kupce. Ravnali bomo iskreno, povedali bomo vso resnico in poskrbeli, da se nikoli več ne ponovi, tako je še pred kratkim pred začetkom sejma Tokyo Motor Show zagotavljal eden od vodilnih mož družbe Herbert Diess. Zdaj pa novi očitki. Če ne drugega - tako analitiki - ti postavljajo pod vprašaj kredibilnost in obveščenost novega vodstva in postavljajo vprašanje, ali so tudi novi vodilni zavestno lagali, ali se v koncernu stvari dogajajo mimo vedenja tistih, ki sedijo na čelu družbe. Nova doza škandala je prav tako spet nekoliko oklestila vrednost Volkswagnovih delnic, ki so prav v zadnjih dneh spet začele pridobivati na vrednosti - vlagatelji so očitno ocenili, da je najhujši vihar že minil, a so se motili. 3,5 milijarde evrov minusa Slaba dva meseca po izbruhu škandala, v koncernu sicer že lahko preštevajo izgube. 3,5 milijarde evrov je znašala izguba koncerna v tretjem kvartalu leta, gre za znesek pred obrestmi in davki. Kot so zapisali pri nemškem Die Weltu, gre za prvo izgubo družbe v 15 letih! Kot dodajajo, primerjava z bilancami pred tem obdobjem zaradi drugačne metodologije ni mogoča. Lani je družba namesto izgube beležila 3,3 milijarde evrov plusa. Spiegel.de pa je objavil podatek, da je manipuliranje z izpusti koncern doslej stalo 6,7 milijarde evrov. A to je zgolj prvi drobiž. Skupaj naj bi se stroški gibali med 20 in 80 milijardami evrov. Ob pol milijona vozilih v ZDA, naj bi moralo pot v avtomehanično delavnico v Evropi opraviti 8,5 milijona Volkswagnovih vozil, skupaj po svetu okoli 11 milijonov. Medtem ko naj bi bilo v večini primerov dovolj zamenjati sporno programsko opremo, bo več težav pri motorjih, ki bodo potrebovali tehnične posege. (Foto: Reuters) Američani prevaro preračunali v človeška življenja in stroške za zdravljenje Medtem so v ZDA, kjer se je škandal pravzaprav razplamtel, objavili študijo univerz MIT in Harvard, ki razsežnosti škandala prevaja v človeške žrtve. Objavljena je bila v strokovni publikaciji Environmental Research Letters. Kot jo povzema Newsweek, je povečano onesnaženje zaradi goljufanja z vrednostmi izpustov, neposredno vplivalo na prezgodnjo smrt 60 ljudi. Kot navajajo, je 482.000 vozil volkswagen in audi s sporno programsko opremo, v ZDA oddajalo do 40-odstotkov višjo koncentracijo dušikovega oksida kot jo dopušča tamkajšnja zakonodaja, od leta 2008 do 2015 naj bi v zrak ti avtomobili poslali dodatnih 36,7 milijona kilogramov dušikovega oksida. Kaj dušikov oksid pravzaprav povzroča? Dušikov oksid, ki mu Evropa sicer posveča precej manj pozornosti med nevarnimi onesnaževalci, v primerjavi z ZDA, medicina povezuje s prezgodnjo smrtjo, med drugim povzroča respiratorne in srčne bolezni. 60 ljudi - tako raziskovalci, ki jih povzema Newsweek - naj bi zaradi goljufije umrlo 10 do 20 let prezgodaj. Prav tako pa, kot poudarjajo, vsi prizadeti še niti niso umrli. Ocenjujejo, da so ali bodo preseženi izpusti med leti 2008 in 2015 prispevali k razvoju 31 primerov kroničnega bronhitisa, 34 hospitalizacij zaradi srčnih in respiratornih bolezni, povzročili naj bi 120.000 dni bolniške odsotnosti in odsotnosti od pouka zaradi slabega počutja in 210.000 dni, v katerih bodo ljudje imeli težave z dihanjem in kašljem. Skupaj naj bi vse te bolniške odsotnosti ZDA stale 450 milijonov dolarjev. Ob tem znanstveniki dodajajo, da bo to končna statistika posledic le, če bo januarja 2016 res izveden vpoklic vseh spornih vozil - kot je napovedano. Sicer naj bi zaradi posledic onesnaženja v kratkem umrlo še 140 ljudi, zdravstveni stroški pa bi se dvignili na 840 milijonov dolarjev, še navaja študija. Ĺ tevilni lastniki vozil se bodo upirali popravilom? Medtem številni dvomijo, da bo vpoklic vozil sploh uspešen. V ZDA je namreč le 17 zveznih držav, kjer se bo obvezno odzvati pozivu in vozilo peljati k mehaniku na popravke. EPA ima namreč zgolj avtoriteto, da Volkswagen prisili k temu, da izvede vpoklic vozil, ne pa tudi, da na zvezni ravni zapove voznikom, da se vabilu tudi odzovejo. Kot so na terenu preverili Reutersovi novinarji, medtem vozniki že kalkulirajo, ali se na vpoklic sploh odzvati in velikega navdušenja zaenkrat ni. Voznike namreč skrbi, da bi popravki avto oklestili lastnosti, zaradi katerega so ga pravzaprav sploh kupili - v njegovi predstavi na cesti in izkoristku natočenega goriva. Na vpoklic se bom odzval le, če bo to obvezno, sicer bom počakal do zadnjega, da vidim, kaj prinaša popravljena tehnologija. In upal, da jo vmes še izpopolnijo, je za Reuters dejal lastnik spornega vozila iz Los Angelesa. Obožujem ta avto. V neprijetno situacijo me bodo postavili, če bosta na tehtnici okolje in užitek vožnje, pa je dodal lastnik passata iz Floride. (Foto: Reuters) Sodni procesi bi lahko koncern spravili na kolena. Predvsem v teoriji Se pa Volkswagen iz afere najbrž ne bo izkopal le z opravičili in popravili. V ZDA se jim obeta plačilo kršenja zakonodaje, znane kot Clean Air Act. Ali se bo višina globe merila v milijonih ali milijardah, še ni znano. Kaj bo v Evropi, še posebej v domači Nemčiji, ni jasno, a Dieselgate preiskujejo tudi tam. In - vsaj v teoriji - tudi doma družbi grozijo globe, kot jih doslej poznamo le iz ZDA, torej astronomsko visoki zneski. Če bi - kot piše Die Welt - sešteli vse prekrške, ki jih je storil koncern, bi se to merilo v milijardah evrov. Državno tožilstvo v Braunschweigu sicer zaenkrat preiskuje posameznike, ne koncerna. Nemško kazensko pravo je osredotočeno na osebno odgovornost, zato zaenkrat potekajo preiskave proti posameznikom, je za welt.de pojasnil pravni strokovnjak AndrĂ© Szesny. Po tem principu bi se torej koncern lahko izognil kazni, a kot nadaljuje avtor članka Nicolaus Doll, je nemško pravo kompleksno, in bi v teoriji omogočalo ne le tožbo zoper družbo in kazen do 10 milijonov evrov, ampak tudi samostojno obravnavo primerov avtomobilov s sporno programsko opremo. Torej okoli 2,4 milijona primerov, za katere bi bila zagrožena kazen do 10 milijonov evrov. Da bi takšna teoretična možnost doživela praktično izvedbo, sicer ni pričakovati, to bi namreč finančno uničilo ne le koncern, ampak kar zvezno deželo Spodnja Saška, ki je med glavnimi delničarji družbe. S tega stališča je še najbolj verjetno, kar priznavajo tudi nemški mediji, da se koncernu sodno gledano ne bo zgodilo nič, oziroma bo plačal globo po zgledu primerov Siemens, MAN ali Ferrostaal, še največje kazni bi lahko doletele vpletene posameznike. (Foto: Reuters) Žvižgači bodo lahko obdržali delo, preiskava osredotočena na 40 ljudi In kako bodo te posameznike iskali? Kot je poročal nemški Süddeutsche Zeitung naj bi se zanašali kar na žvižgače iz podjetja. Kot vir navajajo visokega uslužbenca podjetja, je pa to tudi v skladu z napovedjo šefa koncerna Matthiasa Müllerja, ki je v začetku oktobra dejal, da tisti, ki bodo povedali resnico o dogajanju, ki je pripeljalo do fiaska z goljufivo programsko opremo, ne bodo utrpeli sankcij v obliki odpovedi delovnega razmerja. Pomilostitev naj sicer ne bi veljala za vodje oddelkov in višje uslužbence podjetja. Kot je poročal Spiegel, notranja preiskava sicer ne napreduje, saj ljudje večinoma molčijo. O poteku preiskave Volkwagen ne daje izjav, bi pa naj predvsem ameriške oblasti močno pritiskale in zahtevale imena krivcev. Suspenz je po poročanju Financial Timesa doslej doletel že vsaj 10 vodilnih v družbi. Notranjo preiskavo vodi družba Deloitte, po poročanju Reutersa pa je osredotočena na 40 ljudi, ki naj bi kovali načrt in izvedbo goljufanja na testih. Toyota spet prevzela krono Čeprav padec Volkswagnovih prodajnih številk v prvih tednih škandala ni alarmantno velik, je koncern izgubil naziv družbe, ki proda največ avtomobilov. In to po le treh mesecih, je poročal Bloomberg. Nazaj na vrh se je zavihtela Toyota, ki je letos do septembra prodala 7,49 milijona vozil, Volkswagen pa 7,43 milijona, pri čemer obe družbi beležita 1,5-odstotni padec. Upoštevano obdobje vključuje dva tedna Volkswagnovega škandala. Kot kaže pa škandal ni edina težava družbe, ki je padanje prodaje beležila še preden je izbruhnil, na največjem kitajskem trgu je Volkswagen letos zabeležil 7,4-odstotni padec prodaje. Medtem ko se bo Volkswagen ukvarjal s kontrolo škode po škandalu, Toyota načrtuje zaposlitev 1400 ljudi v tovarnah na Japonskem. Kljub vsemu pa Volkswagen v ZDA tudi v turbulentnem oktobru ni zabeležil negativnega trenda prodaje vozil, ampak je ta celo zrasla za 0,24 odstotka. Družba se je kupcem ob tem zahvalila za potrpežljivost in zvestobo . Je pa na drugi strani res - piše BBC - da so ameriški proizvajalci (GM in Ford) v istem mesecu beležili tudi do 16-odstotno rast prodaje. V Evropi medtem po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) Volkswagen beleži rahel padec tržnega deleža, ki se je septembra znižal za 0,4 odstotka v primerjavi z letom prej, vendar pa se je skupna prodaja zvišala za 6 odstotkov. (Foto: Reuters) Volkswagen še verjame v dizelske motorje Čeprav se Volkswagen po škandalu v boju za prihodnost ozira tudi po novih tehnologijah, predvsem naj bi se posvetili električnim avtomobilom, se paradni disciplini - dizelskim motorjem, ne nameravajo odreči. Popravili bomo dizelske motorje, je bil na Tokyo Motor Show odločen Diess. Verjamemo v prihodnost dizelskih motorjev, ker so zmagovalna kombinacija v enačbi zmogljivosti, emisij in izpustov CO2 ter zato najboljša opcija za mnoga vozila, je še dejal. Pri tem pa poudaril, da je trenutno osnovna dejavnost družbe izpolniti zahteve regulatorjev in popraviti napake. Medtem tudi prvi mož Toyote Akio Toyoda meni, da škandal ne bi smel pokopati dizelskih motorjev. Dizel ima svoje prednosti in narobe bi bilo, če bi to vodilo do konca njegove uporabe, je dejal. (Foto: Reuters) Podjetja počnejo neumnosti, problem je, ko je vmešan še Bruselj Da Volkswagnov škandal ni tipično nemški , opozarja nekdanji razvpiti grški finančni minister Janis Varufakis. O tem, da so v Bruslju vedeli, kaj počne Volkswagen pač ni nobenega dvoma. Ga pa, kot pravi, niti ne preseneča, da so Američani tisti, ki so razkrinkali škandal. Že mogoče, da je ameriška vlada skorumpirana in neučinkovita, a ima precej dobre načine, kako kontrolirati moč podjetij in razbijati monopole, njegove besede povzema nemški welt.de. Kot še pravi, podjetja pač počnejo neumne in koruptivne stvari . Zaskrbljujoče pa je, ko je v takšno početje do vratu zakopan tudi Bruselj. Kriva je Evropa: Potočnik, Tajani ... Kdo vse je še vedel in zakaj je molčal? A tisti, ki se jim je nekoliko uspelo skriti za Volkswagnovim koncernom, so medtem prav uradniki v Bruslju. Se pa tudi slika tega, kako so pravzaprav dolga leta vedeli, kaj se dogaja, a molčali, kristalizira. Tako se je na tapeti Financial Timesa znašel podpredsednik Evropskega parlamenta in nekdanji komisar za industrijo Antonio Tajani. Temu je takratni slovenski komisar Janez Potočnik, pristojen za okolje, med drugim leta 2013 pisal o pomembnih razlikah med emisijami v testnih in realnih pogojih in izpostavil, da je to eden od ključnih razlogov, da se kvaliteta zraka ne izboljšuje. Tajanija je pozval k takojšnjemu ukrepanju. Tega ni bilo, se pa Tajani zdaj pred svojimi političnimi zavezniki brani, da je bil pravzaprav on tisti, ki je opozarjal. In to že leta 2011, 2012 ... A kdo je opozarjal prvi je nedvomno manj ključno od vprašanja, zakaj ni nihče ukrepal. Poznavalci navajajo več odgovorov. Od močnega vpliva avtomobilske industrije na bruseljskih hodnikih, do dejstva, da je po Evropi pustošila gospodarska kriza, zaradi katere ni hotel nihče drezati v perspektivno avtomobilsko panogo, ki Evropejcem reže debel kos kruha. Dva meseca kasneje ali - za Bruselj se škandal sploh ni zgodil? Svojevrsten podatek o vplivu avtomobilske industrije na odločitve v Bruslju, medtem ponuja odločitev EU, ki je prejšnji teden pristala na zrahljanje omejitev onesnaževanja, čeprav so številni po Volkswagnovem škandalu pričakovali zaostritve pravil. Poteza, da dovoljene emisije spornega dušikovega oksida povečajo za polovico, ko so te merjene v realnih voznih razmerah, je sprožila burno obsodbo okoljevarstvenikov, a pokazala, da bo EU v tem škandalu stopila na stran industrije, ki zaposluje 12 milijonov Evropejcev. Komisarka za notranji trg Elzbieta Bienkowska je sicer zagotovila, da to še ni konec zgodbe, Evropska komisija pa pravi, da so novi, bolj realistični testi ključni, saj avtomobili na cesti proizvajajo tudi do nekajkrat višje emisije kot v kontroliranih laboratorijskih pogojih. Novi testi naj bi bili precej bolj zanesljivi, a avtomobilska industrija pravi, da bo potrebovala dodaten čas, da se nanje prilagodi. Avtomobile, ki bi bili skladni z novimi standardi, naj bi predstavili leta 2017. Evropa je sicer, ko gre za priljubljeno pogonsko gorivo pri avtomobilih, na dizel presedlala v zadnjih 20 letih. Na evropskih cestah je tako trenutno okoli polovica dizelskih avtomobilov, priljubljenost pa je povezana z dejstvom, da je izkoristek goriva boljši kot pri bencinskih motorjih, čeprav na račun večjega onesnaževanja okolja - kar pa bi naj - tako so vsaj zagotavljali - primerno reševala nova tehnologija. Po dogovoru naj bi celovit prehod na teste v realnih voznih razmerah trajal šest let. V prvem obdobju leta 2017 bodo lahko novi modeli uradne meje dušikovega oksida presegali za 110 odstotkov, v drugem bodo morali neskladje znižati na polovico. Greg Archer iz nevladne organizacije Transport & Environment, ki je še pred afero opozarjala na neskladja, je odločitev označil za sramotno. Za države, ki izdelujejo avtomobile, se afera Dieselgate očitno sploh ni zgodila. Pri tem pa vemo, da onesnaženje z dušikovim oksidom povzroča prezgodnjo smrt in napake v razvoju dojenčkov, je dejal za AFP. Nekaj ostrejši so sicer evropski poslanci, ki se zavzemajo, da bi strožja pravila začela veljati mnogo prej, a vprašanje je, ali bodo uslišani, ko pa avtomobilska industrija žuga s podatki, da bi bilo to zanjo škodljivo. (Foto: Reuters) Medtem v Wolfsburgu: Zamrznili mestni proračun, a naslednji Detroit ne bodo V domačem mestu Volkswagna, kjer je skoraj vsak od 125.000 prebivalcev mesta tako ali drugače povezan s tovarno, okoli katere je zraslo mesto, se je medtem polegel prvi šok. Kot poroča BBC, so se ljudje po začetni jezi, zdaj zgrnili okoli svoje tovarne in svoje blagovne znamke. Čeprav Volkswagen zanika, da bi ljudem prepovedali govoriti z novinarji, naj bi se večina meščanov v prisotnosti medijev zavila v molk, prepričana, da je javno mnenje o prekršku podjetja sodilo preostro. So pa BBC-jevi novinarji od enega od delavcev izvedeli, da je družba nekaterim izmenam skrajšala delovni čas. A - kot je dodal - to ne pomeni katastrofe, ampak večjo motivacijo, da bodo delali še boljše avtomobile. Čeprav vodilnim v VW-ju trenutno zagotovo ne manjka skrbi, pa skrb zaradi lojalnosti delavcev zagotovo ni na seznamu, je vtise obiska sklenil BBC-jev novinar. Tudi zasebna skupina zaposlenih na Facebooku, ki so jo postavili v obrambo svojemu podjetju, je v kratkem času nabrala 26.000 članov. Ljudje, ki tam delajo, dobro zaslužijo, zato so lojalni, je novinarju razložil Andre Pichiri, ki piše za Wolfsburger Allgemeine Zeitung. Glede na odvisnost mesta od podjetja, je ljudem jasno, da je kritika na račun Volkswagna pljunek v lastno skledo. A oči si pred morebitnimi razsežnostmi škandala in njegovimi finančnimi posledicami, vseeno ne zakrivajo. Župan Klaus Mohrs je povedal, da je so že zamrznili mestni proračun, saj je ta odvisen od davkov, ki jih plača VW. Kot je razložil, ne bodo varčevali pri javnih storitvah, pač pa bodo - za začetek - zakrpali kakšno cestno luknjo manj, kakšen športni objekt bo ostal brez obnove: Sem pa prepričan, da ne bomo naslednji Detroit.	Natalija Švab	24ur	2015-11-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vec-tisoc-oplovih-delavcev-na-nogah.html	FOTO: Več tisoč Oplovih delavcev na nogah	opel, antwerpen, belgija, tovarna, stavka, delavec, magna, sberbank	FOTO: Več tisoč Oplovih delavcev na nogah Pred belgijskim obratom tovarne Opel se je zbralo več tisoč delavcev iz več evropskih držav, ki protestirajo proti zaprtju tega obrata. Več tisoč delavcev in vodij sindikatov proizvajalca avtomobilov Opel iz vse Evrope pred obratom v Antwerpnu protestira ob napovedanem zaprtju omenjenega obrata. (Foto: Reuters) Kanadski proizvajalec avtomobilskih delov Magna in ruski partner Sberbank sta se namreč dogovorila o nakupu večinskega deleža v Oplu, zdaj pa urejata še zadnje podrobnosti glede nakupa. Med drugim načrtujeta ukinitev okrog 10.500 delovnih mest od sedanjih 50.000. Nismo pripravljeni sprejeti načrtov o zaprtju obratov v kateri koli od evropskih držav, je dejal predstavnik sindikatov tovarne Ellesmere Port, ene od dveh Oplovih obratov v Veliki Britaniji, John Fetherston. Tu smo zato, da izkažemo solidarnost z našimi kolegi v Antwerpnu. Če se ne bomo borili, bo jutri na vrsti Bochum, Luton ali Zaragoza, pa je množico nagovoril generalni sekretar Evropske zveze kovinarjev Peter Scherrer. Pred antwerpsko tovarno se je namreč zbralo več tisoč delavcev, ki so prišli celo iz Nemčije, Španije in Velike Britanije. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo 5000. Evropska komisija je medtem v sredo izdala odlok, s katerim se zavezuje, da bo preiskala, ali je Nemčija konzorciju res namenila 4,5 milijona evrov pomoči, da bi rešila nemškega avtomobilskega proizvajalca. V Nemčiji naj sicer ne bi načrtovali zaprtja nobene od tovarn, kljub temu da naj bi bil obrat v Antwerpnu bolj profitabilen od, denimo, obrata v nemškem Bochumu. Vsi razumemo potrebo po prestrukturiranju, vendar pa ima vsako od teh delovnih mest tudi obraz in ime, zato hočemo proces izpeljati brez zapiranja obratov in brez odpuščanj, je dejal Oplov predstavnik zaposlenih Klaus Franz.	Reuters,B.S.	24ur	2009-09-23 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lascani-nezakonito-do-deleza-radenske.html	Laščani nezakonito do deleža Radenske	sodba, nična, pogodba, zdolšek, pivovarna, laško, radenska, stane, petrič	Laščani nezakonito do deleža Radenske Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je nična, je odločilo sodišče. To pomeni, da bi morala Radenska vrniti kupnino, Laščani pa delež. Odvetnik obeh družb Zdolšek je že zahteval revizijo sodbe. Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je po mnenju sodišča nična. Mariborsko višje sodišče je konec preteklega leta ugodilo tožbi malega delničarja Staneta Petriča zoper Radensko, s katero je odločilo, da je bila prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske družbi Pivovarna Laško nična. Kot je povedal odvetnik obeh družb Stojan Zdolšek, so na vrhovno sodišče že vložili vlogo za revizijo sodbe. Lastniki Radenske so že leta 2005 na skupščini izglasovali sklep o umiku delnic z borze, Petrič pa je na takšen sklep vložil tožbo. Večinska lastnica Pivovarna Laško je namreč za umik Radenske z organiziranega trga kapitala potrebovala 90 odstotkov, zato je potrebni 4,4-odstotni delež le deset dni pred skupščino kupila iz sklada lastnih delnic. Takšna prodaja pa je bila sporna, saj bi jih Radenska morala po zakonu v odkup proporcionalno ponuditi vsem lastnikom. Na mariborskem višjem sodišču so povedali le, da so o Petričevi tožbi zares odločali, nato pa spis vrnili prvostopenjskemu sodišču v Murski Soboti. Omenjeni mali delničar sicer še vedno čaka na odločitev o njegovi zahtevi za razveljavitev sklepa o umiku Radenske z borze. Kot je potrdil Zdolšek, je, če bo ostalo pri sedanji odločitvi mariborskega sodišča, verjetnost, da bo Petrič dobil tudi to tožbo, velika. Sodišče je odločilo, da je prodaja oz. nakup omenjenega deleža ničen, mi pa se s tem ne strinjamo. Po našem mnenju bi lahko bila izpodbojna, nikakor pa ne nična, je pojasnil odvetnik Zdolšek. Kot je dejal, bi morala Radenska v primeru, da bi sedanja sodba obstala, Pivovarni Laško vrniti kupnino, Laščani pa 4,4-odstotni delež v lastni sklad pomurske družbe. Ob tem pa bi lahko prišlo še do razveljavitve sklepa o umiku z borze, tako da bi morali delnice Radenske znova vrniti na borzni trg.	STA	24ur	2010-01-12 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bencina-in-dizel-dol-kurilno-olje-gor.html	Bencina in dizel dol, kurilno olje gor	naftni, derivat, nafta, bencin, slovenija, dizel, pocenitev	Bencina in dizel dol, kurilno olje gor Cena 95-oktanskega bencina se bo za malenkost znižala, saj se bo liter pocenil za 0,5 centa. Za 0,7 centa se bo pocenil tudi liter 100-oktanskega bencina, liter dizla pa se bo pocenil za 0,3 centa. (Foto: Reuters) Znova je čas za nove cene naftnih derivatov, ki se pri nas določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Cena 95-oktanskega bencina se bo za malenkost znižala, saj se bo liter pocenil za 0,5 centa. Nova cena bo znašala 1,364 evra za liter. Za 0,7 centa se bo pocenil liter 100-oktanskega bencina, nova cena bo 1,407 evra na liter. Pocenilo se bo tudi dizelsko gorivo, in sicer za 0,3 centa na 1,252 evra za liter. Kurilno olje pa se bo podražilo za 0,4 centa na 0,919 evra za liter. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.	Saša Senica	24ur	2015-05-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tudi-nissan-odpoklicuje-vozila.html	Tudi Nissan odpoklicuje vozila	nissan, toyota, honda, general, motors, gm, vozilo, avto, avtomobil, napaka, odpoklic, titan	Tudi Nissan odpoklicuje vozila Vse več je odpoklicev vozil. Po Toyoti, Hondi, General Motorsu, Suzukiju in Daihatsu Motorju bo zdaj še Nissan preveril zavore na več kot pol milijona vozil. Med odpoklicanimi ni slovenskih vozil. Tretji največji japonski proizvajalec avtomobilov Nissan Motor, ki je v 44-odstotni lasti francoskega Renaulta, bo odpoklical 539.864 vozil zaradi možnosti okvare na zavorah. Iz podjetja Renault Nissan Slovenija so sporočili, da preventivni odpoklic ne velja za slovensko tržišče. Po trditvah predstavnika ameriške podružnice v Franklinu Freda Standisha prometnih nesreč ali poškodb zaradi domnevnih okvar ni bilo. Dodal je, da pristojne službe niso pritiskale na njih, naj odpokličejo vozila. Okoli 460.000 avtomobilov s potencialno okvaro so prodali v ZDA, preostanek pa drugod po svetu. Nissanov titan (Foto: Reuters) Pregledati nameravajo zavore na titanu, questu, armadi in infinitiju QX56, proizvedenih v letih 2008, 2009 in 2010. Pri vseh modelih, razen armadi, izdelanih od leta 2005 do 2008, bodo po potrebi popravili še kazalce goriva. Zaradi tega so odpoklicali že modele frontier, pathfinder in xterra, proizvedene od januarja do marca 2006 in od oktobra 2007 do januarja 2008. Toyota je odpoklicala 8,5 milijona vozil zaradi domnevnih napak na stopalki za plin. General Motors preverja 1,3 milijona avtomobilov zaradi možnosti napake na servo volanu. Četrti največji japonski avtomobilski proizvajalec Suzuki je prejšnji teden napovedal odpoklic 432.366 modelov, ki jih prodajajo na Japonskem, po dveh požarih, ki naj bi izbruhnila zaradi napake na klimatskih napravah. Daihatsu Motor bo zaradi možnosti nenadnega sproženja zračnih blazin z japonskih cest odpoklical 60.774 avtomobilov.	Reuters,Špela Zupan	24ur	2010-03-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/leto-izjemnih-dosezkov.html	Leto izjemnih dosežkov	slovenija, gospodarska, rast, vasle, umar, statistični, urad, inflacija, denar, cene, cena	Leto izjemnih dosežkov Slovenija je v zadnjem četrtletju lani zabeležila na letni ravni 4,7-odstotno gospodarsko rast. S tem se je obdobje visoke gospodarske rasti verjetno končalo. Gibanje je zaskrbljujoče, saj kaže na precejšnje ohladitve, je poudarila Hrenova. Po njenih navedbah to potrjujejo podatki iz zunanjega okolja, zniževanje rasti pa kaže zniževanje pri vseh dejavnikih. Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991, je povedala vodja sektorja za nacionalne račune v državnem statističnem uradu Karmen Hren. Bruto domači proizvod (BDP) je lani v tekočih cenah znašal 33.542 milijonov evrov (10,2 odstotka več kot v letu 2006) oz. 16.616 evrov na prebivalca (9,6 odstotka več kot v letu 2006). To je bilo leto izjemnih dosežkov in rekordnih rezultatov, je povzela Hrenova. Obdobje stabilne in razmeroma visoke rasti se je po njenih besedah začelo z vstopom Slovenije v EU. V prvem četrtletju 2007 se je gospodarska rast zavihtela na najvišjo raven (7,2 odstotka), nato pa se v zadnjem četrtletju 2007 občutno znižala (4,7 odstotka). Rast se je precej spustila in se vrnila na ravni pred letom 2006, je dejala. (Foto: Kanal A) Slovenija še nikoli ni imela tako visoke gospodarske rasti kot preteklo leto, je poudaril strankin predsednik in finančni minister Andrej Bajuk. Ob tem je kljub znakom umiritve rasti dejal, da je gospodarska klima pozitivna in da ni razlogov za skrbi. Dejstvo je, da v zgodovini samostojne Slovenije takšne gospodarske rasti še nismo imeli, je Bajuk ocenil podatek o 6,1 odstotni gospodarski rasti v letu 2007. Čeprav prihodnost ne bo tako rožnata, kot je bilo leto 2007, je klima v gospodarstvu pozitivna, je razloge za optimizem še pojasnil Bajuk. Najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v letu 2007 je bil izvoz. Ta se je v primerjavi z letom 2006 realno povečal za 13 odstotkov. H gospodarski rasti je prispeval 8,8 odstotne točke. Za gibanje po četrtletjih velja enako kot za ostale kategorije: v prvih treh četrtletjih je bila rast zelo visoka, v zadnjem pa se je precej umirila. Uvoz se je lani realno povečal nekoliko bolj kot izvoz (14,1 odstotka). Med izdatkovnimi kategorijami so se leta 2007 realno najbolj povečale investicije v osnovna sredstva, ki so bile 17,2 odstotka višje kot v letu 2006. Njihova rast se je ob koncu leta prepolovila. Močno so se povečale investicije v gradbene objekte (20,8 odstotka) in v transportno opremo (24,7 odstotka). Investicije v stanovanjsko gradnjo so v vseh četrtletjih beležile zelo visoko, približno 20-odstotno rast. Izdatki za končno potrošnjo so se lani realno povečali za 2,7 odstotka, kar je manj od rasti v letu prej (4,1-odstotna rast). Opazno je bilo zmanjšanje rasti izdatkov države za končno potrošnjo, ki so se leta 2007 povečali za 1,4 odstotka, leta 2006 pa za 4,4 odstotka. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili za 3,1 odstotka višji kot leta 2006. Rast dodane vrednosti je bila lani najvišja v gradbeništvu. Ta je bila v primerjavi z letom poprej višja za 18,7 odstotka. Izjemna gradbena konjunktura se je začela v drugem četrtletju 2006 in je trajala pet četrtletij. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast dodane vrednosti v gradbeništvu le še osemodstotna, kar je za 8,6 odstotnih točk manj od rasti v tretjem četrtletju, je povedala Hrenova. Povečanje zaposlenosti Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila v letu 2007 8,3-odstotna in podobna kot v letu 2006. Visoke stopnje rasti so v letu 2007 beležile še dejavnosti finančnega posredništva (12,1 odstotka), trgovine (7,6 odstotka) in prometa (6,2 odstotka). Ugodne gospodarske razmere so se lani odražale tudi na povečevanju zaposlenosti. Lani je bilo zaposlenih največ oseb po letu 1991, najvišje pa je bilo tudi povečanje njihovega števila, je poudarila Hrenova. Skupna zaposlenost je lani znašala 959.600 oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot leta 2006. Umiritev gospodarske rasti ob koncu leta se ni odrazila na manjši rasti zaposlenosti, saj je bila ta prav v zadnjem četrtletju najvišja (triodstotna). Po dejavnostih je zaposlenost najbolj porasla v gradbeništvu (10,8 odstotka), prometu (6,4 odstotka) in v poslovnih storitvah (6,3 odstotka). Prvič po letu 2001 se je zaposlenost povečala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka. Umar: Umiritev rasti Ekonomisti visoko gospodarsko rast v Sloveniji v lanskem letu pripisujejo predvsem ugodni zunanji konjunkturi in močnemu investicijskemu ciklusu. Za tekoče leto napovedujejo gospodarsko rast v višini štiri do pet odstotkov, obenem pa pričakujejo umirjanje rasti inflacije. Gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju pričakovano umirila, v celem letu 2007 pa se je ohranila na najvišji ravni doslej, je objavljene podatke o gospodarski rasti za lani komentiral direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Umar je za lani sicer napovedal 5,8-odstotno gospodarsko rast. Najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi je bila rezultat visoke domače investicijske aktivnosti, spodbujala pa so jo tudi ugodna konjunkturna gibanja v svetu, saj je k njej največ prispeval prav visok izvoz. To potrjuje, da je bila rast ugodna tudi z razvojnega vidika, komentirajo na Umarju. Rast aktivnosti se je upočasnila predvsem na področjih, ki so v preteklih treh četrtletjih beležila najvišje stopnje rasti. Kljub upočasnitvi pa se stopnje rasti investicij in izvoza, prav tako tudi predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prometa in trgovine ohranjajo na razmeroma visokih ravneh, ki še vedno presegajo dolgoletna povprečja, je pojasnila namestnica direktorja Maja Bednaš. Statistični podatki tudi kažejo, da je v drugi polovici leta, izraziteje v tretjem četrtletju, prišlo do okrepitve rasti zasebne potrošnje, višja je bila tudi rast državne potrošnje, pri čemer pa obe na letni ostajata zmerni in nižji kot v preteklih letih. Na trgu dela pa v zadnjem četrtletju še ni prišlo do umirjanja rasti zaposlenosti - ta je bila kar triodstotna - saj upočasnitev gospodarske aktivnosti navadno vpliva na tokove zaposlovanja z določenim časovnim zamikom.	STA	24ur	2008-03-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/javna-prodaja-delnic-hrvaskega-telekoma.html	Javna prodaja delnic hrvaškega telekoma	hrvaška, telefon, delnica, prodaja	Javna prodaja delnic hrvaškega telekoma Hrvaška vlada je začela s prodajo delnic telekoma T-HT. Z dobičkom naj bi vlada vrnila dolgove upokojencem. Pri nakupu delnic imajo hrvaški državljani prednostno pravico. (Foto: dnevnik.hr) V poslovalnicah Hrvaške poštne banke (HPB), Finančne agencije (Fina) in Erste Bank so zabeležili veliki interes hrvaških državljanov za prednostni nakup delnic hrvaškega telekoma T-HT, ki se je začel danes. Analitiki ocenjujejo, da bo do zaključka prodaje, 27. septembra, prednostni nakup opravilo med 70.000 in 200.000 hrvaških državljanov. Gre za največjo javno ponudbo delnic nekega podjetja na Hrvaškem doslej. Analitiki spominjajo, da si je delnice naftne družbe Ina, po enakem vzorcu prednostnega nakupa, priskrbelo približno 48.000 hrvaških državljanov. Hrvaški državljani imajo namreč prednostno pravico do nakupa delnic v višini 38.000 kun (5184 evrov) in do bonusa v višini ene delnice ob nakupu 10 delnic, vendar le v primeru, da jih bodo zadržali vsaj eno leto. Veliki interes hrvaških državljanov za delnice T-HT spremljajo tudi banke na Hrvaškem, ki ponujajo državljanom različne kredite za nakup delnic. Hrvaška vlada bo prodala od 20 do največ 23 odstotkov delnic T-HT, oziroma najmanj 16.377.707 in največ 18.834.363 delnic. Cena za delnico se bo v okviru javne ponudbe gibala med 245 in 320 kun (34,1 oz. 43,66 evra), analitiki pa pričakujejo, da bo končna cena približno povprečje omenjenih zneskov. Javna ponudba za institucionalne investitorje se bo iztekla 1. oktobra, podpredsednik vlade Damir Polančec pa je napovedal, da bodo delnice T-HT pojavile na londonski in zagrebški borzi 5. oktobra. Takrat naj bi vrednost delnic T-HT občutneje skočila, po poročanju hrvaškega nacionalnega radia napovedujejo borzni analitiki. Premier Ivo Sanader je večkrat poudaril, da bo vlada z denarjem, pridobljenim od prodaje delnic T-HT, vrnila dolgove hrvaškim upokojencem. V vladi pričakujejo, da bodo za delnice T-HT dobili med pet in šest milijard kun (med 680 in 810 milijonov evrov). T-HT je v večinski lasti Deutsche Telekoma, ki ima 51 odstotkov delnic. Hrvaška vlada ima 42 odstotkov, sklad hrvaških vojnih veteranov pa sedem odstotkov. Lani je T-HT na ravni skupine ustvaril za 8,63 milijarde kun prihodkov (1,17 milijarde evrov), čisti dobiček pa je dosegel 2,07 milijarde kun (282,4 milijona evrov). V prodajnem prospektu so v T-HT zapisali, da ima družba 91-odstotni tržni delež v fiksni in 49-odstotni tržmo delež v mobilni telefoniji na Hrvaškem. Sicer pa se pričakuje padec deleža v fiksni telefoniji, ker ima podjetje trenutno monopolistični položaj, so še objavili na Hrvaškem radiu.	STA,Tisa Stergel,M.M.	24ur	2007-09-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/agrokor-za-delnice-ki-jih-se-nima-v-lasti-ponuja-86-evrov.html	Agrokorjev prevzemni prospekt: Integracija in reorganizacija poslovanja	agrokor, prevzemna, ponudba, delnica, nakup	Agrokorjev prevzemni prospekt: Integracija in reorganizacija poslovanja Hrvaški koncern Agrokor je objavil prevzemno ponudbo za preostali, 47-odstotni delež največje slovenske trgovske družbe Mercator. Za delnico ponuja 86 evrov. Agrokor je objavil tudi prevzemni prospekt. Hrvaški koncern Agrokor je v Financah objavil prevzemno ponudbo za preostali, 47-odstotni delež Mercatorja. Ponudba se nanaša na 1.765.083 delnic Mercatorja, ki jih Agrokor še nima v lasti. Hrvaški koncern je junija od konzorcija prodajalcev pridobil 2.000.278 delnic Mercatorja oz. 53,12-odstotni lastniški delež. Preostalim delničarjem ponuja ponuja plačilo 86 evrov za delnico, kolikor je plačal tudi konzorciju prodajalcev. Prevzemna ponudba traja od danes do 1. septembra do 12. ure. Prag uspešnosti ponudbe ni določen. Agrokor je objavil prevzemno ponudbo za Mercator. (Foto: Miro Majcen) S prevzemno ponudbo je Agrokor javno objavil tudi prevzemni prospekt. V njem piše, da bo dejavnost trgovine na drobno in debelo na Hrvaškem in v BiH izvajal s svojo trgovsko družbo Konzum, medtem ko jo bo v Sloveniji, Srbiji in Črni gori izvajal Mercator. V obeh bo za dosego čim večjih sinergij izvedel integracijo in reorganizacijo poslovanja. Pričakujemo, da bodo glavne reorganizacijske spremembe v skupini Mercator na področju in v državah, kjer se njegovo prekriva s Konzumovim, pišejo pri Agrokorju. Mercatorjevo poslovanje na Hrvaškem (prek družbe Mercator-H) in v BiH (prek družb Mercator-BH in M-BL) bo preoblikovano v družbe za pretežno upravljanje nepremičnin. Te bodo prodajalne oddajale v najem Agrokorju in tretjim osebam. Obratno se bo zgodilo z Agrokorjevim poslovanjem v Srbiji (prek družbe Idea). Družbe bodo med seboj sklenile še pogodbe, vezane na prenos zalog, zaposlenih ter drugih sredstev ali pogodb. Vsi zaposleni v Mercatorjevih prodajalnah, ki bodo dane v najem Agrokorju na Hrvaškem in v BiH, bodo prezaposleni na Agrokor, so navedli in dodali, da pa bodo spremembe v statusu drugih zaposlenih (zlasti režijskih delavcev) odvisne od splošnih razmer na trgu in bo zanje v celoti in izključno odgovorna uprava Mercatorja. Agrokor načrtuje, da se bodo druga sredstva in stranske dejavnosti Mercatorja, ki ne sodijo v okvir njegove temeljne dejavnosti, verjetno prodale. Izkupiček pa se bo uporabil za okrepitev bilance in splošne potrebe skupine Mercator. Glede Mercatorjevega statuta Agrokor ne načrtuje večjih sprememb. Te napoveduje v delu, ki se nanaša na postopke povečanje osnovnega kapitala v skladu s financiranjem prevzema in prestrukturiranjem dolga ter posojilnih aranžmajev, ter razmišlja v smeri povečanja števila članov nadzornega sveta. Agrokor zaenkrat ne namerava umakniti Mercatorjevih delnic s trgovanja na Ljubljanski borzi. V primeru, da bi na podlagi prevzemne ponudbe pridobil zadostno število glasovalnih pravic, ki bi mu omogočale sprejem sklepa umiku delnic z borze, prevzemnik v času priprave tega prospekta tega ne načrtuje, zagotavlja. To pa bi se lahko zgodilo ali po preteku petih let od dneva izpolnitve kupoprodajne pogodbe ali ko bi pridobil 90 odstotkov osnovnega kapitala Mercatorja, navaja. Hrvaški koncern namerava s prevzemno ponudbo pridobiti zadostno število delnic, ki bi mu omogočale lastniški vpliv, potreben za konsolidacijo panoge. V Agrokorju so tako prepričani, da bosta medsebojno ustrezajoče si poslovanje (t.i. mutual business fit) in komplementarna strategija naredila visoko sinergično kombinacijo obeh podjetij, ki bo prinesla prednosti ekonomije obsega in optimizacijo skupnih distribucijskih in logističnih mrež .	STA,N.D.	24ur	2014-07-31 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kad-in-sod-prek-sodisca-po-pravico-glede-casinoja-portoroz.html	Kad in Sod prek sodišča po pravico glede Casinoja Portorož	casino, portorož, sod, kad, skupščina, vrečko, riviera	Kad in Sod prek sodišča po pravico glede Casinoja Portorož Kad in Sod se bosta po sodni poti borila proti sklepom skupščine Casinoja Portorož, saj na njej nista smela sodelovati. Taka je bila odločitev sodišča, ki je odločilo, da morata objaviti prevzemno ponudbo za Casino Portorož. Casino Portorož (Foto: Dare Čekeliš) Lastniki Casinoja Portorož na čelu s Casinojem Riviera so v sredo izpeljali napovedano skupščino kljub številnim zapletom. Kadu in Sodu so bile sicer na podlagi sklepa sodišča odvzete glasovalne pravice za vse delnice v njunem lastništvu, dokler skupaj ali eden izmed njiju ne objavi prevzemne ponudbe za Casino Portorož ali zmanjšata lastništvo pod prevzemni prag. Po zamrznitvi glasovalnih pravic je svoj vpliv bistveno povečal Casino Riviera, v katerem so skupščino sklicali tik pred zdajci. Kot je po skupščini pojasnil odvetnik Casinoja Riviera in Kraškega Zidarja Blaž Vrečko, se je s sklicem skupščine mudilo, saj se 25. novembra izteče 60-dnevni rok za vplačilo delnic, ki je bil soglasno izglasovan na septembrski skupščini, na kateri so lastniki soglašali o dokapitalizaciji Casinoja Portorož v višini 10 milijonov evrov. Obenem je Vrečko takrat opozoril, da bo morebitno ničnost sprejetih sklepov nekdo moral izpodbijati, hkrati s tem pa bo izpodbijal tudi edino še preostalo možnost sanacije družbe Casino Portorož . Na skupščini so sicer sprejeli spremembo dokapitalizacijskega sklepa, s katero so omogočili, da se poleg petih milijonov evrov navadnih delnic vplača prav toliko prednostnih delnic. S tem bi po Vrečkovih besedah omogočili, da še kdo, brez omejitev, ki izhajajo iz zakona o igrah na srečo, vplača sveža sredstva. Iz Kada in Soda so v sredo sporočili, da je bil sklic skupščine Casinoja Portorož nezakonit in v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, saj ni bil podprt z ustreznim pooblastilom sodišča. Zato bodo sklepi, sprejeti na tako izvedeni skupščini, nični, so zapisali v sporočilu za javnost.	M.R.	24ur	2011-11-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avgusta-v-sloveniji-nekoliko-visje-place.html	Avgusta v Sloveniji nekoliko višje plače	plača, statistični, urad, višina, povprečje	Avgusta v Sloveniji nekoliko višje plače Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je avgusta znašala 1487,20 evra, kar je 0,4 odstotka več kot julija in 5,1 odstotka več kot avgusta lani. (Foto: Reuters) Povprečna neto plača je bila 964,55 evra oz. 0,5 odstotka več kot julija in pet odstotkov več kot avgusta lani, je danes objavil državni statistični urad. Povprečna bruto plača je bila najvišja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (2053,45 evra), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (959,87 evra). Glede na julij se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro (3,4 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (2,5 odstotka), znižala pa v dejavnostih finančne in zavarovalniške dejavnosti (4,4 odstotka) in poslovanje z nepremičninami (1,4 odstotka). Plače so se v mesečni primerjavi najbolj zvišale v jugovzhodni Sloveniji (5,6 odstotka) in v pomurski statistični regiji (odstotek), najbolj znižala pa v gorenjski (odstotek) in zasavski statistični regiji (0,5 odstotka). V prvih osmih mesecih letos je povprečna bruto plača znašala 1486,49 evra, povprečna neto plača pa 963,47 evra, kar v obeh primerih pomeni 4,1-odstotno rast glede na enako lansko obdobje.	STA	24ur	2010-10-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tezave-tudi-general-motorsu.html	Težave tudi pri General Motorsu	general, motors, vozilo, odpoklic	Težave tudi pri General Motorsu Podjetje bo namreč odpoklicalo 1,3 milijona vozil, saj so prejeli številne pritožbe zaradi napak na servo volanu. Zaradi napak naj bi prišlo tudi do 14 nesreč. (Foto: Reuters) Velikan General Motors je napovedal, da bo odpoklical 1,3 milijona vozil na območju Severne Amerike, poročajo ameriški mediji. V vozilih bodo zamenjali servo volane, saj naj bi bile z njimi težave. Odpoklic se bo nanašal na vozila chevrolet cobalts, izdelana med letoma 2005 in 2010, pontiac G5s, proizvedena med letoma 2007 in 2010, ter podobni modeli, ki jih prodajajo v Kanadi in Mehiki. Ameriška administracija za varnost v prometu preiskuje kar 1.132 pritožb, ki se nanašajo na vozila cobalts, izdelana med letoma 2005 in 2009. V pritožbah je navedeno, da so vozniki zaznali številne napake na servo volanu, ki so privedle tudi do 14 prometnih nesreč in enega primera telesnih poškodb. Ker bo preiskava dolgotrajna, so se pri General Motorsu odločili, da bodo vprašljiva vozila odpoklicali, saj se jim to zdi pošteno do njihovih kupcev. Dodali so, da je vozilo še naprej varno za vožnjo, tudi če pride do težav s servo volanom, težava pa je v tem, da ga je pri manjših hitrostih težje upravljati. Prav tako bi svetila lučka, ki opozarja, da je z avtomobilom nekaj narobe. General Motors je lani odpoklical 2,2 milijona vozil, v podjetju pa so zabeležili upadanje števila odpoklicov, saj sledijo politiki, da je treba napake odkriti že pri proizvodnji vozil.	M.M.	24ur	2010-03-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jasovic-kljub-milijonski-izgubi-je-nlb-dobro-likvidna.html	Jašovič: Za dokapitalizacijo vsaj 400 milijonov evrov	nlb, poslovanje, izguba, jašovič, rezervacija, prodaja, uprava	Jašovič: Za dokapitalizacijo vsaj 400 milijonov evrov Čeprav je NLB v lanskem letu pridelala za 233 milijonov evrov izgube, je banka po mnenju predsednika uprave dobro likvidna. Dokapitalizacija v višini 320 milijonov evrov pa po besedah Jašoviča že dolgo časa ni več aktualna, morala bi dosegati vsaj 400 milijonov evrov. Skupina NLB je v letu 2011 ustvarila 239 milijonov evrov izgube, Nova ljubljanska banka pa je lani pridelala 233 milijonov evrov izgub. (Foto: Damjan Žibert) Nova ljubljanska banka je lani pridelala 233 milijonov evrov izgube, potem ko je ta v letu 2010 znašala dobrih 183 milijonov evrov. Skupina NLB je medtem ustvarila 239 milijonov evrov izgube, potem ko je ta predlani dosegla 202 milijona. Nova ljubljanska banka je predstavila rezultate poslovanja, po podatkih uprave pa je banka pridelala lani za 233 milijonov evrov izgube. Glavni razlog za globoke izgube NLB ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise ter rezervacije. Letos so te tako na ravni matične banke dosegle 378 milijonov evrov, na ravni skupine pa 480 milijonov evrov. S tem so bile nekoliko večje kot predlani. Kot je na novinarski konferenci po seji nadzornega sveta povedal prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič, je pozitiven signal dobičkonosno poslovanje pred rezervacijami. Rezervacije matične družbe NLB so lani dosegle 380 milijonov evrov, na nivoju skupine pa skoraj 480 milijonov evrov. Dobiček pred rezervacijami na ravni banke je tako dosegel 189 milijonov evrov, na ravni skupine pa 253 milijonov evrov. Izguba iz rednega poslovanja skupine je lani dosegla 266,85 milijona evrov, potem ko je leta 2010 znašala 226,97 milijona evrov. Na ravni matične banke je izguba iz rednega poslovanja lani dosegla 277,77 milijona evrov, leto prej pa 206,32 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih letnih računovodskih izkazov banke in skupine. Lansko leto so zaznamovale poslabšane okoliščine. Vplivi zunanjega okolja so močni in negativni ter bistveno vplivajo na poslovanje banke. Z notranjimi ukrepi pa postopoma odpravljamo pomanjkljivosti in smo na dobri poti, je prepričan Jašovič. Kot pravi, je banka navkljub izgubi dobro likvidna. Del dolga so pokrili tudi s prodajo hčerinskih družb. NLB je lani prodala štiri družbe, Banke Celje pa niso uspeli prodati. Prodajo te še načrtujejo, a so si za prodajo zastavili daljše časovne roke, je na tiskovni konferenci povedal Jašovič. Z racionalizacijo oklestili stroške Banka NLB je v letu 2011 ustvarila 269,3 milijona evrov čistih prihodkov od obresti in 158,5 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, na drugi strani pa je z ukrepi racionalizacije poslovanja uspela znižati stroške poslovanja na 238,8 milijona evrov. Skupina NLB je lani ustvarila 417 milijonov evrov čistih prihodkov od obresti in 219,4 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov. Tudi v okviru skupine je bil velik poudarek namenjen zniževanju stroškov, ki so ob koncu leta znašali 380,4 milijona evrov. Predsednik uprave NLB je prepričan, da je NLB kljub izgubam dobro likvidna. (Foto: 24ur.com) Bilančna vsota skupine NLB je ob koncu leta 2011 znašala 16,4 milijarde evrov. Obseg kreditov nebančnemu sektorju znaša 10,75 milijarde evrov, medtem ko je stanje depozitov nebančnega sektorja 10,2 milijarde evrov. Bilančna vsota matične banke znaša 13 milijard evrov, krediti nebančnemu sektorju 8,46 milijarde evrov, depoziti nebančnega sektorja pa 7,56 milijarde evrov. Ob koncu leta 2011 znaša celotni kapital skupine NLB (brez kapitala manjšinskih lastnikov) 976 milijonov evrov, količnik kapitalske ustreznosti skupine na dan 31. december pa je ocenjen na 11 odstotkov. Celotni kapital banke NLB znaša 956,9 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti NLB pa je ocenjen na 10,2 odstotka. Vsaj 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo Kot potencialne partnerje pri dokapitalizaciji je Jašovič omenil EBRD, IFC, KBC in državo. Dokapitalizacija NLB v višini 320 milijonov evrov, kot je ocena Evropskega organa za bančni nadzor (Eba), že dolgo časa ni več aktualna in mora dosegati vsaj 400 milijonov evrov, je pojasnil Jašovič. Ocena Ebe namreč po Jašovičevih besedah glede na izgubo v drugem delu lanskega leta ne ustreza več realnim potrebam po novem kapitalu, da bi banka izpolnila obe zahtevi nadzornikov. 400 milijonov evrov pomeni, da je banka s kapitalom tik nad zahtevano mejo, je dejal prvi mož NLB. Glede na ocene poslovanja za letos, bi lahko z njo še absorbirali nekaj izgube. Če pa bi bila ta višja od pričakovanj, pa niti 400 milijonov evrov ne bi zadostovalo. Po Jašovičevih besedah obstaja realna možnost, da se najde rešitev, če bo med potencialnimi partnerji le dobra volja. Na besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da pri dokapitalizaciji največje slovenske banke pričakuje sodelovanje vseh vpletenih strani, je zagotovil, da bo uprava z veseljem aktivno sodelovala pri iskanju partnerja za NLB. Ključna naloga uprave je, da postavi na mizo zaupanja vredne projekcije in verodostojno strategijo konsolidacije skupine. Že ta teden se bo po njegovih besedah zgodil prvi operativni sestanek na temo dokapitalizacije. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Sandi Sadar Šoba,Saša Senica	24ur	2012-02-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/nic-vec-direktne-financne-pomoci-za-podjetja.html	Nič več direktne finančne pomoči za podjetja	podjetje, srenje, malo, država, shema, sredstva, pomoč	Nič več direktne finančne pomoči za podjetja Vlada bo kot enega zadnjih letošnjih protikriznih ukrepov srednjim in malim podjetjem prenehela dodeljevati nepovratna sredstva. Namesto tega jim bo pomagala s povratnimi sredstvi. Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radič Vlada je danes potrdila program instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji za obdobje 2009–2013. Z njim namerava preusmeriti finančne spodbude za mala in srednja podjetja, ki so bile doslej nepovratna sredstva, v finančne spodbude povratnega značaja, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radič na novinarski konferenci po seji vlade. Podjetja po novem ne bodo več dobila nepovratnih sredstev, temveč bo država omogočala lastniške ali dolžniške vire financiranja. To pomeni, da bo podjetjem nudila vstop v lastniško strukturo, garancije za pridobivanje bančnih kreditov in podobno. Program se bo izvajal prek Slovenskega podjetniškega sklada Načrt izvajanja programa se bo izvajal po principu holdinškega sklada, kjer bo vlogo holdinškega sklada prevzel Slovenski podjetniški sklad, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Ta bo izvajal instrumente lastniškega financiranja, ki predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala, ki kapitalsko vstopajo v mala in srednje velika podjetja s potencialom rasti, ter instrumente dolžniškega financiranja (garancije, pogarancije, krediti), ki se bodo začeli izvajati v primeru, da prek javnega razpisa za izbor družbe tveganega kapitala predvidena sredstva ne bodo porabljena, ali pa v primeru, ko bodo za te instrumente zagotovljena dodatna sredstva. Slovenski podjetniški sklad bo kot holdinški sklad predvidena sredstva za omenjeni program v višini 35,05 milijona evrov prejel v upravljanje s strani izvajanja evropske kohezijske politike.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-10-22 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vec-sluzb-manj-pravic.html	Več služb, manj pravic?	zaposlitev, delodajalec, pravice	Več služb, manj pravic? Ko se nekdo želi zaposliti pri več delodajalcih, je edina preostala možnost zaposlitev za krajši delovni čas. In kako je potem z dopustom, regresom, stroški prevoza na delo in delovno dobo? V naše uredništvo smo prejeli zanimivo vprašanje glede obstoječih pravic v primeru zaposlitve pri več delodajalcih. Naša bralka Marjana se je zaposlila za krajši delovni čas (4 ure) pri enem delodajalcu, preostale štiri ure pa je zaposlena pri drugem delodajalcu. Ker je v Sloveniji zaposlitvena praksa pri več delodajalcih še bolj ali manj v povojih, našo bralka zanima, ali se v njenem primeru dopust, regres, štetje delovne dobe in prevoz na delo enači z zaposlenimi, ki delajo pri enem delodajalcu za polni delovni čas. Zakon namreč ne predpisuje natančnih določil v primeru zaposlitve pri več delodajalcih. Preverite, kaj bralki pripada in kaj ne. Več dela, manj pravic? (Foto: iStockphoto)	Uroš Bric	24ur	2010-06-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/merkur-se-je-resil-banke-upnice-podpisale-reprogram-posojil.html	Merkur se je rešil. Banke upnice podpisale reprogram posojil	merkur, trgovina, sanacija, reprogramiranje, posojila, banka, upnica	Merkur se je rešil. Banke upnice podpisale reprogram posojil Merkur je tik pred iztekom roka pristojnemu sodišču predložil poročilo o izpolnitvi pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje. To pa pomeni, da se poslovanje nadaljuje in da je ohranjenih 1600 delovnih mest. Merkur je z upniki podpisal reprogram posojil in sporazum o konverziji terjatev v lastniške deleže ter sklenil najemne pogodbe z najemodajalci po pogojih, predvidenih v načrtu finančnega prestrukturiranja. S tem so zadostili pogojem za nadaljevanje postopka ponovne prisilne poravnave, so sporočili iz družbe. Merkur je namreč v (za dva meseca) podaljšanem roku, ki se izteka danes, pristojnemu sodišču predložil poročilo o izpolnitvi pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja ostaja nespremenjen, so zatrdili v družbi. Soglasja k reprogramu posojil naj ne bi želela dati DBS, a so pri tem Merkurju priskočili na pomoč v Gorenjski banki in DUTB, kjer naj bi pokrili delež DBS. (Foto: Miro Majcen) Izpolnitev pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje je zadnji pomembni mejnik pred glasovanjem o potrditvi ponovne prisilne poravnave. S tem so postavljeni temelji, ki omogočajo uspešno nadaljevanje poslovanja zdravega jedra Merkurja in ohranitev več kot 1600 delovnih mest, so še zapisali v Merkurju. Podpis dogovora o reprogramu posojil, prenesenih na Merkur Nepremičnine, je po pisanju nekaterih časnikov visel v zraku, saj naj svojega podpisa ne bi želela prispevati Deželna banka Slovenije (DBS). Ta naj bi ocenjevala, da bi svoje terjatve bolje poplačala s prodajo zalog, ki jih je Merkur uporabil kot zavarovanje. V Merkurju so v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da se uprava zahvaljuje Gorenjski banki in Družbi za upravljanje terjatev bank za njuno vlogo v postopku usklajevanja vseh dogovorov . Sanacija Merkurja poleg novega dogovora o poplačilu terjatev, ki so bile predmet prve prisilne poravnave, predvideva izčlenitev dela podjetja z ustanovitvijo dveh novih družb - Merkur Trgovina in Merkur Nepremičnine, medtem ko bi šlo ogrodje starega Merkurja v stečaj. V kapital Merkur Nepremičnin bodo banke skupno pretvorile najmanj 46,5 milijona evrov.	STA	24ur	2014-06-09 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rakovec-pod-drobnogledom-protikorupcijske-komisije.html	Rakovec pod drobnogledom protikorupcijske komisije	zavarovalnica, triglav, poslovanje, predsednik, uprava, komisija, korupcija, preiskava	Rakovec pod drobnogledom protikorupcijske komisije Komisija za preprečevanje korupcije preiskuje, ali je prvi mož Zavarovalnice Triglav Rakovec pri vodenju družbe zlorabil položaj in ravnal koruptivno. Rakovec odgovarja, da so obtožbe nesmiselne. Matjaž Rakovec (Foto: POP TV) Tiskovna predstavnica protikorupcijske komisije Barbara Fürst je potrdila, da so v ponedeljek prejeli prijavo zoper predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca, vendar ni razkrila njene vsebine. Povedala pa je, da gre za že drugo prijavo. Prvo so prejeli že pred nekaj časa, nanaša pa se na več različnih akterjev, Rakovec je v njej le omenjen. Rakovec naj bi bil v času, ko je bil direktor ljubljanske območne enote Zavarovalnice Triglav, udeležen v poslih z neposredno ali posredno povezanimi družbami oziroma v poslih, za katere ni imel pooblastil, v skupni vrednosti nad tri milijone evrov. Med drugim naj bi dodeljeval nepovratna sredstva in druge ugodnosti podjetju svoje žene ter drugim lastniško povezanim družbam, opravljena mizarska dela na svoji hiši plačal iz sredstev Zavarovalnice Triglav, naročal promocijske in druge artikle pri povezanih osebah po nesorazmerno visokih cenah ter trgoval z delnicami na podlagi notranjih informacij. Tudi iz Agencije za zavarovalni nadzor so potrdili, da so dobili anonimno prijavo glede poslovanja Triglava. Po preučitvi dopisa so na agenciji ugotovili, da bi lahko šlo za indice oziroma sume kaznivih dejanj, sume korupcije in tudi sume trgovanja na podlagi notranjih informacij. Agencija je zato omenjeni dopis odstopila pristojnemu tožilstvu, Komisiji za preprečevanje korupcije in Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Rakovec: Vse revizije so pokazale, da sem Triglav vodil v skladu s pravili Predsednik uprave Triglava Rakovec je dejal, da je bil z anonimnimi prijavami soočen že v času kandidature za to mesto, vendar so kasneje vse revizije potrdile, da je posloval v skladu s pooblastili in veljavnimi internimi akti. Meni, da mu želijo škodovati posamezniki, ki želijo le privilegije zase. Rakovec je tudi odgovoril na obtožbe, ki se pojavljajo v medijih. Glede poslovanja Triglava s podjetjem njegove žene je bilo opravljenih več revizij, ki niso odkrile nepravilnosti, več revizij (izrednih in rednih) je tudi potrdilo, da ni bilo nepravilnosti na območni enoti zavarovalnice v Ljubljani, ki jo je vodil pred prevzemom sedanje funkcije. Vsa naročila in nakupi promocijskih sredtev so bila opravljena v skladu s pravilnikom in internimi akti družbe. Glede nakupa delnic pa Triglava pa je dejal, da je do sedaj delnice kupil in ni pa jih še prodajal. Nakupi pa so bili opravljeni transparentno.	STA,Primož Jambrek	24ur	2010-12-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/moody-s-znizal-bonitetno-oceno-spaniji.html	Moody,s znižal bonitetno oceno Španiji	španija, bonitetna, hiša, moody,s, ocena, dolg, banke	Moody s znižal bonitetno oceno Španiji Bonitetna hiša Moody s je znižala bonitetno oceno na španski državni dolg za eno stopnjo, med drugim zaradi načrtovanih stroškov bančne sanacije. Španska vlada se z oceno Moody s ne strinja. Jose Luis Rodriguez Zapatero (Foto: Reuters) Bonitetna hiša Moody s je znižala dolgoročno oceno na španski državni dolg za eno stopnjo, na Aa2, kar predstavlja velik udarec prizadevanjem vlade španskega premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera, ki želi s strogimi varčevalnimi ukrepi finančne trge prepričati, da Španije ne bo doletel grški scenarij. Strokovnjaki pri Moody s dvomijo, da bo vladi v Madridu uspelo sanirati bančni sistem in očistiti bilance v regionalnih hranilnicah. Končni stroški prestrukturiranja bančnega sistema bodo presegli trenutne ocene španske vlade, kar bo še dodatno povečalo javni dolg, ocenjujejo pri Moody s. Ob tem so izrazili zaskrbljenost, ali bo španski vladi resnično uspelo ustvariti vzdržne javne finance, glede na to, da lahko vlada v Madridu le v določenem delu nadzoruje porabo regionalnih vlad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Španska ministrica za finance Elena Salgado je že sporočila, da se z odločitvijo agencije ne strinja. Glede ocene o stroških sanacije bančnega sistema je dejala, naj Moody s preprosto počaka na sporočilo španske centralne banke, ki bo danes popoldne potrdila potrebna sredstva za sanacijo. Ministrica se je ob tem sicer strinjala, da bi morali storiti več za nadzor porabe regionalnih vlad. Da, okrepiti moramo naša prizadevanja za nadzor javnofinančnega primanjkljaja in to moramo storiti predvsem pri regionalnih vladah, ki so pod našim nadzorom, je dodala. Svetovna finančna kriza je špansko gospodarstvo, ki je peto največje v EU, močno prizadela. Na mednarodnih finančnih trgih zato vlada strah, da bi lahko močno zadolžena Španija sledila Grčiji in Irski, ki sta morali zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Španska vlada je zato sprejela stroge varčevalne ukrepe, ki so pri prebivalcih naleteli na neodobravanje.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-03-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-stevilnih-zapletih-naj-bi-le-dobili-milijonsko-posojilo.html	Po številnih zapletih vendarle odobrili milijonsko posojilo Tešu	rermoelektrarna, šoštanj, teš, evropska, investicijska, banka, eib	Po številnih zapletih vendarle odobrili milijonsko posojilo Tešu Evropska investicijska banka je vendarle odobrila 440 milijonov posojila za izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. V EIB pravijo, da bo dokončanje projekta Teš 6 Sloveniji omogočilo večjo učinkovitost. Teš je za financiranje projekta pri EIB poleg 440 milijonov evrov vrednega posojila z državnim poroštvom najel tudi 110 milijonov evrov posojila z bančno garancijo, pri EBRD pa 200 milijonov evrov. Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta naredili korak naprej pri finančni podpori šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), so sporočili iz EIB. Sprostitev posojil za projekt Teš 6 po pojasnilih EIB sledi izpolnitvi pogojev za črpanje, podanih v finančni pogodbi, vključno z državnim poroštvom. Državni zbor je zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in EIB za Teš 6, s katero bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB, če bo Teš izpolnil določene pogoje, sicer sprejel že 21. decembra lani. Dokončanje projekta Teš 6 s 600 megavati moči bo Sloveniji omogočilo večjo učinkovitost kot obstoječi bloki v Šoštanju. Novi blok bo proizvedel do 30 odstotkov več električne energije brez ustvarjanja dodatnih emisij CO2, pravijo v EIB. (Foto: Damjan Žibert) EIB je tako po številnih zapletih vendarle odobril posojilo Tešu. Po mnenju vodje Greenpeacea v Sloveniji Nine Štros bo Teš 6 Sloveniji povzročal ekonomsko, okoljsko in zdravstveno škodo naslednjih 40 let. Kljub temu pa ostaja pričakovanje, da bo banka ohranila svoja načela in bo preklicala financiranje v primeru, da odprte preiskave NPU in Olafa pokažejo, da je v projektu prišlo do korupcije, je dodala. Ironično je, da banka EU Sloveniji posoja denar, s katerim bo oteženo doseganje podnebnih ciljev EU. Otežen bo tudi prehod Slovenije v nizkoogljično družbo, zaradi česar bo trpela konkurenčnost gospodarstva, pa je ocenila Lidija Živčič in Focusa.	STA,N.D.	24ur	2013-03-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/v-drzavnem-proracunu-letos-ze-skoraj-1-3-milijarde-evrov-primanjkljaja.html	V državnem proračunu letos že skoraj 1,3 milijarde evrov primanjkljaja	proračun, državni, primanjkljaj, junij, povečanje	V državnem proračunu letos že skoraj 1,3 milijarde evrov primanjkljaja Primanjkljaj državnega proračuna se je junija še dodatno povečal. Znašal je 135,3 milijona evrov, kar je za dobrih 40 milijonov manj kot maja in bistveno več kot junija lani. V šestih mesecih se je povzpel že do skoraj 1,3 milijarde evrov. Primanjkljaj državnega proračuna se je junija še dodatno povečal. Znašal je 135,3 milijona evrov, kar je za dobrih 40 milijonov manj kot maja in bistveno več kot junija lani. V lanskih šestih mesecih je proračunski primanjkljaj znašal nekaj nad 849 milijonov evrov. Samo junija letos je bil bistveno višji kot junija lani, ko je znašal samo 2,7 milijona evrov. A vseeno je bil junijski primanjkljaj po prvih ocenah, ki jih je danes objavilo finančno ministrstvo, najnižji letos. Maja je na primer dosegel 175,4 milijona evrov, aprila pa je bil še pri 262,8 milijona evrov. V šestih mesecih se je primanjkljaj kljub temu že zelo približal predvidenemu celoletnemu primanjkljaju. Ta je po minuli teden sprejetem rebalansu letošnjega proračuna predviden pri 1,5 milijarde evrov. Ob tem velja poudariti, da se finančni učinki dogovora s sindikati javnega sektorja o zmanjšanju mase plač junija še niso poznali, prav tako še niso bili v veljavi višji DDV in drugi ukrepi za povečanje prihodkov. (Foto: Reuters) Po drugi strani so javni uslužbenci v začetku meseca z majsko plačo v skladu s sodnimi odločbami prejeli razliko do polnega regresa za lani, hkrati pa so upravičenci dobili tudi regres za letos. Poleg tega so upokojencem, ki jim je zakon za uravnoteženje javnih financ odvzel del pokojnine, konec meseca z junijskimi pokojninami vrnili 20 odstotkov neizplačanega zneska. Proračunski prihodki so bili junija s 606,3 milijona evrov za skoraj 70 milijonov evrov višji kot maja. Istočasno pa so bili za skoraj 71 milijonov evrov nižji kot junija lani, ko so dosegli 672,2 milijona evrov. V šestih mesecih so bili proračunski prihodki z nekaj nad 3,5 milijarde evrov za dobrih 247 milijonov evrov nižji kot v enakem obdobju lani, ko so dosegli skoraj 3,8 milijarde evrov. Po rebalansu naj bi se letos v državno blagajno nateklo slabih 8,1 milijarde evrov. Davčni prihodki so junija dosegli 532 milijonov evrov in bili za skoraj 100 milijonov evrov višji kot maja, drugi najvišji letos ter približno na ravni lanskega junija. Od januarja do junija so davčni prihodki skupno dosegli nekaj manj kot 2,9 milijarde evrov, medtem ko so v enakem obdobju lani znašali nekaj nad 3,1 milijarde evrov. Prihodki od davkov na dohodek in dobiček so bili junija s skoraj 188 milijoni evrov približno na ravni iz lanskega junija in tudi daleč najvišji letos. Prihodki od davkov na blago in storitve pa so bili junija drugi najnižji letos, a približno na ravni iz lanskega leta. Prejeta sredstva EU so v šestih mesecih dosegla dobrih 395 milijonov evrov, letošnji cilj po rebalansu pa je skoraj 1,2 milijarde evrov. V enakem obdobju lani je Slovenija iz bruseljske blagajne počrpala dobrih 407 milijonov evrov. Proračunski odhodki so bili junija s 741 milijoni evrov za skoraj 29 milijonov evrov višji kor maja. V primerjavi z lanskim junijem pa so bili višji za skoraj 67 milijonov evrov. V prvih šestih mesecih je državni proračun porabil nekaj nad 4,8 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa nekaj več kot 4,6 milijarde evrov. Za celotno letošnje leto so po rebalansu predvideni odhodki v višini 9,6 milijarde evrov. Država se je v prvih šestih mesecih zadolžila za skoraj 4,3 milijarde evrov, odplačala pa je za skoraj 1,8 milijarde evrov dolga.	STA,Urša Zupan	24ur	2013-07-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/srot-in-dva-nadzornika-kupili-delnice-pivovarne-lasko.html	Šrot in dva nadzornika kupili delnice Pivovarne Laško	boško, šrot, pivovarna, laško, ljubljanska, borza, delnica, vrednostni, papir	Šrot in dva nadzornika kupili delnice Pivovarne Laško Delnice so kupili po ceni 55,47 evra, kar je povprečna tržna vrednost delnice zadnjih treh mesecev, zmanjšana za 30 odstotkov. (Foto: POP TV) Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je iz sklada lastnih delnic kupil 481 delnic pivovarne in lastniški delež povečal na 0,1087 odstotka. Kot je Pivovarna Laško objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze, sta se za nakup delnic po omenjeni ceni odločila tudi dva člana nadzornega sveta. Tako je podpredsednik nadzornikov Andrej Kebe kupil 67 delnic in lastništvo v pivovarni povečal na 0,1089 odstotka, član nadzornega sveta Bojan Košak pa 50 delnic in ima zdaj v lasti 0,2027 odstotka delnic Laškega. Razlika do tržne cene bo vsem kupcem, ki so se odločili za odkup delnic iz sklada lastnih delnic, obračunana in jo bodo plačali kot boniteto. Upravi se 25 odstotkov neto plače odteguje za odkup delnic, pri ostalih zaposlenih, ki so se odločili za odkup delnic iz sklada lastnih delnic, torej tudi pri članih nadzornega sveta – predstavnikoma zaposlenih, pa se odteguje za odkup delnic sedem odstotkov osnovne bruto plače. Obračun za pridobitev delnic se pri vseh nanaša na obdobje zadnjih 14 mesecev, so v sporočilu za javnost še zapisali v Laškem.	STA	24ur	2008-08-14 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/povecanje-proracuna-v-casu-krize.html	Povečanje proračuna v času krize?	eu, evropska, komisija, parlament, proračun, kriza, gospodarstvo	Povečanje proračuna v času krize? Evropska komisija je razgrnila predlog proračuna za 2011. Prioritete v prvem predlogu so oživitev gospodarstva, naložbe v mladino in v infrastrukture. Slišati je že prve kritike. Evropska komisija je danes v Bruslju razgrnila predlog proračuna EU za leto 2011, prvega v skladu z Lizbonsko pogodbo, ki je težek 142,6 milijarde evrov. Prioriteti v proračunu za prihodnje leto sta po predlogu komisije spodbujanje oživitve gospodarstva ter naložbe v evropsko mladino in v infrastrukture. Predlog Evropske komisije je prvi korak v težkih pogajanjih v postopku sprejemanja proračuna EU, v katerem imata glavno in po novem enakopravno vlogo Evropski parlament in Svet EU, v okviru katerega odločajo države članice. Evropski proračun za naslednje leto naj bi bil večji, kar nekateri kritizirajo. (Foto: Reuters) V primerjavi z letošnjim proračunom je komisija predlagala 2,2-odstotno povečanje sredstev za obveznosti ali odobrene pravice za porabo, torej 142,6 milijarde evrov. Predlagala je tudi 5,9-odstotno zvišanje sredstev za dejanska plačila, torej odobritve plačil končnim prejemnikom sredstev, in sicer 130,1 milijarde evrov. Od skupno 142,6 milijarde evrov je po predlogu komisije približno 64,4 milijarde evrov namenjenih ukrepom za oživitev gospodarstva, kar je za 3,4 odstotka več kot v letošnjem letu. V podporo glavnim pobudam iz strategije Evropa 2020 pa 57,9 milijarde evrov, kar je približno 40 odstotkov proračuna. Od teh 64,4 milijarde evrov naj bi po predlogu komisije EU v prihodnjem letu 51 milijard evrov porabila za izboljšanje infrastrukture in komunikacije ob uporabi strukturnega in kohezijskih skladov, katerih največje koristnice so države srednje in vzhodne Evrope. 59,5 milijarde evrov naj bi šlo za ohranitev in upravljanje naravnih virov. Poudarek je tudi na izobraževanju. Financiranje programa vseživljenjskega učenja naj bi se povečalo za 2,6 odstotka na 1,1 milijarde evrov, tako da bi bilo študentom na voljo več kot 200.000 štipendij Erasmus. Za programe na področju svobode, varnosti in pravice bo namenjenih 12,8 odstotka več sredstev, in sicer 1,1 milijarde evrov, kar pomeni, da se v predlogu proračuna za leto 2011 sredstva za noben drug razdelek ne bodo tako povečala. Znatna dodatna sredstva naj bi bila namenjena tudi za varnost in zaščito svoboščin ter upravljanje migracijskih tokov. Tudi financiranje EU kot globalnega akterja se je povečalo, in sicer za 5,6 odstotka na 8,6 milijarde evrov. To je po mnenju komisije potrebno zaradi obljubljenih sredstev EU v okviru razvojnih ciljev tisočletja, za okrepitev podpore EU državam v razvoju pri obvladovanju podnebnih sprememb, za kar je namenjenih 65 milijonov evrov in za spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja turške skupnosti na Cipru (25 milijonov evrov). Prednost v predlogu novega proračuna ima oživitev gospodarstva. (Foto: Reuters) Cilj predloga proračuna je, da bi po krizi še naprej pospeševal oživitev gospodarstva, zlasti v korist najranljivejšim, poleg tega pa na proračunski ravni izraža nov celostni pristop EU k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski rasti, je pojasnil evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski. Prvi proračun po uveljavitvi Lizbonske pogodbe sicer prinaša dve glavni novosti: celoten postopek je veliko hitrejši kot v preteklosti, saj je zdaj namesto dveh obravnav v Evropskem parlamentu le ena. Druga sprememba je, da imata Svet in parlament prvič enake pristojnosti pri sprejemanju proračuna. Svet bo mnenje o predlogu proračuna podal junija, Evropski parlament pa oktobra. Če se bosta njuni mnenji razhajali, se bo začel 21-dnevni spravni postopek, pri katerem bo imela komisija vlogo poštenega posrednika. Končni proračun za leto 2011 naj bi parlament sprejel novembra. Evropski poslanci so sicer danes že kritizirali predlog proračuna, češ da povečanje proračuna v času krize ni primerno.	STA	24ur	2010-04-27 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/mladinska-knjiga-se-tretjic-na-drazbo.html	Abanka in NLB prodali založbo Mladinska knjiga založbi Učila International	mladinska, knjiga, prodaja, abanka, nlb, dražba	Abanka in NLB prodali založbo Mladinska knjiga založbi Učila International Na dražbi Abanke in NLB je 51,2-odstotni delež, ki sta ga imeli v Mladinski knjigi založbi, odkupila založba Učila International, ki se je že prej omenjala kot zelo verjeten kupec. Po mnenju ministra za kulturo Uroša Grilca je pred novim večinskim lastnikom velika odgovornost. Poskuse prodaje družbe so doslej zaznamovali že tudi protesti. (Foto: Miro Majcen) V Grand hotelu Union Business je danes potekala javna dražba 51,2-odstotnega deleža v Mladinski knjigi založbi (MKZ), ki sta ga po odhodu Hypo Alpe Adria Bank dlje časa prodajali Abanka in NLB. Dražba je potekala po principu vse ali nič , kar pomeni, da se vrednostni papirji prodajajo izključno kot paket v celoti, ki ga ni mogoče deliti na manjše pakete delnic. Začetna izklicna cena za paket delnic je bila 13 evrov na delnico oziroma 8.204.521 evrov za celoten paket. Banki sta imeli delež MKZ v lasti vse od stečaja večinskega lastnika Zvon Dva Holdinga. Učila international imajo v lasti knjigarne Felix. Založba je znana izdajah žepnih knjig, biografij slovenskih estradnikov, svetovnih prodajnih uspešnic, kot je Petdeset odtenkov sive, in otroških knjig. Za večinski delež Mladinske knjige so se potegovali že pred današnjo dražbo. Založba Mladinska knjiga je osrednja slovenska založba s skoraj sedemdesetletno tradicijo izdajanja knjig, učbenikov in revij. V tem času je izdala 100 milijonov knjig. Njen knjižni program sega od leposlovja do zahtevnih priročnikov in enciklopedij. Izdaja tudi izvirne otroške slikanice z ilustracijami slovenskih avtorjev ter izvirno leposlovje za mladino in odrasle. Velika odgovornost pred novim lastnikom (Foto: POP TV) Po mnenju ministra za kulturo Uroša Grilca se je s tem končalo negotovo obdobje za MKZ, pred novim večinskim lastnikom pa je velika odgovornost. Kot je dejal minister, je bilo v zadnjem času v povezavi z Mladinsko knjigo precej govora prav o odgovornosti, pri čemer sam verjame, da ni bilo bolj neodgovornega lastnika, kot je bil Zvon Dva, ki je Mladinsko knjigo pripeljal v današnji položaj. Pred novim lastnikom je po njegovih besedah zelo pomembna naloga, da še naprej razvija položaj Mladinske knjige znotraj slovenske kulturne krajine. Kulturni kapital Mladinske knjige so slovenski avtorji, slovenske knjige in revije ter knjigarniška mreža in to je, tako Grilc, edini resnični kapital, ki je sedaj dan v roke založbi Učila International, ki naj ga čuva in neguje. Poudaril je, da država ni lastnica Mladinske knjige, zato ni mogla ravnati drugače, kot je ravnala. Morda bi se lahko v nekem trenutku pojavila kot kupec, vendar bi bilo to zelo nenavadno, je dejal minister. Glede na to, da je Mladinsko knjigo kupila druga največja slovenska založba, se lahko po ministrovih besedah nadejamo, da bo prišlo do nekaterih sinergij, ki bodo slovensko založništvo spodbudile. Če bo prišlo do razvoja in do povezave obeh knjigarniških mrež in če se bo povečala njuna kakovost, bo slovenska knjiga dostopnejša. Pisatelji zaskrbljeni Dan pred dražbo so zaskrbljenost nad prodajo največje založbe izrazili pisatelji. Skrbijo jih usoda slovenske knjige in njenih avtorjev ter nadaljnji obstoj knjigotrške mreže, saj kupca po njegovem mnenju avtorji in njihova dela ne zanimajo, zanimajo jih zgolj nepremičnine in zaslužek. Ogorčeni so tudi nad državo, ki za založbo ni izkazala zanimanja, čeprav gre za javni interes na področju knjige.	STA,Natalija Švab,Saša Senica	24ur	2014-04-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mercator-na-hrvaskem-med-najvecjimi-dolzniki-do-dobaviteljev.html	Mercator na Hrvaškem med največjimi dolžniki do dobaviteljev	hrvaška, mercator, dolg, dobavitelj, dolžnik	Mercator na Hrvaškem med največjimi dolžniki do dobaviteljev Poleg Agrokorjevih trgovskih verig, kot sta Konzum in Tisak, je med največjimi dolžniki dobaviteljem na Hrvaškem tudi Mercator. 26 največjih trgovskih podjetij dolguje dobaviteljem kar 665 milijonov evrov. (Foto: Thinkstock) Hrvaško ministrstvo za finance je objavilo, da 26 največjih trgovskih podjetij dolguje dobaviteljem 665 milijonov evrov, od tega pa je 884 milijonov kun (118 milijonov evrov) za račune, ki jim je potekel 60-dnevni plačilni rok. Poleg Agrokorjevih trgovskih verig, kot sta Konzum in Tisak, je med največjimi dolžniki tudi Mercator. Ministrstvo za finance je poudarilo, da 28 odstotkov vseh dolgov trgovskih verig, ki poslujejo na Hrvaškem, odpada na Konzum. Največja trgovska veriga na Hrvaškem je dobaviteljem dolžna 1,4 milijarde kun (187 milijonov evrov), sicer pa je imel Konzum lani 13,5 milijarde kun (1,8 milijarde evrov) prihodkov. Sledi Mercator, ki v zakonskem roku ni plačal 309 milijonov kun (41 milijonov evrov) dobaviteljem. Mercator ima iz lanskega leta 342 milijonov kun obveznosti do dobaviteljev, finančni rezultati iz leta 2012 pa kažejo, da so bili stroški Mercatorja za 465 milijonov kun (62 milijonov evrov) večji kot prihodki. Večina tujih trgovskih verig na Hrvaškem, kot so Mercator, Kika, Kaufland, Lidl, Billa, Spar in Baumax, je lani imela izgubo, medtem ko so hrvaški Konzum, Plodine, Pevec in Tommy prijavili pozitivne poslovne rezultate. Glede na to, da Agrokor zaradi koncentracije na hrvaškem trgu verjetno ne bo uspel prevzeti tudi hrvaškega dela Mercatorja, se bodo s temi obveznostmi morali spopasti v kakšni drugi družbi, ocenjuje danes Novi list. Konzum ima še približno milijardo kun (133 milijonov evrov) obveznosti, ki še niso prispele za plačevanje, levji delež pa je verjetno v obliki posojil, nadaljuje časnik. V začetku septembra so nadzorniki s finančnega ministrstva, kot smo zvedeli, v Konzumu našli približno pol milijarde kun (67 milijonov evrov) obveznosti, ki so jih morali že plačevati, a je medtem približno 350 milijonov kun (47 milijonov evrov) preoblikovanih v posojila z rokom plačila leto dni, navaja še reški časnik. Tudi Agrokorjeva veriga kioskov in podobnih prodajnih mest Tisak ima 131 milijonov kun (17,5 milijona evrov) prispelih obveznosti, ki jih niso plačali v zakonskem roku. Nad 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov) obveznosti do dobaviteljev ima še splitska trgovska veriga Tommy, sledijo reške Plodine z 81 milijonov kun dolgov (11 milijonov evrov). (Foto: Thinkstock) Kdo redno izpolnjuje finančne obveznosti? Na ministrstvu so predstavili tudi primere trgovskih verig, ki redno izpolnjujejo svoje finančne obveznosti, kot so DM, Lidl, Fero-Term, Spar Hrvaška ter Kozmo, ki je tudi del Agrokorja. Ob tem so izpostavili, da je DM eden redkih, ki je lani imel pozitivno poslovanje – imel je 107 milijonov kun (14 milijonov evrov) več prihodkov kot stroškov. Po podatkih finančnega ministrstva je 26 trgovskih verig lani imelo za 343 milijonov kun več stroškov kot prihodkov, ob čemer se zastavlja vprašanje, ali se trgovina na Hrvaškem sploh splača glede na to, da se pogosto odpirajo novi nakupovalni centri ali trgovine. Na finančnem ministrstvu so se odločili, da se bodo ukvarjali s tem pojavom ter bodo zahtevali finančna poročila od lastnikov tujih trgovskih verig, da bi ugotovili, ali so negativni rezultati posledica poslovanja na Hrvaškem ali posledica transfernih cen oziroma načina poslovanja v matičnih družbah, dodaja časnik.	STA,V.L.	24ur	2013-09-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bruselj-verjetno-ne-bo-dovolil-nove-drzavne-pomoci-za-nlb.html	Potrebujejo novih 250 milijonov	nlb, skupščina, nadzorni, svet, kapital, banka	Potrebujejo novih 250 milijonov NLB potrebuje še eno 250-milijonsko dokapitalizacijo. Predsednik uprave Božo Jašovič vidi dve možnosti povečanja kapitala: da se ključni lastniki dogovorijo in dokapitalizirajo banko ali pa se denar poišče na trgu. Uprava NLB letos predlaga še eno dokapitalizacijo, tudi tokrat v višini 250 milijonov evrov. Predsednik uprave Božo Jašovič je delničarjem, zbranim na današnji skupščini v Ljubljani, navedel dve možnosti povečanja osnovnega kapitala: da se ključni lastniki dogovorijo in dokapitalizirajo banko ali pa se denar poišče na trgu. Država si želi, da bi v drugi dokapitalizaciji sodelovali zasebni partnerji, saj zelene luči Bruslja za novo državno dokapitalizacijo banke verjetno ne bi dobila. (Foto: Blaž Garbajs) Božo Jašovič (Foto: 24ur.com) Delničarji NLB so na skupščini, na kateri je bilo navzočega približno 85 odstotkov kapitala, sicer podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko leto ter potrdili plačila nadzornikom, potem ko je država po nedavni dokapitalizaciji okrepila lastniški delež v banki. Niso pa podprli predloga o nadomestnem nadzorniku. Potem ko je predstavnik belgijske solastnice KBC Jan Vanhevel februarja podal odstopno izjavo, naj bi njegovo mesto za čas do izteka mandata nadzornega sveta zasedel Dirk Mampaey. A predlog ni bil izglasovan, saj ga je podprlo le 35,8 odstotka navzočih. To ne pomeni kakšnega slabega znaka, je Jašovič po skupščini komentiral dejstvo, da predlog o nadomestnem nadzorniku ni bil deležen zadostne podpore. Kot je ocenil, pogajanja med državo in KBC še tečejo in to mesto še čaka na potencialnega kandidata, za katerega se bodo lastniki sporazumno dogovorili . Glede poslovanja NLB, ki je leto 2010 sklenila s 183,4 milijona evrov izgube, kar je pokrila v breme rezerv iz dobička, pa je Jašovič na skupščini dejal, da bo letošnje poslovanje banke do konca leta pozitivno. Pozitiven rezultat bo šibek in podvržen številnim negotovostim, je dodal. NLB je bila enkrat letos že deležna injekcije v višini 234 milijonov evrov. Daleč največji delež novih delnic je takrat vplačala država in tako občutno okrepila svoj delež v banki. (Foto: Denis Sarkić - SD komunikator) Dokapitalizacije se je danes bežno dotaknil tudi minister za finance Franc Križanič, ki pričakuje, da bo Evropska komisija soglašala z drugo dokapitalizacijo. Še vedno pa je interes države, da v dokapitalizaciji sodelujejo zasebni vlagatelji in to po enaki ceni kot v prvi dokapitalizaciji (116 evrov). Pogajanja z zasebnimi vlagatelji po njegovih besedah tečejo prav v tem okviru, pogajalska ekipa pa bo še okrepljena. Trenutno ima država v banki okoli 51 odstotkov delnic, druga največja lastnica KBC pa nekaj več kot 25 odstotkov. Kdo je odgovoren, da ni dovolj denarja? Po besedah predsednika uprave so uveljavili dve različni proceduri ugotavljanja odškodninske in kazenske odgovornosti nekdanjih vodilnih in drugih zaposlenih. Tako je banka od začetka tega leta že izvedla sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi šestih delavcev in vložila tri kazenske ovadbe zoper komitente zaradi suma storitve kaznivih dejanj, tečejo pa tudi postopki za vložitev kazenske odgovornosti zoper pet nekdanjih vodilnih v banki. Pred tem je na željo enega od delničarjev pojasnil, zakaj je NLB lani zabeležila tako slab rezultat. Kot je dejal, so lansko poslovanje močno zaznamovale zaostrene razmere v zunanjem okolju. Kljub napovedim, da se bo intenzivno padanje umirilo, se to še ni zgodilo, je ugotovil ter dodal, da so glavni dejavnik slabega rezultata visoke rezervacije, ki pa so bile nujne. Ni pa kriza edini krivec za slabo poslovanje, je nadaljeval in spomnil, na intenzivno širitev, ki je je bila skupina NLB deležna v preteklih letih. Posledično je bila skupina slabo vodena in nadzirana, družb je bilo preveč, banka je izgubljala dobro ime in ugled v javnosti, je dejal. Dobili za slabih 1.600 evrov bruto regresa Na zahtevo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS je Jašovič razkril še podatke o izplačilu letošnjih regresov. 3.800 zaposlenih po kolektivni pogodbi je konec marca prejelo regres v višini 75 odstotkov povprečne bruto plače v zadnjih treh mesecih oz. 1.564 evrov, 102 zaposlena po individualnih pogodbah pa v višini povprečne bruto plače v zadnjem mesecu pred izplačilom regresa, je dejal.	STA,Primož Jambrek,Špela Zupan	24ur	2011-06-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/visji-stopnji-ddv-nacrtovani-tudi-po-letu-2015.html	Višji stopnji DDV načrtovani tudi po letu 2015	davek, ddv, proračun, gzs, koalicijska, pogodba	Višji stopnji DDV načrtovani tudi po letu 2015 Na finančnem ministrstvu predlagajo, naj se zvišani stopnji davka vpiše tudi neposredno v zakon o DDV. Ohranitev DDV na višji ravni je kršitev koalicijske pogodbe, opozarjajo na GZS. Ministrstvo pa na to odgovarja, da dvig DDV ni bil nikoli predviden kot začasen ukrep. (Foto: Thinkstock) Medtem ko je vlada julija lani zvišani davek na dodano vrednost (DDV) doslej vpisovala le v vsakokratni zakon o izvrševanju proračuna, pa ga namerava zdaj vnesti tudi v zakon o DDV kot trajen ukrep. Ohranitev DDV na višji ravni je kršitev koalicijske pogodbe, že opozarjajo na GZS. Vlada se je za zvišanje DDV odločila potem, ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. S 1. julijem 2013 se je tako splošna stopnja DDV zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Ukrep je trenutno zapisan v zakonu o izvrševanju proračuna za čas do konca leta 2015. Pripravljajo predlog novele zakona o DDV Na finančnem ministrstvu zdaj pripravljajo predlog novele zakona o DDV, s katero se bo v slovenski pravni red preneslo nekatere določbe iz evropske zakonodaje. Hkrati predlagajo, naj se zvišani stopnji davka vpiše tudi neposredno v zakon o DDV. Na GZS vlado opominjajo, da so bile ob podpisu koalicijske pogodbe dane zaveze, da ne bo novih obremenitev gospodarstva. Vlada bo z ohranitvijo stopenj DDV na 9,5 oz. 22 odstotkih po letu 2015 kršila lastno koalicijsko pogodbo, so zapisali. Takšna poteza po njihovem mnenju bistveno spodkopava tudi zaupanje na pogajanjih za socialni sporazum za izhod iz krize 2014-2015, kjer bi morala biti ponovljena zaveza vlade iz koalicijske pogodbe o tem, da ne bo novih obremenitev. (Foto: Reuters) Dvig DDV ni bil nikoli le začasen ukrep Na finančnem ministrstvu odgovarjajo, da dvig DDV ni bil nikoli predviden kot začasen ukrep. Ker vlada lani ni imela v načrtu drugih sprememb zakona o DDV, se je odločila za vpis zvišanja DDV v zakon o izvrševanju proračuna, ob prvi spremembi pa prenos v sistemski zakon, so pojasnili. Če bi stopnji DDV vrnili na prejšnjih 20 oz. 8,5 odstotka, proračunov za leti 2014 in 2015 ne bo mogoče izvršiti v načrtovanem obsegu, še ocenjujejo na ministrstvu. Čeprav se kažejo znaki okrevanja gospodarstva, pa spreminjanje stopenj DDV po njihovem mnenju v tem trenutku ne bi bilo primerno. Na GZS vlado ter ministrstvi za finance in gospodarstvo pozivajo, naj raje odločno in pošteno izpeljejo boj proti sivi ekonomiji. Z uvedbo davčnih blagajn, ki bi omogočile hkratno preusmeritev klasičnih inšpekcijskih nadzorov na področja, kjer se sploh ne izdajajo računi, bi po njihovem mnenju pokazali, da resnično želijo hkrati z javnofinančno konsolidacijo okrepiti tudi pravno državo. V zvezi tem pozivom na finančnem ministrstvu poudarjajo, da so vladni ukrepi zoper sivo ekonomijo v polnem razmahu, vlada pa da jih z dodatnimi aktivnostmi še krepi.	STA	24ur	2014-03-21 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tus-zdruzuje-lokalne-pridelovalce-pod-blagovno-znamko-slovenske-dobrote.html	Tuš združuje lokalne pridelovalce pod blagovno znamko Slovenske dobrote	oglas, oglasno, sporočilo, pr, sporočilo, tuš, slovenske, dobrote	Tuš združuje lokalne pridelovalce pod blagovno znamko Slovenske dobrote V Tušu, največjem slovenskem trgovcu, že 25 let verjamejo v moč lokalno pridelanih izdelkov in sodelovanje s slovenskimi pridelovalci. Te so povezali pod skupno blagovno znamko Slovenske dobrote, ki kupcem na njihovih policah širom Slovenije ponuja izbiro najboljših lokalnih izdelkov. Nova premium linija Slovenske dobrote je sestavljena iz slovenskih lokalno pridelanih izdelkov, katere odlikuje čim bolj sonaravna pridelava surovin ter tradicionalni ali inovativni postopki izdelave. Tako v Tušu skrbijo za razvoj slovenskega gospodarstva in ohranjanje delovnih mest, hkrati pa so storili korak naprej k povezanosti manjših najboljših slovenskih pridelovalcev, ki bi sami težje prodrli na trg. Kot odgovoren slovenski trgovec se v Tušu zavedajo vloge v slovenskem prostoru in že vrsto let sodelujejo z lokalnimi pridelovalci hrane in dobavitelji. Sodelovanje je z današnjim dnem dobilo povsem nov vidik, saj je podjetje lansiralo novo linijo premium izdelkov Slovenske dobrote, v kateri povezujejo slovenske proizvajalce najbolj kakovostnih lokalnih izdelkov. Izdelke odlikuje čimbolj sonaravna pridelava surovin, slovenske sestavine ali tradicionalni način izdelave. V liniji izdelkov Slovenske dobrote so združeni Slovenski štruklji, tradicionalne mesne dobrote, prekajene z bukovimi drvmi, ročno izdelani mlečni izdelki iz polnovrednega mleka, tradicionalni mlevski izdelki, slovenski sokovi Jabolčnik, konopljina semena s štajerskih polj ter slovenska keramika. Ob lansiranju nove prestižne znamke lokalno pridelanih Slovenskih dobrot je Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja v Tuš-u, povedala: »V Tušu verjamemo v moč lokalno pridelanih izdelkov in povezanosti ljudi, ki zaupajo v kakovost domačih izdelkov. Naša prizadevanja so zasijala v povsem novi luči, saj so Slovenske dobrote plod skupnega prizadevanja vseh deležnikov v procesu od semena do izdelka. S takšnimi dejanji uresničujemo vizijo slovenskega trgovca, saj želimo, da tudi kupci Slovenijo začutijo preko izvrstne kulinarike, povezovanja znanja in delovnih mest, spoštovanja tradicije in slovenske kulture, ki se zrcali v izdelkih Slovenskih dobrot.« Proizvajalci širom Slovenije združeni v Slovenskih dobrotah Slovenske dobrote proizvajajo manjši lokalni proizvajalci, ki bi sami težko razvili izdelek in ga umestili na tržišče. S skupnimi prizadevanji je tako nova linija primer dobre prakse povezovanja kmetov in ostalih deležnikov v procesu. Hkrati pa je zagotovljena kratka dobavna veriga, saj pridejo izdelki od proizvajalca oz. dobavitelja direktno na prodajne police. Tako so izdelki iz polnovrednega mleka krav iz krajinskega parka Goričko ročno narejeni in do prodajnih mest odpeljani takoj po izdelavi. V novi liniji kraljujejo tudi pristni Slovenski štruklji iz Tatarske ajde, s tipično zeleno barvo, ki jo je pred 200 leti k nam s Češkega pripeljal Žiga Zois. Drugi inovativni izdelki so tradicionalno mleta žita na mlinske kamne in ajdova kaša, ki jo v Mlinarstvu Rangus luščijo iz zrnc ajde na tradicionalen način. Prava posebnost je Trdinova ajdova kaša, ki je značilne sive barve in je ekskluzivno na voljo v naši ponudbi. V asortimanu je moč najti tudi sokove iz izbranih starih sort jabolk iz visokodebelnih sadovnjakov iz Domačije Grčin v Savinjski dolini, konopljino seme in čaj iz štajerskih polj kmetije Shintler ter ekološka vložena zelenjava iz družinske biokmetije Zel. Linijo zaokrožuje slovenska keramika, ki je plod tradicije izdelave posode iz slovenskih glinkopov in izpolnjene tehnične proizvodnje v keramični tovarni v Libojah, ki ima že več kot stoletno tradicijo proizvodnje keramike na slovenskih tleh. Dobra slovenska hrana je bila namreč od nekdaj postrežena v pravih naravnih glinenih posodah, v omenjeni liniji pa je na keramiko vtisnjena tudi slovenska čipka, ki je kot simbol iz Slovenije uporabljena tudi v logotipu Slovenskih dobrot. V Tušu bodo blagovno znamko Slovenskih dobrot nenehno širili, saj pridelava kakovostne domače hrane ni pomembna le za prebivalstvo, ki lahko uživa v visoki hranilni vrednosti pridelkov, temveč pozitivno učinkuje tudi na razvoj podeželja, ohranja delovna mesta in ohranja kulturno krajino. Več informacij o posameznih izdelkih Slovenskih dobrot: http://www.tus.si/catalogue/slovenske-dobrote#0	T.M.	24ur	2014-10-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/gradbincem-na-pomoc-s-porostvi.html	Gradbincem na pomoč s poroštvi	vlada, poroštvo, gradbeništvo, gradbinec, javno, naročilo, država, denar, podizvajalci, podizvajalec	Gradbincem na pomoč s poroštvi Vlada želi s poroštvi pomagati gradbincem pri nastopih na javnih razpisih. Prav tako bodo skušali preprečiti naknadno višanje cen izjavalcev ob izvedbi javnih naročil. Vlada se je glede na položaj na področju gradbeništva in sposobnost gradbenih podjetij nastopati na javnih naročilih odločila predlagati novelo, ki bo omogočala tudi poroštva za obratna sredstva, kadar podjetja nastopajo v postopkih javnih naročil ali v partnerskih odnosih kot dobavitelji, je povedal minister za finance Franc Križanič. Poroštvo bo omogočalo kapitalsko ustreznost, je dejal. Po predlogu, objavljenem na spletni strani vlade, bi za obratna sredstva poroštvo krilo 60 odstotkov glavnice, če je delež kapitala v bilančni vsoti vsaj 35 odstotkov. Če bi bil delež nižji od 35 odstotkov, bi poroštvo krilo 40 odstotkov glavnice. Po njegovih besedah bi bila zgornja meja sredstev 700.000 evrov, vendar se bo obnavljalo, ne bo pa preseglo 10 milijonov evrov. Vlada je sprejela predlog novele zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb, ki predvideva izdajo poroštev tudi za obratna sredstva, kadar podjetja nastopajo v postopkih javnega naročanja ali kot partnerji dobavitelji. (Foto: Reuters) Za poroštva bi po objavljenem predlogu veljal pogoj, da stanje vseh zavarovanih kreditov pri posamezni gospodarski družbi ne presega pet milijonov evrov. Na dodeljeno poroštvo bi bil vezan tudi nadzor, kako se izvaja kreditna linija, pridobljena s poroštvom. Ministrstvo za finance bi določilo skrbnika, ki bo v podjetju preverjal izvajanje podjetja, hkrati pa bodo morali člani uprave tudi garantirati za 50 odstotkov vsakokratnega obrata, torej do 300.000 evrov, z lastnim premoženjem oziroma z določeno varovalno klavzulo, je povedal. S tem naj bi preprečili zlorabe, obenem pa okrepili kapitalsko ustreznost slovenske gradbene operative pri nastopih na večjih javnih naročilih doma in po svetu. Ko se bo izkazalo, da je podjetje, ki je pridobilo poroštvo, kapitalsko slabo ustrezno, torej da ima pod 35 odstotkov sredstev v kapitalu, bo moralo predložiti tudi načrt kapitalskega prestrukturiranja oziroma pridobivanja dodatnega kapitala, da se okrepi in postane varnejše tudi z vidika plasmaja naprej na finančnem trgu. Obetamo si, da bo na tak način slovenski gradbeni sektor bistveno okrepljen pri nastopih na domačem in tujih trgih, kar bo olajšalo pridobivanje novih poslov, izboljšalo področje zaposlovanja in zvišalo tudi javnofinančne prilive, je dejal minister. Sprejeli tudi navodilo glede cen pri javnih naročilih za gradnje Vlada je že na svoji prejšnji seji sprejela navodilo glede naročanj gradenj in storitev, povezanih z gradnjami, je povedal Križanič. Vlada v navodilu od naročnikov zahteva, da že pri izbiri svetovalca za naročilo in projektantskega podjetja ugotovi, ali je ustrezno usposobljena in ali je naročilo pripravljeno tako, da se izračuna pravilno ceno, ki bo pokrila vse stroške gradnje in vzdrževanja določenega objekta, hkrati pa v samem javnem naročilu ceno šteje kot referenčno. Če bodo posamezne ponujene cene odstopale navzdol za več kot 10 odstotkov, bo moral naročnik izvesti posebno preverjanje. Če bo ugotovil, da ne gre za določene tehnološke ali ekonomske vzvode, ki bi izvajalcu dejansko omogočale bolj konkurenčen položaj, bo moral takšno dampinško ponudbo izločiti. Za zdaj gre za navodilo vlade, jeseni pa načrtujejo novelacijo zakona, ki bo dodeljevanje naročil pod ceno sankcioniral, je napovedal Križanič.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-07-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/izvoz-poganja-rast-gradbenistvo-zavira.html	Izvoz poganja rast, gradbeništvo zavira	banka, slovenije, finance, gospdarstvo, izvoz, gradbeništvo, kredit	Izvoz poganja rast, gradbeništvo zavira Svet banke Slovenije je sporočil, da gospodarsko rast pospešuje izvoz, zavira pa jo upad gradbeništva. Kreditiranje gospodarstva je v aprilu stagniralo, kreditiranje gospodinjstev pa zmerno poraslo. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec (Foto: POP TV) Svet Banke Slovenije (BS) se je seznanil s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji. Kot so sporočili iz banke, gospodarska rast v Sloveniji sloni na močni dinamiki izvozno usmerjenih dejavnosti, zavira pa jo dejavnost gradbeništva. Skupna rast pa kaže na zmerno dinamiko okrevanja in visoko brezposelnost. Domače trošenje ostaja nizko, kar je tudi posledica nižjega dohodka prebivalstva in negotovih razmer na trgu dela. Bruto investicije ostajajo medletno negativne zaradi zmanjševanja gradbenih investicij, po drugi stani pa so se močno povečale investicije v opremo in stroje. V Banki Slovenije še ugotavljajo, da inflacija še vedno zaostaja za povprečjem območja evra. Cene surovin so kljub majski korekciji ostale na visoki ravni. Zaradi visokega prispevka energentov in deloma cen hrane ter nekaterih enkratnih učinkov bi se lahko stopnja inflacije v drugi polovici leta približala tem odstotkom.“ Zaradi zavrnitve pokojninske reforme na referendumu in glede na dodatne obveznosti, ki jih je država sprejela ali najavila, je ključna jasna usmeritev in opredelitev dodatnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ, še pravijo v BS. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi tekoče poslovanje bank. Bančno kreditiranje nefinančnih družb je v aprilu še vedno stagniralo. V BS menijo, da je to predvsem posledica visoke zadolženosti podjetij in nizke investicijske aktivnost v domačem gospodarstvu. Pri bankah se tudi nadaljujejo prestrukturiranje virov financiranja bank z odplačevanjem posojil tujim kreditodajalcem. Zaradi zmanjšanja vlog države pri bankah se je zmanjšala tudi bilančna vsota bank, kreditiranje gospodinjstev pa je v aprilu zmerno poraslo.	Primož Jambrek	24ur	2011-06-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/julija-za-odstotek-nizje-cene-obleke-obutve-hrane-in-brezalkoholnih-pijac.html	Zaradi poletnih razprodaj julija enoodstotna deflacija	inflacija, deflacija, življenjska, potrebščina, cena, statistični, urad, objava	Zaradi poletnih razprodaj julija enoodstotna deflacija Cene življenjskih potrebščin so se julija v primerjavi z junijem v povprečju znižale za en odstotek, medtem ko so se cene na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka. Nižje so bile predvsem cene obleke in obutve, zdravja ter hrane in brezalkoholnih pijač. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin julija v primerjavi z junijem v povprečju znižale za en odstotek, medtem ko so se cene na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je julija znašala 2,6 odstotka. Rast cen od začetka leta do konca julija je bila 1,1-odstotna, v istem obdobju lani je bila 0,7-odstotna. (Foto: Thinkstock) V Sloveniji so se julija znižale cene v skupinah obleka in obutev (za 17,6 odstotka), zdravje (za 1,3 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,7 odstotka), prevoz (za 0,4 odstotka) in stanovanjska oprema (za 0,1 odstotka). Zaradi poletnih sezonskih razprodaj so se pričakovano znižale cene v skupini obleka (za 19 odstotkov) in obutev (za 15,4 odstotka). Na znižanje cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače so najbolj vplivale nižje cene sadja ter zelenjave (za 6,5 odstotka oz. 4,3 odstotka). Najbolj pa so se podražili kruh in izdelki iz žit ter brezalkoholne pijače, v vsaki za odstotek. Skupno rast cen so znižale nižje cene obleke in obutve (za 1,3 odstotne točke), po 0,1 odstotne točke pa nižje cene sadja, zelenjave, zdravja, manjših izdatkov za zabavo, šport in razvedrilo ter prevoza. Julija pa so se zvišale cene v skupini rekreacija in kultura (za 2,3 odstotka), alkoholne pijače in tobak (za 2,1 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 1,6 odstotka), komunikacije (za 1,1 odstotka), stanovanje (za 0,3 odstotka) ter gostinske in nastanitvene storitve (za 0,1 odstotka). Države območja evra so julija na letni ravni zabeležile 2,4-odstoten dvig cen, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. S tem je bila inflacija enaka kot v juniju in ostaja nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke. Podrobnejše podatke o julijski inflaciji bo Eurostat sicer objavil 16. avgusta. Tudi letos so se v skupini rekreacija in kultura zaradi sezonskih dejavnikov najbolj podražile počitnice v paketu (za 10,2 odstotka), najbolj pa se je pocenila oprema za šport (za 9,4 odstotka). V skupini alkoholne pijače in tobak so se zaradi zvišanja trošarin za cigarete podražili tobačni izdelki (za 3,4 odstotka). Na gibanje cen v skupini raznovrstno blago in storitve so najbolj vplivale višje cene zdravstvenega zavarovanja (za 11,1 odstotka). Višje cene v skupini komunikacije so bile predvsem posledica končanih akcijskih ponudb nekaterih ponudnikov telefonskih in internetnih storitev. Te storitve so bile tako v povprečju dražje za 1,1 odstotka. K skupni mesečni rasti cen so 0,3 odstotne točke prispevale višje cene počitnic v paketu, 0,2 odstotne točke višje cene zdravstvenega zavarovanja ter po 0,1 odstotne točke višje cene tobaka, telefonskih in internetnih storitev ter ostalih julijskih podražitev. Na letni ravni je bila julija rast cen, kot omenjeno, 2,4-odstotna. Junija je bila 2,3-odstotna, v istem obdobju lani pa 0,9-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast je bila 2,3-odstotna, v istem obdobju lani 1,7-odstotna. V enem letu so se cene najbolj povišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 7,4 odstotka). Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače (za 4,1 odstotka), stanovanje (za 3,9 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 2,5 odstotka), prevoz (za 2,4 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve, rekreacija in kultura ter izobraževanje, obleka in obutev ter zdravje. V enem letu pa so se cene v povprečju znižale v skupinah komunikacije (za 3,1 odstotka) ter stanovanjska oprema (za 0,3 odstotka).	STA	24ur	2012-07-31 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spravite-ga-pokonci.html	Spravite ga pokonci .	tim, ekipa, članek, uspešnost, delovno, okolje, komunikacija, nezaupanje	Spravite ga pokonci ... Tim namreč. Uspešen tim pa je posledica trdega dela, volje in energije, vložene v cilj organizacije, za katero stoji tako uspešen vodja kot tudi uspešna delovna skupina. Kako torej dvignemo ambicije in uspešnost tima? Predanost uslužbencev za uspeh podjetja. (Foto: iStockphoto) Vsak, ki se je kadar koli ukvarjal z vodenjem delovne skupine in posledično z iskanjem novih sodelavcev, ve, da je sestava pravega delovnega tima vse prej kot preprosta naloga. Tako na vodji kot tudi ostalih članov tima mora sloneti velika odgovornost, ki se konec koncev odraža tudi na kakovosti opravljenega dela. Ključnega pomena pa je tudi medsebojna komunikacija, saj ne sme prihajati do tako imenovanega “gluhega telefona”, ko se informacija razume ali interpretira napačno. Še ena velika ovira na poti do uspešnega tima pa je nezaupanje med člani, saj nanj vpliva destruktivno in tako močno zmanjša možnost za uspešnost skupine. In kaj je za tim najslabše? Pogosta začetniška napaka se pokaže v potezi vodje, ko v tim pripelje samo uspešne in enako misleče posameznike. Če so poleg tega še vsi strokovnjaki na istem področju, je lov na odlične, magične rezultate bolj ali manj utopija. Uspešnost tima se namreč kaže v njegovi pestrosti in raznolikosti. To pa ne velja samo na področju znanja ali stroke, ampak tudi na področju temperamenta in osebnostih lastnosti članov tima. Slovenski pregovor pravi, da več glav, več ve. Toda težko, če so vse iste ...	M.M.	24ur	2009-10-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/petrol-sklical-skupscino.html	Petrol sklical skupščino	petrol, enotirno, upravljanje, družbe, dvotirno, enotiren, sistem, viktor, baraga, marko, kryžanowski, boštjan, napast, dari, južna, ljubo, peče, milan, podpečan, kristijan, sušinski, bojan, šrot, perspektiva, zvon, dva, holding, istrabenz, sod, sls	Petrol sklical skupščino Na skupščini Petrola bodo delničarji med drugim odločali tudi o prehodu z dvotirnega na enotirno upravljanje družbe. Petrol je objavil sklic k skupščini, ki bo potekala 15. maja, na njej pa bodo delničarji odločali tudi o prehodu z dvotirnega na enotirno upravljanje družbe. V sklicu skupščine so že navedeni predlagani člani bodočega upravnega odbora Petrola. Skupščina bo potekala 15. maja. (Foto: Tomaž Ungar) Delničarje bodo tako predstavljali sedanji predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga, sedanji predsednik uprave Marko Kryžanowski, sedanji član uprave Boštjan Napast, Dari Južna (Perspektiva), Ljubo Peče (Zvon Dva Holding), sedanji podpredsednik nadzornikov in predsednik upravnega odbora Soda Milan Podpečan, Kristjan Sušinski (Istrabenz) ter sedanji član nadzornega sveta in predsednik SLS Bojan Šrot. Predlagani predstavniki bodo imenovani za šestletno obdobje. Delavci bodo imeli tri predstavnike. Predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga se zavzema za enotirni sistem upravljanja. (Foto: Dare Čekeliš) Pomembna tema enotirni sistem Nadzorni svet in uprava Petrola sta ocenila, da bi uvedba enotirnega sistema upravljanja pripomogla k hitrejši uresničitvi strateškega poslovnega načrta. Tak sistem naj bi namreč omogočal večjo fleksibilnost in hitrejše sprejemanje poslovnih odločitev. Na skupščini bosta svoje ugotovitve tudi predstavila. Med predlaganimi člani bodočega upravnega odbora je tudi Bojan Šrot. (Foto: Dare Čekeliš) Pobudo za prehod na enotirni sistem je nadzornemu svetu podal eden večjih delničarjev. Za koga gre, predsednik nadzornega sveta Baraga ni želel povedati. Dodal pa je, da je ta sprememba potrebna, saj je v tako razvejanem poslovnem sistemu težko preseči vse težave večnivojskega načina odločanja. Na majski skupščini bodo odločali še o uporabi lanskega bilančnega dobička v skupni višini 47,44 milijona evrov. Skupščina bo sprejela tudi sklep o plačilu članom upravnega odbora in spremembe statuta, slednje tudi zaradi uvedbe enotirnega sistema upravljanja.	STA,N.D.	24ur	2008-04-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tovornjakarji-na-robu-obupa.html	Tovornjakarji na robu obupa	tovornjakarji, prevozniki, kriza	Tovornjakarji na robu obupa Slovenski tovornjakarji obupujejo. Zaradi krize so razmere nevzdržne, pa še država grozi, da bo zviševala cestnine in tako krpala Darsov proračun. NA	Petra Čertanc	24ur	2009-03-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/neplacane-terjatve-narascajo-ze-od-zacetka-krize.html	,Neplačane terjatve naraščajo že od začetka krize,	elektrika, električna, energija, plačnik, zamudnik, neplačnik, neplačevanje, poslovni, odjemalec	Neplačane terjatve naraščajo že od začetka krize Finančna in gospodarska kriza je v zadnjih letih prizadela mnogo podjetij, ki zaradi tega ne zmorejo poravnavati svojih obveznosti, tudi plačil električne energije. Vsa podjetja, ki v državi tržijo elektriko, zaznavajo trend rasti neplačnikov pri poslovnih odjemalcih. (Foto: Thinkstock) V Elektru energija Ljubljana, kjer so imeli konec leta 2011 več kot 38.000 poslovnim odjemalcev, ugotavljajo, da se povečujejo neporavnane terjatve predvsem zaradi povečanja postopkov prisilnih poravnav in stečajev. Neplačane terjatve naraščajo že od začetka krize, so pojasnili in dodali, da trend neplačnikov na gospodinjskem odjemu ni tako izrazit. Lani so v ljubljanski družbi zaznali močan porast v primerjavi s preteklimi leti – glede na leto 2009 je bilo v letu 2011 namreč začetih stečajev skoraj za 100 odstotkov več. Kako je v Mariboru? Tudi v mariborski Energiji plus, kjer imajo okoli 10.000 poslovnih odjemalcev, ugotavljajo, da se je v času krize povečalo število prisilnih poravnav in stečajev, s tem povezano tudi neplačnikov, a stanje v lanskem letu ni bilo bistveno slabše kot leto prej. Prav tako se je nekoliko povečalo število tistih, ki račune za elektriko plačujejo z zamudo, so pojasnili. Z vedno več neplačniki se soočajo tudi v Elektru Gorenjska prodaja, kjer elektriko dobavljajo okoli 8200 poslovnim odjemalcev – delež neplačnikov je bil lani 17-odstoten, razlogi za neplačevanje pa so ekonomske narave. Celje? V Elektru Celje Energija, kjer imajo okoli 10.000 poslovnih odjemalcev, so prepričani, da je trend naraščanja neplačnikov električne energije odraz gospodarskih razmer v državi. Nova Gorica? Z vedno več neplačniki se soočajo tudi v novogoriški družbi E3, ki električno energijo dobavlja več kot 15.000 poslovnim odjemalcev. Kaj pravijo v Gen-I? V Petrolu, kjer imajo okoli 400 poslovnih odjemalcev, so ravno tako pojasnili, da so zabeležili le nekaj primerov neplačil, tudi zaradi stečajev. V Gen-I, kjer imajo več kot 1200 poslovnih odjemalcev, imajo medtem zelo nizek, manj kot polodstotni delež neplačnikov na tem segmentu. Lani je bilo namreč 11 poslovnih odjemalcev, ki so šli v stečaj ali postopek prisilne poravnave. Trenda povečevanja neplačevanja pa do jeseni lani, ko se je ta pojav na trgu na splošno okrepil, sploh niso imeli.	STA,M.M.	24ur	2012-02-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/so-menedzerji-iuv-nacrtovali-odkup-podjetja.html	Preprečili menedžerski odkup IUV?	industrija, usnja, vrhnika, odkup, menedžerji, lunder, sturmer, iuv, sod, pogačnik	Preprečili menedžerski odkup IUV? Menedžerji IUV naj bi leta 2006 načrtovali prevzem podjetja. O tem naj bi se pogovarjali tudi z direktorjem Soda Markom Pogačnikom, ki pa naj ne bi sodeloval v odkupu. Industrija usnja Vrhnika (Foto: POP TV) Namero o menedžerskem prevzemu je razkril nekdanji svetovalec Industrije usnja Vrhnika (IUV) Greg Sturmer, potrdil pa naj bi jo tudi nekdanji predsednik uprave IUV Aleš Lunder, piše današnji Dnevnik. Lunder naj bi potrdil, da se je z nekaterimi vodilnimi v družbi o odkupu pogovarjal, a ideja potem ni zaživela. Da so se o odkupu vodilni res pogovarjali, pa je razvidno iz zapisnikov sej uprave, ki so jih pridobili na Dnevniku. O nameri pa naj bi vodstvo obvestilo tudi tedanjega direktorja Soda, ki je bil večinski lastnik IUV, Marka Pogačnika. Pogačnik je sicer zanikal, da bi se z vodilnimi v IUV pogovarjal o konkretnih načrtih glede odkupa. IUV naj bi tako želelo odkupiti šest do deset visokih uslužbencev IUV. Poleg Lundra in Šturmerja naj bi bili zraven še člani uprave Vito Debeljak, Sonja Vavken in Dušan Jerše. Poleg tega pa še zadnji predsenik uprave IUV pred stečajem Milan Pajsar. Marka Pogačnika po navedbah časnika med njimi ni bilo. Delavke IUV so po zadnjih razkritijih o ravnanju uprave podjetja zgrožene. (Foto: POP TV) Odkup naj bi menedžerji izpeljali prek družbe, registrirane v tujini, najverjetneje prek liechtensteinskega podjetja Calvani, prek katerega je IUV plačevala organske surovine angleškim dobaviteljem. Menedžerji bi delnice odkupili od Soda, ki je imel leta 2006 v lasti 75-odstotni delež IUV. Če bi menedžerji za delnico ponudili tri evre, bi jih nakup 50-odstotnega deleža stal šest milijonov evrov, torej okoli milijon evrov na osebo. Menedžerji naj bi se sicer za posojilo že pogovarjali z eno od bank. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) naj bi finančno konstrukcijo podprla, od menedžerjev pa naj bi zahtevala, da zastavijo tudi svoje premoženje. Sturmer promoženja po pisanju časnika ni želel zastaviti oziroma ga niti ni imel. Ideja o odkupu pa naj bi dokončno padla v vodo konec leta 2006, ko je Lunder zaradi spora z Sturmerjem zapustil IUV.	Primož Jambrek	24ur	2009-07-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spet-podrazitev-ce-vlada-ne-bo-znizala-trosarin.html	Cena bencina in dizla nespremenjena	bencin, dizel, naftni, derivati, plin, avtoplin, butan, diesel, nafta, direktor, inštitut, za, raziskave, v, energetiki, ekologiji, tehnologiji, djani, brečevič, co2, ogljikov, dioksid, vlada, uredba, dajatev, voznik, vozniki, vozilo	Cena bencina in dizla nespremenjena Vlada je znižala trošarine, zato se bo tokrat podražilo le kurilno olje. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo še vedno 1,279, liter dizla pa 1,237 evra. A prihaja nova okoljska dajatev za voznike. Ker je vlada znižala trošarine, ni bilo občutne podražitve naftnih derivatov. (Foto: Reuters) Cene naftnih derivatov v sosednjih državah v evrih na liter (vir: AMZS): - Avstrija: 95-oktanski bencin (1,28 evra), 98-oktanski bencin (1,43 evra), dizel (1,25 evra) - Hrvaška: 95-oktanski bencin (1,26 evra), 98-oktanski bencin (1,31 evra), dizel (1,16 evra) - Italija: 95-oktanski bencin (1,47 evra), 98-oktanski bencin (1,55 evra), dizel (1,35 evra). Opolnoči se bodo spremenile cene pogonskih goriv. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina ostaja nespremenjena in je 1,279 evra na liter, medtem ko se bo 98-oktanski bencin pocenil. Njegova cena se bo znižala za 0,3 centa in bo 1,286 evra na liter. Tudi cena dizla ostaja nespremenjena, in sicer 1,237 evra na liter. 2,5 centa več za liter bo treba odšteti za kurilno olje, ki bo po novem 0,875 evra na liter. Pretekli teden se je znižala cena avtoplina, ki je 0,782 evra na liter. Če vlada ne bi spremenila trošarin, bi šle vse cene navzgor, in sicer 95-oktanski bencin za 2,2, 98-oktanski bencin za 1,8, dizel za 2,5 in kurilno olje za 2,7 centa na liter, je za 24ur.com povedal direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič. Na ceno naftnih derivatov v Sloveniji poleg trošarin vpliva več dejavnikov, je pojasnil. Cene surove nafte je navzgor potisnil strah, da se bodo politični protesti v Libiji in Iranu prenesli na širše območje na Bližnjem vzhodu, kar bi negativno vplivalo na dobavo surove nafte. To je po mnenju Brečeviča glavni razlog, da so šle čez 100 ameriških dolarjev za 159-litrski sod. Cene nafte so se med današnjim trgovanjem v Aziji zvišale, predvsem zaradi naraščajoče napetosti v Libiji in strahu pred širjenjem nemirov po z nafto bogatih arabskih državah. Drugi razlog so razvijajoča se gospodarstva na Kitajskem, v Indiji in Latinski Ameriki, kar vpliva na rast povpraševanja. V zadnjih dveh tednih se je okrepil tudi ameriški dolar, kar tudi vpliva na višanje cen. Nova okoljska dajatev Vlada bo voznike še bolj udarila po žepu. Z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida se uvaja okoljska dajatev za rabo pogonskih goriv, in sicer za motorni bencin v višini tri cente, za plinsko olje pa 0,0325 centa. Uredba bo začela veljati 1. marca 2011, sprejeta pa je bila na seji vlade 6. maja lani. Z njo bo del trošarin za naftne derivate zamenjala dajatev za ogljikov dioksid. 6. maja lani je vlada na seji izdala tudi Uredbo o spremembi Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente, s katero se zviša trošarina za neosvinčeni bencin s 469,51 na 474,51 evra za 1000 litrov in za plinsko olje za pogon s 412,00 na 417,00 evra za 1000 litrov, torej oboje za 0,005 evra na liter. Severnomorska nafta brent z aprilskim dobavnim rokom se je podražila za 1,13 dolarja, na 103,65 dolarja, cena zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v marcu pa se je zvišala za 1,17 dolarja, na 87,37 dolarja za 159-litrski sod. Takrat so objavili, da bo povečanje trošarine veljalo do 1. marca 2011, ko se bo obdavčitev s trošarino nadomestila z uvedbo CO2 (ogljikov dioksid) dajatve, ki bo v nadaljevanju obremenjevala tudi poslovno rabo goriv. Zato je bila na seji vlade hkrati z obravnavo Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente, z uveljavitvijo 18. maja 2010, obravnavana tudi novela Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida Ministrstva za okolje in prostor, z uveljavitvijo 1. marca 2011. Finančni učinek za proračun znaša 8,7 milijona evrov za obdobje od 18. maja 2010 do 1. marca 2011 oziroma milijon evrov na mesečnem nivoju. Dajatev za motorni bencin bo 0,03 evra, za plinsko olje pa 0,00325 evra. Upoštevajoč podatke o 775 milijonov litrov prodanega motornega bencina in 1,4 milijarde litrov prodanega plinskega olja v letu 2009 in ob obstoječi ceni za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida, pomeni uvedba okoljske dajatve v skladu s predlogom spremembe uredbe povečanje prilivov v letu 2010 v višini 51,525 milijona evrov in v letu 2011 68,7 milijona evrov, so sporočili iz vlade. Brečevič pozdravlja uvedbo okoljske dajatve, če bodo sredstva z njenega naslova pomagala energetiki. S trošarinami se namreč polni proračun, denar pa gre za različne namene. Energetika s tega naslova nima nič. Na slabšem bodo avtoprevozniki, ki oddajo vlogo in dobijo nazaj cel znesek trošarin. Okoljske dajatve pa ne bodo dobili povrnjene.	Špela Zupan	24ur	2011-02-21 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odstopil-predsednik-uprave-taluma.html	Odstopil predsednik uprave Taluma	talum, danilo, toplek, uprava, odstop, marko, drobnič	Odstopil predsednik uprave Taluma Danilo Toplek je odstopil z mesta predsednika uprave podjetja Talum iz Kidričevega. Nasledil ga bo dosedanji član nadzornega sveta Marko Drobnič. Danilo Toplek je odstopil z mesta predsednika uprave podjetja Talum iz Kidričevega, so danes za 24ur.com potrdili v podjetju. Seja nadzornega sveta je že končana, tako da je NS njegov odstop tudi sprejel, so še povedali. Danilo Toplek (Foto: POP TV) Nadzorni svet družbe Talum je sprejel ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata predsednika uprave Danila Topleka zaradi njegovega odstopa s te funkcije. Danilo Toplek, ki je družbo Talum neprekinjeno vodil od leta 1984, je svoj odstop utemeljil kot sestavni del že dalj časa trajajoče organizacijske in kadrovske prenove družbe, so zapisali v podjetju. NS je za naslednje mandatno obdobje na to mesto imenoval Marka Drobniča, dosedanjega pomočnika predsednika uprave. Gospod Drobnič je v dvanajstih letih, odkar je zaposlen v družbi, dokazal, da je sposoben in pripravljen sprejeti in uspešno izvajati najzahtevnejše in najodgovornejše naloge, so zapisali v pojasnilu. Podjetje Talum v Kidričevem (Foto: POP TV) Že oktobra lani je sicer Topleku več medijev očitalo nepravilnosti v podjetju. Talum je namreč posloval z dvema podjetjema, kjer je bil Toplek tihi družbenik. Nadzorniki niso ugotovili konflikta interesov in tako je Toplek takrat ostal na položaju. Družba Talum je sicer poslovno leto 2010 ob 190.882.815 evrov skupnih čistih prihodkov iz prodaje, zaključila s pozitivnim rezultatom iz poslovanja v višini 12.069.603 evrov, oz. s pozitivnim čistim poslovnim izidom v vrednosti 598.056 evrov. Obseg proizvodnje elektroliznega aluminija je znašal 40.177 ton, kar je le 48 odstotkov nazivne zmogljivosti, vendar za 14 odstotkov več, kot je znašala proizvodnja v letu 2009.	Tea Šentjurc	24ur	2011-04-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-uresnicujejo-marxove-napovedi.html	Se uresničujejo Marxove napovedi?	karl, marx, napoved, gospodarstvo, kriza, splet	Se uresničujejo Marxove napovedi? Po svetovnem spletu kroži sporočilo, v katerem avtorji trdijo, da je sedanjo krizo napovedal že Karl Marx in da se uresničujejo njegove napovedi o koncu kapitalizma. NA	Janez Usenik	24ur	2008-12-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zacetek-prisilne-poravnave-cpm.html	Začetek prisilne poravnave CPM	cpm, cestno, podjetje, maribor, prisilna, poravnava, silvo, zorec	Začetek prisilne poravnave CPM Mariborsko sodišče je začelo postopek prisilne poravnave v CPM. Za prisilnega upravitelja so imenovali Silva Zorca, upniki pa morajo svoje terjatve prijaviti najpozneje do 14. februarja. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. (Foto: Mia Media) Mariborsko okrožno sodišče je danes začelo postopek prisilne poravnave v Cestnem podjetju Maribor, ki ga je tik pred koncem leta 2010 predlagalo vodstvo družbe. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Silvo Zorec, sodišče pa je upnike pozvalo, naj najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. Kot je v sklepu o začetku prisilne poravnave še zapisalo sodišče, mora CPM v 15 dneh po vročitvi sklepa založiti predujem za stroške postopka v višini 51.000 evrov, v nasprotnem primeru bo sodišče v skladu z zakonom ustavilo prisilno poravnavo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. V petčlanski upniški odbor so bili imenovani NLB, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor (NKBM), Petrol in Gorenjska banka. Gre za družbe, večinoma iz bančnega sektorja, ki imajo po seznamu terjatev med 1460 upniki najvišji skupni znesek terjatev. Med glavnimi vzroki za insolventnost v CPM navajajo splošne gospodarske razmere, zlasti na področju gradbenega sektorja, upad obsega prodaje ter visok obseg fiksnih stroškov. Za odpravo insolventnosti in vzpostavitev normalnega finančnega poslovanja bi po podatkih vodstva družbe ta potrebovala vsaj 37 milijonov evrov lastnih ali delno dolgoročnih virov. Mariborsko podjetje naj bi po podatkih iz predloga prisilne poravnave imelo za 102 milijona evrov terjatev, od tega približno 1,4 milijona evrov s strani zaposlenih kot prednostnih upnikov, skoraj 32 milijonov evrov dolga za ločitvene in izločitvene upnike oz. banke. Za te naj prisilna poravnava ne bi imela vpliva, zato pa bodo brez večine terjatev ostali navadni upniki, ki jim CPM dolguje 68 milijonov evrov, zdaj pa predlaga, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol. Kot še izhaja iz predloga prisilne poravnave, ki je bil danes objavljen na spletni strani Ajpesa, je vrednost premoženja omenjene mariborske gradbene družbe konec septembra znašala dobrih 83 milijonov evrov, vsota vseh njenih finančnih obveznosti pa 105 milijonov evrov. Izguba v letu 2010 znaša okoli 26,5 milijona evrov.	STA,Tea Šavor	24ur	2011-01-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzava-z-nakupi-resuje-gradbince.html	Država z nakupi rešuje gradbince?	gradbinci, gradbeništvo, država, stanovanje, nakup, reševanje	Država z nakupi rešuje gradbince? Država za uslužbence kupuje razkošna stanovanja. Na zadnjem razpisu so izbrali stanovanja v nadstandardnih soseskah, ki se trenutno težko prodajajo. Kritiki pravijo, da država s tem rešuje gradbince. NA	Erika Pečnik	24ur	2010-03-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cigav-bo-mercator.html	Čigav bo Mercator?	mercator, laško, infond, holding, pivovarna, union, delnice, prodaja, država	Čigav bo Mercator? Laščani so se ponovno lotili prodaje Mercatorja. Bodo tokrat bolj uspešni“? Skupina Pivovarna Laško je v soboto objavila poziv za javno zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup 48 odstotkov Mercatorja, ki jih prodajajo Pivovarna Laško, Infond Holding, Pivovarna Union in Radenska. Že ob prvi napovedi prodaje večinskega deleža v tem slovenskem trgovskem paradnem konju se je dvignilo veliko prahu. Kot kaže, se bo stanje samo še stopnjevalo. (Foto: POP TV) Ob pozivu so Laščani objavili tudi po kakšnem postopku naj bi prodaja potekala. Ob malce bolj pozornem branju pravil lahko ugotovimo, da si prodajalci, praktično v vseh fazah postopka, dopuščajo možnost, da od posla odstopijo oziroma prekinejo postopek prodaje in pogajanja, ne da bi za to navedli razlog. Tovrsten postopek vzbuja dvome o resnosti namena prodaje. Kot kažejo prvi rezultati ponedeljkovega borznega trgovanja, obstaja tudi med vlagatelji precej dvomov, saj je na začetku trgovanja delnica Mercatorja izgubila 1,54 odstotka, do konca trgovalnega dneva pa se je v primerjavi s petkom dvignila za 4,63 odstotka. Žiga Debeljak si želi uravnoteženo lastniško strukturo. (Foto: POP TV) Za mnenje smo prosili številne borzne posrednike, ki skoraj v en glas menijo, da je za komentarje še prezgodaj, saj glede na poteze pivovarjev še ni jasno, za kako resno namero gre in kako bo to vplivalo na tečaj delnice na daljši rok. Veliko bo odvisno tudi od tega, koliko interesentov se bo odzvalo pozivu in s kom se bodo Laščani spustili v pogajanje. Žiga Debeljak je v imenu Mercatorjeve uprave že večkrat povedal, da si želi uravnoteženo lastniško strukturo, pri kateri bi vsaj 25-odstotni kontrolni delež ostal v slovenskih rokah. Take želje so seveda zasnovane na dejstvu, da uprava dela dobro in da za uresničevanje svoje vizije potrebuje podporo lastnikov. Debeljak očitno meni, da bi državno lastništvo utrdilo položaj uprave. Njegove želje lahko uresniči nova vlada, ki pa se do prodaje vede zelo zadržano. Več na cekin.si	Žiga Kariž	24ur	2008-12-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/svet/nizja-ocena-sloveniji-in-osmim-evropskim-drzavam.html	Nižja ocena Sloveniji in osmim evropskim državam	bonitetna, ocena, standard&poor,s, slovenija, francija, reforme	Nižja ocena Sloveniji in osmim evropskim državam Bonitetna hiša Standard & Poor s je znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Ocena naši državi je padla za eno stopnjo na A+, vendar z negativnimi obeti za naprej, kar pomeni, da nam grozi še nadaljne znižanje. Bonitetna hiša Standard & Poor s (S&P) je nižjo oceno dodelila Sloveniji (z AA- na A+) in osmim evropskim državam. S&P je za eno stopnjo oceno znižal še Slovaški (z A+ na A), Avstriji (z AAA na AA+) in Malti (z A na A-), za dve stopnji pa Španiji (z AA- na A), Cipru (z BBB na BB+), Italiji (z A na BBB+) in Portugalski (z BBB- na BB). Ocene pa so ohranile Nemčija (AAA), Belgija (AA) Estonija (AA-), Finska (AAA), Irska (BBB+), Luksemburg (AAA) in Nizozemska (AAA). Nižji oceni Slovenije je botrovala politično nestabilna situacija v državi, počasno izvajanje strukturnih reform, ocena pa se lahko slabša tudi v bodoče. (Foto: Reuters) Znižano oceno z AAA na AA+ je za svojo državo najprej potrdil francoski finančni minister Francois Baroin, še preden je S&P uresničil svojo napoved iz decembra, da bo za 16 držav evroobmočja kmalu izdal nove ocene. Ker se kriza slabša, politični voditelji pa doslej še niso našli ustreznih rešitev za zaustavitev težav, so vse države, razen Nemčije in Slovaške, dobile tudi negativni obet. Grčija je bila iz pregleda in ponovnega ocenjevanja izvzeta, ker je že na najnižji stopnji. Ameriška bonitetna agencija Standard & Poor s je opozorila tudi na možnost znižanja ocene začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Po besedah vodilnega analitika S&P za Evropo Moritza Kraemerja bodo o morebitnem znižanju sedanje ocene AAA odločali v prihodnjih dneh. Kaj S&P pravi za Slovenijo? Ocena dolgoročnega dolga Slovenije je znižana z AA- na A+ predvsem zaradi okoliščin, ki veljajo v evroobmočju. Po mnenju bonitetne hiše voditelji držav ne upoštevajo dejstva, da kriza ni omejena le na tako imenovano periferijo evroobmočja, ampak gre za posledico naraščajočih zunanjih neravnovesij v konkurenčnosti med obrobjem in tako imenovanim jedrom evroobmočja. Slovenijo S&P opredeljuje kot odprto ekonomijo, ki je zaradi tega zelo dojemljiva za zunanje premike in negativni obeti za slovenske trgovinske partnerje bodo še naprej vplivali na slovensko rast. Stroški zadolževanja v tujini naj bi ostali visoki za podaljšano obdobje. Vendar pa je ocena Sloveniji še vedno visoka, to pa spet zato, ker ima odprto ekonomijo, relativno trdno izvozno bazo in ohranja zmerno raven dolga, kljub zadnji rasti. Boljšo oceno za naprej zadržuje pomanjkanje strukturnih reform. S&P lahko med letoma 2012 in 2013 še bolj zniža oceno naši državi, če nova vlada ne bo predstavila in začela izvajati verodostojnega programa reform trga delovne sile in pokojninskega sistema, s čimer bi zagotovila rast, ki bo ohranila BDP na prebivalca na sedanji ravni ali ga zvišala. S&P lahko v omenjenem obdobju obet Sloveniji izboljša iz negativnega na stabilnega, če bodo reforme uspešne. Evropske članice po mnenju bonitetne hiše S&P ne storijo dovolj za zajezitev krize evra. Zategovanje pasu ne bo dovolj, saj se slabša splošna gospodarska trdnost posameznih evropskih gospodarstev. (Foto: Thinkstock) Kaj bo pomagalo k okrevanju? Kot poudarjajo v S&P, reforme in zategovanje pasu ter proračunsko varčevanje ne bodo pomagali k okrevanju, saj je upadlo povpraševanje po posameznih državah. Vse več ljudi je v skrbeh za svoja delovna mesta, plače in skrbi pa povzroča tudi višina davčnih prilivov v prihodnje. Povečano varčevanje prav tako povečuje verjetnost zmanjšanja rasti. Na odločitev bonitetne hiše so se ostro odzvali evropski politiki, mnenja finančnih analitikov o morebitnih vplivih na evropsko gospodarstvo pa so deljena. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Reuters,Sandi Sadar Šoba,V.L.	24ur	2012-01-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prodaja-elana-selitev-proizvodnje-na-cesko-ali-siritev-proizvodnje-v-begunjah.html	Prodaja Elana: selitev proizvodnje na Češko ali širitev proizvodnje v Begunjah?	elan, begunje, prodaja, sporten, terjatve, dutb, dolgovi	Prodaja Elana: selitev proizvodnje na Češko ali širitev proizvodnje v Begunjah? Češko podjetje Sporten se intenzivno dogovarja za odkup terjatev do Elana, s čimer namerava prevzeti begunjsko podjetje, ki zaposluje okoli 600 ljudi. Direktor Sportena je za češki medij dejal, da nameravajo Elanovo proizvodnjo seliti na Češko, v Sportenu trditve zanikajo in pravijo, da je izjava napačno citirana. Za nakup begunjskega Elana, ki letos priznuje 70 let, se potegujeta dve podjetji. Eno je češko podjetje Sporten, ki izdeluje smučarsko opremo, drugo pa je ameriško podjetje Boba slovenskega poslovneža Roberta Antulovića. Češki Sporten obljublja, da ima z Elanom dolgoročne in strateške načrte, obstoječo proizvodnjo pa želijo še razširiti in razviti,. Tako vsaj obljubljajo. Bo DUTB sprejela ponudbo Sportena in mu omogočila prevzem, ali bo boljšo ponudbo dalo podjetje slovenskega poslovneža Antulovića, zaradi česar bo Sporten najverjetneje odstopil od prevzema. (Foto: POP TV) Kaj čaka bodočega lastnika in česa se bo znebila država? DUTB naj bi imela do Elana dobrih 14 milijonove evrov terjatev Gorenjska banka 4,5, po nekaterih virih 5,5 milijona evrov terjatev Korže od Elana zahteva 8 milijonov evrov Elan mora vrniti 12 milijonov evrov državne pomoči Elan, ki je v večinski državni lasti, že od leta 2011 išče novega lastnika. Zdaj se prodaja zelo mudi, saj Evropska komisija zahteva vrnitev državne pomoči. Elan mora namreč vrniti 12 milijonov evrov pomoči, to pa je breme, ki čaka novega lastnika. Poleg vračanja pomoči, pa novega kupca čakajo še milijonske terjatve bank (4,5 milijona evrov terjatev Gorenjske banke (po podatkih čeških novinarjev je teh terjatev 5,5 milijona), dobrih 14 milijonov terjatev DUTB, terjatve različnih dobaviteljev ter tožba nekdanjega predsednika Elanove uprave Uroša Koržeta, ki od Elana zahteva 8 milijonov evrov. Sporten dogovorjen z Gorenjsko banko in Koržetom Sporten naj bi si pri Gorenjski banki že zagotovil enoletno pravico za odkup terjatev, in sicer v višini 5,5 milijona evrov, poroča češki spletni portal Motejlek. Na Gorenjski banki nam pojasnil v zvezi z morebitno prodajo terjatev niso želeli dati. Ostajajo skrivnostni, vse skupaj pa utemeljujejo, da je takšna bančna praksa poslovnih razmerij med banko in posameznimi komitenti, zaradi katere zadev ne morejo komentirati. Slovenski as Peter Prevc zaupa elankam. (Foto: Damjan Žibert) Nič bol zgovorni niso bili na DUTB, kjer smo jih prav tako povprašali, kaj je z njihovimi terjatvami do Elana in kdo vse se zanje zanima. Tam so dejali, da bodo procese upravljanja v konkretnih primerih lahko komentirali po tem, ko bodo odločitve dokončno sprejete in primeri zaključeni. Kot smo že večkrat povedali pa v splošnem velja, da DUTB upravlja svoje premoženje na način, da optimizira njegovo vrednost in ga ob primernem času odproda po najvišji možni vrednosti, se glasi njihov odgovor. V tem trenutku lahko z vidika ministrstva pojasnimo to, da sta dve podjetji dali zavezujoči ponudbi, postopek pa še ni zaključen, zato v tem trenutku zaradi pogajanj investitorjev s kreditorji in zaradi občutljivosti informacij dodatnih pojasnil ne moremo dajati. Izjava ministrstva za finance glede postopka prodaje Elana Napeta pogajanja Sportena z DUTB so v sklepni fazi. Tako Sporten kot Boba bosta ta ali naslednji teden slabi banki oddala ponudbo za odkup 14 milijonov terjatev, ti ponudbi pa zagotovo ne bosta tako visoki, kot bi si DUTB želela. Sporten pa naj bi bil že dogovorjen tudi s Koržetom, ki toži Elan in od njega zahteva 8 milijonov evrov. Če bo Sporten kupili dovolj terjatev (terjatve od Gorenjske banke, Koržeta in od DUTB), bo lahko v postopku prisilne poravnave te terjatve spremenil v lastniške deleže Elana in tako prevzel Elan in postal lastnik v svetu uveljavljene znamke. Od različnih upnikov odkupuje terjatve, da bi se lahko z lastniki dogovoril za konverzijo terjatev v kapital družbe. V kolikor je družba že insolvnetna in upniki sprožijo insolvenčne postopke, potem lahko pride do takšne konverzije tudi ne glede na voljo oziroma interese lastnikov. V insolvenčnih postopkih praviloma upniki postanejo lastniki družbe, ker je poštena oz. tržna vrednost kapitala običajno negativna, pravi finančni strokovnjak Boštjan Malus. V Sportenu trdijo, da imajo z Elanom dolgoročne načrte. Namigovanja, da bi lahko begunjski Elan poslali v stečaj, pa v Sportenu zanikajo in pravijo, da so kakršnekoli ideje o stečaju za njih nesprejemljive, dogovor z Gorenjsko banko pa so podpisali ravno zato, da bi preprečili stečaj Elana, še trdijo v češki družbi. Če Elana v kratkem ne prodamo, bo zelo verjetno šel v stečaj, s čimer bi najkrajšo potegnil tako prodajalec kot zaposleni, saj bo v tem primeru na cesti pristalo okoli 600 ljudi. (Foto: POP TV) Bodo selili proizvodnjo na Češko ali razširili proizvodnjo v Begunjah? Kot pravijo, želijo obstoječo proizvodnjo še razširiti in razviti, zato jim stečaj podjetja ni v interesu. Za češki medij Ihned je direktor podjetja Jan Hudak 12. januarja letos dejal, da v primeru, če Sportenu uspe prevzeti Elan, načrtujejo selitev proizvodnje iz Slovenije na Češko. Svetovalci Sportena v Sloveniji te trditve zanikajo in pravijo, da so v časniku direktorja Sportena Jana Hudaka napačno citirali. Namera, ki jo je Sporten tudi zapisal in jo lahko potrdim, je da bodo del proizvodnje selili v Begunje, saj Elan kupujejo zaradi dveh ključnih stvari - zaposlenih in njihovega znanja ter potenciala, ki ga ima blagovna znamka Elan, sporočajo slovenski svetovalci. Skupina Elan je lani poslovala uspešno. Po preliminarnih podatkih in še ne revidiranih rezultatih je lani ustvarila 70 milijonov evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot leta 2013. Elan v Begunjah zaposluje okoli 600 ljudi, kar je nekoliko več kot leta 2010, 25 zaposlenih pa ima Elan še v štirih distribucijskih podjetjih v tujini. V Elanu si želijo lastnika, ki bo videl potencial družbe in bo skupino Elan razvijal naprej.	Nina Šašek Kocbek,STA	24ur	2015-02-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/evropski-denar-za-murine-delavce.html	Evropski denar za Murine delavce	mura, evropska, sredstva, denar, delavec, zaposleni, brezposelnost, sklad, laszlo, andor	Evropski denar za Murine delavce Slovenija bo dobila dobrih 2,2 milijona evropskih sredstev, s katerimi bo nekdanjim delavcem Mure pomagala najti novo zaposlitev. Evropska komisija je odobrila vlogo Slovenije za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada v pomoč 2554 presežnim delavcem Mure. Slovenija naj bi za pomoč delavcem nekdanjega tekstilnega velikana tako iz omenjenega sklada prejela nekaj več kot 2,2 milijona evrov. Skupna ocena vrednosti vloge, ki jo je ministrstvo za delo Evropski komisiji posredovalo 28. aprila, je malce čez 3,4 milijona evrov. EU sofinancira 65 odstotkov, torej nekaj nad 2,2 milijona evrov. Protest Murinih delavcev septembra lani (Foto: Dare Čekeliš) Evropska pomoč bo namenjena za financiranje različnih oblik pomoči za presežne delavce nekdanjega pomurskega tekstilnega giganta, ki jih v okviru aktivne politike zaposlovanja že izvajajo Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje ter zavod za zaposlovanje. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, programe izobraževanja in prekvalifikacije, poklicno usmerjanje, spodbujanje samozaposlitve ter podjetniške pobude in motivacijske delavnice. Vloga Slovenije je bila podana na podlagi člena 2A uredbe, ki ureja to vprašanje, po kateri je sredstva mogoče pridobiti v primeru najmanj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev, pri čemer je treba dokazati negativen vpliv odpuščanja na celotno regijo. Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je povedal, da je bilo v Muri na začetku 2008 zaposlenih kar sedem odstotkov vseh zaposlenih v pomurski regiji, zato ga veseli, da je Slovenija zaprosila za sredstva iz globalizacijskega sklada, s katerimi bo delavcem pomagala najti novo zaposlitev. Kot poudarjajo v Bruslju, Prekmurje že tako zaostaja za povprečno gospodarsko razvitostjo Slovenije, zato ima izguba toliko delovnih mest velik regionalni in lokalni učinek. V družbi Mura in partnerji, ki je kot zdravo jedro obstala na pogorišču nekdanjega velikana, je sicer trenutno zaposlenih okoli 1300 delavcev. V Bruslju sicer odpuščanje delavcev pripisujejo predvsem posledicam gospodarske krize, ki je močno udarila tudi po tekstilnem sektorju. Pri tem navajajo odpovedi naročil velikih Murinih partnerjev – nemških oblačilnih družb Hugo Boss, Escada in Rene Lezard – ter splošni upad naročil v sektorju zaradi krize. Proces odobravanja vloge za pridobitev sredstev iz evropskega globalizacijskega sklada traja od sedem do deset mesecev, vključno z odobritvijo v Evropskem parlamentu in Svetu, v okviru katerega odločajo države članice. Ti dve ustanovi morata o današnji odločitvi Evropske komisije še odločiti. Vendar lahko država članica dejavnosti v pomoč odpuščenim delavcem začne takoj in se nato nanje sklicuje v vlogi za pomoč iz evropskega globalizacijskega sklada. Globalizacijski sklad je EU ustanovila konec leta 2006 za pomoč državam članicam ob velikih odpuščanjih delavcev iz razlogov, povezanih z globalizacijo. Ob izbruhu gospodarske krize je bilo delovanje sklada nekoliko prilagojeno, saj so sredstva sedaj namenjena tudi pomoči delavcem. Od začetka delovanja sklada so države članice sicer vložile 67 vlog v skupni vsoti 391,5 milijona evrov.	STA,Špela Zupan	24ur	2010-10-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/aldo-babic-se-je-branil-z-molkom.html	Aldo Babič se je branil z molkom	luka, koper, uprava, aldo, babič, sodišče, koper, romunija, rail, port, arad	Aldo Babič se je branil z molkom Nekdanji član uprave Luke Koper Aldo Babič, ki je bil danes zaslišan, je zanikal domnevne nepravilnosti pri dokapitalizaciji romunskega podjetja. Zlorabe položaja je osumljena cela uprava. Nekdanji član uprave Luke Koper Aldo Babič (Foto: POP TV) Preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Kopru je danes v zvezi z domnevno nezakonito dokapitalizacijo romunske družbe Rail Port Arad zaslišala nekdanjega člana uprave Luke Koper Alda Babiča. Babič je po zaključku zaslišanja dejal, da je očitana dejanja zanikal, po njegovem mnenju pa je bila dokapitalizacija izvedena zakonito. Matoz: Nadzorni svet je za dokapitalizacijo vedel Babič, ki je bil na zaslišanje povabljen na podlagi zahteve za preiskavo koprskega okrožnega tožilstva, je pred preiskovalno sodnico podal izjavo, na vprašanja sodnice pa po besedah svojega pravnega zastopnika Francija Matoza ni odgovarjal. Nesmiselno je pojasnjevati posel, ki je bil zakonit, je po zaključku zaslišanja dejal Matoz. Matoz je zavrnil, da bi bila dokapitalizacija izvedena nezakonito, saj je bil po njegovih besedah nadzorni svet z zadevo seznanjen, poleg tega pa naj bi uprava za posle takih vrednosti lahko pridobila soglasje naknadno, kar da je bila tudi praksa v družbi. Matoz je poudaril še, da se postopek odvija izjemno hitro in tako rekoč v času sodnih počitnic. Naglico koprskega sodišča, postopek zoper Babiča se je začel 12. junija, utemeljuje Matoz z besedami, da je očitno treba nekoga obdolžiti oziroma prikazati, da je bilo v času nekdanje uprave Luke Koper storjenih cel kup nepravilnosti in kaznivih dejanj. Po Matozovem mnenju naj bi bilo nenavadno tudi, da v času, ko so policisti zoper osumljene sestavljali kazensko ovadbo, osumljenih niso pozvali, naj pojasnijo svojo vlogo v zadevi. Potem ko bodo končana vsa zaslišanja, se bo preiskovalna sodnica odločila, ali bo zoper osumljene uvedla preiskavo. Pričakujem hiter postopek, glede na to, da stvari zdaj potekajo tako hitro, je še dejal Matoz. Uprava je osumljena zlorabe položaja pri dokapitalizaciji romunskega podjetja Kot je znano, je nekdanja uprava Luke Koper osumljena zlorabe položaja, ker naj bi brez soglasja nadzornega sveta izpeljala 1,5 milijona evrov vredno dokapitalizacijo romunske družbe Rail Port Arad. Dokapitalizacijo romunske družbe Trade Trans Terminal Arad, v katero je Luka Koper želela vložiti 1,3 milijona evrov, je z začasno odredbo o prepovedi nakazila preprečilo koprsko okrožno sodišče.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-08-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nocejo-povedati-za-koliko-denarja-prosijo.html	Za Portugalsko 80 milijard evrov	portugalska, pomoč, eu, evropska, unija, finančna, denar, imf, minister, olli, rehn	Za Portugalsko 80 milijard evrov Portugalska mora do sredine maja doseči dogovor z EU, ECB in IMF glede finančne pomoči. Ta bo predvidoma znašala 80 milijard evrov, je dejal komisar za finance in gospodarstvo Olli Rehn. Olli Rehn je potrdil prošnjo Portugalske. (Foto: Reuters) Finančni ministri držav članic v območju evra so EU, ECB, IMF in portugalskim politikom danes naložili, naj do sredine maja dosežejo dogovor o pomoči Portugalski, ki ga bo nato izvajala nova portugalska vlada, je danes povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Portugalska bo potrebovala pomoč v višini 80 milijard evrov. V Gödöloju poteka dvodnevno neformalno zasedanje finančnih ministrov EU, v okviru katerega so se že sestali finančni ministri evroskupine. V ospredju pogovorov so bile težave Portugalske, ki je v četrtek pozno zvečer v Bruselj poslala formalno prošnjo za finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob tem povedal, da bo Portugalska potrebovala 80 milijard evrov. V tem trenutku lahko na podlagi prvih ocen povemo, da bo pomoč verjetno obsegala 80 milijard evrov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal Rehn. Komisar je danes tudi pojasnil, da bo pomoč Portugalski verjetno organizirana po enaki logiki kot pomoč Irski. To pomeni, da bosta verjetno dve tretjini pomoči prišli iz EU, ena tretjina pa iz IMF. Evropski delež naj bi tako po njegovih besedah v glavnem prišel iz proračuna EU. V paketu 85 milijard evrov pomoči za reševanje irskih težav je 67,5 milijarde evrov zunanje pomoči, ki je razdeljena na tretjine. Eno tretjino prispeva IMF, preostali dve, torej 45 milijard evrov, pa EU. Od evropskih dveh tretjin za Irsko gre prva iz mehanizma, ki predvideva do 60 milijard evrov iz proračuna EU, druga tretjina pa delno iz instrumenta za finančno stabilnost s kapitalom 440 milijard evrov, delno pa iz bilateralnih prispevkov Velike Britanije, Švedske in Danske. Poleg tega je Rehn pojasnil, da bodo ukrepi, ki jih bodo morale v zameno za pomoč sprejeti portugalske oblasti, vključevali tudi ambiciozen program privatizacije . To bo pomagalo ublažiti dolžniške težave, je prepričan komisar. Ukrepi bodo vključevali tudi zmanjšanje proračunske porabe, zvišanje davkov in druge reforme, je dodal Juncker. Ni še znano, za koliko pomoči bo zaprosila Portugalska. (Foto: Reuters) Program pomoči Portugalski bo temeljil na treh stebrih – vzdržnem proračunu, reformah za krepitev rasti in konkurenčnosti gospodarstva, ter ukrepih za ohranitev likvidnosti in solventnosti portugalskega finančnega sektorja, so v skupni izjavi zapisali finančni ministri EU. Ocenili so, da predstavljajo ukrepi, ki jih je 11. marca napovedala portugalska vlada, dobro podlago za reševanje težav. Portugalski parlament je 23. marca zavrnil ta najnovejši sveženj varčevalnih ukrepov, zaradi česar je premier Jose Socrates odstopil, kar je težave Portugalske še poglobilo. Predčasne parlamentarne volitve na Portugalskem bodo 5. junija. V pogajanja o pomoči Portugalski bodo po besedah Junckerja vključili tako portugalsko vlado v odstopu kot tudi opozicijo. Ministri so vse politične stranke na Portugalskem pozvali, naj čim prej sprejmejo program ukrepov, po volitvah pa hitro oblikujejo novo vlado, ki bo sposobna v celoti uresničiti strukturne reforme. EU je maja lani vzpostavila začasni sistem za zagotavljanje pomoči državam v območju evra v težavah, iz katerega je lani novembra že dobila pomoč Irska, pred njo pa je iz ločenega ad hoc mehanizma mednarodno finančno pomoč prva v območju evra dobila Grčija. Portugalska je tako že tretja država območja evra, ki potrebuje tujo pomoč. Za Grčijo je bilo dogovorjenih 110 milijard evrov pomoči EU in IMF, za Irsko pa paket 85 milijard evrov pomoči, v katerem je zunanje pomoči EU in IMF 67,5 milijarde evrov. Začasni evropski mehanizem za zagotavljanje finančne stabilnosti vključuje družbo za zaščito evra s kapitalom do 440 milijard evrov, ki ima za zdaj do 250 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, mehanizem 60 milijard evrov iz proračuna EU in do 250 milijard evrov iz IMF.	STA,Tea Šentjurc	24ur	2011-04-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sz-prvic-po-slabih-dveh-letih-pozitivno.html	SŽ prvič po slabih dveh letih pozitivno	slovenske, železnice, brankovič, poslovanje	SŽ prvič po slabih dveh letih pozitivno Slovenske železnice so maja, prvič po oktobru 2008, poslovale pozitivno, so sporočili iz družbe. Dobiček je predvsem posledica rezultatov tovornega prometa in varčevalnih ukrepov. Genralni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič (Foto: Slovenske železnice) Kot so sporočili iz Slovenskih železnic je poslovni izid iz poslovanja dosegel 849.000 evrov, čisti poslovni izid pa je bil pozitiven v višini 281.000 evrov. Dobiček je predvsem posledica rezultatov tovornega prometa ter varčevalnih ukrepov na različnih področjih,“ so pojasnili na SŽ. Transportni prihodki v tovornem prometu so maja dosegli 10,34 milijona evrov in so lanske presegli za 26,2 odstotka, za 22,1 odstotka pa so bili višji tudi od načrtovanih. Tovorni vlaki Slovenskih železnic so maja prepeljali 1,56 milijona ton blaga (24,9 odstotka več kot maja 2009) in opravili 318 milijonov netotonskih kilometrov (20,9 odstotka več kot maja 2009). Skupni tržni prihodki Slovenskih železnic so maja dosegli 16,47 milijona evrov ter za 17,3 odstotka presegli načrt, za 26,6 odstotka pa tržne prihodke lanskega maja. Zmanjšali pa so se poslovni odhodki, ki so bili maja za 3,5 odstotka manjši, kot je bilo načrtovano, pravijo na SŽ. Doseženi dobiček je sicer majhen, a kaže, da stopamo v pravi smeri. Posebej me veseli, da so naši ukrepi v tovornem prometu pokazali konkretne rezultate. Ti se kažejo tako pri povečanih količinah tovora kot v tem, da končno spet pišemo črne številke,“ je ob tem poudaril generalni direktor SŽ Goran Brankovič.	Primož Jambrek	24ur	2010-06-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/foto-in-video-mercedes-svojega-konja-predstavlja-v-sloveniji.html	FOTO in VIDEO: Mercedes svojega konja predstavlja v Sloveniji	mercedes, a, slovenija, predstavitev, premiera, christoph, horn	FOTO in VIDEO: Mercedes svojega konja predstavlja v Sloveniji Na svetu praktično ni nikogar, ki ne bi poznal nemške znamke Mercedes-Benz, so pa na žalost še ljudje, ki ne poznajo Slovenije. In nemški koncern zdaj pomaga tudi naši državi – svojega novega konjička svetu namreč predstavlja prav pri nas. Podjetje Daimler si je za predstavitev novega mercedesa A izbralo Slovenijo. Izbirali so med več državami sveta, a prav Slovenija je dobila mesto za premiero novega najmanjšega mercedesa. Predstavitve za tuje novinarje – teh bo več kot 700 iz več kot 30 držav – bodo potekale vse do 15. julija, poleg novega modela nemškega vozila pa novinarji spoznavajo tudi Slovenijo. Nekaj dobička si iz naslova predstavitve novega avtomobila lahko obeta tudi Slovenija. Po ocenah naj bi račun, ki ga bodo izstavila slovenska podjetja, znašal med tremi in petimi milijoni evrov. Direktor komunikacij pri Daimlerju Christoph Horn je v teh dneh tudi v Sloveniji. Povedal je, da so za Slovenijo veljala enaka izborna pravila kot za druge države. Iskali so državo, v kateri je mogoča optimalna vožnja, sam pa pravi, da je v Sloveniji naštel celo manj lukenj kot v Nemčiji. Potrebovali so tudi dobre letalske povezave in zanimivo pokrajino. Poudaril je, da veliko tujih novinarjev, ki so jih povabili, še ni bilo v Sloveniji in jo bodo v teh dneh odkrivali. Na koncu pa je zaključil, da jih veliko piše tudi o potovanjih, zato meni, da bo imel ta dogodek dober stranski učinek tudi za Slovenijo.	M.R.	24ur	2012-06-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zahtevajo-preklic-domnevno-spornih-poslov-tovsakove.html	Zahtevajo preklic domnevno spornih poslov Tovšakove	vegrad, tovšak, hilda, matej, lahovnik, sporni, posli	Zahtevajo preklic domnevno spornih poslov Tovšakove Lahovnik želi Tovšakovi preprečiti poskus, da bi zdravi del Vegrada prenesla na svojo družbo Vegrad Naložba. S tem bi lahko spet normalno poslovala, krovnemu podjetju pa bi ostali milijonski dolgovi. Gospodarski minister Matej Lahovnik želi Hildi Tovšak preprečiti poskus, da bi zdravi del Vegrada prenesla na svojo družbo Vegrad Naložba. S tem bi lahko spet normalno poslovala, krovnemu podjetju pa bi ostali milijonski dolgovi. Ker je država posredno tretjinski lastnik Vegrada, zahteva od Tovšakove preklic teh domnevno spornih poslov. Lahovnik je dejal, da bodo zahtevali vrnitev v prvotno stanje, ker je to kršitev sporazuma, ki je bil podlaga za finančno prestrukturiranje Vegrada v bližnji prihodnosti . Na ta način, s temi potezami je ta proces ogrožen, je dodal.	Erika Pečnik	24ur	2010-06-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/svet/na-zalost-moramo-pozabiti-na-evropo-s-27-clanicami.html	,Na žalost moramo pozabiti na Evropo s 27 članicami,	evro, evropa, dolžniška, kriza, italija, grčija, sarkozy, merkel, fischer, lagarde, nemčija, francija, imf	Na žalost moramo pozabiti na Evropo s 27 članicami Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je pozval k Evropi dveh hitrosti, Nemci govorijo o globokih strukturnih spremembah in skupini držav evrske avantgarde, šefinja IMF pa o izgubljenem desetletju za svetovno ekonomijo. Potem ko so zahtevani donosi na italijanske desetletne obveznice presegli še vzdržno mejo 7 odstotkov, kar odraža zaskrbljenost vlagateljev, da utegnejo izgubiti naloženi denar, je francoski predsednik Nicolas Sarkozy pozval k Evropi dveh hitrosti. Evropa dveh hitrosti pomeni trdno povezano in odzivnejšo povezavo držav evroobmočja in ohlapnejše povezane države, ki nimajo skupne valute. Vprašanje je le, kaj bi bilo v tem primeru z obstoječimi pogodbami EU in kakšni bi bili odnosi med hitro ter počasno Evropo. (Foto: Reuters) V tej bi članice evroobmočja pospešeno poglabljale medsebojne vezi, medtem ko bi bila rastoča skupina držav, ki nimajo evropske valute, ohlapnejše povezana. Gre za signal, da utegnejo biti nekatere države evroobmočja prisiljene opustiti skupno valuto, saj bi lahko v nasprotnem primeru propadel projekt skupne evropske valute. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes dejala, da politična skupnost, ki ne glede na to, kaj se dogaja po svetu, razlaga, da ne more spremeniti svojih pogodbenih temeljev, nima možnosti za preživetje . Dejala je, da so potrebne globoke strukturne reforme samih temeljev evropskega projekta. Fischer (Foto: Reuters) Z njo se strinja tudi Joschka Fischer, ki je v intervjuju za nemški časnik Die Zeit dejal, da moramo na žalost pozabiti na EU s 27 članicami . Pozval je k avantgardi tesno povezanih 17 držav, ki so sprejele evro. Preprosto ne vidim, kako bi se 27 držav lahko kdaj koli dogovorilo o kakršnih kolih pomembnejših reformah, je dejal Fischer, ki pravi, da bo evropski kontinent preživel brez evra, da pa utegne propasti kot politični in kulturni projekt. Fischer, ki je kot nemški zunanji minister med letoma 1998 in 2005 trdno stal za evropskim projektom, je dodal, da Evropa vedno bolj postaja transferna unija , v kateri bogatejše države iz težav rešujejo manj premožne države. Vsakdo, ki to zanika, laže sam sebi, pravi. Predsednik Sveta Evrope Herman Van Rompuy pa nasprotno zagovarja ohranitev v evroobmočju vseh držav, ki so prevzele evro. Namen je ohraniti evroobmočje z vsemi članicami na krovu, je Van Rompuy dejal na srečanju s švicarsko zunanjo ministrico Micheline Calmy-Rey. Šefinja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je na finančnem forumu v Pekingu dejala, da utegne evropska dolžniška kriza svetovno ekonomijo pahniti v izgubljeno desetletje . Če ne bomo pogumno ukrepali, če ne bomo ukrepali skupaj, obstaja tveganje, da bo svetovno gospodarstvo strmoglavilo v spiralo negotovosti, finančne nestabilnosti in potencialnega zloma globalnega povpraševanja … obstaja tveganje tega, čemur nekateri komentatorji že pravijo izgubljeno desetletje. Christine Lagarde je na čelo Mednarodnega denarnega sklada stopila po odstopu Dominiqua Strauss-Kahna. (Foto: Reuters)	Reuters,Tanja Volmut	24ur	2011-11-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/americani-potrosnisko-razpolozeni.html	Američani potrošniško razpoloženi	zda, nakupo, nakupovanje, potrošnja, američan, wall, street	Američani potrošniško razpoloženi Potrošniško razpoloženje je bilo novembra v ZDA najvišje v zadnjih petih letih. K temu je prispevalo padanje cen bencina in tudi izboljšanje položaja na trgu delovne sile. Nadaljuje se tudi rast cen stanovanjskih nepremičnin. (Foto: Thinkstock) Medtem ko so ameriške borze vnovično izvolitev Baracka Obame na položaj predsednika ZDA sprejele s strahom in padanjem indeksov, pa so navadni Američani malce bolje razpoloženi. Indeks potrošniškega razpoloženja univerze Michigan je v začetku novembra porasel na najvišjo vrednost v petih letih. Vrednost indeksa se je z oktobrskih 82,6 v začetku novembra povzpela na 84,9 točke, kar je že četrta zaporedna mesečna rast. Analitiki Wall Streeta so pričakovali rast na 82,9 točke. K boljšemu razpoloženju pomaga padanje cen bencina, razen na območjih, ki jih je pretekli teden najhuje prizadel orkan Sandy. Nadaljuje se tudi rast cen stanovanjskih nepremičnin, položaj pa se izboljšuje na trgu delovne sile. Na Wall Streetu se medtem bojijo bližajočega se fiskalnega prepada, to je hkratnega izteka davčnih olajšav iz časov predsednika Georgea Busha mlajšega in uveljavitve avtomatičnih varčevalnih ukrepov zveznega proračuna. V naslednjih dneh se bo odvijala politična drama v Washingtonu, ko se bodo republikanci in demokrati pogajali glede ukrepov, da se prepadu, ki bi državo znova pahnil v recesijo, izognejo. Resnosti položaja se zavedajo vsi. Razlika med prepiri od leta 2010 pa je v tem, da je Obama na volitvah nastopil s programom poteka davčnih olajšav za najbogatejše Američane, kar so volivci potrdili z njegovo izvolitvijo in tudi v vzporednih anketah. Do rešitve bo zagotovo prišlo, vendar pa ne brez drame in politiziranja z obeh strani.	STA	24ur	2012-11-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-primorju-obeta-stavka.html	Se Primorju obeta stavka?	primorje, stavka	Se Primorju obeta stavka? Delavci Primorja zahtevajo izplačilo drugega dela avgustovske plače in sestanek z vodstvom podjetja, na katerem bi govorili o prihodnosti. Če bodo naleteli na gluha ušesa, sledi stavka. Primorje je še eno v vrsti slovenskih gradbenih podjetij, ki so se nevarno približala robu prepada. (Foto: Kanal A) Sindikati znotraj skupine Primorje od vodstva družbe do konca meseca zahtevajo izplačilo drugega dela avgustovske plače in letnega regresa, sicer bodo začeli s pripravami na stavko, je dejal sekretar območne zveze svobodnih sindikatov za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar. Vodstvu družbe so postavili dve zahtevi. Prva je, da se mora preostali del avgustovskih plač izplačati do konca meseca, kot je bilo predhodno napovedano, v drugi pa zahtevamo še v tem tednu srečanje z vodstvom Primorja, da se pogovorimo o perspektivah podjetja v prihodnje, je povedal Kramar. Glede na dosedanje napovedi Kramar pričakuje, da bodo sklepe lahko uresničili, v nasprotnem primeru se bodo na sestanku v začetku prihodnjega tedna dogovorili za pripravo stavke. Vodja odnosov z javnostmi v družbi Primorje Ivana Bratož je povedala, da je bil del regresa 961 zaposlenim delavcem Primorja izplačan, preostali del bo izplačan, ko bodo to dopuščale likvidnostne možnosti . Potrdila je tudi , da ima družba zaradi zahteve davčne uprave trenutno blokirane bančne račune. Glede na težke likvidnostne razmere v gradbeništvu po svojih najboljših močeh poravnavamo in zmanjšujemo obveznosti do davčne uprave. Zadeve torej urejamo in pričakujemo, da bodo rešene v kratkem, je še pojasnila.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2011-09-26 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/svet/najdrazji-mobilniki-na-svetu.html	Najdražji mobilniki na svetu	mobilni, telefon, mobilnik, gsm, telefonija, najdražij, drag, cena, bogat, bogataš, prestiž, luksuz	Najdražji mobilniki na svetu Ali si lahko predstavljate, da majhen mobilni telefon stane več kot izredno drag avto, na primer mercedes, da o tem, da stane več kot mnogo drugih stvari sploh ne govorimo? GoldVish Le Milion je trenutno le še drugi najdražji mobilnik na svetu ... Za najdražjega je do letos veljal Le Million švicarskega proizvajalca luksuznih mobilnikov GoldVish, ki se je celo uvrstil v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdražji mobilnik na svetu. Po zamisli Emmanuel Gueita so ga izdelali iz belega zlata in okrasili s kar 1800 diamanti. Za milijon evrov ga je kupil ruski milijonar za svojo ženo. Več o tem, kateri je trenutno najdražji mobilnik na svetu in zakaj, pa v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si, kjer vam predstavljamo najdražje mobilnike na svetu, ki so poleg tega, da so izredno dragoceni, tudi uporabni. Vprašanje je le, koliko časa, glede na to, da tehnologija vsakodnevno napreduje in da na tržišče prihajajo vedno novi in zmogljivejši mobilniki. Zanimivo pa bi bilo vedeti tudi, koliko se vznemirjajo njihovi bogati lastniki, če tako dragocen mobilnik izgubijo ali če jim ga ukradejo. Ali ga sploh uporabljajo vsakodnevno ali ga iz trezorja vzamejo le ob odhodu na kakšno večerjo ... Cenejši model GoldVish Illusion za le 180.000 dolarjev (121.926,44 evra).	M.R.	24ur	2009-09-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/siol-tv-lahko-odpoveste-brez-sankcij.html	SiOL TV lahko odpoveste brez sankcij	apek, siol, tv, telekom, račun, pogodba, agencija, za, pošto, in, telekomunikacije	SiOL TV lahko odpoveste brez sankcij Ker Telekom naročnike SiOL TV ni korektno obvestil o spremembah programske sheme, mu je Apek naložil, da lahko naročniki brez sankcij odpovejo pogodbe za omenjeno storitev. Sedež podjetja Telekom (Foto: Dare Čekeliš) V Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) so Telekom po javno objavljenih spremembah programskih vsebin televizijskih paketov SiOL TV pozvali, naj jim posreduje vsebino, način in datume obveščanja naročnikov o omenjenih spremembah. Apek je ugotovil, da je pri obveščanju naročnikov o spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, prišlo do neupoštevanja nekaterih določil tretjega odstavka 85. člena Zakona o elektronskih komunikacijah. Telekom naročnikov SiOL TV namreč ni obvestil, da lahko, če se s predlaganimi spremembami programske sheme ne strinjajo, v 30 dneh brez odpovednega roka in brez sankcije odstopijo od naročniške pogodbe. Zato je Apek Telekomu naložil, da to stori zdaj. Tako je Telekom naročnike o tem obvestil na hrbtni strani oktobrskih računov za SiOL TV. Uporabniki imajo od prejema računa 30 dni časa, da pogodbe brez sankcij prekinejo. Več o problemih naročnikov in o spremebi programske sheme si lahko preberete v članku SiOL pod lupo inšpektorjev.	Primož Jambrek	24ur	2009-11-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/standard-poor-s-grozi-z-znizanjem-bonitetne-ocene.html	Standard & Poor,s grozi in pritiska na voditelje držav in vlad EU	znižanje, bonitetna, ocena, znižanje, evroobmočje, standard, poor,s	Standard & Poor s grozi in pritiska na voditelje držav in vlad EU Bonitetna hiša Standard & Poor s je 15 članicam območja evra, tudi Nemčiji in Franciji, zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Med državami pa se je znašla tudi Slovenija. Grozi tudi začasnemu skladu za zaščito evra. Vse je torej odvisno od uspeha odločilnega zasedanja voditeljev držav in vlad EU ta konec tedna v Bruslju. Če bodo rezultati vrha po oceni Standard & Poor s ustrezni, bo agencija ohranila bonitetno oceno Slovenije pri AA–. Če ne, pa bi jo lahko znižala za do dve oceni že kmalu po vrhu. Zaradi poglabljanje dolžniške krize je Standard & Poor s 15 članicam evroobmočja zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Med državami so se znašle tudi Nemčija, Francija in Slovenija, ki bi ji lahko agencija v primeru neuspeha vrha EU konec tedna v Bruslju oceno znižala za do dve stopnji. Razlogi za to napoved ene od treh vodilnih svetovnih bonitetnih hiš so enaki. Gre za zaskrbljenost agencije nad potencialnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Standard & Poor s zagrozil še z znižanjem ocene začasnega sklada za zaščito evra Omenjena bonitetna hiša je danes zagrozila še z znižanjem bonitetne ocene začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Ta bi tako lahko v primeru izgube najvišje ocene AAA šestih članic območja evra izgubil trojni A status. EFSF deluje skozi zadolževanje posebne družbe s sedežem v Luksemburgu na finančnih trgih ob poroštvih članic območja evra, zbrana sredstva pa nato družba posoja naprej državam, ki prejemajo finančno pomoč. Na ta način posojila trenutno prejemata Irska in Portugalska. (Foto: Reuters) EFSF uživa oceno AAA, to pa predvsem zato, ker za njegovo zadolževanje jamči vseh šest članic območja evra, ki uživajo najvišjo kreditno oceno. Gre za Nemčijo, Francijo, Avstrijo, Finsko, Nizozemsko in Luksemburg, pri čemer sta seveda najpomembnejši prvi dve kot največji evropski gospodarstvi. Glede na ponedeljkovo odločitev, ki po pojasnilih Standard & Poor s pomeni 50-odstotno možnost znižanja bonitetne ocene držav, ki jamčijo za posojila EFSF, bi v agenciji posledično morali znižati tudi oceno začasnega mehanizma za stabilnost evra. Po pričakovanjih bonitetne hiše bi utegnili v primeru znižanja ocene EFSF to znižati za do dve stopnji, do odločitve pa naj bi prišlo znotraj naslednjih 90 dni. Vse je tako odvisno od odločitve Standard & Poor s glede bonitetne ocene članic območja evra. Današnja grožnja tako le še stopnjuje pritisk bonitetne hiše na voditelje držav in vlad EU, da konec tedna v Bruslju sprejmejo odločne in celovite ukrepe za umiritev dolžniške krize območja evra. Odzivi iz Evrope (Foto: Reuters) Današnji odzivi evropskih prestolnic na grožnje Standard & Poor s so nihali med jezo in ogorčenjem ter zavedanjem, da morata Unija oziroma območje evra nujno ukrepati za povrnitev zaupanja v evro in to ne glede na mnenje Standard & Poor s. Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu na grožnjo bonitetne hiše opozorila na nujnost izvedbe pomembnih reform v območju evra. V četrtek in petek bodo na vrhu voditeljev držav in vlad EU sprejeli odločitve, ki so pomembne za območje evra, je poudarila Merklova. Kot je dejala, je pot za reforme že začrtana, pri čemer je znova opozorila, da gre pri tem za daljši proces. Glede morebitnega znižanja bonitetne ocene Nemčije pa je kanclerka pojasnila, da je to v pristojnosti Standard & Poor s. Šef evrske skupine in luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je opozorilo bonitetne hiše označil kot nepravično. Po velikih prizadevanjih, ki smo jim bili v minulih dneh priča v območju evra, da bi dolžniško krizo spravili pod kontrolo, je to opozorilo prišlo kot uničujoč udarec, je dejal. Zelo me je presenetilo, da je to padlo z neba na predvečer vrha EU. To ne more biti naključje, je bil oster Juncker. Bonitetnim agencijam ne bi smeli zaupati bolj, kot si zaslužijo, je dodal. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa opozorilo bonitetne hiše vidi kot najboljšo možno spodbudo pred vrhom EU. Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je povedal, da je francosko-nemški načrt o prenovi pogodbe na ravni EU odgovor na eno glavnih vprašanj, ki jih izpostavlja Standard & Poor s, to je neučinkovito gospodarsko upravljanje v Evropi. Juppe je dejal, da je bonitetna hiša opozorilo pred znižanjem bonitetne ocene pripravila, še preden so bili znani zaključki ponedeljkovega srečanja Merklove in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki iščeta rešitve za vse hujšo dolžniško krizo v območju evra. Spomnimo pa tudi, da je omenjena bonitetna hiša v preteklosti storila kar nekaj napak, ki so močno omajale finančne trge. Standard&Poor s je tako avgusta znižal oceno ZDA, ker se je uštel za 2 milijardi dolarjev. Novembra je pomotoma napovedal znižanje ocene Franciji, in celo ukinil ukrajinske obveznice, ki sploh nikoli niso obstajale. Še leta 2008 je banki Lehman Brothers prisodila večje ocene, kot pa si je zaslužila.	STA,Saša Senica,M.M.,Tea Šentjurc	24ur	2011-12-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ustavili-prisilno-poravnavo-in-zaceli-stecaj.html	Ustavili prisilno poravnavo in začeli stečaj	sct, Stanovanjski, inženiring, matjaž, polenčič, stečaj, prisilna, poravnava, upnik, gradbeništvo	Ustavili prisilno poravnavo in začeli stečaj Začel se je stečajni postopek nad družbo SCT Stanovanjski inženiring. Najprej je sicer potekala prisilna poravnava, a ker je za sprejem prisilne poravnave glasovalo premalo upnikov, je sodišče ustavilo postopek in začelo stečaj. Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad družbo SCT Stanovanjski inženiring. Za upravitelja so imenovali Matjaža Polenčiča, ki je vodil tudi postopek prisilne poravnave. Ko se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah zmanjšalo, se je tudi družba SCT Stanovanjski inženiring znašla v težavah. (Foto: Reuters) Podjetje SCT Stanovanjski inženiring je bilo ustanovljeno pred 20 leti in se je sprva ukvarjalo z dejavnostjo gradbenega inženiringa, projektiranjem in svetovanje, zatem pa je dejavnost razširilo na poslovanje z nepremičninami. V težave je zašlo leta 2010, ko se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah zmanjšalo. Upniki morajo v treh mesecih po objavi oklica prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 14. januar, je razvidno iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Kje se je zalomilo pri prisilni poravnavi? Sodišče je postopek prisilne poravnave za SCT Stanovanjski inženiring uvedlo 14. februarja. Polenčiču so upniki prijavili za skupaj 10,8 milijona evrov terjatev, priznal pa jih je za slabih devet milijonov evrov. Sodišče je upnike družbe 27. avgusta pozvalo, naj se izrečejo o sprejemu prisilne poravnave. Ker je za to glasovalo premalo upnikov, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.	STA,N.D.	24ur	2012-10-12 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-zadnja-pogajanja-uspesna.html	,Igrice uprave so postale izredno podle,	hit, uprava, sindikat, pogajanja, plača, stroški, denar, stavka	Igrice uprave so postale izredno podle Pogajanja med upravo družbe Hit in igralniškim sindikatom SIDS niso obrodila sadov. Uprava grozi z odpuščanjem in za neuspeh pogajanj krivi sindikate. (Foto: Dare Čekeliš) Danes so se sestali pogajalci uprave družbe Hit s predstavniki novogoriškega Sindikata igralniških delavcev (SIDS). SIDS predloga uprave ni podpisal, zato bo vodstvo družbe prisiljeno dodatno odpuščati, so sporočili iz družbe. Število zaposlenih naj bi zmanjšali za 200 do 250, predvsem v igralniško-zabaviščnih centrih, so sporočili. V upravi so dejali, da sindikat ni pristal na progresivno in socialno naravnano znižanje plač ter zmanjšanje nadstandardnih ugodnosti za zaposlene. S tem dejanjem je po mnenju uprave še enkrat pokazal, da se ne zaveda odgovornosti, ki jo v tem kriznem obdobju poslovanja nosi kot eden izmed treh sindikatov v podjetju. “Uprava se je odločila, da bo kljub temu naredila vse, da sanacija družbe ne postane talka peščice sindikalistov SIDS in njihovih svetovalcev, ki se po osmih tednih zavlačevanja izgovarjajo, da nimajo pristojnosti za podpis sporazuma. Zato je pripravljena v četrtek, na zboru sindikata SIDS, članstvu SIDS še enkrat predstaviti vse predlagane spremembe,” so zapisali. Po mnenju uprave si nekateri posamezniki načrtno prizadevajo razvrednotiti sanacijska prizadevanja uprave in iz ozadja pripravljajo ugodne okoliščine za pospešeno privatizacijo. Znižanje plač drugi ukrepi (Foto: Dare Čekeliš) Uroš Kravos, vodja pogajanj v imenu uprave družbe Hit, je v soboto namreč še zadnjič pozval k odgovornemu ravnanju in podpisu sporazuma, ki sta ga že podpisala ostala dva sindikata, GIT in Vrba. Sporazum, ki ga predlaga uprava, je izrazito socialno naravnan in pomeni 6- do 7-odstotno povprečno znižanje plač, ki pa zavaruje zaposlene z najnižjimi plačami in okrni nekatere nadstandardne dodatke, o katerih drugi zaposleni v Sloveniji lahko le sanjajo, so zapisali v družbi Hit. Zadnji predlog, ki ga je uprava posredovala sindikatu, pomeni 378.493 evrov (z nadomestili) prihranka mesečno. To vsebuje 248.758 evrov prihranka iz nove tarifne priloge, 87.293 evrov iz t. i. nebolovanja in 41.622 evrov iz dodatka za stalnost. Ko odštejemo povprečno mesečno napitnino – zaradi spremenjenega zakona – v višini 120.000 evrov, znaša prihranek po predlogu strokovnih služb uprave 258.493 evrov mesečno, dodajajo v Hitu. Petkov predlog, ki ga je SIDS sporočal kot alternativo predlogu uprave, v celoti zavaja, tudi svoje člane, pravijo v Hitu. Pravi izračun po njihovem mnenju namreč pokaže, da je prihranek po predlogu SIDS preskromen in znaša le 204.783 evrov (in sicer 144.025 evrov iz spremembe FOE in 60.777 evrov iz t. i. nebolovanja). Če temu odštejemo še napitnino 120.000 evrov, dobimo le 84.783 evrov prihranka na mesec. Po sanacijskem načrtu za leto 2010 bi uprava morala iz mase za plače prihraniti dobrih 5,5 milijona evrov. Vsak mesec zavlačevanja zaradi pogajanj povečuje primanjkljaj iz tega naslova. Ob dejstvu, da je bila bruto realizacija v maju za 10 odstotkov nižja od načrtovane (in k temu je pripomogla tudi stavka), je nuja po znižanju plač in spremembi razporejanja delovnega časa toliko večja. Podle igrice? Predsednik novogoriške enote SIDS Iztok Černigoj je medtem povedal, da uprava Hita ni pristala na svoj predlog . Če so nameni uprave iskreni, bo pristala na naš predlog, ki je obenem tudi njihov , je dejal. Ob tem je dejal, da so igrice uprave postale izredno podle . Podrobnosti ni pojasnil, obljubil pa je, da bo SIDS daljše pojasnilo posredoval v torek. Člani sindikata SIDS se bodo v četrtek še enkrat sestali na zboru, takrat naj bi jim uprava še enkrat predstavita vse predlagane spremembe. Predlog za večje znižanje bolje plačanim Uprava Hita je pred tedni dosegla dogovor o znižanju plač s Sindikatoma gostinstva in turizma ter sindikatom Vrba, ki med drugim zastopa varnostnike, receptorje in vratarje v družbi. V zadnjih dneh je uprava poskušala doseči tudi dogovor s SIDS, vendar ji to do danes ni uspelo. Uprava je med drugim predlagala višje znižanje plače zaposlenim v višjih plačilnih razredih, nižje pa zaposlenim v nižjih plačilnih razredih. Osnovne plače zaposlenih s plačami v najnižjih plačilnih razredih pa ne bi spremenile, kar naj ne bi prizadelo zaposlenih z najnižjimi osnovnimi plačami. Znižale bi se sicer tudi plače tistih, ki jim pripada napitnina, vendar manj od povprečja v celotni družbi. SIDS pa je predlagal 6,5-odstotno znižanje vseh plač v Hitu, s tem da ne bi spreminjali delovnega časa. Uprava namreč želi racionalizirati delovni čas, da bi bilo več igralniških delavcev ob konicah, predvsem čez vikende. S tem bi najemali manj študentske delovne sile, kar bi znižalo stroške dela v Hitu. Uprava Hita mora namreč po sprejetem sanacijskem načrtu letos znižati stroške dela za 5,5 milijona evrov, to pa naj bi dosegli z znižanjem plač oz. odpuščanjem. Če dogovora o znižanju plač v celotnem Hitu ne bodo dosegli, naj bi v prihodnjih mesecih po ocenah uprave delo izgubilo med 200 in 250 zaposlenimi, predvsem igralniških delavcev.	STA,Nuša Stegnar,D.Š.	24ur	2010-05-31 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ribnisko-podjetje-biser-za-japonce.html	Ribniško podjetje biser za Japonce	robot, podjetje, ribnica, delo, zaposlitev	Ribniško podjetje biser za Japonce V podjetju Motoman robotek v Ribnici recesije ni. Kdor uspešno dela in se razvija z majhnimi koraki, vedno dobi delo, pravijo. In tega bo samo letos v Ribnici dobilo novih 15 visoko izobraženih delavcev. NA	Andrej Peroša	24ur	2011-02-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-imajo-dovolj-s-stavko-bodo-zahtevali-place.html	Delavci imajo dovolj. S stavko bodo zahtevali plače	svea, zagorje, plača, delavec, denar, stavka	Delavci imajo dovolj. S stavko bodo zahtevali plače Ker niso dobili plač za marec in april, prav tako pa ne vedo, kaj bo z majsko plačo, bo okoli 150 zaposlenih v Lesni industriji Svea Zagorje v ponedeljek najverjetneje stavkalo. Okrog 150 zaposlenih v Lesni industriji Svea Zagorje naj bi v ponedeljek stavkalo, saj jim podjetje še ni izplačalo plač za marec in april, negotova je tudi usoda majske plače. Predsednik podjetniškega sindikata Svee Antonio Buovski je povedal, da se jim bo pridružilo še okoli 30 delavcev iz družb Svea Inženiring in Svea Gaber. Skupina Svea, ki zaposluje 180 ljudi, je samo lani v državno blagajno prispevala več kot 1,4 milijona evrov. Kot je še dejal, so od države pričakovali zagotovitev poroštva za najem posojila, vendar kljub soglasju bank poroštva še ni. Gospodarski minister Stanko Stepišnik pa je ob robu majskega osrednjeslovenskega foruma povedal, da bo Svea prejela pomoč v dveh obrokih po 1,4 milijona evrov. Buovski zato ne razume, zakaj vlada še ni sprejela sklepa o odobritvi pomoči Svei, ki ima dovolj naročil, nima pa denarja za repromaterial. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zadeve za zdaj ne morejo komentirati. Po neuradnih informacijah naj bi Svea prejeto državno pomoč namenila izplačilu dveh plač zaposlenim, preostali del pa za financiranje obratnih sredstev. Trenutno ima Svea odprtih za 900.000 evrov naročil, ki jih zaradi pomanjkanja finančnih virov ne more izvršiti. (simbolična slika) Čeprav so lastniki Svee na marčni skupščini sprejeli sklep, da Svein izbrani strateški partner, nepremičninsko podjetje Diga companies group iz Turčije, družbo dokapitalizira v višini 2,1 milijona evrov, pa se to očitno ni zgodilo. Po oceni direktorice Svee Sonje Klopčič je izostanek priliva svežega kapitala s strani Dige, ki želi postati 62-odstotni lastnik družbe Svea, povzročil veliko spremembo od zastavljenega programa prestrukturiranja. Kot je zagotovila, Svea intenzivno išče druge rešitve, ki bodo omogočile trajnostno delovanje podjetja, prednostno pa potrebna sredstva za nabavo materiala za proizvodnjo. Svea je po oceni Klopčičeve še eno redkih večjih lesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji, ima uveljavljeno blagovno znamko in vzpostavljene prodajne kanale na 25 trgih.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2013-06-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tekstilci-podpirajo-stavko.html	Tekstilci podpirajo stavko	sindikat, mura, stavka, delavci	Tekstilci podpirajo stavko Sindikat pomurskih tekstilcev podpira stavkovne zahteve zveze svobodnih sindikatov in morebitno stavko. Sindikat pomurskih delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije se je danes pridružil stavkovnim zahtevam Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in morebitni stavki 28. februarja, če z delodajalci ne bo ustreznega dogovora o povišanju osnovnih plač. Kot je po sestanku zaupnikov območne organizacije Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis) povedal predsednik Drago Forjan, imajo delavci iz Pomurja v državi odločilno vlogo. Samo med tekstilci imajo večino, v celotni panogi pa približno polovico članov. Pomurska podjetja so Mura Murska Sobota, Planika Turnišče, Dani-Eli Žižki, RLS Gornji Petrovci, Getex Križevci in Epas-Elos Gornja Radgona. V Sloveniji je v panogi zaposlenih slabih 23.000 delavcev, v sindikatu jih je okrog 14.000, od tega aktivnih 9000. Kakšne so zahteve? Zahteve sindikata Stupisa izhajajo iz zahtev Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da se osnovne plače v prvih petih razredih povečajo za 10 odstotkov, da se osnovne plače od petega do devetega tarifnega razreda povečajo za 5,6 odstotka in da se minimalna plača poveča za 50 evrov, zaposleni - kar je odvisno od produktivnosti v posameznem podjetju - pa morajo participirati tudi delež iz naslova produktivnosti. V pogajanjih so po besedah Forjana pripravljeni, da se z delodajalci najdejo na določeni poti. Na vprašanje, kaj se dogaja v največjem slovenskem tekstilnem podjetju Mura, je Forjan dogovoril, da so pogajanja o povišanju plač stekla, vendar zaradi interesa obeh strank več o tem ne more govoriti, v sindikatu pa si želijo, da bi do odločilnega datuma, 22. oziroma 23. februarja, ko je po zakonu potrebno napovedati stavko, prišli do dogovora.	STA	24ur	2008-02-15 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/skupscina-hita-37-000-evrov-dobicka-namenila-za-dividende.html	Skupščina Hita 37.000 evrov dobička namenila za dividende	skupščina, hit, dobiček. delničar, dividende, poslovanje, dimitrij, piciga	Skupščina Hita 37.000 evrov dobička namenila za dividende Skupščina Hita je odločila o uporabi bilančnega dobička za lani v višini slabih 37.000 evrov. Vsega je namenila za dividende, čeprav je uprava predlagala, da bi del bilančnega dobička izplačali zaposlenim. Letošnje poslovanje je boljše od lanskega, čisti dobiček je dosegel 74.000 evrov. (Foto: Dare Čekeliš) Skupščina Hita je danes odločila o uporabi bilančnega dobička za lani v višini slabih 37.000 evrov. Podprla je nasprotni predlog Kada in SDH ter ves bilančni dobiček namenila za dividende. Pogodbeno dogovorjeni del bilančnega dobička bodo prejeli tudi zaposleni, družba pa bo sredstva za izplačilo poiskala v okviru tekočega poslovanja. Uprava Hita je sicer delničarjem predlagala sklep, po katerem bi za izplačilo dividend delničarjem namenili dobrih 29.500 evrov, del bilančnega dobička v višini skoraj 7400 evrov bruto, kar ustreza desetini čistega lanskega dobička v višini 74.000 evrov, pa izplačali zaposlenim. Toda skupščina je podprla nasprotni predlog Kapitalske družbe (Kad) in Slovenskega državnega holdinga (SDH), po katerem bodo celoten bilančni dobiček namenili za dividende delničarjem - imetnikom prednostnih delnic, za kritje zaostankov pri izplačilu prednostnih zneskov iz preteklih poslovnih let. Kad in SDH sta s skupaj 40 odstotki delnic Hita največja lastnika novogoriške družbe. Petina družbe je v lasti lokalnih skupnosti, preostali delež pa je v rokah manjših delničarjev, med katerimi je s skoraj šestimi odstotki največji celjski Cetis. Predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga. (Foto: www.slovenia.info) Zaposleni v Hitu bodo sicer vseeno prejeli pogodbeno dogovorjeni del bilančnega dobička, a bo Hit omenjen znesek izplačal iz sredstev tekočega poslovanja v letošnjem letu. Skupščina Hita je predsednika uprave družbe pooblastila tudi za sklenitev nove pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku za poslovno leto 2016. Po nasprotnem predlogu je trajanje pogodbe omejila na eno leto in izplačilo največ 10 odstotkov čistega dobička poslovnega leta omogočila pod pogojem, da bo družba v letnem poročilu za 2016 izkazala bilančni dobiček, katerega uporaba bo omogočila izplačilo vsaj minimalno zakonsko določene višine dividende imetnikom navadnih delnic in določenega prednostnega zneska ter zaostankov za pretekla leta imetnikom prednostnih delnic . Delničarji so upravi in nadzornemu svetu družbe podelili tudi razrešnico za poslovno leto 2014, za revizorja za tekoče poslovno leto pa imenovali revizijsko hišo KPMG, so sporočili iz Hita. Današnje skupščine se je udeležilo 75 odstotkov kapitala, ki se je med drugim seznanil z lanskim poslovanjem. Ob 151 milijonih evrov ustvarjene bruto realizacije je bil lanski dobiček iz tekočega poslovanja (EBIT) 4,6 milijona evrov, kar je za 102 odstotka več kot v 2013. Čisti dobiček je dosegel 74.000 evrov. Družba je lani uspela zaustaviti večletni upad obiska in bruto realizacije od iger na srečo. Slednja se je povečala za dva odstotka, medtem ko je v letu 2013 upadla za osem odstotkov. Obiskanost igralnic je porasla za dva odstotka, število nočitev v hotelih pa kar za 11 odstotkov. Kot je v izjavi po skupščini povedal predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga, je letošnje poslovanje boljše od lanskega, ob koncu leta naj bi dosegli zastavljene poslovne cilje. Poslovanje je bilo dobro že v prvi polovici leta, dobre poslovne rezultate pa po besedah Picige pričakujejo tudi za letošnje poletne mesece. Ocenjujemo, da je letošnje poslovanje bistveno boljše kot lani in v okviru planiranega. Tudi meseca julij in avgust kažeta na korektno nadaljevanje, zato lahko upravičeno verjamemo, da bomo v družbi z doslednim izpolnjevanjem programa prestrukturiranja lahko dosegli načrtovano in izpolnili mandat, ki nam ga podaja skupščina, tudi delitev želenega dobička za poslovno leto 2015, je še dejal Piciga.	STA,J.S.	24ur	2015-08-24 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/borzni-indeksi-tokrat-navzgor.html	Borzni indeksi tokrat navzgor	borza, borze, gospodarstvo, tečaji, nafta, evro	Borzni indeksi tokrat navzgor Na borzah po svetu so živahno trgovali. Vsi najpomembnejši indeksi so se zvišali. Dober dan so imeli tudi na Ljubljanski borzi. (Foto: Reuters) Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 4065,75 točke, kar je 90,65 točke oz. 2,28 odstotka več kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 22,93 točke oz. 2,51 odstotka, na 935,79 točke. Evropske borze so danes močno zrastle. Frankfurtski indeks DAX je trgovanje končal pri 4715,88 točke, kar je 7,63 odstotka več kot v petek, pariški indeks CAC 40 se je povzpel za 8,68 odstotka, na 3247,48 točke, londonski FTSE 100 za 6,19 odstotka, na 4300 točk, milanski Mibtel pa za 6,24 odstotka, na 15.029 točk. Borza v New Yorku nadaljuje petkovo rast, Dow Jones je bil približno dve uri pred koncem trgovanja pri 8845,93 točke, kar je 2,44 odstotka več kot v petek, Nasdaq pa pri 1556,39 točke oziroma 3,12 odstotka nad petkovo vrednostjo. Petkovi rasti na Wall Streetu so danes sledile tudi azijske borze. Tako je indeks Nikkei v Tokiu danes porasel za 5,20 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 8,70 odstotka. Navzgor tudi cene nafte Cene nafte so se po petkovem padcu, ko so dosegle najnižje ravni v zadnjih štirih letih, danes – med drugim ob napovedih Organizacije držav izvoznic nafte, da bi lahko na srečanju 17. decembra močno znižala proizvodnjo – povzpele za okoli tri dolarje, na 43 dolarjev za 159-litrski sod. Tečaj evra (Foto: Reuters) Tečaj evra glede na dolar se je danes zvišal. Evropska centralna banka je postavila referenčni tečaj za en evro pri 1,2854 dolarja, medtem ko je bil v petek pri 1,2665 dolarja. Evro se je pocenil glede na britanski funt (z 0,86660 na 0,86510 funta) in švicarski frank (z 1,5380 na 1,5590 franka) ter podražil glede na japonski jen (s 116,91 na 120,10 jena).	STA,Danijela Levpušček	24ur	2008-12-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-spanci-in-britanci-leteli-skupaj.html	Bodo Španci in Britanci leteli skupaj?	združitev, letalska, družba, iberia, british, airways, letalo	Bodo Španci in Britanci leteli skupaj? V kratkem naj bi nastala tretja največja letalska družba na svetu. Španska Iberia in britanski British Airways se namreč dogovarjata o združitvi. British Airways in Iberia naj bi se združila. (Foto: Reuters) V začetku desetletja sta se združila Air France in nizozemski KLM. Nastala je največja letalska družba v Evropi. Sicer pa napovedujejo, da bo evropski letalski trg doživel pravi val združitev. Največji španski in največjibritanski prevoznik, Iberia in British Airways, se dogovarjata ozdružitvi. Čeprav naj bi pogovori potekali še nekaj mesecev, sta nadobri poti. Na to kaže tudi podpora banke Caja Madrid, največjegadelničarja Iberie. Če bo združitev uspela, bo nastala letalskadružba s peto največjo floto na svetu. Iberia in British Airways imatanamreč skupaj skoraj 450 letal. Skupaj letimo na več kot 200 destinacij po vsem svetu, naši omrežji pa se dopolnjujeta, je dejal predsednik uprave British Airwaysa Willie Walsh.Če upoštevamo prihodke, ti naj bi znašali 16,5 milijarde evrov, pa bibila nova družba celo tretja največja na svetu. Obe družbi sedogovarjata tudi z American Airlines.Novica o morebitnizdružitvi je dala polet delnicam španskega in britanskega prevoznika.British Airways je sicer že dobro desetletje delničar Iberie, v lastiima 13,15 odstotka družbe.	Reuters,Danijela Levpušček	24ur	2008-07-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/komitenti-hypo-banke-prali-denar.html	Komitenti Hypo banke prali denar?	hypo, banka, pranje, denarja, kriminal, kriminalistična, preiskava	Komitenti Hypo banke prali denar? Urad za preprečevanje pranja denarja je obravnaval številne sumljive transakcije komitentov Hypo Alpe Adria Bank. Šlo naj bi za več deset primerov, o tem pa so obvestili tudi policijo in tožilstvo. Andrej Plausteiner z urada za preprečevanje pranja denarja (Foto: POP TV) Urad za preprečevanje pranja denarja je obravnaval številne sumljive transakcije komitentov Hypo Alpe Adria Bank ter o tem policiji in tožilstvu v zadnjih letih posredoval več deset obvestil, poroča današnji Dnevnik. Navaja še, da je urad glede iskanja odgovornosti pristojnih državnih organov s prstom pokazal tudi na Banko Slovenije. Na uradu za preprečevanje pranja denarja, ki ga vodi Andrej Plausteiner, so v zvezi s sumljivimi transakcijami pojasnili, da so ugotovili razloge za storitve kaznivega dejanja pranja denarja in informacije, v katerih so pristojnim organom, torej policiji in Davčni upravi Republike Slovenije, posredovali svoje ugotovitve za sum storitve drugih kaznivih dejanj. Med temi zadevami se nekatere nanašajo tudi na sumljive transakcije, povezane z davčnimi in centri off-shore, so za Dnevnik pojasnili na uradu za preprečevanje pranja denarja. Na uradu opozarjajo, da je primarni nadzornik za izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja v bankah Banka Slovenije. Banka Slovenije nadzor izvaja z inšpekcijskimi pregledi na terenu, medtem ko urad za preprečevanje pranja denarja tovrstnih pooblastil nima, pojasnila urada povzema Dnevnik, ki se zato sprašuje, zakaj Banka Slovenije na čelu z Markom Kranjcem ni pravočasno ukrepala. Po navedbah Dnevnika Banka Slovenije išče vedno nove razlage, s katerimi želi zavrniti dvome v učinkovitost nadzora v Hypo Alpe Adria Bank v zadnjih letih. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je za Dnevnik ponovil, da Banka Slovenije tekoče spremlja dogajanja v banki Hypo Alpe Adria Bank. Omenjena banka je solventna. Pregon morebitnih kaznivih dejanj je naloga za to pristojnih organov, s katerimi Banka Slovenije po potrebi sodeluje, je pojasnil guverner, ki notranjih postopkov Banke Slovenije ne želi komentirati. Ob prelaganju odgovornosti za preiskovanje kaznivih dejanj se Dnevniku zastavlja vprašanje, ali niso sporni posli nekdanje uprave Hypo banke vplivali tudi na upravljanje s tveganji. Kot pravijo, so za pregon morebitnih kaznivih dejanj res pristojni organi pregona, toda omenjena kazniva dejanja vplivajo tudi na povečanje tveganj pri poslovanju banke, za kar pa je odgovoren bančni regulator. Nekatere zadeve se nanašajo tudi na sumljive transakcije, povezane z davčnimi in centri off shore . (Foto: POP TV) Časnik še piše, da pri poslih, ki so se zadnja leta dogajali v Hypo banki, ne gre zgolj za operativna tveganja, ampak zlasti kreditna tveganja. Banka se je namreč, kot kažejo medijska razkritja, izpostavljala tveganim posojilom podjetjem oziroma Hypo Leasingu v zameno za provizije, kar sedaj ugotavlja tudi interna revizija. Na generalni policijski upravi so konec tedna potrdili, da policija proti Hypo Alpe Adria Bank vodi več predkazenskih postopkov v različnih zadevah. Preiskavo, ki je povezana s Hypo Alpe Adria Bank in Hypo Leasingom, v katerih je prejšnji teden prišlo do hitre zamenjave vodstev, vodi več policijskih uprav in uprava kriminalistične policije, policija pa sodeluje tudi z varnostnimi organi iz drugih držav, med njimi avstrijskimi.	STA	24ur	2011-02-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/davcna-oaza-na-bermudih.html	Davčna oaza na Bermudih?	kdd, nkbm, kreditna, banka, maribor, vlagatelji, klirinško, depotna, družba	Davčna oaza na Bermudih? Lahovnik sprašuje, kakšen je namen prodaje delnic NKBM skladom, katerih upravljavci so registrirani na Bermudih. Klirinško depotna družba (KDD) je v sredo in četrtek v centralnem registru vrednostnih papirjev izvedla prenos delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) z lastništva države na račune malih vlagateljev, ki so jih vplačali v postopku javne ponudbe. Skupno so na podlagi odredbe prenesli 5.395.365 delnic. Z delnicami NKBM se bo predvidoma v ponedeljek začelo trgovati na Ljubljanski borzi. (Foto: POP TV) Delnice NKBM bodo v ponedeljek začele kotirati na Ljubljanski borzi. Ker borza ob začetku trgovanja z delnicami NKBM pričakuje velik obseg poslov, je za prva dva trgovalna dneva prilagodila urnik trgovanja in odpravila 10-odstotno omejitev nihanja tečaja. Odpiranje trga z delnicami NKBM bo v ponedeljek pomaknjeno na 11. uro, drugi trgovalni dan pa bo odpiranje trga potekalo po običajnem urniku. Z delnicami NKBM se bo v ponedeljek in torek trgovalo dlje, in sicer do 15. ure. Delnice so v centralnem registru vpisane z oznako KBMR. Prenesli so jih v dobro računov imetnikov, ki so delnice vplačali, in v količini, kot jo je v seznamu imetnikov določil prodajalec, so zagotovili. Ob tem so dodali, da se število delnic z oznako KBMR v centralnem registru zato ni spremenilo in ostaja 23.357.984. Vsakemu malemu delničarju, ki bo lastnik delnic NKBM neprekinjeno najmanj do 12. septembra 2008, bo pripadla pravica do brezplačne bonus delnice, in sicer ena za vsakih deset zagotovljenih delnic. Mali vlagatelji, ki bodo delnice z registrskega računa pri KDD prenesli na trgovalni račun, ne bodo ob pravico do bonus delnice. Zares sprašuje Bajuka V stranki Zares medtem poudarjajo, da je model privatizacije NKBM vključeval tudi prodajo delnic domačim institucionalnim vlagateljem v višini 10,19 odstotka osnovnega kapitala oziroma 64,25 milijona evrov in 14,81 odstotka oziroma 93,41 milijona evrov tujim institucionalnim vlagateljem. Kakšen je namen prodaje delnic NKBM tujim skladom, katerih upravljavci so registrirani v davčni oazi na Bermudih? sprašuje Lahovnik. (Foto: POP TV) Vseskozi ste zagotavljali, da je to potrebno zato, da se zagotovi stabilna lastniška struktura NKBM. Po pregledu seznama izbranih tujih institucionalnih vlagateljev, ki ste ga najprej želeli skriti pred javnostjo, sem ugotovil, da obstaja velik razkorak med vašimi besedami, da ste med tujimi kupci NKBM iskal dolgoročne vlagatelje, ki bi banki zagotovili stabilno lastniško strukturo in med dejanji, saj sta med izbranimi tujimi vlagatelji največ delnic NKBM prejela Everest Capital in HBK Investment. Obe podjetji sta po mnenju Lahovnika med največjimi upravljavci hedge skladov, ki so znani po svojih špekulativnih naložbah. Sedež družbe Everest Capital je na Bermudih. Poslanec stranke Zares Matej Lahovnik je tako na ministra za finance Andreja Bajuka naslovil poslansko vprašanje, v katerem sprašuje kakšen je pravzaprav namen prodaje delnic NKBM tujim skladom, katerih upravljavci so registrirani v davčni oazi na Bermudih? To je še toliko bolj nenavadno, ker je večina državljanov prejela vrnjenih okoli 80 odstotkov sredstev, ki so jih želeli vpisati za delnice NKBM po ceni, po kateri so bile prodane hedge skladom? Lahkovnik še poudarja, da je vlada spremenila seznam izbranih institucionalnih vlagateljev in torej ni upoštevala predloga strokovne komisije, ki je vodila postopek prodaje NKBM. Tanko: Umik države iz NKBM je transparenten Tanko meni, da je umik države iz NKBM transparenten (Foto: POP TV) Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je danes zatrdil, da je umik države iz NKBM transparenten. Način umika države iz NKBM je bil takšen, da so pri nakupu delnic banke v največji možni meri lahko sodelovali vsi državljani. Prodaja delnic dobro obveščenim institucionalnim vlagateljem pa dokazuje željo države po dolgoročni stabilni lastniški strukturi NKBM, je povedal na novinarski konferenci. Glede očitkov opozicijskih strank o prenizki ceni delnic in neustreznem postopku prodaje državnega premoženja banke se je Tanko vprašal, kje je bila ta opozicijska politika in stroka takrat, ko se je oblikoval program prodaje oziroma ko so sami izvajali umike, recimo iz Nove Ljubljanske banke . Taisti politiki, ki danes na veliko kritizirajo način umika država iz NKMB, so na povsem drugačen način izpeljali umik države iz največje slovenske banke, je še dejal in dodal, da takrat državljani in institucionalni vlagatelji niso imeli možnosti nakupa delnic sanirane banke. Državi sta v procesu privatizacije svetovali družbi Citigroup in Nomura. In ti sta verjetno ocenili, kakšen je pravi razpon delnic, ki se bodo ponudile v prodajo, je dejal. Sedaj je ugotavljanje potencialnih izgub po njegovem mnenju zgolj podlaga za politizacijo, ne pa za resno presojo. KAD: Cenitev vrednosti delnice V Kapitalski družbi poudarjajo, da za svoje interne potrebe niso izdelali celovite cenitve vrednosti delnice NKBM, temveč zgolj oceno vrednosti delnice z uporabo metode tržnih primerjav, brez upoštevanja ostalih metod, ki se uporabljajo za ocenjevanje vrednosti podjetij, skladno s standardi vrednotenja. Kapitalska družba je tako v svojem imenu in za svoj račun oblikovala povpraševanje po cenah, za katere je ocenila, da so v tem trenutku ustrezne za nakup. Kapitalska družba je podala tri ponudbe za nakup 1.340.170 lotov, v skupni vrednosti 35 milijonov evrov. Povprečna cena delnice pa je znašala 26 evrov.	STA,D.Š.,Špela Zupan	24ur	2007-12-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/deflacija-bo-zacasne-narave.html	Deflacija bo začasna	umar, deflacija	Deflacija bo začasna Umar ocenjuje, da bo julijska deflacija kratke narave. Splošna raven cen se bo spet začela povečevati in ob koncu leta bomo spet imeli inflacijo, pravi Vasle. Vasle ocenjuje, da bo deflacija začasna. (Foto: Kanal A) Gibanje cen življenjskih potrebščin, ki so se po podatkih statističnega urada julija na mesečni ravni znižale za 0,9 odstotka, na letni pa za 0,6 odstotka, je po mnenju Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakovano. Meni, da bo deflacija začasna. Takšno gibanje cen je pričakovano, inflacija se namreč po lanskem juliju hitro znižuje, kar je v veliki meri posledica umirjanja cen surovin, predvsem nafte in hrane. Precej nižji nivoji teh cen kot v istih mesecih lani pa so zaradi učinka osnove močno umirili medletno inflacijo, so sporočili z Umarja. Deflacijo je imela julija tudi Slovenija, potem ko so na območju evra cene padle že junija. Ključni razlog za hitro zniževanje cen so po navedbah Umarja nižje cene surovin, pritiske na rast cen pa blažijo tudi neugodna gospodarska gibanja. Poleg tega gospodarska kriza na globalni ravni ustvarja deflacijske pritiske tudi na večino drugih cen. Na Umarju menimo, da bo deflacija začasna, saj bo učinek osnove že v prihodnjih mesecih začel delovati v nasprotni smeri, zato pričakujemo, da se bo splošna raven cen spet začela povečevati in bomo imeli ob koncu leta spet inflacijo, pravi direktor urada Boštjan Vasle. Takšna gibanja pa ne bodo značilna samo za Slovenijo, ampak je pričakovan zasuk v gibanju cen tudi v celotnem evrskem območju, pravijo na uradu.	STA	24ur	2009-07-31 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/solidarnost-zeli-cim-prej-zagnati-proizvodnjo-usnja.html	,Solidarnost želi čim prej zagnati proizvodnjo usnja,	iuv, solidarnost, zavezujoča, ponudba, industrija, usnja, vrhnika	Solidarnost želi čim prej zagnati proizvodnjo usnja Stečajna upraviteljica IUV je prejela zavezujočo ponudbo jeseniškega podjetja Solidarnost. Slednje želi za dobrih 11 milijonov evrov kupiti premoženje omenjene družbe. Stečajna upraviteljica Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataša Gibičar Toš je prejela zavezujočo ponudbo jeseniškega podjetja Solidarnost, je poročal Radio Slovenija. Slednje želi za dobrih 11 milijonov evrov kupiti premoženje IUV na Vrhniki in v Ljubljani ter tam vnovič zagnati proizvodnjo predelave usnja. Zaradi prispele zavezujoče ponudbe so bile za danes preklicane napovedane dražbe za prodajo nepremičnin, je še poročal radio. Kot je ob tem pojasnila Gibičar Toševa, je namreč bolj smiselno prodati del nepremičnin enemu interesentu. Ponudba naj bi se sicer nanašala na odkup divizije 1, čistilne naprave in celotne strojne opreme, ki je potrebna za obdelavo kož. Kot je še povedala stečajna upraviteljica, želi podjetje Solidarnost vnovič zagnati proizvodnjo usnja in zaposliti večje število delavcev. Prodaja odvisna od več dejavnikov Ali bo do prodaje prišlo tudi dejansko, pa je po njenih besedah odvisno od več dejavnikov. Najprej bomo ponudbo presojali z vidika ustreznosti višine kupnine, naslednji element, ki se bo preverjal, pa bo finančni del, torej garancije za plačila, roki plačila in podobno, je poudarila Gibičar Toševa. Tretjini nekdaj zaposlenih v IUV bodo sicer prav v teh dneh prenehale pravice iz naslova brezposelnosti. Ob ugodnem razpletu pa bi poleg dela lahko dobili tudi poplačane terjatve. Stečajna upraviteljica ob tem pojasnjuje, da so prednostni upniki prav delavci, poleg njih pa je kot prednostni upnik terjatve prijavila tudi država. Slednja je s tem postala največji prednostni upnik, saj njene terjatve dosegajo skoraj poldrugi milijon evrov. Podjetje Solidarnost ima sicer po poročanju Radia Slovenija registrirano dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic, nima nobenega zaposlenega, skupni prihodki podjetja pa so v lanskem letu znašali slabih 130.000 evrov.	STA,B.S.	24ur	2009-10-01 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/da-vas-ne-bo-streslo.html	Da vas ne bo streslo!	hiša, gradnja, elektrika, inštalacija	Da vas ne bo streslo! Električna inštalacija v zgradbi je izrednega pomena, saj mora biti delo strokovno opravljeno, zato je priporočljivo, če ne celo potrebno, izdelavo oziroma izgradnjo zaupati strokovnjakom. Pot se začne v elektrarni in konča v vaši vtičnici! Vsaka električna inštalacija mora biti med inštaliranjem ali po njem, a še pred izročitvijo uporabniku, pregledana in preizkušena, kar je treba opraviti tudi, če se električna inštalacija samo zamenja. Upoštevati je potrebno zakone, predpise in standarde. Po zaključeni izvedbi električnih inštalacij je potrebno skladno s predpisi opraviti kontrolo, pregledati karakteristike in kakovost električnih inštalacij. Ne glede na to, ali gradite novo hišo, je pametno pregledati obstoječo elektro inštalacijo, da pravočasno odkrijete napake in si prihranite dodatne stroške ali celo preprečite najhujše. Če vas zanima, kaj vse je potrebno pregledati, preizkusiti in izmeriti ter kje vse se skrivajo napake, kliknite tukaj! Več informacij na portalu Cekin.si! Klik!	Tony Carter	24ur	2009-05-16 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/kaj-pravi-eden-najbogatejsih-slovencev-o-recesiji.html	Kaj pravi eden najbogatejših Slovencev o recesiji?	slovenija, recesija, gospodarstvo, izvoznik, sandi, češko, 24ur	Kaj pravi eden najbogatejših Slovencev o recesiji? Medtem ko je za skoraj vso Evropo recesije konec, pa Slovenija ostaja globoko v njej. Milijarde evrov še vedno odtekajo neznano kam, na kar opozarja tudi eden najbogatejših Slovencev, prvi mož Studia moderna Sandi Češko. # Content:	24UR	24ur	2013-09-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vegrad-omogociti-cimprejsnjo-prodajo-stanovanj.html	Več sto Vegradovih delavcev na cesto	vegrad, nadzorniki, nadzorni, svet, prestrukturiranje, sanacija, družbe, celovški, dvori, stanovanje, stanovanja, odprodaja, premoženja, prodaja, ukrep, ukrepi	Več sto Vegradovih delavcev na cesto Vegradovi nadzorniki so sklenili, da bodo poskušali čim hitreje prodati stanovanja v Celovških dvorih. Med drugim predvidevajo tudi odprodajo nepotrebnega premoženja in manjšanje kadrov. To ne bo razprodaja stanovanj. Hilda Tovšak Nadzorni svet velenjskega Vegrada je na seji potrdil kratkoročne ukrepe prestrukturiranja, ki jih načrtuje uprava in ki so potrebni za takojšno sanacijo družbe. Ukrepi se med drugim nanašajo na zaključek projekta Celovških dvorov in kadrovsko prestrukturiranje. Tako so že danes nekateri dobili odpoved, do poletja pa naj bi jih skupaj odpustili okoli 700. Hkrati pa naj bi v upravi na novo zaposlovali, saj naj direktorica Vegrada Hilda Tovšak ne bi več zmogla sama. Koliko bo Vegrad zmanjšal število zaposlenih, za zdaj ni točno znano, saj je odvisno od obsega realizacije, je povedal prvi mož Vegradovega nadzornega sveta Klemen Boštjančič, ki je upravi naložil pripravo osnutka dolgoročnih ukrepov s konkretnimi cilji do naslednje seje nadzornikov, ki bo predvidoma čez štiri tedne. (Foto: POP TV) Med kratkoročne ukrepe prestrukturiranja družbe spadata tudi gradnja študentskega kampusa v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja z namenom izboljšanja likvidnosti. Trenutno stanje Vegrada je resno, a nadzorni svet še vedno ocenjuje, da se situacija še da rešiti. Vendar izključno s sodelovanjem in vključitvijo vseh parterjev, to je bank, dobaviteljev in ne nazadnje tudi kupcev, je po seji dejal predsednik nadzornega sveta družbe. Kratkoročni ukrepi prestrukturiranja so večinoma usmerjeni k boljši likvidnosti, ki je ta trenutek daleč največji problem Vegrada, je dejal Boštjančič. To so ukrepi, kot je dezinvestiranje oz. prodaja nepotrebnega premoženja (premičnin in nepremičnin), dogovor z bankami glede kreditov ter dogovori z dobavitelji in obveščanje o situaciji, je našteval predsednik nadzornikov, ki med najpomembnejše kratkoročne ukrepe družbe šteje tudi nujno deblokado poslovnih računov. Aktivnosti v zvezi s tem potekajo dnevno, je dejal. Čimprejšna odprodaja Celovških dvorov Tovšakova pravi, da bi ceno stanovanj v Celovških dvorih spustili tudi do 30 odstotkov, vendar pa NLB, pri katerem je Vegrad vzel posojilo, na to ne bo pristala. Vodstvo družbe je nadzorni svet seznanilo z aktivnostmi za dokončanje ter prodajo nepremičnin v poslovno-stanovanjskem kompleksu Celovški dvori v Ljubljani. Razen stanovanj iz prvega paketa, ki jih bo Vegrad predal javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana, bo celoten projekt dokončan pred rokom, navajajo v Vegradu. Ob tem je nadzorni svet upravi naložil izvedbo ukrepov, ki bodo omogočil čimprejšnjo odprodajo nepremičnin v kompleksu oz. prodajo še okoli 250 stanovanj. V NLB, pri kateri je Vegrad najel posojilo za Celovške dvore, pravijo, da lahko Vegrad sanira vodstvo podjetja z lastniki, in sicer na podlagi načrta temeljitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja. Na podlagi načrta se bo NLB odločila, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo s podjetjem poslovala v prihodnje, so v sporočilu zapisali v NLB. Nadzorni svet Vegrada je sicer obravnaval tudi nerevidirane rezultate poslovanja družbe v lanskem letu, ki kažejo, da je podjetje lani doseglo 162,5 milijona evrov čistega prihodka od prodaje in 51.000 evrov dobička. Letni načrt družbe za leto 2010 pa predvideva za 30 odstotkov nižji čisti prihodek iz prodaje ter dobiček v višini letnega dobička iz poslovanja v letu 2009.	STA,M.K,Erika Pečnik	24ur	2010-02-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odslej-drazje-pivo.html	Odslej dražje pivo	pivo, cena, podražitev, gospodarska, kriza	Odslej dražje pivo Pivci piva – vsak Slovenec ga spije 39 litrov na leto – odslej plačujejo ceno finančne krize. V trgovinah se je namreč pivo podražilo za šest centov za pollitrsko steklenico. Pivci piva – vsak Slovenec ga spije 39 litrov na leto – odslej plačujejo ceno finančne krize. V trgovinah se je namreč pivo podražilo za šest centov za pollitrsko steklenico.	Katarina Drlja	24ur	2009-03-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/grcija-ne-nacrtuje-novih-varcevalnih-ukrepov.html	Grčija ne načrtuje novih varčevalnih ukrepov	grčija, george, papandreu, varčevalni, ukrepi	Grčija ne načrtuje novih varčevalnih ukrepov Grški premier pravi, da je Grčija na dobri poti, da letos znatno zmanjša proračunski primankljaj in to brez novih varčevalnih ukrepov. Bodo njegove besede pomirile nezadovoljne Grke? George Papandreu (Foto: Reuters) Grški premier George Papandreu je dejal, da Grčija ne načrtuje restrukturiranja dolga, saj bi bilo to lahko katastrofa za gospodarstvo . Glavni cilj grške vlade je sedaj povečevanje prihodkov, ki še vedno zaostajajo za zastavljenimi cilji, proračunski primanjkljaj pa je manjši predvsem zaradi nižanja stroškov in plač javnih uslužbencev. Za dosego ciljev bi se morali državni prihodki Grčije povečati za 13,7 odstotka, vendar so se po podatkih finančnega ministrstva v prvih osmih mesecih povečali le za 3,3 odstotka. Se je pa poraba od januarja do avgusta zmanjšala za 12 odstotkov, kar je precej glede na 5,8-odstotni letni cilj. Papandreu je dejal, da je pomanjkanje prihodkov problem, vendar pa da Grčija prehiteva zastavljene cilje. Prepričan sem, da bomo do konca leta dosegli 40-odstotno zmanjšanje našega primanjkljaja, je ocenil grški premier. V zameno za 110 milijard evrov posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in držav članic območja evra je Grčija namreč sprejela stroge varčevalne ukrepe, da bi zmanjšala državni primanjkljaj s 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2009 na 8,1 odstotka v letu 2010. Predstavniki IMF in Evropske unije se bodo prihodnji teden srečali v Atenah, kjer bodo ocenili grški napredek, Grčija pa bo prejela drugi del posojila v višini devet milijard evrov. Grška vlada je sicer v petek napovedala še nadaljnje varčevalne ukrepe, zaradi česar so v soboto sindikati v Solunu sklicali protest. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi. Papandreu je sicer v soboto v svojem govoru o gospodarskih obetih obljubil znižanje davkov na dobiček podjetij s 24 na 20 odstotkov, kar naj bi vzpodbudilo vlaganja in konkurenčnosti. Prav tako je napovedal odprtje trga za nekatere poklice konkurenci iz EU. To naj bi veljalo tako za voznike tovornjakov in taksijev kot notarje in farmacevte. Obljubil je tudi deregulacijo energetskega trga, uresničevanje privatizacijskih ciljev ter zmanjševanja birokratskih ovir pri ustanavljanju novih podjetij.	STA,N.D.	24ur	2010-09-12 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nic-novega-glede-istrabenza.html	Nič novega glede Istrabenza	istrabenz, bavčar, sanacija, banke, upnice, prokurist	Nič novega glede Istrabenza Banke upnice Istrabenza so v Ljubljani nadaljevale pogovore o ureditvi razmerij do koprskega holdinga. Javnost pa ne bo izvedela nič novega. (Foto: Dare Čekeliš) Na današnjem sestanku bank upnic družbe Istrabenz so se nadaljevali pogovori o ureditvi razmerij med bankami upnicami in družbo Istrabenz. Tako suhoparno se je glasilo uradno sporočilo za javnost iz NLB po zaključku sestanka. Kot je v tem tednu poudaril predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, vsebine pogovorov bank upnic ne želijo javno komentirati, ker bi to lahko dodatno slabilo njihov položaj. Je pa prepričan, da bodo upnice prišle do rešitve, ki bo koristna za vse banke. V zvezi z Istrabenzom naj bi bili sicer še vedno odprti vsi scenariji, vključno s stečajem. Uprava Istrabenza z Igorjem Bavčarjem na čelu – ta za zdaj ostaja predsednik uprave do 15. maja –, v tem času pripravlja program finančnega prestrukturiranja, ki mora biti končan do 30. aprila. Avstrijska banka Bawag je sicer pred dnevi že vložila predlog za uvedbo stečaja. Istrabenz bo od koprskega sodišča zahteval odložitev odločanja o predlogu Bawaga za začetek stečajnega postopka, v vmesnem času pa izvedel aktivnosti za odpravo insolventnosti družbe skladno z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.	STA,Igor Adamič	24ur	2009-04-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-zahtevali-odstop-tovsakove.html	Napisala, vendar ni podpisala odstopne izjave	vegrad, nadzorna, seja, mastnak, boštjančič, gabrijel, tovšak, pahor	Napisala, vendar ni podpisala odstopne izjave Predsednik nadzornega sveta Vegrada Boštjančič je odstopil in predlagal dva kandidata za vodenje podjetja po odstopu Hilde Tovšak. Nadzornik Mastnak je dejal, da so se nad njo izvajali pritiski in dejal, da za zdaj ne bo podpisala odstopne izjave. Po maratonski seji nadzornega sveta Vegrada je predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič predlagal svoj odstop. Boštjančič je na novinarsko vprašanje, ali je dejansko odstopil, dejal, da je ponudil oziroma zagrozil z odstopom, če ne bosta izpolnjena dva pogoja. Prvi je ta, da se odpokliče direktorico Vegrada Hildo Tovšak ali pa da sama odstopi in da se imenuje nova uprava. Dejal je še, da ne ve, ali je Tovšakova podala odstopno izjavo, je izjavil v oddaji 24UR. (Foto: Kanal A) Nadzornik Samo Mastnak je danes zvečer za 24ur. com dejal, da je na nek papir Tovšakova napisala odstopno izjavo, vendar je za zdaj ne bo podpisala. Poudarja še, da ni podpornik Tovšakove, vendar so se nad njo izvajali pritiski na nedemokratičen način. Družba insolventna Glede podanega predloga za uvedbo prisilne poravnave je prvi nadzornik dejal, da se zavzema za prisilno poravnavo, ki bi bila izvedljiva. Podatki, ki kažejo na morebitno izvedljivost prisilne poravnave, pa bodo objavljeni v finančnem načrtu, ki ga mora uprava Vegrada celjskemu okrožnemu sodišču dostaviti do 2. septembra. Tovšakova meni, da za vsem stoji denar oziroma politika – župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in prvi mož Kapitalske družbe Borut Jamnik. Oba naj bi zanimali predvsem Celovški dvori in Bežigrajski kampus. Če bi prišlo do stečaja, potem bi lažje prišli do teh nepremičnin, je še poročal 24UR ZVEČER. Kot je po seji povedal nadzornik Samo Mastnak je nadzorni svet potrdil sklep, da je družba insolventna in predvidene ukrepe za finančno prestrukturiranje velenjskega gradbinca. Boštjančič je nato zahteval razširitev dnevnega reda, ki pa ga Mastnak in nadzornica Branka Gabrijel nista potrdila. Ta razširitev dnevnega reda se je v največji meri tikala razrešnice upravi in jaz kot predstavnik delavcev v nadzornem svetu sem zahteval, da se na to temo skliče nova seja, pripravi gradivo in da se moram pred to zelo pomembno temo za Vegrad posvetovati s svetom delavcev, ki sem mu odgovoren po vseh aktih, ki smo jih sprejeli, je povedal Mastnak. Med drugim je Mastnak dejal, da je bil Boštjančič zelo dobro pripravljen, saj je pripeljal dva predstavnika, ki naj bi po razrešitvi Hilde Tovšak prevzela vodenje podjetja. To naj bi bila Sandi Knez in Branka Babič. O tem s strani predsednika kot člana sploh nisva bila seznanjena, prav tako teh dveh članov ne poznava in tudi ne vem, kako bi ju na seji nadzornega sveta potrjevala, je pojasnil Mastnak in dodal, da bi morala predhodno predstaviti program za vodenje podjetja v teh težkih časih. Mastnak je prepričan, da je bilo tako vse pripravljeno za odstrel Tovšakove . Nadzornik Boštjančič poudarja, da Vegrad že dolgo časa ni podjetje, ki normalno posluje, Tovšakova pa se ni sprijaznila, da lastniki Vegrada niso zares formalni lastniki, temveč dobavitelji in banke. Direktorica se obnaša tako, kot da je ona tista, ki o vsem odloča, še pravi. Direktorica Vegrada je po poročanju Televizije Slovenija bila danes vidno vznemirjena, njihovi novinarki pa naj bi v joku pojasnila, da bo odstopila šele, ko bo sodišče izreklo sklep o prisilni poravnavi. Presenečena je bila tudi, ko je predsednik nadzornega sveta predstavil dva kandidata, ki naj bi prevzela njeno mesto. Pahor zahteval odstop Predsednik vlade Borut Pahor in ministrica za gospodarstvo Darja Radić sta komentirala dogajanje v Vegradu, kjer je potekala seja nadzornega sveta. Glede na to, da je zaupanje v direktorico podjetja Vegrad, Hildo Tovšak, dokončno porušeno, bi bila v tem trenutku najboljša rešitev za Vegrad, da gospa Tovšak nemudoma odstopi z mesta direktorice in odločitev o nadaljnjih ukrepih v podjetju prepusti novi upravi“. V tem trenutku (je) najboljša rešitev za Vegrad, da gospa Tovšak nemudoma odstopi z mesta direktorice in odločitev o nadaljnjih ukrepih v podjetju prepusti novi upravi“, meni premier Pahor. (Foto: Miro Majcen) Po mnenju predsednika vlade RS in ministrice za gospodarstvo lahko le nova uprava verodostojno oceni, ali je prisilno poravnavo v družbi Vegrad realno možno izpeljati, in jo v primeru pozitivne ocene tudi izpelje. Čater: Kapital naj to končno uredi Srečko Čater iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je danes za 24ur.com dejal, da bi se danes moral sestati glede izplačila plač s Hildo Tovšak, vendar je sestanek zaradi seje nadzornega sveta prestavljen na ponedeljek. Poudarja, da naj bi vsi Vegradovi delavci do prvega septembra dobili poplačane vse plače za nazaj. Križanič pravi, da bo Vegrad javnofinančni problem. (Foto: Dare Čekeliš) Glede prisilne poravnave in odstopa Tovšakove je dejal sledeče: Kapital naj poskrbi za to, da bodo delavci dobili svoje. Če jim Hilda Tovšak ne ustreza – oni so jo postavili, oni naj jo tudi zamenjajo. Mi ji v nobenem primeru ne bomo stopili v bran. Če je predsednik vlade ugotovil, da ne uživa več zaupanja kapitala, je denimo pošteno in korektno, da jo je pozval k odstopu. Če ne izvršuje svojih nalog, posledice pa čutijo delavci, potem naj kapital to končno naredi“. Meni še, glede na dogodke v Muri in drugih podjetjih, da je stečaj edina prava stvar, delavcem pa je po drugi strani vseeno ali stečaj ali prisilna poravnava, samo da dobijo svoje plače in da se poskrbi za normalno opravljanje dela. Delavec: Nimam, kaj za jest Gradbenik Ismet Hodžič je po petih mesecih čakanja na plačo prišel v Vegrad sam izterjat dolg. A med 10-urno sejo nadzornikov, po kateri za zdaj Tovšakova ostaja zmagovalka, je spet odšel praznih rok. Nisem dobil plače za maj, junij, julij, nisem dobil regresa. Nimam kaj za jest. Meni nič ne pripada, niti po stečaju niti po prisilni poravnavi. Jaz sem državljan Slovenije, moram nekaj jesti, moji otroci so lačni. Hilda daje 50, 100 ali 200 evrov tistim, ki delajo. Mi, ki smo odšli iz podjetja, ko so nas nagnali, ne dobimo nič. Ne vem, kaj bomo naredili,“ je še za oddajo 24UR dejal Hodžič. Križanič: To bo javnofinančni problem V primeru Vegrada bo šlo za javnofinančni problem, pa je dejal finančni minister Franc Križanič, ki sicer dogajanje v podjetju, kot je dejal, ne more komentirati, ker nima zadosti informacij. Meni pa, da bo potrebne precej pomoči zaposlenim in upa, da bo ta pomoč pravi čas stekla. (Foto: Aljoša Kravanja) Minister meni, da rešitev za podjetja, kakršna že je oz. bo, mora biti sprejeta dovolj hitro, da ne bi ljudje mesece in mesece čakali brez ustreznih virov za preživetje. Če se sprejme ena rešitev, bo potem država pomagala, če se sprejme druga, bodo potem upniki razbremenili podjetje stroškov. Katera je pa boljša, morajo pa dejansko vedeti ljudje, ki imajo neposredne podatke, zlasti kakšna je trženjska aktivnost, je dejal minister. Ocenil je še, da če bo prišlo do prestrukturiranja, potem po njegovem mnenju vsaj znanje v tem delu je takšno, da bo zagotovilo neko dejavnost na tem področju tudi vnaprej. Je pa interes države, da podjetje zaživi, dela naprej in zagotavlja življenjski standard svojim zaposlenim in širši okolici. Žerjav: Tovšakova ni članica SLS Po neuradnih podatkih naj bi Drago Isajlović svetoval Vegradu. Križanič je mnenja, da kot član kabineta finančnega ministrstva lahko podjetju svetuje za prisilno poravnavo, če misli, da je to smiselno, da pomaga in da rešuje delovna mesta. Predsednik SLS Radovan Žerjav je sporočil, da Hilda Tovšak ni ne funkcionarka in ne članica stranke SLS. Dolga leta, skoraj desetletje, ni plačevala niti članarine, čeprav jo je letos iz nam neznanih razlogov poravnala. Hilda Tovšak je zavedena v arhivskih evidencah funkcionarjev članstva SLS, ki so se združile z evidencami funkcionarjev SKD ob združitvi leta 2000, je Žerjav sporočil za 24ur.com. Po več mojih poskusih, da bi zadevo glede formalnega članstva ob zadnjih dogodkih le razjasnil z njo tudi osebno, se mi je pred kratkim gospa Tovšak odzvala z SMS-sporočilom, v katerem tudi sama pravi, da ni članica stranke SLS, še piše in dodaja, da se od svojega aktivnega vstopa v politiko nikoli ni srečal s Tovšakovo.	STA,Nuša Stegnar,Staša Lozar,D.Š.	24ur	2010-08-20 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gneca-na-pucniku.html	Gneča na Pučniku	letalski, promet, letališče, aerodrom, pučnik, ljubljana, brnik	Gneča na Pučniku Lansko leto je, takrat še prek letališča Brnik, potovalo kar 1,33 milijona potnikov. Največ na relaciji Slovenija – Nemčija. Prek treh mednarodnih letališč v Sloveniji je v letu 2006 potovalo 1,36 milijona potnikov, od tega največ, 1,33 milijona potnikov, prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. To je pri slednjem v primerjavi z letom 2005 za devet odstotkov več, v primerjavi z letom 2004 pa za 27 odstotkov več, ugotavlja državni statistični urad. Prek letališča Jožeta Pučnika je lani potovalo prek milijon ljudi (Foto: Dare Čekeliš) V obdobju med letoma 2004 in 2006 se je povečalo tudi število potnikov, ki so potovali na progah med Slovenijo in drugimi državami članicami EU. V letu 2006 je bilo takih potnikov 864.000. V primerjavi z letom 2004 je v države članice EU ali iz teh držav tako potovalo skoraj 43 odstotkov več potnikov, v primerjavi z letom 2005 pa 10 odstotkov več potnikov. Največ potnikov nasploh pa je potovalo na progah med Slovenijo in Nemčijo, Veliko Britanijo, Turčijo in Francijo. V letu 2006 se je na ljubljanskem letališču občutno povečal tudi promet blaga, saj so na letala naložili in z njih razložili skoraj 6600 ton blaga. To je v primerjavi z letom 2005 za 45 odstotkov več blaga. V zadnjih dveh letih je bilo največ blaga prepeljanega na progah med Nemčijo (23 odstotkov), Italijo (19 odstotkov), Turčijo (11 odstotkov) in Avstrijo (devet odstotkov). Največji slovenski letalski prevoznik Adria Airways, še ugotavljajo statistiki, je sicer v zadnjih devetih letih zaznal padec števila prepeljanih potnikov le v letu 2001, ko so v primerjavi s predhodnim letom prepeljali za 7,5 odstotka manj potnikov. Na ljubljanskem letališču se je lansko leto občutno povečal tudi promet blaga (Foto: Dare Čekeliš) Že v naslednjem letu se je število prepeljanih potnikov z omenjenim letalskim prevoznikom povečalo za 1,6 odstotka. V letu 2006 so prepeljali čez milijon potnikov, kar je v primerjavi z letom 2005 skoraj za osem odstotkov več potnikov. Tudi v letošnjem letu se število prepeljanih potnikov povečuje, saj so v prvi polovici leta prepeljali več kot 478.000 potnikov, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po padcu količine prepeljanega blaga v letih 2003 do 2005 je Adria Airways v letu 2006 občutno povečala prevoz blaga. V primerjavi z letom 2005, ko so v zadnjih devetih letih prepeljali najmanj blaga, se je njihov prevoz povečal za 38 odstotkov. Prevoz blaga se tudi v letu 2007 povečuje, saj so že v prvi polovici leta prepeljali skoraj 2700 ton blaga, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta kar za 53 odstotkov več.	STA,Nataša Markovič	24ur	2007-09-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-goriv-spet-nekoliko-nizje-rezervoar-bo-cenejsi-za-2-evra.html	Cene goriv spet nekoliko nižje, rezervoar bo cenejši za 2 evra	nafta, cena, gorivo, pocenitev, vlada, trošarina, dizel, bencin	Cene goriv spet nekoliko nižje, rezervoar bo cenejši za 2 evra Cene goriv bodo spet nekoliko nižje. Najbolj se bosta pocenila dizel in kurilno olje in sicer za 4 cente na liter. 95-oktanski bencin bo cenejši za 2,8 centa, 100-oktanski pa bo cenejši za 2,3 centa. (Foto: Thinkstock) Jutri bodo veljale nove, nižje cene naftnih derivatov. Nova cena za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina znaša 1,240 evra, kar je za 2,8 centa manj kot do zdaj. Za liter 100-oktanskega bencina bo treba po novem odšteti 1,270 evra, kar je za 2,3 centa manj, za liter dizla pa 1,157 evra, kar je za 4 cente manj kot zdaj. Prav toliko se je pocenilo tudi kurilno olje. Za liter bo treba po novem odšteti 0,811 evra. 50-litrski rezervoar dizla bo tako cenejši za 2 evra, enaka količina 95-oktanskega bencina pa bo cenejša za 1,4 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni. Cene nafte spet padle Sicer pa so se cene nafte na mednarodnih trgih danes spet znižale, potem ko je Mednarodna agencija za energijo (IEA) v petek sporočila, da padec cen nafte še vedno ni dovolj velik, da bi ob šibkejši gospodarski rasti lahko spodbudil opaznejšo rast povpraševanja, zato se zaloge nafte povečujejo. Rast povpraševanja bi sicer po oceni IEA nemudoma zvišala cene. Za 159-litrski sod teksaške nafte z dobavo v februarju je bilo treba popoldne po azijskem času odšteti 48,32 dolarja oziroma 37 centov manj kot v petek. Marčne terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se pocenile za 37 centov na 49,80 dolarja. Cene surove nafte so padle na šestletno dno, v primerjavi z lanskim junijem pa so se znižale za 60 odstotkov. V zadnjih šestih mesecih so se prepolovile, predvsem zaradi manjšega povpraševanja Kitajske in držav v razvoju, japonske recesije in stagnacije gospodarstva v območju evra. Cene nafte je navzdol potisnila tudi odločitev Organizacije držav izvoznic nafte, ki se lani ni odločila za spremembo ciljne proizvodne kvote, ki ostaja pri 30 milijonih sodov dnevno. Analitiki pa menijo, da bi se to lahko spremenilo na junijskem srečanju članic organizacije.	M.R.,STA	24ur	2015-01-19 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/moody-s-znizal-kreditno-oceno-tudi-sloveniji.html	Hribar Milič: Za rast bonitete je nujno obvladovati razmere	new, york, moody,s, kreditna, ocena, članica, eu, slovenija, znižanje, ocene	Hribar Milič: Za rast bonitete je nujno obvladovati razmere Po mnenju ministrstva za finance je znižanje bonitetne ocene Sloveniji posledica ocene šibkosti območja evra. Ko bo Slovenija z ukrepi dokazala, da se stvari spreminjajo, se bo tudi bonitetna ocena zelo hitro spremenila, pa meni predsednik GZS Hribar Milič. Nižja bonitetna ocena lahko pomeni dražje zadolževanje. (Foto: Thinkstock) Bonitetna hiša Moody s je oceno državnega dolga Slovenije znižala z A1 na A2 z negativnimi obeti, kar pomeni, da Sloveniji grozi novo znižanje ocene. Poleg Slovenije so bonitetno oceno znižali še petim državam EU – Italiji, Portugalski, Španiji, Malti in Slovaški –, kot razlog pa navedli nezanesljivost glede institucionalnih reform v evrskem območju in šibke makroekonomske obete celotne regije. Moody s je sprejel še odločitev glede bonitetnih ocen Avstrije, Francije in Velike Britanije. Te države so vse obdržale bonitetno oceno Aaa, a je agencija obete spremenila iz stabilnih v negativne. Sloveniji je Moody s znižal bonitetno oceno državnih obveznic v domači in tuji valuti. Pri tem so strokovnjaki agencije izpostavili tri razloge za znižanje. Prvi je negotovost glede institucionalnih reform v evrskem območju in šibki makroekonomski obeti v Evropi, ki bodo še dodatno vplivali na že sedaj šibko zaupanje trgov. Tudi Moody s tako kot drugi dve veliki bonitetni hiši izraža zaskrbljenost zaradi stanja slovenskega bančnega sistema. Tako je bonitetno oceno na državni dolg agencija znižala tudi zaradi tveganj morebitnih šokov za slovenske javne finance, še posebej zaradi možnosti, da bo morala država z javnimi sredstvi podpreti banke. Tretji razlog za znižanje je dejstvo, da bo na majhno in odprto slovensko gospodarstvo močno vplivala počasnejša gospodarska rast evropskih partneric, vlada pa bo s tem postavljena pred velik izziv za dosego srednjeročnega načrta fiskalne konsolidacije. Obeti so negativni zaradi možnosti dodatnega poglabljanja dolžniške krize v evrskem območju. Tisti trenutek, ko bomo z nekimi ukrepi na področju reform, varčevanja, zagona novih investicij ... dokazali, da se stvari spreminjajo, bomo lahko optimisti in se bodo tudi bonitetne ocene Slovenije zelo hitro spremenile. Predsednik GZS Samo Hribar Milič Razlog znižanja je šibko gospodarsko stanje Slovenija se letos že tretjič srečuje z znižanjem bonitetne ocene. Fitch je 27. januarja znižal bonitetno oceno petih držav evrskega območja, med njimi tudi Sloveniji. Takrat je Sloveniji bonitetno oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti znižal z dotedanje AA- na A. Znižanje dolgoročnih možnosti za Slovenijo za dve stopnji je Fitch utemeljil z zunanjimi vplivi, ki jih je deležna Slovenija kot članica evroobmočja, in z nadaljnjim poslabšanjem razmer v slovenskem bančnem sektorju. Še pred tem pa je 13. januarja bonitetna agencija S&P znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji. Ocena Sloveniji je padla za eno stopnjo, z AA- na A+, vendar z negativnimi obeti za naprej, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža. Slovenija je bila sicer že konec lanskega leta deležna znižanja bonitetne ocene pri bonitetni agenciji Moody s, ki je med razlogi navedla negotovost za državni proračun zaradi bančnega sektorja, večje srednjeročno tveganje za gospodarsko rast, ki naj bi bilo posledica večjih fiskalnih omejitev v evrskem območju, in tudi nestabilno politično situacijo, kar da bi odložilo sprejemanje gospodarskih in fiskalnih ukrepov. Nižja bonitetna ocena sicer lahko pomeni dražje zadolževanje tako države kot gospodarstva in prebivalstva. Ocena Sloveniji se je znižala z A1 na A2 z negativnim obetom. (Foto: Reuters) Masten ključne razloge za znižanje ocene vidi v agoniji s sestavo vlade Ekonomist Igor Masten ključne razloge za znižanje slovenske bonitetne ocene vidi v agoniji s sestavo vlade ter izredno slabih gospodarskih kazalcih. Slovenija je v krizi zabeležila nadpovprečen padec in podpovprečno okrevanje, prav tako pa je pod povprečjem slovenska gospodarska dinamika, je poudaril. Slovenija ima sicer v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami še vedno dokaj nizko stopnjo zadolženosti. Igor Masten Slovenija je v zadnjem času sicer povečala zadolženost, zato bi pričakovali tudi izboljšanje gospodarskih kazalcev, je pojasnil Masten. Pričakovali bi, da se bo povečanje zadolženosti poznalo na slovenski gospodarski rasti, vendar pa se to ni zgodilo, je poudaril. Nova vlada do zdaj razen predvolilnih in koalicijskih obljub še ni predstavila konkretnejših ukrepov, je dejal Masten. Lahko je reči, da bomo prenehali z zadolževanjem, vendar pa to v proračunu še ni vidno, je poudaril. SBI TOP na novi najnižji ravni Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 568,66 točke, kar je 0,12 točke oz. 0,02 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks je tako pristal na novi najnižji ravni v zgodovini. Najbolj so se pocenile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in sicer za skoraj tri odstotke. Po mnenju ministrstva za finance je znižanje bonitetne ocene posledica ocene šibkosti območja evra, saj Slovenija kot majhno gospodarstvo deli usodo celotnega območja. Poudarjajo, da bo vlada v čim krajšem času sprejela ukrepe, ki bi ustavili padanje bonitetne ocene v prihodnje. Minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav pa je dejal, da je vlada že začela s potrebnimi ukrepi za izboljšanje bonitete. Evropske borze z manjšimi padci Osrednje evropske borze so dan zaključile z manjšimi padci tečajev, odločitev bonitetne hiše Moody s o znižanju bonitetne ocene pa očitno vlagateljev ni bistveno presenetila. V luči koraka bonitetne agencije in nadaljevanja negotovosti glede nove pomoči Grčiji je evro nekoliko izgubil v primerjavi z dolarjem. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 0,22 odstotka in končal pri 2486 točkah. Frankfurtski indeks DAX je izgubil 0,15 odstotka in končal pri 6728,19 točke, pariški indeks CAC 40 je zdrsnil za 0,26 odstotka, na 3375,64 točke, londonski indeks FTSE 100 pa za 0,10 odstotka, na 5899,87 točke. Indeks SMI na borzi v Zürichu je šel navzdol za 0,22 odstotka, na 6163,82 točke, indeks FTSE Italia All-Share na borzi v Milanu pa je v luči spodbudne izdaje italijanskih državnih obveznic celo pridobil 0,19 odstotka in končal pri 17.445,17 točke. V rdečem območju sta medtem zaključili tudi borzi v Budimpešti in na Dunaju. Indeks BUX na budimpeški borzi je izgubil 0,76 odstotka in končal pri 19.046,83 točke, indeks ATX na borzi na Dunaju pa celo 1,39 odstotka, dan pa je sklenil pri 2175,71 točke. Tudi na osrednjih borzah na Balkanu so se delnice v povprečju pocenile. Beograjski Belex je končal z 0,29-odstotnim padcem oz. pri 539,79 točke, zagrebški indeks Crobex pa je zdrsnil za 0,90 odstotka, na 1746,93 točke. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Ni.J.,V.L.	24ur	2012-02-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kad-ponuja-delavcem-steklarske-nove-minimalne-place.html	Steklarska nova: Predlog vendarle sprejeli	stavka, steklarska, nova, kad, jamnik, stečaj, plača	Steklarska nova: Predlog vendarle sprejeli Uprava Kada je stavkovnemu odboru Steklarske nove ponudila izplačilo minimalnih plač. Delavci so ponudbo najprej zavrnili, nato pa so predlog vendarle sprejeli. (Foto: POP TV) Uprava Kapitalske družbe, ki jo vodi Borut Jamnik, se je danes sestala s predstavnikoma sindikata KNSS neodvisnost Dragom Lombarjem in Majdo Medved ter oblikovala skupen predlog stavkovnemu odboru Steklarske nove, ki je v stečajnem postopku. Predlog za stečajni postopek je bil vložen v četrtek, dan kasneje pa je celjsko okrožno sodišče vodstvo Steklarske nove, ki se sooča z večmilijonsko izgubo, pozvalo k dopolnitvi vloge, kar je podjetje storilo v ponedeljek. Rok za prijavo terjatev upnikov naj bi bil do 21. avgusta letos. Zaposlenim Steklarske nove bo Kad poskušala zagotoviti izplačilo obveznosti v višini minimalne plače. Kapitalska družba se pri tem obvezuje, da bo storila vse, da zagotovi sredstva za izplačilo,“ so pojasnili v Kadu. Ob upoštevanju že izplačane akontacije bodo zaposleni na svoje račune prejeli razliko do polne minimalne plače. V Kadu menijo, da bi bili s tem izpolnjeni pogoji za prekinitev stavke, tako da bi se zaposleni lahko vrnili na delo. Vse terjatve zaposlenih iz naslova neizplačanih plač bodo bremenile stečajno maso, zaposleni pa bodo imeli pravico uveljavljanja svojih zahtevkov pri jamstvenem skladu, še pravijo na Kadu. Delavci so ponudbo najprej zavrnili, nato sprejeli Predsednik uprave Kada Borut Jamnik (Foto: POP TV) Čeprav je predsednik podjetniškega sindikata Steklarske nove Stjepan Miklaužič najprej ponudbo Kada zavrnil, češ da delavci ne potrebujejo miloščine, pa je predsednik Konfederacije novih sindikatov Neodvisnost Drago Lombar po srečanju s stavkajočimi delavci povedal, da so se ti odločili sprejeti predlog. Kad jim bo na račun prekinitve stavke tako izplačal okrog 500 evrov. Stavka se bo sicer v podjetju nadaljevala, dokler ne bodo delavci na svojih transakcijskih računih prejeli obljubljeno minimalno plačo. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve naj bi bil za stečajnega upravitelja imenovan Štefan Rola iz Maribora, ki je danes dejal, da o tem še ne ve nič. Dodal je, da bo v primeru imenovanja za stečajnega upravitelja najprej pregledal stanje v podjetju in potem delo nadaljeval skladno z zakonodajo. Lombar pričakuje, da bo v Steklarsko novo kmalu prišel tudi stečajni upravitelj, saj bo celjsko okrožno sodišče v četrtek dopoldne odločalo o uvedbi stečaja v podjetje. Po prihodu stečajnega upravitelja pa bodo delavcem vročene pogodbe o prekinitvi delovnega razmerja. Na vprašanje, zakaj je stavkovni odbor, ki je danes že zavrnil predlog Kada, spremenil svoje mnenje, je Lombar pojasnil, da sam stavkovni odbor o tem ne more odločati. Stavka 190 delavcev v Steklarski novi se je pričela v torek, zanjo so se zaposleni odločili, ker niso prejeli aprilsko plačo, povračilo za potne stroške in poplačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.	Primož Jambrek,B.S.,STA	24ur	2009-05-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/v-enem-mesecu-od-prodaje-marihuane-pobrali-dva-milijona-dolarjev-davka.html	V enem mesecu od prodaje marihuane pobrali dva milijona dolarjev davka	marihuana, kanabis, cannabis, trava, prodaja, kolorado, colorado, zda, davek, davčna	V enem mesecu od prodaje marihuane pobrali dva milijona dolarjev davka Kolorado je v prvem mesecu od začetka legalne prodaje marihuane vsem prebivalcem pobral za dva milijona dolarjev davka. Skupaj s prodajo marihuane v medicinske namene pa so pobrali za 3,5 milijona dolarjev davka. Prodaja marihuane v Koloradu je bila legalizirana z letošnjim letom. Kolorado ima sicer dobrih pet milijonov prebivalcev. (Foto: Reuters) Ameriška zvezna država Kolorado je januarja od prodaje legalizirane marihuane doslej pobrala že okoli dva milijona dolarjev davkov. Prodaja marihuane, ki ni samo za zdravstvene namene, je v Koloradu zakonita od januarja letos. Večino davka so pobrali od podjetji s sedežem v Denverju in okolici. Skupaj s prodajo medicinske marihuane, pa je Kolorado v prvem letošnjem mesecu zvezna država pobrala 3,5 milijona dolarjev davka. Davkarija v Koloradu je tako sporočila, da so januarja letos v 160 uradnih trgovinah prodali za več kot 14 milijona dolarjev trave , ki je obdavčena po 27,9-odstotni stopnji. Volivci Kolorada so na referendumu leta 2012 odločili, da je potrebno prvih 40 milijonov dolarjev od prodaje marihuane obvezno porabiti za gradnje in obnove šol, ostalo pa lahko zapravijo koloradski kongresniki. Težav s tem ne bo, saj politiki Kolorada že snujejo številne predloge. Demokratski guverner Kolorada John Hickenlooper je tako v kongres že poslal predlog za 134 milijonov dolarjev porabe od prodane marihuane, številni kongresniki pa prihajajo na dan s svojimi idejami. Ĺ e letos bo prodaja marihuane legalna tudi v zvezni državi Washington, ki je legalizacijo na referendumu podprla istočasno s Koloradom. Letos je javnost presenetil celo predsednik Barack Obama, ki je dejal, da je marihuana ni nič bolj nevarna kot alkohol.	STA,M.R.	24ur	2014-03-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avtomobil-postaja-luksuz.html	Avtomobil postaja luksuz	bencnin, naftni, derivati, cena	Avtomobil postaja luksuz 73,15 evra. Toliko je treba po novem odšteti za poln 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bencina. Vlada bi lahko z znižanjem trošarin podražitve vsaj omilila, a se za to ni odločila. Cene so primerljive s tistimi v sosednjih državah, vztrajajo. Cena najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je tokrat zvišala z 1,438 evra na liter na 1,463. Za 50-litrski rezervoar bo treba odšteti 1,25 evra več, na računu bencinskega servisa pa se bo izpisalo kar 73,15 evra. Opolnoči so v veljavo stopile nove, tudi tokrat višje cene naftnih derivatov. Najbolj sta se podražila oba bencina, in sicer 95-oktanski za 2,5, 100-oktanski pa za 2,4 centa. Novi ceni sta 1,463 in 1,478 evra na liter. Liter dizelskega goriva je dražji za 0,008 evra, nova cena je 1,343 evra na liter. Podražilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 0,003 evra in bo tako 1,026 evra na liter. Vlada, ki bi s posegom v trošarine dvig cen lahko vsaj omilila, tega ni storila. Na finančnem ministrstvu pa so pojasnili, da s kratkoročnimi ukrepi sproti prilagajajo višino trošarin, tako da po eni strani ni ogrožena konkurenčnost gospodarstva, po drugi pa je zagotovljena proračunska stabilnost. Na podlagi analiz ministrstva za finance ugotavljamo, da so cene goriv primerljive s cenami goriv v sosednjih državah oziroma so odstopanja minimalna, so pristavili. Predlog, da bi trošarine prilagodili tako, da bodo cene naftnih derivatov za 5 do 10 odstotkov nižje od cen v sosednji cenovno najugodnejši državi, tako za zdaj ostaja samo predlog, pa čeprav ga je v svoj program pred volitvami zapisala vladajoča SDS. Takrat so namreč ugotavljali, da se zaradi visokih in nekonkurenčnih cen naftnih derivatov zmanjšuje povpraševanje in s tem potrošnja ter posledično prihodki državnega proračuna. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič pa je ocenil, da je zaradi proračunskega primanjkljaja za zdaj malo verjetno, da bi vlada znižala trošarine na pogonska goriva, saj te predstavljajo vir prihodkov za državni proračun. (Foto: Thinkstock) Podražitve tudi na Hrvaškem Liter 95-oktanskega bencina naj bi, kot poročajo hrvaški mediji, stal 1,42 evra (10,77 kune), prvič pa naj bi več kot 10 kun (1,32 evra) stal tudi liter dizelskega goriva. Stal naj bi 1,35 evra (10,24 kune). Hrvaška vlada naj bi začela nižati trošarine šele, ko bodo cene presegle 12 kun (oziroma 1,59 evra).	Danijela Levpušček	24ur	2012-03-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bo-vodil-palomo.html	Kdo bo vodil Palomo?	paloma, direktor, marn, perger, javni, razpis	Kdo bo vodil Palomo? Ker v Palomi novega direktorja ne iščejo prek javnega razpisa, bodo izbirali med Danilom Marnom in Matejo Perger. NA	Ana Turk	24ur	2007-12-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/murina-delnica-do-5-5-evra.html	Murina delnica do 5,5 evra	mura, dokapitalizacija, skupščina, potrditev, sindikat, drago, florjan	Murina delnica do 5,5 evra Za Murin sindikat je dokapitalizacija smiselna. Uspešna bo, če bodo s prodajo delnic dobili 8,5 milijona evrov. Ali bodo kupovali tudi lastniki in banke? Mura je največja evropska tekstilna tovarna. (Foto: POP TV) Za predsednika izvršnega odbora sindikata murskosoboške Mure Draga Forjana je dokapitalizacija, ki jo je v torek potrdila skupščina delničarjev, smiselna. Pričakuje, da se bodo lastniki odločili za dodatni nakup delnic. Dokapitalizacija, ki bo potekala od 15. do 31. maja, bo uspešna, če bo vpisanega 70 odstotkov od razpisanega kapitala, kar znaša 5,95 milijona evrov. Osnovni kapital sicer znaša 17,9 milijona evrov, z novimi vložki v višini 8,5 milijona evrov pa bi se osnovni kapital podjetja povečal na 26,4 milijona evrov. Razdeljen je na 4.300.000 kosovnih delnic, povečanje osnovnega kapitala pa se bo opravilo z izdajo 2.038.370 novih kosovnih delnic. Prednostna pravica delničarjev, med katerimi so tudi Slovenska odškodninska družba, Nacionalna finančna družba in zaposleni, pa je izključena. Pravico do vpisa novih delnic, za katere bo potrebno odšteti od 4,17 do 5,50 evra, imajo lastniki 21.500 ali več kosovnih delnic.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-05-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sola-ki-vam-garantira-vec-kot-10-000-evrov-mesecne-place.html	Šola, ki vam zagotavlja več kot 10.000 evrov mesečne plače	MBA, študij, štipendije, stanford	Šola, ki vam zagotavlja več kot 10.000 evrov mesečne plače V poslovnem svetu določeni nazivi in šole veljajo za garancijo, ki zagotavlja dobre položaje in honorarje. Spoznajte šolo, ki vam zagotavlja več kot 10.000 evrov mesečne plače. Američani drugače pojmujejo vlaganje v izobrazbo kot mi. (Foto: iStockphoto) Po Forbsovi strani naj bi bili najbolj učinkoviti na MBA poslovni šoli Stanford. Izračunali so, da je bila povprečna plača udeležencev pred obiskom poslovne šole okoli 4.800 evrov mesečno, po zaključku in pridobitvi MBA naziva pa so se udeležencem dohodki v petih letih povišali na več kot 10.000 evrov mesečno. V dveh letih, kolikor traja šolanje, so si s šolanjem naredili 160.000 evrov stroškov, ki vključujejo šolnino, izgubljen dveletni dohodek in bivanje v kraju šolanja, vendar pa so jih tudi najhitreje povrnili. Stanford je šola, ki sta jo obiskovala tudi dva izmed najuspešnejših podjetnikov sodobnega časa: ustanovitelj podjetja Nike, Philpe Knight in ustanovitelj podjetja Sun Microsystems, Scott McNeally, katerih premoženje se meri v desetinah miljard dolarjev. Stanje v Sloveniji je popolnoma drugačno. MBA-jevci si lahko tako velike skoke po plačnih lestvicah le močno želijo, doživi jih le redko kdo. Na cekin.si pišemo o cenah MBA študija pri nas in o tem, kako si zagotoviti vrhunsko izobrazbo s štipendijo.	Žiga Kariž	24ur	2009-09-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pomemben-mejnik-za-opel.html	Pomemben mejnik za Opel	general, motors, opel, stečaj	Pomemben mejnik za Opel General Motors, ki je v stečaju, bo na nemški Opel prenesel tovarne, prodajno mrežo in patente. V lastništvo novega podejta naj bi vstopilo kitajsko avtomobilsko podjetje. Ameriški avtomobilski velikan General Motors, ki je tik pred stečajem, se je danes odločil, da prenese tovarne, prodajno mrežo, patente in pravice do uporabe tehnologije evropske podružnice podjetja GM Europe na nemški Opel, s čimer je po ocenah nemških politikov in strokovnjakov Opel na dobri poti k popolni neodvisnosti od GM. Pri prenosu gre za vse evropske tovarne GM z izjemo Rusije in proizvodnih obratov švedskega proizvajalca Saab, kjer so že februarja zaprosili za zaščito pred upniki in tako odprli pot ločitvi od GM. GM je tako na Opel prenesel tovarne, patente in pravice do tehnologije podjetij Opel in britanskega Wauxhalla, ki za britanski trg proizvaja vozila po licenci Opla. Začasni skrbnik nad premoženjem Opla do dogovora z novim strateškim partnerjem naj bi bila najverjetneje neodvisna tretja stran, kot je odvetniška pisarna ali svetovalna družba. (Foto: Reuters) To je mejnik na poti do povsem neodvisnega evropskega podjetja Opel in pomemben predpogoj za rešitev Opla, je odločitev ameriškega proizvajalca pospremil premier nemške zvezne dežele Hessen Roland Koch, kjer leži osrednja Oplova tovarna v Rüsselsheimu. Začasni skrbnik nad premoženjem Opla do dogovora z novim strateškim partnerjem naj bi bila najverjetneje neodvisna tretja stran, na primer odvetniška pisarna ali svetovalna družba, in ne država, saj nemški minister za gospodarstvo Karl-Theodor zu Guttenberg izključuje državno skrbništvo nad nemškim proizvajalcem. Zadovoljni predstavniki delavcev Poznavalci so še do nedavnega dvomili, da bodo v Washingtonu in Detroitu pristali na skrbniški model, saj se na tak način praktično zastonj odpovedujejo kapitalu, vendar pa najnovejša odločitev po besedah avtomobilskega strokovnjaka Christopha Stürmerja iz svetovalne družbe Global Insight kaže na to, da so na drugi strani Atlantika zainteresirani predvsem za to, da se karseda hitro in ne glede na izgube znebijo vseh neameriških težav . Skrbniški model je že potrdil tudi Oplov nadzorni svet. Za današnjo odločitvijo stoji ameriška vlada, ki na ta način izraža tudi načelno strinjanje z modelom skrbništva za Opel, s katerim želijo v Berlinu preprečiti, da bi se upniki GM v primeru stečaja detroitskega velikana polastili premoženja nemškega podjetja. So pa v luči obetov o samostojnosti Opla bolj zadovoljni predstavniki zaposlenih v podjetju, ki v več evropskih državah zaposluje 50.000 ljudi. Predsednik sveta delavcev Opla Klaus Franz je tako mnenja, da se bo na tak način inženirsko znanje v podjetju laže razvijalo, saj doslej ameriški lastniki po njegovih besedah niso imeli posluha za zahteve evropskega trga po visoki kakovosti, zaradi česar je Oplu vrsto let padal tržni delež. Za vstop v lastniški delež Opla in Wauxhalla se zanimajo štirje resni interesenti. Gre za italijanskega avtomobilskega proizvajalca Fiat, kanadskega izdelovalca avtomobilskih delov Magna International – ta nastopa skupaj z rusko banko Sberbank in ruskim avtomobilskim proizvajalcem GAZ, ki je v lasti Olega Deripaske, belgijsko holdinško družbo RHJ International, ki ima med drugim večinske deleže v treh izdelovalcih avtomobilskih delov in katere glavni lastnik je ustanovitelj ameriškega investicijskega sklada Ripplewood – ter kitajskega proizvajalca Beijing Automotive Industries Corporation. (Foto: Reuters) V Berlinu poteka tudi sestanek predstavnikov ameriške vlade z nemško z nemško kanclerko Angelo Merkel, ministrom Guttenbergom in predstavniki nemških zveznih dežel, kjer so Oplove tovarne, uprave GM in prvi mož GM Europe Carl-Peter Forster. Čeprav je sprva kazalo, da bo na tem srečanju nemška vlada povedala svoje preference glede interesentov za vstop v Opel, pa je danes predstavnik za odnose z javnostjo nemške vlade Thomas Steg novinarjem povedal, da odločitve najverjetneje danes še ne bo, da pa bo verjetno vlada nadaljevala pogovore z le dvema potencialnima strateškima partnerjema. Vstop Kitajske v lasništvo podjetja V Berlinu so nezadovoljni predvsem s tem, da se interesenti zanašajo na ponujena državna jamstva za sanacijo Opla in so pripravljeni prispevati le malo lastnega kapitala. Edini, ki naj bi bil pripravljen vstopiti tudi z lastnim kapitalom, naj bi bil Beijing Automotive Industries Corporation, ki pa je po besedah Stega vstopil prepozno. Tihi favorit naj bi bil po pisanju medijev Magna, vendar pa v Berlinu pričakujejo izboljšave načrtov v smeri večjega lastnega tveganja. So pa danes v Bruslju in Londonu pozvali nemško vlado, naj pri svojih načrtih za Opel ne deluje na škodo delavcev v Oplovih oz. Wauxhallovih tovarnah v Belgiji in Veliki Britaniji. Da bi zagotovili usklajenost pri reševanju usode GM Europe, pa so k čimprejšnjemu srečanju ministrov za gospodarstvo držav članic EU, kjer ima GM Europe tovarne. Po besedah evropskega komisarja za industrijo in podjetništvo Günterja Verheugna gre namreč za evropski problem .	STA,D.Š.	24ur	2009-05-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tudi-google-odpusca.html	Tudi Google odpušča	google, odpuščanje, internet, finančna, kriza	Tudi Google odpušča Posledice svetovne gospodarske krize čutijo tudi zaposleni v spletnem gigantu Google. Ukinili bodo okoli 200 delovnih mest. Ameriški spletni gigant Google je napovedal ukinitev okrog 200 delovnih mest, kar predstavlja njegovo največje odpuščanje doslej in hkrati kaže, da tudi visoko dobičkonosna podjetja čutijo posledice svetovne gospodarske krize. Omenjeno število sicer predstavlja manj kot odstotek od skupno 20.200 delovnih mest, ki jih ima po vsem svetu ta vodilni svetovni spletni gigant, in je razmeroma majhno v primerjavi z množičnimi odpuščanji v časopisni, trgovinski, avtomobilski in finančni industriji. Upad oglaševanja Kljub temu je odpuščanje v Googleu jasen znak, da se svet nahaja v težkih gospodarskih razmerah, poudarjajo analitiki. Google svoj zaslužek ustvarja s spletnim oglaševanjem, ki pa se mu zaradi krize prav tako obeta upad. To potrjuje tudi napovedano odpuščanje, saj bo osredotočeno na enoto, ki se ukvarja z oglaševanjem. V podjetju ob tem pravijo, da so v zadnjih letih, ko so hitro rasli, zaposlili preveč ljudi, ki opravljajo iste naloge. Pri tem velja omeniti, da je Google tekom aktualne krize že omejil nekatere ugodnosti za zaposlene, se znebil nekaterih zunanjih izvajalcev in ukinil storitve, ki ne prinašajo dobička. Februarja je tako ukinil enoto za radijsko oglaševanje in posledično 40 delovnih mest. Močno so zmanjšali tudi zaposlovanje novih sodelavcev.	STA	24ur	2009-03-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/riz-dosega-rekordno-ceno.html	Vojne zaradi riža?	riž, cena, podražitev, hrana	Vojne zaradi riža? Azijske države so omejile izvoz, v ZDA pa so omejili količino riža, ki ga lahko kupi posamezni trgovec. Svetovna banka svari pred socialnimi nemiri. Zaradi povišanja cen riža so nekatere države že začele sprejemati ukrepe. (Foto: Reuters) Cene riža so se v zadnjih petih tednih po podatkih Svetovnega programa za prehrano (WFP) več kot podvojile. V ZDA je cena riža, ki je glavni vir prehrane polovice svetovnega prebivalstva, danes presegla rekordno ceno 25 dolarjev za 100 funtov (45,4 kilograma), rekorde pa je to osnovno živilo podiralo tudi drugod po svetu. Naraščanje cen riža spremljajo ocene Svetovne banke, po katerih so se cene hrane v minulih treh letih zvišale za 83 odstotkov. Svetovna banka je tudi posvarila, da bi se lahko zaradi višjih stroškov za hrano in energijo 33 držav od Mehike do Jemna soočilo s socialnimi nemiri. Zaradi povišanja cen riža so nekatere države že začele sprejemati ukrepe. Kitajska, Vietnam in Indija so tako zajezile izvoz tega živila, da bi zavarovale domače zaloge. Azijskim sosedam je z omejevanjem prodaje sledila tudi Tajska. Naraščanje cen riža pesti tudi Afriko. V Sierri Leone se je na primer cena 50-kilogramske vreče riža v zadnjih dveh mesecih zvišala na 55 dolarjev. Brazilija je medtem sprejela odločitev o ustavitvi izvoza riža iz javnih zalog, k temu pa bo pozvala tudi zasebni sektor. S tem bodo poskušali zajeziti cene tega živila za domače potrošnike, je v sredo sporočil brazilski minister za kmetijstvo Reinhold Stephanes. Brazilija, kjer se je cena riža v zadnjem mesecu povečala za 41 odstotkov in v torek dosegla skoraj 18,76 dolarja, letno izvozi 800.000 ton riža. Zaradi naraščanja cen hrane so se v sredo na izrednem vrhu v venezuelskem Caracasu sešli voditelji Venezuele, Bolivije, Nikaragve in Kube ter se dogovorili, da bodo vzpostavili programe za zagotovitev neodvisnosti pri zagotavljanju hrane. Rekordne cene riža so za zaskrbljenost poskrbele tudi v ZDA. Zaradi nedavnih trendov zalog in povpraševanja sta ameriški prehrambeni verigi Costco Wholesale Corp. in podružnica Wal-Marta Sam s Club omejili količino riža, ki ga lahko kupi posamezni trgovec. Pri Costco Wholesale Corp. so prodajo omejili pri vrečah riža po 9,1 kilograma, Sam s Club pa bo posamičnemu kupcu dovolil le nakup štirih vreč uvoženega dolgozrnatega belega riža ter rižev jasmine in basmati naenkrat.	STA,V.L.	24ur	2008-04-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vodstvo-preventa-z-zaposlenimi-o-prihodnosti-obrata-na-mirni.html	Še 250 delavcev Prevent Globala na čakanje	mirna, prevent, global, zaposleni, delavec, obrat, sindikat, naročilo, zaposlitev	Še 250 delavcev Prevent Globala na čakanje Hudopisk iz uprave Prevent Globala je delavce obrata na Mirni seznanil, da iz njihovega programa ni več naročil, zato jih bodo s koncem majem napotili na čakanje na delo. Sedež Prevent Globala v Slovenj Gradcu (Foto: Mateja Klavs) Član uprave slovenjgraškega Prevent Globala Matjaž Hudopisk je danes na Mirni predstavnike sindikata in zaposlene v tamkajšnjem Preventovem obratu seznanil, da se z majem iztekajo naročila za program sedežnih prevlek, ki jih izdelujejo. Po izteku naročil bodo zaposlene napotili na čakanje na delo doma, so danes sporočili iz Slovenj Gradca. Hudopisk je na Mirni napovedal začetek priprave programa presežnih zaposlenih v družbi Prevent, ki združuje profitna centra v Slovenj Gradcu in na Mirni, v kolikor bodo uspeli v tem obdobju najti nove posle, pa bodo število zaposlenih, ki bodo vključeni v program, temu ustrezno zmanjšali. Okoli 250 delavcev mirnskem obratu bo šlo tako konec maja na čakanje na delo. Če pa po obdobju treh mesecev čakanja na delo uprava ne bo pridobila novih naročil, jih bodo postopoma odpustili, je po sestanku dejala sekretarka Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje Majda Marolt. Glede na to ostaja šibko upanje, da bodo zaposleni ohranili zaposlitev, uprava pa je zagotovila, da v prehodnem trimesečnem obdobju z izplačilom nadomestila osebnega dohodka ne bi smelo biti težav, je še povedala Maroltova. Delavci bodo sicer v tem času prejemali polno plačo. Kot je znano, se podjetje Prevent Global več mesecev sooča z velikimi likvidnostnimi težavami, zaradi česar je uprava pripravila sanacijski načrt. Ta med drugim predvideva, da bo skupina, ki v Sloveniji zaposluje okoli 2000 delavcev, letos število zaposlenih zmanjšala za od 350 do 400. Družba zaposlenih letos doslej še ni odpuščala, jih je pa precej že poslala na čakanje. Med drugim je na čakanju del zaposlenih iz zaprtega obrata v Radljah ob Dravi, od 20. aprila je na čakanju tudi 67 zaposlenih iz krovne družbe Prevent Global. Še vedno pa potekajo tudi pogovori z bankami o reprogramiranju 55 milijonov evrov velikega dolga družbe.	STA,Primož Jambrek	24ur	2010-05-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-bodo-globo-placala-gospodinjstva.html	Ali bodo globo plačala gospodinjstva?	elektro, gorenjska, električna, energija, odjemalec, podražitev, konkurenca	Ali bodo globo plačala gospodinjstva? Elektro Gorenjska je napovedal pritožbo zoper odločbo urada za varstvo konkurence, po kateri bi moral plačati več kot milijon evrov globe. Odločba urada za varstvo konkurence (UVK) naj bi bila po besedah predsednika uprave podjetja Jožeta Knavsa, ki zavrača sum o usklajenem delovanju pri zvišanju cen, nezakonita, neutemeljena in nepravilna. Ne moremo pristati na to, da nas nekdo v boju za konkurenčnost neupravičeno obtoži in kaznuje za dejanje, ki ga nismo storili, je na današnji novinarski konferenci v Kranju poudaril Knavs. Če bi bil Elektro Gorenjska v prihodnosti vendarle prisiljen plačati globo, bodo posledice tega nosili vsi, tudi odjemalci, so opozorili v vodstvu podjetja. (Foto: POP TV) Znova je dejal, da so ugotovitve UVK neresnične in nepopolne, na kar so v Elektru Gorenjska opozorili že ob prejemu prve odločbe avgusta. Prekrškovna odločba, ki so jo podjetja prejela sedaj, pa po njegovem mnenju le ponavlja te neresnične trditve. Uprava najmanjšega slovenskega elektrodistributerja je prepričana, da UVK ni strokovno ugotovil dejanskega stanja ter je nepravilno uporabil tudi področno zakonodajo. Poleg tega naj pri izdaji odločbe, v kateri ugotavlja usklajeno dejanje podjetij pri januarski podražitvi elektrike, ne bi upošteval predpisov in prakse Evropskega sodišča, ki določa, da v takšnih postopkih ni mogoče odločati brez raziskave in brez trdnih dokazov. Zato so se na Elektru Gorenjska odločili uporabiti vsa pravna sredstva, da dokažejo neutemeljenost odločitev UVK ter da zaščitijo ime pravne in odgovorne osebe ter tudi zaposlene in odjemalce. Postopek bodo začeli z zahtevo za sodno varstvo, ki jo bodo pripravili v prihodnjih dneh in posredovali do ponedeljka. V njej bodo najverjetneje predlagali tudi, da se odločba zadrži dokler ustavno sodišče ne odloči o pritožbi, ki jo je glede odločitve varuha konkurence podjetje že podalo na ustavno sodišče. Za večje odjemalce dodatek Če bi bil Elektro Gorenjska v prihodnosti vendarle prisiljen plačati globo, bodo posledice tega nosili vsi, tudi odjemalci, so opozorili v vodstvu podjetja, ki prihodnji teden še dodatno draži elektriko za gospodinjske odjemalce. Uvaja namreč nov model obračunavanja električne energije, po katerem bodo večji odjemalci morali plačati poseben dodatek, vsi pa bodo morali plačevati tudi strošek za vodenje računa. Ta podražitev je že vzbudila precej negodovanja med različnimi skupinami odjemalcev, zaradi podobnih dejanj ostalih elektrodistribucijskih podjetij pa je do tega kritičen tudi varuh konkurence. Na Elektru Gorenjska so danes ponovno pojasnili, da je model zasnovan tako, da bo omogočal poslovanje na segmentu gospodinjskih odjemalcev s pozitivno ničlo. Tudi po januarski podražitvi so namreč v tem delu v podjetju v pol leta zabeležili za 1,4 milijona evrov izgube. Elektrika dražja za sedem odstotkov Po izračunih posledic novega modela, se bodo stroški elektrike za gospodinjstva na Gorenjskem v povprečju zvišala za 7,6 odstotka. To nam bo na letnem nivoju zagotavljalo poslovanje s pozitivno ničlo, če bodo cene elektrike ostale 47 evrov na megavatno uro, medtem ko je dejanska tržna cena 80 evrov, je pojasnil Knavs in dodal, da sedanja odkupna cena velja le do konca leta. Prepričan je, da je odločitev za dodatek na visoko porabo razumljiv, saj Elektro Gorenjska z vsakim večanjem porabe na gospodinjskem delu povečuje izpad oziroma izgubo. Tega pa si kot gospodarska družba ne moremo privoščiti, dodaja. Od države medtem pričakujemo, da se v vlogi lastnika ravna kot dober lastnik, v vlogi regulatorja pa, da igra pošteno igro na trgu z električno energijo, je poudaril Knavs, ki strokovno delovanje pričakuje tudi od UVK, katerega zadnje odločitve po njegovem mnenju zagotovo niso bili strokovno motivirane. Na novinarsko vprašanje, ali so bile motivirane politično, pa Knavs ni želel odgovoriti.	STA,D.Š.	24ur	2008-10-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/je-triglav-posloval-koruptivno.html	Je Triglav posloval koruptivno?	zavarovalnica, triglav, komisija, korupcija, protikorupcijska, rakovec	Je Triglav posloval koruptivno? Protikorupcijska komisija naj bi preverjala domnevno koruptivno poslovanje v Zavarovalnici Triglav. Šlo naj bi za domnevno sporno dodeljevanje nepovratnih sredstev, odpis terjatev, poslovanje preko prijateljskih družb in podobno. (Foto: POP TV) Kot so poročali v oddaji 24UR ZVEČER, naj bi Komisija za preprečevanje korupcije preverjala domnevno koruptivno poslovanje predsednika uprave zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca. Prijava, ki naj bi jo dobila komisija, se nanaša na domnevno sporno dodeljevanje nepovratnih sredstev, odpis terjatev podjetjem, poslovanje preko prijateljskih družb in podobno. V igri naj bi bilo več sto tisoč evrov. Novinarka Damjana Seme je v oddaji povedala, da naj bi prijavo dobili tudi na agenciji za nadzor nad zavarovalnicami. Med drugim naj bi bilo sporno poslovanje zavarovalnice v času, ko je bil Rakovec še vodja območne enote Ljubljana. Takrat naj bi nepovratna sredstva večkrat nakazoval tudi podjetju, v katerem naj bi bila solastnica njegova žena. V prijavi naj bi tudi pisalo, da je v letu 2008 Rakovec 26-krat prekoračil pooblastila pri nabavah različnih izdelkov za več kot pol milijona evrov. V letu 2010 pa naj bi zavarovalnica plačala za mizarske storitve, ki naj bi jih opravili pri predsedniku uprave na domačem naslovu. Ker zvečer Rakovec na telefonu ni bil dosegljiv, njegovega komentarja še ni.	Damjana Seme,M.R.	24ur	2010-12-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vlada-preprecila-podrazitev-bencina.html	Vlada preprečila podražitev bencina	bencin, nafta, kurilno, olje, cena, trošarine	Vlada preprečila podražitev bencina Vlada je znižala trošarine na pogonska goriva in s tem ublažila njihovo podražitev. Cene bencina, dizla in kurilnega olja se opolnoči tako ne bodo spremenile. (Foto: Dare Čekeliš) Zaradi znižanja vrednosti evra v primerjavi z dolarjem so se pogonska goriva na mednarodnih trgih podražila. A ker je vlada znižala trošarine, slovenski vozniki podražitev ne bomo občutili. Če vlada ne bi znižala trošarin, bi se cena bencina zvišala za 0,7 centa za liter, cena dizelskega goriva bi se zvišala za 2,4 centa za liter, cena kurilnega olja pa bi se zvišala za 1,8 centa za liter. Cene naftnih derivatov bodo tako opolnoči ostale nespremenjene. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina ostaja 1,287, liter 100-oktanskega pa 1,3 evra. Tudi cena dizla se ne bo spremenila, liter je in bo 1,238 evra. Liter kurilnega olja se tudi ne bo podražil in bo še naprej 0,919 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.	Primož Jambrek	24ur	2011-09-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nekoc-kokain-danes-niti-ne-povejo-kaj-vse-je-notri.html	Nekoč kokain, danes niti ne povedo, kaj vse je notri	coca, cola, recept, skrivnost	Nekoč kokain, danes niti ne povedo, kaj vse je notri Nobena skrivnost ni, da je slavna gazirana pijača nekoč vsebovala kokain, manj znano pa je, da kljub desetletjem, odkar je družba na trg poslala prvo steklenico, za izdelavo še vedno uporabljajo prvotni recept. (Foto: Reuters) Seveda govorimo o slavni Coca Coli, družba je doslej priznala, da se v pijači najdejo sledi afriškega oreha, ekstrakta limete in vanilje, limonin ekstrakt, pomarančni ekstrakt ter vrsta drugih eksotičnih sestavin, katerih vsebnost podjetje ni nikoli potrdilo. Recept ostaja skrivnost, Coca Cola ga celo ni nikoli patentirala, ampak so se raje odločili, da ga za nič na svetu ne bodo pokazali javnosti. Tvegana poteza se je obrestovala, saj so se tako zaščitili pred konkurenco, ki bi, če bi bil recept patentiran, lahko po 20 letih recept uporabljala kot osnovo in izdelovala svoje verzije pijače. Velika skrivnostnost, ki obdaja znameniti recept, pa ni ustavila dveh nadobudnih delavcev, ki sta ga želela prodati konkurentu, družbi Pepsi. A sta tam namesto denarja dobila prijavo na policijo. Sicer najhujši konkurent je to pot pokazal solidarnost, saj se bi lahko kaj takega zgodilo tudi njim. Nekatere družbe imajo še večje in še temnejše skrivnosti. Oglejte si še nekatere največje skrivnosti najbolj uspešnih in prestižnih blagovnih znamk!	Tony Carter	24ur	2010-08-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/vlada-sprejela-zakon-o-dohodnini-ki-odpravlja-indeksacijo.html	GZS: Spremembe pri dohodnini so v resnici ,mini krizni davek,	dohodnina, čufer, inflacija, indeksacija	GZS: Spremembe pri dohodnini so v resnici mini krizni davek Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o dohodnini, s katero se odpravlja dosedanje avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. Odprava indeksacije naj bi prinesla približno 30 milijonov evrov prihrankov letno. V oddaji 24UR so že v ponedeljek poročali, da bo prihodnje leto kar 96 odstotkov vseh zavezancev, predvsem tistih, ki imajo dohodke od dveh povprečnih plač, plačalo za tri odstotke več dohodnine. Okvirno to na mesec za posameznika pomeni približno 17 evrov več, letno pa skoraj 200 evrov več dohodnine. Vlada je sprejela predlog novele zakona o dohodnini, s katero se odpravlja dosedanje avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. S tem se izpolnjuje zaveza iz programa stabilnosti, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj, je pojasnil finančni minister Uroš Čufer. Doslej so se davčne olajšave in lestvica za odmero dohodnine za enkrat letno usklajevale s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Zdaj avtomatičnega usklajevanja teh zneskov ne bo več, pač pa se bo možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v zakon o izvrševanju proračuna. Čufer je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da bo stopnjo uskladitve po potrebi predlagala vlada in bo predmet pogajanj. Minister Uroš Čufer (Foto: Damjan Žibert) Gre le za enega od ukrepov za uravnoteženje javnih financ, o katerih se vlada še usklajuje in jih namerava predstaviti v paketu konec septembra. Na vprašanje, ali je o teh ukrepih mogoče doseči kompromis med koalicijskimi strankami, je finančni minister dejal, da je kompromis vedno mogoč oz. celo potreben. Mislim, da se bomo dogovorili, je dejal. Večina predlaganih sprememb je vezanih na novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se daje podlago za obvezno zavarovanje tudi osebam, ki opravljajo delo tudi v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja, ki ni delovno razmerje. Med drugim bo zmanjšanje davčne osnove možno tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec. Črta se določba, ki ureja olajšavo za čezmejne delovne migrante. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je ta določba neustavna. Poleg tega se upošteva tudi nekatere dogovore posebne delovne skupine socialnih partnerjev, ki zadevajo poklicne pokojnine. Na novo je tako predlagana izenačitev davčne obravnave poklicnih pokojnin z davčno obravnavo pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja. S tem se prejemnikom poklicne pokojnine priznava osebna olajšava v obliki znižanja dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene poklicne pokojnine. Odprava indeksacije pri dohodnini naj bi prinesla približno 30 milijonov evrov prihrankov letno. (Foto: Thinkstock) Prikriti mini krizni davek S predlogom novele zakona, ki ga vlada pošilja v obravnavo v DZ po rednem postopku, veljal pa bo že za odmero dohodnine za leto 2013, so nezadovoljni tako sindikati kot delodajalci. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da ukrepu, ki bo prinesel okoli 30 milijonov evrov, lahko rečemo tudi prikriti mini krizni davek . Vendar pa so v zbornici zaskrbljeni, ker še vedno čakamo na različne reforme, zlasti tam, kjer so očitne hude anomalije in tudi privilegiji . Zahtevajo, da se prikriti mini krizni davek ne uvede, dokler ne bodo pripravljene ključne reforme za izvedbo. Kot primer ključne reforme v GZS navajajo zdravstvo. Pravijo, da ima zdravstvo holesterol. Še vedno pa mu nihče ni predpisal diete in gibanja, torej reforme, opozarjajo v GZS.	STA,N.D.	24ur	2013-08-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sodisce-prekinilo-odlocanje-o-stecaju-vegrada.html	Vegrad je pridobil uporabno dovoljenje za Celovške dvore	vegrad, stečaj, sodišče, uprava, tovšak, juhart, prisilna, poravnava, celovški, dvori, uporabno, dovoljenje	Vegrad je pridobil uporabno dovoljenje za Celovške dvore Po več mesecih negotovosti je Vegrad le pridobil uporabno dovoljenje za Celovške dvore. Stanovalci se bodo tako lahko kmalu začeli vseljevati v stanovanja. Celovški dvori (Foto: Aljoša Kravanja) Iz Vegrada so sporočili, da je upravna enota v Ljubljani, potem ko so odpravili vse pomanjkljivosti, izdala uporabno dovoljenje za stanovanjsko sosesko Celovški dvori v Ljubljani. Stanovalci, ki so pridobili stanovanja preko Stanovanjskega sklada MOL, se bodo po več mesecih čakanja tako lahko vselili. Dovoljenje ima tudi klavzulo pravnomočnosti, tako da lahko občina s prevzemanjem stanovanj uradno začne v četrtek, je povedala direktorica občinskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler. Glede na to, da so stanovanja predogledana, računamo, da bomo to opravili v nekaj dneh, je dejala in izrazila upanje, da se bodo lahko prvi najemniki v stanovanja vselili že v avgustu, preostali pa bodo stanovanja prejeli v septembru in tudi v oktobru. Največ od 419 stanovanj bo MOL sicer oddajala v najem z neprofitno najemnino. V Celovških svorih je sicer skupno 833 stanovanj. Kot so sporočili s Stanovanjskega sklada MOL, bodo sedaj lahko začeli pregledovati 419 stanovanj, ki jih bodo nato prevzeli. Glede na veliko število stanovanj bo to trajalo več dni, se bomo pa potrudili, da bodo postopki opravljeni čim prej,“ še pravijo v Stanovanjskem skladu. Podizvajalci verjamejo v dogovor V družbi Vegrad smo veseli, da smo uspešno zaključili enega izmed največjih tovrstnih projektov pri nas, je v sporočilu zapisala direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Z izdajo uporabnega dovoljenja podizvajalci pričakujejo predajo izbrisnih pobotnic za stanovanja, ki so jih vzeli za plačilo. Končanje del je naša obveza, medtem ko je obveza vseh, ki imajo hipoteke na stanovanja, predaja izbrisnih pobotnic, je povedal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu v okviru Gospodarske zbornice Slovenije Mirko Požar in dodal, da ne dvomi, da dogovor ne bi bil izpolnjen. Požar zagotavlja, da bodo dela v stanovanjih MOL in stanovanjskih skladov v celoti zaključena do petka, ko se izteče dogovorjeni rok. Dela na neprodanih stanovanjih bodo, kot je bilo dogovorjeno, zaključili do konca septembra. Uprava Vegrada za prisilno poravnavo Kot je znano, je Hilda Tovšak 12. avgusta sporočila, da je Vegrad insolventen, 13. avgusta pa je uprava Vegrada vložila predlog za prisilno poravnavo. Sodišče bo sedaj odločalo najprej o prisilni poravnavi, ki jo morajo podpreti upniki, ki imajo vsaj 60 odstotkov terjatev. Če upniki prisilne poravnave ne bodo podprli, pa bo sodišče nad Vegradom avtomatično sprožilo stečajni postopek.	STA,Primož Jambrek,Danijela Levpušček	24ur	2010-08-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kazenska-ovadba-zaradi-neplacevanja-prispevkov.html	Kazenska ovadba zaradi neplačevanja prispevkov	slovenj, gradec, arctis, podjetje, kazenska, ovadba	Kazenska ovadba zaradi neplačevanja prispevkov Trije delavci iz podjetja Arctis, ki so ostali brez plač in poravnanih prispevkov, so zaradi tega zoper lastnika vložili kazensko ovadbo. V slovenjgraškem podjetju Arctis trije tam zaposleni nadaljujejo s pretekli ponedeljek začeto stavko, danes pa so zoper lastnika podjetja Dušana Grabnerja vložili tudi kazensko ovadbo zaradi neplačevanja prispevkov. Sindikat je zaposlenim danes dal tudi enkratno solidarnostno pomoč v višini 471 evrov. V Arctisu, kjer izdelujejo šolska merila, zaposleni že dva meseca niso dobili plač. Kot je po današnji novinarski konferenci pojasnil sekretar v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za Podravje in Koroško Lojze Raško, je lastnik podjetja Grabner zaposlenim ponudil izplačilo zgolj majskih plač, če prenehajo stavko, kar pa je za zaposlene nedopustno. Dva meseca brez plač, pol leta brez prispevkov V Arctisu, kjer izdelujejo šolska merila, zaposleni že dva meseca niso dobili plač, za šest mesecev pa nimajo poravnanih prispevkov. Vodstvo družbe jim dolguje tudi del izplačil za lani, ko so spadali še pod okrilje podjetja Dile. Podjetje naj bi imelo dovolj naročil, ima pa blokirane račune. Delavci bodo stavko nadaljevali do izpolnitve zahtev, pri čemer zahtevajo tudi izplačilo letošnjega regresa, je pojasnil Raško. Kot je pred dnevi poročal časnik Dnevnik, je Grabnar v Slovenj Gradcu pred leti vodil družbo Johnson Controls in bil konec leta 2007 odstavljen zaradi domnevno spornih finančnih transakcij ter bil tudi ovaden. Svojo poslovno sposobnost je nato preizkusil v podjetju Dile, ki je nastala iz nekdanje znane tovarne Triso. Dile so šle lani v stečaj, kot obvod pa je nastalo podjetje Arctis, kamor so bili premeščeni omenjeni trije delavci. Stečaj za Dile še vedno ni končan.	STA,Barbara Golub	24ur	2010-07-20 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/reprogram-naj-bi-zahteval-prodajo-koprskega-planeta-tus-in-vseh-nepremicnin-na-obmocju-nekdanje-jugoslavije.html	Reprogram naj bi zahteval prodajo koprskega Planeta Tuš in vseh nepremičnin na območju nekdanje Jugoslavije	trgovina, tuš, skupina, mirko, reprogram, podpis, sporazum	Reprogram naj bi zahteval prodajo koprskega Planeta Tuš in vseh nepremičnin na območju nekdanje Jugoslavije Skupina Tuš se je s finančnimi upniki dogovorila za reprogram finančnih obveznosti do leta 2020. Podpis dolgoročnega sporazuma vključuje odplačilo obresti, zmerno odplačevanje glavnice in dodatno zmanjševanje zadolženosti skozi dezinvestiranje. Skupina Tuš je s finančnimi upniki dogovorila reprogram finančnih obveznosti do leta 2020. Podpis sporazuma omogoča uravnotežen nadaljnji razvoj skupine in nadaljnji poslovni razvoj Tuševega trgovskega dela, so danes sporočili iz družbe. Kot so dodali, pomoč tretjih za finančno stabilizacijo ni bila potrebna. Podpis dolgoročnega sporazuma vključuje odplačilo obresti, zmerno odplačevanje glavnice in dodatno zmanjševanje zadolženosti skozi dezinvestiranje. Sporazum omogoča povečane naložbe v širjenje maloprodajne mreže in obnovo dosedanjih objektov, predvidena pa so tudi vlaganja v razvoj tehnologije, ki bo izboljšala nakupovalno izkušnjo v trgovinah Tuš in tako vplivala na zastavljeno pozitivno rast poslovanja. (Foto: Kanal A) V Tušu sporazuma podrobneje ne komentirajo O novem, že tretjem reprogramu v postopku preventivnega prestrukturiranja skupine Tuš, ki naj bi imela okoli 380 milijonov evrov posojil, so se sicer v minulih dneh že razpisali nekateri mediji. V Tušu medtem danes sporazuma podrobneje niso komentirali. Banke upnice - največje so Abanka, Gorenjska banka, SID, Heta in NLB - naj bi po navedbah medijev posodabljanje trgovin zagotovile s podporo nekaterim naložbam družbe, med njimi naj bi bila najpomembnejša obnova celjskega kompleksa Planet Tuš. Do leta 2018 morajo prodati koprski Planet Tuš? Najpomembnejša zaveza naj bi bila povezana s prodajo premoženja, in sicer naj bi morali v Tušu do leta 2018 med drugim prodati koprski trgovsko-zabavni center Planet Tuš. Od te prodaje, ki so jo že zahtevali zahtevali v podjetju Heta Asset Resolution, naj bi bilo odvisno tudi nadaljevanje veljavnosti reprograma do konca leta 2020. Do takrat naj bi Tuš odprodal za 100 milijonov evrov premoženja in iz poslovanja poplačal še dodatnih 30 milijonov evrov. V leto 2021 naj bi vstopil z 250 milijoni evrov dolga do bank. Reprogram naj bi zahteval tudi odprodajo vseh nepremičnin in dejavnosti na območju nekdanje Jugoslavije. Že letos naj bi na račune bank prišlo tudi preostalih 26 milijonov evrov od kupnine od prodaje Tušmobila. Po navedbah nekaterih medijev naj bi banke ustanovitelju in edinemu lastniku skupine Mirku Tušu še naprej dovolile sodelovati pri upravljanju trgovske dejavnosti, na katero je vezanih okoli 2000 domačih dobaviteljev in ima 3000 zaposlenih, po navedbah drugih pa se naj bi se z današnjim dogovorom lahko začelo odštevanje, do kdaj jo bo Mirko Tuš lahko še vodil. S podpisom je formalno zaključena finančna stabilizacija podjetja. Kot so še navedli v družbi, je vodstvena ekipa na čelu z Mirkom Tušem že lani uspela obrniti trend poslovanja in tako postavila trdne temelje za zaključek poslovne stabilizacije skupine. Temelji uspešnega prestrukturiranja skupine so zaupanja vreden odnos z dobavitelji, podpora finančnih upnikov in osredotočenost na trgovinsko dejavnost, nadgrajeni z zaupanjem kupcev, so zapisali v Tušu. V iskanje možnosti za reševanje skupine Tuš se je sicer vključila tudi vlada. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so namreč nedavno pripravili elaborat o ekonomski upravičenosti prestrukturiranja podjetja Tuš v potrošniško zadrugo, ki bi lahko po besedah ministra Zdravka Počivalška služil za morebitno odločitev o takšnem prestrukturiranju trgovca. V prestrukturiranju Tuša v zadrugo vidijo potencial.	STA	24ur	2016-01-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-merkurju-ovadili-stiri-osebe.html	Za gradnjo Merkurjevega centra ovadili štiri osebe	merkur, vižmarje, ovadba, zaprtje, gradis	Za gradnjo Merkurjevega centra ovadili štiri osebe Zaradi trgovskega centra Merkur, ki so ga po slavnostnem odprtju inšpektorji pred dvema mesecema zaprli, so že padle prve ovadbe. Trgovski center Merkur so pred dvema mesecema po slavnostnem odprtju zaradi tega, ker ni imel ustreznih dokumentov, tudi zaprli. Policija je po uspešni kriminalistični preiskavi zaradi goljufije in ponarejanja listin ovadila tudi štiri odgovorne osebe, med njimi tudi direktorja podjetja Gradis skupina G Klavdija Kovačiča. Med ovadenimi naj bi bil tudi Leopold Pepelnik. (Foto: POP TV) Ovadeni sta bili tudi dve osebi zaposleni v podjetju Spekter zaradi domnevnega ponarejanja poslovnih listin. Vodja oddelka za gospodarski kriminal v Celju Damijan Turk je dejal, da naj bi osebi skušali pridobiti za investitorja listine, ki so potrebne za pridobitev upravnih dovoljenj. V konkretnem primeru naj bi šlo tako za ponarejanje evidenčnih listov. Da Merkur ni dobil uporabnega dovoljenja, naj bi bili krivi prav ponarejeni evidenčni listi glede ravnanja z gradbenimi odpadki, ki naj bi jih za potrebe Gradisa priredili v podjetju Spekter, ugotavljajo kriminalisti. Podjetje Gradis Skupina G naj bi podizvajalce oškodovalo za 370.000 evrov. Ponarejeni naj bi bili tako evidenčni listi. V Merkurju so ob zaprtju objekta dejali, da je sam objekt popolnoma varen in tehnično brezhiben, zato so bili presenečeni nad skrajnim ukrepom inšpekcijskih služb. V nasprotju z našim centrom je v Sloveniji namreč veliko objektov z resnimi tehničnimi napakami, pa tako skrajnega ukrepa pri drugih podjetjih ni bilo, še dodajajo. Ukrep bomo spoštovali, na žalost pa rešitev ni v naši moči, ampak v rokah gradbenih podizvajalcev. Upamo, da bodo svoj spor čim prej razrešili in nam zagotovili ponovno odprtje centra v Vižmarjih in ohranitev 80 delovnih mest. (Foto: POP TV) Manjkajoči del dokumentacije v ničemer ne vpliva na funkcionalnost objekta v Vižmarjih, pa zagotavlja glavni izvršni direktor Gradisa skupina G Klavdij Kovačič. Objekt je zgrajen skladno s projektno dokumentacijo in pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem,“ je takrat za 24ur.com zagotovil in dodal, da objekt tudi popolnoma ustreza varnostnim zahtevam. Po Kovačičevem mnenju tako ni bilo razloga za tako skrajni ukrep. Kot je znano, je Merkurjev center v začetku oktobra inšpekcija zapečatila. Vzrok za zaprtje pa je bil spor med Gradisom in Betonalom, ki je kot podizvajalec izkopal gradbeno jamo. Zaradi spora namreč Betonal ni izročil evidenčnih listov, ki dokazujejo, kam je bil gradbeni material iz izkopa odložen. Brez teh dokumentov pa ni bilo mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja.	Damjana Seme,D.Š.	24ur	2009-12-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-dohodki-vodilnih-v-podjetjih-koncno-javni.html	Bodo dohodki vodilnih v podjetjih končno javni?	poslanska, skupina, gospodarska, družba, zakon, dohodek, prihodek, vodilni, podjetje, zakon	Bodo dohodki vodilnih v podjetjih končno javni? Vse poslanske skupine podpirajo spremembo zakona o gospodarskih družbah. Ta bi omogočal razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejevanje izplačevanja nagrad. Prav vse poslanske skupine podpirajo spremembe zakona o gospodarskih družbah, s katerimi vlada predlaga prenos evropske direktive o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, v slovenski pravni red. Ob tem pozdravljajo predvsem določbe, ki zahtevajo razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov. Poglavitni cilj novele zakona o gospodarskih družbah je sicer dopolnitev oz. krepitev načela enake obravnave delničarjev, a je Vili Trofenik (Zares) med njenimi bistvenimi novostmi izpostavil razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejitev izplačevanja nagrad članom nadzornih svetov iz dobička družbe. Prejemke menedžerjev je treba razkriti in določiti postopek določanja njihove višine, je pozval. Trofenik kot bistveno novost izpostavlja razkritje prejemkov članov uprav in nadzornih svetov. (Foto: POP TV) Člani nadzornega sveta po novem ne bodo upravičeni do udeležbe pri dobičku, je dejal Trofenik ter opozoril na nesprejemljivo dosedanjo prakso, ko je prišlo do absurdno visokih povišanj sejnin in do izplačevanja nagrad na podlagi dobička, ki so ga ustvarila podjetja. Zgolj nadzornih petih velikih podjetij v državni lasti, med njimi je naštel NLB, Pošto Slovenije, Telekom Slovenije, Luko Koper in NKBM, so tako v letu dni iz tega naslova zaslužili več kot 1,2 milijona evrov. Tudi Matjaž Han (SD) je ob podpori določbam, ki dodatno delujejo v prid malih delničarjev, opozoril predvsem na prepoved udeležbe članov nadzornih organov pri dobičku. Ta predlog je nedvomno v skladu s trenutnim stanjem v gospodarstvu, saj se je v preteklosti večkrat izkazalo, da so člani nadzornih organov dobivali enormne in neopravičene nagrade, ki niso bile pogojene z njihovim delom, je dejal. Mnenja o odpravi možnosti udeležbe članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja so v strokovni javnosti deljena, je dejal Milan Gumzar (LDS). V LDS pa so naklonjeni rešitvi, s katero se daje skupščini pristojnost določanja politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora. Prav na tem področju je sedanja finančna in gospodarska kriza razkrila velike anomalije tudi pri nas, je dejal ter menil, da je treba dati lastnikom dodatno možnost, da politiko nagrajevanja določajo sami, če seveda tako želijo. Prav je, da se lotevamo nekaterih aktualnih problemov in jih poskušamo odpraviti, vendar moramo pri tem imeti v vidu, da s tem ne povzročimo škode tistim gospodarskim družbam, ki s t. i. tajkunskimi posli nikoli niso imele opravka, je bil do predloga omejevanja udeležbe nadzornikov pri dobičku zadržan Andrej Vizjak (SDS). Če nadzorni sveti nimajo nič z udeležbo pri dobičku, potem verjetno tudi nimajo kaj veliko z odgovornostjo za njegovo ustvarjanje, je pojasnil. V SNS bodo predlog novele zakona o gospodarskih družbah podprli predvsem z moralnega stališča, je napovedal Bogdan Barovič. Res je neprimerno, da so člani nadzornih svetov nagrajeni z deležem v dobičku, res pa je tudi, da jih je treba pošteno nagraditi za njihovo delo, je dejal. Udeležba članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja je lahko v navzkrižju interesov glede na naloge, ki jih nadzorni svet ima, se je s prepovedjo udeležbe nadzornikov pri dobičku strinjal Radovan Žerjav (SLS). Glede na čudno stanje duha in nekatere ekscesne prejemke članov uprav v poslanski skupini SLS podpirajo tudi obvezo po javni objavi prejemkov članov organov vodenja in nadzora. Tako bo možno preprečiti marsikatera nerazumna nesorazmerja, ki smo jim priča dandanes, je menil Žerjav.	STA	24ur	2009-04-21 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-zmaga-slovencev-na-nasinem-tekmovanju.html	Nova zmaga Slovencev na Nasinem tekmovanju	nasa, slovenci, tekmovanje, gaea+, xlab	Nova zmaga Slovencev na Nasinem tekmovanju Ekipa slovenskega podjetja Xlab je na Nasinem tekmovanju v Firencah dosegla prvo mesto. S svojimi orodji so močno izboljšali Nasino orodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Ekipa slovenskega podjetja Xlab sicer za prvo mesto ni prejela denarne nagrade, so se jim pa zato na široko odprla vrata na svetovni trg. (Foto: Blaž Garbajs) V torek je v italijanskih Firencah potekalo novo Nasino tekmovanje Nasa World Wind Europa Challenge, na katerem je s svojimi računalniškimi rešitvami žirijo med osmimi prijavljenimi ekipami najbolj navdušila ekipa slovenskega podjetja Xlab. Začetki razvoja Xlabove rešitve sicer segajo v leto 2008, ko so v Xlabu začeli uporabljati odprtokodno Nasino programsko ogrodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Lani so se nato prijavili na omenjeno tekmovanje in dotlej razvite rešitve prilagodili za potrebe tekmovanja. Nasa je s tekmovanjem želela priti do informacij, kdo vse in na kakšen način uporablja njihove rešitve, ter hkrati priti do izboljšav, ki povečajo uporabnost Nasinega orodja World Wind. Xlab je na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko Gaea+. Gre za orodje za tridimenzionalno (3D) vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Nadgrajuje osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Orodje prinaša veliko izboljšav Nasinemu World Windu Orodje za občine tako omogoča uporabnikom 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte. Med drugim lahko na primer v primeru nakupovalnega centra prikaz poda podatek o osenčenosti sosednjih objektov. Med uporabniki njihovih orodij so denimo tudi slovenska uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije in tudi nekatere gasilske brigade. Reševalci lahko na primer s pomočjo teh orodij hitro pridejo do vizualizacije in informacije o težavnosti terena, strmine. V primeru požara operater hitro vidi tudi število morebitno ogroženih stanovanjskih in poslovnih objektov in lahko tako najhitreje oceni, kolikšno število reševalnih ekip je treba poslati na teren. Kot so pojasnili, takšna orodja precej olajšajo iskanje pogrešanih oseb, saj bi lahko to spremljali v živo v 3D-prikazu. Kot pravijo, je bila prvotna ideja ta, da bi to uporabljala slovenska policija, zdaj pa že navezujejo stik z ameriškimi organi. Nasa naj bi svoje rešitve z Xlabovimi izboljšavami, kot sta tudi bolj realističen prikaz in pohitritev izrisa vektorskih podatkov, nadgradila v kratkem. Velika referenca za podjetje Xlab na čelu z glavnimi razvijalci zmagovalne rešitve Vitom Čučkom, Marjanom Šterkom, Markom Praprotnikom in Gregorjem Bergincem je za zmago prejel priznanje, poleg tega pa predvsem veliko referenco. Nasino orodje namreč uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije. Kot so še dejali, so njihova nagrada predvsem stiki z različnimi možnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa s kakšnim ameriškim partnerjem tako na trgu ZDA kot nato tudi v Evropi.	Barbara Golub,STA	24ur	2013-07-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/brezposelnost-oktobra-spet-visja-vecinoma-zaradi-mladih-ki-so-koncali-solanje.html	Brezposelnost oktobra spet višja, večinoma zaradi mladih, ki so končali šolanje	registrirana, brezposelnost, oktober, oktobrska, brezposelnost, iskalci, dela	Brezposelnost oktobra spet višja, večinoma zaradi mladih, ki so končali šolanje Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je oktobra znašala 12,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot septembra. Registriranih brezposelnih je bilo tako 115.900. Se je pa povečalo število delovno aktivnih. Stopnja registrirane brezposelnosti se je oktobra povečala predvsem zaradi študentov, ki so končali šolanje in se prijavili na zavod za zaposlovanje. (Foto: Thinkstock) Oktobra se je prvič po februarju na mesečni ravni zvišalo število registriranih brezposelnih, in sicer na okoli 115.900 oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila oktobra tako 12,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot septembra, je danes objavil državni statistični urad. Zvišanje je bilo pričakovano, saj se oktobra med brezposelne prijavi več mladih po zaključku šolanja. Tudi tokratno povečanje števila brezposelnih oseb v oktobru je v glavnem posledica na novo prijavljenih iskalcev prve zaposlitve, ki so zaključili izobraževanje. Ĺ tudentom v oktobru poteče status študenta in se prijavijo na zavodu za zaposlovanje, če niso drugače zavarovani, so zapisali na statističnem uradu. Bolj se je povečalo številno brezposelnih žensk Stopnja registrirane brezposelnosti za moške se je oktobra glede na september zvišala za 0,2 odstotne točke, na 11,1 odstotka, za ženske pa za 0,4 odstotne točke, na 14,3 odstotka. Ĺ tevilo registriranih brezposelnih moških se je glede na prejšnji mesec povečalo za okoli 1100, število registriranih brezposelnih žensk pa za nekaj več kot 2200. V tretjem četrtletju letos je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 12,5 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju letos in 0,6 odstotne točke manj kot v drugem četrtletju letos. Brezposelnost se je povečala v vseh statističnih regijah, razen v jugovzhodni Sloveniji, kjer se je zmanjšala za 0,1 odstotne točke, na 13,2 odstotka. Najbolj se je povečala v pomurski statistični regiji, za 1,1 odstotne točke, na 18,3 odstotka, kar je bila tudi najvišja stopnja med regijami. Najnižja je bila v gorenjski regiji, kjer je znašala 8,9 odstotka. Delovno aktivnih je bilo več Ĺ tevilo delovno aktivnih oseb se je oktobra glede na september povečalo za nekaj več kot 900, na okoli 806.400. Pri tem se je število delovno aktivnih moških zmanjšalo za okoli 1700, na okoli 447.500, število delovno aktivnih žensk pa se je povečalo za nekaj več kot 2600, na okoli 359.000. Oktobra lani je bilo delovno aktivnih okoli 8400 oseb manj kot oktobra letos. Oktobra je bilo zaposlenih 710.900 oseb, kar je 2700 več kot septembra. Pri pravnih osebah se jih je zaposlilo 2100, pri fizičnih osebah pa 560. Ĺ tevilo samozaposlenih se je glede na prejšnji mesec zmanjšalo za približno 1800 oseb, na okoli 95.500.	STA	24ur	2014-12-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/eu-je-nepricakovano-dosegla-izvozni-presezek.html	EU je nepričakovano dosegla izvozni presežek	eurostat, primanjkljaj, presežek, eu, evro, članica, izvoz	EU je nepričakovano dosegla izvozni presežek Države članice območja evra so oktobra v trgovini s preostalim svetom nepričakovano dosegle presežek. Analitiki so napovedovali pet milijard primanjkljaja. Izvoz EU je presenetil. (Foto: POP TV) Območje z enotno evropsko valuto je oktobra doseglo 900 milijonov evrov zunanjetrgovinskega presežka, potem ko je september sklenilo s 4,5 milijarde evrov primanjkljaja, v danes objavljeni prvi oceni ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Oktobrski rezultat, ki je nižji od 4,2 milijarde evrov presežka oktobra lani, je ovrgel napovedi analitikov, saj so ti pričakovali pet milijard evrov primanjkljaja. Izvoz se je oktobra na letni ravni povečal za odstotek, uvoz pa za tri odstotke. Celotna EU pa je oktobra dosegla 17,1 milijarde evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja, potem ko je ta septembra letos znašal 23,5 milijarde evrov, oktobra lani pa 15,3 milijarde evrov.	STA,Primož Jambrek	24ur	2008-12-18 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-stanovanj-se-umirjajo.html	Cene stanovanj se umirjajo	nepremičnina, cene, trg, denar, vrednost, kriza	Cene stanovanj se umirjajo Svetovna finančna kriza po ocenah nekaterih strokovnjakov že vpliva na slovenski nepremičninski trg. Cene stanovanj, ki so še pred letom rasle v nebo, se počasi umirjajo. NA	Petra Čertanc	24ur	2008-10-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/svet/evropa-iz-katastrofe.html	Finančna kriza dosegla Avstrijo	borza, svetovna, trgovanje, delnica, rast	Finančna kriza dosegla Avstrijo Mednarodna finančna kriza je dosegla Avstrijo, saj je ena od bank zašla v likvidnostne težave, Nemčija pa je sprejela 480 milijard evrov vreden rešilni paket. Banka je zašla v težave, ker so premožnejše stranke iz banke v zadnjih dneh množično jemale svoj denar. (Foto: POP TV) Constantia Privatbank je prva finančna ustanova v Avstriji, ki je zašla v likvidnostne težave. Da bi banki vnovič zagotovili zadostno likvidnost, so ji banke Unicredit Bank Austria, Erste Group Bank, Raiffeisen Zentralbank, Österreichische Volksbanken in Bawag dale na voljo skupaj 400 milijonov evrov. Centralna banka bo prispevala dodatnih 50 milijonov evrov. Pet bank bo ustanovilo posebno družbo, ki bo prevzela vse delnice Constantie in njeno vodenje. Pet bank naj bi Constantio kupilo po strogo varovani simbolični ceni. Prav tako ni znano, kako si bodo 100-odstotni delež razdelile, a najverjetneje bodo pri tem upoštevale velikost petih prevzemnic. Constantia Privatbank, ki je bila z 260 zaposlenimi že dlje časa naprodaj, ima 1,2 milijarde evrov bilančne vsote. V težave je zašla, ker so premožnejše stranke iz banke v zadnjih dneh množično jemale svoj denar. Natančen obseg ni znan, šlo pa naj bi za številko, ki je podobna zdaj obljubljeni likvidnostni injekciji, torej 450 milijonov evrov. Tako kot številne druge članice EU je tudi Avstrija v ponedeljek sprejela paket ukrepov za pomoč bankam, ki bi jih prizadela finančna kriza. Skupaj 100 milijard evrov vreden paket je sestavljen iz 85 milijard evrov državnih jamstev ter 15 milijard evrov za povečanje kapitala posameznih bank. Nemčija sprejela 480 milijard evrov vreden rešilni paket Nemčija je sprejela načrt, po katerem bo bankam namenila 480 milijard dolarjev. Paket, ki sta ga potrdila tako spodnji kot zgornji dom nemškega parlamenta, podpisal pa ga je že tudi nemški predsednik Horst Köhler, je namenjen povrnitvi zaupanja v banke. Načrt, ki ga je v ponedeljek sprejela nemška vlada, je del skupnih ukrepov evropskih držav, s katerimi so zagotovile bančne garancije in svež denar za reševanje bančnih sistemov. Paket vsebuje za 400 milijard evrov bančnih garancij in 80 milijard evrov svežega kapitala, s tem pa želijo spodbuditi zaradi finančne krize zastalo medbančno posojanje. Evropske borze z rastjo Borzni indeks Euro STOXX 50 se je v prvih minutah trgovanja zvišal za 3,56 odstotka, potem ko je v četrtek izgubil skoraj šest odstotkov vrednosti. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100, ki je v četrtek zdrsnil na najnižjo raven po aprilu 2003, zvišal za 3,90 odstotka. Francoski indeks CAC 40 se je okrepil za 4,04 odstotka. Nemški indeks DAX, ki se je v četrtek znižal za skoraj pet odstotkov je v prvi uri trgovanja pridobil 2,99 odstotka. Evropske borze so začele dan s krepko rastjo. (Foto: Reuters) Borzni posredniki med vzroki za rast tečajev navajajo predvsem pozitivna gibanja v ZDA, kjer pričakujejo popoldan objavo konjunkturnih kazalcev. Tako so ameriške borze v četrtek predvsem zahvaljujoč padajočim cenam nafte zabeležile precejšnje rasti tečajev. Tudi japonski indeks Nikkei se je zvišal za več kot dva odstotka. Kitajska borza je trenutno 1,1 odstotka nad gladino, tokijska pa je dan zaključila z 2,8 odstotno rastjo. Tajvan in Seul sta 2,5 odstotka v negativnem območju, medtem ko se indeks v Hongkongu drži samo 0,03 odstotka pod gladino.	STA,Urša Zupan,N.D.	24ur	2008-10-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-krmilo-petrola-je-stopil-aleksander-svetelsek.html	Za krmilo Petrola je stopil Aleksander Svetelšek	aleksander, svetelšek, marko, kryžanwski, petrol, uprava, nadzorni, svet	Za krmilo Petrola je stopil Aleksander Svetelšek Nadzorniki Petrola so za mandatarja, ki bo do 15. julija sestavil novo upravo, izbrali Aleksandra Svetelška. Do sedaj prvi mož Skupine Tuš v novi upravi napoveduje same sveže obraze. Svetelšek namerava popeljati Petrol med pet najboljših naftnih družb v Evropi. (Foto: Dare Čekeliš) Svetelšek bo uspešno konsolidiral, nadziral in v prihodnje strateško razvijal skupino Petrol. Tomaž Kuntarič Novi predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek je bil izbran brez razpisa in si bo sam izbral člane uprave, napoveduje pa same nove obraze. Prvi nadzornik družbe Tomaž Kuntarič je po seji povedal, da takšnega človeka, s tako bogatimi izkušnjami, kot jih ima Svetelšek, Petrol potrebuje. Svetelšek bo uspešno konsolidiral, nadziral in v prihodnje strateško razvijal skupino Petrol, je povedal Kuntarič. Predvsem pa mislim, da mora Petrol stopiti bolj v energetski del. Energija je tema prihodnosti. Cel svet ji posveča ogromno časa in vidim, da je tu še mnogo neizkoriščenih možnosti. Aleksander Svetelšek Svetelšku optimizma ne manjka Svetelšek, ki sedaj sicer načrtuje dopust, namerava v treh letih popeljati Petrol med pet najboljših naftnih družb v Evropi. Okrepiti namerava tudi pozicijo na domačem trgu. Pot do teh ciljev bo začrtal do novembra, ko bo predstavil strategijo podjetja. Svetelšek o imenih kandidatov za novo upravo ni želel govoriti, dejal pa je, da so nekateri že znani. Lahko pa povem, da bo uprava sestavljena iz notranjih in zunanjih članov, v celoti pa se načrtuje nova. Marko Kryžanowski se je moral posloviti prejšnji ponedeljek. Zatrdim lahko, da bo Petrol v prihodnje vodila ekipa menedžerjev, ki so pripravljeni na boj z zaostrenimi razmerami v gospodarskem okolju. V Petrol prihajam pripravljen na trdo delo. Aleksander Svetelšek Petrol mora rasti tako na slovenskem trgu, kjer mora pridobiti nazaj predvsem izgubljene deleže, kot tudi na tujih trgih. Na teh je po njegovem mnenju konkurenca sicer močna in stopa z velikimi koraki naprej, vendar pa je Petrol po njegovih besedah zasidran do tolikšne mere, da je tam prostora in možnosti za širitev še dovolj. Kryžanowski je moral oditi prejšnji ponedeljek Celotna uprava Petrola, vključno z Markom Kryžanowskim, je odletela prejšnji ponedeljek, ko se je nadzorni svet pod taktirko Tomaža Kuntariča sporazumel za prenehanje mandata brez izplačila odpravnin. Namesto Kryžanowskega je vajeti podjetja začasno prevzela Alenka Vrhovnik Težak. Nadzorniki upravi, kot kaže, niso odpustili 186 milijonov evrov vredne naložbe v Istrabenz, ki je sedaj vredna le še okoli 20 milijonov. Celotna skupina Petrol je namreč lansko leto sklenila s 55 milijoni evrov izgube, ki je sicer bila posledica naložbe v koprski holding.	Igor Adamič	24ur	2009-06-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/je-ulica-preko-politike-prevzela-oblast.html	Je ,ulica preko politike prevzela oblast,?	luka, koper, delnica, občina, prodaja, denar, finance, popovič, župan	Je ulica preko politike prevzela oblast ? Gre za puč iz ozadja, ne moremo dovoliti, da ulica vodi igro, so besede, s katerimi se je odzval koprski župan Boris Popovič, ki prodaja delnice Luke Koper. Popovič: Za zahtevami po zamenjavi vodstva Luke stoji Zares. (Foto: Dare Čekeliš) Popovič in Matoz sta osvetlila podrobnosti tožbe, s katero želi občina od države izterjati blizu 2,7 milijona kvadratnih metrov površin na območju Luke Koper: Zemljišča so v procesu lastninjenja pripadla državi, ker pa se je prenos izvršil v nasprotju s takratnimi predpisi, bomo zahtevali, da sodišče ugotovi ničnost prenosa. Tožba naj bi bila pripravljena v mesecu dni. Prvi nadzornik Luke Koper Boris Popovič je prepričan, da za zahtevami štirih nadzornikov po zamenjavi uprave Luke Koper stoji stranka Zares, ki naj bi poskušala priti do plinskega terminala v Kopru. S svojim človekom v vodstvu uprave bi gradnjo plinskega terminala lažje izvedli. Zahteve nadzornikov so puč iz ozadja, ki ga načrtujejo v Zaresu. Nezadovoljstvo, ki so ga zaposleni v Luki javno izrazili pretekli teden, je bilo izsiljeno, delavci pa zavedeni s strani nadzornika Mladena Jovičića in nadzornice Olge France. Ne moremo dovoliti, da ulica vodi igro. Naredil bom vse, da se to ne bi dogajalo, je obljubil. Državo poziva, naj upravo in nadzorni svet zamenja po normalnih, jasnih postopkih na skupščini, če jima ne zaupa. Na puč , ki ga po njegovih besedah poskuša izsiliti stranka Zares mimo skupščine, pa ne bo pristal. Luka Koper je uspešno podjetje Sicer pa je pohvalil poslovanje družbe in Luko Koper označil za uspešno podjetje z jasno in svetlo prihodnostjo. Strahov ne vidim, ravno obratno, delavci bi morali biti zadovoljni. Število zaposlenih se po njegovih podatkih povečuje, plače so dobre, zaposleni dobijo tudi trinajsto plačo. Na osnovi takih rezultatov po Popovičem mnenju o krivdi razrešitvi uprave ne more biti govora, sam pa ne podpira niti nekrivdne razrešitve. Predlog o nekrivdni razrešitvi je pooblaščeni odvetnik Franci Matoz sicer izdelal na njegovo pobudo, saj da mora biti kot predsednik nadzornega sveta pripravljen, če vidi, da je ulica preko politike prevzela oblast . Plače so dobre, prihodnost je svetla, poudarja Popovič. (Foto: Dare Čekeliš) Na očitke o prekomernem zapravljanju pri gradnji logističnih terminalov in drugih domnevno spornih investicijah, v katerih naj bi izginilo 450 milijonov evrov, odgovarja, da je bil denar porabljen za investicije v infrastrukturo, na očitke o prekomernem zadolževanju pa, da je 45-odstotna zadolženost v mejah normale. V Luki Koper dobička ne ustvarjamo na finančnih trgih, ampak iz poslovanja. Dobiček iz poslovanja se povečuje, ustavljati investicije pa bi bilo nesmotrno. Kdaj se bo nadaljevala že dvakrat prekinjena 32. redna seja nadzornega sveta Luke Koper, ni jasno, prav tako tudi ne, ali in kdaj namerava sklicati naslednjo sejo, kar so pretekli teden zahtevali nadzorniki. Predsednik nadzornega sveta je za sklic 33. redne seje prejel tri različne predloge z različnimi dnevnimi redi. Predlagatelje smo pozvali, naj se odločijo, katero sejo želijo sklicati in s kakšnim dnevnim redom, je o tem dejal pooblaščeni odvetnik Franci Matoz. Iz vrst nadzornikov je slišati, da bo Popovič s sklicem seje, na kateri bodo razpravljali o njegovi razrešitvi, zavlačeval kar najdlje, kot bo mogoče. Letno poročilo o poslovanju v letu 2008 pa bodo morda sprejeli kar na dopisni seji. Po Matozovih besedah se je zakonski rok za sprejetje letnega poročila namreč iztekel.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-05-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sivilje-se-vracajo-za-sivalne-stroje.html	Šivilje se vračajo za šivalne stroje	prevent, global, boxmark, avtomobilski, sedežni, deli, prevleke, prevleka, radlje, ob, dravi, najem, leather, marjan, trobiš, car, ekskluziv	Šivilje se vračajo za šivalne stroje Po skoraj osmih mesecih od zaključka proizvodnje šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek v obratu Prevent Globala v Radljah ob Dravi se v tamkajšnjo proizvodno halo vračajo šivilje. Za podjetje Boxmark, ki ima od 1. septembra v najemu nekdanje Preventove prostore, bo v Radljah delalo okoli 300 zaposlenih (simbolična fotografija). (Foto: Damjan Žibert) Šivati začenja prvih 40 šivilj, v prihodnjih tednih pa bo Boxmark v Radlje preselil večino od okoli 300 že zaposlenih delavk, ki so doslej delale v Slovenj Gradcu. Prihodnost proizvodnje v Slovenj Gradcu za zdaj še ni dorečena in je odvisna od naročil, je konec minulega tedna pojasnil direktor podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega Marjan Trobiš. Boxmarkova proizvodnja na Koroškem je pod okriljem na novo ustanovljenega podjetja Car ekskluziv s sedežem v Radljah, ki je bila v petek vpisana v sodni register podjetij, direktor podjetja pa še ni izbran. Boxmark se sicer zanima tudi za nakup proizvodne hale v Radljah, vendar v okviru postopka stečaja družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli še ni na prodaj, prav tako še ni uradno znane cenitve. Ob stečaju podjetij Prevent Global in Prevent avtomobilski deli avgusta letos je delo izgubilo 1260 delavcev, večina na Koroškem. V Radljah ob Dravi je ob zaključku proizvodnje marca letos delalo okoli 230 delavk, od katerih jih je takrat večina bila napotena na čakanje na delo doma, del pa je z delom nadaljeval v Slovenj Gradcu.	STA,Špela Zupan	24ur	2010-10-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dokaz-da-najbogatejsi-krize-ne-obcutijo-prodajni-rekordi-ferrarija.html	Dokaz, da najbogatejši krize ne občutijo: prodajni rekordi Ferrarija	ferrari, prodaja, rekord, dobiček	Dokaz, da najbogatejši krize ne občutijo: prodajni rekordi Ferrarija V prvi polovici letošnjega leta je novega lastnika dobilo 3664 avtomobilov z znamenitim poskočnim konjičkom. Morda se številka zdi majhna, a ni tako. Prodaja se je povečala, italijanski proizvajalec luksuznih avtomobilov pa se veseli rekordnih dobičkov. Zaželenega jeklenega konjička je v prvi polovici letošnjega leta kupilo 3664 ljudi. (Foto: Reuters) Italijanski proizvajalec luksuznih avtomobilov Ferrari ne čuti vplivov krize in se po prvem letošnjem polletju veseli rekordnih prihodkov. Ti so se v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta okrepili za 11,9 odstotka, na 1,208 milijarde evrov. Ferrari je v polletju prodal 3664 avtomobilov, kar je 7,4 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Čisti dobiček je proizvajalec iz Maranella okrepil za 13 odstotkov na 152,2 milijona evrov. Slavni avtomobilski proizvajalec je pozitivne poslovne rezultate med drugim dosegel na račun rasti v ZDA, kjer je imel 14-odstotni dobiček in prodal 961 avtomobilov. S tem je Severna Amerika ohranila položaj Ferrarijevega najpomembnejšega trga. Za 9,6 odstotka je okrepil število prodanih vozil na Kitajskem, v Hongkongu in Tajvanu, kjer je lastnika v prvem polletju našlo 398 novih ferrarijev. Boljša je bila tudi prodaja v Veliki Britaniji, v Nemčiji in Švici. Občutno slabše pa je šlo znamki na domačem trgu. V Italiji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta Ferrari prodal 187 avtomobilov, kar je 164 manj kot v primerljivem lanskem obdobju.	STA	24ur	2012-09-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenske-banke-z-vec-kot-15-milijonov-izgube.html	Slovenske banke z več kot 15 milijonov izgube	banka, slovenija, izguba, rezervacija	Slovenske banke z več kot 15 milijonov izgube V januarju in februarju so banke v Sloveniji pridelale več kot 15 milijonov evrov izgube, predvsem na račun oslabitev in rezervacij. Te so bile najvišje v domačih velikih bankah. Zmanjšala se je tudi bilančna vsota. (Foto: Blaž Garbajs) Na poslovanje bank v Sloveniji še naprej močno vplivajo stroški oslabitev in rezervacij. Ti so bili v prvih dveh mesecih s 129 milijoni evrov za 124 odstotkov višji kot lani, ugotavlja centralna banka. Izguba vseh bank v Sloveniji je do konca februarja pred obdavčitvijo znašala 15,6 milijona evrov. Najvišje stroške oslabitev in rezervacij so oblikovale velike domače banke, piše v zadnji številki Biltena banke Slovenije. Bilančna vsota bank se je februarja zmanjšala za 317 milijonov evrov, potem ko se je januarja povečala za 502 milijona evrov. Na letni ravni se obseg bilančne vsote zmanjšuje od lanskega decembra, februarja je bila tako za 1,6 odstotka nižja kot pred letom dni. Na to je najbolj vplival umik vlog države iz bank. Manj posojil podjetjem Terjatve do tujih bank so se februarja znižale, prav tako se je spet zmanjšal tudi obseg posojil nebančnemu sektorju. Februarja se je obseg posojil, ki jih imajo podjetja najeta pri bankah, skrčil za 64 milijonov evrov neto. K zmanjšanju posojil so tokrat najbolj prispevale velike domače banke, sicer pa delež dolgoročnih posojil ostaja na dobrih dveh tretjinah vseh posojil. Kreditiranje prebivalstva se je po januarskem znižanju februarja malenkost povečalo, namreč za štiri milijone evrov, vendar le pri skupini bank v večinski tuji lasti. Skromno je bilo tudi povečanje hranilnih vlog gospodinjstev.	STA,M.R.	24ur	2011-04-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-krize-nepremicnine-cenejse.html	Zaradi krize nepremičnine cenejše	stanovanje, nepremičnina, krdit, cena, kriza, finance	Zaradi krize nepremičnine cenejše Zaradi svetovne finančne krize so prvič po 15 letih padle cene nepremičnin, hkrati pa so se zaostrili pogoji za najemanje posojil. NA	Vesna Ćurković,Jasmina Štorman,J.M.	24ur	2008-10-18 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/slovenija/nic-ne-kaze-na-krizo.html	Nič ne kaže na krizo	nakup, zadnji, dan, silvestrovo, nakupovalni, center, trgovina	Nič ne kaže na krizo Zadnji dan v letu so mnogi preživeli v trgovinah, ki so bile nabito polne. Samo v ljubljanskem Cityparku so tako decembra zabeležili skoraj milijon nakupov. NA	Tanja Volmut	24ur	2008-12-31 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/racunsko-sodisce-napacno-enaci-dve-razlicni-obdobji.html	,Računsko sodišče napačno enači dve različni obdobji,	hse, računsko, sodišče, revizija, poročilo, odziv, poskus, plačevanje	Računsko sodišče napačno enači dve različni obdobji Računsko sodišče ne razlikuje med proizvedeno električno energijo, ki je posledica zagonskih preizkusov, in planirano proizvedeno električno energijo, so v odzivu na revizijsko poročilo sporočili iz HSE. HSE vodnega povračila za rabo vode na spodnji Savi v letu 2006 v skladu z določbami zakona o vodah (ZV-1) ni bilo treba plačevati, saj zakon v tretjem odstavku 124. člena določa, da obveznosti plačila vodnega povračila v primerih, kadar je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor, nastopi šele z dnem izdaje uporabnega dovoljenja. HSE Potem ko je računsko sodišče objavilo revizijsko poročilo, ki se nanaša na plačevanje koncesijskih dajatev in vodnega povračila v zvezi s hidroelektrarnami na spodnji Savi, so se danes odzvali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Računsko sodišče v svojem poročilu ugotavlja, da HSE v času funkcionalnih in zagonskih preizkusov HE Boštanj (od 1. januarja 2006 do 5. junija 2006) ni plačeval koncesnine za proizvedeno električno energijo. Omenjeno obdobje se po zakonu o graditvi objektov (ZGO) ne šteje za obdobje poskusnega obratovanja. Računsko sodišče namreč ne razlikuje med proizvedeno električno energijo, ki je posledica funkcionalnih in zagonskih preizkusov, in planirano (po voznih redih) proizvedeno električno energijo, so sporočili iz HSE. (Foto: POP TV) Kot še pravijo, zahteva vsaka tehnična oprema, ki pride na trg, množico testiranj. Med tako opremo sodijo tudi turbine, generatorji, strojna in elektro oprema, ki pa se lahko testira le tako, da se jih začasno priključi na omrežje, po vnaprej določenem tehničnem protokolu, kjer se pri različnih pretokih in padcih vode preizkušajo najrazličnejši parametri. Z ozirom na to, da morajo biti agregati priključeni na omrežje in ker mora biti proizvodnja električne energije vsak trenutek uravnotežena s porabo, je moral HSE z drugimi proizvodnimi enotami ves čas slediti nepredvidljivim dogajanjem agregatov v času funkcionalnih testiranj ter izvajati korekcije in izravnavo načrtovanega voznega reda, poudarjajo na HSE, kjer še pravijo, da se takšne nepredvidljive energije ne more plasirati na trg, niti ni načrtovana v voznih redih. V HSE poudarjajo, da se omenjene ugotovitve računskega sodišča nanašajo na leto 2006, ko se je projekt izvajal v okviru Skupnega podviga Dravskih elektrarn Maribor (DEM), Soških elektrarn Nova Gorica (SENG), Savskih elektrarn Ljubljana (SEL), Termoelektrarne Brestanica (TEB) in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). HSE, ki je bil v času funkcionalnih in zagonskih preizkusov HE Boštanj nosilec koncesije in hkrati lastnik HE, izravnave proizvodnje električne energije v času funkcionalnih preizkusov HE Boštanja tako ni mogel zaračunati nikomur, saj jo je kompenziral kar sam. Vrednost take električne energije, ki je nenačrtovana in nezanesljiva, je zanemarljiva, pravijo v HSE, kjer menijo, da je računsko sodišče napačno enačilo obdobje obratovanja elektrarne s funkcionalnimi in zagonskimi preizkusi od poskusnega obratovanja elektrarne. Vsaka elektrarna ima namreč pred rednim obratovanjem obdobje poskusnega obratovanja, katerega predpogoj so izvedeni funkcionalni in zagonski preizkusi. V HSE smo za celotno obdobje poskusnega obratovanja plačevali vse predpisane dajatve (HE Boštanj je v poskusnem obratovanju od 5. junija 2006, HE Blanca pa od 3. decembra 2009), revizijsko poročilo pa se nanaša le na obdobje funkcionalnih in zagonskih preizkusov (1. januar 2006 do 5. junij 2006), še pravijo v HSE, kjer bodo skladno z zahtevami računskega sodišča pripravili ustrezno odzivno poročilo.	Nuša Stegnar	24ur	2010-08-11 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najbolj-bogato-mesto-v-evropi-je.html	Najbogatejše mesto v Evropi je .	eurostat, bdp, evropa, najbogatejše mesto	Najbogatejše mesto v Evropi je ... Si želite uspeti, pa imate občutek, da vam Slovenija ne nudi dovolj možnosti? Ponujamo vam seznam najbogatejših evropskih regij. In kjer je veliko denarja, je tudi več možnosti, da ga nekaj pristane v vašem žepu. Največ denarja je v ... Eurostat je objavil podatke o najbolj razvitih regijah v Evropi. Pri razvrstitvi so upoštevali tako BDP kot kupno moč prebivalstva. Na vrhu lestvice se je tokrat znašel center Londona, kjer imajo prebivalci kar 334 odstotkov večji BDP na prebivalca od evropskega povprečja, ki znaša 24.900 evrov. Londonu sledijo še Luksemburg, Bruselj, Hamburg in Praga. Najmanj ga imajo: Najbolj revno evropsko območje je severozahodna Bolgarija, kaj dosti bolje pa se niso odrezale niti druge bolgarske regije, med katere se je vrinila le severovzhodna Romunija na predzadnjem mestu. Glede na Eurostat so tako najbolj revne evropske države: Bolgarija, Romunija, Poljska in Madžarska. In kam se je uvrstila Slovenija?	Žiga Kariž	24ur	2010-02-24 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/naprej-na-alkohol.html	Naprej na alkohol	avtomobil, motor, bencin, dizel, alkohol, etanol	Naprej na alkohol Ne le nafta ali biodizel, prihodnost je v etanolu. Čedalje več je polj, na katerih koruza raste zaradi goriva in ne za prehrano ljudi ali živali. Koruza nas lahko odpelje naprej. (Foto: iStockphoto) Težki časi za zagovornike biogoriv. Naftni koncerni so razjarjeni, saj se za proizvodnjo liter biogoriva porabi preveč fosilnih goriv, prav tako pa poudarjajo, da je s poljščinami, ki so potrebne za pridelavo biogoriva, zasajenih preveč polj, ki so bila sprva namenjena za prehrano ljudi in živali. Prištejmo k temu dejstvu še redkost hibridnih vozil in nepraktičnost elektro pogona, pa bomo dobili občutek, da so biogoriva le za zanesenjake. Dejstvo je, da se etanol ne prideluje le iz koruze ali krompirja, preizkušajo tudi postopke pridobivanja iz žagovine, lubja, podrastka in drugih biomaterialov, neprimernih za prehrano, ki se zlahka sejejo in dajo dober hektarski donos. Kljub vsem naporom pa pridelovalci biogoriv ne verjamejo, da jih bodo vlade po svetu odločno podprle, saj naj bi bilo lobiranje naftnih kartelov premočno in preveč vplivno. Več o biogorivih in načrtih, ki jih imajo proizvajalci, preberite na portalu Cekin.si. Kliknite tukaj!	Tony Carter	24ur	2009-06-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenski-drzavni-holding-bo-gradil-premozenjsko-rezervo-drzave.html	Slovenski državni holding bo gradil premoženjsko rezervo države	janez, šušteršič, slovenski, premoženjski, holding, državni, minister, finance	Slovenski državni holding bo gradil premoženjsko rezervo države Minister Šušteršič je pojasnil, da bodo kupnine od prodaj in ustvarjene dividende v družbah z lastništvom države ostajale na holdingu in se bodo lahko namenile za nadaljnje nakupe kakovostnega premoženja. Na AUKN pravijo, da vlada z zakonom o holdingu vzpostavlja pogoje za prikrito prodajo premoženja. DZ bo poleg predloga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, zakona o poroštvu za Teš 6 in vrste zakonov s področja gospodarstva prihodnji teden obravnaval tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu. Kolegij predsednika je na dnevni red uvrstil tudi nagovor guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki bo predstavil stanje v slovenskem bančnem sistemu. Slovenski premoženjski holding bo po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča z učinkovitim in preglednim upravljanjem državnega premoženja ustvarjal premoženjsko rezervo države. Minister je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil še, da bo imel mehanizem za prenos slabih terjatev na holding omejen rok trajanja. Šušteršič je tako pojasnil, da bodo kupnine od prodaj in ustvarjene dividende v družbah z lastništvom države ostajale na holdingu in se bodo lahko namenile za nadaljnje nakupe kakovostnega premoženja. Slovenski državni holding bo tako gradil premoženjsko rezervo države. Glede posebnega mehanizma sanacije bančnih bilanc, ki naj bi se po vladnem predlogu odvila znotraj holdinga, je Šušteršič pojasnil, da bo imela družba za upravljanje terjatev, na katero naj bi banke v državni lasti prenesle slabe terjatve, omejen rok trajanja. Družba naj bi imela od tri do pet let za povračilo slabih terjatev in unovčenje zavarovanj, kar pa je po Šušteršičevih besedah v vsakem primeru več časa, kot ga imajo glede na regulatorne zahteve banke. Prenos terjatev bi lahko izvedli to jesen. Prvi učinki izboljšanja poslovanja bank pa bi bili lahko vidni prihodnje leto, je povedal minister. Z zavarovanji se bodo namreč na to posebno odvisno družbo prenesli tudi zaseženi lastniški deleži bank v podjetjih, kot je na primer Mercator. Šušteršič je pojasnil, da bo premoženje, ki bo po poteku omenjenega roka ostalo v družbi, preneseno na holding. Janez Šušteršič (Foto: Damjan Žibert) Bodo s kakovostnim državnim premoženjem pokrivali slabe terjatve? Glede na pomisleke, da naj bi se s kakovostnim državnim premoženjem pokrivalo slabe terjatve, česar se bojijo sindikati in tudi upokojenska združenja, je minister zagotovil, da bo družba za upravljanje terjatev ločena od preostalih delov, celotna operacija pa bo navznoter zaprta, saj bo holding v zameno za slabe terjatve izdal obveznice z državnim poroštvom. Banke bodo tako slabe terjatve nadomestile z obveznicami z državnim poroštvom, ki veljajo za prvovrstne terjatve in jih bodo lahko porabile za refinanciranje pri Evropski centralni banki, je pojasnil Šušteršič. Obseg emisije obveznic v zakonu ni določen, saj se čaka še na skrbne preglede v NKBM in Abanki in na celotno sliko slabih terjatev. Ta dva naj bi bila pripravljena v mesecu ali dveh. Šušteršič: Referendum bi bil nesmiseln Šušteršič je zagotovil, da se bodo s sindikati še pogovarjali, glede groženj z referendumom o zakonu pa je dejal, da bi bil ta nesmiseln. Vlada bo za vzpostavitev holdinga v dveh mesecih DZ posredovala klasifikacijo naložb in v njej opredelila strateške, portfeljske, ki jih bo lahko upravljal tudi mednarodni upravljavec, in naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. O vsaki skupini bomo povedali, kaj je njena strategija in njen namen, je povedal minister. Prvo triletno strategijo upravljanja z državnimi naložbami naj bi vlada nato pripravila v treh mesecih od uveljavitve zakona, pozneje bo to naloga uprave holdinga. Strategijo bo po sprejemu na vladi potrdil DZ. (Foto: Damjan Žibert) Zakaj takšen zakon? Razlogi za sprejem takšnega zakona je bila namreč vzpostavitev bolj preglednega in učinkovitega upravljanje državnih naložb pri enem upravljavcu, je povzel. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) namreč sedaj upravljajo z državnimi naložbami v istih podjetij in zasledujejo različne cilje, sedaj pa bi to skoncentrirali na eno mesto, je pojasnil. Ob tem si država želi izboljšati tudi kredibilnost v očeh potencialnih strateških in portfeljskih vlagateljev. S tem bomo zagotovili večjo predvidljivost in kredibilnost ravnanja države, je dejal in dodal: Doslej je bil pogosto problem, da se ni vedelo, kaj država z neko naložbo namerava. Koncept predloga zakona je usklajen s smernicami OECD, saj so ga organizaciji predstavili ob njenem zadnjem obisku v Sloveniji. Na ministrstvu načrtujejo, da bodo OECD posredovali predlog zakona in nanj dobili njihovo mnenje, je povedal v. d. direktorja direktorata za javno premoženje in finančni sistem na ministrstvu Matej Runjak. Vlada je predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu sprejela v četrtek. Z njim je predvideno preoblikovanje Soda v novo družbo – Slovenski državni holding, ki bo prevzel tudi vse dosedanje obveznosti Soda. To naj bi se zgodilo najpozneje v treh mesecih po začetku veljave zakona. K holdingu se bosta v treh mesecih po sprejemu klasifikacije naložb pripojila Kad in DSU. Modra zavarovalnica bo ob pripojitvi Kada postala odvisna družba holdinga. To bo zaenkrat edina odvisna družba, če bodo potrebne kakšne nove, pa bo odločilo vodstvo SDH, je povedal Šušteršič. Holding bo premoženje Kada obravnaval ločeno, saj je namenjeno izključno za namene financiranja potreb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Holding bo vsako leto do 30. septembra Zpizu nakazal 50 milijonov evrov za namene usklajevanja pokojnin. AUKN bo prenehala delovati z uveljavitvijo zakona, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve zakona pa bodo izpeljane tudi vse aktivnosti za prenehanje Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP). Naložbe, s katerimi AUKN upravlja sedaj, se bodo prenesle na Sod v preoblikovanju. AUKN: Vlada z zakonom o holdingu vzpostavlja pogoje za prikrito prodajo premoženja Ključni interes vlade za ustanovitev Slovenskega državnega holdinga je vzpostavitev pogojev za prikrito serijsko prodajo državnega premoženja, so zapisali v AUKN. S sprejetjem predlaganega zakona bo po njihovem mnenju še zadnje državno premoženje preneseno izpod nadzora parlamenta in javnosti. AUKN opozarja, da bo z uveljavitvijo vladnega predloga o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga državno premoženje preneseno pod nadzor ozkega kroga ljudi, ki bo vodil holding. Po njihovem mnenju bo to največji prenos premoženja v državi, ocenjen približno na 11 milijard evrov. S holdingom želijo prikriti tudi odgovornost za slabe naložbe državnih bank? Menimo, da je ključni interes ustanovitve holdinga vzpostaviti pogoje za prikrito serijsko prodajo državnega premoženja in skozi sprejetje zakona odstaviti neposlušno vodstvo AUKN, ki si je drznilo ustaviti politično kadrovanje, so zapisali. Po mnenju AUKN hitrost pri ustanavljanju holdinga kaže tudi na interes po prikrivanju odgovornosti za slabe naložbe državnih bank, ki so nastale med letoma 2006 in 2008. AUKN opozarja, da vlada hiti z ustanovitvijo holdinga, ob tem pa sploh še nima dokončnih podatkov glede skupnega zneska slabih naložb državnih bank in skozi sprejetje zakona želi odstaviti neposlušno vodstvo agencije. Finančni minister Šušteršič po njihovem mnenju zavaja javnost, ko pravi, da slabe naložbe bank ne bodo imele negativnega vpliva na ostalo premoženje v holdingu. Prav tako po njihovem mnenju ne držijo navedbe, da vzpostavitev holdinga ne bo negativno vplivala na proračun. Šušteršič je danes sicer pojasnil, da bodo banke slabe terjatve nadomestile z obveznicami z državnim poroštvom, ki veljajo za prvovrstne terjatve in jih bodo lahko porabile za refinanciranje pri Evropski centralni banki. Obseg emisije obveznic sicer v zakonu ni določen, saj se čaka še na skrbne preglede v NKBM in Abanki in na celotno sliko slabih terjatev. Na AUKN pa so prepričani, da bomo z izdajo teh obveznic takoj in bistveno razvrednotili vse drugo premoženj v novonastalem holdingu. Ob tem so dodali, da gre pri uvedbi holdinga za vzpostavitev pogojev za dodatno nepregledno večmilijardno zadolževanje države.	STA,M.M.	24ur	2012-07-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dolar-narasca-evro-pada.html	Dolar narašča, evro pada	dolar, evro, padec, cena, potrošnik, potrošnja, zlato	Dolar narašča, evro pada Zaradi šibke vrednosti evra niso zaskrbljeni le evropski voditelji, razliko opažajo tudi potrošniki iz evroobmočja, ki se odločajo za skok čez lužo. Nakupi in počitnice v ZDA namreč nikakor niso več tako poceni. NA	Nataša Briški	24ur	2010-05-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/monti-italija-pomoci-ne-bo-potrebovala.html	Monti: Italija pomoči ne bo potrebovala	monti, mario, italija, javni, dolg, finančna, pomoč, recesija, nemški, finančni minister, hollande, španija, italija	Monti: Italija pomoči ne bo potrebovala Monti je znova zanikal, da bi lahko bila Italija naslednja, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč evroobmočja. Pojavljajo se tudi namigovanja, da naj bi Italija dobila večjo vlogo pri reševanju krize, medtem ko je osrednjo vlogo pri tem do zdaj igralo nemško-francosko zavezništvo. Mario Monti (Foto: Reuters) Italijanski premier Mario Monti je znova zanikal špekulacije, da bi lahko bila Italija naslednja, ki bo prisiljena zaprositi za finančno pomoč evroobmočja. Italija niti v prihodnosti ne bo potrebovala pomoči začasnega sklada za stabilnost evra, je zatrdil za nemški radio ARD. Lahko razumem, da se Italijo zaradi njene preteklosti razume kot ljubiteljico zabave in nedisciplinirano državo. Vendar pa je zdaj bolj disciplinirana kot mnoge druge evropske države. In to ni niti slučajno zabavno, je poudaril. Monti bo v četrtek v Rimu sprejel francoskega predsednika Francoisa Hollanda. Šlo naj bi za širjenje pogovorov o reševanju krize evrskega območja. Italija naj bi dobila večjo vlogo pri reševanju krize, medtem ko je osrednjo vlogo pri tem do zdaj igralo nemško-francosko zavezništvo. Tretje največje gospodarstvo v območju evra ima morda visok javni dolg, vendar pa imajo italijanska podjetja in gospodinjstva zelo nizke dolgove, je pojasnil Monti. Skladno s tem je javnofinančni primanjkljaj Italije po njegovih besedah občutno nižji od primanjkljaja drugih evropskih držav. Kot je spomnil, bo letos po napovedih znašal le dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi Italija prihodnje leto sklenila z javnofinančnim presežkom. Do omenjenih Montijevih besed je sicer prišlo, potem ko je zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice na sekundarnem trgu v torek dosegla 6,23 odstotka, kar je najvišje po januarju. Trenutno je povprečna obrestna mera na italijanske državne dolžniške vrednostne papirje pri 6,09 odstotka. Italijanski premier je prepričan, da so visoki stroški zadolževanja Italije zgolj posledica napetosti na trgih . Italija sicer res nima takšnih težav kot Španija. Četudi je njen bančni sistem v boljšem položaju, pa je njeno gospodarstvo še vedno v recesiji. Glede na napoved Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se bo letos skrčilo za 1,7 odstotka. Optimističen tudi nemški finančni minister (Foto: Thinkstock) Optimističen glede usode Italije je tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. V danes objavljenem pogovoru za časnik La Stampa je dejal, da država, če bo nadaljevala strukturne reforme in ukrepe za spodbujanje rasti, ne bo podlegla dolžniški krizi. Če bo Italija nadaljevala po poti, ki jo je zastavil Monti, potem ne bo v nevarnosti, je menil Schäuble. Prepričan je namreč, da je država pod Montijevo vlado zelo napredovala. V tej luči je posebej izpostavil Montijev načrt za dosego vzdržne gospodarske rasti prek strukturnih reform, večje konkurenčnosti in znižanja javnofinančnega primanjkljaja.	STA,Saša Senica	24ur	2012-06-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gorenjska-banka-od-maksime-holdinga-terja-denar.html	Gorenjska banka od Maksime Holdinga terja denar	maksima, holding, gorenjska, banka, denar, posojilo	Gorenjska banka od Maksime Holdinga terja denar Gorenjska banka je odpoklicala posojilo Maksimi Holding. Od družbe banka zahteva plačilo celotne zapadle terjatve. Gorenjska banka je vložila predlog za izvršbo za poplačilo zapadlih in neporavnanih terjatev banke do Maksime Holding iz naslova posojilnih razmerij. (Foto: Reuters) Finančna družba Maksima Holding, ki je od aprila insolventna, je minulo sredo prejela sklep o izvršbi, ki ga je na podlagi predloga Gorenjske banke izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe. Gorenjska banka od Maksime Holding zahteva plačilo celotne zapadle terjatve. Z navedenim predlogom za izvršbo Gorenjska banka na podlagi bianko menice zahteva plačilo celotne zapadle terjatve banke iz naslova odpoklicanega posojila, ki ga je imela Maksima Holding najetega pri navedeni banki, so pojasnili v Maksimi Holding. V Gorenjski banki so pojasnili, da so vložili predlog za izvršbo na podlagi neunovčene menice, in sicer za poplačilo zapadlih in neporavnanih terjatev banke do Maksime Holding iz naslova posojilnih razmerij. Podrobnosti razmerij s posameznimi komitenti pa banka ne razkriva, so še poudarili v banki. Konec decembra lani je imela Maksima Holding, ki je prek družbe FB Investicije v večinski lasti Igorja Bavčarja, pri Gorenjski banki najetih za 11,5 milijona evrov posojil, je v začetku maja poročal časnik Dnevnik. Prav tako naj bi imela Maksima Holding pri NLB in LHB Frankfurt za 11,2 oz. 15,7 milijona evrov, pri Banki Celje pa za 6,2 milijona evrov posojil. Vsa omenjena posojila, z izjemo posojila Banke Celje, so v zadnjih tednih že zapadla. Maksima Holding je prejšnji četrtek na podlagi sklepa ponedeljkove skupščine o dokapitalizaciji objavila prospekt za prodajo delnic, skupna vrednost izdaje novih delnic pa je 15 milijonov evrov. Uprava družbe je objavila tudi sklic skupščine, na kateri bodo sredi julija odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Po pojasnilih uprave družba potrebuje dodatna kapitalska sredstva, da bo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.	STA	24ur	2009-06-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sorsakov-urad-ugotovil-dogovarjanje-zicnicarjev.html	(Pre)drago smučanje zaradi dogovarjanja žičničarjev?	soršak, urad, varstvo, konkurence, žičničar	(Pre)drago smučanje zaradi dogovarjanja žičničarjev? Senat Urada za varstvo konkurence je ugotovil, da so se slovenski žičničarji dogovarjali o cenah smučarskih vozovnic. Verjetno bo sledil izrek globe, ki lahko doseže do 10 odstotkov letnega prometa. (Foto: Dare Čekeliš) Senat Urada RS za varstvo konkurence (UVK) je v torek sprejel odločitev v postopku proti žičničarjem, s katero ugotavlja kršitev pri dogovarjanju o cenah smučarskih vozovnic, je danes potrdil direktor urada Jani Soršak. Najstarejši dokaz, povezan s kartelnim dogovarjanjem o cenah vozovnic, je star deset let, je dodal. Urad je postopek proti šestim slovenskim žičničarjem in na koncu tudi Združenju slovenskih žičničarjev sprožil oktobra lani, je povedal Soršak. Kot danes poroča časnik Dnevnik, je urad postopek sprožil proti družbam RTC Krvavec, Unior Kovaška industrija, ATC Kanin Bovec, Hotel Cerkno, ŠC Pohorje, RTC Žičnice Kranjska Gora in tudi proti omenjenemu združenju, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Po Sorškovih besedah mora urad sedaj najprej prejeti povratnice od strank v postopku, da so prejele odločitev senata, nato se bodo po njegovih besedah verjetno pritožile, zatem pa bo urad sprejemal nadaljnje odločitve. Po informacijah Dnevnika bo UVK v nekaj dneh proti žičničarjem v upravnem postopku izdal odločbo. Kot je običajno v postopkih, ki jih v podobnih primerih vodi UVK, bo skoraj gotovo sledil izrek globe, ki lahko doseže do deset odstotkov letnega prometa slovenskih žičničarjev, navaja časnik. Dogovarjali naj bi se najmanj deset let Kartelno dogovarjanje je po navedbah Dnevnika dokazljivo trajalo deset let, pri čemer pa ni izključeno, da so se slovenski žičničarji o cenah smučarskih vozovnic dogovarjali dlje časa. Po nekaterih ocenah so morali smučarji na slovenskih smučiščih zaradi kartelnega dogovora plačevati za četrtino dražje smučarske karte, kot bi jih, če bi na trgu obstajala konkurenca. Da je pri oblikovanju cen smučarskih vozovnic prihajalo do hujše kršitve protimonopolne zakonodaje, je ugotovila tudi Evropska komisija, piše časnik. Združenje slovenskih žičničarjev pa je na novinarski konferenci februarja letos očitke o kartelnem dogovarjanju o cenah vozovnic, ki so se pojavili v medijih, zavrnilo.	STA	24ur	2010-05-12 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/scurki-smrad-samomori-novinar-se-je-pretihotapil-v-peklensko-tovarno-kjer-izdelujejo-novi-iphone.html	Ščurki, smrad, samomori: novinar se je pretihotapil v ,peklensko, tovarno, v kateri izdelujejo novi iPhone	iphone, tovarna, prozvodnja, iphone5, razmere, delavec, foxconn	Ščurki, smrad, samomori: novinar se je pretihotapil v peklensko tovarno, v kateri izdelujejo novi iPhone Medtem ko pri nas velja iPhone za statusni simbol, simbol tehnološke dovršenosti in še kaj, je izdelek za delavce, ki ga sestavljajo, prava nočna mora, ugotavlja kitajski novinar, ki je v krutih delovnih razmerah zdržal le deset dni. Način proizvodnje iPhona spet razburja, saj so ob hitri proizvodnji delavcem pogosto kršene njihove temeljne pravice. (Foto: Reuters) 28. septembra naj bi bilo mogoče iPhone5 kupiti tudi v Sloveniji, teden dni prej bo luč sveta ugledal v ZDA, Kanadi in še na nekaterih drugih velikih Applovih tržiščih. Zato torej ni presenetljivo, da je proizvodnja v polnem teku. Novinar kitajskega časopisa Shanghai evening post si jo je ogledal čisto od blizu. Ameriški gigant Apple namreč večino telefonov in njihovih komponent proizvede prav v Aziji. Zaposlil se je v Applovi partnerski družbi Foxconn v Taj Džuanu in odkril, v kako grozljivih razmerah delajo zaposleni, ki sestavljajo tako težko pričakovane telefone iPhone5. Podjetje, ki ga je izbral, je bilo kritizirano že na vrhuncu proizvodnje predhodne različice iPhona, saj je v kratkem času več zaposlenih storilo samomor, 150 delavcev pa je grozilo s skupinskim samomorom zaradi izjemno težkih delovnih razmer. Te se od takrat očitno niso veliko spremenile. Novinar, ki v članku ni razkril svojega pravega imena, je opisal, kako je po sedmih dneh treninga lahko končno samostojno začel sestavljati iPhone5. V tem podjetju naj bi sicer sestavili kar 57 milijonov iPhonov. Skupno spalnico, v kateri prebivajo zaposleni, je poimenoval nočna mora. Smrad po smeteh in znoju je neznosen. Povsod kupi smeti. Ko sem odprl svojo omarico, so iz nje začeli padati ščurki. Posteljnina je bila ogabna. Skratka – higienske razmere so katastrofalne, je zapisal. Odmorov skorajda ni. Po intenzivnem treningu in sestankih sem se počutil izjemno slabo, prosil sem, ali lahko obiščem zdravnika. Prepovedali so mi in me poslali k zdravniku, ki dela v tovarni. A ker je gneča, ta zdravnik naenkrat zdravi štiri ali pet ljudi, nadaljuje novinar. V tovarni sicer trdijo, da imajo delavci dovolj časa za sprostitev. Novinar pa trdi, da je to pravzaprav tedenska zabava, na kateri je dovoljeno biti glasen in se sprostiti, a zvečer je treba spet na delo. Po tekočem traku je vsake tri sekunde prišlo novo ohišje iPhona. V teh treh sekundah sem moral na njem označiti štiri mesta in ga vrniti na tekoči trak. Po nekaj urah dela so me boleli roke in vrat. Nov delavec, ki je delal z menoj, je bil izčrpan in je za kratek čas počival. Nadzornik ga je videl in poslal za deset minut v kot. Kot nekoč v šoli. Brez odmora smo delali vsaj od polnoči do šestih zjutraj. Lakota je neznosna, telo izčrpano, je še zapisal. Po desetih dneh je dal odpoved. (Foto: Reuters)	Natalija Švab	24ur	2012-09-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oderuski-dvig-cene-bencina.html	Rekordna podražitev bencina	nafta, bencin, trošarine, cene, vlada	Rekordna podražitev bencina Vsi naftni derivati se občutno dražijo. Nova cena za liter 95-oktanskega bencina je 1,15 evra, za 50-litrski dizelski tank pa bo po novem treba odšteti 52 evrov. Gre za popolnoma zgrešeno vladno politiko na področju trošarin? V Sloveniji se obeta največja podražitev bencina po letošnjem januarju. Nazadnje smo tako visoko ceno plačevali julija lani, ko so bile cene nafte zelo visoke. Opolnoči se bodo zaradi dviga cen nafte in nespremenjenih trošarin podražila vsa goriva. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo dražji za 4,7 centa (štiri odstotke). Po novem bo tako treba odšteti 1,15 evra na liter. Cena 98-oktanskega bencina se bo zvišala za 4,8 centa, za liter bo treba odšteti 1,16 evra. Cena dizelskega goriva bo višja za 3,8 centa, liter bo stal 1,05 evra, kurilno olje pa se bo podražilo za 3,5 centa, liter bo stal 0,60 evra. (Foto: Dare Čekeliš) Vladna politika na področju trošarin in naftnih derivatov je neustrezna in ne pripomore k izboljšanju trenutnega gospodarskega stanja v Sloveniji. Gvido Kres (SLS) Podražitev je občutna. Za liter 95-oktanskega bencina je bilo treba sredi avgusta lani odšteti 1,12 evra, 28. julija letos pa 1,09 evra. Za liter dizelskega goriva je bilo treba februarja letos odšteti 0,94 evra, 28. julija pa že 1,01 evra. Cena 95-oktanskega bencina na mediteranskih borzah je bila v zadnjih dveh tednih, ki sta osnova za določitev nove cene, več kot 12 odstotkov višja kot v prejšnjem obdobju. Nafta se je v petek na svetovnih trgih pocenila za 1,01 dolarja, na 70,93 dolarja za 159-litrski sod. Nafta je za polovico cenejša (povprečna cena severnomorske nafte brent je na primer v prvem polletju v primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci nižja za 53 odstotkov, v drugem četrtletju na medletni primerjavi za 51 odstotkov) kot med krizo, a so se trošarine na pogonska goriva v Sloveniji v zadnjem letu zvišale za več kot tretjino. Cene surove nafte se v zadnjem času dražijo zaradi špekulacij o gospodarskem okrevanju. Povprečna cena surove nafte na ameriških borzah je bila v zadnjih dveh tednih več kot devet odstotkov višja kot sredi julija. To pa vsekakor vpliva na cene tekočih goriv. Nižanje finančnega primanjkljaja Gibanje cen 95-oktanskega bencina (Foto: Petrol ) Vlada je ob dvigu trošarin v sredini julija za naftne derivate povedala, da jo je dvignila, ker poskuša s tem ukrepom nevtralizirati znižanje javnofinančnih prihodkov zaradi napovedane nižje gospodarske rasti“. Ob tem je minister za finance Franc Križanič poudaril, da v kolikor bi se cene nafte drastično zvišale, bi vlada trošarine spet znižala. Vlada pa je ob koncu julija znižala trošarine za komercialni dizel za 6,7 odstotka, kar pomeni znižanje s 463 evrov na 432 evrov za 1000 litrov. Poslanec SLS Gvido Kres je prepričan, da so naftni derivati dražji zaradi neustrezne vladne politike. SLS pred jutrišnjim vnovičnim povišanjem cen naftnih derivatov v Sloveniji že tretjič letos opozarja, da je vladna politika na področju trošarin in naftnih derivatov popolnoma zgrešena in neustrezna v času trenutnih gospodarskih okoliščin. Zato vnovič pozivamo vlado k takojšnjemu znižanju trošarin na pogonska goriva ter razbremenitvi slovenskega gospodarstva in končnega uporabnika naftnih derivatov. Z visokimi cenami naftnih derivatov pa država tudi na vrhuncu turistične sezone odganja vse tranzitne potnike in tranzitni tovorni promet stran od slovenskih bencinskih črpalk, kar je izredno negospodarno, saj si država sama odreka prilive v svoj proračun. Na Petrolu so že julija opozorili, da je zaradi dviga trošarin na pogonska goriva delno padla prodaja (delno pa zaradi gospodarske recesije). Zaradi dviga trošarin so maloprodajne cene v Sloveniji višje kot v sosednjih državah, kar seveda vpliva na konkurenčnost, so poudarili na Petrolu. Na Madžarskem je bilo tako v sredini julija letos za liter 95-oktanskega bencina treba odšteti 1 evro, za liter dizla pa 0,92 evra. Na Hrvaškem so vozniki v istem obdobju za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,05 evra, za liter dizla pa 0,93 evra. Če primerjamo še Avstrijo, pridemo do zanimivega podatka, saj je bilo za liter 95-oktanskega bencina treba odšteti 1,04 evra, za 98-oktanskega 1,19 evra in za liter dizla 0,94 evra. Pri nas so vozniki v istem obdobju za liter 95-oktanskega bencina plačali 1,106 evra, za liter 98-oktanskega bencina 1,129 in za liter dizla 1,059 evra.	D.Š.,Špela Zupan	24ur	2009-08-10 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najvrednejsa-blagovna-znamka-na-svetu-je-google.html	Najvrednejša blagovna znamka na svetu je Google	blagovna, znamka, google, microsoft	Najvrednejša blagovna znamka na svetu je Google Blagovna znamka Google je najdražja na svetu, saj je vredna približno 100 milijard dolarjev. Google je letos prvič prehitel Microsoft, ki je ta naziv držal vrsto let in je vreden 76,2 milijarde dolarjev. Google v Zürichu Blagovna znamka Google je najdražja na svetu, vredna približno 100 milijard dolarjev, in se uvršča pred Microsoft, ki je ta naziv držal vrsto let. Microsoftova blagovna znamka je vredna 76,2 milijarde dolarjev, blagovna znamka Coca Cola 66,6 milijarde dolarjev, IBM pa 66,6 milijarde dolarjev. Kot v svoji letošnji raziskavi o 100 najvrednejših blagovnih znamkah ugotavlja analitska hiša Milward Brown, sledijo McDonalds (66,5 milijarde dolarjev), Apple (63,1 milijarde dolarjev), China Mobile (61,2 milijarde dolarjev), General Motors (59,7 milijarde dolarjev), Vodafone (53,7 milijarde dolarjev) in Marlboro (49,4 milijarde dolarjev). Blagovna znamka Coca Cola je na tretjem mestu. (Foto: Reuters) Na zadnjih mestih so Ikea, ki je vredna 6,71 milijarde dolarjev, Nivea (6,572 milijarde dolarjev), Esprit (6,571 milijarde dolarjev), Bradesco (6,56 milijarde dolarjev), italijanski I TIM (6,4 milijarde dolarjev) in Loewe (6,39 milijarde dolarjev). V Milward Brownu ocenjujejo, da je pomen blagovnih znamk v času krize še večji, saj pomaga podjetjem prebroditi krizo. Tista podjetja, ki bodo še naprej vlagala v blagovne znamke, bodo po koncu krize veliko bolje pozicionirana kot tista, ki bodo naložbe v blagovne znamke v času krize zmanjšala.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-05-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/slovenija-se-je-izognila-katastrofi-a-kriza-gospodarstva-ostaja.html	Slovenija se je izognila katastrofi, a kriza gospodarstva ostaja	stresni, testi, odzivi, banka, slovenija, bančni, sistem, luknja, reševanje	Slovenija se je izognila katastrofi, a kriza gospodarstva ostaja Tudi drugi dan po objavi v medijih še vedno odmevajo izidi stresnih testov slovenskih bank. Eni so si ob rezultatih oddahnili, drugi menijo, da možnost, da bo Slovenija Bruselj zaprosila za pomoč, še vedno obstaja. Kot v današnji izdaji piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), bo Slovenija sama pokrila kapitalske potrebe osmih bank v višini 4,8 milijarde evrov. Program pomoči v okviru evropskega kriznega mehanizma (ESM), ki je veljal za verjeten, tako do nadaljnjega ni potreben, piše časnik. Na kapitalskih trgih so izide stresnih testov sprejeli z olajšanjem, dodaja in izpostavlja, da se je zahtevana donosnost na desetletne obveznice padla na najnižjo raven v zadnjih devetih mesecih. Slovenija bo za reševanje treh največjih bank namenila kar 3,012 milijarde evrov. (Foto: Reuters) Gospodarski urednik pri časniku The Times Ian King je v komentarju na spletni strani danes zapisal, da so v evroobmočju vsi živčno pričakovali izide testov, ti pa so nato prinesli olajšanje. Možnost, da bi morala Ljubljana seči v reševalni sklad Unije, je pomenila grožnjo, da bi spet podžgala krizo evroobmočja . Le Figaro: Slovenijo čaka reševanje težke dediščine komunistične preteklosti Da se je Slovenija izognila reševanju bank s pomočjo Evrope ali Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je na spletu pisal tudi francoski Le Figaro, za katerega naj bi premierka Alenka Bratušek podobno zatrdila že med nedavnim obiskom v Franciji. Časnik kot prihodnje izzive za državo navede sprejetje zakona o prestrukturiranju dolgov močno zadolženih podjetij in privatizacijo bank in podjetij, ki so ostali javni. Težka dediščina komunistične preteklosti iz nekdanje Jugoslavije, dodaja. Slovenija se je izognila katastrofi, a še vedno se sooča s podaljšano krizo gospodarstva, poroča Reuters. Rešitev za las Da se je Slovenija rešila za las, je na spletu pisal tudi italijanski Il sole 24 ore. Če bi kapitalske potrebe bank presegle pet milijard evrov, bi morala slovenska vlada zaprositi za pomoč, je ocenil Carlos Ortiz, ekonomist pri londonski izpostavi banke Unicredit. Evropa si je oddahnila Tako pa je agencija Reuters komentirala objavo rezultatov stresnih testov. Celotna Evropska unija si je oddahnila, saj so številke pokazale, da bo Slovenija lahko sama sanirala nastalo bančno luknjo. Nov paket pomoči, ne glede na to, kako majhen bi bil, bi vrgel novo senco dvoma na trditve Unije, da je dolžniška kriza odvrnjena, še poroča Reuters. Tudi če se lahko Slovenija zdaj izogne katastrofi, pa se še vedno spopada s podaljšano krizo gospodarstva, ki se je po letu 2008 skrčilo za 11 odstotkov, opozarja Reuters in dodaja, da bo reševanje bank pomenilo nove valove šoka za gospodarstvo, ob tem, da je brezposelnost že zdaj višja od 12 odstotkov . Angleži ostajajo skeptični Po drugi strani pa je britanski The Guardian v četrtek zvečer na spletni strani pisal, da kljub zagotovilom slovenskih oblasti, da bo država lahko sama pokrila kapitalske potrebe bank, možnost pomoči EU ostaja. Po navedbah analitikov namreč omejene denarne zaloge in težave s pridobivanjem virov iz zasebnega sektorja sredi hude recesije pomenijo, da je reševanje s strani EU še vedno verjetno.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-12-13 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/neverodostojne-listine-v-prolinku.html	Neverodostojne listine v Prolinku	podjetje, prolink, paloma, čistilna, naprava, policija, kosova, komisija, kos, korupcija, protikorupcija	Neverodostojne listine v Prolinku Kosova komisija je ugotovila, da poslovne listine podjetja Prolink ne odražajo dogodkov na način, kot so se v resnici dogajali. V ponedeljek se je predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije na podlagi zaprosila podjetja Prolink srečal z njenimi predstavniki. Komisija je po daljšem razgovoru in vpogledu v ustrezno dokumentacijo ugotovila, da je dosedanje delo podjetja temeljilo na avtentičnih poslovnih listinah, ki pa niso verodostojne in ne odražajo poslovnih dogodkov na način, kot so se v resnici dogajali. Kosova komisija bo zato policijo in Durs obvestila o novih ugotovitvah, predvsem o razlogih za sum storitve več kaznivih dejanj, ponareditve in uničenja poslovnih listin in zatajitve finančnih obveznosti. Protikorupcijska komisija je zaznala znake korupcije v Palomi, kjer naj bi nakazali prevelik avans izvajalcu investicije. (Foto: POP TV) Spomnimo. Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju zaznala znake korupcije v Palomi, kjer naj bi nakazali previsok avans izvajalcu investicije. Investicija se po dveh letih še ni začela, avansirana sredstva naj ne bi bila ustrezno zavarovana, ob tem pa naj bi se odgovorne osebe med seboj poznale kot solastniki tretje družbe. Tovarno papirja Paloma je leta 2005 s podjetjem Prolink, ki naj bi bilo v lasti enega od nadzornikov Kapitalske družbe Oskarja Kocjana, sklenila pogodbo za izgradnjo čistilne naprave za odpadne tehnološke vode v vrednosti 2,5 milijona evrov. Projekt bi moral biti v skladu s pogodbo zaključen 1. junija 2006, a se še vse do danes ni začel niti izvajati. Paloma pa je izvajalcu takrat namesto 25 odstotkov pogodbeno dogovorjenega avansa izplačala kar 40 odstotkov, oziroma več kot pol milijona evrov.	Nuša Stegnar	24ur	2008-04-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavcem-revoza-se-ni-treba-bati-za-sluzbo.html	,Delavcem Revoza se ni treba bati za službo,	renault, revoz, delovno, mesto, služba, gospodarska, kriza	Delavcem Revoza se ni treba bati za službo Finančni minister Franc Križanič je po pogovorih v Franciji dejal, da se po njegovem mnenju delavcem v slovenski podružnici Renaulta ni treba bati za delovna mesta, saj tovarna ostaja pomemben del Renaulta. V Revozu bo proizvodnja delovala še naprej. (Foto: Reuters) Delavcem v slovenski podružnici francoskega Renaulta se ni treba bati za delovna mesta, je danes v Bruslju dejal finančni minister Franc Križanič. Po zagotovilih odgovornih v Franciji ostaja ta tovarna pomemben del Renaulta, je povedal in dodal, da se lahko zgodi, da bo morala Slovenija ukrepati podobno kot Francija v sektorju bele tehnike. Dejstvo je, da avtomobilska industrija v Franciji zaposluje približno deset odstotkov delovne sile, torej je zelo pomemben sektor za francosko gospodarstvo, zato je šla francoska vlada proizvajalca avtomobilov direktno kreditirati, je minister pojasnil ukrepe francoske vlade, ki so v EU naleteli na številne kritike. Francoska vlada se je odločila za ugodne kredite obema večjima proizvajalcema avtomobilov. To je posledica kreditnega krča, zaradi katerega mora vlada direktno kreditirati proizvajalce zaradi padca povpraševanja in pričakovanja, da bo povpraševanje v nadaljevanju naraščalo, je danes pojasnil minister Križanič. Evropski trg avtomobilov je specifičen, je sicer v veliki meri zasičen, saj večina gospodinjstev avto ima, a tako velik, da že samo obnavljanje voznega parka zahteva več kot milijon novih vozil letno, tako da bo povpraševanje v nadaljevanju precej večje od tega upada oziroma se bo to izravnalo, je še razložil. Ukrepi, ki jih sprejemata francoska in nemška vlada, poskušajo po njegovih besedah stimulirati zamenjavo voznega parka in tako skrajšati obdobje krča, ki je nastal zaradi oteženega dostopa do kreditov in pozneje zaradi pesimizma potrošnikov ter prestavljanja načrtov družin za nakup avtomobila v poznejša obdobja. Ni dvakrat za reči, da bomo morali mi kje drugje izvesti podobne ukrepe, če krediti ne bodo normalno stekli, je dejal minister in med morebitnimi sektorji, kjer bi bili takšni ukrepi pomembni, izpostavil belo tehniko. Sicer pa je ponovno izrazil pričakovanje, da se bodo kreditne dejavnosti sprostile.	STA	24ur	2009-02-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/recesija-in-kriminal-zajela-veliko-britanijo.html	Recesija in kriminal zajela Veliko Britanijo	velika, britanija, recesija, finančna, kriza, denar, kriminal, policija, brezposelnost	Recesija in kriminal zajela Veliko Britanijo Zaradi vse večje gospodarske krize se je v recesiji znašla tudi Velika Britanija. Brezposelnost na Otoku se iz dneva v dan veča, posledično pa narašča tudi kriminal. Velika Britanija je prvič od leta 1991 v recesiji. Bruto domači proizvod (BDP) se je namreč po podatkih britanskega statističnega urada v zadnjem četrtletju skrčil za 1,5 odstotka, medtem ko se je že v tretjem četrtletju zmanjšal za 0,6 odstotka. Brown napoveduje vojno finančni krizi. (Foto: Reuters) Podatki za zadnje lansko četrtletje kažejo na največji padec britanskega BDP od leta 1980. Velika Britanija je v celotnem lanskem letu zabeležila 0,7-odstotno gospodarsko rast, kar je najpočasnejša rast od leta 1992, je objavil statistični urad. Britanski premier Gordon Brown je danes pred objavo podatkov dejal, da se proti finančni krizi bori z vsemi razpoložljivimi orožji . Poudaril je, da je v boju s krizo pomembno mednarodno sodelovanje, sedanje stanje pa označil kot popolnoma drugačno od tistega v času prejšnjih recesij v Britaniji. Velika Britanija se je tako pridružila ZDA, območju evra in Japonski, katerih podatki so že pokazali, da so v recesiji. Nemčija je v četrtek objavila, da bo v letošnjem letu zabeležila 2,25-odstotno krčenje BDP in da bo brez dela ostalo še dodatnih 500.000 ljudi. Država je v recesiji, če zabeleži padec BDP v dveh zaporednih četrtletjih. Stopnja brezposelnosti se jev Veliki Britaniji povzpela na 6,1 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih letih, brez dela pa je okoli dva milijona ljudi. Britanski javnofinančni primanjkljaj se je decembra, po državni pomoči banki Bank of Scotland, povzpel na 44,2 milijarde funtov (46,7 milijarde evrov). Britanska centralna banka je z namenom, da bi preprečila globljo recesijo, znižala obrestne mere na najnižjo raven doslej, to je na 1,5 odstotka. Britanski funt je v tem tednu sicer dosegel najnižjo vrednost glede na jen v zgodovini, pred kratkim pa je bil že skoraj na enaki ravni kot evro. Kriminal se je na Otoku zelo razširil. (Foto: Reuters) Guverner centralne banke Mervyn King je v četrtek zvečer dejal, da proučujejo nekonvencionalne ukrepe , ki jih je vlada dala na voljo v okviru novega paketa pomoči za banke, ki ga je predstavila ta teden. Poudaril je, da je nujno, da banke ponovno začnejo posojati denar. Zaradi krize več kriminala Zaradi vse večje brezposelnosti in posledično revščine je v zadnjem času na Otoku močno narasla stopnja kriminala. Po podatkih britanskega notranjega ministrstva, se je med julijem in septembrom lani, ko je država zapadla v recesijo, število vlomov povečalo za 4 odstotke. Za 18 odstotkov je naraslo število ropov, za 16 odstotkov pa se je povečalo število goljufij in poneverb.	STA,Nuša Stegnar	24ur	2009-01-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lov-na-carovnice.html	Odločili so se za tožbe	luka, koper, robert, časar, janez, požar, orleška, gmajna, pwc, revizija	Odločili so se za tožbe Uprava Luke Koper mora v šestih mesecih vložiti odškodninske tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe, so izglasovali delničarji Luke Koper. Družba naj bi bila v času Časarja oškodovana za najmanj 39 milijonov evrov. (Foto: Dare Čekeliš) Stališče vlade je, da je treba zadevo preiskati in tožiti, če obstojijo vsi elementi odškodninske odgovornosti. Pooblaščenec vlade Jože Taler Uprava Luke Koper mora v šestih mesecih vložiti odškodninske tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe, so na današnji skupščini izglasovali delničarji Luke Koper. V skladu z nasprotnim predlogom Kada in Soda, ki ga je podprla tudi država kot večinska lastnica, mora revizijska hiša končno poročilo revizije dopolniti z manjkajočimi štirimi področji. V skoraj dve uri dolgi razpravi so delničarji od predstavnikov revizorske hiše Pricewaterhousecoopers, ki je opravila revizijo poslov v družbi, zahtevali pojasnila, zakaj v zaključnem poročilu ni zajetih štirih poslov, katerih pregled so zahtevali na skupščini pred letom dni, nazadnje pa s skoraj stoodstotno večino podprli nasprotni predlog Kada in Soda in ki zahteva dopolnitev revizijskega poročila. Nova, dopolnjena revizija Revizor bo zaključno poročilo dopolnil z ugotovitvami glede poslov v zvezi z nakupom zemljišč na Orleški gmajni, ki jih je Luka Koper izpeljala s posredovanjem podjetja Marjana Mikuža Premik-net, in ostalimi posli, ki niso bili vključeni v drugi krog revizije. To so še projekt gradnje upravne stavbe, projekt podaljšanja prvega pomola, sodelovanje pri gradnji Ankaranske vpadnice in posli v zvezi s podjetjem B.R.I.L. Predstavniki Pricewaterhousecoopers so obširno pojasnjevali, da so pregledali vseh 14 zahtevanih poslov. Dejstvo, da nekaterih od zahtevanih poslov niso uvrstili v drugi krog, ne pomeni, da je z njimi vse v redu, temveč, da zaradi pomanjkanja informacij s preiskovanjem ne bi mogli nadaljevati naprej, so pojasnili. Na nekaterih področjih ostajajo po njihovem še vedno odprta vprašanja, ki jih tudi v prihodnje ne bodo mogli razjasniti. Ker ne razpolagajo s policijskimi pooblastili, do vseh informacij, ki bi jih potrebovali, nimajo dostopa. V končno poročilo bodo zdaj vključili tudi manjkajoče štiri točke, o katerih so ustno sicer že poročali nadzornemu svetu, jih pa končno poročilo ne vsebuje. Oškodovana za 39 milijonov evrov? Izredna revizija, ki jo je v Luki Koper opravila revizijska hiša PricewaterhouseCoopers, je ugotovila, da je bila Luka Koper zaradi spornega poslovanja Časarjeve uprave oškodovana za 39 milijonov evrov. Po navedbah prvega nadzornika družbe Janeza Požarja bo za nekatere sporne posle v Luki Koper odgovarjala le nekdanja uprava, ki jo je tedaj vodil Robert Časar, za nekatere pa poleg uprave tudi nekdanji nadzorni svet. Veselko zadovoljen Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je s sklepom skupščine zadovoljen. Kot je dejal, je sklep o vložitvi odškodninske tožbe in dopolnitev končnega poročila revizije pričakoval tudi sam. Finančniki in pravniki Luke Koper bodo gradivo, potrebno za vložitev odškodninskih tožb, po njegovih besedah začeli pripravljati takoj. Upam, da bomo uspeli te zadeve čim prej izpeljati, je dejal. Kdaj bo pripravljeno dopolnjeno revizijsko poročilo, Veselko ni želel napovedovati, je pa dejal, da si želi, da bi bilo to storjeno čim prej. Prav tako ni želel napovedati, koliko bi lahko znašal dokončen obseg škode, povzročene Luki Koper. Pojasnila revizorjev, zakaj štirih poslov ni v zaključnem poročilu, so ga prepričala. Kot je dejal, so potrdila to, kar je uprava Luke Koper že več krat trdila, in sicer, da so pregledali vsa zahtevana področja.	STA,Igor Adamič	24ur	2010-03-26 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gorivo-bo-cenejse.html	Pocenitev goriv	nafta, bencin, derivat, sprememba, cena, gorivo	Pocenitev goriv Za liter 95-oktanskega bencina boste po novem odšteli 1,114 evra, medtem ko boste za 98-oktanski bencin odšteli 1,130 evra na liter. Po cenah goriva, ki so se vzpenjale v nebo, sedaj prihaja dobra novica – cenejši naftni derivati. (Foto: Tomaž Ungar) Iz Petrola so sporočili, da se bodo opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,027 evra na 1,114 evra na liter, liter 98-oktanskega bencina pa se bo pocenil za 0,033 evra na 1,130 evra na liter. Pocenila se bosta tudi dizelsko gorivo, za 0,037 evra na 1,136 evra na liter, in kurilno olje, za 0,036 evra na 0,804 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Svetovni trgi: nafta tudi za 25 dolarjev dražja Pri nas se je gorivo torej pocenilo, sodček nafte pa se je na svetovnih trgih podražil tudi za 25 dolarjev. 159-litrski sod stane tudi že 130 dolarjev. Nafta se je po mnenju analitikov podražila zaradi napovedanih ukrepov ameriške vlade za rešitev finančnega trga, kar je vplivalo na nižjo vrednost dolarja. Zato so vlagatelji začeli iskati varne naložbe , med drugimi nafto.	Urša Zupan,R.E.	24ur	2008-09-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/foto-pahor-optimisticen-glede-avtomobilske-proizvodnje.html	FOTO: Optimistično o prihodnosti delavcev	pahor, prevent, delavke, boxmark, proizvodnja, radić, svetlik	FOTO: Optimistično o prihodnosti delavcev Premier Pahor pozitivno ocenjuje razplet dogodkov v Preventu. Ob obisku Preventa in nove Boxmarkove proizvodnje v Slovenj Gradcu je dejal, da z optimizmom gleda v prihodnost podjetja. Predsednik vlade Borut Pahor je ob obisku Preventa in nove Boxmarkove proizvodnje v Slovenj Gradcu dejal, da država ob stečaju dveh Preventovih družb ni ostala ravnodušna, ampak je prepoznala probleme in se vključila v iskanje rešitev. Tako lahko danes z optimizmom gleda v prihodnost podjetja Boxmark in zaposlenih. Pahor z optimizmom ocenjuje prihodnje možnosti podjetja Boxmark. (Foto: Damjan Žibert) Pahor z optimizmom ocenjuje tako prihodnje možnosti podjetja Boxmark kot pomembnega dobavitelja za avtomobilsko industrijo , kot tudi prihodnost delavcev, ki so dobili nazaj delo. S tem se na Koroškem ohranja znanje, ki je pomembno za ustvarjanje primerjalnih in konkurenčnih poslovnih priložnosti Slovenije, je Pahor dejal po ogledu proizvodnje šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek v Slovenj Gradcu. (Foto: Damjan Žibert) Svetlik in Radićeva tudi optimistična Pri tem sta ga spremljala minister za delo Ivan Svetlik in ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Slednja prav tako pozitivno ocenjuje razplet dogodkov v Preventu. V izjavi za medije je povedala, da jo je prav dogajanje v Preventu napeljalo k razmišljanju o tem, kaj vse premorejo slovenska podjetja, ki delujejo na področju avtomobilske industrije. Zato na ministrstvu podpirajo idejo o povezovanju slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji in iskanju novih razvojnih priložnosti v okviru tega. Novi najemnik dela nekdanjih Preventovih proizvodnih prostorov Boxmark bo lahko zaprosil za državne subvencije za investiranje in zaposlovanje, pri tem bo po besedah ministrice Radičeve potrebno paziti na mejo do 40 odstotkov državne pomoči. Glede možnosti kapitalskega vstopa države v podjetje, kar je omenjala v preteklosti, pa je danes dejala, da o tem država zdaj ne razmišlja. Minister Svetlik pa je pohvalil odziv in delo vseh pristojnih ustanov v okviru ministrstva, ki so pomagali na novo brezposelnim, teh je bilo ob stečaju dveh Preventovih družb 1260. Centri za socialno delo so med drugim dodelili denarne socialne pomoči 304 delavcem, ki so bili do te pomoči upravičeni, in jim nadalje nudijo psihosocialno pomoč. Na novo brezposelne so prijavljali zavodi za zaposlovanje, danes tako prvi delavci dobijo nadomestila za čas brezposelnosti v avgustu, sicer pa jih zavodi vključujejo v različne programe aktivne politike zaposlovanja. Združili so se nacionalni, socialni in poslovni interesi, pa je dejal direktor Boxmarka Marjan Trobiš, ki je zadovoljen z zagonom proizvodnje v Slovenj Gradcu, načrtuje jo še v Radljah ob Dravi. Ob tem je izrazil pozitivno presenečenje nad ugotovitvijo, kako dobro znajo svoje delo po prekinitvi opravljati nekdanje Preventove šivilje, da je povpraševanje po njih veliko, pa je dodal tudi stečajni upravitelj podjetja Prevent avtomobilski deli Grega Erman. Marjan Trobš je zadovoljen z zagonom proizvodnje v Slovenj Gradcu. (Foto: Damjan Žibert) Erman je ocenil, da stečajni postopek poteka korektno in da z najemnikom, ki je ponovno zagnal proizvodnjo, dobro sodelujejo. Povedal je še, da bodo zaposleni, ki so nekaj dni nadaljevali delo še v okviru stečajnega postopka, plačila za to delo prejeli predvidoma do konca tega tedna. Glede izplačil iz jamstvenega sklada pa je dodal, da so podatki pripravljeni, delavci pa bodo predvidoma sredi oktobra iz tega naslova dobili izplačane tri plače in del odpravnin.	STA,V.L.	24ur	2010-09-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cena-becina-se-bliza-rekordni-vrednosti.html	Bencin se bo za malenkost podražil	bencin, nafta, cena, derivat, dizel, kurilno, olje	Bencin se bo za malenkost podražil Naftni derivati se bodo jutri rahlo podražili, vendar rekorda (še) ne bodo dosegli. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,4 centa, cena za liter dizla pa za en cent. (Foto: Reuters) Opolnoči se bodo rahlo podražili naftni derivati. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,4 centa, na 1,215 evra za liter (prej 1,211 evra), 98-oktanski bencin se bo podražil za 0,5 centa, na 1,239 evra za liter (prej 1,234). Liter dizla bo dražji za en cent in bo po novem stal 1,161 evra (prej 1,151 evra), liter kurilnega olja pa se bo podražil za 0,7 centa in bo po novem stal 0,746 evra (prej 0,739 evra). Cena za liter avtoplina ostaja ista in je 0,669 evra za liter. Gorivo dosega najvišje vrednosti Dizelsko gorivo je pred 14 dnevi doseglo najvišjo ceno v zadnjem letu in pol. Nazadnje je stalo več septembra 2008, ko je bila cena za liter 1,173 evra. 95-oktanski bencin pa je bil nazadnje tako drag pred skoraj dvema letoma – julija 2008 je dosegal ceno med 1,217 in 1,212 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. (Foto: Reuters) Se bo zaradi razlitja v ZDA nafta dodatno podražila? Ploščad britanske naftne družbe BP v Mehiškem zalivu je po požaru in eksploziji 22. aprila potonila. Od takrat v morje dnevno izteče okoli 700 ton nafte. Po ocenah strokovnjakov se je velikost naftnega madeža od nesreče povečala za trikrat, na nekaterih obalnih območjih pa so že našli prve ptice, onesnažene z nafto. Štiri ameriške zvezne države so zaradi madeža razglasile izredne razmere. Nafta, ki še izteka, bi lahko resno prizadela gospodarstvo in okolje držav ob Mehiškem zalivu. Nekateri analitiki pričakujejo, da naj bi iztekanje nafte na omenjeni naftni ploščadi zmanjšalo zaloge ameriške surove nafte, s čimer bi se cena črnega zlata lahko močno zvišala. Zaenkrat pa ameriška vlada zatrjuje, da zaradi madeža uvoz v ZDA ni prizadet. Pa veste, zakaj je bencin tako zelo drag? Preverite, kdo si odreže največji kos pogače!	Primož Jambrek	24ur	2010-05-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-varcevanje-na-vsakem-koraku.html	Za varčevanje na vsakem koraku	nkbm, banka, varčevanje, aplikacija, varčevalnik	Za varčevanje na vsakem koraku Pri varčevanju je najbolj pomembna vztrajnost. Z novo mobilno aplikacijo Varčevalnik, ki so jo pripravili v Novi KBM, uporabniku ni treba skrbeti, saj ga aplikacija opominja, koliko mora še prihraniti. V Novi KBM so pripravili mobilno aplikacijo Varčevalnik, ki uporabnikom dnevno pomaga varčevati in hkrati izboljšati finančno kondicijo. Varčevalnik, ki so ga predstavili ob nedavnem svetovnem dnevu varčevanja, je aplikacija za vse, ki želijo pri varčevanju nekaj dodatne spodbude, hkrati pa tudi uporaben finančni nasvet. Sodobna slovenska banka, ki si je zadala ambiciozen cilj izboljšati finančno kondicijo prebivalcev Slovenije, bo odslej uporabnike spodbujala tudi k varčevanju na vsakem koraku. Uporabnik ima vsak hip in kjer koli vpogled, koliko je že privarčeval in kakšen znesek ga še loči od zastavljenega cilja. (Foto: Reuters) Aplikacija Varčevalnik je namenjena uporabi na mobilnih telefonih in je brezplačno na voljo na spletnem mestu varcevalnik.pripravi.se. Deluje v operacijskih okoljih Android in iOS, uporabnik pa si jo preprosto namesti na mobilni telefon in jo lahko začne takoj uporabljati. V aplikaciji uporabnik najprej vpiše cilj, za katerega varčuje (nepremičnina, avto, počitnice …), in druge podatke: želeni znesek, doslej privarčevani znesek in časovni rok varčevanja. Varčevalnik nato uporabniku prikaže, koliko mora privarčevati dnevno, tedensko ali mesečno, da bo dosegel svoj cilj. Premalo se namreč zavedamo, da na dolgi rok veliko lahko dosežemo že z manjšimi zneski, ki jih preusmerimo na varčevalni račun. Hkrati pa ima kadar koli vpogled, koliko je že privarčeval in kakšen znesek ga še loči od zastavljenega cilja. Poleg varčevanja je pomembna tudi finančna kondicija posameznika, ki se kaže kot kombinacija zadolženosti, višina prihrankov in prihodkov. Vse to so pomembni dejavniki pripravljenosti na jutri, ki jo lahko vsak preveri na spletnem mestu www.pripravi.se. Ob rezultatu pa že pridobi nekaj praktičnih nasvetov za varčevanje in boljšo pripravljenost.	U.K.	24ur	2011-11-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/upniki-niso-protestirali.html	Upniki niso protestirali	primorje, ajdovščina, protest, upnik, vodstvo, uprava, brajdih	Upniki niso protestirali Pred stavbo Primorja poleg predstavnikov vodstva podjetja in številnih novinarjev ni bilo nikogar, kljub napovedanemu protestnemu shodu upnikov. Ta napoved se sicer upravi zdi nepotrebna provokacija. (Foto: Dare Čekeliš) Pred upravno stavbo Primorja poleg predstavnikov vodstva ajdovskega gradbenega podjetja in številnih novinarjev danes ob napovedani uri ni bilo nikogar. V Primorju zatrjujejo, da so se pripravljeni pogovoriti z vsakim upnikom, zato se jim protestni shodi zdijo nepotrebni. V Primorju menimo, da je bila napoved protestnega shoda neprimerna provokacija, kot neprimeren medijski pritisk na gradbince, je v izjavi za medije povedal glavni izvršni direktor Primorja Robert Brajdih. Brajdih je še dejal, da glede na to, da se upniki niso niti podpisali pod poziv k protestnemu shodu niti odgovorili na povabilo k pogovoru, očitno nimajo resnih namenov. Ni pa želel razkriti, koliko denarja dolguje Primorje trenutno svojim podizvajalcem. To je poslovna skrivnost, ki je ne morem razkriti, je dejal. Mi ne skrivamo težav, ki jih imamo, kot jih imajo vsi gradbinci v Sloveniji, vendar smo se pripravljeni z vsakim našim upnikom pogovarjati in iskati rešitve, je še zatrdil glavni izvršni direktor Primorja. Z večino upnikov pa smo že sklenili dogovore glede poplačil, je dodal. Brajdih je tudi potrdil, da ima družba Primorje likvidnostne težave in da se pogovarja z bankami za reprogramiranje dolgov ter za dajanje garancij ob pridobivanju novih poslov. Zaradi zmanjšanega obsega dela imajo pripravljen program za zmanjševanje števila zaposlenih, od trenutno 1000 delavcev naj bi jih konec leta imeli le še 850.	STA,Tea Šentjurc	24ur	2011-05-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-cene-nepremicnin-do-konca-leta-res-upadle.html	Bodo cene nepremičnin do konca leta res padle?	nepremičnine, cene, gradbinci, bilance, zaloge, dolgovi, sct, primorje, černigoj, zidar	Bodo cene nepremičnin do konca leta res padle? Zaradi enormnih dolgov in zalog gradbincev naj bi se cene nepremičnin do konca leta zelo znižale. Statistični podatki za tretje četrtletje pa znova kažejo zvišanje cen m2. Kakšna je resnica? Cene nepremičnin padajo. (Foto: iStockphoto) Spomnimo, da je ljubljanski župan Zoran Janković že pred časom napovedal, da bodo gradbena podjetja pod pritiskom velike zadolženosti primorana popustiti in znižati cene ter začeti prodajati zaloge, da bodo lahko začela aktivneje odplačevati svoje dolgove. Tako naj bi gradbinci do konca leta znižali cene novogradenj, saj potrebujejo olepšano nafrizirane bilance za bodoče pogodbe pri javnih naročilih ali za najemanje novih posojil pri bankah. Toda zadnji podatki, ki jih je objavila Geodetska uprava Slovenije, kažejo, da so se cene nepremičnin v tretjem četrtletju, predvsem Ljubljani in Mariboru, zopet dvignile. V Ljubljani so cene zrasle za pet odstotkov, kar je približno enako padcu v drugem četrtletju. Od začetka leta so cene v prestolnici v povprečju padle za šest odstotkov, v zadnjem letu dni pa za devet odstotkov. Cena kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani je v obravnavanem obdobju sicer znašala 2.471 evrov. V Mariboru so se medtem cene zvišale že drugo četrtletje zapored, in sicer za tri odstotke, na 1.263 evrov za kvadratni meter. Kaj torej lahko pričakujemo ob koncu leta? Kam se bodo usmerile cene nepremičnin?	Uroš Bric,Žiga Kariž	24ur	2009-11-17 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-novega-winda-testiral-pahor.html	VIDEO: Lahovnik: ,Boljši kot falcon!,	revoz, renault, wind, avto, proizvodnja, pahor, borut	VIDEO: Lahovnik: Boljši kot falcon! Premier Pahor je še vedno navdušen nad katrco , gospodarski minister Lahovnik pa pravi, da je wind celo boljši kot falcon. Njune ugotovitve so plod testne vožnje z najnovejšim modelom iz novomeškega Revoza, kamor je vlada vložila 14 milijonov evrov. Premier v novem windu. (Foto: Miro Majcen) Predsednik vlade Borut Pahor je na obisku v novomeškem Revozu, kjer začenjajo s proizvodnjo novega Renaultovega modela wind. Premier Pahor se je srečal z vodstvom Revoza, si ogledal proizvodnjo winda in prisostvoval na testni vožnji. Včeraj sem razmišljal ali bi se z mojim renaultom 4 odpeljal sem. Je Letnik 91 in še vedno brezhibno deluje, kar dokazuje da tukaj izdelujejo izjemne avtomobile. Zaradi trenutnih napetosti se nisem odločil za to, je v Revozu povedal premier Borut Pahor. V času krize smo bili poleg Češke edina država, ki je povečala proizvodnjo avtomobilov, je še dodal Pahor. Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož je dejal: V letu 2009 smo od države dobili 10 milijonov evrov, letos še 4. Pomoč je bila nujna zato, da smo lahko projekt speljali. Pahor je potrdil, da se je denar obrestoval in da je je bil to dobro naložen denar davkoplačevalcev . Premier si je ogledal tudi proizvodnjo novega modela. (Foto: Miro Majcen) Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je winda, ki bo na prodaj od sredine letošnjega leta, svetovno predstavil na avtomobilskem salonu v Ženevi. Renault wind je 3,83 metra dolg dvosedi kupe-roadster z domiselnim odpiranjem električne zložljive strehe, ki se zloži v 12 sekundah. Novi wind! (Foto: Revoz d.d.) Streha, ki je spravljena pod pokrov prtljažnika, ohranja čist dizajn in omogoča prtljažnik s stalno prostornino 270 litrov ne glede na položaj strehe. Po navedbah Renaulta naj bi bil wind na voljo po dosegljivi ceni . Wind ustvaril 50 novih delovnih mest Renault wind je bil doslej poznan pod delovnim imenom X33. Gre za projekt, ki ga je država podprla z okoli 14 milijoni evrov, pri čemer je 10 milijonov evrov nakazala že lani, preostali del pa naj bi letos. Na račun tega projekta je Revoz že ustvaril 50 novih delovnih mest. Ker bo večina proizvodnje novega modela potekala na linijah, kjer Revoz že zdaj proizvaja modela clio in twingo, pa bodo v njegovo proizvodnjo deloma vključeni tudi drugi Revozovi delavci. Gre za nišni model, zato bo temu primeren tudi obseg proizvodnje. Bi si radi nov avtomobil privoščili tudi vi, pa ne veste, kako do njega? Poti in možnosti seveda so. Preberite, kako do novega avtomobila!	STA,Natalija Švab,Barbara Golub	24ur	2010-03-16 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/pececniku-se-kriza-ne-pozna.html	Pečečniku se kriza ne pozna	pečečnik, joc, interblock, stadion, kriza, bogataš	Pečečniku se kriza ne pozna Eden od redkih bogatašev, ki mu kriza ni osušila denarnice, je igralniški mogotec Joc Pečečnik. V obnovo stadiona za Bežigradom je pripravljen vložiti 200 milijonov evrov. Drzni podjetnik iz Mengša se posveča tudi humanitarnosti. # Content:	Maja Roš	24ur	2009-04-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bo-sel-bostjancic-ali-tovsakova.html	,Tovšakova vseskozi išče neke politične razloge,	tovšak, vegrad, mastnak, boštjančič, odstop, babič, knez, gabrijel, čater	Tovšakova vseskozi išče neke politične razloge To je, potem ko je predvidena seja nadzornega sveta Vegrada, ki je bila zaradi odsotnosti dveh članov nesklepčna, dejal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. Nadzornika sta prevzela vlogo zagovornika uprave, je prepričan. Generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak (Foto: Aljoša Kravanja) Predsednik nadzornega sveta velenjskega Vegrada Klemen Boštjančič je danes, potem ko je bila seja nadzornikov nesklepčna, podal pisno odstopno izjavo. Funkcijo bo v interesu družbe opravljal do imenovanja novega člana nadzornega sveta, ki bo imenovan na skupščini, je danes v Velenju povedal Boštjančič. Imenovanje novega člana nadzornega sveta velenjskega gradbinca na skupščini 30. avgusta ne bo mogoče, saj ta točka ni na dnevnem redu. Na dnevni red že sklicane skupščine bi bilo zato potrebno uvrstiti novo točko, to je izvolitev člana nadzornega sveta. Zahtevo za razširitev dnevnega reda se lahko na dnevni red že sklicane skupščine uvrsti le, če je posredovana v sedmih dneh po objavi sklica. Glede na to, da bo nadzorni svet zasedal avgusta, to pomeni, da je bila skupščina sklicana konec julija. Torej bi bila danes zahteva za razširitev prepozna. Saša Prelič z mariborske pravne fakultete V odstopni izjavi je zapisal, da si želi, da bi bila skupščina, na kateri bo izvoljen nadomestni član nadzornega sveta, sklicana čim prej. Skupščina Vegrada je sicer sklicana že za 30. avgust, ali bo novi član nadzornega sveta imenovan že takrat, je po Boštjančičevih besedah treba pravno preveriti. Mislim pa, da ne obstaja pravna možnost, da sem jaz razrešen na tej skupščini, ampak mora biti sklicana nova. Gre za pravno vprašanje, ali je to možno. Seveda je moja želja, da je to takrat, če ne, bo pač sklicana nova skupščina, je v izjavi novinarjem dejal Boštjančič. Preostala člana Vegradovega nadzornega sveta, Samo Mastnak in Branka Gabrijel, na petkovi seji nista želela razpravljati o Boštjančičevem predlogu širitve dnevnega reda s točkama o uvedbi nadzora dela Vegradove uprave in odpoklicu uprave. Danes zjutraj pa sta v izjavi za javnost odpovedala udeležbo na današnji seji nadzornega sveta. Kot poudarjata, ni pogojev za izvedbo seje v tako kratkem času, saj še nista prejela magnetograma petkove seje, ki bi razjasnil nejasnosti glede domnevnega odstopa Boštjančiča z mesta predsednika nadzornega sveta. Boštjančič se je odzval z besedami, da gre za zavlačevanje. Trditev, da se seje ne bosta udeležila zaradi magnetograma, pa je komentiral z besedami, da gre za totalno neumnost . (Foto: Kanal A) Kot pravi, je svoje stališče glede odstopa jasno predstavil in pisno pojasnil, da je odstop veljaven, ko ga poda v pisni obliki. Tako kot velja isto za direktorico. Direktorica je cel petek govorila, da bo odstopila, pa sem jaz vseskozi govoril, da še nisem videl te odstopne izjave, je ponovil Boštjančič. Kot je še pojasnil Boštjančič, se člana nadzornega sveta namreč sprašujeta, ali je Boštjančič v petek, ko je na sedežu Vegrada potekala večurna seja nadzornikov, podal odstopno izjavo ali ne. Sam pravi, da ne, ker ni podal pisne odstopne izjave upravi družbe, kar je minuli konec tedna tudi pisno pojasnil. Člana nadzornega sveta sta Boštjančiču v elektronskem sporočilu navedla tudi druge razloge za neudeležbo na seji. Med drugim sta navedla, tako Boštjančič, da uprava nima zadosti časa, da bi odgovorila na vprašanja, o katerih je Boštjančič že v preteklosti želel pojasnila. Med drugim je Boštjančič želel pojasnila glede govoric, da so se na račune v Liechtensteinu nakazovali milijoni evrov, in glede kredita, ki ga je Vegrad odobril družbi pooblaščenki Vegrad Naložbe. Nadzornika sta se postavila v vlogo zagovornika uprave, da ta ne more čez vikend pripraviti teh odgovorov, zato rabimo več časa, je dejal Boštjančič. Glede na to, da seja danes ni bila izvedena, si bo Boštjančič, kot je dejal, prizadeval, da bo izvedena nemudoma, saj sam do imenovanja nadomestnega člana ostaja v nadzornem svetu velenjskega gradbenega podjetja. Ponovno je poudaril, da tej upravi ne zaupa in da verjame, da bo nova uprava, ki je kredibilna , morda sposobna izpeljati prisilno poravnavo. Treba je narediti realen načrt Kakšna je usoda prve dame Vegrada Hilde Tovšak, Klemenčič težko komentira. Glede finančnega poročila, ki so ga nadzorniki obravnavali v petek in je bilo potrjeno s preglasovanjem, pa je dejal, da je njegovo mnenje o poročilu negativno izključno zaradi tega, ker je poročilo slabo in nekvalitetno. Jaz se seveda bojim, da če bo tudi načrt tak, prisilna poravnava ne bo potrjena, je dejal. Meni namreč, da je potrebno narediti načrt, ki bo realen, ne pa nekaj privlečeno za lase . Je pa glede širšega dogajanja dejal, da je za vodstvo družbe to vseskozi politično vprašanje. To je najmanj, kar je, smešno. Kakšno politično vprašanje je izvedba prisilne poravnave ali ne? To je poslovno vprašanje, tako kot poslovanje Vegrada. In to je za moje pojme nič drugega kot odmikanje slike od realne situacije v Vegradu, je pribil Boštjančič in dodal, da Tovšakova vseskozi išče neke povezave in politične razloge . PGP bo zahteval še eno skupščino Boštjančič v nadzornem svetu velenjskega gradbenega podjetja zastopa interese državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP, ki je 29-odstotna lastnica Vegrada. Gabrijelova je predstavnica največjega, 57-odstotnega lastnika, to je družbe Vegrad Naložbe, ki je v lasti vodilnih v Vegradu, Mastnak pa je predstavnik delavcev v nadzornem svetu. Odstop predsednika nadzornega sveta družbe Vegrad Klemena Boštjančiča je v razmerah, v katerih deluje nadzorni svet te družbe, razumljivo dejanje, je v sporočilu za javnost zapisal direktor PDP Matej Golob Matzele. Hkrati se nam zdi odgovorno, da v stanju insolventnosti družbe opravlja funkcijo predsednika nadzornega sveta do imenovanja nadomestnega člana. Glede na napovedano odstopno izjavo direktorice Hilde Tovšak mora nadzorni svet poskrbeti za imenovanje nove uprave, ki bo izvajala nadaljnje ukrepe, predvidene v zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju podjetij, je zapisal prvi mož PDP. Boštjančič pa je sicer v današnji izjavi povedal, da pisne odstopne izjave Tovšakove, o kateri je ta govorila v petek, ni prejel. PDP bo kot manjšinska delničarka zahtevala sklic nove skupščine Vegrada, ki bo odločala o imenovanju nadomestnega člana nadzornega sveta. PDP je že za 30. avgust sklicano skupščino zahtevala razširitev dnevnega reda za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe. Odločitev o imenovanju nadomestnega člana nadzornega sveta in posebnega revizorja je v celoti odvisna od volje večinskega lastnika, družbe Vegrad Naložba, navajajo v PDP. Če do 1. septembra ne bo plač, bo sledila stavka Sindikalni predstavnik, zadolžen za Vegrad, Srečko Čater osebno ne podpira odločitve prvega nadzornika Vegrada o odstopu, saj meni, da se želi s tem izogniti odgovornosti. Po Čatrovem mnenju bi Boštjančič moral vztrajati do izvedbe postavljenih zahtev. Nadzorni svet v celoti po njegovih besedah še zdaleč ni uporabil vseh razpoložljivih možnosti, da bi dosegel stanje, v katerem bi bila zagotovljena socialna varnost prek 1000 zaposlenih v Vegradu. Zapleti med Vegradovo upravo in nadzornim svetom ter znotraj samega nadzornega sveta na prisilno poravnavo velenjskega gradbinca neposredno ne vplivajo, prav tako ne vplivajo na položaj upnikov in zaposlenih. Vsekakor pa celo zadevo postavljajo v dokaj čudno luč, še posebej v odnosu do upnikov, katerih vloga je pri sklepanju prisilne poravnave ključna. Vse to kaže na popoln razpad korporacijskega upravljanja v družbi. Saša Prelič z mariborske pravne fakultete O socialni varnosti zaposlenih bo po Čatrovih napovedih v torek govoril izvršni odbor sindikata. Nekateri zaposleni namreč niso prejeli plač od aprila dalje, nekateri so že prejeli junijske, navaja Čater, ki bo Tovšakovi posredoval tudi zahteve delavcev po stavki, če do 1. septembra ne bodo nakazane še neporavnane plače. Ne samo bo, ko bo, če bo, kadar bo, ampak da se začnemo pogovarjati, da bo do tega in tega dneva toliko. Če ne bo, se bo tisti dan začela opozorilna, potem pa tudi splošna stavka do izpolnitve zahtev oziroma do začetka stečajnega postopka, je za 24ur.com pojasnil Čater. Janša: Tovšakova bi morala že zdavnaj odstopiti O dogajanju v Vegradu, predvsem pa o odstopu Tovšakove, je danes govoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Tovšakova bi morala odstopiti že takrat, ko so bile prve aretacije v aferi Čista lopata, je menil. Če bi se to zgodilo takrat, potem tudi delavci v Vegradu ne bi trpeli tako, kot se to dogaja danes, je še dejal.	STA,M.R.,B.S.	24ur	2010-08-23 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-sloveniji-je-manj-brezposelnih.html	V Sloveniji je manj brezposelnih	brezposelnost, delovno, aktivno, prebivalstvo, prebivalec, delo, zaposlitev	V Sloveniji je manj brezposelnih Po statističnih podatkih je bilo od aprila do junija v Sloveniji 79.000 ljudi brezposelnih. To je 7000 ljudi manj kot v začetku letošnjega leta. Več brezposelnih je med moškimi. V prvem četrtletju je bila brezposelnost v Sloveniji 8,5-odstotna. Statistični urad V Sloveniji je bila po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Eurostata, stopnja brezposelnosti v drugem četrtletju 7,8 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti za moške je bila 8-odstotna, za ženske pa 7,5-odstotna. Med neaktivnimi prebivalci je največ upokojencev. (Foto: Reuters) Od aprila do junija je bilo v Sloveniji od skupaj 2,05 milijona prebivalcev aktivnih 1,017 milijona prebivalcev, od tega delovno aktivnih 938.000, brezposelnih pa 79.000. Delovno aktivnih je bilo za 10.000 oz. za odstotek več kot v prvem trimesečju. Število brezposelnih oseb se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim zmanjšalo, in sicer za 7000 oseb, na 8,4 odstotka. Skladno s tem se je znižala tudi anketna stopnja brezposelnosti, ki je v obravnavanem obdobju znašala 7,8 odstotka (v četrtletju pred tem 8,5 odstotka). Tudi tokrat je bila stopnja brezposelnosti najvišja med mladimi – stopnja anketne brezposelnosti je bila med osebami, starimi od 15 do 24 let, 13,4-odstotna, kar je 5,4 odstotne točke manj kot v prvem trimesečju. Med delovno aktivnimi prebivalci jih je glede na dejavnost največ delalo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 215.000 oziroma 23 odstotkov vseh, glede na poklic pa je bilo največ strokovnjakov (191.000 ali 20,4 odstotka vseh delovno aktivnih). Številno neaktivnih prebivalcev se je med aprilom in junijem nekoliko znižalo. Leta 2010 jih je bilo okoli 720.000, v prvem četrtletju se je njihovo število povzpelo na 745.000, v drugem četrtletju pa se je znižalo na 743.000. Med neaktivnimi prebivalci je bilo največ upokojencev (64,5 odstotka) in študentov (20,6 odstotka). Večina je bila žensk, in sicer 429.000 oz. 57,7 odstotka vseh neaktivnih prebivalcev. Po podatkih iz statističnega registra delovno aktivnih prebivalcev se je število delovno aktivnih prebivalcev v drugem trimesečju glede na predhodno povečalo za nekaj več kot 6000, število registriranih brezposelnih oseb pa se je zmanjšalo za skoraj 6000 oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti se je znižala za 0,6 odstotne točke in se je oblikovala pri 11,6 odstotka. Število delovno aktivnih prebivalcev se je v drugem trimesečju glede na predhodno povečalo za nekaj več kot 6000, število registriranih brezposelnih oseb pa se je zmanjšalo za skoraj 6000 oseb. (Foto: Blaž Garbajs)	STA,M.K.	24ur	2011-08-31 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kitajska.html	,Kitajsko ohlajanje gospodarstva bo občutil ves svet,	kitajska, gospodarstvo, rast, padec, ilirika	Kitajsko ohlajanje gospodarstva bo občutil ves svet Investitorji zaskrbljeno opazujejo dogajanja na Kitajskem. In kaj se je v bistvu zgodilo? Kaj upočasnjevanje gospodarske rasti Kitajske sploh pomeni in kako jo bo občutilo slovensko gospodarstvo? Napovedi niso obetavne. Upočasnjevanje gospodarske rasti Kitajske, ki jo mnogi vidijo kot motor globalnega gospodarstva, skrbi vlagatelje po vsem svetu. Kitajska gospodarska rast je v letu 2015 znašala 6,9 odstotka, kar je najmanj od leta 1990. Predlani je bila 7,3-odstotna. In kaj se je v bistvu zgodilo? Kaj ta upočasnitev sploh pomeni in kako jo bo občutilo slovensko gospodarstvo? Za mnenje smo prosili borzno posredniško hišo Ilirika. Na naša vprašanja sta odgovarjala Grega Podvršček in Jože Gerbec, oba upravljalca premoženja. Na borzah vlada zaskrbljenost. (Foto: AP) Kaj je torej povzročilo upočasnjevanje kitajskega gospodarstva? Glavne komponente za upočasnjevanje gospodarstva so padajoča industrijska proizvodnja (problem presežnih proizvodnih kapacitet v ključnih industrijskih panogah - proizvodnja jekla, cementa, premogovništvo ipd., visoka zadolženost velikih državnih podjetij ter lokalnih oblasti), prodaja na drobno (zaenkrat premalo za nadomestitev upada iz naslova nižjih stopenj rasti industrijske proizvodnje) in manjše investicije v opredmetena sredstva (fixed-assets) ter določene omejitve pri novih nepremičninskih projektih (določene omejitve za nakup novih stanovanj). Industrijska proizvodnja pada že toliko časa, da je že na 7. letnem dnu in je bila tako nizka v letu 2008. Dvomi o vzdržnosti trenutne gospodarske rasti so upravičeni, saj slednja ni vzdržna na dolgi rok brez povečevanja investiciji, sta raložila sogovornika Kaj pomeni upočasnjevanje kitajske rasti? Upočasnjevanje rasti na kitajskem vpliva tudi na razviti svet, saj je trgovinska izmenjava s staro celino in ZDA približno v višini 1/3. Prav tako je Kitajska postala drugo največje svetovno gospodarstvo in kot tako je močno vpeto v globalno gospodarstvo. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila Kitajska v zadnjih letih glavni motor povpraševanja po surovinah in materialih, kar pa je v največji meri pripomoglo k visokim stopnjam gospodarske rasti številnih gospodarstev v razvoju. Hkrati z ohlajanjem kitajskega gospodarstva je prišlo tudi do močnejšega ohlajanja gospodarstev, katerih motor rasti je bil izvoz surovin in materialov, poudarjata Podvršček in Gerbec. Kako bo to vplivalo na slovensko gospodarstvo? Bojazen obstaja v kombinaciji upočasnjevanja rasti gospodarstva in visokih ravni dolga, ki ga je s padajočo inflacijo težje oziroma dražje odplačevati, poleg tega imajo Kitajci težave z obvladovanje slabih dolgov, tako imenovani shadow banking . Kitajsko ohlajanje gospodarstva bo občutil cel svet, še toliko bolj pa najbližje trgovinske partnerice. Glede na to, da je slovenski izvoz močno vpet v dogajanje nemške ekonomije, le-ta pa izvaža zelo velik delež izdelkov na Kitajsko, je mogoče napovedati, da ohlajevanje gospodarske rasti na Kitajskem ne pomeni nič kaj dobrega za slovensko gospodarstvo.	Karmelina Husejnović,M.M.	24ur	2016-01-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/32-6-mio-ciste-izgube-na-sz.html	32,6 mio čiste izgube na SŽ	slovenske, železnice, izguba, dobiček, tovorni, promet, nadzorni, svet	32,6 mio čiste izgube na SŽ Tolikšna je bila izguba na železnicah v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Razmere so še posebej slabe v tovornem prometu, kjer so imeli 30-odstotno zmanjšanje transportnih prihodkov. Največ izgube prinaša tovorni promet. (Foto: POP TV) Slovenske železnice (SŽ) so v prvih desetih mesecih letos ustvarile 32, 6 milijona evrov čiste izgube in 31,2 milijona evrov izgube iz poslovanja, so danes sporočili iz družbe, potem ko se je z rezultati seznanil nadzorni svet. Ob tem dodajajo, da je rezultat sicer v okviru oz. nekoliko boljši od napovedi rezultata v rebalansu načrta za leto 2009. Razmere so slabe zlasti v tovornem prometu, kjer so železnice zaradi 30-odstotnega zmanjšanja transportnih prihodkov v primerjavi s preteklim letom izkazale čisto izgubo v višini 31,9 milijona evrov. Nadzorniki so zato upravo zadolžili, da ponovno analizira vse stroškovne postavke in predlagane ukrepe za znižanje stroškov upošteva tudi pri načrtu za leto 2010. Nadzorni svet tudi ugotavlja, da se je vodstvo družbe zelo angažiralo za pridobivanje novih poslov na področju tovornega prometa, kar da je vzpodbudno. Hkrati je nadzorni svet ob obravnavi poročila o kapitalski ustreznosti na dan 31. oktober letos ugotovil, da se delež nepokrite izgube v osnovnem kapitalu povečuje. Zato meni, da je treba poleg kratkoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja v zelo kratkem času realizirati tudi že predlagane ukrepe za dokapitalizacijo družbe, saj je samo na ta način možno izboljšati kapitalsko strukturo in zagotavljati kapitalsko ustreznost na daljši rok. Nadzorni svet je dal tudi soglasje za najetje dolgoročnega kredita za financiranje vzdrževanja tirnih vozil, soglašal s podaljšanjem kratkoročnih kreditov in reprogramiranjem dela obstoječih kratkoročnih kreditov, ki zapadejo konec decembra. Železnice bo v petek znova obiskal premier Borut Pahor. V okviru obiska bo prisluhnil študiji posameznih možnosti poslovnega modela železnic, ki jo je pripravilo ministrstvo za promet. Ta bo po Pahorjevih besedah pokazala, kaj je v trenutnih razmerah za družbo najboljše.	STA	24ur	2009-12-03 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnice-za-vladi-prijazna-podjetja.html	,Delnice za vladi prijazna podjetja,	nkbm, nova, kreditna, banka, maribor, delnioce, nakup, podjetja	Delnice za vladi prijazna podjetja Vlada naj bi si vzela pravico, da bo sama določila, kateremu podjetju bo dala delnice NKBM in kateremu ne. NA	Marko Milenkovič	24ur	2007-11-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-mnozici-stecajev-pozitivna-zgodba.html	V množici stečajev pozitivna zgodba	tvm, stečaj, duracar	V množici stečajev pozitivna zgodba Na pogorišču Tovarne vozil Maribor naj bi proizvodnjo oživelo nizozemsko podjetje DuraCar. Primopredajo bi lahko opravili sredi ali konec septembra, pravi stečajna upraviteljica TVM. V množici stečajev, ki so Podravje prizadeli v zadnjem letu, se bo vsaj eden končal pozitivno. Na pogorišču Tovarne vozil Maribor (TVM), ki je od marca v stečajnem postopku, naj bi proizvodnjo oživelo nizozemsko podjetje DuraCar. To je v Sloveniji že registriralo podjetje DuraBus, je povedala stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas. Najemna pogodba z nizozemsko družbo, za katero stoji kitajski kapital, je bila sklenjena avgusta, zanjo pa je stečajna upraviteljica že prejela pravnomočno pozitivno mnenje mariborskega sodišča, ki vodi stečajni postopek. Primopredaja bi tako lahko bila opravljena sredi ali konec septembra, pravi stečajna upraviteljica TVM. Zdaj potekajo operativne aktivnosti. Pripravljamo sezname zalog, DuraBus je namreč tudi odkupil zaloge in bo tako dokončal deset že naročenih avtobusov za arabske partnerje. S tem se je zvišala tudi stečajna masa in bo več denarja ostalo za upnike, je dejala Markovič Časova in dodala, da investitor ob tem trenutno čaka še ne soglasja ministrstva za gospodarstvo v zvezi s prevzemom projekta hibridnega avtobusa, ki poteka preko Tehnološke agencije (TIA). (Foto: Mia Media) Pogovori z zaposlenimi potekajo Kar se tiče zaposlenih, so po njenih besedah v najemni pogodbi zapisali, da mora najemnik zaposliti najmanj 70 delavcev, pretežno nekdanjih zaposlenih v podjetju TVM. Ocenjujem namreč, da je bilo v TVM veliko specifičnega znanja, za katera ne bi bilo dobro, če bi izzvenela. Dobro je, da se to znanje razvija naprej ter da se dosedanja proizvodnja nadaljuje, pravi Markovič Časova in dodaja, da najemnik po njenih informacijah že opravlja razgovore z nekaterimi nekdanjimi zaposlenimi, predvsem s področja tehničnih kadrov. Sicer pa je najemnik v naslednji fazi zainteresiran za dolgoročno sodelovanje, kar pomeni, da ga zanima tudi odkup prostorov, ko bodo stečajni postopki tako daleč. V vsakem primeru ima na podlagi stečajne zakonodaje in najemne pogodbe predkupno pravico. Kot pravi stečajna upraviteljica, bo že v prvi fazi vložil kar nekaj denarja, okoli tri milijone evrov, zato verjame, da je dolgoročno zainteresiran za proizvodnjo na tej lokaciji. V primeru poznejšega odkupa namerava zaposliti še več delavcev. V sindikatu zadovoljni V sindikatu SKEI so prav tako že izrazili zadovoljstvo nad dejstvom, da bo proizvodnja v nekoč cvetočem podjetju, ki je bil del skupine Viator & Vektor, znova zaživela. Kot je povedal sekretar podravskega območnega sindikata Martin Dular, se na njih konkretno bodoči vlagatelji v zvezi z delovno silo sicer niso obrnili, vse skupaj spremljajo le preko informacij v javnosti in s strani stečajne upraviteljice.	STA,V.L.	24ur	2011-09-04 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bencin-naj-bi-se-znova-podrazil.html	Bencin znova dražji, dizel pa cenejši	bencin, naftni, derivati, cena, dizel, podražitev, avtoprevozniki, peter, pišek	Bencin znova dražji, dizel pa cenejši Cena bencina bo zopet višja. Neosvinčeni 95-oktanski bencin bo stal 1,536 evra za liter, 100-oktanski bencin pa 1,552 evra. Dizel bo cenejši, plat zvona pa bijejo avtoprevozniki. Če je pred 15 leti gorivo predstavljajo deset odstotkov stroškov prevoza, jih danes že 40. Bencin se bo znova podražil. Za liter 95-oktanskega bencina bo treba po novem odšteti 0,008 evra več kot prej oziroma 1,536 evra, za liter 100-oktanskega pa prav tako 0,008 evra več oziroma 1,552 evra za liter. Liter dizla bi nas po novem stal 1,344 evra in bo za 0,014 evra cenejši kot prej. Liter kurilnega olja bo po novem cenejši za 0,011 evra za liter. Nova cena bo 1,029 evra za liter, cena za liter avtoplina pa bo 0,844 evra. Avtoprevozniki pravijo, da so zaradi vse višjih cen goriv na robu preživetja. (Foto: Thinkstock) Avtomobili tako vse bolj postajajo luksuz, brez katerega pa številni ob vsakodnevnih obveznostih preprosto ne morejo. Pravzaprav smo glede stroškov prevozniki tarnali že pred 15 leti, ko nam res še ni bilo hudo. Pa je takrat cena goriva zavzemala le 10 odstotkov stroškov prevozne storitve, leta 1987, ko sem vstopil v prevozništvo, je znašala celo samo dva odstotka, zadnje podražitve pa so jo pognale preko 40 odstotkov. Peter Pišek Zaradi vse višjih cen pogonskih goriv pa plat zvona bijejo tudi avtoprevozniki. Razmere v panogi še nikoli niso bile slabše, kot so sedaj, opozarjajo. Pred 15 leti je cena goriva zavzemala 10 odstotkov stroškov prevoza, pred 25 celo samo dva odstotka, danes pa že 40 odstotkov, je povedal predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Peter Pišek. Slovenskim malim prevoznikom ob nadaljevanju takšnih stroškovnih trendov in brez vsakršnega ukrepanja vlade grozi zanesljivo izumrtje, je prepričan. Prevoznike sicer poleg naraščajočih cen goriv stiskajo tudi zahteve naročnikov, ki kljub vsemu zahtevajo konkurenčne, torej nižje cene prevozov. Temu je treba dodati še neodzivnost politike, dodajajo na sekciji za promet, vse skupaj pa je pripeljalo do vrelišča. Kot pravijo, slovenski prevozniki že izgubljajo bitko na mednarodnem trgu, tuja podjetja pa jih počasi izrivajo tudi z domačega. V zadnjih letih opažam, da pri nas med najuspešnejšimi in najhitreje rastočimi prevoznimi podjetji in logisti ni več domačih, ampak so samo še tujci. Če ne bomo ustrezno ukrepali, bodo tujci kmalu obvladovali naš transportni trg, ugotavlja Pišek. Med največjimi težavami sicer poleg vse dražjega goriva izpostavljajo še dolgotrajne postopke sodne izterjave, kar v številnih primerih povzroči likvidnostne težave podjetij ter tudi nelojalno konkurenco. To predstavljajo ne tako redka roparska podjetja, ki delujejo na področju cestnega transporta in logistike. Ta na transportnem trgu praviloma poslujejo za krajše obdobje in praviloma z dumpinškimi cenami, ki so že v izhodišču preračunane na to, da poslovni partnerji, največkrat so to podizvajalci, ne bodo dobili plačila za opravljene prevoze, so opozorili predstavniki avtoprevoznikov. Ob tem so dodali, da je prikrajšana tudi država, saj takšna podjetja ne plačujejo svojih obveznosti niti njej.	Danijela Levpušček,M.R.	24ur	2012-04-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-vlada-omilila-cene-bencina.html	Cene bencina v nebo. Kdaj bo vlada znižala trošarine?	bencin, dizelsko, gorivo, naftni, derivat, vlada, trošarina, zvišanje, podražitev, cena, cen, vozilo, račun, avtomobil, neosvinčen	Cene bencina v nebo. Kdaj bo vlada znižala trošarine? V stranki SDS pravijo, da trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla, še poudarjajo. A očitno ne še zdaj, saj se liter 95-oktanskega bencina draži za 2,5 centa. Kot kaže, vlada ni znižala trošarin, cene naftnih derivatov se bodo opolnoči namreč dvignile. Kot so sporočili s Petrola, se bo cena 95-oktanskega bencina zvišala za 0,025 evra na liter in bo po novem znašala 1,463 evra na liter. 100-oktanski bencin se bo podražil za 0,024 evra na liter in bo 1,478 evra na liter. Liter dizelskega goriva bo dražji za 0,008 evra, nova cena bo tako znašala 1,343 evra na liter. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 0,003 evra in bo tako 1,026 evra na liter. Cena najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo tako zvišala z 1,438 evra na liter na 1,463. Za 50-litrski rezervoar bo treba odšteti 1,25 evra več, na računu bencinskega servisa pa se bo izpisalo kar 73,15 evra. Ni še čas za znižanje trošarin za pogonska goriva (Foto: Thinkstock) Vlada danes ni posegla v višino trošarin na energente, to bo storila šele, ko bodo ogroženi makroekonomski temelji, je ocenil direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič in dodal, da se bo vlada najverjetneje za ta korak odločila, ko bodo cene pogonskih goriv začele vplivati na stopnjo inflacije in druge makroekonomske pokazatelje. Na podlagi analiz ministrstva za finance ugotavljamo, da so cene goriv primerljive s cenami goriv v sosednjih državah oziroma so odstopanja minimalna, pa so dejali na ministrstvu za finance. Slovenija po pojasnilih ministrstva namreč s kratkoročnimi ukrepi sproti prilagaja višino trošarin na način, da ni ogrožena konkurenčnost gospodarstva in obenem zagotovljena proračunska stabilnost. Ravno zaradi proračunskega primanjkljaja je po Brečevičevem mnenju malo verjetno, da bi vlada znižala trošarine za pogonska goriva, saj te predstavljajo vir prihodkov za državni proračun. Po njegovih pojasnilih ima vlada sicer manevrskega prostora za znižanje trošarin dovolj, vendar pa po njegovi oceni za to še ni čas. Cena motornih bencinov je namreč primerljiva s cenami v sosednjih državah – dražji je le v Italiji, medtem ko so razmere pri dizelskem gorivu nekoliko boljše – cenejšega imajo le na Hrvaškem. Odločitev vlade glede znižanja trošarin bo po Brečevičevi oceni odvisna tudi od dogodkov v Iranu. Če bi se politična kriza zaradi jedrskega programa v Iranu nadaljevala ter bi cene surove nafte in pogonskih goriv na mediteranski borzi začele naraščati, bo vlada verjetno znižala trošarine, je dejal. Razmere na naftnem trgu bo kratkoročno v veliki meri krojila hitrost reševanja krize v Iranu, dolgoročno pa stopnja aktivnosti svetovnega gospodarstva. Brečevič sicer pričakuje, da bo povpraševanje po črnem zlatu na dolgi rok naraščalo počasi, s tem pa se bo rahlo zviševala tudi cena surove nafte. Podražitve tudi na Hrvaškem Liter 95-oktanski naj bi, kot poročajo hrvaški mediji, stal 1,42 evra (10,77 kune), prvič pa naj bi več kot 10 kun (1,32 evra) stal tudi liter dizelskega goriva. Stal naj bi 1,35 evra (10,24 kune). Hrvaška vlada naj bi začela nižati trošarine šele, ko bodo cene presegle 12 kun (oziroma 1,59 evra). SDS obljubljala nižje trošarine Trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla. SDS na Twitterju V programu stranke SDS, ki so ga pripravili pred lanskim predčasnimi parlamentarnimi volitvami, so ocenili, da se zaradi visokih in nekonkurenčnih cen naftnih derivatov zmanjšuje povpraševanje in s tem potrošnja ter posledično prihodki državnega proračuna. Predlagamo takšno trošarinsko politiko, da bodo cene naftnih derivatov za 5 do 10 odstotkov nižje od cen v sosednji cenovno najugodnejši državi, so pri stranki SDS zapisali v programu. Od sosednjih držav imajo cenejše naftne derivate trenutno na Hrvaškem, kjer so sicer tudi pred podražitvijo. Trenutno 95-oktanski bencin sicer stane 1,38 evra, 98-oktanski 1,42 evra, dizelsko gorivo pa 1,31 evra. Po obljubah vladajoče stranke SDS bi tako moral liter 95-oktanskega bencina pri nas stati okoli 1,2 evra. V Avstriji po podatkih AMZS liter 95-oktanskega bencina stane 1,44 evra, 98-oktanskega 1,58, liter dizelskega goriva pa 1,43 evra. V Italiji, kjer se cene razlikujejo tudi od lokacije bencinskega servisa, bi za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,82 evra, 1,92 evra za liter 98-oktanskega, za liter dizelskega goriva pa 1,75 evra. Na Madžarskem 95-oktanski bencin stane 1,46 evra na liter, 1,5 evra na liter pa dizelsko gorivo. S povprečno plačo lahko sedaj kupimo okoli 170 litrov bencina manj kot marca leta 2008 (Foto: Petrol ) Naftni derivati so se v samo dveh mesecih tega leta podražili za 5,6 odstotka. Kurilno olje je za 86,6 odstotka dražje kot pred petimi leti, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa za dobrih 50 odstotkov. Konec leta 2007 je liter 95-oktanskega bencina stal 1,033 evra, marca 2008 pa 1,058 evra, konec leta 2008 je liter bencina stal le 0,827 evra. Povprečna neto plača je bila leta 2007 834,50 evra, leta 2008 je znašala 899,80. Trenutno pa po statističnih podatkih iz decembra 2011 povprečna plača znaša 999,33 evra. Preračunano sledi, da je lahko nekdo s povprečno plačo leta 2007 kupil 807 litrov bencina, marca leta 2008 850, decembra 2008 pa kar 1088 litrov, letos pa le 684.	Saša Senica,STA,M.M.	24ur	2012-03-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sovrazno-nastrojenim-grkom-ki-so-utajili-60-milijard-4-2-milijarde-evrov-veliko-evropsko-darilo.html	Sovražno nastrojeni Grki, ki so utajili 60 milijard, dobijo še 4,2 milijarde evrov veliko evropsko darilo	grčija, evro, bakrot, efsf, vlada, korupcija, nepotizem	Sovražno nastrojeni Grki, ki so utajili 60 milijard, dobijo še 4,2 milijarde evrov veliko evropsko darilo Kljub negotovim razmeram, ki so jih v Grčiji povzročile zadnje parlamentarne volitve, bodo iz evrskega kriznega sklada v Atene nakazali 4,2 milijarde evrov. Medtem pa se Grki otepajo varčevanja, da bodo posojila kdaj vrnili, pa ne verjame nihče več. Grki bodo dobili nov sveženj finančne pomoči iz evropskega kriznega sklada. Čeprav je bila najprej napovedana pomoč v višini 5,2 milijarde evrov, bodo Atene dobile le 4,2 milijarde, preostanek pa naj ne bi bil nakazan pred junijem. Evrske države so se za blokado milijarde evrov odločile zaradi negotovosti glede politične prihodnosti Grčije. Do junija bo namreč jasno, ali bo Grčija po kaotičnih volitvah dobila novo vlado,ali pa se bodo Grki spet odpravili na volišča. 17. maja se namreč izteče rok, do katerega morajo oblikovati novo vlado. Dva poskusa sta doslej že propadla. Drugi poskus je spodletel predsedniku levičarske stranke Siriza Aleksisu Ciprasu. Cipras je sicer mandat prejel, potem ko že voditelju konservativne Nove demokracije Antonisu Samarasu v prvem poskusu ni uspelo oblikovati koalicije. 37-letni Cipras je sprejem mandata za sestavo vlade sicer označil za zgodovinski trenutek za levico in za veliko odgovornost. Poudaril je, da bo tridnevni rok izkoristil za sestavo kabineta, ki bo zavrnil barbarske varčevalne ukrepe, na katere so Atene pristale v zameno za pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), a mu na koncu ni uspelo. V tretje bo zdaj poskusil predsednik socialistične stranke Pasok Evangelos Venizelos, tretjeuvrščeni na nedeljskih volitvah, ki je danes dobil podporo manjše Demokratične leve stranke. Naredili smo prvi korak, je Venizelos dejal po tem, ko je Fotis Kuvelis izrazil pripravljenost, da se pridruži vladi, katere naloga bo ohranitev zadolžene Grčije v območju evra. Če Venizelos ne bo uspel izpolniti napovedi in sestaviti vlade proevropskih sil ter se tako izogniti novim volitvam, bo predsednik države Karolos Papuljas najverjetneje pozval k oblikovanju izredne koalicije. Glede na nepremostljive razlike med strankami so sicer bile doslej najverjetnejša rešitev nove volitve. Grke iz okolice Aten bankrot države ne skrbi, saj bodo še najprej živeli kot doslej: daleč stran od države in lovk njene davčne uprave na račun na črno zasluženega denarja iz naslova turizma. (Foto: Reuters) Ustavite izplačila! Prav zaradi novega, še bolj izrazito odklonilnega odnosa Aten do mednarodne pomoči, ki je Grke doslej reševala pred popolnim finančnim polomom, nekatere evropske države, še posebej Nemčija, ki prispeva največ, želijo ustaviti nadaljnja izplačila pomoči Grčiji. Prepričane so namreč, da je za Grke, ki trmasto vztrajajo pri svojem, zdaj prepozno, pomoč pa metanje denarja skozi okno. Strokovnjak za finance nemške stranke FDP Frank Schäffler je nemško vlado pozval, da ustavi podpiranje bankrotirane Grčije, saj je že jasno, da se bodo finance države popolnoma sesule, država pa prejete pomoči ne bo nikoli vrnila. Usoda Grčije je v rokah njenega ljudstva. Če menijo, da iz situacije obstaja lažja pot, jo pač naj izberejo, a tudi plačajo jo naj sami, je bil jasen Schäffler. Nemški finančnik Otto Fricke pa je izjavil, da je situacija v Evropi trenutno takšna, da bi evro prenesel izstop Grčije. Članice evra zadnje mesece niso počele nič drugega, kot se pripravljale na šok ob odhodu Grčije, zato so nanj pripravljene. Tudi zasebni upniki so se velikemu delu terjatev že odpovedali ob zadnji reviziji grškega dolga. Grki so Grki in Grčija je neobvladljiva Da si bodo Grki sami spisali svoj konec in da jih pri tem ni mogoče ustaviti, pa meni ekonomist Thomas Straubhaar, vodja hamburškega inštituta za svetovne gospodarske študije, ki je za nemški Focus povedal, da v Grčiji že od nekdaj vladajo korupcija, nepotizem in siva ekonomija. Načina, kako bi to spremenili, pa ni, saj vlada nima sredstev, da bi to ustavila, poleg tega so v vse naštete nečednosti do vratu večinoma vpleteni tudi politiki in državni uradniki. Zgodovinar: Upor Grkov proti varčevanju je predvsem upor proti vzpostavitvi reda v državi, saj nered koristi vsem, razen državni blagajni. (Foto: Reuters) Grška narava je bila že dobro znana tudi ustanoviteljem evra, ki so že takrat, ko je skupna valuta nastajala, sodeč po tajnih dokumentih, ki jih je včeraj razkril nemški Der Spiegel, vedeli, da država zaradi neurejenih financ ni primerna za članico evroobmočja, a so ji, podobno kot Italiji, enostavno pogledali skozi prste. A čeprav Grki sami menijo, da so vsega krive zapravljive dinastije, ki so državo vodile zadnja desetletja, tudi najrevnejši sloji Grkov, ki trdijo, da jih iz Evrope vsiljeno varčevanje najbolj duši, po mnenju zgodovinarja iz Mannheimske univerze Heinza A. Richterja, niso tako nedolžni. V Grčiji po njegovem mnenju že dolga stoletja vlada prepričanje, da vlada pripada pokvarjenim bogatim oligarhom, ki jih je treba ogoljufati, če le gre. Neučinkovita grška država je pravzaprav pravi balzam za vse njene prebivalce. Od nje skušajo izmolsti vse, kar se da na področju sociale, po drugi strani pa ji zamolčijo večino prihodkov in utajijo skoraj vse davke. Evropska unija je v lanskem poročilu sicer ugotavljala, da Grki državi dolgujejo okoli 60 milijard evrov.	Natalija Švab,Urša Zupan	24ur	2012-05-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gorenje-delavci-so-protestno-ustavili-stroje.html	Gorenje: Delavci so protestno ustavili stroje	gorenje, delavci, stavka, plača, sotošek	Gorenje: Delavci so protestno ustavili stroje Delavci v Gorenju so ob prejemu plač protestno prenehali delati in zahtevali izredni sestanek z vodstvom podjetja. Prišlo je namreč do nepravilnosti pri izplačilu plač, ki pa so jo že odpravili. Delavci dveh obratov v Gorenju so ustavili trakove in zahtevali pojasnila vodstva. Delavci v proizvodnjih obratih hladilnikov in pralnih strojev v Gorenju so ob prejemu plač danes ustavili tekoče trakove in zahtevali pojasnila vodstva podjetja, je povedal predsednik SKEI Velenje Ivan Sotošek. Delavcem je prekipelo, ko so prejeli izpiske o plačah, saj naj bi prišlo do nekaterih nepravilnosti pri izplačilu. Kot je pojasnil Sotošek, sta nastala vsaj dva problema. Prvi je, da so nekateri delavci prešli z 32-urnega delavnika na 36-urnega, plače pa so ostale enake. Za tiste, ki so bili do zdaj na čakanju, je država plačevala subvenicje, ko so začeli delati, pa ne več, in zato je nastal problem, je pojasnil Sotošek. Problem je v tem, da bi moral subvencije prejeti delavec, pri tem pa so nekateri subvencije prejeli, drugi pa ne. Gorenje: Prišlo je do napake, ki smo jo že odpravili Tiskovna predstavnica Gorenja je po sestanku z delavci pojasnila, da so zaposleni v proizvodnji hladilnikov in pralnih strojev danes začasno prenehali delati in zahtevali pojasnila o obračunu plač za avgust. Do nezadovoljstva delavcev je prišlo, ker je pri obračunu plače za 97 zaposlenih prišlo do napake, ker jim ni bil obračunan dodatek za stalnost. Napako so v Gorenju popravili že v dopoldanskem času, zaposlenim pa so razliko izplačali že danes. Predstavniki uprave so se delavcem za napako tudi opravičili. Zaradi povečanega naročila se širi tudi proizvodnja V prvih jesenskih mesecih so se naročila rahlo povečala, zato bodo v Gorenju povečali tudi proizvodnjo. 377 delavcev je tako začasno prekinilo začasno čakanje na delo.	Primož Jambrek	24ur	2009-09-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lahko-krizo-prezenejo-mlada-podjetja.html	Lahko krizo preženejo mlada podjetja?	kriza, dodana, vrednost, slovenija, mlado, podjetje	Lahko krizo preženejo mlada podjetja? Slovenci ustvarimo okoli 20.000 evrov dodane vrednosti, Avstrijci pa dvakrat več. Produktivnost je v naši državi prenizka, večina naših podjetij pa proizvaja nezahtevne izdelke, v katerih je premalo znanja, a izjema so nekatera podjetja, predvsem mlajša. NA	SVET	24ur	2012-08-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/politicne-spletke-ga-niso-odnesle-novsak-ostaja-na-vrhu-gen-energije.html	Politične spletke ga niso odnesle: Novšak ostaja na vrhu Gen energije	novšak, gen, energija, menjava, sls, sds	Politične spletke ga niso odnesle: Novšak ostaja na vrhu Gen energije Zaradi zamenjave šefa GEN energije Martina Novšaka naj bi prišlo do trenj v Janševi koaliciji. Njegovo menjavo naj bi želel minister Vizjak iz SDS, podpirali pa naj bi ga v SLS. Kljub zakulisnemu dogajanju Novšak zaenkrat ostaja na svojem položaju. 24UR na Facebooku s klikom na	24UR	24ur	2012-04-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-224-letih-zaprla-vrata-najstarejsa-trgovina.html	Po 224 letih zaprla vrata najstarejša trgovina	gray,s, store, zda, gospodarska, napoved, recesija	Po 224 letih zaprla vrata najstarejša trgovina Gray s Store v ameriškem Adamsvillu je vrsto let skrbela za to, da so imeli lokalni prebivalci dovolj hrane, pijače in tobaka. Potem pa so pred časom v bližini odprli supermarket, prišla je kriza in prihodki ljudi so se znižali. Trgovina tako po 224 letih zapira svoja vrata. (Foto: Thinkstock) V ameriškem Adamsvillu so ljudje dolga leta vse, kar so potrebovali, kupili v trgovini Gray s Store. A trgovina, ki je vrata odprla davnega leta 1788, jih zdaj zapira. Jonah Waite, ki je trgovino podedoval, potem ko je njegov oče pred slabim mesecem umrl za rakom, pravi, da je bila odločitev izjemno težka, saj gre nenazadnje za delček ameriške zgodovine. A družina po njegovem nima druge izbire. Namesto posla trgovca se bo 21-letnik tako raje lotil športnega novinarstva. Trgovina se je namreč že vse od začetka krize utapljala v rdečih številkah. Da se bo posla znebil, se je odločil že njegov oče. Ameriška ekonomija je v prostem padu, pravi Waite. Poleg tega je trgovina izgubila veliko kupcev, ko so v bližini odprli supermarket s precej cenejšimi artikli. Iz Kitajske uvoženi poceni izdelki uničujejo našo ekonomijo, je prepričan redni kupec trgovine. Prvi lastniki trgovine so posel sicer začeli s prodajo slaščic, nato pa so ponudbo redno širili. V dvajsetem stoletju je Waitonov prednik celo postavil mlin, prideloval koruzo in za prodajo pripravljal svojo koruzno moko. Tradicionalni Grayjevi kupci sicer zmajujejo z glavo. Pravijo, da je zaprtje trgovine jasen dokaz, kako globoko v krizo se je pogreznila država. Ta se sooča s precejšnjimi dolgovi in slabimi gospodarskimi napovedmi. Mednarodni denarni sklad je ZDA tako že pozval, naj takoj rešijo dvome na področju fiskalne politike. Demokrati in republikanci namreč ne najdejo soglasja o prijemih, s katerimi bi znižali ogromen javni dolg, čeprav predsednik Obama ves čas deli nasvete in opozorila Evropi. Pri tem pa pozablja na prispevek poloma Lehmann Brothers k aktualni svetovni krizi. Tudi gospodarska rast v ZDA naj bi letos dosegla le dva odstotka, napoved za naslednje leto pa so znižali z 2,4 na 2,25 odstotka. Čeprav so pričakovali, da se bo število brezposelnih Američanov letos počasi zmanjševalo, je število prošenj za nadomestilo za brezposelnost preseglo vsa pričakovanja. Poleg tega je letos v prvih štirih mesecih na drugi strani Atlantika bankrotiralo skoraj 11.000 podjetij, še leta 2006 jih je bilo v celem letu manj kot 20.000.	Natalija Švab	24ur	2012-07-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-svetovno-gospodarstvo-okrevalo-se-letos.html	Bo svetovno gospodarstvo okrevalo še letos?	g7, gospodarstvo, finančni, minister, svet, kriza, recesija, okrevanje	Bo svetovno gospodarstvo okrevalo še letos? Finančni ministri G7 pričakujejo, da bo svetovno gospodarstvo začelo okrevati še letos. Stopnja padanja najrazvitejših gospodarstev se je namreč upočasnila, pojavljajo pa se tudi znaki stabilizacije. Finančni ministri skupine industrijsko najbolj razvitih držav (G7) so na petkovem srečanju v Washingtonu izrazili pričakovanje, da bo svetovna gospodarska dejavnost, ki beleži najgloblji padec v zadnjih desetletjih, začela okrevati še v letošnjem letu. Zadnji podatki kažejo, da se je stopnja padanja v naših gospodarstvih upočasnila in so se začeli pojavljati nekateri znaki stabilizacije, pravi poročilo skupine G7. Geithner, na fotografiji ob Baracku Obami, je dejal, da se kažejo znaki umirjanja globalne gospodarske krize. (Foto: Reuters) Da obstajajo znaki umirjanja globalnega padca gospodarske aktivnosti, je po srečanju skupine G7 povedal tudi gostitelj, ameriški finančni minister Timothy Geithner. Ne da bi podcenjevali izzive, ki so še pred nami, lahko vidimo znake, da se je hitrost nazadovanja gospodarske aktivnosti in trgovinskih tokov zmanjšala, je dejal. Po njegovih besedah se finančne razmere na nekaterih trgih nekoliko izboljšujejo, kažejo se tudi znaki, da se nepremičninski trgi v ZDA – od tod izvira aktualna svetovna finančna in posledično gospodarska kriza – začenjajo stabilizirati. Vendar pa Geithner opozarja, da konca najhujše krize po veliki depresiji v 30. letih preteklega stoletja še ni blizu. Skupina G7 – sestavljajo jo Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA – ob tem poudarja zavezanost k temu, da skupaj ukrepajo v smeri obnovitve delovnih mest in rasti ter preprečitve tega, da se v prihodnosti ponovno pojavi kriza takšnih razsežnosti.	STA,Tea Šavor	24ur	2009-04-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kutin-namen-podrazitev-ni-varcevanje.html	VIDEO: Kutin: Namen podražitev ni varčevanje	elektrika, podražitev, obračunavanje, zpz	VIDEO: Kutin: Namen podražitev ni varčevanje V ZPS menijo, da spremembe tarifnega sistema obračunavanja elektrike dejansko ne pomenijo varčevanja električne energije. V Greenslo pa bodo vlado zaradi neukrepanja ob podražitvah tožili. Na ZPS niso zadovoljni z novim tarifnim sistemom zaračunavanja elektrike. (Foto: POP TV) V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so izrazili nezadovoljstvo s spremembami tarifnega sistema obračunavanja elektrike, saj, kot meni predsednica zveze Breda Kutin, njen namen ni varčevanje z energijo. Poleg tega pa se v ZPS bojijo, da bodo distributerji kazni varuha konkurence prenesli v končne cene električne energije. Elektro Gorenjska bo konec oktobra začel večjim gospodinjskim odjemalcev električne energije zaračunavati poseben dodatek za visoko porabo, hkrati pa bo začel obračunavati storitve vodenja računa. To bo za porabnike pomenilo zvišanje stroškov, čeprav bo cena elektrike ostala nespremenjena. Elektro Ljubljana pa bo 1. novembra uvedel progresivni način obračunavanja električne energije za gospodinjske odjemalce. Račun za energijo bo povprečno višji za približno devet odstotkov. Tudi najmanjšim porabnikom se bo elektrika podražila za šest odstotkov Da distributerji z varčevanjem energije ne mislijo povsem resno, je denimo dokazal Elektro Ljubljana z ukinitvijo možnosti plačevanja elektrike po dejanski porabi. Zdaj je treba za to storitev plačati 2,40 evra mesečno, čeprav stanje števca sporočajo potrošniki sami. Ob tem je Kutinova opozorila, da potrošniki bolj varčujejo, kadar storitev plačujejo po dejanski porabi. Tarifni sistem Elektra Ljubljana je precej zapleten in še najbolj spominja na progresivno davčno lestvico, je ugotovila. Opozorila je na nove storitve , kot je denimo vodenje računa, zaradi katerega se bo elektrika tudi najmanjšim porabnikom podražila za približno šest odstotkov. Pri spremembah tarifnega sistema bi morali po njenih besedah tudi upoštevati, da lahko v enem gospodinjstvu živi več generacij. Nov tarifni sistem bo prav tako nesorazmerno prizadel družine z več otroki in tiste, ki že varčujejo in na primer uporabljajo toplotne črpalke. V Greenslo bodo zaradi podražitev elektrike tožili vlado V Elektro Gorenjska bodo nov tarifni sistem začeli uporabljati konec oktobra. V Elektro Ljubljana pa bodo 1. novembra uvedli progresivni način obračunavanja električne energije. (Foto: POP TV) Združenje Greenslo bo zaradi neukrepanja ob zadnjih dvigih cen električne energije na Evropskem sodišču tožilo slovensko vlado, je napovedal predsednik Greenslo Vojko Bernard. Po njegovih besedah bodo višje cene prizadele tiste, ki zmanjšujejo proizvodnjo toplogrednih emisij in uvoz fosilnih energentov ter večajo rabo obnovljivih virov energije. Po njihovih podatkih se je v preteklih petih letih kar nekaj slovenskih graditeljev odločilo vgraditi toplotne črpalke z rabo energije zemlje ali energije podtalnice za potrebe ogrevanja, hlajenja in pripravo tople sanitarne vode. Dvig cene električne energije bo zdaj zanje enak kot za druge, kar pomeni klofuto vsem, ki so prvi začeli zmanjševati proizvodnje toplogrednih emisij. Cena za kilovat električne energije, porabljene za delovanje klimatske naprave ali električne naprave za ogrevanje stanovanja in tople sanitarne vode, ne more in ne sme biti enaka ceni kilovatu, porabljenemu za delovanje toplotne črpalke. S toplotno črpalko namreč hkrati z rabo obnovljivega vira energije izvajajo vse funkcije – ogrevanje, topla sanitarna voda in tudi hlajenje v poletnem času, poudarjajo v Greenslo in IOVE Kranj.	STA,Primož Jambrek	24ur	2008-10-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nezakonita-podrazitev-sladkarij.html	Nezakonita podražitev sladkarij?	sladkarija, nemčija, proizvajalec, cena, dogovor, podražitev, preiskava	Nezakonita podražitev sladkarij? V Nemčiji so močno narasle cene sladkarij, kar je privedlo do preiskave proizvajalcev, ki jih sumijo dogovarjanja o cenah. Nemški časnik Financial Times Deutschland je danes objavil vest, da je več nemških proizvajalcev sladkarij osumljenih nezakonitega dogovarjanja o cenah. Preiskovalci so prejšnji četrtek pregledali poslovne prostore sedmih velikih podjetij, v središču preiskave pa so se znašli predvsem proizvajalci izdelkov iz čokolade. Navedbe časnika je potrdil tudi nemški varuh konkurence. V središču preiskave se je znašlo več proizvajalcev sladkarij. (Foto: Reuters) Nemški urad za varstvo konkurence med drugim preiskuje podjetja Kraft Foods, Mars, Nestle in Ritter. Urad je v petek proizvajalce obvestil, da proti njim poteka preiskava. Povod za preiskavo je močan porast cen sladkarij v preteklem tednu, pri čemer je več podjetij skoraj sočasno napovedalo, da želijo zvišati cene. Po ocenah so se cene v panogi v povprečju zvišale za od 10 do 12 odstotkov. Podjetja podražitev utemeljujejo z močnim dvigom cen surovin, med drugim kakava in lešnikov. Če bo preiskava potrdila kršitev pravil konkurence, podjetja čaka visoka kazen. Globa namreč lahko znaša do 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja. Poleg tega lahko urad odstrani t.i. gospodarsko prednost, ki jo je podjetje pridobilo s kršitvijo pravil.	STA,N.K.	24ur	2008-02-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tajkuni-na-tuj-racun.html	Tajkuni na tuj račun	slovenski, direktorji, tajkuni, podjetja, lastninjenje	Tajkuni na tuj račun Direktorjem kredite za nakup podjetij, tudi po 30.000 evrov mesečno, plačujejo kar podjetja, katerih lastniki bodo postali. NA	Darja Tibaot Ciringer	24ur	2007-11-27 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/propadla-se-cetrta-najvecja-islandska-banka.html	Propadla še četrta največja islandska banka	banka, islandija, straumur, burdaras, propad, država, obresti, inflacija	Propadla še četrta največja islandska banka Štiri mesece po propadu treh največjih islandskih bank bo prenehala poslovati tudi investicijska banka Straumur Burdaras, nekdaj četrta največja banka v državi. Protesti v Islandiji (Foto: Reuters) Likvidnostni položaj banki ne omogoča poslovanja, zato se je finančni nadzorni organ IFSA odločil nemudoma odstaviti upravni odbor, nadzor nad banko pa bo prevzela država. Kljub svojemu močnemu kapitalskemu položaju in pomoči bankam likvidnostni položaj Straumur Burdaras Investment Bank ne zagotavlja več njenega delovanja, so zapisali v banki. Islandski finančni nadzorni organ IFSA se je zato odločil prevzeti pristojnosti skupščine delničarjev in nemudoma odstaviti upravni odbor banke. IFSA je tudi imenoval upniški odbor, ki bo prevzel pristojnosti upravnega odbora. Posledično je banka Straumur zaprta, so še sporočili iz IFSA. 700 milijonov evrov izgube Straumur Burdaras je v lasti vplivnega poslovneža Bjorgolfurja Thora Bjorgolfssona, ki je bil tudi eden glavnih delničarjev v drugi največji islandski banki Landsbanki. Lanska izguba naj bi znašala preračunano 700 milijonov evrov. Islandska vlada je, kot je znano, oktobra prevzela nadzor nad tremi največjimi islandskimi bankami, potem ko se je islandski finančni sektor zaradi globalne finančne krize sesul. Finančna kriza je povzročila, da se 320.000 prebivalcev Islandije sooča z obrestmi v višini 18 odstotkov, skoraj 20-odstotno inflacijo ter drastičnim zmanjšanjem vrednosti domače valute.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-03-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/fructal-bo-odkupil-vse-ponujene-vipavske-breskve.html	Fructal bo odkupil vse ponujene vipavske breskve	fructal, breskev, odkup, kmetijska, zadruga, vipava	Fructal bo odkupil vse ponujene vipavske breskve Fructal in Kmetijska zadruga Vipava sta se dogovorila, da bo družba odkupila vso ponujeno količino breskev. Osnovna odkupna cena bo enaka lanski in je 20 centov na kilogram, odkupna cena breskev, ki so sestavni del izdelkov Vipavska breskev, pa bo prav tako kot lani 28 centov na kilogram. Kot so še sporočili iz Fructala, bodo začeli breskve odkupovati to nedeljo. Letos bo ponujena količina po prvotnih ocenah znašala približno 600 ton. Kot je v začetku julija ocenil direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc, bo namreč letošnja letina po nekaj letih znova tako po količini kot po kakovosti dobra. Osnovna odkupna cena bo znova nad tržno ceno kilograma breskev v sosednjih državah, in sicer 20 odstotkov nad njo, so zapisali v Fructalu. Ob tem so spomnili, da višja cena za breskve, ki se uporabljajo v izdelkih pod blagovno znamko Vipavska breskev, izhaja iz skupnega projekta, ki so ga s kmetijsko zadrugo začeli septembra 2013. Pod njo tržijo sok, nektar in ledeni čaj.	STA	24ur	2015-07-17 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-tajkuni.html	Delavci – tajkuni	lth, kriza, norčevanje, delavec, poskus	Delavci – tajkuni V krizi nastajajo ideje, za katere je težko reči, ali gre za norčevanje ali zgolj ponesrečen poskus. Direktor LTH je delavcem predlagal, naj tako kot t. i. tajkuni s posojili odkupijo tovarno. NA	Gašper Lubej	24ur	2009-05-19 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bovec-caka-nova-kriza.html	Bovec čaka nova kriza?	Transmontagne, stečaj, atc, kanin, sodišče, bovec	Bovec čaka nova kriza? Družba Transmontagne, partnerica bovškega turizma, gre v stečaj. Župan Bovca zatrjuje, da razvoj Kanina ni ogrožen. Sodišče v Lyonu je v torek odredilo stečaj za družbo Transmontagne Group, ki ima v družbi ATC Kanin, ki upravlja s kaninskim smučiščem, skoraj četrtinski delež, povezana pa je tudi z več kot 20 milijonov evrov vrednim projektom novega turističnega naselja v Bovcu. Bovškega župana Danijela Krivca ne skribi prihodnost turizma v občini. (Foto: POP TV) Za težave družbe Transmontagne je kriva topla zima z malo snega, v kateri so imeli 8,2 milijona evrov izgube, je povedal predstavnik Francozov v Sloveniji Franc Alain Furlani. Vodstvo družbe si je prizadevalo za ohranitev skupine, a ena izmed občin v bližini Grenobla ni pristala na takšen scenarij, zato je oziroma še bo skupina prodana po delih, je pojasnil. Po njegovih besedah se bo sodišče z deležem Transmontagne v ATC Kanin, ki je vreden 738.000 evrov, začelo ukvarjati v teh dneh. Prednostno pravico za nakup deleža imajo preostali delničarji kaninske družbe, med katerimi je z več kot 40 odstotki največji Hit, slabih deset jih ima občina Bovec, manjše deleže pa imajo še različni skladi ter nekdanji in sedanji zaposleni. Razvoj kaninskega smučišča ni ogrožen To je tudi za nas presenečenje, je povedal bovški župan Danijel Krivec. Razvoj kaninskega smučišča ni ogrožen, za projekt na območju Žaršč pa naj bi skušali poiskati novega partnerja, je zatrdil. Župan je sicer dejal, da je še prezgodaj govoriti, ali bi občino zanimal nakup deleža v družbi ATC Kanin. Kljub izgubi partnerja naj bi slovenski in italijanski del smučišč na Kaninu povezali predvidoma čez dobro leto. (Foto: POP TV) Naložba bi bila po Krivčevem mnenju dolgoročno zanimiva za različne partnerje, saj se bosta čez dobro leto dokončno povezali slovensko in italijansko smučišče na Kaninu. Težave Francozov na povezovanje namreč ne bodo vplivale, je poudaril Krivec in zatrdil, da bodo na Kaninu nadaljevali z že začetimi investicijami. Družba Transmontagne je z občino, ki je bila o težavah Francozov obveščena že spomladi, sodelovala pri revitalizaciji nekdanje vojašnice na območju Žaršč v Bovcu, kjer naj bi nastalo več kot 20 milijonov evrov vredno sodobno turistično naselje. Pogodba bo razveljavljena, ker partnerja praktično ni več, novega pa bodo skušali poiskati s ponovnim javnim razpisom, seveda če se bo s tem strinjal občinski svet, je pojasnil Krivec. Po njegovem mnenju bi se to lahko zgodilo že letos ali v začetku prihodnjega leta. Sicer je projekt dobro zastavljen in bi potreboval le manjše spremembe, je dodal.	STA	24ur	2007-10-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-bo.html	Stavka bo!	sindikat, pergam, papirna, dejavnost, stavka, opozorilo, plača, delodajalec, rebolj, ravnikar	Stavka bo! Sindikat papirne dejavnosti bo 11. decembra začel 24-urno opozorilno stavko. Delodajalci se po treh mesecih še vedno niso pripravljeni pogajati o dvigu plač. Delodajalci se po treh mesecih še vedno niso pripravljeni pogajati o dvigu plač (Foto: Damjan Žibert) Sindikat papirne dejavnosti Slovenije, ki je del konfederacije sindikatov Pergam, bo 11. decembra ob 6. uri začel 24-urno splošno opozorilno stavko v dejavnosti. Razlog je, da se delodajalci po treh mesecih še vedno niso pripravljeni pogajati o dvigu plač. Stavko bodo preložili, če se bodo pet dni pred stavko začela pogajanja, preklicali pa jo bodo, ko bo dosežen dogovor o dvigu plač, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj. Sindikat zahteva takojšen začetek pogajanj, poleg že dogovorjenega 2,5-odstotnega še dodaten dvig plač za tri odstotke, in sicer tudi v podjetjih, ki so že sama dvignila plače, ter dodatno uskladitev z inflacijo februarja in ne avgusta prihodnje leto. Do zaostrovanja je prišlo zaradi nepripravljenosti delodajalcev papirne in papirno predelovalne dejavnosti na pogovore, je povedal predsednik sindikata papirne dejavnosti in od danes predsednik stavkovnega odbora Stane Ravnikar. Le izvršujemo zahtevo delavcev v papirni dejavnosti, ki so jasno povedali - s podpisi prek 80 odstotkov zaposlenih v podjetjih -, naj zaostrimo zadevo. V sindikatu menijo, da je bolje, da zadeve vodijo organizirano, kot to, da bi prišlo do spontanih zadev, ki se že pojavljajo v nekaterih podjetjih . Ni res, da se nočemo pogajati Direktor združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Janko Šircelj je zanikal, da se nočejo pogajati, da pa ne vidijo osnov za spremembo dogovora za letos, saj da so pogodbo v celoti izpolnili in plače uskladili v skladu z dogovorom. Kot je dejal, jih to, da so prva panoga, v kateri bi se dogovarjali, postavlja v nehvaležen položaj. Stavkalo naj bi okoli 7000 delavcev (Foto: Dare Čekeliš) S tem, ko se ne pogajamo, se položaj delavcev v papirništvu slabša, saj ni dodatnega dviga plač zaradi visoke inflacije, pravi Rebolj in dodaja, da pred dvema letoma, ko se se dogovarjali za plačno politiko za lani in letos, ni bilo padca kupne moči in tudi ne tako dobrih rezultatov. Širclju se sicer zdi možno, da bi dosegli dogovor, da bi se uskladitev z inflacijo naredila že februarja, ne šele avgusta. Vendar pa bodo delodajalci, tako Šircelj, svoje stališče in predlog izoblikovali na sredinem dnevu papirništva na Bledu. Odgovor sindikatu bodo predvidoma poslali do konca tedna. Okoli 7000 delavcev je nezadovoljnih Stavkalo naj bi okoli 7000 delavcev v slovenskih podjetjih, tudi v vseh večjih, kot so Aero Papiroti Krško, Aero Celje, Paloma, Količevo Karton, Radeče Papir, Vipap Videm Krško in Papirnica Vevče. Po podatkih Pergama je povprečna plača v dejavnosti (skupaj s 25-odstotnim dodatkom) 1078 evrov. Po kolektivni pogodbi dejavnosti je izhodiščna plača v prvem tarifnem razredu 381 evrov (v splošni kolektivni pogodbi npr. 334 evrov), v petem tarifnem razredu pa 625 evrov (v splošni kolektivni pogodbi 503 evre). Povprečna plača v Sloveniji je po podatkih Pergama 1261 evrov.	STA,M.M.	24ur	2007-11-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dan-d-za-vegrad.html	Celovški dvori predani do 20. avgusta?	vegrad, skupščina, dokapitalizacija, prestrukturiranje, denar, finance, sredstva, nlb, hypo, banka, stečaj, hilda, tovšak	Celovški dvori predani do 20. avgusta? Sklep o dokapitalizaciji podjetja je pomemben tudi za dokončanje Celovških dvorov, pravi Tovšakova, in napoveduje, da bo projekt predan predvidoma do 20. avgusta. Predstavnik podizvajalcev pri projektu pa, da je to neuresničljivo. (Foto: POP TV) Današnja skupščina Vegrada je uspela, saj so lastniki sprejeli sklep o dokapitalizaciji podjetja v skupni višini 15,5 milijona evrov. Od tega bo 41 upnikov konvertiralo terjatve v višini 10,5 milijonov evrov, največja lastnika pa bosta zagotovila sredstva v višini pet milijonov evrov, je po skupščini povedala glavna direktorica družbe Hilda Tovšak. To je prvi korak v reševanju Vegrada, hkrati po potrditev sklepa na skupščini predstavlja tudi pomembno priznanje prizadevanjem vodstva družbe v preteklih mesecih, ocenjuje Tovšakova. Povedala je še, da je danes sprejeti sklep o dokapitalizaciji podjetja pomemben tudi za dokončanje Celovških dvorov. Napovedala je, da bo projekt predan do 20. avgusta letos. Povedala je še, da je danes sprejeti sklep o dokapitalizaciji podjetja pomemben tudi za dokončanje Celovških dvorov. Napovedala je, da bo projekt predan predvidoma do letošnjega 20. avgusta. Predstavnik podizvajalcev pri projektu Mirko Požar pa je v zvezi s to napovedjo dejal, da je neuresničljiva, saj je rok za izvedbo del 60 dni od dobave materiala, ki pa ga še nimajo. Zagotovo je Vegrad z današnjim sklepom skupščine na dobri poti finančnega prestrukturiranja. To prestrukturiranje je pripravljeno zelo premišljeno in ker gre za večji sistem, za več problemov, se je zagotovo potrebno pogovoriti in spoštovati to, kar je napisano in dogovorjeno. Sama kot direktorica tega sistema ocenjujem, da je finančna reorganizacija podjetja brez stečaja možna in da jo bomo uspeli rešiti, je dejala Tovšakova. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak (Foto: Aljoša Kravanja) Denar za dokapitalizacijo zagotovo bo Družba pooblaščenka Vegrad Naložbe, ki je 57-odstotna lastnica Vegrada, bo po današnjem sklepu skupščine za dokapitalizacijo namenila nekaj več kot tri milijone evrov denarnih sredstev. Preostali del bo pokrila druga največja lastnica Vegrada, državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP, ki ima v lasti 29 odstotkov Vegrada, je po skupščini pojasnila direktorice podjetja Vegrad Naložbe Branka Gabrijel. Na vprašanje, ali in od kje bo Vegrad Naložbe dobil denar za dokapitalizacijo, je dejala le, da jih bo zagotovo dobil . A vse obljube, ki bi morali biti izpolnjene do danes, niso bile realizirane. Zato je PDP dal družbi še 60 dni časa, da izpolni zaveze iz sporazuma o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja, ki ga je aprila letos podpisalo z NLB in Hypo banko ter ključnima lastnikoma – družbo Vegrad naložbe in podjetjem PDP. Direktor slednjega Matej Golob Matzele je pojasnil, da je denarna dokapitalizacija odprta za vse lastnike, saj izključuje pravico prednostnih delničarjev. Ob tem je opozoril, da je bil sklep o dokapitalizaciji podprt, za izvedbo dokapitalizacije pa morajo biti izpolnjeni še nekateri pogoji iz sporazuma, ki ga je vodstvo družbe podpisalo z bankama NLB in Hypo banko ter največjima lastnikom in družbo Hypo leasing. Vsi pogoji namreč še niso izpolnjeni. Rok za dokončanje dokapitalizacije je sicer, kot je danes odločila skupščina, 60 dni od sprejetega sklepa na skupščini. Po mnenju PDP v sporazumu navedeni ukrepi, ki vključujejo prestrukturiranje obveznosti do bank, prestrukturiranje obveznosti do dobaviteljev, dokapitalizacijo družbe, pripravo programa prodaje poslovno nepotrebnega premoženja in ukrepe poslovnega prestrukturiranja družbe, predstavljajo minimalne pogoje za uspešno prestrukturiranje družbe izven postopkov, ki jih predvideva zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so sporočili iz PDP. PDP ne želi onemogočiti drugih vlagateljev pri izvedbi dokapitalizacije in je tudi zato podprla sklep o povečanju osnovnega kapitala, vendar pa sama v tem postopku na podlagi do sedaj izvedenih ukrepov ne namerava sodelovati, so sporočili iz podjetja. Ob tem pa dopuščajo možnost, da v primeru izpolnitve vseh ukrepov, predvidenih v sporazumu, odločitev o sodelovanju pri dokapitalizaciji družbe Vegrad ponovno prouči. Terjateve bodo pretopili v lastniški delež Vegradu je po besedah Gabrijelove podporo izrazilo 41 največjih upnikov, ki so pripravljeni del svojih terjatev konvertirati v lastniški delež v skupni višini dobrih 10,5 milijona evrov. Delu terjatev pa so se upniki tudi odrekli, pri čemer se odstotki razlikujejo od upnika do upnika, odvisno od višine terjatev in glede na dogovore o nadaljnjem sodelovanju, je pojasnila Gabrijelova. Pred poslopjem Vegrada se je danes zbralo okoli deset delavcev, ki so opozarjali na neizplačane obveznosti podjetja do zaposlenih, kar traja že nekaj mesecev, zaradi česar so nekateri bili prisiljeni, kot pravijo, podati izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi, da bi se lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Tovšakova je priznala, da je situacija težka in da skušajo težave rešiti. Podjetje sicer izvaja kadrovski program prestrukturiranja in je doslej število zaposlenih v skupini zmanjšalo s 1.700 na okoli 1.200. Nekateri na plače še čakajo (Foto: POP TV) Zaposleni čakajo na izplačilo še preostalega dela lanskega regresa, na del plač za marec in plače od aprila naprej. Gabrijelova je pojasnila, da je okoli 85 odstotkov zaposlenih dobilo plače za april, preostali naj bi plače dobili v tem tednu. Glede gradnje stanovanj v Libiji v skupni vrednosti projekta 100 milijonov evrov pa je Gabrijelova dejala, da čakajo na bančno garancijo in priznala, da je problem, ker libijske banke ne priznavajo slovenskih. Kolikor sem informirana, še nihče od slovenskih izvajalcev ni pridobil tovrstne garancije, je dodala Gabrijelovala. Brez dokapitalizacije bi bila družba lahko pred stečajem V primeru, da dokapitalizacije ne bi potrdili, bi moralo podjetje postopati v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da bi bil možen tudi stečaj. Predlog za uvedbo stečaja je na Okrožno sodišče v Celju konec junija že podalo ljubljansko podjetje Martink. Zadovoljni so verjetno tudi v sindikatu. Že med skupščino je sindikalist Samo Mastnak za 24ur.com povedal, da si zaposleni želijo dokapitalizacije, saj lahko le-ta zagotovi nadaljnje poslovanje podjetja.	STA,M.R.,Urša Zupan	24ur	2010-07-05 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zelena-luc-za-sesti-blok-tes.html	Zelena luč za šesti blok Teš	termoelektrarna, šoštanj, blok, elektrika	Zelena luč za šesti blok Teš Nadzorniki HSE so prižgali zeleno luč za izgradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, vrednega 1,1 milijarde evrov. V 11 letih bi z njim lahko proizvedli do 25 odstotkov več električne energije. Borut Meh, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (Foto: POP TV) Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je danes prižgal zeleno luč za naložbo v izgradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (Teš 6). Po njegovi oceni so izpolnjeni pogoji za izdajo starševskega poroštva za investicijo, ki je s stroški investiranja vredna približno 1,1 milijarde evrov. Kot so po seji nadzornega sveta sporočili iz HSE, so nadzorniki generalnemu direktorju HSE Borutu Mehu podelili predhodno soglasje za dokapitalizacijo TEŠ do višine 85,4 milijona evrov, ki naj bi jo izpeljali še letos. Nadzorniki so odobrili tudi zaključne dogovore o ostalih virih financiranja naložbe v Teš 6. Proračunska vrednost je okoli 1,1 milijarde evrov Predračunska vrednost naložbe se je zaradi spreminjanja razmer na področju cen specifične tehnološke opreme, cen električne energije, CO2 kuponov, povečanih stroškov financiranja po pojasnilih nadzornikov ves čas spreminjala. Potem ko je aprila skupaj s stroški investiranja že presegla 1,34 milijarde evrov, se je znižala na 1,103 milijarde evrov, brez stroškov financiranja pa znaša 997 milijonov evrov. Znižanje investicijske vrednosti ni šlo na račun krčenja obsega pogodbenih del, temveč je posledica izpogajane nižje cene glavne tehnološke opreme, znižanja cene naprave za razžvepljevanje ter tudi gradbenih del, stroškov investitorja in stroškov financiranja, so pojasnili po seji nadzornega sveta. Naložba v šesti blok bo financirana iz naslednjih virov: 300 milijonov evrov bodo znašali lastni viri HSE in partnerja oz. partnerjev, 100 milijonov evrov predstavljajo lastni viri investitorja, to je Teš, približno 500 milijonov evrov bodo znašali krediti EIB in EBRD, ostali krediti (HSE, poslovne banke, partnerji) pa 200 milijonov evrov. Termoelektrarna Šoštanj (Foto: POP TV) Šesti blok naj bi začel obratovati leta 2014 Nadzorniki, ki jih vodi Franc Žerdin, so pri današnji odločitvi upoštevali predvsem glavne razloge za investicijo. Projekt gradnje Teš 6 je strateškega pomena za državo in je uvrščen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, so poudarili. Z izgradnjo šestega bloka, ki naj bi začel poskusno obratovati novembra leta 2014, bodo iz štirih milijonov ton premoga do leta 2025 namesto sedanjih 3600 GWh proizvedli do 4700 GWh električne energije letno, ob nižjih količinah lignita pa bo proizvodnja do leta 2054 postopoma padala do končnih 2400 GWh letno. S tem je povezan tudi scenarij postopnega zapiranja premogovnika Velenje, saj naj bi se leta 2054 končala premogovniška dejavnost v Šaleški dolini. Ekološki vidik izgradnje? Naložba ima tudi ekološki vidik. Zaradi boljšega izkoristka šestega bloka se bodo močno zmanjšali vplivi prašnih delcev (SO2, NOx, CO in CO2) na okolje, zmanjšala se bo tudi raven hrupa. Skupna moč Teša se bo ob začetku delovanja šestega bloka povečala za 190 MW, s postopnim zapiranjem blokov od ena do štiri pa se bo manjšala.	STA,Primož Jambrek	24ur	2009-10-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/spremembe-cen-goriva-bodo-neznatne.html	Cena bencina in dizla malo navzdol	bencin, gorivo, trošarine, trošarina, nafta, kurilno, olje, cena, cene, dizelsko, dizel, slovenija, vlada	Cena bencina in dizla malo navzdol Cene goriv se bodo opolnoči le malo spremenile. Liter najbolj prodajanega bencina bo cenejši za 0,2 centa, liter dizla pa za 0,8 centa. Za liter kurilnega olja bo končno treba spet odšteti manj kot evro. Spremembe cen goriva bodo neznatne. (Foto: Thinkstock) Ob nespremenjenih trošarinah bo od polnoči liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina cenejši za 0,2 centa in bo po novem 1,444 evra. Liter 100-oktanskega bencina bo dražji za 0,7 centa in bo 1,483 evra. Za liter dizelskega goriva bo treba od polnoči odšteti 0,8 centa manj in bo 1,370 evra, za liter kurilnega olja pa 0,2 centa manj in bo 0,999 evra. Kako je pri sosedih? V Avstriji stane liter 95-oktanskega bencina 1,365 evra, liter dizelskega goriva pa 1,36 evra. V Italiji je liter 95-oktanskega bencina 1,787 evra, liter dizelskega goriva pa 1,716 evra. Na Madžarskem je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,352 evra, za liter dizla pa 1,42 evra. Na Hrvaškem je liter najbolj prodajanega bencina 1,361 evra, liter dizelskega goriva pa 1,307 evra. Cene nafte navzdol Cene surove nafte so se v azijskem trgovanju znižale. Naftni trgovci in vlagatelji še vedno z zaskrbljenostjo spremljajo pogajanja v ZDA, kjer politično merjenje moči med republikanci in demokrati glede javnih financ še vedno grozi z resnimi posledicami za svetovno gospodarstvo. Za 159-litrski sod teksaške lahke nafte z dobavo v novembru je bilo treba odšteti 101,73 dolarja, kar je 29 centov manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Novembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se pocenile za 17 centov, na 111,11 dolarja.	Špela Zupan,STA	24ur	2013-10-14 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ribnicani-izdelujejo-robotske-celice-za-japonce.html	Ribničani izdelujejo robotske celice za Japonce	ribnica, robot, multinacionalka, yaskawa, ristro, prihodek	Ribničani izdelujejo robotske celice za Japonce Na globalnem trgu se dobro znajdejo inženirji ribniškega podjetja Yaskawa Ristro, ki za japonsko multinacionalko izdelujejo robotske celice. V kriznih letih so svoje prihodke povečali kar za petkrat, vsako leto pa imajo tudi več zaposlenih. NA	24UR	24ur	2012-09-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-sveta-v-bruslju-o-ddv.html	EU dogovor o DDV	slovenija, ddv, davek, evropska, unija, bajuk	EU dogovor o DDV Finančni ministri EU so dosegli dogovor o paketu davka na dodano vrednost ter podaljšanju nižje stopnje DDV za določene storitve. Finančni ministri EU, med njimi slovenski minister za finance Andrej Bajuk, so danes na zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o paketu davka na dodano vrednost (DDV) ter podaljšanju nižje stopnje DDV za določene storitve, med drugim od priprave jedi v restavracijah in od gradnje, obnove in vzdrževanja stanovanj v Sloveniji. Izjema glede nižjega DDV, ki se izteče konec leta, je tako podaljšana do konca leta 2010, so sporočili diplomatski viri. V primeru Slovenije se bo lahko nižji DDV uporabljal od priprave jedi v restavracijah ter od gradnje, obnove in vzdrževanja stanovanj (Foto: Kanal A) Podaljšane izjeme glede nižjega DDV veljajo za Slovenijo, Češko, Poljsko, Ciper in Malto, in sicer za različne storitve. V primeru Slovenije se bo tako lahko nižji DDV uporabljal od priprave jedi v restavracijah ter od gradnje, obnove in vzdrževanja stanovanj. Ob tem je minister Bajuk Evropski komisiji nakazal, da želi Slovenija kot prihodnja predsedujoča EU čim prej videti dokument, ki bo davčne izjeme obravnaval celostno. Komisija naj bi ga razgrnila prihodnje leto, Bajuk pa je dejal, da upa, da to ne bo šele proti koncu leta. Kot je pojasnil, obstaja politično soglasje, da se sistem korenito spremeni in prouči, v katerih panogah, ki dejansko nimajo vpliva na evropski trg, bi lahko bile nižje stopnje DDV upravičene. Nazadnje sta dogovoru nasprotovali Danska in Nemčija, viri pa so zagotovili, da bi lahko Slovenija nižji DDV za socialna stanovanja uporabljala tudi, če dogovora na ravni EU ne bi bilo. Splošna definicija za socialna stanovanja namreč ne obstaja, po slovenskih merilih pa so to stanovanja z do 120 kvadratnih metrov površine ter hiše površine do 250 kvadratnih metrov, so pojasnili viri. In za ta stanovanja bi veljal nižji DDV. Glede priprave jedi v restavracijah pa Evropska komisija pripravlja dokument, ki naj bi bil razgrnjen prihodnje leto. Po eni strani želi Bruselj poenostaviti uporabo nižje stopnje DDV, hkrati pa državam dopustiti določeno fleksibilnost. Predsedstvo je zato poudarilo, da nima smisla omenjenim državam preprečiti podaljšanja veljave nižjega DDV, potem pa bo komisija v novem predlogu to možnost dopustila. Ministrom je danes uspelo potrditi tudi paket DDV, ki mu je doslej najbolj nasprotoval Luksemburg. Po novem naj bi nova zakonodaja stopila v veljavo šele leta 2015 in ne 2010, glavna novost predloga kompromisa pa je ta, da bi država, kjer ima podjetje sedež, zadržala 20 odstotkov prejemkov DDV.	STA	24ur	2007-12-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tudi-v-merkurju-2000-ljudi-prevec.html	Merkur: Prodaja premoženja in odpuščanje	merkur, sanacija, knuplež, bojan, odpuščanje	Merkur: Prodaja premoženja in odpuščanje Družba Merkur je bankam predstavila osnutek sanacijskega programa. Banke so načrtu prikimale, a pred Merkurjevo upravo je še veliko dela. Ni še znano, koliko delavcev bodo morali odpustiti. Merkur je v težavah tudi zato, ker mu Vegrad dolguje 3 milijone evrov. Predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež je šest največjih bank upnic seznanil z osnutkom sanacijskega programa. Iz Merkurja so sporočili, da je bil odziv bank pozitiven in da banke zastavljeno sanacijo Merkurja podpirajo. Zdaj bodo posamezne delovne skupine dorekle podrobnosti, Merkur pa bo s svetovalci nadaljeval razdelavo plana sanacije do končne verzije. Knuplež je za oddajo 24UR razložil, da sta tako prodaja premoženja kot tudi odpuščanje delavcev del sanacijskega načrta. (Foto: Kanal A) Število zaposlenih, potrebnih za uspešno in dobičkonosno poslovanje Merkurja, bo sicer definirano šele v končnem sanacijskem planu, ki bo predvidoma pripravljen do konca septembra. Merkur sicer zagotavlja več kot 4000 delovnih mest, pojavljajo pa se govorice, da bi lahko odpustili kar 2000 delavcev. Lahko samo rečem, da je ta številka močno pretirana, je dejal Knuplež, ki zaskrbljenim delavcem zagotavlja, da bo uprava naredila vse, da rešitev znana čim prej oziroma v naslednjih šestih do osmih tednih Predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež (Foto: Big Bang) Kljub temu, da je Merkur zašel v resne finančne težave, so razmere po prepričanju vodstva družbe in nadzornikov rešljive. Bo pa za to potrebno soglasje vseh deležnikov, od bank do dobaviteljev in zaposlenih. Lastniki in vodstvo Merkurja so že junija ob načelni podpori bank upnic sklenili, da bodo Merkur reševali kot celoto. Kot je znano, je nadzorni svet Merkurja v sredini julija na predlog predsednika uprave Bojana Knupleža imenoval tri člane nadzornega sveta. To sta Uroš Zajc in Rok Ponikvar, ki sta s Knupležem sodelovala že v Big Bangu, ter Blaž Pesjak. Tako popolnjena uprava bo jeseni pripravila načrt sanacije in reorganizacije podjetja. Merkur je v težavah predvsem zaradi prejšnje uprave z Binetom Kordežem na čelu, ki je izpeljala menedžerski prevzem. Nova uprava pa še ne razmišlja odškodninskih ali kazenskih postopkih zoper Kordeža.	STA,D.Š.,N.D.	24ur	2010-08-13 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nov-partner-pri-privatizaciji.html	Nov partner pri privatizaciji	oglas, oglasno, sporočilo, pr, sporočilo, alpen	Nov partner pri privatizaciji Novi val privatizacije je rešilna bilka za slovenski proračun. Od prvih letošnjih prodaj podjetij je osrednji borzni indeks SBI TOP pridobil približno 30 %. Ĺ e višjih donosov so se razveselili vlagatelji v vzajemne sklade, ki imajo v portfelju večino sredstev na slovenskem kapitalskem trgu. Z nadaljevanjem privatizacije se njihov optimizem prenaša še v leto 2015, visoki donosi pa privabljajo tudi nove vlagatelje. Po ohladitvi burne poletne predvolilne razprave in jesenskega sestavljanja vladne koalicije je vlada v zimski čas vstopila z jasnejšim stališčem glede nadaljevanja privatizacije. Med najbolj donosne domače vzajemne sklade letošnjega leta sodi ALPEN.SI, ki glavnino sredstev (74 % oz. približno 67 milijonov evrov) vlaga v slovenska podjetja. V skladu je trenutno približno 35 % naložb, ki so del privatizacijskega procesa. V svojem portfelju delnic ima ALPEN.SI tudi najbolj vroča podjetja, ki so v zaključni fazi privatizacije, med njimi sta Telekom d.d. in Cinkarna Celje d.d. Skladu ALPEN.SI pa zaupa že več kot 26.000 vlagateljev. Novi val privatizacije je prinesel tudi razkritje t.i. poštenih vrednosti podjetij, katera so na trgu dosegla celo trikratno in štirikratno vrednost od prvotnih, ki so bile posledica svetovne gospodarske krize in nezanimanja tujih vlagateljev. Lahko rečemo, da je novi val privatizacije končno privedel do prodaj podjetij po poštenih tržnih cenah. Pri ALPEN Investu so podcenjenost delnic predvideli, zato so vztrajali in še kopičili naložbe na slovenskem kapitalskem trgu, in v tem letu se je izkazalo, da so bila pričakovanja upravičena in njihovi modeli vrednotenja zanesljivi. To je najbolj razveselilo vlagatelje v njihove sklade. Bančni depoziti so sicer najbolj priljubljena oblika varčevanja pri slovenskih varčevalcih, vendar se je izkazalo, da v primerjavi z donosi na kapitalskih trgih in v vzajemnih skladih dolgoročno izgubljajo na vrednosti. Nizke obrestne mere in trend nadaljevanja njihovega padanja je tudi najbolj konzervativne varčevalce spodbudil k iskanju alternativnih oblik varčevanja. Za uresničitev ciljev in finančne stabilnosti je najprimernejša oblika varčevanja individualni Varčevalni načrt, ki s kombinacijo različnih vzajemnih skladov zmanjša tveganje. Z vplačili v enega izmed Varčevalnih načrtov ALPEN (Classic, Gold, Premium in Diamond) se prihranki lahko razpršijo med podsklade ALPEN.SI, ALPEN.DEVELOPED in ALPEN.EMERGING. Vsak od načrtov je prilagojen posameznemu vlagatelju in njegovim željam skladno z zneskom vplačila in časovnim obdobjem varčevanja. Vsem Varčevalnim načrtom ALPEN je skupna enostavnost, visoka likvidnost, visoka prilagodljivost in personaliziranost. V sodelovanju z Diners Clubom je ALPEN Invest oblikoval posebno ALPEN Invest Diners kartico, ki je ena od prvih tovrstnih kartic, s katerimi lahko tudi varčujete. Kartica je namenjena vsem, ki želijo plačevati z odloženim plačilom ter svoje premoženje enostavno upravljati. S kartico bo mogoče vplačevati sredstva v Varčevalne načrte ALPEN. Novi imetnik kartice bo deležen brezplačnega svetovanja priznanih finančnih strokovnjakov in vseh drugih ugodnosti, ki jih omogoča Diners Club. Kaže, da bo leto 2015 naklonjeno investitorjem na kapitalskih trgih, le pri izboru naložb je potreben tehten premislek, zato ga zaupajte izbranemu finančnemu strokovnjaku. Tokrat ste del donosov lahko tudi vi.	L.Š.	24ur	2014-12-10 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vrtanja-ob-obali-ne-bo.html	Vrtanja ob obali ne bo	ken, salazar, nafta, vrtanje, obala, barack, obama	Vrtanja ob obali ne bo Ameriški notranji minister je ustavil izdajo dovoljenja za izkoriščanje nafte in plina ob obali, ki ga je naftni industriji skušala podeliti Busheva administracija. (Foto: Reuters) Notranji minister Ken Salazar je ob tem povedal, da je skušala Busheva administracija na svoj zadnji delovni dan 16. januarja sprejeti nov petletni načrt za izkoriščanje nafte in plina ob obali. Dejal je, da so s tem dejanjem tik pred polnočjo skušali izpolniti želje naftne industrije. Zadevo je novi minister blokiral tako, da je za šest mesecev podaljšal rok za javno razpravo o energetskem izkoriščanju obalnih območij. Zadnjih osem let je bila politika le vrtanje, zanemarjali pa so alternativno energijo, kar bomo spremenili, je med drugim dejal Salazar. Dodal je, da je naročil tudi študijo dveh agencij o vseh informacijah, ki so na razpolago, glede izkoriščanja energije na konvencionalni in alternativni način. Salazar želi, da bi se oblikovala okvirna strategija tudi za obnovljive vire energije, kot so veter, morski tokovi, valovanje in plimovanje. Notranji minister je sicer že pretekli teden na podoben način blokiral pogodbe za iskanje plina v naravnih območjih države Utah. Busheva administracija je sprejela sklep, da se že leta 2010 oblikuje načrt za energetsko izkoriščanje obalnega pasu od Aljaske, okoli Mehiškega zaliva do atlantske obale ZDA. Javnosti je dala na voljo le šest tednov za pripombe, kar je bilo, kot je dejal Salazar, namenjeno ugoditvi interesov naftne industrije in zanemarjanju interesov davkoplačevalcev in potrošnikov.	STA,Igor Adamič	24ur	2009-02-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-se-stopnjuje.html	Stavka se stopnjuje	stavka, nemčija, strojevodja, železniški, promet, sodišče, sindikat, plača, pogajanja	Stavka se stopnjuje Nemški strojevodje so stavko iz železniškega tovornega prometa razširili na železniški potniški promet. Strojevodje v Nemčiji nadaljujejo dolgotrajne spore s prevoznikom Deutsche Bahn,vlaki pretežno v vzhodni Nemčiji pa stojijo na mrtvi točki. Nemške železnice na dan prepeljejo pet milijonov potnikov. (Foto: Reuters) Z najmnožičnejšo, 62-urno stavko v zgodovini nemških železnic, ki je vzbudila strahove tudi o vplivu na največje evropsko gospodarstvo, želi sindikat nemških strojevodij (GDL) izsiliti svoje zahteve v sporu z vodstvom družbe glede plač. 34.000 strojevodij je po njihovem mnenju premalo plačanih v primerjavi s strojevodji v drugih evropskih državah. Kot je znano, GDL zahteva lastno tarifno pogodbo za strojevodje in do 31 odstotkov višje plače. Vodstvo družbe je takšne zahteve doslej zavračalo. Stavka strojevodij naj bi se končala v soboto. (Foto: Reuters) Eden od vodilnih na Deutsche Bahn, Karl-Friedrich Rausch, je na dejanja GDL celo odgovoril: Prisiliti nas skušajo v absolutno predajo. To se ne bo zgodilo!“ Ekonomisti ocenjujejo, da stavka stane 50 milijonov evrov vsak dan inlahko naraste na 500 milijonov, če bo trajala več kot en teden. Končala naj bi se sicer v soboto ob 2. uri zjutraj. Železniški tovorni promet stoji na mestu. (Foto: Reuters) V železniškem tovornem prometu je to že druga stavka v tednu dni. Prejšnji teden je najmanjša od treh delavskih zvez, GDL, od četrtka opoldne do sobote zjutraj za 42 ur ponekod popolnoma zaustavil promet tovora po železniških tirih. V medkrajevnem prometu je to prva stavka od začetka spora glede plač, medtem ko je vožnje regionalnih vlakov in mestne železnice že večkrat prekinila stavka.V Franciji Sarkozy pozval h koncu stavke Tudi francoski železniški delavci, ki so stavko pričeli že v torek, že drugi dan protestirajo proti napovedanim pokojninskim reformam francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Zaradi stavke bo iz Slovenije v München in nazaj po voznem redu vozil nočni vlak Lisinski z odhodom iz Ljubljane ob 23.42 oz. iz Münchna ob 23.45. Drugi mednarodni vlaki bodo vozili iz Slovenije do Salzburga oziroma nazaj. Potnikom priporočamo, da pred odhodom preverijo možnosti potovanja z vlakom v klicnem centru Slovenskih železnic na tel. številki 01/ 29 13 332, kjer lahko dobijo tudi informacije glede morebitnih postopkov vračila vozovnic. Slovenske železnice Približno pol milijona zaposlenih v državnih podjetjih lahko uživa ugodnosti zgodnjega upokojevanja. Strojevodje se v povprečju lahko upokojijo že pri 50. letih, za zaposlene v pariškem primestnem prometu ter energetskih družbah je meja za upokojitev določena pri približno 55. letih. Delavskemu protestu se se pridružili tudi delavci, ki delajo v električnih podjetjih in podjetjih za oskrbo s plinom. Sarkozy je sprva poudaril, da bo predvidene reforme izpeljal in ga nihče ne bo zaustavil, sedaj pa je že pozval h končanju stavke, češ, da je mogoče doseči ustrezne dogovore.	Reuters,Urša Zupan	24ur	2007-11-15 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/video-rusenje-na-bavarskem-dvoru.html	VIDEO: Rušenje na Bavarskem dvoru	ljubljana, stolpnica, stavba, rušenje	VIDEO: Rušenje na Bavarskem dvoru V strogem središču Ljubljane so začeli z rušenjem starejšega objekta. Zamenjala ga bo moderna poslovna stavba. Na zemljišču v izmeri 1450 kvadratnih metrov bo do leta 2010 zrasla nova, do 72 metrov visoka poslovna stavba. Poslovni objekt z javnim pritličjem in parkirnimi prostori v kleti bo po ocenah vreden od 25 do 30 milijonov evrov. Sredi Ljubljane, v bližini avtobusne in železniške postaje, so zrušili trinadstropno stavbo (Foto: POP TV) V družbi Immorent, ki je investitor in vodja projekta, bodo do konca letošnjega leta objavili javni arhitekturni natečaj, ki se bo zaključil v marcu prihodnje leto. Po besedah investitorjev naj bi z gradnjo stavbe začeli konec prihodnjega leta, do konca leta 2010 pa naj bi bil objekt v izmeri 16.000 kvadratnih metrov zgrajen. Ker je lokacija severnih vrat ena najprestižnejših v Ljubljani, se zavedamo, da moramo poiskati najboljšo rešitev za umestitev v to okolico. Skupaj z zbornico za arhitekturo in z Mestno občino Ljubljana bodo iskali najboljšo arhitekturno rešitev, je povedal vodja projekta Boris Tuma. Po besedah ljubljanskega podžupana Janeza Koželja Mestna občina Ljubljana podpira pobude investitorjev: Z rušitvijo se začenja zgodba nove hiše in lepši izgled mesta z odstranitvijo kioskov, ki so bili dolgo časa kamen spotike Ljubljančanov. Ureditev lokacije po rušenju, v času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta, je predvidena kot urejeno parkirišče. Ob robu bodo postavljeni drogovi z zastavami vseh članic EU.	STA,Natalija Švab	24ur	2007-11-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bi-radi-da-vas-odpustijo-preverjeno-in-preizkuseno.html	Bi radi, da vas odpustijo? Preverjeno in preizkušeno!	služba, odpuščanje, delo, poklic, odpoved	Bi radi, da vas odpustijo? Preverjeno in preizkušeno! Služba. Težko jo je najti, jo dobiti in tudi obdržati. Ne samo da vam lahko marsikdo pod noge zmeče kup polen, tiste najhujše udarce si lahko zadate kar sami! (Foto: iStockphoto) Mogoče pa spadate med drugo vrsto ljudi, takšnih, ki absolutno sovražijo službo. Mogoče želite oditi, pa ne veste, kako bi bili politično korektni ali pa ne želite, da izpade tako, kot da jih boste vi pustili na cedilu? Mogoče ste celo zagrenjen uslužbenec, ki komaj čaka, da ga nekdo odpusti? Za vse take, ki svojo službo sovražite iz dna srca in vročično pričakujete dan, ko vas bo nekdo od pristojnih odpustil, predstavljamo pet preprostih načinov, da bo do tega srečnega dogodka prišlo že nekoliko prej. Ne prikažite se na delu Najlažji in najočitnejši način, da vas odpustijo. Vstajanje zgodaj – zakaj in za koga že? Ni bolje lepo oddremati svoje, imeti prijeten in ležeren zajtrk, ne pa da se spravite v utesnjena službena oblačila. Nekajkrat se ne prikažite na delovnem mestu, pa si bo nekdo prav gotovo na vso moč prizadeval, da vas odpusti. Če želite biti popolnoma prepričani, da bo vaša nakana uspela, ne odgovarjajte na klice, elektronska sporočila, ne sporočite ne kje in ne s kom ste. Bodite dosledni – če vas ni, vas ni! Primajajte se v rožicah, pridite pozno, delajte grozno, povejte na glas, pljuvajte na ves glas čez svojega šefa in poskrbite, da mu bo prišlo na ušesa. In izkoristite sodobno tehnologijo – preverite načine, kako boste zlahka dosegli, da vas bodo odpustili, ko boste vi tako želeli ... (Foto: iStockphoto)	Tony Carter	24ur	2010-10-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-bolje-gre-a-pocasi.html	Pahor prepričeval s kriznim semaforjem	vrh, slovenskega, gospodarstva, brdo, pri, kranju, gzs, gospodarstvo, okrevanje, borut, pahor, stojan, binder	Pahor prepričeval s kriznim semaforjem Politiki in gospodarstveniki so na Brdu govorili o konkretnih primerih. Na primer o Steklarni Hrastnik, ki bi poslovala z dobičkom, če bi plin kupovali po bavarskih cenah. In, seveda, o gradbeništvu. Vlada lahko spodbuja, ne more pa nadomestiti podjetniške iniciative. Premier Borut Pahor Razmere v slovenskem gospodarstvu se izboljšujejo, vendar počasneje, kot bi si želeli. Svojo odgovornost pri tem nosi vlada, ki mora omogočiti dobre pogoje za poslovanje, nalogo pa morajo opraviti tudi gospodarstveniki sami, je na Brdu pri Kranju dejal premier Borut Pahor. Pozval je k velikopoteznim spremembam, dialogu in realnosti. Ko se po času neke surove krize pokažejo prvi znaki okrevanja, je čas za velik realizem. Šele to ti da možnost, da dejansko izkoristiš prve znake luči na koncu predora, zato da znaš tej svetlobi slediti in na koncu tudi prideš iz tunela, je na petem vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal Pahor. Pahor je prepričeval s kriznim semaforjem. (Foto: Blaž Garbajs) Vlada lahko spodbuja, ne more pa nadomestiti podjetniške iniciative. Premier Borut Pahor Slovensko gospodarstvo letos že okreva, sicer počasneje od najbolj dinamičnega dela EU, vendar okreva, je dodal. Spodbude za krepitev gospodarske aktivnosti prihajajo predvsem iz mednarodnega okolja, saj je Slovenija izvozno zelo odvisna od Nemčije, Francije in Italije. Zlasti z gospodarskim okrevanjem prvih dveh se je ta okoliščina izboljšala in izvozno povpraševanje je danes bistveno boljše, kot je bilo pred letom dni, je pojasnil Pahor. Večjo rast pa po njegovi oceni še vedno zavirajo nekateri dejavniki v domačem okolju, izpostavil je razmere v gradbeništvu in težji dostop do virov financiranja. Vlada se je prvi dve leti ukvarjala s pomočjo podjetjem in ljudem zaradi krize, sedaj pa je prišel čas za reforme, je še napovedal Pahor. Prva bo na vrsti pokojninska, decembra bo vlada objavila kmetijsko, potem zdravstveno, prihodnje leto pa še reorganizacijo javnega sektorja. Radićeva gradbenikom: Od vlade ne pričakujte preveč! Minister za promet Patrick Vlačič je dejal, da bo ministrstvo za promet še do konca leta objavilo razpis za gradnjo drugega tira železniške infrastrukture. S tem se bodo državne investicije v infrastrukturo povečale, vendar pa to ne bo v tolikšnem obsegu, kot je bilo pri gradnji avtocest, je dejal. Celoten projekt bo vreden okoli 800 milijonov evrov, vendar se bo izvajal vsaj sedem let. Za gradnjo avtocestnega križa pa je država namenila vsaj toliko denarja na leto. Gradbeni sektor v Sloveniji je predimenzioniran, zato naj gradbinci ne pričakujejo od vlade, da ga bo pomagala ohraniti v teh dimenzijah, je dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Bo pa vlada v prihodnjih dneh pripravila nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko pomagali gradbincem. Ti ukrepi so trenutno v zaključni fazi, zato jih Radićeva ni želela podrobneje predstaviti, je pa povedala, da bo z njimi pomagala podizvajalcem. Minister za okolje in prostor Roko Žarnič je dejal, da je njegovo ministrstvo že sprejelo zakon, ki omogoča hitrejše umeščanje projektov v prostor, podobnega pa nameravajo sprejeti še za lokalno raven. Glede pridobivanja gradbenih dovoljenj pa je dejal, da je včasih problem tudi na upravnih enotah, ki jih nihče ne kontrolira. Pri nas je povprečen čas, da upravna enota izda gradbeno dovoljenje, eno leto, v Singapurju je na primer 25 dni, v Evropi pa je povprečje 120 dni, pa je izpostavil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Na kupu se je zbralo 400 gospodarstvenikov in politikov. (Foto: Blaž Garbajs) Binder: Gospodarstvo še daleč od vzpona Močno se bomo zavzeli za uresničevanje zahteve za razbremenitev gospodarstva, zlasti s stroški dela. Država stalno ponavlja, da dodatnega obremenjevanja gospodarstva ne bo, v resnici pa so razmere popolnoma drugačne. Predsednik GZS Stojan Binder Slovensko gospodarstvo je kljub znakom oživljanja še daleč od vnovičnega vzpona, je ocene gospodarstvenikov strnil predsednik GZS Stojan Binder. Od vrste predlaganih ukrepov gospodarstva jih je le malo uresničenih, reforme pa so prepočasne, je opozoril. Poslovno okolje je za tuje naložbe neprivlačno, slovenski kapital se seli v tujino, obseg javnih in zasebnih naložb je močno okrnjen, obremenjenost slovenskih podjetij z vidika obdavčitve dela in okolja pa močno presega konkurenco, je dodal. Problem neplačevanja v gradbeništvu Predsednik združenja podizvajalcev pri GZS Mirko Požar je opozoril na problem neplačevanja v gradbeništvu. Kot je dejal, so podizvajalci podali več predlogov, kako plačilno disciplino izboljšati, a jih vlada še ni upoštevala. Med njimi je financiranje projektov po sistemu Basel II, po katerem bi bili tudi podizvajalci kakovostno poplačani. Pri tem je spomnil na projekt Celovških dvorov, ki je po njegovem mnenju vzorčen primer, kako se ne sme poslovati. Prvi gradbinci v državi med občinstvom (Foto: Blaž Garbajs) Plačilna nedisciplina države Direktor Elektroproma Janez Vidmar je opozoril tudi na plačilno nedisciplino pri projektih, kjer je glavni investitor država. Je direktor podjetja, ki zaposluje 120 oseb in ima 43-letno tradicijo. V zadnjih treh letih se dogaja, da gradbinci svojih obveznosti v večji meri ne poravnavajo, kar se dogaja tudi pri projektih, kjer je država investitor. Omenil je projekt prenove Moderne Galerije (investitor je ministrstvo za kulturo), kjer jim Vegrad kot izvajalec dolguje 42.000 evrov, projekt obnove letališča Cerklje (investitor MORS), kjer jim izvajalec dolguje 86.000 evrov. Delali pa so tudi inštalacije v državnem zboru (investitor je ministrstvo za finance), kjer jim izvajalec Gradis dolguje okoli 29.000 evrov. Kot je dejal, so se pritožili tako na Mors kot na druga pristojna ministrstva, a odgovorov glede tega niso dobili. Spomnil je na uredbo, ki določa, da mora investitor poplačati vse izvajalce enakovredno. Predsednik uprave Hidrie Iztok Seljak pa je dejal, da imamo dve vrsti lastništva, po katerem bi lahko ločevali lastnike – odgovorno in neodgovorno. Ločevanje na ta dva tipa je po njegovem mnenju bolj pomembno kot pa ločevanje na domače ali tuje lastništvo. Predsednik uprave Steklarne Hrastnik Andrej Božič je opozoril tudi na visoke trošarine pri energentih. Pravi, da bo imela Steklarna Hrastnik letos 1,5 milijona evrov izgube, če bi plačevali plin po takšni ceni kot njihovi kolegi na Bavarskem, pa bi leto zaključili z dobičkom. Opozoril je tudi na problem nelojalne konkurence. Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož pa je dejal, da se v podjetju soočajo s težavami pri dobavi materiala, saj jim kar na 12 področjih grozi, da dobavitelji zaradi plačilne nediscipline drugih ne morejo dobaviti blaga.	STA,Primož Jambrek,Danijela Levpušček	24ur	2010-11-24 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/aviofun-placal-celotno-kupnino-za-mariborsko-letalisce.html	Aviofun plačal celotno kupnino za mariborsko letališče	maribor, aviofun, letališče, prevent, global, stečaj, nakup, kupnina, plačilo	Aviofun plačal celotno kupnino za mariborsko letališče Aviofun je poravnal celotno kupnino za mariborsko letališče, ki je znašala 700.000 evrov. Direktor Aviofuna je s pomočjo banke denar zagotovil sam, saj ni želel ogroziti dogovorjenega posla. Aerodrom Maribor (Foto: Mia Media) Podjetje Aviofun iz Libelič je plačalo še preostali del kupnine za Aerodrom Maribor v višini 630.000 evrov. Skupaj z že prej plačano aro je tako kupnina znašala 700.000 evrov, je potrdil stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik. Rok za plačilo kupnine bi se iztekel 15. avgusta, direktor Aviofuna Damjan Cehner pa je za časopis Večer pojasnil, da je denar zagotovil sam v sodelovanju s tujo banko, saj s čakanjem na denar tujih sovlagateljev ni želel ogroziti posla. Po podpisu prodajne pogodbe 15. maja se mu je zdelo ključno, da ne tvega potencialnih nadaljnjih zapletov, h nakazilu kupnine pa ga je spodbudila tudi v ponedeljek sprejeta dokončna potrditev slovenjgraškega sodišča, da je soglasje k prodaji pravnomočno. Tako je mariborsko letališče po dolgotrajnem postopku končno dobilo novega lastnika. Stečajni upravitelj mora zdaj obvestiti sodišče o plačani kupnini, potem pa je na potezi sodišče, da naredi vse potrebne korake, da se spremeni družbenik v sodnem registru. Na nezavezujoč razpis za nakup letališča, ki se je iztekel 22. januarja letos, so se prijavili štirje potencialni kupci. Po naknadnih pogajanjih je bilo dogovorjeno, da ga je lahko zdaj kupil Aviofun. S predlagano prodajo in višino kupnine se je v postopku strinjal ločitveni upnik na tem premoženju Prevent Globala Eurocity Janka Zakeršnika. Celotni upniški odbor Prevent Globala pa se s tem ni strinjal. Mnenje odbora za Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu, ki vodi stečaj, ni zavezujoče, zato je sodišče s predlagano prodajo soglašalo. Na sklep sodišča se je na višje sodišče pritožila mariborska družba Skupina Optima, ki je v stečajnem postopku prevzela terjatve enega od upnikov in s tem pridobila možnost pritožbe. Višje sodišče je pritožbo zavrglo, saj niso bili izpolnjeni vsi postopkovni pogoji.	STA,M.R.	24ur	2013-08-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/meso-postaja-prestiz.html	Meso postaja prestiž	meso, podražitev, denar, cena, hrana, svinjina, perutnina, govedina	Meso postaja prestiž Meso se bo zaradi višjih cen krmil podražilo. Kokošje meso bo dražje tudi do 10 odstotkov, svinjsko pa celo do 30. Se bo meso kmalu znašlo le na jedilniku premožnih? (Foto: E plus) Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je v pogovoru za nemški časnik Financial Times Deutschland dejala, da je v prihodnje treba računati na močno zvišanje cen mesa. Razlog za to so po besedah komisarke predvsem višje cene krmil. Nismo še občutili posledic višjih cen žit, ampak očitno je, da se bodo cene perutnine in svinjine zvišale, je dejala Fischer Boelova. Če bodo cene žit ostale na današnji ravni, bo to najbolj vplivalo na cene kokošjega mesa, saj se v reji kokoši porabi veliko žita, je pojasnila Fischer Boelova in dodala, da bi se lahko cene omenjenega mesa dvignile do deset odstotkov. Svinjsko meso bi se lahko podražilo celo do 30 odstotkov, medtem ko se cene govedine naj ne bi dvignile za več kot sedem odstotkov, kažejo interni izračuni komisije. Vse višje cene in prazna skladišča v Evropi postavljajo EU v položaj, ko mora ukrepati, meni komisarka. Računati moramo s povsem novim položajem, je dejala Fischer Boelova in dodala, da bo začela razpravo o tem, ali unija potrebuje nova skladišča za določene vrste žit.	STA,N.K.	24ur	2007-09-18 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenske-zeleznice-naj-bi-leta-2013-poslovale-pozitivno.html	Slovenske železnice naj bi leta 2013 poslovale pozitivno	sž, slovenske, železnice, nadzorni, svet, nadzornik, strategija, 2012, 2013, 2020	Slovenske železnice naj bi leta 2013 poslovale pozitivno Nadzorniki SŽ so na seji potrdili strategijo do leta 2020 in obravnavali strategijo do 2014. V letu 2012 predvidevajo na železnicah preobrat, ki bi v letu 2013 omogočil pozitivno poslovanje. (Foto: Nejc Obrez) Nadzorni svet Slovenskih železnic je na današnji seji potrdil strategijo do leta 2020, obravnaval pa je tudi predlog izhodišč za poslovni načrt skupine Slovenske železnice za obdobje 2012–2014. V letu 2012 predvidevajo poslovni preobrat, ki bi v letu 2013 omogočil pozitivno poslovanje, je po seji dejal generalni direktor družbe Igor Blejec. Blejec je po seji nadzornega sveta dejal, da bodo Slovenske železnice po prvih predvidevanjih v letošnjem letu imele med 13 in 14 milijoni evrov izgube iz poslovanja, kar je bolje od načrtovanega, saj so sprva napovedovali 18 milijonov evrov izgube iz poslovanja. Strategija Slovenskih železnic do leta 2020 je sicer usmerjena v optimizacijo poslovnih procesov in doseganje pozitivnega poslovnega izida iz poslovanja (EBIT), zmanjšanja dolga na kapital in izgradnjo učinkovitega sistema za socialno varnost zaposlenih, je pojasnil Blejec. Pozitivni izid iz poslovanja se bo po Blejčevih besedah že v prihodnjem letu uporabil za kadrovsko prestrukturiranje in zmanjšanja števila zaposlenih. To je predpogoj za pozitivno poslovanje med letoma 2013 in 2014, je dejal. Podrobnejših informacij o tem, za koliko in kdaj naj bi se zmanjšalo število zaposlenih, pa Blejec ni želel podati. Način kadrovskega prestrukturiranja je namreč po njegovih besedah še povsem odprt , več podrobnosti pa bi bilo kljub temu že lahko znanih na naslednji seji nadzornega sveta, ki bo sklicana za 12. januar. Predsednik nadzornega sveta Bojan Brank je po seji pojasnil, da je bila strategija do leta 2020 pripravljena v sodelovanju s podjetjem AT Kearney. Nadzorniki so na današnji seji sicer potrdili tudi projekt sanacije in prestrukturiranja, ki je zapisan v strategiji. Hkrati so poslovodstvu naložili, da naj posodobijo implementacijski urnik strategije, saj je v celotnem postopku prišlo do časovnega zamika, ki ga bo uprava morala popraviti. Nadzorni svet se je seznanil tudi s podrobnimi izhodišči za poslovni načrt Slovenskih železnic in odvisnih družb za leto 2012 ter poslovodstvu naložil, da na naslednji seji nadzornega sveta, ki bo potekala januarja, predstavi podrobnejši predlog poslovnega načrta. Direktorji odvisnih družb so nadzornikom sicer že danes predstavili izhodišča za pripravo poslovnega načrta, Brank pa meni, da bodo na naslednji seji nadzornega sveta lahko še podrobneje obravnavali vso omenjeno dokumentacijo.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-12-29 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prihodnost-prestolnice-bodo-nosili-350-tonski-transformatorji.html	Prihodnost prestolnice bodo nosili 350-tonski transformatorji	kolektor, idrija, koncern, tovarna, podjetje, gospodarstvo, transformator	Prihodnost prestolnice bodo nosili 350-tonski transformatorji Koncern Kolektor iz Idrije je v Ljubljani odprl novo tovarno in testni laboratorij. Da bodo proizvodi konkurenčnejši, bo skrbelo 70 na novo zaposlenih visokokvalificiranih delavcev. Takšni dogodki kažejo, da upanja v slovensko gospodarstvo vendarle ne smemo izgubiti. NA	SVET,24UR	24ur	2012-06-08 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bencin-zopet-rahlo-dol.html	Cenejši bencin	nafta, bencin, gorivo, cena, 95, 98, oktan, dizel, kurilno, olje	Cenejši bencin Naftni derivati se rahlo cenijo. Liter 95-oktanskega bencina bo cenejši za en cent in bo stal 1,125 evra. Cenijo se tudi vsi drugi naftni derivati. (Foto: Reuters) V torek se bodo naftni derivati pocenili. Liter 95-oktanskega bencina se bo pocenil za en cent in bo po novem stal 1,125 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo prav tako pocenil za en cent in bo po novem stal 1,143 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,7 centa – liter bo po novem stal 1,061 evra, liter kurilnega olja pa se bo pocenil za 0,8 centa in bo po novem stal 0,617 evra. Po besedah direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djanija Brečeviča se je nafta pocenila zaradi manjšega povpraševanja in tudi zaradi padca vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. V naslednjih 14 dneh pa po njegovem lahko pričakujemo ponovno višanje cen. Naftni trgovci v Sloveniji cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na mediteranskih borzah ter na gibanju tečaja dolarja. Cene na borzah pa so odvisne od cen surove nafte na svetovnih trgih. Rafinerija nafte (Foto: Reuters) Je doba poceni nafte res mimo? Nafta se je v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji zaradi šibkejšega dolarja in večjega povpraševanja, ki se obeta prihodnje leto, nekoliko podražila. Po mnenju nekaterih analitikov je namreč mogoče prihodnje leto pričakovati okrepljeno povpraševanje po tej surovini, predvsem v naglo rastočih gospodarstvih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v decembru se je podražila za 1,02 dolarja na 77,37 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je cene nafte znižala že na 75,57 dolarja, kar je bilo najmanj po 15. oktobru, preden se je ustalila pri 76,35 dolarja. V Londonu se je cena nafte brent z decembrskim dobavnim rokom znižala za 96 centov na 77,26 dolarja za 159-litrski sod. Nekaterih poznavalci ocenjujejo, da bo nafta prihodnje leto dražja. Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je dvignila svoje napovedi povprečne cene nafte na 85 dolarjev, potem ko je v zadnji napovedi mejo postavila pri 75 dolarjev za 159-litrski sod. Kombinacija manjše ponudbe, ohlapnejše denarne politike in šibkega dolarja krepi možnosti, da se bodo cene nafte znova zviševale ter se morebiti povzpele na sto dolarjev v letu 2011, menijo analitiki banke. Doba poceni nafte je mimo, pa je ob robu Azijsko-pacifiškega foruma o gospodarskem sodelovanju, ki je konec tedna potekal v Singapurju, dejal namestnik predsednika Gazproma Aleksander Medvedev.	Primož Jambrek,STA	24ur	2009-11-16 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pomurje-turizem-geotermalna-energija-in-nizki-davki.html	Pomurje – turizem, geotermalna energija in nizki davki	zakon, pomurje, davek, podjetje, gospodarstvo, vlada, lahovnik, ploštajner	Pomurje – turizem, geotermalna energija in nizki davki Vlada je sprejela zakon za pomoč Pomurju, ki vsebuje ukrepe v vrednosti 100 milijonov evrov. Med drugim davčne olajšave za nova podjetja, prednost te regije pri kandidiranju za določena sredstva, prenovo pitne infrastrukture ... Reka Mura (Foto: POP TV) Vlada je sprejela Zakon za razvojno pomoč Pomurju za obdobje 2010–2015. Zakon bo vlada po hitrem postopku poslala tudi v državni zbor. Predlog je usmerjen predvsem v razvoj podjetništva, turizma in izrabo energije. Z ukrepi naj bi pomagali Pomurju, da kot najslabše razvita regija v državi dohiti druge. Kot pravijo v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, bodo Pomurje poskusili prestrukturirati v smeri njegovih dolgoročnih primerjalnih prednostih , kot so geotermalna energija, drugi obnovljivi viri energije, agroživilsko področje, razvoj podeželja in turizma. V zakonu so predvidene tudi davčne olajšave za podjetja v regiji. Med drugim bi bila novoustanovljena podjetja za šest let oproščena davka na dobiček. Pri tem bo pogoj, da bodo podjetja v tej regiji tudi opravljala svojo dejavnost, kar bo po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika preverjal tudi Durs. Davčne olajšave pa bi vlada namenila tudi za nove investicije v regiji. Država bi po zakonu kot davčno olajšavo priznala tudi del stroškov prispevkov, ki jih delodajalci plačujejo za dodatno zaposlene delavce, sredstva Evropske unije (4 milijarde evrov v tem obdobju) pa bi bila prednostno rezervirana za Pomurje. Kot je povedal Lahovnik, se je namreč izkazalo, da se slabše razvite regije tudi manj pogosto prijavljajo na razpise. Predsednik vlade Borut Pahor ob obisku v Muri (Foto: Sobotainfo.com) Vlada bo v Pomurju ustanovila tudi regijsko-gospodarsko središče. Za to središče bo namenila okoli 30 milijonov evrov. Še dodatnih 40 milijonov evrov pa naj bi namenili za dvig konkurenčnosti kmetijskih dejavnosti. Vlada bo ustanovila tudi projektno pisarno v pomurski regiji, ki jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Poleg omenjenih ukrepov bo vlada namenila sredstva tudi za prenovo infrastrukture pitne vode, saj, kot so ugotovili, okoli 40 odstotkov Pomurcev pije vodo, ki ni neoporečna. Ta projekt bo stal okoli 90 milijonov evrov. Pahor je z odločitvijo vlade zadovoljen Premier Borut Pahor je z odločitvijo vlade, da sprejme zakon, zadovoljen. Kot je povedal, bo vlada nadaljevala prakso obiskov regij, s katero je začela prejšnja vlada in kot prvo regijo obiskala ravno pomursko. Predsednik SLS Radovan Žerjav (Foto: Jani Dolinšek) Pomurje med vsemi slovenskimi regijami že desetletja zaostaja v razvoju, saj BDP na prebivalca dosega le 66,2 odstotka slovenskega povprečja. SLS: Namesto državnega sekretarja naj Pomurje dobi ministra V SLS pa pravijo, da je Pahor še pred volitvami obljubil, da bo imelo Pomurje tudi svojega ministra, zato predlagajo, da bi premier ob morebitni rekonstrukciji vlade razmislil tudi o možnosti, da bi bil novi minister ali ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj iz Pomurja. Z imenovanjem ministra ali ministrice, ki prihaja iz Pomurja, bi vlada pokazala, kako resno misli s pomočjo pri razvoju najmanj razvite slovenske regije, iz katere pa kljub temu prihajajo visoko izobraženi in sposobni kadri, še pravijo v SLS. Mandič: Zakon o Pomurju bi moral veljati za vsa podjetja v Pomurju Predsednik murskosoboške podjetniško-obrtne zbornice Vlado Mandič pa meni, da bi nov zakon moral veljati tudi za podjetja v regiji. Podjetniki bi namreč po mnenju Mandiča tudi potrebovali dodatna sredstva za širitev in razvoj.	Primož Jambrek	24ur	2009-10-08 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podravka-z-oglasom-sporocila-prevzemna-ponudba-je-uspela.html	Podravka z oglasom sporočila: Prevzemna ponudba je uspela	podravka, žito, prevzem, ponudba, oglas, obvestilo, prehrambena, industrija	Podravka z oglasom sporočila: Prevzemna ponudba je uspela Podravka je v okviru ponudbe za prevzem Žita pridobila 125.434 delnic, kar predstavlja 35,25 odstotka vseh. S tem je lastniški delež v družbi povečala na 86,80 odstotka. Žito je medtem že dobilo nov nadzorni svet, v katerem so trije predstavniki Podravke, predsednik društva Mali delničarji Slovenije ter dva predstavnika zaposlenih. Hrvaška družba Podravka je ponudbo za prevzem ljubljanske živilske družbe Žito objavila 21. oktobra. Tedaj je že imela v lasti 51,54-odstotni delež Žita, za vsako preostalo delnico pa je ponudila 180,10 evra. (Foto: 24ur.com) Ponudbo je v času veljavnosti do 23. novembra sprejelo 4.291 Žitovih delničarjev, ki so imeli v lasti omenjenih 35,25 odstotka delnic. S tem je Podravka povečala lastništvo v ljubljanski živilski družbi na 86,80 odstotka. Podravka je pogodbo o nakupu 51,54-odstotnega deleža Žita s konzorcijem prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga podpisala aprila, okoli 33 milijonov evrov kupnine pa je poravnala oktobra. Za delnice, ki jih je dodatno pridobila v okviru ponudbe za prevzem, bo odštela še 22,6 milijona evrov. Vodstvo Podravke je že aprila ob podpisu pogodbe o nakupu večinskega deleža napovedalo, da bo Žito dobilo možnost rasti na številnih tujih trgih, kjer je Podravka navzoča. Po drugi strani postaja slovenski trg eden od najpomembnejših trgov hrvaške družbe. Skupina Podravka se bo s tem prevzemom povzpela na sam vrh prehrambene industrije na slovenskem trgu s približno 900 milijoni kun (119 milijonov evrov) skupnih prihodkov letno. Žito je medtem že dobilo nov nadzorni svet, v katerem so trije predstavniki iz Podravke, še en štiriletni mandat pa je dobil Rajko Stanković, sicer predsednik društva Mali delničarji Slovenije. V nadzornem svetu ostajata dva predstavnika zaposlenih.	STA	24ur	2015-11-25 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ridderstralov-nori-posel.html	Ridderstralov nori posel	jonas, ridderstrale, menedžment, predavanje, gospodarstvo, funky, business	Ridderstralov nori posel Slovenski poslovneži so lahko prisluhnili predavanju enega najbolj izvirnih mislecev s področja menedžmenta, Jonasa Ridderstrala. NA	Janez Usenik	24ur	2008-05-28 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/svet/mladi-slovenski-oblikovalci-s-svojo-kreativnostjo-navdusujejo-doma-in-v-tujini.html	Mladi slovenski oblikovalci s svojo kreativnostjo navdušujejo doma in v tujini	kreatif, dizajn, PR	Mladi slovenski oblikovalci s svojo kreativnostjo navdušujejo doma in v tujini Kreativnost je nekaj izjemno dragocenega. Je pojem s katerim označujemo proces aktivnega ustvarjanja novih idej in konceptov ter reševanja problemov. Je sposobnost ustvariti nekaj na nov in drugačen način, kot je trenutno poznan ter izdelkom in prostorom doda vrednost. In ravno te vrednosti se zaveda skupina mladih slovenskih kreativcev, ki so se združili pod skupnim imenom Kreatif design. Ta skupina od leta 2014 združuje arhitekte, industrijske oblikovalce ter druge strokovnjake s potrebo po kreativnem izražanju pri ustvarjanju sodobnih kreativnih rešitev. Svoje poslanstvo razumejo kot dolžnost, da ob snovanju vsakega projekta uporabljajo kreativno mišljenje, ki jih pripelje do še ne uresničenih rešitev in zadovoljenega naročnika ter strokovno opravljenga dela. Poleg oblikovalskih in estetskih prednosti, ki jih prinašajo svojim naročnikom, vedno stremijo tudi k praktičnosti, funkcionalizmu ter k dobrim tehničnim rešitvam. Mladi oblikovalci iz oblikovalskega studia Kreatif design Svojo potrebo po kreativnem izražanju so usmerili na tri oblikovalska področja in tako delujejo na področju arhitekture, industrijskega oblikovanja ter oblikovanja plovil. V zadnjem polletju so uspešno zaključili več zanimivih projektov tako doma, kot tudi v tujini. KREATIF ARHITEKTURA Eden izmed zanimivejših projektov pri katerem so sodelovali v zadnjem času je oblikovanje nadstandardih pisarn in novega casinoja v mest El Dar Saalam v Tanzaniji, kjer so za potrebe tamkajšnjih investiorjev izdelali idejni projekt. Na domačih tle so se ukvarjali predvsem s prenovami stanovanj in notranjim oblikovanjem le teh. V znanih ljubljanskih sosekah Atrium in Zupančičeva jamo so prenovili in oblikovali sodobni stanovanji, ki navdušujeta s svojo premišljeno zasnovo in skrbno načrtovano izvedbo. Sodobni dupleks v Ljubljani KREATIF INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE Podjetjem pri uresničevanju poslovnih ciljev pomagajo z razvojem in oblikovanjem novih izdelkov. Oblikovanje vsakega novega izdelka jim kot pravijo predstavlja izziv, ki se ga z navdušenjem lotijo in ga z visoko stopnjo odgovornosti do naročnika tudi izpeljejo. Naročnikom z dobrimi idejami in oblikovanjem pomagajo pri ustvarjanju atraktivnih prodajnih zgodb za njihove izdelke. Njihovi projekti segajo na zelo raznolika področja. Kreativnost mlade ekipe dobro odraža nedavno dokončani projekt oblikovanja nove linije modernih garaž in nadstreškov, ki so ga zasnovali za podjete Krovstvo Petrovič. Da bo lahko vsak voznik našel pravo garažo za svojega jeklenega konjička in da bodo na svoj račun prišli tui tisti s posebnimi potrebami in željami je ekipa zasnovala atraktivno linijo garaža in nadstreškov, ki omogoča pestro izbiro različnih modelov in barvnih kombinaciji s svojim atrkativnim premium izgledom pa zadovolji tudi najzahtevnejše uporabike.V preteklosti so se že posvečali delovanju in oblikovanju tudi na področju medicine, ravno v tem obdobju pa v njihovem novem oblikovalskem studio začenjajo projekt oblikovanja medicinskega pripomočka, ki so ga v preteklih mesecih že začeli razvijati, sedaj pa se počasi pričenja faza oblikovanja končnega produkta. Polega tega izpod njihovi rok prihajajo skice za razvoj električnega skuterja za novi slovenski startup. Nova premium garaža OBLIKOVANJE PLOVIL V zadnjih letih so sodelovali z različnimi podjetji pri zasnovi in oblikovanju plovil. Delo na tem področju želijo nadaljevati saj je oblikovanje plovil njihova strast in jim predstavlja velik izziv. Svojo strast želijo skozi samo oblikovanje prenesti na končne produkte kot so prestižne jahte, jadrnice in gliserji. V ta namen so septembra obiskali navtični salon v Genovi, kjer so spletli nova poznanstva in tamkajšnjim razstavljavcem in obiskovalcem predstavili svoje dosedanje delo na področju oblikovanja plovil. Oblikovanje plovil je njihova strast in jim predstavlja velik izziv Vašim željam prisluhnejo in jih nadgradijo s svojo kreativnostjo in strokovnim znanjem saj le skrbno in premišljeno načrtovan projekt lahko prinese zadovoljstvo stranke in unikatno rešitev. Z idejami in predlogi ter strokovnim znanjem pomagajo uresničevati Vaše sanje. Za še več zanimivih projektov tega mladega oblikovalskega studia kliknite tukaj.	Kreatif Design	24ur	2015-12-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/epa-volkswagen-v-zda-zavajal-tudi-pri-vecjih-dizelskih-motorjih.html	EPA in Volkswagen v nov boj: Američani očitajo novo goljufanje, Volkswagen zanika uporabo sporne opreme na 3-litrskih V6 TDI motorjih	volkswagen, vozilo, vozila, afera	EPA in Volkswagen v nov boj: Američani očitajo novo goljufanje, Volkswagen zanika uporabo sporne opreme na 3-litrskih V6 TDI motorjih Ameriška agencija EPA, ki je sprožila škandal s prirejanjem vrednosti izpustov dizelskih motorjev, Volkswagenu očita, da je sporen program nameščen tudi v avtomobilih z močnejšimi motorji. V družbi očitke zavračajo. Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen se je znova znašel na udaru ameriške zvezne Agencije za zaščito okolja (EPA), ki paradnemu konju evropske avtomobilske industrije že drugič očita, da je goljufal na uradnih izpušnih testih. Tokrat so sporočili, da bi naj družba sporno programsko opremo nameščala tudi v avtomobile z močnejšimi, trilitrskimi šestvaljnimi dizelskimi motorji, ki so na primer vgrajeni v vozila audi A6 quattro, A7 quattro, A8 in Q5, VW touareg, ali v porsche cayenne. Pri Volkswagnu so sicer po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedbe EPA zavrnili. Poudarjamo, da v 3-litrske motorje V6 TDI ni bila vgrajena nobena programska oprema, ki bi na prepovedan način prirejala podatke o izpustih, so zapisali in dodali, da bodo po svojih najboljših močeh sodelovali z agencijo, da razjasnijo zadevo. CNBC pa poroča, da so iz hčerinske družbe Porsche, ki se je v tem škandalu znašla prvič, sporočili, da so nad ugotovitvami presenečeni in jih preverjajo . Če se bodo novi očitki izkazali za utemeljene, bo to v ZDA, kjer je zaradi drugačne okoljske zakonodaje škandal največji, to seznamu okoli pol milijona vozil, ki so opremljena s sporno programsko opremo, dodalo še okoli 10.000 vozil. Skupaj naj bi po svetu sicer vozilo okoli 11 milijonov vozil s sporno opremo. Porsche Cayenne (Foto: Reuters) Volkswagen je septembra sicer priznal, da so imeli avtomobili na dizelski pogon vgrajen poseben računalniški program, ki je na uradnih testih izpustov škodljivih plinov v ozračje pokazal tudi do devetkrat nižje vrednosti kot pa dejansko v času normalne vožnje po cesti.	Barbara Golub,Natalija Švab	24ur	2015-11-03 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/svetelsek-na-petrolu-zlorabil-polozaj.html	Svetelšek na Petrolu zlorabil položaj?	petrol, uprava, kriminalistične, policije, sum, kaznivo, dejanje, položaj, zloraba, položaja, zaupanje, pri, gospodarski, dejavnosti, aleksander, svetelšek, dušan, korošec, sct	Svetelšek na Petrolu zlorabil položaj? Kriminalisti preiskujejo domnevno zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pri poslovanju Petrola, ko ga je še vodil Aleksander Svetelšek. Uprava kriminalistične policije zbira obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pri poslovanju družbe Petrol v lanskem letu, so na policiji potrdili pisanje časnika Finance. Kot so sporočili s policije, je zbiranje obvestil usmerjeno v poslovne odločitve vodstvenih organov družbe lani v okviru zapiranja terjatev večjih dolžnikov družbe Petrol z območja Slovenije. Obseg zbiranja obvestil in dokumentacije je še v izvajanju, zato samih postopkov in ukrepov kriminalistične policije v tej fazi ne moremo komentirati. Kriminalisti preiskujejo nekatere lanske posle Petrola. (Foto: Blaž Garbajs) Kdaj je bila preiskava na sedežu družbe, na policiji niso izdali. Na Petrolu so potrdili, da so kriminalisti na Petrolu zbirali obvestila, povezana z nekaterimi poslovnimi odločitvami, sprejetimi v preteklem letu . Dodatnih informacij niso podali, povedali so le, da so bili kriminalisti tam že pred časom . Družbo je lani vodil Aleksander Svetelšek, ki je za Finance povedal, da o preiskavi ne ve nič, da ga kriminalisti niso obiskali in da ga na Petrolu o tem niso obvestili. Z mesta predsednika uprave Petrola je odstopil 10. januarja, potem ko so v javnosti zaokrožile informacije, da naj bi Petrol novembra lani od odvetniške pisarne Dušana Korošca prevzel za okoli 160.000 evrov terjatev do SCT s pripadajočimi obrestmi. Nadzorni svet Petrola je zato želel preveriti, ali so v poslu med SCT, omenjeno odvetniško družbo in Petrolom nastale morebitne škodljive posledice za največjo slovensko energetsko družbo. Revizijsko komisijo so januarja zadolžili, naj do konca februarja izvede revizijo vseh navedenih poslov. Na podlagi izsledkov izvedene revizije so nadzorniki minuli teden ocenili, da je uprava Petrola vse posle sklenila v okviru svojih pooblastil, zato so vsi obravnavani posli zakoniti, je pa pri določenih poslih prišlo do nenaklepnih napak. Revizorji naj bi izsledke po poročanju Financ predali policiji.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-03-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/si-bodo-izplacali-visoke-nagrade.html	Si bodo izplačali visoke nagrade?	zavarovalnica, triglav, nagrada, nadzorni, svet	Si bodo izplačali visoke nagrade? Uprava Zavarovalnice Triglav si namerava izplačati nagrade v višini 320 tisoč evrov. Medtem pa se državljani soočajo s podražitvami, ki naj bi bile nujne za poslovanje. NA	Ana Turk	24ur	2008-12-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-bi-prodala-telekom-nkbm-adrio-elan.html	Vlada bi prodala Telekom, NKBM, Adrio, Elan .	vlada, državno, podjetje, državna, podjetja, državni, delež, privatizacija, prodaja, telekom, nkbm, nova, kreditna, banka, maribor, adria, airways, tehnika, aero, celje, aerodrom, ljubljana, cinkarna, celje, elan, fotona, gospodarsko, razstavišče, helios	Vlada bi prodala Telekom, NKBM, Adrio, Elan ... Vlada je sestavila seznam 15 podjetij za prodajo. Na njem je kar nekaj takih, ki so veljala za paradne konje slovenskega gospodarstva, poleg zgoraj omenjenih so tudi Helios, Paloma, Aero Celje in Žito. Druga največja slovenska banka bo iskala kupca. (Foto: Mia Media) Vlada bo državnemu zboru predlagala prodajo 15 podjetij, je povedal minister za finance Uroš Čufer. Na seznamu sta tudi Telekom Slovenije in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), poleg njiju pa še Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Aero Celje, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna Celje, Elan, Fotona, Gospodarsko razstavišče, Helios, Paloma, Terme Olimia, Unior in Žito. Čufer je še povedal, da vlada predlaga stoodstotno privatizacijo, torej popoln umik države iz teh podjetij. V prodajo bo najverjetneje šla tudi tovarna znamenitih elank. (Foto: Damjan Žibert) Predsednik DL Gregor Virant je takoj po seji vlade razkril, da odločitev glede paketa privatizacije ni bila enotna, proti so bili trije ministri iz vrst SD. voteDoneSub=false,window.addEvent( domready , function() {//if already voted -> show barsvar voted = Cookie.get( vote24ur +6622),if (voted) {$( not_voted ).style.display = none , $( already_voted ).style.display = block , }}),function doVoteSub() {voteDoneSub=true,doSubmitVoteSub( unisex ),}function doSubmitVoteSub(sex) {if (!voteDoneSub) {alert( Prosim, najprej izberite željeni odgovor. ),return false,}document.getElementById( votesex ).value=sex,$( voteFormSub ).send ({encoding: UTF-8 ,onRequest: function(){$( loader ).innerHTML = ,},onComplete: function(response){$( loader ).innerHTML = ,$( not_voted ).style.display = none , $( already_voted ).style.display = block , }}),}Se strinjate s prodajo omenjenih podjetij? These actresses usually bring the glam to the red carpet, but this week they weren t on their fashion A-game. Which lady s look is furthest off base? -->danene vem, me ne zanimafunction switch_sex_sub(selected_sex) {for (sex=0,sexSe strinjate s prodajo omenjenih podjetij? ne1590da1286ne vem, me ne zanima122Skupaj odgovorov: 2998ne1590da1286ne vem, me ne zanima122Skupaj odgovorov: 2998ne vem, me ne zanima0ne0da0Skupaj odgovorov: 0 --> Vlada je danes predstavila paket ukrepov za izhod iz krize. Preberite, s čim želi Slovenijo obvarovati pred prihodom trojke.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2013-05-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avtomobilski-proizvajalci-v-zenevi-napovedujejo-mlacno-leto-2010.html	Avtomobilski proizvajalci v Ženevi napovedujejo mlačno leto 2010	Ženeva, avtosalon, avtomobili, proizvajalci, Cotrien, Nemčija, Fiat, Renault	Avtomobilski proizvajalci v Ženevi napovedujejo mlačno leto 2010 Avtomobilski salon v Ženevi velja za najbolj cenjenega v Evropi, zato večina proizvajalcev drzne koncepte in prototipe novih vozil hrani za predstavitev v prestižnem švicarskem mestu. Salon Palexpo v povprečju obišče 700.000 obiskovalcev in tudi letos ne pričakujejo manj ljudi. Kot vsa zadnja leta so na salonu v ospredju vozila, ki jih poganja hibridna tehnologija in alternativna goriva, še večjo pozornost so proizvajalci namenili manjšim modelom za urbana središča, saj so nekatera evropska mesta že uvedla zelene cone, kamor je vstop dovoljen le najbolj ekološkim vozilom. Seznam novosti je letos precej dolg, največjo pozornost so vzbudili novi in prenovljeni modeli, kot so ford focus wagon, volkswagen sharan, audi A1, BMW 5, porsche 918 spyder in drugi. (Foto: arhiv proizvajalca) Danes se končujeta dva uvodna dneva, namenjena novinarjem, ki imajo privilegij prvi videti, kaj bomo vozili in občudovali v prihodnje. Novinarski dnevi so tudi priložnost, da predsedniki uprav in direktorji največjih proizvajalcev napovejo trende v 2010, pričakovano rast ali glede na trajajočo recesijo padec prodaje vozil. Leto 2010 bo polno negotovosti Kljub lanskoletni recesiji so avtomobilski proizvajalci leto 2010 začeli spodbudno, vsaj večjih padcev v prodaji ni bilo, še vedno pa je prihodnost dovolj meglena, da si pozitivnih krivulj ne upajo napovedovati. Projekcija bo odvisna tudi od vladnih subvencij za nakup novih vozil, ki so jih uvedle nekatere evropske države, Francija bo pomoč pri nakupu, sicer v nekoliko manjšem obsegu, nudila vse do konca leta, subvencioniranje v Nemčiji se izteče septembra, Italija pa je pred kratkim sporočila, da sheme ne namerava obnoviti. Šele takrat se bo pokazalo, koliko je realnega zanimanja za nakup novih vozil, so bili na novinarskih predstavitvah previdni predsedniki uprav. Evropska prodaja vozil je v letu 2009 padla za 1,6 odstotka v primerjavi z letom prej, glavni razlog za tako majhna odstopanja je hiter odziv posameznih vlad z uvedbo subvencij, zaradi katere je prodaja v drugi polovici leta – v primerjavi z letom 2008 – celo poskočila. (Foto: arhiv proizvajalca) Vse oči so uprte v Nemčijo Največji upad pričakujejo na nemškem trgu, prav zaradi napovedanega zaključka velikodušnega subvencioniranja. Manj povpraševanja po novih vozilih so občutili že v prvih dveh mesecih letošnjega leta. V Nemčiji nihče nič ne proda,“ je bil neposreden Didier Leroy, izvršni predsednik Toyota Motor Europe. Velik optimizem med proizvajalci pa vzbuja Rusija, ki je v očeh mnogih zelo potencialen trg. Colin Dodge, regionalni direktor Nissan Motor Co Ltd, je povedal, da je ruski trg, ki se je lani zaradi recesije prepolovil, zdaj bolj stabilen, kaže se celo rahel optimizem v prodaji. Zdi se, kot da se v Rusiji dogaja nekaj velikega, saj so ljudje spet začeli kupovati avtomobile. Če pa se osredotočimo samo na Evropo, bo leto 2010 še vedno v krču,“ je še dodal Dodge. Philippe Varin, direktor PSA Peugeot Citroen, drugega največjega evropskega proizvajalca za Volkswagnom, je dejal, da je prodaja nemškem trgu v tem letu upadla že za 25 do 30 odstotkov. Nemčija je v tem trenutku v prodaji gotovo najšibkejša,“ je še povedal Varin. Negotova pomlad Luca Cordero di Montezemolo, izvršni predsednik korporacije Fiat, je napovedal, da podjetje čaka naporna pomlad, upa pa, da bosta poletje in jesen nekoliko boljša. Patrick Pelata, izvršni direktor za prodajo pri Renaultu, je napovedal enaka pričakovanja kot njegov italijanski kolega, francoski avtomobilski proizvajalec bo morda prav maja dosegel najnižjo točko v prodaji. Druga polovica leta pa bo odvisna od tega, kako hitro si bo finančno opomogla Francija in celotna Evropa. Renault tudi napoveduje, da bo prodaja v letu 2010 v primerjavi z letom poprej nižja za 10 odstotkov. Pri PSA Peugeot Citroen so še bolj črnogledi, saj napovedujejo devetodstotni padec evropske prodaje. Kljub zmernemu pesimizmu, ki vlada med avtomobilskimi proizvajalci, pa je ženevski salon predvsem paša za oči, zato vsaj tu manjšega obiska ne pričakujejo. Že zaradi lepih hostes, ki so stalnica avtomobilskih salonov.	V.S.	24ur	2010-03-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kupil-bi-avto-placajte-mi.html	Kupil bi avto, plačajte mi	avtomobili, avtomobilska, industrija, kriza, ukrepi, subvencije, slovenija	Kupil bi avto, plačajte mi Subvencije za nakup novega avtomobila bi iz krempljev gospodarske krize lahko reševale tudi prodajalce in serviserje vozil v Sloveniji. Bo naša država sledila nemškemu in italijanskemu zgledu? Bo tudi slovenska vlada uvedla subvencije za nakup novih avtomobilov? (Foto: Reuters) Slovenski trgovci z vozili in serviserji vladi predlagajo uvedbo subvencioniranja nakupa novega avtomobila, če je v njegovem izpustu manj kot 160 gramov ogljikovega dioksida na kilometer in če se kupec v zameno odpove staremu avtomobilu. Vse več držav s subvencijami spodbuja nakup avtomobilov. V Italiji tako kupci novega, okolju prijaznejšega avtomobila dobijo 1.500 evrov nagrade, v Nemčiji še 1.000 evrov več. V kratkem bo podoben ukrep začel veljati v Avstriji. Slovenski trgovci z vozili in serviserji upajo, da bo zgledu sledila tudi naša država. Subvencije za nakup novega avtomobila so le eden od ukrepov za blažitev posledic krize, ki jih predlagajo vladi. Od nje pričakujejo tudi podporo pri sofinanciranju razvojnih projektov in ureditev razmer na avtomobilskem trgu, s čimer bi preprečili neregularen uvoz avtomobilov in z njim povezane davčne utaje. Prav tako zahtevajo vzpostavitev reda pri prodaji rabljenih vozil. Formula za reševanje avtomobilske industrije: nove v garažo, stare na odpad, zraven pa še subvencija. (Foto: Reuters) Sprejem predlaganih ukrepov bi pripomogel k vzpostavitvi normalnejših finančnih tokov, ki bi ohranili določeno število delovnih mest in tako številnim ljudem omogočili pridobivanje osnovnih sredstev za preživetje in ohranitev dela potrošnje, poudarjajo v sekciji pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri Podjetniško-trgovski zbornici, sekciji avtoserviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in sekciji uvoznikov motornih vozil pri Trgovinski zbornici Slovenije. Opozarjajo pa tudi, da recesija in odpuščanja delavcev ustvarjajo idealne pogoje, da si brezposelni in zaposleni zagotovijo vir zaslužka v domačih garažah.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2009-02-07 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/posledice-bomo-obcutili-vsi.html	,Posledice bomo občutili vsi,	podnebje, ipcc, segrevanje, onesnaževanje	Posledice bomo občutili vsi Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah opozarja, da je znižanje izpustov toplogrednih plinov nujna. Strokovnjaki so si enotni, da je vzrok za dvig temperature na Zemlji v zadnjih desetletjih na strani človeškega faktorja. (Foto: Reuters) Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC) je danes v Valencii končala poročilo o podnebnih spremembah, v katerem opozarja, da bodo lahko posledice globalnega segrevanja Zemlje nepopravljive. IPCC je v tretjem delnem poročilu poudaril, da svet ima tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, vendar pa mora za znižanje izpustov toplogrednih plinov ukrepati takoj. Po poročilu IPCC se bo povprečna zemeljska temperatura v primerjavi z leti 1980-99 do leta 2100 na Zemlji zvišala za 1,1 do 6,4 stopinj Celzija. Raven morja se bo po predvidevanjih IPCC dvignila za 18 do 59 centimetrov. IPCC je v poročilu podal temeljit pregled globalnega segrevanja in obenem orisal cilje za naslednjih pet let. Strokovnjaki skupine so soglasni, da je vzrok za dvig temperature na Zemlji v zadnjih desetletjih večinoma na strani človeškega faktorja in ne naravni. Posledice segrevanja so že vidne predvsem v zmanjšanju snežne odeje v alpskem območju, v tanjšanju arktičnega ledu. Strokovnjaki so bili mnenja, da se tanjšanje snežne odeje, ki lahko povzroči višanje ravni oceanov za nekaj metrov, lahko obnovi. Ne soočamo se s spremembami, ki bodo vidne v naslednjih desettisočih letih, je opozoril eden izmed strokovnjakov in dodal, da bodo posledice segrevanja v okolju vidne že v prihajajočih desetletjih. Posledice globalnega segrevanja bodo vidne v pomanjkanju rezerv pitne vode, lakoti in poplavah. Občutile jih bodo vse države, najbolj pa države tretjega sveta, ki so po mnenju IPCC najmanj odgovorne za naraščajoč problem globalnega segrevanja. Spomnimo, da je IPCC je letos skupaj z nekdanjim ameriškim podpredsednikom Alom Goreom prejel Nobelovo nagrado za mir.	STA	24ur	2007-11-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-bi-nadaljevali-s-proizvodnjo-vzmetnic.html	Delavci bi nadaljevali s proizvodnjo vzmetnic	meblo, jogi, stečaj, delavci, stečajni, upravitelj	Delavci bi nadaljevali s proizvodnjo vzmetnic Delavci družbe Meblo Jogi, ki so ob stečaju ostali brez zaposlitve, bi radi najeli proizvodne prostore ter nadaljevali s proizvodnjo vzmetnic. Stečajnemu upravitelju so že oddali ponudbo. (Foto: Thinkstock) Nekaj več kot 50 delavcev je ob stečaju družbe Meblo Jogi pred mesecem dni ostalo brez zaposlitve. Zdaj bi radi najeli proizvodne prostore ter nadaljevali s proizvodnjo vzmetnic, za kar so stečajnemu upravitelju Gregu Ermanu že oddali ponudbo. Erman je povedal, da je opravil kar nekaj pogovorov z zainteresiranimi najemniki, vendar je večino med njimi zanimala blagovna znamka Meblo Jogi. Te pa novogoriško podjetje nima v lasti, pač pa je zanjo že med delovanjem plačevalo lastniku, to je Meblu Holdingu. Ko jih je Erman napotil na Meblo Holding, se zainteresirani najemniki niso več vrnili. Dobil sem le eno ponudbo, ki jo bodo ponudniki morali v prihodnjih dneh še nekoliko dopolniti. Računam, da bi lahko dogovor o najemu nato sklenili do konca tega meseca, je dejal Erman. Morebitnemu najemniku prostorov bo poskušal prodati tudi zaloge materiala in polizdelke, ki so ostali ob začetku stečaja. Stečajni upravitelj je še napovedal, da bo takoj po zaključku cenitev poskušal s prodajo premoženja. Doslej popis premoženja še ni opravljen, dva cenilca pa pripravljata cenitev nepremičnin ter proizvodnih sredstev. Upniki lahko svoje terjatve do Mebla Jogija prijavijo do 8. januarja prihodnje leto, nekdanji zaposleni pa so svoje terjatve do podjetja že vložili. Terjatev ne morem niti oceniti, potrdim lahko le, da bodo samo delavci prijavili okrog milijon evrov terjatev, dobavitelji pa med 1,5 in dvema milijonoma evrov, je povedal stečajni upravitelj.	STA,V.L.	24ur	2012-11-18 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uredili-bodo-izplacila-nagrad.html	Uredili bodo izplačila nagrad	vlada, nagrada, upravitelj, insolventnost, stečaj, izplačilo	Uredili bodo izplačila nagrad Cilj vlade je občutno znižati nagrade upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti. S tem želijo zavarovati primeren obseg stečajne mase. Minister ob vsem tem pričakuje, da se bo tudi v Sloveniji, tako kot v ostalih članicah EU, verjetno povečalo število stečajev in novela naj bi po njegovem omilila posledice tega trenda . Vlada je danes sprejela spremembe pravilnika o odmeri nagrade upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti. Minister za pravosodje Aleš Zalar je dejal, da je njihov cilj občutno znižati te nagrade. Pojavljajo se namreč primeri nesorazmerno visokih nagrad. Zakon doslej ni določal nobenih omejitev za nekatera izplačila stečajnim upraviteljem, konkretno je problematičen zlasti tisti del izplačila, ki se nanaša na izdelavo t.i. otvoritvenega poročila. Praksa je namreč pokazala, da so nekatera izplačila nesorazmerno visoka in dosegajo astronomske zneske, tudi do 200.000 evrov, je povedal. Znižali jih bodo na način, da bodo naprej splošno znižane za 1,3 odstotka zaradi padca cen življenjskih stroškov in potem za nadaljnje štiri odstotke zaradi predvidenega padca gospodarske rasti. Nazadnje pa bodo možna izplačila občutno znižana s tem, ko bo določena maksimalna vsota, za katero je vlada danes ocenila, da je primerna, in sicer največ 50.000 evrov, pa še to samo v tistih primerih, ko gre za veliko vrednost premoženja. Na ta način bomo poskušali doseči, da se zavaruje primeren obseg stečajne mase in da ne pride do nesorazmernih izplačil stečajnim upraviteljem, je povedal minister. Plačilo, če delo tudi konkretno opravi Minister Zalar (Foto: Dare Čekeliš) Glede nagrade v primeru IUV je Zalar izrazil upanje, da bodo vsi tisti, ki imajo pravni interes, vložili pritožbo zoper sklep sodišča o odmeri nagrade in bo tako morda odprta možnost presoje, ali je možno tudi glede na veljavno zakonodajo šteti, da gre za odločitev, ki je v skladu z obligacijskim zakonikom. Vedeti je treba, da se vsa ta izplačila izvršujejo na podlagi podzakonskega akta, sodišča pa po naši ustavi niso vezana na podzakonske akte, ampak samo na zakon. Zalar je še pojasnil, da so po starem stečajnem zakonu stečajni upravitelji prejemali akontacije in potem seveda še končna izplačila. Zato je prišlo do spremembe zakona, ki je akontacijo odpravil. Ta ukrep odprave akontacij je smiseln, ker pomeni, da stečajni oz. likvidacijski upravitelj dejansko dobi izplačilo samo v primeru, ko neko delo tudi konkretno opravi. Znano pa je, da so ta izplačila najvišja v fazi, ko se izdela t.i. otvoritveno poročilo in na ministrstvu za pravosodje so postali pozorni na anomalijo, ko je Ajpes objavil primer izplačila v stečaju IUV, kjer je šlo za 190.000 evrov tega izplačila. Ta pravilnik, ki še vedno določa izplačila, je bil sprejet s strani prejšnjega ministra tik pred iztekom mandata prejšnje vlade in ni določal teh zgornjih omejitev, je povedal. Ministrstvo za pravosodje na žalost ni bilo opozorjeno niti s strani stečajnih upraviteljev niti s strani sodišč, ki odločajo o teh izplačilih v konkretnih primerih, da gre tu tudi za primere nesporazmerno visokih zneskov, je dodal. Glede odziva stečajnih upraviteljev Zalar pričakuje, da tej odločitvi ne bodo ravno zaploskali , ji bo pa po njegovem javnost. Pahor: Bremena prenašali na ramena zaposlenih Premier Pahor (Foto: Dare Čekeliš) Premier Borut Pahor je dodal, da je bila novela tega zakona predlagana zaradi več podobnih primerov, ne samo zaradi primera IUV. To je zelo zahteven zakon, ko bo dopolnjen skupaj s pravilnikom, potem bomo rešili enega od velikih problemov, ki je pravzaprav bremena za stečaje v podjetjih nepravično in neupravičeno prenašal na ramena zaposlenih, je dejal. Kaj želi vlada s spremembami doseči? Poslanka SDS Eva Irgl je danes na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje, ki se nanaša na dolge stečajne postopke in nerazumno visoke nagrade stečajnim upraviteljem. To prinaša gospodarsko škodo tako podjetju, ki je v stečaju, kot upnikom in celotnemu slovenskemu gospodarstvu, je v poslanskem vprašanju zapisala Irglova. Med drugim jo zanima, kdaj bo vlada sprejela ukrepe, ki bi skrajšali stečajne postopke, ali držijo navedbe v današnjem časniku Dnevnik o višini nagrad in na kakšni podlagi so bile te nagrade izplačane. Vlada sicer želi s spremembo omenjenega zakona olajšati dokazno breme upnika pri dokazovanju pogojev za začetek stečaja, zlasti delavcem oziroma Jamstvenega in preživninskega sklada RS, ki predlaga začetek stečajnega postopka. V noveli se določa neizpodbojna domneva trajnejše nelikvidnosti, če dolžnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov. Z novelo želi vlada tudi zagotoviti ustrezen nadzor nad dolžnikom pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, če ta predlaga odložitev odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Zaradi tega se kot dodatni pogoj za odložitev odločanja določa pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov. Dokler nad delodajalcem ni začet stečajni postopek, delavci namreč ne morejo uveljavljati pravic po zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu (plačilo neizplačanih minimalnih plač iz sredstev sklada). Iz istega razloga se določajo dodatna pravila o nadzoru nad poslovanjem dolžnika v obdobju odložitve, ki ga opravlja upravitelj. Njegova naloga je, da pri nadzoru preverja, ali dolžnik pravočasno izplačuje minimalne plače delavcev in s temi izplačili povezane davke in prispevke, ki bremenijo izplačevalca, in ali upnike obravnava enakopravno. Kršitev teh pravil je razlog za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.	STA,M.M.	24ur	2009-07-02 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/egipcani-bodo-odpustili-150-gorenjcev.html	Egipčani bodo odpustili 150 Gorenjcev	iskrameco, odpuščanja, delavec, čakanje, pogodba	Egipčani bodo odpustili 150 Gorenjcev V kranjskem Iskraemecu bodo egipčanski lastniki množično odpuščali, čeprav glede na pogodbo, ki so jo ob prodaji podpisali z državo, odpuščanj ne bi smelo biti do konca leta 2011. NA	Igor Krmelj	24ur	2010-04-26 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-delo-steklo-ponoci.html	Nočna izmena v Revozu!	revoz, delo, twingo, volan, volanski, drog, proizvodnja, renault	Nočna izmena v Revozu! Proizvodnja v Revozu bo po sedmih dneh spet stekla. Na delo bodo prišli nočni delavci. Zaradi ustavitve proizvodnje zaostajajo za okoli 2400 vozil. V Revozu so ustavili proizvodnjo, ker jim je zmanjkalo volanskih drogov. (Foto: Reuters) Dnevno bi morali v Revozu proizvesti okoli 800 avtomobilov. Ker je delo v četrtek, petek in torek stalo, jim manjka 2400 vozil. Škode še niso ocenjevali, ker še ne vedo, kdaj bo konec težav. Prejšnji četrtek so v Renaultovi novomeški tovarni Revoz ustavili proizvodnjo, ker jim je zmanjkalo volanskih drogov za twinga. Delavci francoskega poddobavitelja Rencast, pri katerem izdelujejo potrebne dele, so namreč več dni stavkali. Danes so v Revozu izvedeli, da so francoski delavci nehali stavkati. Dopoldansko in popoldansko delo ne bo potekalo, proizvodnja pa bo stekla ponoči, so sporočili. V preteklosti je že prišlo do zaustavitve proizvodnje, in sicer iz različnih razlogov – zaradi izpada dobave električne energije, tehnične okvare na proizvodni opremi, zamude pri dobavi zaradi slabih vremenskih razmer itd., vendar niso bile daljše od trenutne. Izpad proizvodnje nameravajo nadoknaditi z delovnimi sobotami, tako da delavcem ne bodo pisali dopusta.	Špela Zupan	24ur	2009-04-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kmalu-prazne-police.html	Kmalu prazne police?	tuš, cene, cena, prodaja, trgovina, potršnik, vino, kozmetika, pecivo, kruh, pijača, čistila, moka, drobtine, mlinci	Kmalu prazne police? V Tušu so iz prodaje izločili več kot 90 izdelkov, ki so jih dobavitelji neupravičeno podražili za več kot 10 odstotkov. Gre za vino, kozmetiko in čistila. V Tušu izločajo izdelke, ki jih želijo dobavitelji podražiti. (Foto: POP TV) V Tušu so iz prodaje izločili več kot 90 izdelkov, ki so jih dobavitelji neupravičeno podražili za več kot 10 odstotkov . Gre za vino, kozmetiko, slano pecivo, brezalkoholno pijačo in čistila. Istočasno pa so zaradi istega razloga več kot 50 dobaviteljem zavrnili nove cenike. Pogajanja z njimi bodo v Tušu začeli v naslednjih dneh. Ker ni bistvenih sprememb razmer na trgu, so v Engrotušu prepričani, da ni nobenih razlogov za dvigovanje cen. S tem stojimo za svojo poslovno odločitvijo, da sami cen izdelkov na svojih policah ne bomo dvigovali, hkrati pa ne bomo dopustili neupravičenega dvigovanja cen s strani dobaviteljev, so sporočili. V Tušu so prvi val nameravanih podražitev zajezili že v novembru, ko so zavrnili dvig cen več kot 700 izdelkom iz blagovnih skupin moka, kruh, pecivo, mlevski izdelki, drobtine, mlinci in testenine. Bili so neomajni: ali ista cena ali pa izdelek umaknejo s polic.	Špela Zupan	24ur	2008-12-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ni-misija-nemogoce.html	Ferko: Ni misija nemogoče	skimar, elan, ferko, sanacija, begunje, štrlekar	Ferko: Ni misija nemogoče Če bi mislil, da je sanacija podjetja misija nemogoče, danes ne bi bil v Elanu. Prepričan sem, da se iz tega podjetja da veliko narediti, je optimističen novi prvi mož, ki pa odpuščanj ne izključuje. Novi predsednik Skimarjeve uprave je postal Robert Ferko. (Foto: Kanal A) Robert Ferko (Foto: Arhiv Elana) Nadzorni svet begunjskega Skimarja je za novega predsednika uprave podjetja s štiriletnim mandatom imenoval Roberta Ferka. Zadolžil ga je, da v treh mesecih pripravi sanacijski program, na podlagi katerega bi družbo v tem letu stabilizirali, v prihodnjem letu pa naj bi se že pokazali prvi pozitivni rezultati. Ferko, ki je bil nazadnje zaposlen v Delta holdingu, pred tem pa je vodil družbo Droga Kolinska, je posle od dosedanjega v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja prevzel že danes. Šele po reviziji in natančni analizi podjetja pa bo lahko Ferko tudi povedal kaj več o potrebnih korakih in ukrepih za stabilizacijo in razvoj podjetja. Danes je lahko zagotovil le, da se bo v celoti posvetil podjetju. Če bi mislil, da je sanacija podjetja misija nemogoče, danes ne bi bil v Elanu. Prepričan sem, da se iz tega podjetja da veliko narediti in da bomo tekoče poslovanje v kratkem času postavili na prave tirnice ter bo postalo dobičkonosno, je poudaril. Ni pa mogel oceniti, kako težka so bremena Elanove preteklosti. Ferko bo takoj na začetku svojega mandata pregledal vse svetovalne pogodbe in projekt večnamenskega vojaškega plovila, ki so v zadnjem času burile javnost. Verjame, da so na nekaterih področjih potrebni zunanji svetovalci, vendar pa da mora biti vsaka takšna pogodba razumna in pregledna, hkrati pa mora podjetju prinesti dodano vrednost. Grehov je po oceni predsednika nadzornega sveta Stojana Nikolića precej, saj je le v nekaj tednih v funkciji nadzornika sam videl vrsto nelogičnosti, predvsem glede organizacije in odvisnih podjetij. V Elanu je najmanj za 15 milijonov evrov slabih naložb in terjatev med povezanimi osebami, je ocenil Nikolić in dodal, da sedaj ni primeren čas, da bi razmišljali o novih programih oziroma dejavnostih, ki so se v preteklih letih klavrno končali. Nadzorni svet ne bo odobril nikakršnih investicij v nove programe brez jasne analize stroškov in koristi ter jasne ocene trga in preden se krvavenje na smučeh in jadrnicah ne zaustavi, je poudaril Nikolić.Odpuščanja niso izključena Ta izziv sedaj čaka Ferka, ki je že 19. prvi mož Elana v zadnjih 19 letih po stečaju podjetja. Izziv, ki mu ga je ponudil nadzorni svet, je Ferko sprejel, ker je Elan kljub dogajanjem v zadnjih 20 letih še vedno najbolj prepoznavna slovenska znamka z visokim tržnim deležem. Prav znamka je po Ferkovem mnenju največja vrednost podjetja in splača se potruditi ter s pomočjo lastnikov in zaposlenih pripeljati Elan na stara pota . Ferko je prepričan, da bo dobro sodeloval tudi z zaposlenimi v podjetju, saj ti po njegovem mnenju razumejo trenutno stanje in so pripravljeni na kratkoročno odrekanje za dolgoročni uspeh. Ljudje so razumni in dokazali so, da znajo delati odlične izdelke, je ocenil Ferko, ki se bo že danes sestal s predsednikom Skimarjevega sindikata Dušanom Ferjanom, ki prav tako računa na dobro sodelovanje. Hkrati pa od novega vodstva pričakuje dobro poslovanje podjetja, stabilnost in ohranitev delovnih mest. Moji nasledniki bodo morali zavihati rokave, situacija na trgu je težka in želim, da uspešno nadaljujejo začeto ter dosežejo boljše rezultate, kot smo jih mi. Ivan Štrlekar Po nedavnem obsežnem valu odpuščanj je prav ohranitev delovnih mest tista, ki bi sedanjim, približno 800 zaposlenim največ pomenila. Vendar Ferko za zdaj ne more obljubiti, da nadaljnja odpuščanja ne bodo potrebna. Moramo pogledati, kjer se nahajamo, opredeliti cilje in jih doseči, je pojasnil in dodal, da mora sedaj Skimar delati velike korake. Na področju plovil se mora prilagoditi situaciji z novimi modeli, na področju smuči pa mora vztrajati pri kreiranju novih trendov. Natančneje se bo Ferko s Skimarjem seznanil v prihodnjih dneh, ko bo po navodilih nadzornikov že moral pripraviti natančen program dela za prve in nato nadaljnje tri mesece. Do konca aprila mora pripraviti tudi sanacijski program, sočasno pa začeti priprave na oblikovanje mednarodne sanacijske ekipe. Ta naj bi dopolnila Ferka kot predsednika uprava in okrepila razvoj ter prodajo, a naj ne bi bila preveč številčna, saj se je treba prilagoditi težkem likvidnostnem stanju podjetja. V skladu s tem in s sklepom vlade je bila oblikovana tudi Ferkova plača, ki ni višja od tiste, ki jo je imelo poslovodstvo sedaj, je zagotovil Nikolić, ki o številkah ni želel govoriti, četudi je Skimar prek Kapitalske družbe in drugih državnih podjetij v državni lasti. Plača tudi ni bila glavni razlog za sprejem funkcije, je zagotovil Ferko, Nikolić pa dodal, da so se po dolgotrajnem procesu in preverjanju 20 kandidatov za Ferka odločili, ker je bil najboljši kandidat.	STA,Špela Zupan	24ur	2009-01-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-bruslju-bo-govora-tudi-o-preseznih-neravnovesjih-v-sloveniji.html	V Bruslju bo govora tudi o presežnih neravnovesjih v Sloveniji	slovenija, čufer, bruselj, zasedanje, ukrep, komisija, pomoč, neravnovesje	V Bruslju bo govora tudi o presežnih neravnovesjih v Sloveniji V ponedeljek bodo na zasedanju v Bruslju razpravljali tudi o presežnih neravnovesjih v Sloveniji. Ali nas bodo doleteli ukrepi, je odvisno tudi od prepričljivosti predlaganih ukrepov. Razprave o finančni pomoči Sloveniji pa tokrat (še) ni na dnevnem redu, pravijo viri pri EU. Uroš Čufer (Foto: Damjan Žibert) Finančni ministri članic evroobmočja bodo v ponedeljek razpravljali o makroekonomskih težavah v EU, tudi o presežnih neravnovesjih v Sloveniji. V okviru te točke bo finančni minister Uroš Čufer predstavil finančni in gospodarski program vlade. Slovenski minister bo ukrepe nove vlade predstavil v sklopu razprave o makroekonomskih neravnovesjih, ki bo potekala na podlagi aprilskega poročila Evropske komisije, v katerem je ta ugotovila presežna neravnovesja v Sloveniji in Španiji. Komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je tedaj opozoril, da so razmere v Sloveniji resne, a še obvladljive, če se bo nova vlada naglo in odločno spopadla s problemi v bančnem sektorju in javnih financah. Izpostavil je tudi, da pričakuje iz Slovenije prepričljiva načrta za reforme in finančno stabilnost. Od tega, kako prepričljiva, konkretna in verodostojna bosta, so odvisni nadaljnji koraki komisije, je dodal. Bodo ukrepi prepričali Evropsko komisijo? Olli Rehn (Foto: Reuters) V Bruslju so v petek potrdili, da so prejeli oba slovenska načrta, reformni program in program stabilnosti, ter pojasnili, da ju bodo v prihodnjih tednih skrbno preučili ter 29. maja predstavili svojo podrobno oceno in priporočila za ukrepanje. Komisija bo konec meseca ocenila vse članice ter odločila o tem, ali bo nekaterim podaljšala rok za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pa tudi o tem, ali bo proti Sloveniji in Španiji sprožila postopek zaradi presežnih neravnovesij. V evroskupini čakajo na ocene komisije in ne želijo prejudicirati, ali bo postopek proti Sloveniji in Španiji sprožen. To bi bilo sicer prvič, da bi se Bruselj odločil za ta vzgojni ukrep, ki ga omogoča šesterček, uveljavljen decembra 2011. So pa viri pri EU pojasnili, da so med Slovenijo in Španijo pomembne razlike, češ da nova slovenska vlada nima takšnega portfelja že izvedenih reform in ukrepov kot španska, temveč ima predvsem zapuščino prejšnjih vlad. Presežna neravnovesja izvirajo iz težav v bančnem sektorju V Bruslju ugotavljajo, da presežna neravnovesja v Sloveniji izvirajo iz težav v bančnem sektorju, prevelike zadolženosti podjetij in pomanjkanja privatizacije, opozarjajo pa tudi na potrebo po nadaljnji reformi trga dela in pokojninskega sistema. (Foto: Thinkstock) O programu pomoči Sloveniji po navedbah virov pri EU v ponedeljek ne bo govora. Slovenija je popolnoma sposobna sama rešiti svoje probleme, a to mora storiti hitro in odločno, viri ponavljajo besede, ki jih je bilo mogoče v minulih tednih pogosto slišati. Obeta se sicer mirno zasedanje Viri sicer za ponedeljek napovedujejo mirno zasedanje evroskupine. Čeprav je dnevni red dolg, ni na njem po njihovih navedbah nobene sporne točke, ki bi predstavljala poseben izziv pri odločanju. Evroskupina bo sprostila prvi obrok posojila za Ciper, ki znaša tri milijarde evrov. Poleg tega bo po pričakovanjih potrdila naslednja obroka posojil za Grčijo v skupni vrednosti 7,5 milijarde evrov. Finančni ministri držav v evroobmočju bodo kot vselej pregledali stanje v članicah, ki prejemajo finančno pomoč. Poleg Cipra in Grčije bodo tako na dnevnem redu tudi Irska, Portugalska in Španija. Prav tako bo evroskupina znova razpravljala o pogojih za neposredno dokapitalizacijo bank iz ESM ter o vzpostavljanju bančne unije, ki bo stala na treh stebrih. To so enotni nadzor, skupni okvir za reševanje bančnih kriz ter skupna shema za jamstva vlog.	STA,Saša Senica	24ur	2013-05-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/esm-zacenja-delo-slovenci-moramo-se-ta-mesec-prispevati-137-milijonov.html	ESM začel delo, Slovenci moramo še ta mesec prispevati 137 milijonov	esm, efsf, mehanizem, evro, evroombočje, kriza, rešitev, klaus, regling, imf	ESM začel delo, Slovenci moramo še ta mesec prispevati 137 milijonov Območje evra je v Luksemburgu zagnalo stalni reševalni mehanizem ESM, ki velja za ključno orožje v boju proti krizi. Mehanizem bo državam pomagal na več načinov, Slovenija pa mora v ESM še ta mesec vplačati 137 od skupaj 342 milijonov evrov. ESM je začel z delovanjem. Gre za stalni mehanizem za pomoč evrskim državam, ki so se že ali pa se še bodo znašle v težavah, katerih razsežnosti bi lahko ogrožale skupno valuto. Rojstni dan ESM vzbuja optimizem glede prihodnosti evra, a neznank je še precej in šef evroskupine Jean-Claude Juncker opozarja, da vsi problemi še zdaleč niso rešeni, čeprav je danes dober dan za Evropo . Mehanizem bo državam pomagal na več načinov – s posojili, s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev ter z dokapitalizacijami bank prek posojil vladam. Medvladna organizacija, ki bo imela sedež v Luksemburgu, bo imela sicer enak status kot druge mednarodne finančne ustanove, na primer Mednarodni denarni sklad (IMF). (Foto: Thinkstock) Preberite še: Avstrijska ministrica Maria Fekter je Slovenijo javno omenila kot kandidatko za pomoč iz novega reševalnega mehanizma ESM. Slovenski finančni minister Janez Šušteršič pa je dejal, da Slovenija za zdaj računa na to, da ji bo uspelo probleme rešiti sami. Kot je veljalo že ob ustanovitvi začasnega mehanizma, bodo vsako finančno pomoč še naprej spremljali strogi pogoji. Ti se bodo v primeru dokapitalizacije bank lahko nanašali le na finančni sektor države, ki bo za pomoč zaprosila, ali pa na širše reforme, ko bo šlo za pomoč državnemu proračunu. Od marca prihodnje leto bo prvi pogoj za pomoč, do katere je seveda upravičena le sedemnajsterica držav članic območja z evrom, ratifikacija fiskalnega pakta, kar je na primer Slovenija že storila. Nadzor nad izvajanjem pogojev pomoči pa še naprej ostaja v rokah trojke – Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF. ESM ima sicer svet guvernerjev, ki ga sestavljajo finančni ministri držav z evrom. Odločitve o pomoči državam v težavah sprejemajo v soglasju, ali v nujnih primerih s 85-odstotno večino, za tehnična vprašanja, kot so pristop nove članice, imenovanja in poslovanje mehanizma, pa je dovolj 80 odstotkov podpore, pri čemer je glasovalna moč članice sorazmerna z njenim deležem delnic v ESM. Svet direktorjev ima petletni mandat, za prvega izvršnega direktorja pa je bil julija imenovan Nemec Klaus Regling, sicer tudi šef začasnega kriznega mehanizma EFSF. Upravljanje ESM pa prevzema ekipa okoli 60 zaposlenih, ki že skrbijo za EFSF. Oba mehanizma bosta še nekaj časa živela skupaj. V tem času naj bi EFSF dokončal predvsem izvajanje že začetih programov pomoči Grčiji, Portugalski in Irski. EFSF, ki je od 440 milijard posojilne zmožnosti že razdelil 292 milijard evrov, bo sicer deloval, dokler ne bodo poplačana vsa posojila. Kot prvi bo ESM vodil Nemec Klaus Regling. (Foto: Reuters) Bi pa lahko na ESM nato prenesli dva instrumenta EFSF, torej delno zavarovanje tveganj, pri čemer bi EFSF delno jamčil za državne obveznice držav v težavah, zaradi česar bi se povečalo povpraševanje po obveznicah teh držav in oklestilo stroške njihovega zadolževanja, drugi pa je ustanovitev sovlagateljskih skladov CIF, po katerem bi s pomočjo zasebnega kapitala še povečali količino razpoložljivih sredstev. Vse večje obveznosti ESM sicer niso pogodu nekaterim članicam evroobmočja, predvsem Nizozemski, Finski in največji vplačnici Nemčiji, kjer menijo, da mora problem najbolj tveganih terjatev ostati nacionalna odgovornost. Od ideje pa do ustanovitve ESM sta sicer minili dve leti, mehanizem pa velja za glavno pridobitev v boju proti krizi. ESM bo imel 700 milijard evrov odobrenega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetno vplačanih delnic je 80 milijard evrov, odobrenega kapitala na vpoklic pa je 620 milijard evrov. Kapital bo vplačan v več obrokih, prva dva morajo države plačati v prihodnjih petnajstih dneh po začetku veljavnosti pogodbe, zadnjega pa na začetku leta 2014. Koliko bodo v ESM prispevale članice evroobmočja? Država Delež, ki ga prispevek države predstavlja v celotnem proračunu ESM v odstotkih Višina prispevka v evrih Avstrija 2,78 19.483.800.000 Belgija 3,47 24.339.700.000 Ciper 0,20 1.373.400.000 Estonija 0,19 1.302.000.000 Finska 1,80 12.581.800.000 Francija 20,38 142.701.300.000 Nemčija 27,15 190.024.800.000 Grčija 2,82 19.716.900.000 Irska 1,59 11.145.400.000 Italija 17,91 125.395.900.000 Luksemburg 0,25 1.752.800.000 Malta 0,07 511.700.000 Nizozemska 5,71 40.019.000.000 Portugalska 2,51 17.564.400.000 Slovaška 0,82 5.768.000.000 Slovenija 0,43 2.993.200.000 Španija 11,90 83.325.900.000 Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je torej 0,428 odstotka ali 2,99 milijarde evrov. V ESM pa bomo morali vplačati 342 milijonov evrov, še ta mesec torej 137 milijonov evrov.	Natalija Švab	24ur	2012-10-08 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dutb-ne-bo-sodelovala-pri-dokapitalizaciji-polzele-prisli-smo-prepozno.html	DUTB ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji Polzele: ,Prišli smo prepozno,	dutb, tovarna, nogavic, polzela, dokapitalizacija, terjatev	DUTB ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji Polzele: Prišli smo prepozno Tovarna nogavic Polzela ima od konca julija blokirane račune, 265 delavcev je doma na čakanju, družba je bila ob polletju insolventna. DUTB meni, da je po izkoriščeni prisilni poravnavi in državni pomoči manevrskega prostora za ukrepe zelo malo. DUTB ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji Tovarne nogavic Polzela. (Foto: Miro Majcen) Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je v primer Tovarne nogavic Polzela prišla prepozno, manevrskega prostora za ukrepe je po izkoriščeni prisilni poravnavi in državni pomoči zelo malo, je danes ocenil vodja področja upravljanja s posojili pri DUTB Miha Ĺ tepec. DUTB pri dokapitalizaciji ne bo sodelovala. DUTB je v lastništvo Polzele prišla v začetku leta, ko je s pretvorbo terjatev, ki jih je prevzela od Banke Celje, postala 27-odstotna lastnica Polzele. Terjatve so od Banke Celje dobili tik pred glasovanjem o prisilni poravnavi. Na podlagi zelo skopih podatkov in zagotovila menedžmenta, da predlagani ukrepi zadoščajo, da družba lahko deluje naprej, smo skupaj z ostalimi upniki prisilno poravnavo podprli. Kmalu pa se je izkazalo, da je temeljila na netočnih podatkih in da slabo vodenje družbe v preteklih letih danes rezultira v tem, da je Polzela insolventna, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Ĺ tepec. Izkoristili so že ukrep prisilne poravnave, dobili so že državno pomoč. Ostalo je zelo malo manevrskega prostora, ki bi DUTB omogočal kakršnekoli ukrepe pri nadaljnjem reševanju. To je tudi botrovalo odločitvi za prodajo terjatev zasebnemu investitorju, je dejal Ĺ tepec. DUTB je terjatve do Polzele prodala v paketu s terjatvami do ACH, Elana in Adrie Airways. Kupila jih je Bank of America Merrill Lynch, ki naj bi jih po pisanju časnika Dnevnik zdaj državi ponujala za en evro. Ĺ tepec je danes povedal, da je kupec terjatev že pokazal pripravljenost, da družbi pomaga, in sicer tako, da je sprostil del zavarovanj, da se družbi zagotovi del likvidnosti, ki jo družba potrebuje za poslovanje. Ob izpolnitvi določenih predpostavk pa je pripravljen tudi del obveznosti odpustiti. Vse je odvisno od tega, kakšen program bo pripravil menedžment in kakšne bodo napovedi poslovanja, je povedal Ĺ tepec. Dodal je še, da DUTB pri dokapitalizaciji, ki jo predlaga vodstvo podjetja, ne bo sodelovala. Tovarna nogavic Polzela ima zaradi neplačanih prispevkov od konca julija blokirane račune, 265 delavcev je doma na čakanju, družba je bila ob polletju insolventna. Kar 265 delavcev Tovarne nogavic Polzela je na čakanju. (Foto: Kanal A) V. d. predsednika uprave Polzele Peter Kunstič je vlado in Furs pozval k čimprejšnji deblokadi računov. Kot je povedal minuli teden, je imela družba konec junija okoli 10 milijonov evrov dolga in prav toliko sredstev na računih, kapitala je bilo za 300.000 evrov, tako da v tem pogledu Polzela torej ni problematična . Dodal je, da ima družba, ki jo bo ob 1. septembra vodil nekdanji predsednik uprave Pinusa Marko Klemenčič, trg in kupce ter da jo je vredno ohraniti. Vsako morebitno državno pomoč družbi, katere največja lastnika sta DUTB in Slovenski državni holding, ki imata malo manj kot 65-odstotni delež, bi morala odobriti Evropska komisija. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v četrtek menil, da bodo, če bo Kunstič pripravil program dela in poslovanja, ki bo zagotavljal srednjeročno stabilnost poslovanja, našli rešitev za družbo.	J.S.	24ur	2015-08-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odlocilni-dan-za-majcna-in-zaposlene-v-preventu.html	Predsednik uprave Preventa odstopil	majcen, zaposlen, prevent, prevent DEV, global, zorman	Predsednik uprave Preventa odstopil Predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen je podal odstopno izjavo, ki jo je nadzorni svet že sprejel. Družbo bodo do nove uprave zastopali izvršni direktorji. Ivan Majcen (Foto: Kanal A) Predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen je danes nepreklicno odstopil s svojega položaja, kar so v minulih dneh zahtevali tudi delavci te slovenjgraške družbe. Kot je po današnji seji v Ljubljani povedal predsednik nadzornikov Vladimir Bilić, je nadzorni svet njegov odstop že sprejel. Obenem je pojasnil, da bodo do petka do 12. ure opravili poizvedbo za nove člane uprave, saj po statutu z odstopom Majcna mandat preneha tudi drugemu članu uprave Dušanu Zakeršniku. Družbo bodo do nove uprave zastopali izvršni direktorji. Z razpletom dogodkov je zadovoljen predsednik sindikata v podjetju Vlado Zorman. Za zaposlene to pomeni neko prihodnost, lažje bodo sedli za stroje in tako zagotovili, da končni kupec ne bo ogrožen, je poudaril Zorman in dodal, da je pomembno, da se dialog med podjetjema Prevent Global in Prevent DEV nadaljuje. Odločitev je bila sprejeta tik pred 12. uro, meni Zorman, saj bi v primeru, če ne bi prišlo do zamenjave uprave, delavci zagotovo ponovno stali in s tem ogrozili dobavo končnemu kupcu, Volkswagnu. Fizično sem onemogočen Fizično in drugače sem onemogočen, da vodim družbo. S silo in grožnjami se me želi prisiliti, da opustim določena ravnanja, ki so po moje dobro družbe za preprečitev velike škode, ki bo nastala, je ob robu seje nadzornikov pojasnil Majcen. Kot je poudaril, njegova prizadevanja niso zalegla in tako ugotavlja, da ne more niti ne želi prevzemati odgovornosti neke družbe, kamor ne more niti fizično vstopiti. Nekdo, ki hoče imeti transparentno poslovanje, tako ogroža sedanji model izčrpavanja družbe, zato mora v najkrajšem času iti, je izpostavil Majcen. Njegova želja ob umiku je, da se vsaj obljubljenih 880 delovnih mest v avtomobilskem programu zadrži in da se s pomočjo Prevent DEV pristopi k izvajanju sanacijskega programa v smislu razreševanja problema dolga Prevent Globala. Na vprašanje, kaj Majcnov odstop pomeni za nemškega partnerja Prevent DEV, je Bilić odgovoril, da je o tem prezgodaj govoriti in da sta za vsako sodelovaje potrebna dva. Odločitev o odstopu je Bilić pozdravil v smislu, da je bila v danih razmerah nujna, racionalna in potrebna. Obžalujem pa, ker je bil Majcen predsednik uprave z zelo poštenimi in dobrimi namerami, je dodal. Nadzorniki so, kot je pojasnil Bilić, ocenili, da bi bila likvidacija v primeru, če ne bi bilo mogoče uresničevati namenov in ciljev družbe, najprimernejša rešitev. Drži pa, da niso izpolnjeni pravni pogoji za likvidacijo, je izpostavil. Stanje je nespremenjeno, dramatično in problematično Nadzorni svet se je seznanil tudi s problematiko insolventnosti. Kot je pojasnil Bilić, je stanje nespremenjeno, dramatično in problematično. Upamo, da bomo v nadaljnjem sodelovanju z družbo Prevent DEV dosegli takšen obseg dela, da bo mogoče reševati vprašanje insolventnosti, je poudaril prvi nadzornik. Je šlo v Prevet Globalu za pranje denarja? (Foto: Mateja Klavs) Ponovno je pojasnil, da obstojajo zapadle in neporavnane obveznosti, finančni dolg do bank. Možnost stečaja je neposredna in resna in vsaj že kaki dve leti predvidljiva. Že leta se zmanjšuje obseg prihodkov celotne skupine Prevent Global. Dolg znaša blizu 60 milijonov evrov, nekaj pa bo zapadlo še letos in v prihodnjih letih, je opozoril Bilić. O tem, kaj se bo zgodilo z delovnimi mesti, je Bilić pojasnil, da je Prevent DEV pravi naslov za odgovor, kolikšno potrebo po proizvodnji bo ohranjal v Sloveniji. Majcen je ob tem še pojasnil, da je očitno dreznil nekam, kamor ne bi smel. Na žalost so bili nekateri zlorabljeni, tu mislim predvsem na naše šivilje in zaposlene. Nimam dobrega občutka za nadaljnjo prihodnost in razvoj Prevent Globala, je dejal Majcen. Šlo je za čisto pranje denarja Pojasnil je tudi, da je v zadnjih petih letih Prevent Global od 500 milijonov evrov prodaje padel na 143 milijonov evrov v 2008. Dve tretjini prodaje smo izgubili, in sicer zato, ker je bilo okoli 30 odstotkov programa odseljenega iz Slovenije in zaradi odvzema dobičkonosnih poslov, ki smo jih prej opravljali za celotno skupino in jih je sedaj prevzel Prevent DEV, je dejal. V družbi je po prepričanju Majcna še cel kup zadev, ki jasno govorijo, da so bile opravljene določene naložbe in aktivnosti, ki niso le oškodovale družbo, pač pa je šlo že za čisto pranje denarja, goljufije in zlorabe položaja. Vse z namenom pridobitve premoženjske koristi. Tipičen primer so laserske kartice, samo tu smo izgubili z obrestmi vred 32 milijonov evrov, je izpostavil. Majcen je vodenje slovenjgraškega koncerna prevzel 5. januarja letos, potem ko se je nadzorni svet z dotedanjim predsednikom uprave Borutom Mehom dogovoril za sporazumno prenehanje mandata. Hkrati z Majcnom je bil kot član uprave imenovan Dušan Zakeršnik, sicer sin največjega lastnika Janka Zakeršnika. Slednji ima v lasti 52 odstotkov Prevent Globala. Razmere so nespremenjene, dramatične in problematične. (Foto: Kanal A) Drugi največji lastnik je Nijaz Hastor, ki lastniško obvladuje 45 odstotkov Prevent Globala, medtem ko so poslovne niti povsem v njegovih rokah. Je namreč lastnik podjetja Prevent DEV, ki je edini kupec avtomobilskih sedežnih prevlek, sešitih v slovenskih avtomobilskih družbah Prevent Globala. Prevent DEV te sedežne prevleke prodaja nemškemu Volkswagnu. Zakeršnik je lani postal večinski lastnik Prevent Globala, kar naj ne bi nameraval ostati dolgo, saj je delež nameraval prodati. To se ni zgodilo, nesoglasja z drugim največjim lastnikom pa so se zaostrovala v letošnjem letu in vrhunec dosegla v zadnjih petih mesecih, ko je Prevent DEV nadaljnje sodelovanje s Prevent Globalom pogojeval z zamenjavo uprave. To so že pred časom zahtevali tudi izvršni direktorji in direktorji hčerinskih družb, z zadnjimi množičnimi protestnimi aktivnostmi v začetku tega tedna pa tudi ostali delavci. Zadnja ponudba Prevent DEV, ki naj bi bila še vedno aktualna, je, da lahko v prihodnje zagotovi delo za okoli 880 delavcev od skupno 1300, kolikor je zdaj zaposlenih v avtomobilskih podjetjih Prevent Globala.	STA,M.R.,Tea Šavor	24ur	2009-12-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/povecajte-dobicek-in-stopite-pred-konkurenco.html	OGLAS: Povečajte dobiček in stopite pred konkurenco!	prehlad, pr, oglas, gospodarstvo	OGLAS: Povečajte dobiček in stopite pred konkurenco! Ponujamo vam učinkovito in uporabno storitev, preko katere boste lahko postali vidni in konkurenčni ter uspešni in prepoznavni. Od sedaj naprej lahko na svetovni mreži tako podjetja, kot posamezniki, uporabljate priročno, hitro in enostavno orodje za iskanje informacij o slovenskih podjetjih. Portal je v prvi vrsti nastal z namenom izboljšanja slovenskega podjetništva, razvoja medsebojnega povezovanja ter izboljšanje konkurenčnosti predvsem manjših in srednje velikih podjetij. Omogočil vam bo ustvariti boljšo prihodnost, zato zaupajte v sistem, ki dela in bo delal za vas! Na podjetniškem portalu lahko podjetja poiščete po njihovem nazivu, občini, ulici, davčni številki ali enostavno dobite seznam vseh podjetij, ki se ukvarjajo z določeno iskano dejavnostjo. Tako je sedaj vaše iskanje veliko enostavnejše in predvsem veliko hitrejše! Podjetja lahko ob zakupu »Mini-Admin« uporabniškega računa uporabljate dodatne module, s katerim lahko nadgradite in personalizirate svoj vpis. Da pa ne boste kupovali mačka v žaklju in ker verjamemo v uspeh in dobrobiti našega novega podjetniškega portala, boste lahko »Mini-Admin« uporabniški račun 30 dni uporabljali brezplačno in se tako sami prepričali o vseh prednostih, ki jih prinaša. Le ta vam namreč omogoča uporabo vseh storitev, ki jih ponuja portal, hkrati pa boste imeli dostop še do dodatnih grafičnih modulov s katerimi boste dosegli večjo grafično dovršenost. Z zakupom uporabniškega računa vam pripada tudi BREZPLAČNA MikroCMS, osebna administracijska spletna stran, ki vam omogoča, da sami urejate ter dodajate logotipe, reference, fotografije, izberete grafično podobo, slogan,... Pod kategorijo »Podjetje nudi« lahko dodate krajši tekstovni opis storitev/produktov in v kategoriji »Podjetje išče« objavljate raznorazne oglase, kot so na primer iskanje novega kadra ali iskanje storitev katerega drugega podjetja. Kot uporabnik uporabniškega računa boste podjetjem, s katerimi boste želeli stopiti v stik, lahko enostavno direktno pošiljali »Osebna sporočila«. Vsekakor pa boste lahko sami dodali svoj predstavitveni profil »Opis podjetja« na portalu ter dodajali »Priporočila«. Slovenski podjetniški portal z vsemi razpoložljivimi informacijami in podatki ima okoli 100.000 slovenskih podjetij, ki lahko služi prav vsem. Tako posameznikom kot podjetjem predstavlja bogat vir raznolikih informacij na enem mestu, jim s tem olajša in predvsem skrajša čas iskanja, kar je v današnjem času poplave neskončnih in nepreglednih virov že prava redkost. Grafika in načini iskanja so enostavni, prijazni tudi tistim računalniško nekoliko manj veščim. In ne, pozabili nismo niti na možnost objave »Akcij in popustov«! Izkoristite enkratno priložnost in naročite BREZPLAČNI 30-dnevni uporabniški račun! Za informacije nam lahko pišete na info@in-pis.si (24/7) ali pokličete na 040/337-313, vsak delovnik od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 (http://podjetniski-portal.com/?nav=o-podjetju). Čas je, da pospešite prodajo in prepoznavnost vašega podjetja! http://www.podjetniski-portal.com	Saša Senica	24ur	2009-09-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/tajkunom-pogojna-kazen-in-globa.html	Tajkunom pogojna kazen in globa	tajkun, kriza, sodišče, sklad, obsodba, islandija	Tajkunom pogojna kazen in globa Islandsko sodišče je končalo proces proti nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur, ki je po islandskem gospodarskem zlomu propadel. Izrečenih je bilo več obsodilnih sodb. (Foto: Thinkstock) Islandsko vrhovno sodišče je spoznalo za krive davčne utaje in prisodilo pogojne kazni več nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur. Ta sklad je na veliko vlagal v britanske trgovske družbe, po zlomu islandskega gospodarstva pa je propadel. V primeru, ki sega v leto 2008, so bili nekdanji predsednik uprave družbe Baugur Jos Asgeir Johannesson, njegova sestra Kristin Johannesdottir in njun nekdanji sodelavec Tryggvi Jonsson obtoženi utaje davkov v višini 1,8 milijona evrov v letih 1998–2003. Johannesson je bil eden najbolj znanih islandskih poslovnežev pred finančnih zlomom leta 2008. Od takrat so bile proti njemu vložene številne tožbe. Sodišče je Johannessonu prisodilo 12 mesecev pogojne kazni in 62 milijonov kron (365.000 evrov) globe, Jonsson pa je dobil 18 mesecev pogojne kazni in 32 milijonov kron globe. Johannesdottirjeva, ki je vodila družinsko investicijsko podjetje, ki je imelo v lasti del Baugurja, pa je dobila tri mesece pogojno. Baugur, ki je razglasil bankrot leta 2009, je imel deleže v več britanskih trgovskih družbah, med drugim v luksuzni veleblagovnici House of Fraser, prodajalcu zamrznjene hrane Iceland, modni verigi All Saints, trgovini z oblačili Oasis in trgovini z igračami Hamleys.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-02-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/slovenija/regres-nam-pripada.html	,Regres nam pripada,	skimar, stavka	Regres nam pripada 600 delavcev begunjskega Skimarja napoveduje stavko, če jim ne bodo izplačali regresa. Sindikat podjetja jih je s sporočilom na oglasni deski obvestil, da bodo regres prejeli šele novembra. NA	Barbara Golub	24ur	2009-06-23 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mercator-prakticno-ze-prodan-agrokorju.html	Mercator praktično že prodan Agrokorju?	mercator, prodaja, delnice, konzorcij, ponudba, ponudnik, agrokor, nlb	Mercator praktično že prodan Agrokorju? Pogodba med konzorcijem z NLB in Pivovarno Laško na čelu ter hrvaškim Agrokorjem naj bi bila skoraj že usklajena, vpletene strani se pogajajo samo še o podrobnostih. Junij naj bi bil za najboljšega soseda odločilen. Po informacijah oddaje 24UR bi bila kupo-prodajna pogodba z Agrokorjem lahko parafirana že ta konec tedna, medtem ko naj bi bil podpis po neuradnih podatkih predviden za 12. junij. Glavna promotorka prodaje naj bi bila banka NLB, ki želi stvar čim prej zapreti, saj je za dan prej, to je za 11. junij, napovedana skupščina, na kateri bodo imenovani tudi novi nadzorniki. Kot so še poročali v 24UR, se lahko celo zgodi, da NLB s pogodbo sploh ne bo šla na nadzorni svet, saj menijo, da dodatnega soglasja za prodajo svojega 10-odstotnega paketa ne potrebujejo. Za Mercator bi dobili dobrih 40 milijonov evrov, kar je bistveno manj od določene meje, to je 10 odstotkov kapitala banke. Cena za zdaj ostaja pri 110 evrih za delnico, čeprav ta menda še ni dokončna. Odprt ostaja tudi del, ki govori o reprogramu Mercatorjevega milijardnega dolga: Agrokor zahteva dogovor o prestrukturiranju, in to takega, ki bo všeč tudi njemu. Kot je za 24UR ZVEČER pojasnil finančni analitik Andraž Grahek, od parafiranja do podpisa pogodbe mine kar nekaj časa. Meni, da se bodo v tem času pojavili različni pritiski in mnenja. Grahek možnosti odpuščanj ne izključuje, sicer pa dvomi, da bi slovenske izdelke kar vrgli s polic. Cena zanj ni presenečenje in meni, da je zadnja priložnost za banke. (Foto: Reuters) Glavne težave Mercatorja: previsoki fiksni stroški, premalo učinkovita logistika in nizka produktivnost Mercator si želi, da bi do odločitve o morebitni prodaji podjetja prišlo čim prej, je danes na Bledu poudaril predsednik uprave Mercatorja Anton Balažič. Pričakujemo, da bo v prihodnjih tednih sprejeta jasna odločitev, ali se bo proces nadaljeval ali ne, je dejal. Sicer je bil po oceni Balažiča proces prodaje doslej profesionalen in transparenten, rezultat pa bo odvisen predvsem od pogajanj med lastniki in ponudniki. Glede samih ponudb je Balažič komentar zavrnil, saj postopek prodaje, kot je poudaril, vodijo lastniki. Predsednik uprave Mercatorja Anton Balažič (Foto: Dejan Vrtačnik) Največje vprašanje Mercatorja sedaj je uravnoteženje rasti in dolga, je pojasnil. Po njegovih besedah gre za podjetje, ki mora zelo globoko razmisliti o prestrukturiranju dolga . Balažič je pojasnil, da je Mercator med letoma 2008 in 2012 za investicije namenil več kot 800 milijonov evrov, produktivnost teh investicij pa je bila pod povprečjem investicij v preteklosti. Sedaj je podjetje pred vprašanjem, kako kapitalizirati zelo dober položaj v regiji s tako velikim dolgom. Balažič je izpostavil tri možne scenarije. Prvi je, da Mercator sam poplača dolg, ki pa bi lahko zaradi pomanjkanja kapitala vodil tudi v stagnacijo podjetja. Druga možnost je, da postane del regionalne konsolidacije in s tem ustvarja novo vrednost. Sem sodi tudi možnost, da Mercator prevzame regionalni tekmec. Tretja pa iskanje kapitala zunaj Slovenije. Kateri od scenarijev bo prevladal, bodo odločili lastniki. A vse to ne bo pomagalo, če ne bomo bolj učinkoviti, je izpostavil. Med težavami Mercatorja je še posebej poudaril previsoke fiksne stroške, premalo učinkovito logistiko in nizko produktivnost. Balažič je opozoril tudi na Mercatorjevo lastništvo velikega obsega nepremičnin, kar je za trgovca nenavadno. Podjetje je želelo nepremičnine monetizirati, kar pa mu ni uspelo zaradi poslabšanja makroekonomskega položaja v Sloveniji, zmanjšala se je sposobnost financiranja takšnega projekta, pa tudi začetka procesa prodaje. A monetizacija nepremičnin zagotovo ostaja ena od možnosti za prihodnje, je poudaril.	STA,M.K.,V.L.	24ur	2013-05-31 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/svet/vlada-bi-prodala-vec-deset-ton-zlata.html	Vlada bi prodala več deset ton zlata	rusija, ruska, vlada, prodaja, zlato, zlata, cena, unča	Vlada bi prodala več deset ton zlata Rusija je zaradi proračunske luknje nameravala prodati od 20 do 50 ton zlata. Vendar pa je novica, potem ko je pricurljala v javnost, cene zlata zanihala navzdol. (Foto: Reuters) Ruska vlada je morala odložiti svoje načrte o prodaji od 20 do 50 ton državnih rezerv zlata, saj je ta informacija, potem ko je pricurljala v javnost, znižala cene zlata. Rusija je s tem hotela pokriti luknjo v proračunu, a je načrte zdaj prestavila za nedoločen čas. Če pa se bo prodaja zgodila, bo to prva tako obsežna prodaja te žlahtne kovine po padcu Sovjetske zveze. Glede na trenutne cene bi ruska vlada na ta način lahko zbrala več kot milijardo evrov. Unča zlata je namreč 14. oktobra dosegla rekordno ceno 1070,40 dolarja (722,3 evra), vendar pa je nato zaradi napovedi vladne prodaje padla. Rusija je sicer s 7-odstotnim deležem trenutno peti proizvajalec zlata na svetu. Podobno potezo je leta 2007 povlekel tedaj britanski finančni minister Gordon Brown, ki je prodal več kot polovico državnih zlatih rezerv. Vendar pa so bile cene zlata takrat najnižje v zadnjih dvajsetih letih. 400 ton so tako prodajali po ceni okrog 282 dolarjev (okrog 190,3 evra) za unčo. Želite izvedeti, zakaj je naložba v zlato privlačna, a hkrati tudi tvegana poteza?	B.S.	24ur	2009-10-28 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-bencinov-in-dizla-navzdol.html	Cene bencinov in dizla navzdol	naftni, derivat, nafta, bencin, slovenija, dizel, pocenitev	Cene bencinov in dizla navzdol Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,4 centa na 1,217 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,275 evra, dizelsko gorivo pa za 1,8 centa na 1,128 evra za liter. (Foto: Thinkstock) Cene naftnih derivatov so se opolnoči spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,4 centa na 1,217 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,275 evra, dizelsko gorivo pa za 1,8 centa na 1,128 evra za liter. Cena kurilnega olja medtem ostaja nespremenjena. Za liter kurilnega olja je tako treba še naprej odšteti 0,831 evra. Tudi ta energent bi se pocenil, če vlada zanj ne bi zvišala trošarine - ta se je zvišala z 0,13867 na 0,15215 evra na liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Nove cene se izračunavajo na vsakih 14 dni.	STA	24ur	2015-09-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/luki-koper-grozi-stavka.html	Luki Koper grozi stavka	luka, koper, stavka, sindikat, žerjavist, plača, povišica	Luki Koper grozi stavka Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko. Sindikat Luke Koper zahteva povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še povišanje osnovne plače za vse zaposlene. V Luki Koper so se pripravljeni pogovarjati, saj so marsikaterim željam sindikatov že ugodili, a tokratne zahteve so zanje s finančnega vidika nevzdržne. (Foto: Kanal A) Te zahteve so za Luko Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika nevzdržne in bi pomenile takojšnjo stagnacijo. Poleg tega mora uprava družbe ščititi dolgoročne interese vseh zaposlenih, kakor tudi delničarjev in poslovnih partnerjev. Uprava predstavnike sindikata žerjavistov poziva, naj svojo odločitev pretehtajo in naj se vrnejo za pogajalsko mizo. V Luki Koper so razočarani Konec lanskega oktobra je uprava Luke Koper s Sindikatom pristaniških delavcev Slovenije, Sindikatom luških dejavnosti Slovenije in s sindikatom žerjavistov podpisala dogovor o zvišanju osnovne plače za pet odstotkov (s klavzulo, da se odstotek prilagodi izidu pogajanj med sindikati in delodajalci na državni ravni, v kolikor bo ta ugodnejši). Poleg tega so z omenjenimi sindikati v zadnjem letu začeli intenzivna pogajanja glede prenove panožne kolektivne pogodbe in hkrati reforme sistematizacije delovnih mest. Zahtevano povišanje bi po izračunih uprave pomenilo dvig plače za okoli 35 odstotkov. K temu prišteto zahtevano povišanje osnovne plače za vse zaposlene za 30 odstotkov, bi to v primeru ožje skupine zaposlenih, približno 150 ljudi, dejansko pomenilo dvig plače za približno 70 odstotkov. Uprava Luke Koper ne zavrača stavkovnih zahtev sindikata žerjavistov in se je pripravljena o vseh točkah pogovarjati. Ugodila je že stavkovnim zahtevam po spoštovanju zakona o delovnih razmerjih pri odrejanju dela preko polnega delovnega časa. Glede ostalih finančnih zahtev pa je predstavnike sindikata napotila na pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe, ki so že v teku in naj bi se zaključila predvidoma aprila letos. Plače v Luki Koper so sicer nad slovenskim povprečjem. Medtem ko je septembra lani povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1.259 evrov, pa bruto plača žerjavista v Luki Koper vključno s trinajsto plačo znaša v povprečju okoli 1.700 evrov mesečno. Poleg tega Luka Koper svojim zaposlenim plačuje tudi dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, v podjetju pa uporabljajo tudi druge vzvode za nagrajevanje zaposlenih.	STA	24ur	2008-01-09 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podjetniki-besni-drzava-zadovoljna.html	Podjetniki besni, država zadovoljna	podjetnik, poslovanje, gotovinsko, omejitev, ministrstvo, finance	Podjetniki besni, država zadovoljna Podjetniki so v novo leto vstopili besni, saj jim je ministrstvo za finance omejilo možnost gotovinskega poslovanja s 420 evrov na le 50 evrov. In če država stavi na večjo preglednost in boljši nadzor, pa podjetniki v en glas zatrjujejo, da je omenjeni ukrep neumnost. Pridružite se uradni strani oddaje 24UR na Facebooku s klikom na	24UR	24ur	2012-01-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/100-milijonov-za-slovenska-podjetja.html	Sto milijonov za slovenska podjetja	slovenska, razvojna, banka, sid, finančna, kriza	Sto milijonov za slovenska podjetja Slovenska izvozna in razvojna banka bo ponudila sto milijonov evrov finančnih sredstev podjetjem, ki imajo zaradi finančne krize težave pri pridobivanju sredstev. SID banka, ki je v stoodstotni lasti države, želi s tovrstnimi ukrepi prispevati k blažitvi negativnih vplivov krize. (Foto: Reuters) Srednje velikim in velikim podjetjem bo za premostitev svetovne finančne krize Slovenska izvozna in razvojna (SID) banka ponudila sto milijonov evrov finančnih sredstev. Tolikšno vsoto je v začetku novembra SID banka sicer ponudila že malim in srednje velikim podjetjem. Dodatna sredstva za srednja velika in velika podjetja bo SID banka ponudila poslovnim bankam naslednji teden, podjetjem pa bodo prek poslovnih bank podpisnic na voljo v prvi polovici decembra. Podjetja jih bodo lahko porabila zlasti za financiranje priprave in izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov. Ocenjujemo, da je v finančni krizi tudi tem podjetjem težko pridobiti finančna sredstva, zato smo posredovali novo linijo bankam, ki jo bodo pridobile v naslednjih dneh, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. Omenjena finančna sredstva bodo na razpolago za tri leta, banke jih bodo morale podjetjem odobriti do konca letošnjega leta, poraba pa bo možna do februarja, je še pojasnil Svilan in dodal, da bodo pogoji, pod katerimi bodo ta sredstva dali bankam, znani v naslednjih dneh. SID banka, ki je v stoodstotni lasti države, želi s tovrstnimi ukrepi prispevati k blažitvi negativnih vplivov neugodnih finančnih razmer na poslovanje slovenskih podjetij ter spodbuditi rast in nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva. Pri vzpostavljanju nadaljnjih ukrepov za ublažitev finančne in gospodarske krize bo SID Banka v sodelovanju z vlado in drugimi subjekti poskušala čim prej pripraviti nadaljnje finančne produkte in spodbude.	STA,D.Š.	24ur	2008-11-25 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/miller-vdihnil-prevec-gazpromovih-plinov-ali-bodo-putin-cipras-in-orban-resno-ogrozili-evropsko-energetsko-unijo.html	Miller ,vdihnil preveč Gazpromovih plinov, ali bodo Putin, Cipras in Orban resno ogrozili evropsko energetsko unijo?	rusija, južni, tok, slovenija, investicija, gazprom, preklic, turški, tok, miller, putin, energetska, unija	Miller vdihnil preveč Gazpromovih plinov ali bodo Putin, Cipras in Orban resno ogrozili evropsko energetsko unijo? Prvi mož ruskega Gazproma je EU sporočil, da bo po vzpostavitvi energetske unije plačevala višjo ceno plina. Prav tako nameravajo težišče dobave seliti na turški plinovod. O tem, kako resni so ruski nameni, ali kako resno je treba vzeti zadnje grožnje, analitiki sicer niso enotni. Aleksis Cipras in Vladimir Putin. (Foto: Reuters) Ĺ efu ruskega energetskega giganta Gazproma Alekseju Millerju je uspelo z nekaj spretno usmerjenimi izjavami, pokonci spraviti lep del evropske politike in ekonomskih analitikov. Na energetskem dogodku v Berlinu je včeraj zagrozil, da bodo evropske države, ki počasi gradijo energetsko unijo, ki bi energente kupovala po skupni ceni, po vzpostavitvi te avtoritete, za ruski plin plačevale višjo ceno. Poleg tega bo njegova družba leta 2019 Evropi nehala dobavljati plin preko nemirne Ukrajine, namesto tega računajo na turški plinovod. Millerjeve izjave danes odmevajo tudi v večini tiska, ki so mu bližje gospodarske in geopolitične teme. V Economistu menijo, da je izjava, da bo pri postavljanju skupne cene za članice energetske unije očitno obveljala najvišja cena , milo rečeno nenavadna. Običajno pač velja, da večja skupina kupcev izpogaja nižjo ceno. Če Miller meni, da bo skupna avtoriteta pristala na najvišjo ceno, je morda vdahnil nekaj preveč plinov v njegovem podjetju, komentirajo. Drži sicer, da bi se vsaj malenkostna podražitev obetala državam kot je na primer Nemčija, ki imajo zdaj posebej ugodne pogoje nakupa ruskih energentov. Prav grožnja s ceno medtem ostaja eden glavnih argumentov, s katerimi Rusija draži članice EU in skuša spodkopati evropsko energetsko unijo. Strategija je doslej imela nekaj uspeha, predvsem s pomočjo Turčije. Pred dobrim tednom se je turški minister za evropske zadeve Volkan Bozkir v Budimpešti srečal z zunanjimi ministri Madžarske, Grčije, Srbije in Makedonije ter z njimi razpravljal o energetski varnosti. Ideja je zrasla prav v Gazpromu, kjer bi zdaj radi plin na meje Evrope (turško-grška meja) pripeljali preko turškega plinovoda. Gradnjo turškega plinovoda je Miller oznanil decembra, kmalu potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin obiskal Bolgarijo in na hitro odpovedal gradnjo plinovoda Južni tok, za katerega so regulatorji v Bruslju opozarjali, da je v neskladju z evropskimi predpisi, saj bi imel Gazprom v lasti tako infrastrukturo kot plin, ki bi tekel po njem. Putin hitro našel nove partnerje Čeprav je nekaj evropskih držav takrat opozarjalo, da je to dejanje, ki ne daje vtisa, da je Rusija kredibilna država, in da bodo novi projekti plinovodov sprejeti z več zadržanosti, je Rusija za nove partnerje v projektu spretno izbrala prav države, ki že tako veljajo za evropske poredne otroke in nekaj njihovih sosed. Madžarski premier Viktor Orban je eden največjih Putinovih oboževalcev v Evropi, zato je hitro skočil na vlak turškega plinovoda. Tisti, ki mislijo, da lahko EU uživa energetsko varnost brez Rusije, je na lovu za duhovi, trdi Orban. Zaveznika pa je hitro našel v grškem premierju Aleksisu Ciprasu, ki mu celo doma očitajo, da grize roko, ki ga hrani (EU), ko se pogaja s podjetjem, ki grozi povezavi . Prav tako Ciprasa očitno ne moti, da bi naj po nekaterih poročanjih celo v Rusiji njegov obisk označili za politično predstavo. Ki pa ji seveda ne bodo rekli ne, dokler ustreza interesom Moskve. (Foto: Reuters) Energetska unija - ideja brez konkretnega Čeprav so Millerjeve izjave dvignile veliko prahu, pa številni opozarjajo, da povsem brez osnove niso, saj se je vmes izkazalo, da evropska energetska unija morda nima prav trdnih temeljev. Če je njena gonilna sila Donald Tusk v lanskem govoru postavil zelo ambiciozne cilje, je osnovni dokument, objavljen 19. marca letos precej manj ambiciozen. Dokument poziva k gradnji več čezmejne energetske infrastrukture in vzpostavljanje regionalne skupine za skupno trgovanje z energijo, a sodelovanje ni obvezno, prav tako niso jasni viri financiranja čezmejne energetske infrastrukture. Govora je veliko tudi o diverzifikaciji energetskih virov, a specifičnih odgovorov glede praktične izvedbe ni skoraj nič. Borba političnih interesov Medtem ko je za države, ki se zdaj zbirajo okoli turškega toka, prvenstveno vprašanje morda res energetsko, nekoliko povezano še z željo po uveljavljanju lastnih želja napram Bruslju, pa gre pri velikih igralcih - Moskvi in Bruslju predvsem za geopolitično vprašanje. Evropska unija si želi večje neodvisnosti od Rusije, ker se je ta odvisnost izkazala kot slabost pri reševanju spora v Ukrajini. Bruselj je zato moral precej omejiti svoje ukrepe ob dogajanju na vzhodu Ukrajine. Na drugi strani pa je v precej podobnem položaju tudi Gazprom. Če želi evropske evre za svoj plin, mora ta zaenkrat v Evropo preko Ukrajine, zato je bilo tudi na njihovi strani potrebnega nekaj obvladovanja pri osvajanju Ukrajine, ki ga sicer ne bi bilo. Prav tako Rusiji ni všeč povezovanje ZDA in Evrope. Medtem ko se pojavlja ideja o več energentih iz ZDA in sestavlja trgovinski sporazum med ZDA in EU (TTIP), Rusija grozi, da bo postala glavni dobavitelj energije glavni konkurentki obeh gospodarstev - Kitajski. Gazprom sicer trenutno EU zagotavlja tretjino vsega uvoženega zemeljskega plina. O tem, kako resni so ruski nameni, ali kako resno je treba vzeti zadnje grožnje, analitiki sicer niso enotni. Medtem ko eni menijo, da gre za vse večje ločevanje Rusije in EU, drugi verjamejo, da skuša Rusija le iztržiti čim več zase - tako pri gradnji plinovodov kot ceni energentov.	Natalija Švab	24ur	2015-04-15 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnicarji-primorja-napovedali-tozbe.html	,Upam, da bo država našla teh 20 milijonov evrov,	primorje, delničar, tožba, factor, delnice, holding, tožba, uprava, banka, dražba, jože, brecelj, marjana, novak	Upam, da bo država našla teh 20 milijonov evrov Delničarji bodo izpodbijali dražbo Primorjevih delnic, zaradi škodljivega delovanja bodo vložili kazenske ovadbe in odškodninske tožbe proti članom uprave. Prostovoljna poravnava je najboljša možnost za vse, medtem trdijo v upravi, kjer še računajo na vlado. Ekonomskih in drugih razlogov za prispevek države je dovolj in tu nam ni še nihče oporekal. Zato upam, da bo država v rebalansu proračuna ali na računih Kapitalske družbe ali Slovenske odškodninske družbe našla teh 20 milijonov in nam pomagala pri preživetju. Predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak Ker banke pogojujejo uspešno izvedeno prostovoljno poravnavo z nebančnimi upniki in finančno sodelovanje države pri sanaciji Primorja, bo upravni odbor spet poskušal prepričati gospodarsko in finančno ministrstvo, naj vendarle kje najde 20 milijonov evrov. Stečaj ali prisilna poravnava podjetja bi ga stala nekajkrat več, poudarjajo v podjetju. Uprava Primorja bo spet pozvala vlado za finančno pomoč. (Foto: Primorje) Predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak se bo medtem še naprej pogajala z bankami in nebančnimi upnicami, s katerimi je že dosegla dogovore za konverzije ali odpise terjatev v višini devetih milijonov evrov. Po njenih besedah pa so banke upnice med pogoji za sodelovanje pri sanaciji Primorja postavile še enkrat višjo številko, zato bi morala pomagati država. Do konca meseca je še preostalo časa za dogovor z bankami, v nasprotnem primeru lahko postane ajdovski gradbinec insolventen. Prihodki Primorja so bili v januarju in februarju letos okrog 14 milijonov evrov, vendar je šla večina denarnega toka mimo Primorja, saj so z njimi plačevali neposredno podizvajalce. Novakova je še zatrdila, da je Primorje prisotno na vseh odprtih gradbiščih doma in v tujini. Trenutno ima podjetje sklenjenih za 135 milijonov evrov poslov, med katerimi jih je 110 milijonov za dela v letošnjem letu. Kar tri četrtine vseh sklenjenih poslov je v tujini. V tujini bi lahko samo v letošnjem letu konkurirali za pridobitev poslov v višini med 600 in 650 milijoni evrov, v Sloveniji pa naj bi se v prihodnje odpiralo kar za 700 milijonov evrov različnih poslov. Tudi to je eden izmed pomembnih razlogov, da bi obdržali Primorje kot delujoče podjetje, saj reference družbe niso prenosljive, je poudarila. Delničarji Primorja Holdinga ugotavljamo, da gre pri ravnanju Factor banke za nepregledno in škodljivo delovanje, kar bomo dokazovali z vsemi možnimi sredstvi. Nekdanji finančni direktor Primorja Alojz Bolčina Povedala je še, da bi bila za Primorje rešitev tudi prihod strateškega partnerja, vendar morajo najprej rešiti upniške razmere do bank. V Ajdovščini naj bi se že oglasili trije ali štirje potencialni partnerji, večina med njimi naj bi bila iz tujine, ki so jim omogočili tudi vpogled v določene podatke. V tem trenutku pa nas zanima le tekoča likvidnost in podaljšanje dogovora z bankami za dva meseca, ki bi nam to omogočila, je še dejala Novakova. Delničarji so napovedali tožbe Uprava Primorja mora za izplačilo plač vsak mesec pripraviti 1,5 milijona evrov, prav tolikšno vsoto pa dolguje za odpravnine odpuščenim delavcem. Sanacijski program predvideva nova odpuščanja. (Foto: Kanal A) Skupina delničarjev, ki ima skupno v lasti več kot 50-odstotni delež družbe Primorje Holding, pa bo izpodbijala za 2. april najavljene javne dražbe skoraj 20-odstotnega deleža Primorjevih delnic. Izpodbijali bodo veljavnost dražbe upnika Factor banke, ker menijo, da je predvideni izkupiček od dražbe nesorazmeren z vrednostjo podjetja in dolga, za katerega so bile zastavljene delnice. Po njihovih ocenah je hitenje nerazumljivo, saj je za 12. april sklicana skupščina Primorja Holding, kjer bodo obravnavali tudi dokapitalizacijo družbe, kar lahko pomeni, da bi bil lahko upnik Factor banka v celoti poplačan. Odškodninske tožbe in ovadbe so napovedali, ker po njihovem mnenju vodstvo ne ravna v dobro družbe, zaposlenih in delničarjev. Ocenjujejo, da je to razvidno tako iz ravnanja kot iz izjav Novakove in njenega namestnika Jožeta Breclja. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Špela Zupan	24ur	2012-03-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-negativnih-odzivih-v-javnosti-bo-nlb-pretehtala-odlocitve-o-voznem-parku.html	Po negativnih odzivih v javnosti bo NLB pretehtal odločitve o voznem parku	nlb, vozni, park, najem, vozilo, avtomobil, audi, predsednik, uprave, janko, medja	Po negativnih odzivih v javnosti bo NLB pretehtal odločitve o voznem parku NLB bo še enkrat proučil odločitve v zvezi z voznim parkom v banki in se tudi posvetoval z nadzornim svetom. Kot je znano, je javnost razburila novica, da ima predsednik uprave nov drag službeni avtomobil. Predsednik uprave NLB Janko Medja (Foto: Blaž Garbajs) Uprava Nove Ljubljanske banke (NLB) bo v okviru nadaljevanja racionalizacije poslovanja in uresničevanja načrta prestrukturiranja ter na podlagi negativnih odzivov javnosti v preteklih dneh spet proučila odločitve v zvezi z voznim parkom v banki in se v zvezi s tem posvetovala z nadzornim svetom, so sporočili iz NLB. Dokončna odločitev bo predvidoma sprejeta v naslednjih dneh. Javnost je v zadnjih dneh razburila novica o najemu dragih osebnih vozil za predsednika uprave Janka Medjo in člana uprave Nimo Motazeda. Prvi je najel luksuzno vozilo audi A6 v vrednosti 70.000 evrov, za drugega pa so najeli BMW, katerega vrednost se ocenjuje na okoli 60.000 evrov. Uprava NLB poudarja, da še naprej odločno deluje v smeri temeljnega cilja svojega delovanja. Ta je, da bi NLB v čim krajšem času postal zdrava in dobičkonosna banka, konkurenčna na domačem in mednarodnem trgu.	STA	24ur	2013-02-20 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-spodrsnilo-tudi-franciji.html	Bo spodrsnilo tudi Franciji?	nemčija, francija, kriza, francoska, bdp	Bo spodrsnilo tudi Franciji? ZDA, ki je bila ponosna lastnica bonitetne ocene AAA, nato pa si je prislužila le AA+, bi se lahko prav kmalu pridružila še Francija. A to naj bi bile le govorice, ki destabilizirajo trge. Mar res? Francoski BDP se v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem poprej ni spremenil. Na letni ravni pa je bila rast 1,6-odstotna. Oba podatka sta razočarala analitike. V prvem letošnjem četrtletju je bila rast v primerjavi s predhodnim četrtletjem 0,9-odstotna, na letni ravni pa 2,1-odstotna. Predsednik vlade Borut Pahor vedno znova poudarja, da se naša država mora pridružiti francosko-nemškemu vlaku. Poglejmo torej, kaj se sploh dogaja s francoskim gospodarstvom. Po 0,9-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju je v drugem letošnjem četrtletju to stagniralo. A francoski finančni minister Francois Baroin je kljub podatkom, ki jih je predstavil državni statistični urad, poudaril, da je njihovo gospodarstvo trdno. Sicer je priznal, da so podatki nekoliko razočarali, a še naprej vztraja pri napovedi vlade, da bo Francija letos zabeležila dvoodstotno gospodarsko rast. Sem zelo samozavesten, saj imamo trdne gospodarske temelje, je dejal. Bodo ostali brez magičnega AAA? Šlo nanj bi le za govorice? Mar res? Podoba Sarkozyja na bankovcu . (Foto: Reuters) Francija se sicer bori s špekulacijami finančnih trgov, da bi lahko bila naslednja, ki ji bodo bonitetne hiše znižale kreditno oceno AAA. Pomirile jih niso niti navedbe francoskega finančnega ministrstva, ki je to ostro zanikalo. Te govorice so popolnoma neutemeljene in tri bonitetne agencije Standard & Poor s (S&P), Fitch in Moody s so potrdile, da ni tveganja za znižanje, so poudarili v sredo. Francoski-nemški vlak z Nicolasom Sarkozyjem in Angelo Merkel na čelu se bo sestal prihodnji torek v Parizu, razpravljali pa bodo o negotovosti, ki je zajela finančne trge, in ukrepih, ki bi lahko pomagali v boju zoper dolžniško krizo v območju evra. Kako se zoperstavljajo govoricam, ki destabilizirajo trge? Evropski finančni trgi so v zadnjih tednih zelo nestanovitni. Razvoj dogodkov je zbudil skrb regulatorjev trgov vrednostnih papirjev po EU, je poudaril evropski organ Esma. Francija, Italija, Španija in Belgija so ali pa bodo v kratkem uvedle ali razširile prepovedi prodaj na kratko (short selling), je na spletni strani objavil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (Esma). S tem se države želijo zoperstaviti lažnim govoricam , ki destabilizirajo trge. Države bodo z omejitvami prodaj na kratko poskusile omejiti koristi, ki jih je mogoče doseči s širjenjem lažnih govoric ali zagotoviti enake možnosti oziroma boljšo regulacijo na medsebojno močno povezanih evropskih finančnih trgih. Kakšne ukrepe točno bodo države sprejele, Esma ni navedla. Po ZDA še Francija? Finančni trgi po svetu so v zadnjih dneh nihali med visoko rastjo in visokimi padci. Vlagatelje skrbijo ZDA, ki jim je bonitetna hiša Standard & Poor s minuli teden znižala kreditno oceno, Španija in Italija, za kateri se špekulira, da bi se lahko pridružili državam območja z evrom, ki potrebujejo finančno pomoč, ter Francija, ki ji sodeč po govoricah grozi znižanje bonitetne ocene.	STA,M.M.	24ur	2011-08-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novi-predsednik-uprave-telekoma-slovenije-je-rudolf-skobe.html	Novi predsednik uprave Telekoma Slovenije je Rudolf Skobe	telekom, novi, predsednik, uprave, rudolf, skobe	Novi predsednik uprave Telekoma Slovenije je Rudolf Skobe Nadzorni svet Telekoma Slovenije je za novega predsednika uprave največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja imenoval Rudolfa Skobeta. Po mnenju predsednika nadzornega sveta ima Skobe poslovno agresivnost in odločnost, ki jo Telekom potrebuje. Upravo bo vodil Rudlof Skobe. (Foto: Dare Čekeliš) Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na današnji seji za novega predsednika uprave imenoval Rudolfa Skobeta. Na čelu največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja, ki je v večinski državni lasti, bo nasledil Ivico Kranjčevića, ki se bo po napovedih 1. septembra upokojil. Na razpis za novega predsednika uprave Telekoma Slovenije je v roku prispelo 13 prošenj, v ožji izbor pa se jih je nato uvrstila le peščica. Kdo je bil poleg Skobeta še v ožjem izboru, predsednik nadzornega sveta Telekoma Tomaž Berginc po seji ni hotel razkriti. Danes smo v razgovorih imeli izjemno kakovostne predstavitve kakovostnih kandidatov, vendar smo ocenili, da so izkušnje Skobeta, njegovo 16-letno delo v skupini Telekom Slovenije, poznavanje panoge ter tudi poslovna agresivnost in odločnost tisto, kar je pretehtalo v njegovo korist, je povedal Berginc. Obeta se zamenjava članov nadzornega sveta V prihodnosti pa se verjetno obeta tudi zamenjava članov nadzornega sveta, ki predstavljajo kapital. Država kot večinski lastnik je namreč že na junijski skupščini družbi poskušala zamenjati obstoječe člane nadzornega sveta, a potem do tega vendarle ni prišlo. Prav zato naj bi se že v kratkem obetala izredna skupščina družbe.	STA	24ur	2012-07-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-spet-v-recesiji.html	Pred petimi leti je bil bencin pol cenejši	bruto, domači, proizvod, bdo, slovenija, recesija, statistični, urad, inflacija, deflacija, evro, kriza, bencin, nafta	Pred petimi leti je bil bencin pol cenejši Slovenija je v recesiji. Večinoma je draginja, najbolj očitna podražitev je pri naftnih derivatih. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin je bil pred petimi leti za polovico cenejši, kurilno olje pa je danes dražje za 86,6 odstotka. Lani se je BDP po prvi oceni realno zmanjšal za 0,2 odstotka. V tekočih cenah je njegova vrednost znašala 35.639 milijonov evrov, kar je nominalno za 0,6 odstotka več kot v letu 2010. V četrtem četrtletju 2011 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s četrtim četrtletjem 2010 realno zmanjšal za 2,8 odstotka. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 se je gospodarska aktivnost zmanjšala za 0,7 odstotka. Po ugotovitvah statističnega urada se BDP zmanjšuje že nekaj zaporednih četrtletij, kar pomeni, da je slovensko gospodarstvo spet v recesiji, če jo opredelimo kot dve zaporedni četrtletji zmanjševanja gospodarske aktivnosti. Manj smo trošili BDP na prebivalca Slovenije je znašal 17.361 evrov. (Foto: Thinkstock) V primerjavi z letom 2008, ko smo imeli največjo zaposlenost, je manjša za skoraj šest odstotkov, kar je približno 60.000 oseb. Vodja sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren Zunanje povpraševanje je tudi v četrtem četrtletju 2011 pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, vendar pa je čedalje šibkejše. V zadnjem četrtletju 2011 je bil izvoz blaga in storitev za 3 odstotke višji kot v zadnjem četrtletju 2010, kar je bistveno nižja stopnja rasti, kot so jih pri izvozu beležili v drugi polovici leta 2010 in prvi polovici 2011. Domače trošenje se je realno spet bolj izrazito zmanjšalo. V četrtem četrtletju 2011 je bilo za 4,4 odstotka manjše kot v četrtem četrtletju 2010. Zmanjšanje je posledica realnega zmanjšanja vseh elementov domačega trošenja. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili manjši za 1,8 odstotka, izdatki države za končno potrošnjo so se zmanjšali za 2,6 odstotka, investicijsko trošenje je bilo manjše za 12,3 odstotka. Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v Evropski uniji, je v februarju znašala 0,6 odstotka. Dodana vrednost se je v zadnjem četrtletju 2011 realno zmanjšala v večini dejavnosti. V predelovalnih dejavnostih je bila za 2,6 odstotka manjša kot pred letom, v gradbeništvu za 15,5 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva za 1,5 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in podobnih dejavnostih za 0,5 odstotka. Dodana vrednost se je povečala v skupini dejavnosti pretežno netržnega značaja – javna uprava, izobraževanje, zdravstvo, za odstotek – in v dejavnosti poslovanja z nepremičninami – za 0,5 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila manjša za dva odstotka v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010. Februarja je bila 0,6-odstotna inflacija Pred petimi leti je bilo gorivo veliko cenejše. (Foto: Thinkstock) Vnovičen zdrs slovenskega gospodarstva v recesijo je bil po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije pričakovan, predvsem zaradi ogromnega padca investicij v gradbeništvu. Poudarjajo, da je treba iskati posle na trgih izven Evropske unije. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin februarja v povprečju zvišale za 0,6 odstotka, predvsem zaradi podražitve sadja, zelenjave, tekočih goriv in elektrike. Naftni derivati so se v samo dveh mesecih tega leta podražili za 5,6 odstotka, v februarju so dosegli nove najvišje cene. Kurilno olje je tako za 86,6 odstotka dražje kot pred petimi leti, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa za dobrih 50 odstotkov. Februarja so se sicer cene tekočih goriv zvišale za skoraj tri odstotke, prav tako cene daljinske energije, medtem ko se je plin podražil za dobra dva odstotka, elektrika pa za 1,6 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače so se februarja v povprečju podražili za 0,8 odstotka, pri čemer so cene zelenjave poskočile kar za 7,5 odstotka in sadja za 5,5 odstotka. Brezalkoholne pijače so se podražile za 1,1 odstotka, alkoholne pa 0,9 odstotka. Kruh in izdelki iz žit so bili za 1,6 odstotka cenejši kot januarja. Februarja so statistiki zabeležili znižanje cen obleke in obutve, namreč za 0,9 odstotka, cene v skupini zdravje ter raznovrstnega blaga in storitev pa so se znižale za po 0,1 odstotka. Bo letos še slabše? Boštjan Vasle (Foto: Aljoša Kravanja) Izstopa padec domače končne potrošnje. Negativni sta tako potrošnja gospodinjstev kot države. Vse to povečuje tveganja za rast v letošnjem letu. Umar Po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča so jih podatki statističnega urada negativno presenetili. Dodal je, da jih je to utrdilo v prepričanju o potrebnosti prilagoditve javne porabe. Zatrdil pa je, da so rezerve. Kako bo varčevala vlada? Na Uradu za makroekonomske analize (Umar) opozarjajo, da izstopa padec končne domače potrošnje. Močan, 1,8-odstoten upad trošenja gospodinjstev v zadnjem četrtletju je spremljal še večji padec trošenja države, ki je bil manjši za 2,6 odstotka, kar je posledica varčevalnih ukrepov v zadnjih mesecih lanskega leta. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je Slovenija v času krize beležila enega največjih padcev gospodarske aktivnosti v Evropski uniji. Negativna gibanja medtem povečujejo tveganja glede gospodarske aktivnosti v letošnjem letu. Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, večji upad slovenske gospodarske aktivnosti od pričakovanega ob koncu lanskega leta in napovedana fiskalna konsolidacija povečujejo tveganja, da bo gospodarska rast upadla tudi v letošnjem letu, je opozoril direktor Umarja Boštjan Vasle. Recesija, ker ni bilo reform? Ekonomisti so pričakovali recesijo, med razlogi pa navajajo nesprejem strukturnih reform v letu 2011. Po besedah Aleša Ahčana podatki potrjujejo zgodbo, na katero ekonomska stroka opozarja že dalj časa. Slovenija je na račun izostanka strukturnih reform (predvsem pokojninske, zdravstvene in davčne) nekonkurenčna. V sedanjem času, ko še vedno prevladuje kreditni krč in ni na voljo poceni denarja, s katerim bi lahko stimulirali povpraševanje, smo ob visokih stroških dela obsojeni na počasno zaostajanje za najuspešnejšimi državami EU. Ekonomisti izpostavljajo, da bo težko pognati cikel gospodarske rasti, da hitrih rešitev ni in da bodo imeli ukrepi vlade učinek šele na srednji in daljši rok. (Foto: Reuters) Čaka nas težko obdobje prilagajanja in razdolževanja podjetij ter konsolidacije bančnega sektorja in javnih financ. Hitrih rešitev ni. Vsi načrtovani ukrepi vlade glede stroškovnega in administrativnega razbremenjevanja gospodarstva bodo imeli učinke šele na srednji in daljši rok. Jože P. Damjan Ekonomist Rasto Ovin meni, da je vnovičen zdrs v recesijo odraz najprej neustreznega načina financiranja, s katerim smo podpirali hitro rast pred krizo. Zaradi tega procesi razdolževanja sedaj črpajo kapital iz investicij. Tu pa je še dejstvo, da so v lanskem letu poskusi strukturnih reform padali eden za drugim, zaradi česar so se skozi leto slabšali pogoji našega zadolževanja v tujini. Tako nam ni pomagala niti razmeroma visoka rast v Nemčiji, ki je preko našega izvoza tradicionalno podpirala rast našega bruto domačega proizvoda. Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je že ob nastopu krize napovedal, da pričakuje obliko dvojnega V. In to se sedaj dogaja. Predvsem, ker tako kažejo tudi modeli, ki so uporabni za strukturo gospodarstva, kot ga imamo kot predvsem dobavitelji končnim proizvajalcem. Napovedi za naprej pa so precej odvisne od tega, kako bo sedaj reagirala ekonomska politika, je poudaril. Jože Damijan je dejal, da je bilo po negativni rasti BDP v tretjem četrtletju, glede na trende držav v evroobmočju, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, mogoče pričakovati padec BDP tudi v četrtem četrtletju. Nekoliko presenetljiv je po njegovem mnenju le dramatičen obseg upada gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!	STA,Špela Zupan	24ur	2012-02-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-primorja-iz-jamstvenega-sklada-skupaj-dobili-dva-milijona-evrov.html	Delavci Primorja iz jamstvenega sklada skupaj dobili dva milijona evrov	jamstveni, preživninski, sklad, republike, slovenije, sredstvo, sredstva, izplačilo, delavec, delavci, primorje, lid, svetovanje, almont	Delavci Primorja iz jamstvenega sklada skupaj dobili dva milijona evrov Jamstveni sklad je 890 delavcem izplačal sredstva. Največ delavcev, ki so dobili sredstva, je delalo v Primorju, izplačila pa so med drugim dobili tudi delavci iz podjetij Lid svetovanje in Almont. (Foto: Dare Čekeliš) Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije je izplačal sredstva v skupni višini 3.064.525 evrov. Sredstva so razdelili med 890 delavcev. Kot pravijo v skladu, je med temi delavci največ takih, ki so delali v podjetju Primorje. 609 nekdanjih delavcev primorja je tako danes iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin skupaj prejelo 2.142.427 evrov. Danes so izplačilo prejeli še 104 delavci iz podjetja Lid svetovanje, izplačila pa je dobilo tudi 100 delavcev iz podjetja Almont proizvodnja in 77 delavcev iz 13 drugih podjetij.	N.D.	24ur	2012-09-28 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/foto-smo-na-tretjini-poti.html	FOTO: ,Smo na tretjini poti,	avtobus, prevoznik, javni, promet, protest, mimovoz, voznik, promet, ministrstvo, prometno, žerjav	FOTO: Smo na tretjini poti Zahteve prevoznikov pomenijo zahteve po še enkrat večjem denarju, kot ga je država namenila v proračunu, pravi Zajc. (Foto: Dare Čekeliš) Člani sekcije za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prometu pri GZS so se ob 8. uri zbrali na lokaciji parkirišča bivše Veletržnice Rudnik na Dolenjski cesti v Ljubljani. 15 avtobusov se je ob 9. uri podalo na vožnjo proti ministrstvu za promet, in sicer po obvoznici do izhoda na Tržaško cesto ter prek Tržaške, Jadranske ulice in Jamove ceste do Langusove ulice 4. Tam so generalnemu direktorju direktorata za promet pri ministrstvu za promet Ljubu Zajcu predali peticijo, s katero bodo ministra Radovana Žerjava znova pozvali, naj še letos uresniči pobudo za znižanje prodajnih cen vozovnic ter s tem zaustavi upadanje števila potnikov v javnem potniškem prometu. Člani sekcije za javni potniški promet so protest napovedali 20. marca. Z njim želijo izraziti svoje ogorčenje nad neuspešnostjo reševanja problematike javnega potniškega prometa. Ministrstvo za promet namreč kljub štirimesečnim pogovorom o možnih ukrepih za rešitev slabega položaja javnega cestnega potniškega prometa v Sloveniji še ni našlo ustreznih rešitev. Zajc: Smo nekje na tretjini poti Zajc je ob prejemu peticije povedal: lahko komentiram le to, da se v tej hiši v zadnjem letu in pol zelo intenzivno izvaja reforma oziroma priprava na reformo javnega potniškega prometa v Sloveniji. Smo nekje na tretjini poti in ta reforma se dela skupaj z vsemi izvajalci, ki so združeni v gospodarski in obrtni zbornici Slovenije. Na zahteve, ki se nanašajo neposredno na danes, pa lahko rečem leto, da tisto, kar sem slišal od predstavnikov gospodarske zbornice pomeni dvig kompenzacije iz 0,271 evra na kilometer na 0,431 evra na kilometer. To preračunano v denar pomeni preprosto 6,7 milijona dodatnih sredstev. Če pa še upoštevamo še njihovo zahtevo, da se prodajana cena avtobusnih vozovnic zniža za 50 procentov, pa to pomeni približno še dodatnih 13 milijonov. Vse skupaj pomeni zahteve po dodatnih 20 milijonov sredstev. Ob tem naj povem, da je v proračunu za leto 2007 za izvajanje gospodarske javne službe namenjeno 12,2 milijona, kar preprosto pomeni, da današnje zahteve pomenijo zahteve po še enkrat večjem denarju, kot ga je država namenila izvajanju gospodarske javne službe. Kot sem že povedal, bomo te njihove zahteve podrobno preučili in na njih dali uraden in zelo konkreten odgovor. Ministrstvo za promet si bo brez dvoma prizadevalo imeti s predstavniki gospodarske zbornice konstruktiven dialog in seveda upamo, da bodo na drugi strani pripravljeni na dialog, ki bo imel realne osnove in da bomo v bližnji prihodnosti skupaj z ministrstvom za finance uspeli najti eno izmed rešitev, ki bo zadovoljila na eni strani tako uporabnike današnjega javnega potniškega prometa in na drugi strani izvajalce. Zahteve prevoznikov Člani sekcije za javni potniški promet zahtevajo 50-odstotno znižanje cen vozovnic. S tem bi prišli na raven cen železniškega potniškega prometa. S cenovno bolj dostopnimi vozovnicami bi avtobusni promet bolj približali ljudem, medtem ko se zdaj število potnikov vztrajno, od leta 1995 po 10-odstotni stopnji na leto, zmanjšuje. (Foto: Dare Čekeliš) Zahtevajo dvig zneska kompenzacije za 0,16 evra na kilometer, to je iz 0,271 na 0,431 evra na kilometer, prav tako dvig zneska normirane stroškovne cene za 0,16 evra na kilometer, to je iz 1,64 na 1,80 evra na kilometer. Zahteva po zvišanju kompenzacije na letni ravni pomeni 6,7 milijona evrov. Ministrstvo za promet je pred časom uspelo zagotoviti 70.000 evrov sredstev, kar predstavlja le 11 odstotkov zahtevane povišice. To pa je občutno premalo, pravijo avtobusni prevozniki. Stroški poslovanja avtobusnih podjetij so se v zadnjem letu zvišali za 9,7 odstotka, je povedal Sever. Sever je že včeraj napovedal, da če do dogovora ne bo prišlo, bodo prevozniki zaustavili javni potniški promet po vsej Sloveniji. Protestna vožnja je uspela Protestna vožnja javnih prevoznikov mimo poslopja ministrstva za promet je uspela, je danes po protestni vožnji na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Sever. Letošnje leto je po njegovih besedah prelomno, saj konec leta potečejo koncesijske pogodbe javnim prevoznikom, podpisane v letu 2004. S 1. januarjem začne veljati nov koncesijski sistem, za katerega prevozniki upajo, da bo prinesel reformo potniškega prometa, povečal proračunska sredstva za subvencioniranje potniškega prometa in potnike pripeljal nazaj na avtobuse. Uredba, ki bo določala koncesijska razmerja, sicer še ni v celoti pripravljena, prevozniki pa od prometnega ministrstva do konca aprila pričakujejo pojasnila, kaj se bo dogajalo z uvedbo novega sistema. (Foto: Dare Čekeliš) Avtobusni prevozniki v peticiji tako omenjajo načrtovano reformo javnega potniškega prometa. Kot je poudaril Roman Plesec iz Ljubljanskega potniškega prometa, pa je treba že ob nastopu novega koncesijskega sistema jasno definirati, kaj si država z reformo sploh predstavlja. Tu ni stvar velikega taktiziranja. Vsi vemo, kaj pomeni atraktiviranje javnega prevoza. Gre za pet, šest ukrepov, ki morajo biti sprejeti sočasno, da začnejo ljudje uporabljati javni prevoz. Gre za paket, ki ima za sabo neko finančno zahtevo, je pojasnil Plesec. Na pomanjkanje finančnih sredstev je opozoril tudi Ivan Hojnik iz podjetja Veolia transport. V tujini javni prevoz potnikov ne more živeti brez subvencij. Delež subvencij se giblje med 50 in 60 odstotki, je dejal Hojnik. Medtem pa se v Sloveniji javni prevoz subvencionira v višini 25 odstotkov. Ivana Gaber Zupančič iz potovalne agencije Alpetour je opozorila na rast cen v zadnjih mesecih. Gorivo se je v zadnjih šestih mesecih podražilo za 11,4 odstotka, stroški dela so se avgusta lani povečali za 2,5 odstotka oz. za 2,7 odstotka po priporočilu dogovora med delodajalci in sindikati v januarju. Za tri odstotke so se zvišale zavarovalne premije, za sedem odstotkov stroški materiala in od osem do deset odstotkov nabavna vrednost vozil, je naštela. Prepričani smo, da so naše kratkoročne zahteve utemeljene in pričakujemo razumevanje in posluh ministrstva, saj pomenijo prvi korak k temeljitejši reformi javnega linijskega prometa, je dejala Zupančičeva. Če posluha ne bo, bodo avtobusni prevozniki znova prisiljeni razmišljati o ukinitvi nerentabilnih linij. To pa bi pomenilo začetek konca javnega linijskega prometa, je prepričana. (Foto: Dare Čekeliš) Avtobusni prevozniki so sicer priznali, da so z državo pogovori več mesecev potekali intenzivno, a je bilo dogovarjanje brezplodno. Po besedah Jožeta Verena iz Avtobusnega prometa Murska Sobota je rast stroškov zaskrbljujoča, skrbi jih nadaljnje upadanje števila potnikov, staranje voznega parka in pomanjkanje voznikov. Prevozniki za slabe razmere krivijo vlado z ministrstvom za promet na čelu. Če s svojimi zahtevami tokrat ne bodo uspeli, bodo razmislili o nadaljnjih korakih, upajo sicer na pogovore, o njih bodo odvisni tudi nadaljnji koraki, je pa med možnimi scenariji tudi ustavitev javnega potniškega prometa.	STA,M.M.,V.L.	24ur	2008-03-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/atvp-preverja-usklajeno-delovnaje-bank.html	So banke delovale usklajeno glede Šrota?	banke, atvp, agencija, trg, vrednostnih, papirjev, žugelj, infond, holding, postopek, delnica, prodaja	So banke delovale usklajeno glede Šrota? ATVP je začela preverjati, ali so banke, ko so Bošku Šrotu zasegle delnice Pivovarne Laško in Mercatorja, delovale usklajeno. Banke ali ne komentirajo ali niso seznanjene. NLB (Foto: Blaž Garbajs) Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je začela preverjati, ali so banke med zasegom delnic Infond Holdingu, ki je bil preko povezanih družb v večinski lasti Boška Šrota, delovale usklajeno, poroča današnji Dnevnik. Kot smo že poročali, je osem bank lani Infond Holdingu zaradi neporavnanih dolgov zaplenilo 51 odstotkov Pivovarne Laško in 24,4 odstotka Mercatorja. Med njimi so bile NLB, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Nova KBM, Probanka, Abanka Vipa in Hypo Banka. Največji delež (23,5 odstotka Pivovarne Laško in 10,8 odstotka Mercatorja) je zasegla NLB. Usklajeno delovanje bank naj bi poleg sočasnega zasega dokazoval tudi dogovor med vodstvi treh domačih bank glede dividendne politike v Mercatorju. Poleg tega pa tudi glasovanje bank na lanski skupščini Pivovarne Laško, še piše Dnevnik. Če bi ATVP ugotovila, da so banke delovale usklajeno, bi banke morale bodisi deleže odprodati ali pa objaviti prevzemno ponudbo za obe družbi. Če bi Infond Holding zaradi ugotovljene usklajenosti tožil banke, pa bi načeloma lahko dosegel tudi ničnost prodaje delnic, ki bi tako prišle nazaj v njegovo last. z Banke Celje, NLB in NKBM so odgovorili, da zadeve ne komentirajo. V NKBM so tako zapisali, da v skladu z veljavno sodno prakso in dobrimi poslovnimi običaji nedokončanih postopkov regulatorja ne morejo podrobneje komentirati, iz NLB pa so sporočili, da uvedbe postopkov oz. postopkov, ki so v teku, ne komentirajo. V Probanki so medtem poudarili, da so glede tega zavezani k molčečnosti, v Abanki in Gorenjski banki pa o omenjenih postopkih ATVP niso seznanjeni.	Primož Jambrek,STA	24ur	2010-05-11 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hit-konec-pogajanj-prickanj-pa-se-ne.html	Hit: Konec pogajanj, prepirov pa še ne	hit, uprava, igralniška, družba, sids, sindikat, igralniških, delavcev, černigoj, kravos, reorganizacija, odpuščanje, zaposleni, igralnica, kazino, casino	Hit: Konec pogajanj, prepirov pa še ne Uprava Hita je prepričana, da sindikat SIDS zavaja javnost. Hit zanika, da je predlagal podpis sporazuma za en mesec, in pravi, da to lahko dokažejo tudi z zvočnim posnetkom. Po neuspešnih pogajanjih med upravo Hita in sindikatom je vodstvo družbe sporočilo, da namerava do konca leta ukiniti do 250 delovnih mest. Kot je znano, sindikat SIDS z upravo družbe Hit ni podpisal sporazuma, zato je razširjena uprava na včerajšnjem sestanku opredelila ključne poteze rebalansa plana. Predsednik izvršnega odbora SIDS Iztok Černigoj je ob tem dejal, da jim je uprava predlagala, da bi se plače znižale za obdobje enega meseca in bi tako člani sindikata lahko na svojih plačilnih listah videli, kolikšno bi bilo resnično znižanje plač. Pravi, da so bili na ponedeljkovem sestanku pripravljeni podpisati tak dogovor, kar pa naj ne bi bilo všeč vodji pogajalske skupine uprave Urošu Kravosu. Ta je po Černigojevih besedah medtem opravil telefonski pogovor in nato naj bi vsi člani pogajanja zapustili. A Kravos te Černigojeve besede odločno zanika. Podpis sporazuma za en mesec ne bi v ničemer rešil problema, trdi Kravos in dodaja, da tak sporazum ne bi bil v skladu z dogovori z drugima dvema sindikatoma. O tem navsezadnje jasno priča tudi zvočni posnetek celotnega ponedeljkovega sestanka, je povedal Kravos. Hitova igralnica Perla (Foto: Mateja Klavs) Pogajalska skupina uprave je sicer predlog SIDS o enomesečnem poskusnem znižanju plač označila kot neresen. Ne samo zaradi zavlačevanja, ki ima za posledico večanje izgube, pač pa tudi zaradi obstoječega plačnega sistema, ki ga opredeljuje Podjetniška kolektivna pogodba in v katerem ni veliko manevrskega prostora,“ razlagajo v Hitu. Pravijo, da bi morali nemudoma pristopiti k izdelavi novega plačnega sistema. Obstoječi je po njihovih besedah namreč tak, da ne omogoča sistemskega uravnavanja v času, ko se rezultati poslovanja slabšajo, in povzroča dodatna nesorazmerja pri izplačilih na posameznih delovnih mestih. Namen uprave družbe ni ustrahovanje, pač pa nujna seznanitev zaposlenih in javnosti z dejanskim stanjem, ki traja že predolgo in se pozna v doseženi majski realizaciji. Uprava je zato še enkrat pozvala k modrosti odgovornih v SIDS, ki bi lahko rešila precejšnje število delovnih mest. Uprava družbe Hit Uprava je že sprožila prve aktivnosti, saj je za oblikovanje novega plačnega sistema, ki je zamudno in zahtevno strokovno delo, potrebno leto dni. Ko bo pripravljen ustrezen model, ga bo treba uskladiti s sindikati,“ pravijo v Hitu, uprava pa sklepa, da bi ob maksimalnem sodelovanju sindikatov za usklajevanje in razne simulacije potrebovali od tri do šest mesecev. Uprava je tako včeraj še enkrat v pismu pozvala izvršni odbor SIDS, naj predlog uprave vzame skrajno resno in odgovorno do vseh zaposlenih v podjetju, tako članov SIDS, članov drugih dveh sindikatov in vseh zaposlenih, ki ne pripadajo nobenemu izmed sindikatov.	N.D.	24ur	2010-06-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-lahko-zamenjate-tolarje.html	Še lahko zamenjate tolarje	deželna, banka, nkbm, menjava, denar, evro, tolar, centralna, banka, slovenije	Še lahko zamenjate tolarje Zunaj je še za 17 milijard tolarjev. Od marca jih bo mogoče spet brezplačno zamenjati v Deželni banki in NKBM. Od marca bo spet mogoče brezplačno menjati tolarje v NKBM in Deželni banki (Foto: POP TV) Banka Slovenije na svoji blagajni v Ljubljani vsak delovni dan dopoldne brezplačno zamenjuje tolarje v evre. To storitev sta zanjo do konca leta 2007 brezplačno opravljali tudi NKBM in Deželna banka Slovenije, znova pa jo bosta začeli opravljati 12. marca, je Banka Slovenije objavila na svoji spletni strani. V omenjenih bankah bo mogoče tolarje zamenjati do konca leta. Sredi decembra 2007 je bilo po podatkih Banke Slovenije zunaj nekaj več kot 12 milijard tolarske gotovine. To predstavlja dobrih pet odstotkov vrednosti v primerjavi s tisto konec oktobra 2006, ko se je začel trend njenega upadanja. Banka Slovenije tolarsko gotovino brezplačno zamenjuje na blagajni na Slovenski cesti 35 v Ljubljani, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Kovance se lahko zamenja do konca leta 2016, bankovce pa brez časovne omejitve. Tolarske bankovce je za menjavo v evrske mogoče poslati tudi po pošti. Pošiljka mora biti naslovljena na Banko Slovenije (gotovinsko poslovanje). Evrsko gotovino bo Banka Slovenije poslala nazaj z vrednostnim pismom ali ga nakazala na pošiljateljev bančni račun, so še navedli v centralni banki.	STA,Danijela Levpušček	24ur	2008-01-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-drzava-izogiba-da-bi-sama-dokapitalizirala-nlb.html	Križanič: S KBC bomo nadaljevali pogovore	nlb, kbc, dokapitalizacija, ministrstvo, finance, santander, banka	Križanič: S KBC bomo nadaljevali pogovore Minister Križanič je v Bruslju sestankoval na sedežu druge največje lastnice NLB KBC. Tema je bila dokapitalizacija, za katero pa se v KBC očitno še niso odločili. Minister Franc Križanič (Foto: Miro Majcen) Minister za finance Franc Križanič je po sestanku na sedežu KBC dejal, da je razgovor tekel o dokapitalizaciji, razvoju NLB in sodelovanju. Na vprašanje, ali so na KBC nakazali pripravljenost na sodelovanje v dokapitalizaciji, pa je Križanič odgovoril pritrdilno. Natančnega roka za to, do kdaj naj bi se s KBC dogovorili o dokapitalizaciji NLB, po ministrovih besedah ni. Je pa dejal, da se bo s predstavniki KBC sestal še večkrat. Križanič upa, da bodo največji lastniki in partnerji skupaj zagotovili sredstva. O tem, kaj bi v primeru, če bi se KBC odločila za dokapitalizacijo in kasneje izstopila iz NLB, država lahko KBC ponudila, je dejal, da odkupa prednostnih delnic ne more ponuditi, ker država nima pravne osnove za to. Kar jim ponujamo, je partnerstvo, sodelovanje še naprej pri podpori razvoja banke. Predvsem pa si obetamo, da bo KBC, dokler bo ostal v banki, zagotavljal tako kvaliteten kader, kot ga je zagotavljal doslej. Imajo tri člane nadzornega sveta in enega člana uprave in delajo dobro, je poudaril. NLB je postala sistemska banka jugovzhodne Evrope Minister je še poudaril, da od KBC pričakujejo, da bo zagotovil ustrezna sredstva za dokapitalizacijo, da bo banka normalno rasla in konkurirala na trgih, na katerih deluje, torej trgu jugovzhodne Evrope. To je postala sistemska banka jugovzhodne Evrope, kar je pomembno, je menil. Na vprašanje, ali je španski Banco Santander še vedno morebiten kupec deleža KBC, je minister odgovoril: To je stvar KBC, mi tega ne komentiramo. Križanič je sicer že decembra najavil, da namerava država NLB dokapitalizirati za 250 milijonov evrov. Prvotni plan je bil, da bi dokapitalizacijo izpeljali že decembra, a se je zataknilo, ker KBC ni želela takoj sodelovati. Če bi država dokapitalizirala sama, pa mora to priglasiti Evropski komisiji (EK) in ji dokazati, da ne gre za državno pomoč, temveč vložek v zasebno podjetje. Kot je povedal Križanič, imajo notifikacijo za EK že pripravljeno, a je še niso poslali. Križanič je sicer pred novim letom povedal, da si je KBC vzela čas za razmislek do 15. januarja. Nova Ljubljanska banka (Foto: Dare Čekeliš) Kot poročajo Finance, naj bi bilo po mnenju poznavalcev zelo možno, da EK dokapitalizacije ne bi pustila, ker bi v njej prepoznala državno pomoč. 600 milijonov evrov za NLB v zadnjih osmih letih Država je NLB dokapitalizirala septembra 2007, ko je vplačala 35,5 milijona evrov, takrat je sodelovala tudi KBC, ki je vpalačala 34 milijonov evrov. Naslednja dokapitalizacija, vredna 300 milijonov evrov, je bila junija 2008 – KBC v tej dokapitalizaciji ni sodelovala. Za prvo polovico letošnjega leta pa je predvidena dokapitalizacija v višini 250 milijonov evrov – trenutna vrednost delnice je okoli 150 evrov. Ali bo KBC sodelovala, še ni znano. KBC je v NLB vstopila leta 2002 z nakupom 34-odstotnega deleža. Namen KBC je bil pridobiti večinski delež. Da bo delež lahko povečevala, ji je ob vstopu obljubila tudi Ropova vlada. Ko je postalo jasno, da država ne razmišlja o prodaji deleža, pa je objavila, da ni več stareška lastnica, temveč je NLB zgolj finančna naložba. KBC pa je začela tudi razmišljati o prodaji svojega deleža. Glede na to, da KBC prejema veliko državne pomoči, ji je EK naložila tudi odprodajo vseh tujih naložb – kamor sodi tudi NLB. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič (Foto: 24ur) Razlogi za dokapitalizacijo Glavni razlogi za dokapitalizacijo so po navedbah NLB s sredine decembra predvsem v zagotavljanju kapitalske ustreznosti v primeru kreditne rasti in ustreznega kapitala za absorbcijo morebitnih kreditnih izgub v primeru dolgotrajnejšega nadaljevanja gospodarske krize. Po besedah Križaniča se mora NLB glede na razmere na trgu kapitalsko okrepiti. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič pa je v pogovoru za Finance dejal, da NLB svež kapital potrebuje zato, ker je za vsako banko ključno, da ima kapital. Zanikal pa je, da bi šlo za sanacijo banke. Če dokapitalizacija banke ne bi uspela, se bi banka po Jašovičevih ocenah morala začeti krčiti.	Primož Jambrek,STA	24ur	2010-01-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hrvati-bogatijo-s-flimskim-turizmom-pa-slovenci-ga-znamo-izkoristiti.html	Hrvati bogatijo s filmskim turizmom. Pa Slovenci, ga znamo izkoristiti?	film, filmska, produkcija, Igra, prestolov, turizem, epilog	Hrvati bogatijo s filmskim turizmom. Pa Slovenci, ga znamo izkoristiti? Ves svet se te dni ukvarja s turistično evforijo, ki je zaradi Igre prestolov deležen hrvaški Dubrovnik. Samo zaradi te serije, ki se snema tudi v Dubrovniku, se v hrvaške blagajne steka na desetine milijonov kun, filmski turizem pa postaja ena pomembnejših vej turizma. Naši južni sosedi znajo tujo filmsko produkcijo, v kateri se vrtijo milijarde dolarjev, dobro privabljati v državo, hkrati pa znajo to odlično izkoristiti tudi v promocijske namene za svoj turizem. Oddaja Epilog je preverila, kako je Bovec vnovčil dejstvo, da so na Bovškem snemali svetovno uspešnico Zgodbe iz Narnije. Na naših tleh so se snemale tudi številne druge filme, denimo zgodbe o Winnetouju, pa Vlak smrti, v katerem igra Pierce Brosnan. Pa znamo to tržiti? Kaj ima od tega lokalno prebivalstvo? Kaj naš turizem? In od koga vse je odvisno, ali imajo prebivalci Slovenije kaj od filmske produkcije, ki se snema na naših tleh?	Epilog	24ur	2015-05-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-znizanju-bonitetne-ocene-spanskih-bank-rekordna-donosnost.html	Po znižanju bonitetne ocene španskih bank rekordna donosnost	španija, fitch, banka, znižanje, ocena, bonitetna, donos	Po znižanju bonitetne ocene španskih bank rekordna donosnost Po znižanju bonitetne ocene Španije je bonitetna hiša Fitch znižala še dolgoročne ocene kreditnega tveganja 18 španskih bank, 15 bankam pa je znižala tudi ocene vitalnosti. Donos do dospelosti 10-letne španske obveznice je dosegel najvišjo raven od uvedbe evra. V Fitchu so svojo odločitev o bonitetnih ocenah bank utemeljili z znižanjem bonitetne ocene države z A na BBB, za katerega so se odločili 7. junija. Prav tako so pri izračunu novih bonitetnih ocenah upoštevali tveganje, da bi se lahko obseg slabih posojil v določenih bankah še povečeval. V bonitetni hiši so sicer opravili stresne teste španskega bančnega sistema kot celote in posameznih bank. Na podlagi ugotovitev ocenjujejo, da bi španske banke potrebovale med 50 in 60 milijardami evrov svežega kapitala. (Foto: Reuters) Fitch je nekaterim bankam bonitetne ocene znižal za dve stopnji, pri še nekaterih pa je obete iz stabilnih spremenil v negativne. Največjima bankama, Banco Santander in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (BBVA), je ocene znižal že v ponedeljek. Znižanja dolgoročnih ocen kreditnega tveganja odražajo podobne pomisleke, kot smo jih izrazili pri znižanju bonitetne ocene države Španije, ob tem pojasnjujejo v Fitchu. Izpostavljajo predvsem napoved, da bo Španija letos in prihodnje leto tičala v recesiji. Današnja poteza je prizadela izključno domače bančne institucije. Njihova sposobnost ustvarjanja dobička, tveganje, dostop do financiranja in stroški le-tega so močno odvisni od španskega gospodarstva in nepremičninskega trga, pravijo analitiki bonitetne hiše. V Fitchu so danes poudarili tudi, da dogovor Španije z evroskupino, v skladu s katerim so Španiji zagotovljena evropska sredstva za dokapitalizacijo bančnega sektorja, ne bo pozitivno vplival na bonitetno oceno države. Pravijo namreč, da so možnost pomoči že upoštevali pri svoji prejšnji oceni. Španija je vse bolj pod pritiskom vlagateljev, ki za njene dolžniške papirje zahtevajo vse večje donose. Zahtevana donosnost se je po podatkih sistema Factsheet danes povzpela vse do 6,81 odstotka. Močni so tudi pritiski na Italijo, saj se je donos do dospelosti njene 10-letne obveznice zvišal na 6,156 odstotka. Po mnenju vlagateljev gre za čisto paniko na finančnih trgih. Ti pred grškimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekali ta konec tedna, pospešeno vlagajo v dolarje in v denar ter se izogibajo vsakršnemu tveganju. Dolžniške težave držav z evrom znižujejo tudi vrednost skupne evropske valute. Ta je trenutno vredna okoli 1,2443 dolarja, potem ko je bila še opoldne nad vrednostjo 1,25 dolarja. Španija je v soboto potrdila, da bo zaprosila za sredstva evropskega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), s katerimi bo dokapitalizirala bančni sektor. Evroskupina je sporočila, da državi ponujajo do 100 milijard evrov. V zameno za ta denar bo morala Španija izvesti reformo bančnega sektorja.	STA	24ur	2012-06-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tes-o-lanskem-poslovanju-zabredli-smo-v-izgubo-ali-bo-potrebno-odpuscanje-bo-pokazala-analiza.html	Teš o lanskem poslovanju: Zabredli smo v izgubo. Ali bo potrebno odpuščanje, bo pokazala analiza	teš, odpuščanje, elektrarna, izguba, poslovanje	Teš o lanskem poslovanju: Zabredli smo v izgubo. Ali bo potrebno odpuščanje, bo pokazala analiza Termoelektrarna Šoštanj je lani ustvarila 199 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je šest milijonov evrov pod načrtom. Direktor Teša Matjaž Eberlinc pravi, da bo po ocenah družba leto 2014 sklenila z izgubo, njena višina pa za zdaj ni znana. Direktor Teša Matjaž Eberlinc je povedal, da je bilo leto 2014 za Teš izjemno zahtevno, saj se je družba soočala z zaostrenimi finančnimi razmerami. Po še nerevidiranih podatkih je Teš leta 2014 proizvedel in prodal 2835 gigavatnih ur električne energije ter 259 gigavatnih ur toplotne energije za ogrevanje. Eberlinc ocenjuje, da bo finančna izpostavljenost Teša v prihodnjih letih velika. Trenutna zadolženost družbe do bank je 764 milijonov evrov, obveznosti do največjega dobavitelja za projekt Teš 6 Alstoma pa letos znašajo 37,8 milijona evrov in jih bodo pokrili iz virov svojega največjega družbenika - Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Po Eberlinčevih navedbah bo v prihodnje poudarek na skrbnem načrtovanju denarnih tokov in gospodarjenju s sredstvi, še naprej pa bo Teš v okviru skupine HSE izkoriščal tudi likvidnostne presežke za namene kratkoročnega premostitvenega financiranja. (Foto: Miro Majcen) Dejstvo je, da je z naložbo v nadomestni blok 6 obremenjen ne le Teš, ampak celotna skupina HSE. Prihodnjih nekaj let bo težkih predvsem zaradi poravnavanja obveznosti za nemoteno obratovanje bloka 6 in uresničevanja njegovega poslanstva, to je zanesljiva oskrba Slovenije z električno energijo, in to na okolju prijaznejši način kot doslej, je dejal Eberlinc. Ocenil je tudi, da je bilo leto 2014 za Teš 6 prelomno, vse faze projekta, ki je ustrezno tehnološko koncipiran, pa so potekale skladno s terminskim načrtom in brez večjih težav ali žrtev na gradbišču. Trenutno na bloku Teš 6 potekajo optimiranja in preizkušanje zaščit. V prvem polletju pričakujejo začetek poskusnega obratovanja, blok pa bo v upravljanje prevzel Teš, je povedal direktor projekta Miha Pečovnik, ki uporabno dovoljenje pričakuje do 15. maja 2016. Na osnovi dokumentov in vhodnih podatkov, ki so bili usklajeni znotraj skupine HSE, je izdelan tudi noveliran investicijski program revizija 6. Do konca januarja je bil posredovan vsem deležnikom, torej Slovenskemu državnemu holdingu, HSE, vladi in bankam, opravljena pa morata biti še test zasebnega investitorja in recenzija programa, pravi Eberlinc. V noveliranem investicijskem programu so upoštevane projekcije poslovanja skupine HSE 2015 - 2030. Ocenjena vrednost investicije je na enaki ravni, kot je bila ugotovljena leta 2013, kar pomeni 1,428 milijarde evrov, financiranje je usklajeno na ravni skupine HSE in se odraža v projekcijah poslovanja skupine, odkupna cena premoga je določena skladno s projekcijami Premogovnika Velenje, upoštevane pa so tudi smernice načrta finančnega prestrukturiranja Teša, je še dejal Eberlinc. Glede bloka 4 je pojasnil, da zanj za zdaj niso pridobili dovoljenja s strani okoljskega ministrstva za podaljšano obratovanje, zato je v načrtu, da bi ta blok do konca letošnjega leta ustavili. Dve plinski turbini pa bo za terciarno rezervo uporabljal sistemski operater prenosnega omrežja Eles. Na vprašanje, kako bodo znižali stroške dela in ali bodo odpuščali delavce, ki jih je trenutno 439, je Eberlinc odgovoril, da bo to znano po opravljenih analizah. Ocenil je še, da na poslovanje Teša vplivajo predvsem cene električne energije na trgu, manj pa cena premoga iz Premogovnika Velenje.	STA,Barbara Golub	24ur	2015-02-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lesna-tip-kmalu-ikeina.html	Lesna Tip kmalu Ikeina?	lesna, iverka, dravograd, industrija, ikea, prodaja, ranc, žvikart, dobiček, proizvodnja	Lesna Tip kmalu Ikeina? Po neuradnih podatkih naj bi Lesna Tip s švedskim koncernom Ikeo podpisala pismo o nameri. Direktor Ranc o tem ne želi govoriti. Podjetje Lesna - Tovarna ivernih plošč (Tip) iz Šentjanža pri Dravogradu, ki je del skupine Prevent Global, v letošnjem letu nadaljuje z občutno rastjo proizvodnje. Kot je povedal direktor družbe Danilo Anton Ranc, v letu 2007 pričakujejo skoraj 50-odstotno povečanje proizvodnje, z 38 milijoni evrov prodaje pa 60-odstotno povečanje prometa glede na leto poprej. Po njegovih besedah bo rast dobička v skladu s preteklimi leti okoli 20-odstotna. Ranc je dodal, da je Lesno Tip pred usodo, kakršno so doživela mnoga druga sorodna slovenska podjetja, rešila prav vključitev v skupino Prevent, saj so njihovi lastniki kazali veliko razumevanja za nujne investicije in posodobitev proizvodnje. Med najpomembnejše investicije je prvi mož podjetja uvrstil zlasti naložbo v kontinuirano stiskalnico, ki bo dokončno zaključena letos in je bila skupaj vredna 18,3 milijona evrov. Po njegovih besedah bo omenjena pridobitev še povečala rast proizvodnje in bo imela pomembne sinergijske učinke za celotno lesno industrijo znotraj skupine. Ali bo Ikea kupila Lesno Tip direktor Ranc ni želel komentirati O Preventovi načrtovani prodaji podjetja pa Ranc ni želel govoriti, saj naj bi to bila po njegovem stvar lastnikov. Direktor ni želel povedati niti tega, kako uprava družbe gleda na omenjene načrte Preventa, dejal je le, da nima nič proti, če bi sedanji lastniki to ostali še naprej. Nekaj malega je v tej zvezi povedala le tiskovna predstavnica skupine Prevent Monika Žvikart, ki je potrdila, da se Prevent osredotoča nazaj na avtomobilsko industrijo, zato se o prodaji Lesne Tip pogovarjajo z različnimi potencialnimi kupci. Kot je dejala, so z enim od poslovnih partnerjev, po neuradnih podatkih gre za švedski koncern Ikea, podpisali pismo o nameri, v katerem je med drugim zapisano, da se v času pogovorov z njimi ne bodo pogovarjali z drugimi potencialnimi partnerji. Sicer pa je Žvikartova za 24ur.com povedala, da na novinarski konferenci ni bilo govora o podaji podjetja. Zaenkrat ni še ničesar odločeno, ko pa bo, bomo javnost o tem pravočasno obvestili, je zatrdila Žvikartova in dodala, da bi v primeru uspešnih pogovorov z aktualnim partnerjem lahko posel verjetno sklenili do sredine prihodnjega leta. Ob tem je zavrnila možnost, da bi morebitni kupec v prihodnje lahko tovarno zaprl in se tako znebil konkurence, saj je po njenem eden od ciljev prodaje nadaljnji razvoj podjetja in ne njegovo zaprtje . Tudi zato je boljše, da se tovarna proda nekomu, ki je še naprej pripravljen vlagati v podjetje in ga razvijati, je še dodala. Lani z dobičkom Sicer pa je Lesna Tip, ki zaposluje 191, skupaj s preostalima Preventovima lesnima obratoma Lesna Žaga in Proizvodnja vratnih kril in podbojev iz Pameč pa 325 delavcev, lani ustvarila okoli 700.000 evrov dobička ob prodaji v višini 23,8 milijona evrov. V prihodnjem letu po Rančevih besedah v družbi pričakujejo devetodstotno rast v proizvodnji ivernih plošč ter 23-odstotno rast prodaje, s čimer bi se približali 45 milijonom evrov samo na programu ivernih plošč, v celotni lesni skupini pa 54 milijonom evrov. Ranc je še dodal, da je Lesno Tip pred usodo, kakršno so doživela mnoga druga sorodna slovenska podjetja, rešila prav vključitev v skupino Prevent, saj so njihovi lastniki kazali veliko razumevanja za nujne investicije in posodobitev proizvodnje. Med najpomembnejše investicije je prvi mož podjetja uvrstil zlasti naložbo v kontinuirano stiskalnico, ki bo dokončno zaključena letos in je bila skupaj vredna 18,3 milijona evrov. Po njegovih besedah bo omenjena pridobitev še povečala rast proizvodnje in bo imela pomembne sinergijske učinke za celotno lesno industrijo znotraj skupine.	STA,N.K.	24ur	2007-12-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/mariborski-taksist-kupil-luko-zadar.html	Mariborski taksist kupil Luko Zadar	grep, maribor, taksist, danijel, robnik, luka, zadar	Mariborski taksist kupil Luko Zadar Slovenci imamo po novem dve luki: poleg koprske tudi Luko Zadar, ki upravlja s tovornim in potniškim prometom v dveh zadrskih pristaniščih. Večinski delež je namreč odkupil mariborski taksist Danijel Robnik, ki je v slovenski javnosti znan kot četrtinski lastnik stožiškega gradbinca Grep. NA	24UR	24ur	2013-10-31 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-tako-s-svojim-denarjem-kako-z-nasimi-dusami.html	Insolventna Zvon Ena in Zvon Dva Holding	insolventnost, zvon, ena, zvon, dva, prisilna, poravnava, t, 2, maribor, nadškofija	Insolventna Zvon Ena in Zvon Dva Holding Mariborski finančni družbi Zvon Ena in Zvon Dva Holding sta od četrtka insolventni, sta upravi družb sporočili na spletnih straneh Ljubljanske borze. Vrednost neporavnanih obveznosti Zvona 1 presega 20 odstotkov vseh obveznosti družbe. Družbi Zvon Ena in Zvon Dva Holding, ki sta v večinski lasti mariborske nadškofije, sta raglasili insolventnost. Kot so zagotovili v obeh družbah, ki sta lastniško povezani z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, bodo zato od tega dne ravnali v skladu z zakonodajo o postopkih insolventnosti. Uprava je z bankami upnicami od začetka poletja usklajevala program prestrukturiranja dolga in se z njimi dogovarjala o moratoriju za čas do uveljavitve tega programa, a do 13. januarja z nekaterimi bankami ni uspela rešiti vprašanja zapadlih posojil, zato ji ni ostalo drugega, kot da objavi insolventnost, so sporočili iz družbe Zvon Ena Holding. Zvon Ena Holding je v večinski lasti nadškofijskega Gospodarstva Rast, njihovo najpomembnejše premoženje pa je telekomunikacijska družba T-2, ki se je tik pred novim letom že znašla v prisilni poravnavi, zaradi česar po zagotovilih Nade Majdič iz tiskovne službe T-2 razglasitev insolventnosti Zvona Ena in Zvona Dva na T-2 nima vpliva. Svoje deleže ima Zvon Ena Holding tudi v Abanki, Heliosu, Cinkarni Celje, Petrolu in še nekaterih družbah. Že pred novim letom je Zvon po sklepu Agencije za trg vrednostnih papirjev ostal brez kvalificiranega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov. Holding Zvon Ena v nasmejanih časih (Foto: Kanal A) Sredi novembra je družba v sodelovanju z bankami sicer pripravila načrt finančnega prestrukturiranja, ki pa, kot kaže, doslej ni obrodil sadov, prav tako pa doslej niso uspeli najti primernega kupca za T-2 in druge naložbe. V reševanje finančnih težav družbe se je nedavno tudi uradno vpletla mariborska nadškofija, ki je za to najela tuje finančne svetovalce. Ob tem se je ravnateljevanju cerkveni gospodarski upravi odrekel dosedanji prvi finančnih nadškofije Mirko Krašovec, za začasnega ravnatelja pa je bil imenovan Lojze Cvikl. Pri finančni sanaciji družbe aktivno sodelujejo tuji finančni svetovalci. Zvon Dva Holding ima precej bolj razpršeno lastniško strukturo, pomembnejše deleže pa v Založbi Mladinska knjiga, družbah Cetis Graf, PSL Storitve, Iskri Avtoelektriki, Krki in Tovarni olja Gea. Kot je uprava zapisala še v zadnjem vmesnem poročilu sredi novembra, se družba srečuje s težavami pri poravnavi obveznosti do bank, zato se z njimi dogovarja o odlogu plačil zapadlih obveznosti in o sklenitvi reprograma obstoječih finančnih obveznosti. Glede na poročilo je imel Zvon Dva Holding takrat za skoraj 16 milijonov evrov neporavnanih zapadlih obveznosti. Kot glavni razlog za ugotovljeno insolventnost je uprava holdinga Zvon Dva v sporočilu za javnost navedla, da ima družba že več kot dva meseca neporavnane obveznosti nad mejnim zneskom, ki ga določa veljavna zakonodaja. Nekatere banke iz določenih razlogov tako niso želele več podaljšati posojilnih pogodb z družbo. Procesija cerkvenih dostojanstvenikov na mariborskem Slomškovem trgu (Foto: POP TV) Ker so se pogajanja glede sprejema programa finančnega prestrukturiranja družbe z vsemi bankami upnicami s sodelovanjem novih svetovalcev v zadnjem času še dodatno intenzivirala, uprava pričakuje, da se bo v prihodnjih mesecih uspela z vsemi bankami upnicami in z ostalimi upniki dogovoriti glede načina poplačila obveznosti družbe. Insolventnost, prisilna poravnava, stečaj Obstajata dva razloga za predlog prisilne poravnave ali stečaja, in sicer plačilna nesposobnost (insolventnost) in prezadolženost. Plačilno nesposobni dolžnik ne more plačevati tekočih zapadlih obveznosti. Prezadolženi dolžnik morda še lahko sproti poplačuje svoje obveznosti do upnikov, vendar pa so njegovi dolgovi skupaj večji od njegovega premoženja, posledično bo v prihodnosti postal nelikviden. Navadno je insolventnost dosti bolj pogost razlog za začetek stečaja ali prisilne poravnave kot pa prezadolženost.	STA,Tanja Volmut	24ur	2011-01-14 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/svea-119-delavcev-dobilo-delovno-knjizico-na-poplacilo-dolga-pa-se-cakajo.html	Svea: 119 delavcev dobilo delovno knjižico, na poplačilo dolga pa še čakajo	svea, zagorje, ob, savi, stečaj, kuhinja, tomaž, kos, stečajni, upravitelj	Svea: 119 delavcev dobilo delovno knjižico, na poplačilo dolga pa še čakajo Stečajni upravitelj družbe Svea je obdržal le peščico delavcev, da bodo lahko dokončali nujna dela, ostalim 119 pa je vročil delovne knjižice. Delavci, ki jim podjetje dolguje še del plač, lahko prvo nadomestilo z zavoda pričakujejo februarja. Stečajni upravitelj družbe Svea Zagorje Tomaž Kos je konec minulega tedna 119 delavcem vročil delovne knjižnice, na trboveljsko izpostavo zavoda za zaposlovanje pa se bodo prijavili v četrtek. Kos je povedal, da bo obdržal tri do štiri delavce za dokončanje nujnih del. Koliko znašajo terjatve delavcev, Kos še ni mogel povedati, po neuradni oceni pa se gibljejo okrog 1,7 milijona evrov. Prva denarna nadomestila od zavoda za zaposlovanje lahko delavci Svee, ki je v stečaju od decembra lani, pričakujejo šele februarja. Zadnjo plačo so Sveini delavci prejeli aprila lani, potem pa še pet minimalnih plač. Po Kosovih besedah jim je podjetje tako ostalo dolžno štiri plače, razliko med polno in minimalno plačo, dva delna regresa, neizkoriščen dopust in odpravnine. Točen znesek delavskih terjatev bo znan čez štiri mesece, ko bo Kos objavil osnovni seznam preizkušenih terjatev. Obveznosti Svee do dobaviteljev in bank naj bi znašale okrog 10 milijonov evrov. V podjetju Svea Gaber v Starem trgu pri Ložu, ki je v stečaju od avgusta lani, pa lesarsko dejavnost nadaljuje zasebno podjetje.	STA,N.D.	24ur	2014-01-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/teh-pojavov-ne-bi-smeli-tolerirati.html	,Teh pojavov ne bi smeli tolerirati,	prevent, global, danilo, turk, odpuščanja	Teh pojavov ne bi smeli tolerirati Predsednik Türk je ob stečaju družbe Prevent dejal, da je treba 1300 delavcem, ki bodo ostali brez dela, najprej pomagati. Treba bi bilo tudi pospešiti pogovore z novimi investitorji. (Foto: Mateja Klavs) Zaradi stečaja Preventa na Koroškem grozi, da bo brez dela ostalo do 1300 ljudi. Tem je treba naprej pomagati, mora pa država pospešiti tudi delo v zvezi z možnimi novimi investitorji, da bi se določena delovna mesta ohranila, meni predsednik republike Danilo Türk, ki tudi upa, da jim bo tovrstne primere v prihodnje uspelo preprečiti prej. Predsednik Türk je ob robu današnjega odprtja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani podal tudi svoje mnenje o položaju v Preventu Globalu in o ukrepih vlade. Ocenil je, da bi vlada lahko kaj storila že prej, da bi preprečila takšen krizen položaj. (Foto: Miro Majcen) Vprašanje je, kako bi morala vlada ukrepati, ko opazi, da se lastniki nekega zasebnega podjetja izrazito neodgovorno vedejo in ustvarijo problem, ki naposled povzroči socialne težave nekemu širokemu območju v Sloveniji. To je pojav, ki ga v Sloveniji ne bi smeli tolerirati, je dejal Türk. Upa tudi, da se bo država kaj naučila iz teh izkušenj. Pomoč ogroženim delavcem Zdaj v tem trenutku je treba najprej pogledati socialen položaj in pomagati ljudem, ki so najbolj v stiski, je ocenil predsednik in dodal, da je sam v stiku s socialnimi centri na Koroškem in da se bo preko fundacije za pomoč otrokom vključil v akcijo zbiranja prispevkov za pomoč otrokom, ki bodo začeli šolsko leto. Tako bi vsaj delno omilili socialno stisko, ki bo nastala. Sicer pa bi bilo tudi prav, da se pospeši delo v zvezi z možnimi novimi investitorji in da se zagotovijo določena delovna mesta, meni Türk, ki ga veseli, da vlada dela v to smer. Trenutno vlada po njegovem mnenju ne bi mogla ukrepati odločneje, so pa prihodnji ukrepi stvar nadaljnjih dogovarjanj. Ne gre samo za socialne posledice, gre tudi za prekvalifikacije in za gospodarsko strukturo, ki bi bila v prihodnje bolj odporna. Tako da bi preprečevala tovrstne stvari, kot so se dogajale ta čas, je sklenil predsednik.	STA,D.Š.	24ur	2010-08-07 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/los-angeles-dvakrat-na-teden-ne-obratuje.html	Los Angeles dvakrat na teden ,ne obratuje,	los, angeles, finančna, kriza	Los Angeles dvakrat na teden ne obratuje Finančna kriza ne prizanaša niti mestu angelov. Los Angeles se namreč sooča z velikim proračunskim primankljajem. Župan predlaga: mesto dvakrat ne teden zaprimo. Los Angeles se sooča s finančno krizo. (Foto: Reuters) Župan Los Angelesa Antonio Villaraigosa kot odgovor na finančno krizo, s katero se sooča mesto angelov, predlaga, da mesto dvakrat na teden zaprejo. Svoja vrata tako naj zaprejo vse službe, ki ne bogatijo mestnega proračuna. Delajo lahko le policija in službe, ki skrbijo za javno varnost. Načrt naj bi stopil v veljavo 12. aprila. Ni preprostega načina, s katerim bi se soočili s proračunsko krizo, ki je doletela Los Angeles,“ pravi župan. Moja odgovornost je, da sprejmem te težke, a nujne odločitve, ki bodo mesto popeljale iz krize in mu vrnile finančno stabilnost,“ še dodaja župan. Villaraigosa upa, da bodo načrt razvili v najkrajšem možnem času, saj bodo le tako videli, koliko denarja bodo prihranili. Mestni veljaki se sicer dnevno sestajajo na kriznih sestankih in razmišljajo, kako bi oplemenitili mestni fond. Ne moremo več čakati. Takoj moramo reagirati,“ dodaja župan.	V.L.	24ur	2010-04-07 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-sodelavce-spraviti-ob-zivce.html	Kako sodelavce spraviti ob živce?	delo, živci, sodelavci, vzdušje, kariera, odnosi	Kako sodelavce spraviti ob živce? Po svoje je sobivanje s sodelavci kot zakon. Majhni spodrsljaji, ki jih sami morda sploh ne zaznate, zrastejo v velike moteče napake, ki so lahko vzrok globokih zamer med vami in sodelavci. Vam poleg šefa življenje grenijo tudi sodelavci? (Foto: iStockphoto) Zamislite si naslednje situacije, ki vam lahko prinesejo težave … Mobilni telefon ste pozabili preklopiti na tiho delovanje in kar naenkrat se sredi sestanka oglasi Lady Gaga. Naročili ste topel ribji sendvič z dodatno porcijo čebule in česna. Medtem ko vi uživate v polnem okusu, sodelavci obupano odpirajo okna. Ali pa ste morda brezbrižno strmeli v računalniški zaslon, medtem ko vam je sodelavec želel predstaviti svojo rešitev problema? Profesorica menedžmenta Christine Pearson je opravila raziskavo, ki je pokazala, da kar 96 odstotkov zaposlenih meni, da se sodelavci pogosto vedejo neprimerno in moteče, kar polovica pa je zaradi tega pod hudim stresom. Delovno mesto lahko postane bojišče, ker pa v službi preživimo ogromno časa, lahko bojno razpoloženje vpliva celo na naše zdravje in uspešnost podjetja. Preberite, kaj vse za voljo dobrega delovnega vzdušja na delovnem mestu ni dobro početi. Ali pač – če želite brez velikega truda močno nazadovati na lestvici priljubljenosti.	Natalija Švab	24ur	2010-01-28 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-sluzi-z-delnicami-nkbm.html	Kdo služi z delnicami NKBM?	nkbm, delnica, prodaja, družina, sorodnik	Kdo služi z delnicami NKBM? Delnice NKBM so kupile tudi družine znanih Slovencev. Za katere družine gre in koliko delnic so kupili? NA	Bojan Traven	24ur	2007-12-17 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odlozitev-uvrstitve-na-borzo.html	Odložitev uvrstitve na borzo	bajuk, nadrej, minister, finance, zavarovalnica, triglav, borza	Odložitev uvrstitve na borzo Vlada je sprejela sklep o pripravi zakonov o začasnem odlogu postopka uvrstitve delnic Zavarovalnice Triglav na borzo. Finančno ministrstvo bo pripravilo dva zakona vezana na Zavarovalnico Triglav, je dejal minister Bajuk. (Foto: Dare Čekeliš) Zavarovalnica Triglav je seznanjena z vladno obravnavo v zvezi s pripravo zakonov in začasnem odlogu postopka uvrstitve delnic zavarovalnice v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev v Sloveniji, so v sporočilu za javnost zapisali na Zavarovalnici Triglav. „Ob tem sporočamo, da je Zavarovalnica Triglav skladno z veljavno zakonodajo dne 11. 12. 2007 vložila pri Ljubljanski borzi zahtevo za sprejem vseh delnic zavarovalnice v borzno kotacijo in da bo v nadaljevanju v zvezi z uvrstitvijo delnic Zavarovalnice Triglav na organiziran trg postopala v skladu z veljavno zakonodajo,“ so še zapisali. Predvidoma že do naslednje seje vlade bodo na finančnem ministrstvu pripravili predloga dveh zakonov, s katerimi naj bi omogočili, da se delnice Zavarovalnice Triglav prodajo v javni ponudbi fizičnim osebam, kot je bilo to storjeno z Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), je po seji vlade dejal minister za finance Andrej Bajuk. Finančno ministrstvo je pripravilo predlog, ki po Bajukovih besedah v svojem duhu sledi temu, kar je bilo nakazano že v zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2001. Torej, da se 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki naj bi pripadal fizičnih osebam, da v neposredno javno ponudbo fizičnim osebam v Sloveniji, je pojasnil Bajuk. Bajuk je spomnil na zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2001, ki je določil način razdelitve delnic Zavarovalnice Triglav med upravičence. Z letos pripravljeno novelo zakona je želela vlada delež, ki bi moral pripasti upravičenim fizičnim osebam, prenesti na Kapitalsko družbo (Kad), ki pa so ga državljani novembra na referendumu zavrnili. 180 dni časa (Foto: POP TV) Hkrati pa je novela zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb letos poleti uveljavila, da morajo vse naslednice pooblaščenih investicijskih družb v 180 dneh nastopiti na trgu. To pa Zavarovalnica Triglav je, ker si je pripojila Triglav Finančno družbo. Isti zakon tudi določa, da morajo biti vse delnice neomejeno prenosljive, kar je v nasprotju z zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki Kadu prepoveduje razpolaganje z delnicami Zavarovalnice Triglav, dokler ne bo sprejet poseben zakon, s katerim se bo določilo kriterije za upravičenost fizičnih oseb do delnic zavarovalnice. Pripravili bodo dva zakona Bajuk je napovedal, da bodo zato na ministrstvu do naslednje seje vlade pripravili dva zakona. Z enim bodo omogočili, da bodo pravne naslednice pooblaščenih investicijskih družb, ki delujejo kot banke ali zavarovalnice, izjeme, za katere zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ne bo veljal. Z drugim zakonom pa bodo predlagali neposredno javno ponudbo deleža Zavarovalnice Triglav, ki bi moral pripasti fizičnim osebam. Predloga obeh zakonov bo vlada obravnavala na prvi seji v januarju 2008 in jih predložila DZ v sprejem po skrajšanem oz. nujnem postopku. Razpon cene za delnico pa bo po Bajukovih besedah predvidoma določen v marcu. Določeno bo tudi ravnanje s kupnino, in sicer se bodo po Bajukovih besedah vsa sredstva kupnine takoj nakazala na poseben račun Kada, ki pa s tem denarjem ne bo smel razpolagati, ampak ga bo moral dati kot likvidna sredstva v upravljanje. Izkušnje s tem že ima Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je dala del svojih sredstev v upravljanje trem ustanovam, izbranim na javnem razpisu, je predlagal Bajuk.	STA,Tisa Stergel	24ur	2007-12-27 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-zazivela-bancna-unija.html	Sprejeli predpise, namenjene sanaciji in razreševanju bank	evropska, komisija, banka, bančni, sistem, reševanje, kriza, nemčija, avstrija, moody,s	Sprejeli predpise, namenjene sanaciji in razreševanju bank Na Evropski komisiji so sprejeli predloge za vzpostavitev evropskega okvira za preprečevanje in reševanje bančnih kriz. Medtem je bonitetna agencija Moody s znižala kreditne ocene nemškim in avstrijskim bankam. ECB je ključno obrestno mero za evroobmočje pustil na ravni enega odstotka. (Foto: Thinkstock) Evropska komisija je danes sprejela predpise na ravni EU, namenjene sanaciji in razreševanju bank. Tako so sprejeli predloge za vzpostavitev evropskega okvira za preprečevanje in reševanje bančnih kriz, ki velja za zarodek bančne unije. Glavni cilj je preprečitev ponovitve scenarija iz leta 2008, ko je propad ene banke sprožil verižno reakcijo, nato pa so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskega denarja. Svet Evropske centralne banke (ECB) je ključno obrestno mero za evroobmočje v skladu s pričakovanji pustil na ravni enega odstotka. Svet ECB je ob tem nespremenjeni pustil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. Predsednik ECB Mario Draghi je priznal, da se je nekaj članov že danes zavzemalo za znižanje ključne obrestne mere. Dodal je tudi, da iz gospodarstva prihajajo različni in celo nasprotujoči si signali. Različne anketne raziskave slikajo precej negativno sliko, medtem ko je kar nekaj trdnih statističnih podatkov bolj spodbudnih od pričakovanj. Kriza je jasno pokazala, da potrebujemo strožje ureditve za reševanje krize na nacionalni ravni ter da moramo vzpostaviti ureditve, ki se bodo uspešneje soočale s propadi bank v več državah hkrati, so sporočili iz komisije. Predlog evropskega okvira naj bi zagotovil, da bodo imeli v prihodnosti pristojni organi na voljo sredstva za odločno ukrepanje, in sicer preden v bankah nastopijo težave ter v začetku procesa. Komisija je predlagala, naj imajo regulatorji možnost, da banke prisilijo v omejitev poslovnih aktivnosti ter spremembo strukture in organizacije, vključno z zamenjavo vodilnih. Okvir temelji na nedavnih prizadevanjih več držav članic za izboljšanje nacionalnih sistemov za razreševanje. Predlagana orodja so razdeljena v pristojnosti za preprečevanje , zgodnje ukrepanje in razreševanje , pri čemer postaja ukrepanje organov bolj odločno, ko se razmere slabšajo. S predložitvijo današnjega predloga je Evropska komisija zaokrožila načrt reforme finančnega sektorja, ki ga je začela leta 2009, so še pojasnili. V osnovi gre za evropski okvir, s katerim naj bi brez injekcij davkoplačevalskega denarja zagotovili sanacijo problematičnih bank, ki pomenijo sistemsko tveganje, in čim manj stresno likvidacijo manj pomembnih preveč bolnih bank. Ti predlogi pa nikakor niso odziv na aktualne razmere v posameznih članicah Unije, zatrjujejo v Bruslju. Najbolj akutno je stanje v španskem bančnem sektorju, ki je tudi sprožilo pozive k bančni uniji in možnosti neposredne dokapitalizacije bank iz stalnega kriznega mehanizma za stabilnost evra. Enoten okvir nujen, a pred letom 2014 ga ne bo Komisija poudarja, da je enoten evropski okvir za reševanje bank nujen, saj nacionalni sistemi ne omogočajo takšnega reševanja kriz, ki bi ohranilo finančno stabilnost in zaščitilo davkoplačevalski denar. Poleg tega so preveč različni, da bi zagotavljali učinkovito reševanje čezmejnih bančnih kriz. (Foto: Thinkstock) Bistveni del evropskega sistema za reševanje bančnih kriz je poseben reševalni sklad , ki naj bi znašal do enega odstotka vseh denarnih vlog, za katere jamči država, torej vlog do 100.000 evrov, v desetletnem obdobju. Komisija je predlagala tudi zavezujoče čezmejno posojanje sredstev iz teh nacionalnih skladov. Ti skladi naj bi bili nekakšne oporoke , s katerimi bi finančni sektor vnaprej plačal pogrebne stroške v primeru propada banke. Drugi temeljni element je mehanizem bail in , s katerim bi lahko delničarje in upnike z odpisom dela dolgov prisilili k izgubam. Bail in bi bil eno od štirih orodij na voljo regulatorjem v primeru reševanja banke. Preostala tri so prodaja, premostitvena banka in ločitev sredstev oziroma vzpostavitev slabe banke. Komisija bo predlagala, naj bail in začne veljati šele leta 2018, medtem ko naj bi bili preostali elementi evropskega okvira vzpostavljeni v letu 2014. Evropska bančna federacija (EBF) je podprla predlog evropske komisije. Vodja EBF Guido Ravoet je ocenil, da bo v primerih, ko se bodo banke znašle v težavah, omenjeni okvir omogočil nadaljevaje opravljanja gospodarsko pomembnih funkcij bank. Tako bomo lahko omejili posledice propadanja bank na širši finančni sistem in njene stranke, je dodal. Moody s znižal ocene avstrijskim in nemškim bankam Bonitetna agencija Moody s je znižala kreditno oceno trem avstrijskim ter sedmim nemškim bankam in njihovim podružnicam. Za ta korak so se po njihovih navedbah odločili na podlagi ugotovitve, da bi morebitna poglobitev dolžniške krize v evroobmočju za te banke pomenila tveganje. (Foto: Reuters) Med avstrijskimi bankami je Moody s znižala bonitetne ocene največjim – Erste Bank, Raiffeisen Bank International (RBI) in Unicredit Bank Austria. Kot so pojasnili v bonitetni hiši, je znižanje ocen omenjenih treh avstrijskih bank posledica njihove navezave na slabe gospodarske razmere v osrednji in vzhodni Evropi. Te tri banke so sicer minuli mesec objavile odlične poslovne rezultate. Med nemškimi bankami pa je Moody s znižal bonitetno oceno eni največjih nemških bank Commerzbank, in sicer za eno stopnjo, z A2 na A3. Obeti so negativni. Prav tako za eno stopnjo z negativnimi obeti je znižal tudi kreditno oceno nemške podružnice Unicredit banke. Za eno stopnjo je med drugim znižal še boniteto Landesbank Baden Württemberg ter Norddeutsche Landesbank GZ. Po navedbah bonitetne hiše bodo nemške banke v primeru poglobitve dolžniške krize evroobmočja in dodatne upočasnitve rasti svetovnega gospodarstva soočene s tveganjem poslabšanja kakovosti njihovega premoženja. V Moody s so pojasnili še, da imajo avstrijske in nemške banke omejene zmogljivosti za pokritje morebitnih izgub. Ob tem so poudarili, da sta gospodarstvi Avstrije in Nemčije razmeroma močni.	STA,Saša Senica,G.G.	24ur	2012-06-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odpadla-izredna-skupscina-vzajemne.html	Namesto skupščine raje zbor	vzajemna, skupščina, mateja, kožuh, dušan, kidrič zveza, društev, upokojencev, slovenije	Namesto skupščine raje zbor Vzajemna je preklicala izredno skupščino, a izredna uprava vseeno želi prisluhniti članom Vzajemne glede nadaljnjega razvoja družbe, zato bo namesto skupščine potekal poseben zbor. (Foto: Blaž Garbajs) Izredna uprava zdravstvene zavarovalnice Vzajemna je v uradnem listu preklicala sklic izredne skupščine, ki naj bi bila 6. novembra v Laškem. Za izredno skupščino si je prizadevala Zveza društev upokojencev Slovenije, ker želi, da se zamenja nadzorni svet in opravi revizija poslovanja. Podpredsednik zveze upokojencev Mirko Miklavčič je preklic skupščine komentiral z besedami, da bo moral tisti, ki se je tako odločil, pojasniti razloge za to. Do zadnjega sem bil prepričan, da tega ne bodo naredili, je dejal. Iz Vzajemne pa so sporočili, da želi izredna uprava kljub preklicu konstruktivno prisluhniti tudi članom Vzajemne in pooblaščencem kot njihovim predstavnikom glede nadaljnjega razvoja in upravljanja te zdravstvene zavarovalnice. S tem namenom se je izredna uprava v soglasju z nekaterimi ključnimi predstavniki članov, ki so glede preklicanega sklica skupščine že predložili svoja pooblastila za zastopanje, strinjala, da skliče poseben zbor oz. posvet pooblaščencev in drugih članov Vzajemne. Zbor bo ob istem času in na istem kraju, kot je bilo predvideno za preklicano skupščino. Izredna uprava želi na njem slišati mnenja, poglede in morebitne predloge glede bodočega razvoja Vzajemne. Upokojenci so želeli skupščino Na izredno skupščino je računala Zveza društev upokojencev Slovenije. (Foto: Kanal A) Predstavniki zveze so v sredo na vložišču Vzajemne oddali 21.122 pooblastil za glasovanje na izredni skupščini te zdravstvene zavarovalnice. Predsednica zveze Mateja Kožuh Novak je novinarjem povedala, da se bod predstavniki lastnikov v primeru preklica skupščine kljub temu sestali. Država si ne bi smela privoščiti, da bi skupščino preklicala, je dejala v sredo. Na izredni skupščini Vzajemne naj bi na predlog zveze upokojencev odločali o odpoklicu štirih od šestih članov nadzornega sveta ter imenovanju novih. Upokojenci namreč niso zadovoljni z delom nadzornega sveta in poudarjajo, da mora Vzajemna sredstva dajati le v zdravstvene namene, ne pa jih namenjati na primer za življenjska zavarovanja. Vzajemna je skupščino preklicala potem, ko je senat Agencije za zavarovalni nadzor prejšnji petek izdal odločbo o izredni upravi pod vodstvom Dušana Kidriča, v njej pa je še Irena Kos. Izredna uprava je imenovana za devet mesecev. S tem so pooblastila nadzornega sveta Vzajemne prešla na agencijo, v tem času pa skupščina nima nobenih pristojnosti.	STA,N.D.	24ur	2009-10-30 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriza-slovenijo-pahnila-20-mest-nizje.html	Kriza Slovenijo pahnila 20 mest nižje	padec, stanovnik, ier, raziskava, konkurenčnost, imd	Kriza Slovenijo pahnila 20 mest nižje Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta, pristala na 52. mestu. Največji razlogi za to so predvsem v velikem padcu BDP. Slovenija je utrpela največji padec med 58 državami v raziskavi. Za njo so se na lestvici IMD tokrat uvrstile le Bolgarija, Romunija, Argentina, Hrvaška, Ukrajina in Venezuela. Na prvem mestu je Singapur letos zamenjal ZDA, ki jih je prehitel tudi Hongkong. Na četrtem mestu ostaja Švica, v prvi deseterici pa sledijo še Avstralija (+dve mesti), Švedska (nespremenjeno), Kanada (+ eno mesto), Tajska (+15 mest), Norveška (+dve mesti) in Malezija (+osem mest). (Foto: Reuters) Kot je v predstavitvi poročila poudaril direktor Javne agencije za podjetništvo (Japti) Igor Plestenjak, so rezultati v veliki meri posledica velike teže, ki jo IMD pripisuje gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) in BDP na prebivalca, ter zelo pesimističnih ocen gospodarskih razmer med slovenskimi direktorji, ki so negativno ocenili celo sami sebe. Vseeno pa prvi mož Japtija, ki sofinancira izvedbo raziskave v Sloveniji, meni, da je treba rezultate raziskave resno proučiti in poiskati vse razloge za slabo uvrstitev. Raziskava temelji na 246 kriterijih, ki sestavljajo štiri sklope konkurenčnosti – ekonomska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Rezultati so izračunani na podlagi trdih statističnih podatkov za 2009 in mehkih anketnih ocen predstavnikov slovenskih podjetij iz letošnjega januarja. Ima tako objektivno kot subjektivno razsežnost, za razliko od sorodne raziskave Svetovnega ekonomskega foruma pa spremlja bolj kratkoročno lokacijsko privlačnost in gospodarsko ter podjetniško dinamiko, zaradi česar so lahko nihanja po besedah Petra Stanovnika iz IER zelo velika. Prav to se je letos zgodilo v primeru Slovenije. Največ mest na lestvici je Slovenija izgubila v sklopu ekonomska uspešnost, ki vsebuje predvsem trde statistične podatke o gospodarskih gibanjih. Z 21. mesta je padla na 42., in to predvsem zaradi velikega lanskega padca BDP, velikega upada izvoza in nizkega toka vhodnih in izhodnih neposrednih naložb. Še najmanjši padec je utrpela na področju infrastrukture, kjer se je njena uvrstitev poslabšala s 27. na 34. mesto. Najbolj šibke točke v tokratni raziskavi so bile anketne ocene glede podpore tehnološkemu razvoju, inovativnosti in podjetništva, vpliva zdravstvenih problemov na poslovanje podjetij in nerazpoložljivost usposobljenih inženirjev. Stanovnik je rezultate komentiral z besedami, gre za resno opozorilo socialnim partnerjem pri sprejemanju in izvajanju pravočasnih, odločnih in preglednih ukrepov za izboljšanje gospodarskih razmer in strukturnih reform.	STA	24ur	2010-05-19 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-rasti-ameriskih-indeksov-vse-oci-uprte-v-azijo.html	Wall Street spet v rdečem	borze, ameriške, zda, new, york, newyorška, wall, street	Wall Street spet v rdečem Newyorški Wall Street je trgovanje spet začel z občutnimi padci. Dow Jones in Nasdaq tako izgubljata več kot dva odstotka. Tudi na osrednjih evropskih borzah imajo indeksi trenutno negativni predznak. (Foto: Reuters) Po torkovem okrevanju tečajev delnic je newyorški Wall Street današnje trgovanje zopet začel z občutnimi padci. Dow Jones in Nasdaq tako izgubljata več kot dva odstotka, ameriški vlagatelji pa sledijo vnovičnemu okrepljenemu pesimizmu na evropskih borzah, kjer se tečaji po začetni rasti znova precej znižujejo. Industrijski indeks Dow Jones se je doslej znižal za 2,88 odstotka in se giblje okoli 10.916 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 2,64 odstotka in je pri 2417 točkah. Tečaji na največji ameriški borzi so tako že izgubili velik del tistega, kar so nadoknadili v torkovem preobratu po eni hujših borznih razprodaj po vrhuncu svetovne finančne krize. Borzno dogajanje tako sledi oceni tistih analitikov, ki pravijo, da je na borznih trgih še nekaj časa pričakovati velika nihanja, saj vlagatelji v luči slabših obetov glede gospodarskega okrevanja v ZDA, globalnih gospodarskih gibanj in dolžniških težav številnih razvitih držav, še posebej v območju evra, ne najdejo razloga za okrepljeni optimizem. Tudi evropske borze negativni predznak Tudi na osrednjih evropskih borzah imajo indeksi po optimističnem začetku trgovanja trenutno negativni predznak, padci tečajev pa so precej globoki. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je trenutno pri okoli 2212 točkah, kar je 3,58 odstotka manj kot ob začetku trgovanja. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu trenutno izgublja 1,48 odstotka, londonski FTSE 100 beleži 0,94-odstotni padec, pariški CAC 40 pa se je znižal že za kar 3,44 odstotka. Milanski FTSE Italia All-Share izgublja 4,10 odstotka, madridski Ibex 35 pa 3,34 odstotka. Ljubljanska borza pozitivno Ljubljanska borza pa je sledila pozitivnemu gibanju in trgovanje sklenila z rastjo. Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje sklenil pri vrednosti 671,22 točke, kar je 15,32 točke oz. 2,34 odstotka več kot v torek. Najbolj so se v indeksu podražile delnice Krke in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Delnice Krke so se podražile za 4,54 odstotka na 56,45 evra, NKBM za 3,51 odstotka, na 5,60 evra, Gorenja za 2,71 odstotka, na sedem evrov, Petrola za 2,12 odstotka, na 189,95 evra in Mercatorja za 0,33 odstotka, na 152,50 evra, medtem ko je tečaj delnic Telekoma Slovenije ostal na torkovi ravni 68 evrov. Tudi z ostalih evropskih borz poročajo o rasti indeksov, v zelenem pa so trgovanje končale tudi azijske borze. Indeks Nikkei je v Tokiu pridobil 1,05 odstotka, šanghajski osrednji indeks pa 0,91 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng je šel navzgor za 2,34 odstotka, seulski Kospi pa je sklenil z 0,27-odstotno rastjo. Pozitivno je končal tudi sydneyjski All Ordinaries, ki se je okrepil za 2,70 odstotka. (Foto: Reuters) Napoved Feda o nizki obrestni meri podražila tudi nafto Napoved ameriške centralne banke je po borzah dvignila tudi nafto. Še dodatno je cene črnega zlata podprlo poročilo o znižanju zalog v ZDA. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v septembru je bilo treba opoldne po singapurskem času odšteti 81,94 dolarja, kar je 2,64 dolarja več kot ob koncu torkovega trgovanja. V torek se je ta nafta pocenila za 2,01 dolarja, na 79,30 dolarja. Za 1,81 dolarja, na 104,38 dolarja, pa so se danes v Londonu podražile septembrske terminske pogodbe za nafto vrste brent.	STA,N.D.,V.L.	24ur	2011-08-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pivovarna-lasko-lani-s-6-3-milijona-evrov-izgube.html	Pivovarna Laško lani s 6,3 milijona evrov izgube	pivovarna, laško, poslovni, rezultat, podatki	Pivovarna Laško lani s 6,3 milijona evrov izgube Pivovarna Laško je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 6,3 milijona evrov izgube. Celotna skupina ima sicer še 265,9 milijona evrov dolgov. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko (Foto: Pivovarna Laško) Pivovarna Laško je lani ustvarila 11,2 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT) ter 18,2 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je za 23,5 odstotka manj kot leto prej. Negativen rezultat je posledica presežka finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki iz naslova obresti v višini 8,7 milijona evrov ter iz naslova slabitev finančnih naložb v vrednosti 9,9 milijona evrov, je družba danes sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Finančne obveznosti Pivovarne Laško, katere največji, 19,5-odstotni lastnik je Nova Ljubljanska banka, so konec decembra lani znašale 265,9 milijona evrov in so za 3,6 milijona evrov manjše glede na december leta 2009. Kapital družbe je lani upadel za dobrih pet milijonov evrov na 124,2 milijona evrov. Po oceni vodstva Pivovarne Laško je splošna in finančna kriza, ki se je lani še poglobila, zajela tudi dejavnost proizvodnje in prodaje pijač ter pomembno vplivala na poslovanja podjetja. Količinska prodaja se je tako lani glede na leto 2009 zmanjšala za 4,2 odstotka. Družba je namreč v letu 2010 prodala 9,6 milijona hektolitrov pijač, kar je za 428.000 hektolitrov manj kot leta 2009. Pivovarna Laško tako lani ni dosegla načrtovane količinske prodaje. Prodaja na domačem trgu, ki je znašala 718.325 hektolitrov, se je v letu 2010 glede na leto prej zmanjšala za desetino, medtem ko je prodaja na tujih trgih porasla za 17,4 odstotka. Predvsem se je povečala prodaja na trgih EU, medtem ko se je prodaja na tradicionalnih trgih nekdanje Jugoslavije zmanjšala. Z nerevidiranimi poslovnimi rezultati Pivovarne Laško in skupine Pivovarne Laško so se na ponedeljkovi seji seznanili tudi nadzorniki, ki so potrdili tudi finančni koledar objav Pivovarne Laško. Leta 2009 je izguba pivovarne znašala okoli 45 milijonov evrov.	STA,Primož Jambrek	24ur	2011-03-01 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pahor-in-radiceva-o-usodi-preventa.html	,Imamo poštene namene in se nimamo za rešitelje,	prevent, global, pomoč, interesent, radić, pahor, pogovor, slovenj, gradec	Imamo poštene namene in se nimamo za rešitelje Najboljši ponudnik za reševanje podjetja Prevent Global je Boxmark Leather, pravi gospodarska ministrica Radićeva. V Preventu so zadovoljni, stranka NSi pa opozarja, da družba posluje z izgubo. Boxmark Leather je med tremi interesenti za vstop v družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli najboljši ponudnik, je po sestanku s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, na katerem sta se pogovarjala o možnostih pomoči države, povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Boxmark že sam nastopa v vlogi strateškega partnerja in je sposoben zelo hitro in v kratkem času zagnati proizvodnjo naprej, je poudarila. V Preventu so z rešiteljem zadovoljni. (Foto: Mateja Klavs) Ministrica je poudarila, da lahko model pomoči uporabijo tudi drugi ponudniki, saj so še delavci, ki ostajajo brez službe , je še poudarila ministrica. Država se ne bo vmešavala v stečajni postopek. Vloga interesenta je, da s stečajnim upraviteljem sedaj doseže soglasje. Preostala dva ponudnika sta bila po besedah ministrice bolj v vlogi organizatorja poslov za multinacionalne družbe. S tega vidika noben od ponudnikov ni prinesel trdnih zagotovil, da so ti strateški partnerji pripravljeni dejansko vlagati v Prevent, je dejala ministrica. Dela za nekaj sto delavk V šestih mesecih naj bi omenjeno podjetje, ki v Kidričevem izdeluje usnjene prevleke za avtomobilske sedeže, zaposlilo od 500 do 700 ljudi, v primeru pridobitve enega od želenih poslov bi v enem mesecu takoj zaposlilo 250 ljudi, je menila ministrica, v družbi Boxmak Leather pa so danes potrdili, da bi lahko delo zagotovili nekaj sto delavkam, in sicer na različnih lokacijah, tudi v koroški regiji. Direktor družbe Marjan Trobiš je še dejal, da hitrost zaposlovanja v veliki meri odvisna od stečajnega upravitelja. Dodal je, da plače delavk skoraj zagotovo ne bodo nižje, kot so bile do sedaj, kvečjemu naj bi bile višje. Vrednost projekta v družbi ocenjujejo na 12 do 15 milijonov evrov, za oceno višine morebitne državne pomoči pa je po besedah Trobiša še prezgodaj. V Boxmarku sicer povprečna plača znaša okoli 1000 evrov, v proizvodnji pa delavci dobijo okoli 600 evrov mesečno, odvisno tudi od tega, v kakšnih fazah operacije delajo, je še pojasnil Trobiš. Da bi delavke vozili na oddaljene lokacije ne razmišljajo. Podjetje s Kidričevega si sicer želi na pogorišču starega Preventa novo strukturo, v kateri ne bo udeležen nobeden od dosedanjih lastnikov. Prav tako želi delati neposredno z industrijo, brez posrednikov. Trobiš je pojasnil še, da so s Preventom v preteklosti že želeli sodelovati, a je eden od lastnikov, Nijaz Hastor, dogovore porušil s pretiranimi zahtevami . Hastor tudi definitivno ne bo posrednik v poslih Boxmarka, v kolikor ta kupi Prevent, je še zatrdil Trobiš. Boxmark sicer trenutno šiva za številne proizvajalce avtomobilov. Med njimi so Audi, Mercedes, Volkswagen, Porsche, Ford, GM oz. Opel, Ferarri, Lamborghini ter Bugatti. Glede Preventovih programov, ki jih ima ta družba dogovorjene z Mercedesom in Volkswagnom, pa je Trobiš dejal, da bodo te poskušali voditi naprej. Vendar to ni naša odločitev, ampak odločitev Volkswagna in Mercedesa, je pojasnil. Prvi mož Boxmarka je govoril tudi o številkah. Lani je imela družba pol milijona evrov dobička, pred tem pa je zaradi finančne krize in posledično zaradi zmanjšanja naročil družba poslovala z izgubo. Pohvalil se je, da ima trenutno Boxmark več naročil, kot jih s trenutnimi zmogljivostmi lahko izpolnijo. To je tudi eden od razlogov, da se ozirajo po Preventu, hkrati pa v Kidričevem gradijo nove prostore. Lastnik družbe je švicarski Unicut, nove kupce pa so si pridobili tudi z razvojem inovativnega proizvoda, ki so ga v Sloveniji že patentirali. Trobiš je pojasnil, da gre za tako imenovano vodoodporno usnje, ki je izdelano iz naravnega materiala in se v vseh vremenskih okoliščinah lahko uporablja v zunanjih in notranjih prostorih. V Boxmarku so sicer danes poudarili še, da se nimajo za rešitelja podjetja Prevent. Ampak smo podjetje s tradicijo, ki ima poštene in realne namene tudi v tako težkem času ustvariti nova varna delovna mesta, je še poudaril Trobiš. V Preventu so zadovoljni Veseli smo, da je najboljši ponudnik družba Boxmark, saj vemo, da gre za zelo uveljavljenega dobavitelja v avtomobilski industriji, ki lahko v vseh pogledih nudi nadaljevanje tradicije in znanja iz Slovenj Gradca, je ob tem povedal predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc in dodal, da bodo v Preventu vsakomur pomagali po najboljših močeh v smislu, da se bo zagotovilo čim več delovnih mest še naprej . NSi: Boxmark posluje z izgubo V stranki NSi pa trdijo, da je ministrica z izbiro podjetja Boxmark v veliki zmoti , saj naj bi ta družba že nekaj let poslovala z večmilijonsko izgubo. Leta 2008 naj bi znašala slabih pet milijonov evrov. Njihovi zaposleni naj bi delali v nevzdržnih pogojih, prejemali pa naj bi nižje plače od minimalnega osebnega dohodka (v povprečju manj kot 500 evrov). Zato po mnenju stranke podjetje krši osnovne človekove pravice, ministrico Radićevo pa ob tem javno sprašujejo, če je resno preverila, ali je podjetje Boxmark najboljše za reševanje Preventa. Kot zgovoren dokaz za svoje trditve v stranki podajajo podatek, da naj bi bilo pred nedavnim na urgenco ptujskega zdravstvenega doma urgentno pripeljanih 17 pacientk, delavk Boxmarka, ki naj bi jim bilo slabo in naj bi bile dehidrirane. Izdelan model za ohranjanje delovnih mest Gospodarsko ministrstvo je na primeru trenutnega položaja v Preventu pripravilo tudi model, s katerim so opredelili, na kakšen način lahko država pomaga novim vlagateljem pri ohranjanju proizvodnje in delovnih mest. Država po tem modelu pomaga s paketom ukrepov v sodelovanju z novim vlagateljem pod pogojem, da se s tem zagotavlja kakovostna delovna mesta ter da za proizvode obstaja trg. (Foto: Reuters) V modelu so določili pet instrumentov državne pomoči, in sicer subvencije za ponovno zaposlovanje brezposelnih, ki so v postopku stečaja prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, subvencije za usposabljanje zaposlenih na delovnem mestu, subvencije za sofinanciranje novih investicij (v primeru tujega partnerja), gospodarsko diplomacijo ter instrumente za individualno pomoč podjetjem pri internacionalizaciji njihovega poslovanja, novim vlagateljem pa lahko država pomoč ponudi tudi v obliki solastništva (država za kratek čas vstopi v solastništvo podjetja). Model za podporo novim vlagateljem bo objavljen na spletu in bo veljal za vse naslednje podobne primere. Ministrstvo ima jasna navodila, kako ravnati v vseh podobnih primerih, ki jim bomo bržkone priča v jeseni. Naša naloga pa je s hitrimi menjavami omogočiti nemoteno in še uspešnejšo igro na kapitalskem trgu in trgu dela, je poudaril Pahor. Opozoril je tudi, da si vlada ne želi, da bi se na take probleme, kot je Prevent, odzivala zgolj kot socialna država, ki želi ublažiti posledice takih poslovnih odločitev kapitalskih lastnikov. Vlada bo po Pahorjevih besedah intervenirala z jasnim podjetniškim interesom. Radićeva pa je pojasnila, da na ministrstvu že pripravljajo tudi spremembe zakona o gospodarskih družbah prav v delu neplačevanja prispevkov in plač. Predlagali bomo več omejitev, predvsem za take osebe, ki so s svojimi preteklimi dejanji povzročale škodo ali celo kazniva dejanja s področja gospodarstva, je še opozorila. V Slovenj Gradcu tudi obisk pravosodnega ministrstva V luči aktualnih dogodkov na območju Slovenj Gradca je državni sekretar ministrstva za pravosodje obiskal tamkajšnje okrožno sodišče. Po zaključku obiska je povedal: Kar smo videli in kar smo izvedeli od predsednice sodišča Marije Krebl, nas je utrdilo v prepričanju, da je sodišče dobro organizirano in uspešno opravlja svoje naloge. Še posebej nas veseli, da je sodišče vpeto v družbeno dogajanje ter se je kljub sodnim počitnicam dodatno pripravilo na predviden pripad zadev in uvedlo dežurstvo. To nas navdaja z upanjem, da bodo izzive, ki se jim obetajo, uspešno premagali in zagotovili, da bodo sodni postopki tekli tekoče. (Foto: Reuters) Glede Preventa bo sodišče v začetku prihodnjega tedna imenovalo stečajnega upravitelja in uradno začelo stečajni postopek, katerega namen je v čim večji meri poplačati upnike podjetij. Skladno z zakonodajo imajo delavci prednostno pravico pri plačilu, istočasno pa jim začetek postopka omogoča tudi hitro zagotovitev možnih socialnih pravic. V vseh stečajnih postopkih gre za zapletena razmerja gospodarskih subjektov, ki so pogosto tudi lastniško prepletena. Naloga stečajnega upravitelja je, da ta razmerja definira in jih razreši, za poplačilo upnikov zagotovi čim več sredstev ter določi vrstni red poplačila posameznih terjatev. Ta del traja dalj časa – prve tri mesece teče rok za prijavo terjatev, istočasno pa začne teči tudi šestmesečni rok za izpodbojne tožbe, ki omogočajo večjo stečajno maso in onemogočajo neutemeljen privilegiran položaj posameznikov. Spomnimo ... Uprava Prevent Globala je v torek na slovenjgraško sodišče po pošti poslala predlog za stečaj družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. O vlogi bo sodišče odločilo najpozneje do torka, s sklepom za uvedbo stečaja pa bo med 17 kandidati določilo tudi stečajnega upravitelja. Zaradi stečaja krovne družbe Prevent Global in njene hčerinske družbe, kjer so delavke šivale avtomobilske sedežne prevleke za Volkswagen in Mercedes, je neposredno ogroženih 1260 zaposlitev, večina na Koroškem. Poleg tega pa stečaj omenjenih družb posredno ogroža še 1490 delovnih mest v drugih hčerinskih podjetjih v Sloveniji in tujini.	STA,Urša Zupan,J.B.,M.R.	24ur	2010-08-06 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ne-pustite-se-zavesti-uporabljajte-hp-originalni-potrosni-material-za-tiskanje.html	Ne pustite se zavesti, uporabljajte HP originalni potrošni material za tiskanje	hp, kartuša, tiskanje, pr, sporočilo, članek, oglas	Ne pustite se zavesti, uporabljajte HP originalni potrošni material za tiskanje Uporaba ponarejenih kartuš pri tiskanju doma in v pisarni v postaja resen problem uporabnikov in ponudnikov po vsem svetu. Med proizvajalci originalnih in ponarejenih izdelkov se je tako razplamtel boj, ki sega na področje nelojalne konkurence, zaščite intelektualne lastnine, spoštovanja okoljskih direktiv, zaščite potrošnikov in podobno. V Evropi, zlasti južni, vzhodni in tudi zahodni, smo vse pogosteje priča ponudbi poceni ponarejenega potrošnega materiala za tiskanje. Za zaščito interesov uporabnikov in seveda tudi lastnih interesov so se v boj proti ponaredkom vključili vodilni ponudniki rešitev za tiskanje. HP tako izvaja lasten program, ki vključuje preventivne ukrepe in izobraževanje uporabnikov, unikatne varnostne elemente na embalaži izdelkov (HP značke) za prepoznavanje originalov, z oblastmi pa sodeluje pri preiskovanju in nadzoru trga ponaredkov. Posledično so pristojne institucije samo v regiji srednje in vzhodne Evrope ter Afrike v minulem letu zasegle okoli 1,9 milijona ponarejenih kartuš, tonerjev in drugi izdelkov za tiskanje, izvedle 300 kriminalnih preiskav in okoli 600 revizijskih inšpekcij. Največja posamična akcija v boju proti ponaredkom se je zgodila v Združenih arabskih emiratih v aprilu 2013, kjer so oblasti zasegle okoli 1 milijon nelegalnih kartuš in sorodnih tiskalniških komponent. Boj proti nelegalnemu trgu ponaredkov je pomemben predvsem za zaščito intelektualne lastnine uveljavljenih proizvajalcev, odpravljanje črnega trga in zmanjševanje ekonomske škode z zagotavljanjem lojalne konkurence. Pri tem ne gre pozabiti okoljevarstvenih učinkov (op. p. programi za vračanje in recikliranje originalnih HP kartuš in tonerjev, kot je HP Planet Partners) in seveda prizadevanj za zaščito uporabnikov. Vedeti pa moramo, da v končni fazi lahko največ za lastno zaščito naredimo uporabniki sami. Ponaredki in kompatibilne kartuše ter tonerji prepričujejo predvsem z nizko prodajno ceno, a velikokrat na račun kakovosti in zanesljivosti tiska. Zato je pomembno, da uporabniki prepoznavamo prednosti uporabe HP originalnih izdelkov v primerjavi z neoriginalnimi in da znamo identificirati ponarejene izdelke. Ne kupujmo potrošnega materiala za tiskanje na spletu oz. tam, kjer ne poznamo porekla izdelkov. Raje poiščimo preverjen vir, ki to zagotavlja, v primeru HP najbolje kar pooblaščenega HP partnerja. Le tako bomo lahko sprejeli pravo nakupno odločitev, ki bo zadostila našim pričakovanjem, prispevala k varovanju okolja in boju proti nelegalnemu trgu ponaredkov.	M.B.	24ur	2013-10-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-preprecili-vstop-spekulativnega-kapitala.html	Bodo preprečili vstop ,špekulativnega kapitala,?	helios, cinkarna, celje, protest, državni, zbor, ljubo, germič, sindikat, kemične, nekovinske, gumarske, industrije, slovenije, tomaž, kumer	Bodo preprečili vstop špekulativnega kapitala ? Predstavniki zaposlenih v Heliosu in Cinkarni Celje, ki so glasno protestirali proti razprodaji s strani bank zaseženih deležev v uspešnih slovenskih družbah, so se srečali še s predsednikom državnega zbora Ljubom Germičem. Sindikalisti pri Ljubu Germiču (Foto: Dz-rs.si) Četrtkov protest, ki se ga je udeležilo več kot 500 delavcev, je potekal pod okriljem Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije (KING) Slovenije. Predsednik sindikata Tomaž Kumer, ki je zaposlen v Heliosu, je povedal: Mislim, da je Gerič razumel problem tako Heliosa kot Cinkarne. S predsednikom državnega zbora Ljubom Geričem so iskali možne rešitve v obliki spremembe zakonodaje ali v kakšni drugi obliki, s katerimi bi bolj zaščitili slovensko gospodarstvo pred vstopom . Dogovorili so se, da bo predsednik pobude sindikata in delavcev posredoval vsem poslanskim skupinam sicer razpuščenega državnega zbora. Nanje se bodo obrnili s prošnjo, naj se do predanih zahtev opredelijo in svoj odziv v pisni obliki posredujejo sindikatu. Ker je parlament razpuščen, se Kumer sicer zaveda, da pobud v tem trenutku ni mogoče razvijati naprej. A naša dolžnost je, da o tem opozarjamo, je poudaril in dodal, da je prav, da stranke o tem razmišljajo in da so seznanjene s tem, kako razmišljajo ljudje. Kumer je pojasnil še svoje osebno stališče do četrtkove izjave nadzornega sveta NLB, da banka v skladu s svojo strategijo mora odprodati zasežene deleže v podjetjih. Izraz mora absolutno ni na pravem mestu, je poudaril. Kot je dejal, je v sedanjo situacijo pripeljalo neodgovorno dejanje banke v preteklosti, zdaj pa se NLB pripravlja na to, da bo storila novo neodgovorno dejanje, namesto da bi se ustavili in dali možnost podjetjem in upravam, da sami poiščejo rešitve . Znova je Kumer ponovil tudi stališče, da se v Sloveniji lastnina enači predvsem s pravicami. Lastništvo bi morali začeli povezovati z odgovornostjo, je poudaril. Bojijo se tujih lastnikov Med včerajšnjim protestom (Foto: Blaž Garbajs) Delavci so NLB in državo na četrtkovem shodu pozvali, naj ne prodata svojih deležev v uspešnih slovenskih družbah. Bojijo se tujih lastnikov, saj bi bila po njihovem mnenju s tujim lastništvom ogrožena njihova delovna mesta in prihodnost podjetij. Banko so pozvali, naj ravna odgovorno in ohrani zasežene delnice, dokler ne bodo nastopili ugodnejši časi. V sindikatu so ob tem prepričani, da se NLB s prodajo mudi zaradi finančne luknje, saj naj bi ob odsotnosti pripravljenosti države na dokapitalizacijo na tak način zbirala sredstva. Ta potrebuje, da bi pokrila izgube, ki jih je sama povzročila z odobravanjem nezavarovanih kreditov tajkunom . Zaposleni so danes NLB očitali še, da je njen edini namen doseganje najvišje cene, s tem namenom pa banka sili tudi preostale lastnike v prodajo njihovih deležev ne glede na namere potencialnih kupcev. Delnice Heliosa so pristale v rokah NLB zaradi insolventnosti največjega lastnika Zvona Ena. Situacija skrbi tudi delavce Cinkarne Celje, v kateri ima Zvon Ena skoraj 25-odstotni lastniški delež.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-11-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/skrivnostna-podrazitev-goriv.html	Presenečenje na bencinski črpalki	bencin, dizel, kurilno, olje, naftni, derivat, trošarina, vlada, uredba	Presenečenje na bencinski črpalki Cene naftnih derivatov so se v sredo skrivnostno spremenile. Liter dizla je že skoraj evro, dražji je tudi bencin. Razlog se skriva v vladni uredbi o povišanju članarin za naftne rezerve. Zakaj vlada ni obvestila javnosti? Cene goriv so se spremenile v torek in v sredo. (Foto: Dare Čekeliš) Naftni derivati so spet dražji. Prvič so se cene zaradi vladnih trošarin spremenile v torek, drugič pa včeraj, in sicer zaradi vladne odločitve o povišanju nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe za oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov. Javnosti o nameri niso obvestili, uredbo so potihoma objavili v uradnem listu 4. maja. Sprememba cen naftnih derivatov 95-oktanski 98-oktanski Dizel 05. 05. 09 06. 05. 09 05. 05. 09 06. 05. 09 05. 05. 09 06. 05. 09 Maloprodajna cena 1,00800 1,01000 1,03300 1,03400 0,98900 0,99000 Cena brez dajatev 0,37795 0,37962 0,39878 0,39962 0,37546 0,37629 Trošarina 0,46205 0,46205 0,46205 0,46205 0,44871 0,44871 DDV 0,16800 0,16833 0,17217 0,17233 0,16483 0,16500 Vir: Petrol S 5. majem se je zvišala članarina za Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. V povprečju so se cene naftnih derivatov zvišale za 0,15 centa. OMV Slovenija Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je podražil za 0,2 centa in je po novem 1,01 evra. 98-oktanski bencin je dražji za 0,1 centa in stane 1,034 evra na liter. Liter dizla je skoraj evro, 0,99 evra, dražji pa je tudi liter kurilnega olja, za katerega je treba po novem odšteti 0,522 evra. Kako se bo cena gibala v prihodnje? Vlada je novo uredbo sprejela 30. aprila, v ponedeljek, 4. maja, je bila objavljena v uradnem listu, veljati pa je začela v torek: Zavezanci so dolžni Zavodu za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov plačevati članarino v višini 0,01111 evra na liter za motorni bencin, letalski bencin in letalsko gorivo na bencinski bazi, 0,01060 evra na liter za dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin in letalsko gorivo na kerozinski bazi ter 0,01060 evra na kilogram za kurilno olje. Cena naftnih derivatov je določena v skladu z uredbo vlade, kjer so opredeljeni vsi elementi, ki vplivajo na maloprodajno ceno naftnih derivatov. Vlada torej določi model, skladno s katerim so določeni vsi okviri za prodajo naftnih derivatov. Upoštevajoč navedeno trenutno veljavni model predvideva spremembo cene vsakih 14 dni. Kako se bo cena gibala v prihodnje, žal ne moremo napovedati, so sporočili iz OMV Slovenija.	Špela Zupan	24ur	2009-05-07 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novembra-koncen-seznam-vegradovih-upnikov.html	Novembra končen seznam Vegradovih upnikov?	vegrad, hilda, tovšak, stečaj, alenka, gril, stečajna, upraviteljica, višje, sodišče, terjatve, dolg, dolgovi, upnik, hypo, leasing, inštitut, genius, loci, spl, ljubljana	Novembra končen seznam Vegradovih upnikov? Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril zadnji seznam terjatev načrtuje čez mesec dni. Številne terjatve skupno 2409 upnikov so izjemno obsežne in zapletene, opozarja. Potem ko je višje sodišče ugodilo pritožbi treh upnikov Vegrada glede podaljšanja roka za preizkus terjatev, stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril v izrednem poročilu spet pojasnjuje obsežnost in zapletenost prijavljenih terjatev. Zadnji seznam naj bi s sodelavci dokončala konec oktobra oziroma najpozneje v začetku novembra. Stečajna upraviteljica Alenka Gril ni pričakovala tako zelo neurejenega stanja v Vegradu . (Foto: Miro Majcen) Na ljubljansko višje sodišče so se pritožili upniki Hypo Leasing, inštitut Genius Loci in družba SPL Ljubljana. Menili so, da v zakonodaji ni opredeljeno tolikšno podaljšanje roka za pripravo končnega seznama preizkušenih terjatev, kot ga je Grilovi odobrilo celjsko okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek Vegrada in ki je rok za pripravo končnega seznama preizkušanje terjatev podaljšalo štirikrat, nazadnje do konca letošnjega leta. Višje sodišče je pritrdilo pritožnikom. V izrednem poročilu v zvezi s preizkusom terjatev Grilova vnovič poudarja, da so številne terjatve skupno 2409 upnikov izjemno obsežne. Nepreizkušenih ostaja še 429 terjatev, ki pa so jih že pregledali, vendar jih zaradi različnih razlogov še niso preizkusili. Za primerjavo navaja tudi število prijavljenih terjatev v drugih gradbenih podjetjih v stečaju, pri čemer je terjatev v primeru Vegrada bistveno več. V mariborskem podjetju MTB je bilo prijavljenih 395 terjatev, v družbi Stavbar Gradnje Maribor 468, v CPM 1563 terjatev. Stečajna upraviteljica pojasnjuje tudi, da se je za pripravo več seznamov preizkušenih terjatev oziroma fazni preizkus terjatev, ki ga višje sodišče prav tako graja, odločila predvsem zaradi preglednosti. Tako ima denimo seznam terjatev zaposlenih 355 strani, seznam izločitvenih prijav 199 strani in seznam preizkušenih ostalih terjatev 277 strani. Za seznam terjatev, ki še niso bile preizkušene, ocenjuje, da bo obsegal vsaj 400 strani. Skupno so upniki v stečaju Vegrada, ki poteka od 6. oktobra lani, prijavili za okoli 2400 terjatev, znotraj posamezne terjatve pa je lahko bilo več zahtevkov. Skupno jih je bilo okoli 3100. V prvem krogu so, kot je nedavno dejala Grilova, preizkusili okoli 2600 zahtevkov, preostali so izjemno zahtevni. Vrednostno je bilo v prvem krogu preizkušenih za okoli 63 milijonov evrov terjatev, od teh je za 55 milijonov evrov priznanih in osem milijonov evrov prerekanih. Nepreizkušenih je ostalo za okoli 350 milijonov evrov.	STA,Špela Zupan	24ur	2011-10-03 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/laskav-naslov-in-lepe-ocene-za-slovenske-hostle.html	Laskav naslov in lepe ocene za slovenske hostle	hostel, slovenija, združenje, ocena	Laskav naslov in lepe ocene za slovenske hostle Svetovne popotnike znova navdušujejo slovenski hostli. Deset slovenskih hostlov je namreč uvrščenih na vrh lestvice najboljših na svetu. Njihova povprečna ocena znaša 93,3 odstotka, ocenjuje pa se vse od prijaznosti in udobja, pa do lokacije in čistoče. Letošnje leto so popotniki slovenske hostle označili za najboljše na svetu. Gostje na portalu mednarodnega združenja hostlov (International Youth Hostel Federation) so namreč od začetka leta do danes prav slovenske hostle uvrstili na vrh lestvice najboljših, in sicer pred Singapurjem, Južno Korejo, Ĺ vico in ostalimi državami. K slovenskemu uspehu je prispevalo deset ocenjenih hostlov. Na sliki Hostel Tresor. (Foto: POP TV) Popotniško združenje Slovenije je predstavnik Slovenije v mednarodnem združenju. Prvo mesto med 41 ocenjenimi državami jih je navdušilo, kot pravijo, pa je k uspehu doprineslo deset hostlov, ki so bili v tem obdobju ocenjeni in sicer Tresor in YH Ljubljana (Bit center) iz Ljubljane, Alieti iz Izole, Bledec z Bleda, Pekarna ter Uni iz Maribora, Histria iz Kopra, Proteus iz Postojne, Menina iz Rečice ob Savinji in Hostel Radenci. Hostel Celica je bil do sedaj že večkrat nagrajen. (Foto: POP TV) Povprečna ocena ocenjenih hostlov znaša zavidljivih 93,3 odstotka, ocenjuje pa se vse od prijaznosti in udobja, pa do lokacije in čistoče. Noben od naštetih hostlov nima povprečno oceno v letu 2015 pod 90 odstotkov, kar pomeni, da se tudi najslabše ocenjen od desetih uvrša ob bok sedmo uvrščeni državi na svetu. Medtem ko Slovenija po kakovosti hostlov dosega prvo mesto in ji sledijo že omenjeni Singapur, Južna Koreja in Ĺ vica, so se do desetega mesta zvrstile naslednje države: Islandija, Turčija, Češka, Ĺ kotska, Japonska in Hongkong. ZDA se uvrščajo na 11. mesto, Kanada na 14., Nemčija zaseda 16. mesto, Velika Britanija pa 18. mesto. Tajska se uvršča na 20. mesto, Mehika na 27., Francija na 32. in Maroko na 40. mesto, zadnji na letvici 41 držav pa je Čile.	Natalija Švab,STA	24ur	2015-05-22 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-obveznosti-ne-poravna-tes-jih-bo-morala-drzava.html	Če obveznosti ne poravna Teš, jih bo morala država	teš, državno, poroštvo, gradnja, nadomestni, blok, termoelektrarna, šoštanj	Če obveznosti ne poravna Teš, jih bo morala država Skupina poslancev predlaga zakon o poroštvu za Teš 6. Tako naj bi Tešu omogočili črpanje 440 milijonov evrov posojila, najetega pri Evropski investicijski banki. V nasprotnem lahko banke, ki sodelujejo pri projektu, odpokličejo že dane kredite oziroma garancije. Skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD) je v petek v obravnavo v DZ vložila predlog zakona o državnem poroštvu za gradnjo nadomestnega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), s katerim naj bi Tešu omogočili črpanje 440 milijonov evrov posojila, najetega pri Evropski investicijski banki (EIB). (Foto: POP TV) Pod predlog zakona o poroštvu države za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga Teš najame pri EIB za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka šest z močjo 600 MW, se je podpisalo 31 poslancev poslanskih skupin SD, LDS, SLS, DeSUS, SDS in nepovezanih poslancev. Kot so zapisali v obrazložitvi, lahko banke, ki sodelujejo pri projektu, v primeru neizdaje poroštva odpokličejo že dane kredite oziroma garancije. Podpisana finančna pogodba med Teš in EIB opredeljuje sklenitev poroštvene pogodbe do 24. novembra letos. Na ta datum so vezane tudi vse ostale pogodbe o financiranju šestega bloka šoštanjske termoelektrarne: poleg 440 milijonov evrov posojila EIB, zavarovanega s poroštvom države, gre še za 110 milijonov evrov posojila EIB, zavarovanega z bančno garancijo, ter 200 milijonov evrov posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. Če obveznosti iz 440 milijonov posojila EIB ne bo poravnal Teš, jih bo namesto njega država, je zapisano v osnutku zakona. Ta med drugim določa še sedemletni moratorij na odplačilo glavnice in zapadlost zadnjega obroka najpozneje v 25 letih po črpanju posojila, obrestna mera pa se bo določila ob črpanju posamezne tranše. Ob tem predlagatelji potrebo po državnem poroštvu utemeljujejo z dejstvom, da Teš EIB ne more jamčiti s sredstvi, ki jih ima v upravljanju. Razlog za to je v energetskem zakonu, ki ne dovoljuje zastave ali kakršne koli obremenitve sredstev, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije. Zahteva za sklic izredne seje Skupina 31 poslancev poslanskih skupin SD, LDS, SLS, DeSUS, SDS in nepovezanih poslancev je danes na predsednika DZ Ljuba Germiča naslovila tudi zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi opravili obravnavo in odločanje o omenjenem zakonu v čim krajšem času. O tem bo sicer v torek odločal kolegij predsednika DZ. Kot je v zahtevi za sklic izredne seje DZ zapisala skupina 31 poslancev, bi v primeru nesprejetja predlaganega zakona prišlo do občutne podražitve projekta ali celo do odpovedi posojilnih pogodb ter posledično do izgube Teša 6 z močjo 600 MW. S tem pa bi zagotovo prišlo do dolgoročno večjih gospodarskih in socialnih posledic, so poudarili.	STA,M.M.	24ur	2011-09-26 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sz-interesenti-za-projekt-so.html	SŽ: Interesenti za projekt so	vlada, slovenske, železnice, sž, pahor, sanacija	SŽ: Interesenti za projekt so Vlada je prometnemu ministrstvu naložila, naj pripravi predlog za dokončanje sanacije in začetek modernizacije Slovenskih železnic. Za projekt je potrebna oblika investicije, ki ne more biti državna pomoč, je opozoril Pahor. (Foto: Blaž Garbajs) Vlada je ministrstvu za promet in krizni skupini ministrov naložila, da do prihodnje seje vlade ali do seje v drugi polovici junija pripravi predlog najugodnejše finančne intervencije za dokončanje sanacije in začetek modernizacije Slovenskih železnic, je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Vlada je po Pahorjevih besedah danes od ministrstva za promet dobila celovito informacijo o vseh zornih kotih finančne problematike Slovenskih železnic. Če bi se še enkrat odločal, ali naj obiskujem železnice ali ne, bi se spet odločil za to. Ta pomembna preusmeritev vlade na ta problem je bila odločilna, da Slovenske železnice danes niso v stečaju, je poudaril premier. Interesenti za projekt so Pahor je opozoril, da je za uspešno končanje projekta sanacije in začetek projekta modernizacije potrebna oblika investicije, ki ne more biti državna pomoč. Minister za finance Franc Križanič je glede tega dejal, da je država železnice dokapitalizirala že leta 2003, zato je naslednja dokapitalizacija možna šele v letu 2013. Vmes bo treba najti partnerja, ki se bo vključil v ta projekt. Interesenti so, je zagotovil Križanič. Mehdorn in Pahor (Foto: Blaž Garbajs) Sodeluje tudi Mehdorn Pri sanaciji Slovenskih železnic neformalno sodeluje nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, Pahor pa si njegovega sodelovanja želi tudi pri projektu modernizacije železnic. Želim si, da bi projekt sanacije dokončali, s tem dvignili tržno vrednost vstopa tujega partnerja bodisi v obliki investicije v same Slovenske železnice ali, če bo to sprejeto, v logistični holding, je dejal Pahor. Predsednik vlade sicer poudarja, da je o oblikovanju logističnega holdinga za zdaj sicer še prezgodaj govoriti, saj morajo biti te odločitve dobro premišljene. Politična odločitev o sanaciji in modernizaciji Slovenskih železnic je sprejeta. Smo na dobri poti, a ta pot je izjemno strma in moramo vztrajati pri tem, da pridemo do vrha, poudarja Pahor in dodaja, da pa bo treba iti s predlogi pred državni zbor.	STA,V.L.	24ur	2010-06-10 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavkam-po-drzavi-sledi-se-viator-vektor.html	FOTO: Tovornjakarji stavkajo	viator, vektor, slovenija, pavček, stavka, drača, sindikat, delavec, tovornjak	FOTO: Tovornjakarji stavkajo Predstavniki delavcev v podjetju Viator & Vektor opozorilno stavkajo, saj se niso dogovorili o zvišanju plač. Protestnike je podprl tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Uprava družbe meni, da je stavka nezakonita. (Foto: Dare Čekeliš) Zaposleni v družbah Skupina Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve so opoldne začeli stavkati. Delodajalska stran namreč ni soglašala z zadnjim predlogom, ki ga je v četrtek na pogajalsko mizo dal sindikat. Sindikati so se danes pogajali tudi s predstavniki družbe, kar pa ni obrodilo sadov. Protestnike je danes podprl tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič, ki je dejal, da naj vztrajajo pri svojih zahtevah. Predstavniki podjetja so večkrat dejali, da je stavka nezakonita in da bodo vložili tožbo. Jutri naj bi se delavcem pridružilo tudi okoli 150 tovornjakarjev, ki podpirajo njihove zahteve. Stavka je nezakonita Vodstva vseh treh družb so storila vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi dosegla razumen kompromis, ki bi stavko preprečil, niso pa mogla sprejeti stavkovnih zahtev, ki so neskladne z rezultati poslovanja v trenutnih gospodarskih razmerah, so zapisali v sporočilu za javnost. “Vodstva stavko ocenjujejo tudi kot nezakonito, saj je prišlo do več kršitev zakona o stavki, ki imajo po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS za posledico nezakonitost stavke v celoti. Vse družbe bodo zato zoper organizatorja stavke nemudoma na pristojno sodišče vložile predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke,” so še zapisali. “Stavkovne zahteve pomenijo povišanje stroškov dela za 25 odstotkov, česar pa uprave v zaostrenih pogojih poslovanja in glede na rezultate poslovanja ne morejo sprejeti. Uprave ocenjujejo, da je neodgovorno sprejemati obveznosti, ki jih ne bi mogle izpolniti ali bi s tem ogrozile poslovanje družb,” so še poudarili. Dejali so še, da so stavkovnemu odboru podali predlog o delnem nadomestilu manj izplačanega dela plač iz naslova delovne uspešnosti za določeno obdobje in vplačilo 25 evrov mesečno na vsakega zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Stavkovni odbor kompromisnega predloga ni sprejel in je vztrajal pri svojih zahtevah. V podjetju so še zapisali, da so prejemki zaposlenih nadpovprečni v dejavnosti. Menijo, da gre pri stavki za interesno stavko in ne za stavko zaradi kršitve pravic delavcev, zato stavkajoči ne bodo upravičeni do plače oziroma nadomestila plače za ves čas trajanja stavke. Trdijo, da je prejemek voznika 1.827 evrov (kar predstavlja 20 odstotkov nad dejavnostjo), povprečna bruto plača voznika 1.224 evrov (19,4 odstotka nad dejavnostjo), povprečna neto plača voznika pa je 840,36 evra. Pogajanja pozno v noč Predstavnik sindikata prometa in zveze Viator & Vektor Mirko Drača je danes za 24ur.com dejal, da se niso dogovorili z upravo. Pogajanja so bila v četrtek namreč pozno zvečer tudi prekinjena. “Dopuščamo možnost dogovora,” vendar izgleda, da je zelo malo možnosti, da se bodo dogovorili pred 12. uro, ko je napovedana stavka, je o pogajanjih še dejal predstavnik sindikata Drača. Poudaril je še, da so dobili vtis, kakor da bi bil pogajalski skupini s strani uprave podjetja vzet mandat za nadaljnja pogajanja. (Foto: Dare Čekeliš) Edini dogovor, ki so ga dosegli, je bil, da bi delodajalec delavcem izplačal 25 evrov na zaposlenega za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, druge stavkovne zahteve, med njimi tudi zahteva za zvišanje plače za 150 evrov, ostajajo še vedno nedorečene. Zaposleni dobili jasna navodila Ob napovedi stavke so zaposleni, med katerimi so tudi vozniki tovornjakov, dobili navodila. Vozniki med stavko ne bodo ostali v tujini, temveč se bodo z vozili vračali nazaj v matično podjetje, ki je na Rudniku v Ljubljani. Naročnikom bodo v izogib večji gospodarski škodi poskušali dostaviti tovor. Preostali ne bodo šli na pot in bodo v Ljubljani na parkirišču pred poslovno stavbo Viator & Vektor. Stavkali naj bi tako vozniki kot zaposleni v pisarnah. Razlog za stavko je poseg v plačo, do katerega je letos prišlo že dvakrat, je pojasnil Drača. Tako naj bi Upravni odbor Skupine Viator & Vektor zaradi zmanjševanja stroškov za pet odstotkov znižal plače v režiji (ukinili naj bi jim postavko za stimulativno delo, znižali plačilo kilometrov nad normo z 0,13 evra na 0,042 in ukinili draginjski dodatek v višini 63 evrov, hkrati pa so jim zamrznili izplačevanje 25 evrov dodatnega prostovoljnega pokojninskega dodatka). Zahteve že predstavili Stavkovne zahteve so, da se osnovna plača zviša za 150 evrov, stimulativni del pa se ohrani v višini, kot je bil 1. januarja letos. Delodajalec mora vključno od 1. julija 2009 vplačevati 25 evrov na zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ter 63 evrov draginjskega dodatka na zaposlenega. Zahtevajo tudi, da se nemudoma poračunajo in izplačajo razlike med pripadajočimi in premalo izplačanimi plačami od vključno 1. februarja. Ob izplačilu plač morajo biti obračunani in plačani tudi vsi prispevki za socialno varnost, zahtevajo pa tudi, da delodajalec spoštuje vse delovnopravne in druge predpise, ki vplivajo na položaj delavcev v delovnem razmerju ter delavcem zagotovi varno in zdravo delovno okolje ter jih zavaruje pred žaljivim in nasilnim vedenjem nadrejenih. Sindkat zahteva tudi, da delodajalec voznikom poleg zgoraj navedenih zahtev za delo ob nedeljeh in praznikih plača 150 odstotkov osnovne plače in izplača 250 odstotkov dodatka na osnovno plačo, če delavcu ne omogoči koriščenja prostih dni najpozneje v dveh mesecih. Za voznike še zahtevajo, da jim bo plačan prevoz na delo in z dela od kraja delavčevega bivališča do kraja opravljanja dela, da se dosledno upoštevajo določbe zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v vestnih prevozih, obračun in izplačilo dnevnic ter drugih dodatkov v višini in na način, kot je v skladu s pravilnikom ter izplačilo dodatka za več nakladanj in razkladanj v višini 15 evrov na stranko. Vodstvo si želi razumen dogovor Že v torek so v Viator & Vektorju sporočili, da se bodo s sindikatom pogajali, ob tem pa so dodali, da si želijo doseči razumen kompromis, ki mora odsevati gospodarske razmere in poslovne rezultate . Poleg upada povpraševanja naj bi jih prizadela še nelojalna konkurenca in zaposlovanje na črno. Pred dnevi je glavni izvršni direktor skupine Viator & Vektor Milan Šajn zavrnil navedbe, da so delavcem zmanjšane pravice. Plače v Viator & Vektorju so višje od povprečja v panogi, delavcem pa pri pogajanjih ponujamo rešitve, ki so skladne z gospodarskimi razmerami, v kateri je družba, je še zatrdil.	M.R.,D.Š.,STA	24ur	2009-12-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jazbec-verjetno-bomo-potrebovali-pomoc-ali-zasebnikov-ali-institucij.html	Jazbec: Verjetno bomo potrebovali pomoč – ali zasebnikov ali institucij	boštjan, jazbec, banka, slovenija, kriza	Jazbec: Verjetno bomo potrebovali pomoč – ali zasebnikov ali institucij Prišli smo do točke, ko gospodarstvo ne prenese več dodatnih obremenitev, je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in dodal, da je brez pogojev za višjo gospodarsko rast kakršen koli pristop k reševanju bančnega sistema nesmiseln. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je na poslovnem kosilu v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik spomnil, da mora Slovenija sanirati bančni sistem, pripraviti program ukrepov za oživitev gospodarstva in zagotoviti politično stabilnost, ki je pomembna za uresničitev prvih dveh nalog. Dejal je tudi, da bo odstopil, če ga bo kdo kdaj ujel na laži. Boštjan Jazbec (Foto: Kanal A) Jazbec: Posamezniki in gospodarstvo ne prenesejo več dodatnih obremenitev A ko bomo rešili banke, se po besedah Jazbeca postavi večje vprašanje – kaj bo potem? Razmere v bančnem sistemu so po njegovem mnenju zrcalna slika dogajanja v realnem sektorju. Pomembna lastnica bank in podjetij je država, pri čemer je Jazbec spomnil, da smo sami sebi dokazali, da ne znamo učinkovito upravljati svojega premoženja. Prepričan je, da smo prišli do točke, ko posamezniki in gospodarstvo ne prenesejo več dodatnih obremenitev. Obstaja spodnja točka, ko enostavno ne zmorete več, je dejal in dodal, da gospodarstvo dodatnih obremenitev ne prenese več. Slovenija je še vedno relativno malo zadolžena država, bolj problematično pa se mu zdi, kako odplačujemo ta dolg. To najlažje počnemo v času visoke gospodarske rasti, pri nas pa se redki ukvarjajo z vprašanjem, kako zagotoviti pogoje za višjo gospodarsko rast ali vsaj preprečiti padanje gospodarske aktivnosti, je dejal. (Foto: Thinkstock) Bančništvo je zrcalna slika dogajanja v gospodarstvu Če nam ne bo uspelo zagotoviti pogojev za višjo gospodarsko rast, je kakršen koli pristop k reševanju bančnega sistema po mnenju guvernerja popolnoma nesmiseln. Tudi če danes očistimo vse bilance slovenskih bank in jih nekaj privatiziramo, bomo naslednje leto spet začeli s sanacijo bank, ker ni bančništvo nič drugega kot zrcalna slika dogajanja v gospodarstvu. Jazbec je kljub temu precej optimističen. Kot pravi, smo prišli do točke, ko naprej ne moremo več na enak način kot doslej. Ko pridete do te točke, sta rešitvi samo dve – ali zbrati ves pogum in narediti tisti korak naprej ali pustiti, da to namesto vas naredi nekdo drug, je dejal. Jazbec verjame, da imamo dovolj moči, znanja in modrosti, da sami naredimo korak naprej, pri čemer pa bomo verjetno tako ali drugače potrebovali nekakšno pomoč – ali zasebnikov ali institucij. Slovenija ima potencial, ki pa ga doslej nismo prepoznali zaradi različnih iger, je sklenil guverner. Evropska komisija opozarja na krhkost bančnega sistema Evropska komisija je v poročilih o konkurenčnosti industrije v Evropi Slovenijo opozorila na krhkost bančnega sistema. Bančni sistem ostaja negotov in posojilno omejen ... Popraviti bilance stanja bank in dokapitalizirati banke, ki poslujejo uspešno, sta najpomembnejša pogoja za stabilizacijo gospodarstva in zlasti za ponovno posojilno dejavnost bank, piše v poročilu. Jazbec izvoznikom: Zdržite še kakšen mesec ali dva Jazbec je na seji upravnega odbora GZS izvoznike pozval, naj zdržijo še kakšen mesec ali dva, ko bo bolj jasno, kaj se bo zgodilo z bančnim sistemom. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je opozoril, da potrebujemo zagon gospodarstva, vendar pa se gospodarstveniki v bankah vsak dan srečujejo z zelo zapletenimi razmerami. S tem so se strinjali tudi prisotni podjetniki. Jazbec je ob tem izrazil upanje, da bo izvozni del slovenskega gospodarstva zdržal vsaj še mesec ali dva, ko bomo videli, kaj se bo zgodilo s slovenskim bančnim sistemom. Pričakuje, da bodo banke po začetku prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank znova lahko razvile svoj kreditni potencial, zato se mu zdi ključno, da se čim hitreje začne čiščenje bilanc.	STA,V.L.	24ur	2013-09-25 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zacela-so-se-pogajanja.html	Začela so se pogajanja	železnice, železniška, proga, tiri, hitri, vlak, sncf, tgv, stavka, napad, pogajanja, francija, sindikati	Začela so se pogajanja Po tednu dni stavke so predstavniki pariških javnih prevoznikov, sindikatov ter vlade prvič sedli za pogajalsko mizo. Neznanci so napadli več odsekov prog, po katerih vozijo francoski hitri vlaki TGV (Foto: Reuters) Del zaposlenih na francoskih železnicah že osmi dan stavka, zato vozi le majhen del vlakov, pa še ti imajo zamude. Te so se še podaljšale po nočnih akcijah za zdaj še neznanih storilcev. Stavke tudi na Madžarskem Številni madžarski sindikati in skupine državljanov so danes izvedli vrsto stavk in protestnih akcij proti načrtovanim vladnim reformam v zdravstvenem in pokojninskem sistemu. V Budimpešti je bil zjutraj odpovedan ves železniški promet, poleg tega pa tudi številni vlaki in avtobusi po državi. Stavka železničarjev je trajala šest ur. Kot je za radio RTL povedal eden od vodilnih pri francoskih železnicah Guillame Pepy, so ponoči skoraj istočasno napadli več hitrih prog po vsej Franciji. Med drugim so podtaknili več požarov, največji pa je poškodoval električno napeljavo na 30-kilometrskem odseku proge na zahodu države. Uničevali so tudi signalne naprave. Pepy ni želel ugibati o morebitnih krivcih za sabotažo, je pa vodstvo SNCF prepričano, da vandali prihajajo iz vrst sindikatov. Opozarjali so že, da bi lahko kdo poskušal poškodovati tire in s tem onemogočiti postopno normalizacijo razmer. V sindikatih so nočne akcije obsodili, saj lahko ogrozijo življenja. Za pogajalsko mizo V Parizu, kjer stavkajo tudi zaposleni v mestnem prometu, vlada kaos. Redki vlaki so nabito polni, na cestah je več pločevine kot ponavadi, zato promet praktično stoji. Številni se zato na delo in v šole odpravijo s kolesi (Foto: Reuters) Po enodnevni stavki so se na delo vrnili učitelji, poštni uslužbenci, kontrolorji zračnega prometa in bolnišnično osebje, ki so protestirali proti zmanjševanju plač in odpuščanju delavcev. Napovedali so, da torkov protest ne bo zadnji. Še vedno pa je moteno delo na univerzah, saj del študentov, ki nasprotuje reformi visokega šolstva, še stavka. Sindikati, ki so stavko sklicali zaradi načrtovanih reform predsednika Nicolasa Sarkozyja, so danes z vlado sedli za pogajalsko mizo. V pričakovanju pogajanj, ki naj bi se po napovedih zavlekla v december, so se številni stavkajoči vrnili na delo. Sarkozy namerava ukiniti določene ugodnosti za zaposlene v javnem sektorju, kot je zgodnje upokojevanje. Pravi, da od tega ne bo odstopil, je pa pripravljen na kompromise na drugih področjih. Stavka velja za največji izziv, odkar je maja prevzel vodenje Francije, kot kaže, pa njegovi priljubljenosti vendarle ne bo škodil. Javnomnenjska raziskava časnika Le Figaro je namreč pokazala, da se kar 68 odstotkom Francozov stavka zdi neutemeljena. Poskus podobnih reform pred 12 leti je pokopal val protestov, pri čemer so imeli stavkajoči široko podporo sodržavljanov.	Reuters,STA,Danijela Levpušček	24ur	2007-11-21 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sovenija-spet-tik-pod-psiholosko-mejo.html	Slovenija spet tik pod psihološko mejo	pribitek, donosnost, slovenska, obveznica, borza, mts	Slovenija spet tik pod psihološko mejo Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice se je znova močno približala psihološki meji sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam na dolgi rok ne omogoča vzdržnega zadolževanja. K temu naj bi pripomogle tudi napovedi o nadaljnjem krčenju gospodarstva. Po napovedih se kazalci za Slovenijo še nekaj časa ne bodo obrnili navzgor. (Foto: Thinkstock) Zahtevana donosnost na slovenske obveznice se je na sekundarnem trgu danes znova okrepila in se z vrednostjo 6,99 odstotka za desetletno obveznico spet nevarno približala psihološki meji sedem odstotkov. Donos do dospelosti na slovenske desetletne obveznice je bil še sredi marca okoli petodstoten. Potem ko je bil Ciper prisiljen zaprositi za mednarodno posojilo in so se pojavile špekulacije, da je naslednja v vrsti za finančno pomoč Slovenija, pa se je začel močno zviševati. Aprila je tako za kratek čas presegel psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam na dolgi rok ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Zahtevana donosnost je znova upadla v začetku maja, ko je Slovenija uspešno izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic in za 2,5 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic. S tem in še z nekaterimi dražbami zakladnih menic je tako že pokrila svoje finančne potrebe za letos. Evropska komisija nato ni sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij, država pa je dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja. Za vnovično rast zahtevanih donosov bi lahko bila zdaj kriva napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je še znižal napoved o gibanju slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija bo letos beležila krčenje BDP za 2,4 odstotka, kar je pol odstotne točke slabše od marčnih napovedi. Do nadaljnjega znižanja, in sicer za 0,2 odstotka, bo po napovedih Umarja prišlo tudi v letu 2014.	STA,Natalija Švab	24ur	2013-06-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-nakup-vikenda-na-hrvasko.html	Lažje do vikenda na Hrvaškem	nepremičnine, hrvaška, slovenija, trg, sprostitev	Lažje do vikenda na Hrvaškem Hrvaška je s 1. februarjem sprostila nepremičninski trg za državljane EU. Slovencem tako ne bo več treba zaprositi za dovoljenje za nakup nepremičnin na hrvaškem pravosodnem ministrstvu. Liberalizacija hrvaškega nepremičninskega trga je del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Hrvaška sklenila z EU in je bil uveljavljen 2. februarja 2005. Hrvaška se je takrat zavezala, da bo po štirih letih poenotila pravice državljanov EU s pravicami hrvaških državljanov glede nakupa nepremičnin.V novem zakonu o lastnini so izjema zaščitena naravna območja ter kmetijska zemljišča, za katere je Hrvaška zahtevala 12 let prehodnega obdobja. Strokovnjaki ne pričakujejo zvišanja cen nepremičnin na Hrvaškem zaradi sprostitve trga. Ocenjujejo, da so cene nepremičnin na Hrvaškem že dovolj visoke, celo višje kot v sosednjih državah ali na Sredozemlju. (Foto: Reuters) Slovenski državljani so lahko dejansko sodelovali na hrvaškem nepremičninskem trgu od marca 2007, ko je Hrvaška uveljavila pogodbo o vzajemnosti s Slovenijo. Sicer je imela Hrvaška podobne pogodbe z večino članic EU, od nedelje pa ni več ovir za nakup nepremičnin na Hrvaškem tudi za državljene iz preostalih članic. Hrvaška ima pogodbe o vzajemnosti glede nepremičnin tudi s približno 20 državami, ki niso članice unije. Državljani teh bodo morali še naprej vložiti zahteve za nakup nepremičnine na pravosodnem ministrstvu. Od leta 2004 do konca lanskega leta je bilo vloženih približno 9500 zahtev, zeleno luč pa je dobilo približno 8000 tujih državljanov, je poročal današnji Vjesnik. Ne pričakujejo zvišanja cen nepremičnin Največ nepremičnin so po podatkih pravosodnega ministrstva kupili državljani Nemčije, Avstrije in Velike Britanije, sledijo Madžari in Slovenci, v zadnjem času pa se za hrvaške nepremičnine pospešeno zanimajo tudi Rusi. Sicer pa hrvaški mediji ugibajo, da je promet z nepremičninami, ko gre za tuje državljane, občutno večji. Tako naj bi bilo v 18 letih samostojne hrvaške države prodanih približno 50.000 nepremičnin. Glede na to, da je proces vlaganja zahteve na pristojnem ministrstvu in čakanja na odgovor trajal tudi več let, so mnogi kupci izkoristili luknje v hrvaški zakonodaji. Nepremičnine, najbolj pogosto počitniške hiše ob jadranski obali, so namreč kupovali na podlagi fiktivnih podjetij, ki so jih registrirali na Hrvaškem. Na ta način so prišli do nepremičnin, ne da bi kršili zakon. Strokovnjaki ne pričakujejo zvišanja cen nepremičnin na Hrvaškem zaradi sprostitve trga. Ocenjujejo, da so cene nepremičnin na Hrvaškem že dovolj visoke, celo višje kot v sosednjih državah ali na Sredozemlju. Na Ekonomskem inštitutu v Zagrebu poudarjajo, da so tujci že več kot desetletje navzoči na hrvaškem trgu nepremičnin in so sodelovali pri oblikovanju omenjenih cen. Tudi zaradi tega ni pričakovati, da se bodo nepremičnine občutno podražile. Obenem pa bo globalna finančna kriza lahko prestavila načrtovani nakup nepremičnin. V pogojih relativno šibkega dolarja in izjemno šibkega funta se bolj splača kupiti nepremičnine v državah, ki nepremičnine prodajajo v lastni valuti, kot pa na Hrvaškem, kje so cene večinoma v evrih, piše še današnji Vjesnik. Tuji državljani so zelo dobro informirani o cenah in razmerah na hrvaškem trgu nepremičnin. Ni treba pričakovati, da bodo ponujali več denarja, saj dobro vedo, koliko stanejo hiše v Dubrovniku ali stanovanja v Zagrebu, je deja Vice Šantak iz zagrebške agencije za promet z nepremičninami Rivalitas, ki pogosto posreduje med hrvaškimi prodajalci in kupci iz tujine.	STA,D.Š.	24ur	2009-02-02 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/triglav-na-borzi.html	Triglav na borzi	triglav, borza, delnice, zavarovlanica	Triglav na borzi Vrednostnim papirjem na Ljubljanski borzi so se pridružile delnice Zavarovalnice Triglav. Na neorganiziranem trgu je vrednost delnice znašala 60 evrov. V standardno kotacijo se bo uvrstilo vseh 22.735.148 delnic zavarovalnice. Po mnenju predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Simonetija bo delnica Triglava ena bolj prometnih delnic na borzi. Z delnicami Zavarovalnice Triglav se je že trgovalo na neorganiziranem trgu, tam pa se je njena vrednost gibala okoli 60 evrov. Na kakšni ravni bi se lahko na borzi oblikovala cena delnice, predsednik uprave zavarovalnice Andrej Kocič v ponedeljek ni želel ugibati. Knjigovodska vrednost trenutno znaša 26 evrov, je povedal. Delnica po 52 evrov Knjigovodska vrednost trenutno znaša 26 evrov, je povedal Kocič. (Foto: POP TV) Slabo uro po odprtju trga je enotni tečaj znašal 52,33 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za približno 100.000 evrov poslov. Zavarovalnica Triglav ima trenutno 30.683 delničarjev, ki lahko po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Simonetija pričakujejo bolj pregledno tako poslovanje družbe kot tudi trgovanje ter oblikovanje cene delnice. Predsednik uprave Triglava Andrej Kocič je izpostavil, da so bili polletni poslovni rezultati zavarovalnice dobri, o vplivu nedavnih neurij na poslovni izid pa je dejal, da bo zagotovo negativen. Kljub temu letošnjega poslovnega načrta ne bodo spremenili. Letos naj bi skupina Triglav tako zbrala milijardo evrov premij ter zabeležila podoben dobiček kot lani, ko ga je bilo po plačilu davkov za 42 milijonov evrov. Zavarovalnica Triglav je največja zavarovalnica v Sloveniji. Njena največja lastnika sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ima v lasti 34,47 odstotka družbe, in Slovenska odškodninska družba z 28,4 odstotka. Zavarovalnica je lani obvladovala približno 40 odstotkov slovenskega zavarovalnega trga.	STA,D.Š.	24ur	2008-09-09 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gzs-trgovcem-ce-boste-prevalili-breme-ddv-na-druge-si-boste-zabili-avtogol.html	GZS trgovcem: Če boste prevalili breme DDV na druge, si boste zabili avtogol	gospodarska, zbornica, slovenije, gzs, ddv, zvišanje, trgovec	GZS trgovcem: Če boste prevalili breme DDV na druge, si boste zabili avtogol Gospodarska zbornica trgovce opozarja, naj bremena višjega DDV ne prevalijo na dobavitelje in distributerje. Pozivajo jih, naj najdejo druge vzvode za nevtraliziranje višjega učinka DDV in preprečijo vnovičen padec kupne moči. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da so se po njihovih informacijah pojavili resni pritiski trgovskih družb z živili, da bi breme višjega DDV za tri mesece prevalili na lokalne dobavitelje in distributerje. To bi po podatkih zbornice lahko pomenilo najmanj 4,5 milijona evrov izpada prihodka v živilski industriji. Posledično bi tudi država ostala brez prihodka z naslova višjega DDV. Če bodo ob takšnem padcu bruto domačega proizvoda, kot mu je Slovenija priča v zadnjih mesecih, trgovske družbe za nekaj mesecev celotno breme višjega DDV res skušale prevaliti tudi na lokalne dobavitelje in distributerje, je to po mnenju GZS avtogol celo za trgovce . To bi bil namreč nov udarec lokalnim dobaviteljem in distributerjem, kar bi posledično pomenilo grožnjo delovnim mestom in ekonomski pritisk na nižje plače. Pomembno bi se znižala tudi kupna moč v trgovinah. Zato takšna obravnava lokalnih dobaviteljev po prepričanju GZS ni v interesu trgovskih družb. (Foto: Thinkstock) GZS zato poziva trgovske družbe, naj najdejo druge vzvode za čim večje nevtraliziranje učinka višjega DDV na njihovo poslovanje in s tem preprečijo vnovičen padec kupne moči, ki bi škodil tudi trgovcem samim. Lokalni dobavitelji in distributerji si zaslužijo drugačno obravnavo kot drugi dobavitelji. Ne zaradi lokalnih dobaviteljev in distributerjev, temveč zaradi interesa trgovcev samih, so prepričani v GZS.	STA,N.D.	24ur	2013-06-04 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-ruskega-plina-bi-lahko-bile-za-evropo-nizje-skoraj-za-petino.html	Cene ruskega plina bi lahko bile za Evropo nižje skoraj za petino	gazprom, cena, evropa, plin, evropa	Cene ruskega plina bi lahko bile za Evropo nižje skoraj za petino Ruski Gazprom bi lahko cene plina evropskim državam v prihodnjih treh letih znižal za 17 odstotkov. Cene so za Evropo običajno vezane na cene nafte, ki naj bi bile v prihodnjih dveh letih nižje. Ruski predsednik Vladimir Putin pri plinovodu. (Foto: Reuters) Ruski energetski velikan Gazprom bi lahko cene plina evropskim državam do leta 2017 znižal za 17 odstotkov na 320 ameriških dolarjev za 1000 kubičnih metrov, danes poroča ruski poslovni časnik Vedomosti. Do znižanja bi lahko prišlo zaradi diverzifikacije dobave plina, ki bo vključevala tudi plin iz skrilavcev. Na ruskem ministrstvu za gospodarski razvoj so za omenjeni časnik, katerega pisanje povzema ruska tiskovna agencija Itar-Tass, povedali, da bo diverzifikacija dobave plina v Evropi na srednji rok povzročila zasičenost trga, posledično pa postopno tudi znižanje cen plina. Gazprom ponavadi cene plina za Evropo veže na gibanje cen nafte in napovedi omenjenega ministrstva. Le-to pričakuje, da se cene nafte vrste Ural letos ne bodo bistveno spremenile, tako da naj bi 159-litrski sod v povprečju stal 104 dolarje, med letoma 2015 in 2016 pa naj bi bilo treba zanj odšteti manj, in sicer povprečno 100 dolarjev. Ministrstvo bi lahko, ko napoveduje možnost znižanja cene plina, upoštevalo tudi popuste, ki bi jih lahko Gazprom Evropi tako ali tako zagotovil v prihodnosti. Nekatere evropske države namreč vztrajajo pri reviziji pogodb.	STA,M.R.	24ur	2014-07-11 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kaj-bo-z-istrabenzom.html	Bavčar zapustil samo LDS	istrabenz, bavčar, banka, atvp, agencija, za, trg, vrednostnih, papirjev, maksima, holding, nfd, maksima, invest, finetol, daimond	Bavčar zapustil samo LDS Medtem ko banke upnice še vedno odločajo o usodi Istrabenza in Igorja Bavčarja, je slednji po 15 letih izstopil iz LDS. Bo sestopil tudi z vrha Istrabenza? Katarina Kresal je potrdila neuradne informacije, da je Igor Bavčar po 15 letih izstopil iz LDS. “V LDS smo zelo jasno povedali, da se z njegovimi potezami v Istrabenzu ne strinjamo in takoj naslednji dan je potem izstopil iz stranke,“ je povedala Kresalova. Bavčarja na čelo Istrabenza ni imenovala neposredno politika, meni predsednik DZ Pavel Gantar. Po njegovem pa je imel podporo primorskih gospodarstvenikov in gospodarstva. Poslanec LDS Anton Anderlič pa meni, da je bilo za pričakovati, da ne more biti Igor Bavčar v obdobjuvlade Janeza Janše v nemilosti . Seja nadzornega sveta Istrabenza, ki se je začela v ponedeljek ob 14.00, še poteka. Po besedah namestnika predsednika nadzornikov Tomaža Toplaka so obravnavali vse ključne točke, tako glede dogovora z bankami kot poročilo o prodaji Marine Koper. Seja bo najverjetneje trajala pozno v noč, tako da bo o reševanju Istrabenza več znanega v torek zjutraj. Kot je v skopi izjavi za javnost med sejo v Kopru povedal Toplak, nadzorni svet še vedno obravnava revizijo poslovanja Istrabenza. O morebitnem odstopu predsednika uprave družbe Igorja Bavčarja nadzorniki za zdaj še niso razpravljali. Toplak pričakuje, da bo seja nadzornega sveta v celoti končana danes. Banke upnice so svoj namen o sodelovanju in enotnem skupnem nastopu v procesu finančnega prestrukturiranja opredelile v posebnem pismu o nameri, ki so ga posredovale nadzornikom. Kot so sporočili iz Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je največja upnica Istrabenza, so glavne zahteve oziroma pogoji bank zamenjava uprave in določitev zunanjega svetovalca pri pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja Istrabenza ter čimprejšnja izdelava načrta finančne reorganizacije podjetja. Igor Bavčar odhaja z vrha Istrabenza? Medtem je že izstopil iz LDS. (Foto: Dare Čekeliš) S pismom so omenjene banke že seznanile tudi nadzorni svet podjetja, ki že več ur zaseda v Kopru. Predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je sicer v primeru dosega dogovora med bankami upnicami in lastniki družbe o finančni konsolidaciji pripravljen odstopiti z mesta prvega moža koprske družbe. Zaradi tega so iz Istrabenza sporočili, da v kolikor bodo danes banke upnice in delničarji pristopili k podpisu omenjenega dogovora, bo Igor Bavčar, predsednik uprave družbe Istrabenz, nadzornemu svetu ponudil odstop z mesta predsednika uprave holdinške družbe Istrabenz“. Holding Istrabenz 19 bankam po neuradnih podatkih dolguje približno 500 milijonov evrov, medtem ko naj bi dolg njegovih hčerinskih družb dosegal približno 400 milijonov evrov. V ponedeljek se izteka neformalni rok, do katerega morajo banke upnice, lastniki in uprava Istrabenza doseči dogovor o finančni konsolidaciji holdinške družbe. Prav tako se izteče moratorij na odplačevanje kreditov Istrabenza – banke so namreč decembra sprejele odločitev, da podjetju do 31. marca, zaradi težav, odložijo odplačevanje kreditov. O krovnem dogovoru so upnice in lastniki odločali ta konec tedna. Z njimi naj bi se seznanili nadzorniki, ki bodo predvidoma razpravljali tudi o delu uprave Istrabenza. Nadzorni svet Istrabenza je bankam upnicam in trem večjim delničarjem predlagal, da predlagani dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij podpišejo in pristopijo k izvedbi organiziranega procesa finančne konsolidacije družbe. Gre za model rešitve, prek katerega bodo banke upnice v celoti poplačane.	L.H.,Špela Zupan,Primož Jambrek,STA	24ur	2009-03-30 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-srbiji-so-jih-zaprli-20-pri-nas-preiskava-se-ne-tece.html	V Srbiji so jih zaprli 20, pri nas preiskava še ne teče	nlb, agroživ, živanov, afera, preiskava, aretacija, marjan, krama	V Srbiji so jih zaprli 20, pri nas preiskava še ne teče Iz NLB naj bi skozi kreditiranje Agroživa izginilo 30 milijonov evrov. Družbe iz skupine NLB so sedaj proti odgovornim iz Agroživa že sprožile postopke za zaščito svojih interesov. (Foto: Blaž Garbajs) Družbe iz skupine Nove Ljubljanske banke (NLB) so proti odgovornim osebam iz srbske družbe Agroživ sprožile ustrezne pravne postopke za zaščito svojih interesov so danes sporočili iz NLB in pojasnili, da so srbski organi pregona spomladi 2008 sprožili kazenski postopek zoper vodstvene delavce družbe zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. Postopek je v teku, v njem pa se upnice iz skupine NLB pojavljajo kot oškodovanci, so poudarili v NLB, kjer posplošitev, ugibanj in špekulacij ne morejo komentirati. V kolikor pa obstajajo informacije, ki po navedbah ponedeljkovega časnika Večer nakazujejo na utemeljen sum, da so Agroživovci delovali v navezi s posamezniki znotraj banke, pa v NLB pričakujejo, da bodo te nemudoma posredovane organom pregona. V interesu NLB je, da organi pregona učinkovito opravijo svojo nalogo, pri čemer je NLB seveda pripravljena sodelovati, so izpostavili. V NLB sicer odločno zanikajo navedbo v Večeru, da bi denar namesto na račun Agroživa romal kar na zasebne račune Miroslava Živanova ter njegovega sina Nenada in žene Sunčice pri NLB Ljubljana ter njeni nemški in švicarski izpostavi LHB Frankfurt in InterFinanz Zurich . Po pojasnilih NLB namreč nihče od poimensko navedenih od leta 2007 dalje ni imel odprtega računa kot fizična oseba pri kateri od omenjenih bank. Zaprli že 20 ljudi iz vodstva Agroživa Vse skupaj se je dogajalo v času, ko je NLB vodil Kramar. (Foto: POP TV) Kot je v ponedeljek poročal Večer, je iz NLB skozi kreditiranje Agroživa izginilo 30 milijonov evrov. Denar naj bi izginil na računih vodilnih v Agroživu in organizirane združbe znotraj banke, ki naj bi Agroživu kljub znanim tveganjem odobravala visoka nezavarovana posojila. Na organizirano navezo v NLB so naleteli srbski kriminalisti, ki so v okviru obsežne preiskave po navedbah časnika že zaprli 20 posameznikov iz vodstva Agroživa, medtem ko se slovenski organi sploh še niso lotili preiskave te zgodbe, do katere je prišlo v času, ko je bil na čelu NLB Marjan Kramar. Agroživ, ki ga je v času teh spornih dogodkov vodil Živanov, je že pred leti zašel v hude finančne težave in bil zrel za stečaj, vendar pa so vodilni delavci začeli umetno napihovati bilance podjetja. Od decembra 2004 do januarja 2008 so izvajali simulirane posle oz. fiktivne pogodbe o prodajah in nakupih napihnjenih lastniških deležev družb znotraj koncerna. Z njimi so ustvarjali navidezen dobiček in podjetje prikazovali kot solventno. Bilance podjetja naj bi tako napihnili za 43 milijonov evrov in na ta način pri bankah upravičevali posojila. So bili v NLB le naivni ali vendarle ne? Tej igri naj bi nasedla tudi NLB, vendar pa to po pisanju Večera ni bilo naključje, saj so bile po navedbah časnikovih virov odgovorne osebe znotraj NLB opozorjene na omenjene fiktivne posle in dejansko katastrofalno finančno stanje Agroživa, a jih to ni ustavilo pri nameri, da po različnih informacijah srbski skupini odobrijo 48 oziroma 64 milijonov evrov posojil. Najspornejši del tega kreditiranja se po pričevanju Večerovih virov nanaša na 30 milijonov evrov, izplačanih v letih 2007 in 2008, ki so domnevno večinoma poniknili na računih posameznikov v podjetju. Po navedbah srbskih organov je denar končal na računih Živanova in njegovega sina in žene, odprtih pri NLB ter frankfurtski oziroma züriški podružnici LHB Frankfurt in InterFinanz Zürich. NLB naj bi sicer po navedbah virov oblikovala za 30 milijonov evrov rezervacij za te posle, česar pa v banki niso potrdili.	STA,Tea Šavor	24ur	2011-03-29 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vegrad-stavka-zaposlenih-se-nadaljuje.html	FOTO: Delavci so se razočarani razšli	vegrad, sindikati, plača, medved, stavka, srečko, čater	FOTO: Delavci so se razočarani razšli Delavci Vegrada so zaman pričakovali nove informacije glede napovedanega stečaja. Medtem se sindikatu zdi sumljivo odnašanje dokumentov iz Vegrada. Zaposleni v Vegradu so nadaljevali stavko, ki so jo začeli 20. septembra. V svobodnem sindikatu poudarjajo, da se zavzemajo za enakopravno obravnavo vseh zaposlenih v Vegradu, ki že več mesecev delijo usodo nerednih izplačil plač. V preteklih dveh tednih so delavci stavkali na gradbiščih, najbolj odmeven del stavke pa se je odvijal pred stavbo uprave Vegrada v Velenju. Okoli 300 delavcev je pred stavbo Vegrada zaman pričakovalo nove informacije glede stečaja in usode Vegradovih hčerinskih podjetij. Tako so se vnovič razočarani razšli. Po besedah sindikalista Srečka Čaterja pa delavci vseskozi opazujejo, kako iz Vegrada odnašajo dokumente, nihče pa ne ukrepa proti temu. Zato je v akcijo stopil kar sindikat, ki je na celjsko policijsko upravo vložil kazensko ovadbo zaradi suma odtujitve dokaznega gradiva. Sindikalist poziva vlado, naj jim vendarle prisluhne! (Foto: Miro Majcen) Vlada se raje ukvarja z javnimi uslužbenci Čater je sicer prepričan, da zavlačevanje glede stečaja kaže na nerazumevanje socialne stiske delavcev, ki že več mesecev niso dobili plač. Ti ljudje niso dobili plač po tri, štiri mesece, s šopi položnic čakajo tu, pa se nihče ne zmeni za njih. Vlada se raje ukvarja z javnimi uslužbenci, ki se pritožujejo, ker imajo dobre plače, je za 24ur.com dejal Čater. Povejte javnosti, da so to ljudje in ne živina. Tudi če so bosanski delavci, so ljudje. In povejte vladi, naj pride med ljudi, naj se z njimi pogovori. Lahko pa tudi mi pridemo v Ljubljano, mogoče bi bilo to še najbolje, ampak potem ne vem, kdo bo te ljudi obvladal. . Čater je sicer tudi dejal, da bo v sredo stavkajoče v Velenju obiskal predstavnik veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Sloveniji, da jim pojasni možnosti reševanja njihove stiske, je napovedal Čater. Delavci iz BiH si zaradi nerednih prilivov namreč ne morejo podaljšati delovnih dovoljenj.	Urša Zupan,Natalija Švab,M.M.,N.D.,STA	24ur	2010-10-05 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zahtevana-donosnost-na-slovenske-obveznice-spet-visja.html	Zahtevana donosnost na slovenske obveznice spet višja	donostnost, obveznice, dolžniški, papir, mts, odstotek	Zahtevana donosnost na slovenske obveznice spet višja Po novici, da se je slovenski bruto domači proizvod v letošnjem prvem četrtletju skrčil, je zahtevana donosnost na slovenske obveznice na sekundarnem trgu znova presegla šest odstotkov. V torek je poskočila za 0,3 odsotne točke, danes pa je narasla že na 6,76 odstotka. (Foto: Reuters) Potem ko je Slovenija v začetku maja izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic in za 2,5 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznice po ceni, ki kupcem prinaša šestodstotni donos do dospetja, je zahtevana donosnost upadla. V zadnjih dneh pa se spet zvišuje. V torek je donos do dospetja na državne dolžniške vrednostne papirje z dospelostjo leta 2024 na elektronski borzi MTS poskočil za skoraj 0,3 odstotne točke, danes pa sprva narasel na 6,76 odstotka in nato spet padel za 0,14 odstotne točke na izhodiščnih 6,62 odstotka. Pribitek slovenskih na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, tako trenutno znaša 5,01 odstotne točke. Donos do dospelosti na slovenske desetletne obveznice je bil še sredi marca okoli petodstoten. Potem ko je bil Ciper prisiljen zaprositi za mednarodno posojilo in so se pojavile špekulacije, da je naslednja v vrsti za finančno pomoč Slovenija, se je začel močno zviševati. Aprila je tako za kratek čas presegel psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam na dolgi rok ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Evropska komisija ob tem ni sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij in država je dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja. A kljub temu je donos do dospetja po novici, da se je slovenski bruto domači proizvod v letošnjem prvem četrtletju na letni ravni skrčil za 4,8 odstotka, znova presegel šest odstotkov.	STA,G.G.	24ur	2013-06-12 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bi-bilo-za-banke-potrebno-najprej-poskrbeti.html	Bi bilo za banke potrebno najprej poskrbeti?	hipoteka, nepremičnina, zaseg, blokada, računa, stroški, javna, dražba	Bi bilo za banke potrebno najprej poskrbeti? Večmilijardna nasedla posojila slovenskih bank se zdaj kot bumerang vračajo v obliki izterjave dolgov in unovčevanja zavarovanj. Bi morale banke biti na prioritetni lestvici morebitnega reševanja? Je reševanje bank prioritetnega pomena? (Foto: iStockphoto) V zadnjem času je veliko govora o tako imenovanem drugem valu krize. Stroka ima glede intenzivnosti tega vala različna mnenja. Nekateri poznavalci so mnenja, da bi propad bank lahko uničujoče vplival na slovensko gospodarstvo, zato bi morala biti morebitna sanacija težav bank na prvem mestu. Da krize ni še konec, se strinjajo tudi bančniki. Zato se veliko vprašanj poraja pri tako imenovanih nasedlih kreditih, ki jih mora v primeru nezmožnosti odplačila banka šteti med odpise. Čeprav večina bank trdi, da so njihova posojila ustrezno zavarovana, pa se marsikdo sprašuje, koliko so ta zavarovanja sploh vredna v teh časih. Lep primer za to so hipotekarna posojila. Z zmanjšanjem vrednosti zastavljene nepremičnine pada tudi vrednost zavarovanja. Tako lahko velik problem nastane, če bi zaradi nezmožnosti odplačevanja prišlo do unovčevanja hipotek, torej do zasegov nepremičnin. Banke bi na ta način kopičile zalogo neprodanih nepremičnin, kar pa jim zagotovo ni v interesu. Množična prodaja zaseženih nepremičnin po občutno nižjih cenah pa jim diši še manj, saj bi s tem znižali vrednost obstoječih zavarovanj – se morda zato tu skriva pogajalski amortizer za pomoč kreditojemalcu, ki je tik pred tem, da se mu banka usede na hipoteko?	Uroš Bric	24ur	2010-02-23 00:00:00
positive	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vozili-se-bomo-ceneje-2.html	Vozili se bomo ceneje	bencin, nafta, dizel, gorivo, kurilno, olje, cena	Vozili se bomo ceneje Opolnoči se bodo pocenili vsi naftni derivati. 95-oktanski bencin se bo pocenil za 1,2 centa, dizelsko gorivo za 2,4 centa, kurilno olje pa za 3,5 centa. Razlogi so naraščanje vrednosti dolarja, konec kurilne sezone in povečanje zalog nafte v ZDA. Bencinska črpalka (Foto: Dare Čekeliš) Liter 95-oktanskega bencina se bo pocenil za 1,2 centa, in sicer na 1,295 evra za liter, liter 98-oktanskega bencina se bo pocenil za 2,8 centa, in sicer na 1,305 evra za liter. Liter dizelskega goriva se bo pocenil za 2,4 centa, in sicer na 1,217 evra za liter, liter kurilnega olja pa se bo pocenil za 3,5 centa, in sicer na 0,902 evra za liter. Kot je za 24ur.com povedal direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič, je na padec cene nafte vplivalo zvišanje tečaja dolarja v primerjavi z evrom. Poleg tega so se v ZDA povečale zaloge surove nafte, kar pomeni, da je ponudba večja od povpraševanja. Pri dizlu in kurilnem olju pa se pozna predvsem konec kurilne sezone, je še dejal Brečevič. Po njegovem mnenju je padec cene surove nafte verjetno le začasno dogajanje. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.	Primož Jambrek	24ur	2011-05-16 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/je-sploh-se-kaj-upanja-za-cpm.html	Je sploh še kaj upanja za CPM?	cpm, cestno, podjetje, maribor, plača, denar, prisilna, poravnava	Je sploh še kaj upanja za CPM? Zaposleni v Cestnem podjetju Maribor so dobili nakazan večji del novembrske plače. A to bo le kratka tolažba v teh prazničnih dneh, saj jih skrbi, ali se bo podjetje sploh rešilo iz hudih likvidnostnih težav. Sprašujem se, ali tako kakor mi tudi direktor podjetja Škoberne nima niti centa, da bi lahko preživel praznike kar se da lepo. Zaposleni v CPM o stiski, ki jo zaradi težav podjetja občutijo delavci in njihove družine CPM naj bi bilo tik pred prisilno poravnavo, česar pa v podjetju ne komentirajo. Časnik Večer je prejšnji teden celo pisal, da naj bi se bili v družbi že odločili, da bodo na pristojno sodišče v Mariboru vložili zahtevek za prisilno poravnavo, a naj bi se to zgodilo po novoletnih praznikih. Po besedah predstavnice Sindikata dejavnosti cestnega gospodarstva v podjetju Barbare Matul so zaposleni o tej možnosti prebrali zgolj v medijih, vendar se po njenih besedah v podjetju o takšni možnosti še ne govori, prav tako o njej ni seznanjen sindikat. Naj nam vsaj sporočijo, kaj se dogaja s podjetjem, a je sploh še kaj upanja? Ne pa tako, pravi eden izmed zaskrbljenih zaposlenih v CPM, ki poudarja, da še vedno niso dočakali izplačila prvega dela letošnjega regresa v višini 200 evrov. Podjetje, ki zaposluje okoli 950 oseb, je v hudih likvidnostnih težavah. (Foto: Mia Media) Podjetje z okoli 950 zaposlenimi je v hudih likvidnostnih težavah. Po besedah Matulove so prvi del novembrske plače v višini 200 evrov dobili nakazan v petek, 17. decembra. Sredi tega tedna so bili poplačani krediti, kar pomeni, da so zaposleni v CPM dobili nakazane okoli tri četrtine novembrske plače, pojasnjuje Matulova, ki dodaja, da so dobili tudi ustno zagotovilo o izplačilu preostalega dela plače in regresa do konca tega leta. V CPM so se letos že dvakrat uspeli izogniti stečaju, ki sta ga zahtevala upnika, a imajo že nekaj časa blokirane vse račune. Za oktobrsko plačo so delavci morali zagroziti s stavko, kot kaže, je za njih izgubljen tudi večstomilijonski posel pri gradnji avtoceste Banjaluka–Doboj zaradi neuspešnega iskanja bančnih garancij, do težav pa prihaja tudi pri njihovem projektu gradnje predora Markovec, kjer dela trenutno bolj ali manj stojijo.	Natalija Švab,STA	24ur	2010-12-24 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-se-oddaljuje-od-povprecne-razvitosti-eu.html	,Slovenija se oddaljuje od povprečne razvitosti EU,	boštjan, vasle, umar, gospodarstvo, razmere, akademija, aktivnega, državljanstva, podjetništva	Slovenija se oddaljuje od povprečne razvitosti EU Direktor Umarja Boštjan Vasle opozarja, da je slovensko gospodarstvo nekonkurenčno. Med dejavniki, ki vplivajo na to, da se Slovenija oddaljuje od povprečne razvitosti EU, je tudi slabo razmerje med produktivnostjo in stopnjo zaposlenosti. (Foto: Reuters) Slovenija se čedalje bolj oddaljuje od povprečne razvitosti EU, je na Akademiji aktivnega državljanstva in podjetništva v Piranu poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Med dejavniki, ki na to najbolj vplivajo, je izpostavil slabo razmerje med produktivnostjo in stopnjo zaposlenosti, izobraževalni sistem in skromno inovativno aktivnost. Pri izobraževalnem sistemu je direktor Vasle opozoril na dolg povprečni čas študija, ki znaša sedem let in pomeni, da se dve leti izgubita . Prav tako je problematično neskladje med tem, kaj kdo študira, in potrebami gospodarstva. Iz anket namreč izhaja, da je kar polovica delodajalcev nezadovoljnih z diplomanti, ki vstopajo na trg dela. Omenjeni vidiki se izražajo v višjih stroških dela, kar je za naše gospodarstvo skrb vzbujajoče zlasti z vidika preboja na tuje trge, meni Vasle. Poleg tega je opazen tudi padec kreditiranja gospodarstva. Banke pri kreditiranju namreč ovira omejen dostop do virov financiranja. Kriza je proizvedla okoli 60.000 brezposelnih, pri čemer se je zaposlovanje zmanjšalo v vseh panogah. Edina izjema je javni sektor, je dodal prvi mož Umarja. Pri tem je pojasnil, da se je število zaposlenih v državni upravi sicer znižalo, vendar se je povečalo število zaposlenih v zdravstvu in šolstvu. To po Vasletovih besedah ne pomeni nujno, da je v teh dveh sistemih zaposlenih preveč ljudi, ampak je naša težava v tem, da te dejavnosti praktično v celoti financiramo iz proračuna. Tako po njegovi oceni števila zaposlenih ne bi bilo treba absolutno zmanjšati, bi pa zato morali doseči, da se bodo te dejavnosti v večji meri financirale iz zasebnega žepa. Med večje težave naše države je Vasle uvrstil še strukturna neskladja na trgu dela, pri čemer je delovna sila zelo statična, zamudo pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja v primerjavi z preostalimi evropskimi državami ter trend staranja prebivalstva, ki predstavlja dolgoročni pritisk na javne finance. Da bi se izvlekli iz krize, bo treba simultano pristopiti k ukrepom na štirih področjih: konsolidaciji javnih financ, sanaciji finančnega sistema, dvigu konkurenčnosti ter prilagoditvi sistemov socialne zaščite starajočemu se prebivalstvu, je še navedel Vasle.	STA	24ur	2012-10-06 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzavno-resevanje-abanke-lahko-stece-do-konca.html	Državno reševanje Abanke lahko steče do konca	evropska, komisija, abanka, državna, pomoč	Državno reševanje Abanke lahko steče do konca Evropska komisija je potrdila, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke Vipa skladni s pravili EU o državnih pomočeh. Banka bo tako lahko deležna drugega dela dokapitalizacije in prenosa slabih posojil na DUTB. Deželna banka pa je dobila tri dodatne mesece za dokapitalizacijo. Evropska komisija je danes izdala dokončno odločbo, s katero potrjuje, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke Vipa skladni s pravili EU o državnih pomočeh. Banka bo tako lahko bo po delni pomoči države decembra lani deležna drugega dela dokapitalizacije in prenosa slabih posojil na DUTB. Pogoj za to je združitev z Banko Celje. (Foto: Reuters) Kot so sporočili iz banke in ministrstva za finance, tokratna odločba Evropske komisije slovenski vladi omogoča, da zaključi decembra lani začete ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke. S tem je mišljena izvedba drugega dela dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov ter prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v vrednosti do 446 milijonov evrov. Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje kot posledice morebitne izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Do najpozneje konca letošnjega leta mora Evropski komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke, ki bo podlaga za izdajo odločbe Evropske komisije za združeno banko. Evropska komisija je v zvezi z Abanko decembra lani izdala začasno odločbo, kar je vladi omogočilo sprejetje sklepa, da se izvede prvi del potrebne dokapitalizacije višini 348 milijonov evrov. Deželna banka Slovenije dobila dodatne tri mesece za dokapitalizacijo Banka Slovenije je Deželni banki Slovenije podaljšala rok, do katerega se mora kapitalsko okrepiti. Če je bil ta sprva konec septembra, ima zdaj banka za dokapitalizacijo čas do konca leta. V banki zagotavljajo, da so k aktivnostim za kapitalsko krepitev že pristopili. Nadzornik bančnega sistema je banki odredbo o dokapitalizaciji poslal 1. julija. Z dokapitalizacijo mora količnik skupnega kapitala doseči vsaj 11,4 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,1 odstotka. V banki poudarjajo, da sta uprava in nadzorni svet že pristopila k aktivnostim za kapitalsko krepitev. Delničarjem naj bi tako predlagala dokapitalizacijo v višini, ki bo zagotovil zahtevan količnik kapitalske ustreznosti banke. Po julijskem pisanju časnika Finance se bo banka morala dokapitalizirati v višini skoraj šest milijonov evrov. Največji lastnik banke je Kapitalska zadruga s 45,98 odstotka, ki skupaj z časopisno založniško družbo Kmečki glas v njej obvladuje 51,28 odstotka banke. Sledi KD Kapital z 10 odstotki, ki ima skupaj s KD Group v banki 14,76 odstotka. Njeni lastniki so še Banka di Cividale (5,58 odstotka), SRC (4,98 odstotka), KB1909 (4,91 odstotka), Zadružna zveza Slovenije (3,48 odstotka), Adriatic Slovenica (2,33 odstotka), avstrijska Zveza bank (2,17 odstotka) in drugi (10,51 odstotka). Če lastniki banke ne bodo dokapitalizirali in poskrbeli za njeno kapitalsko ustreznost, jo bodo morali ali prodati ali prepustiti državi, kot so je to do zdaj zgodilo v primeru NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke. Deželna banka Slovenije je lani ustvarila 9,99 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je za osem odstotkov več kot leto prej. Kljub uspešnemu tekočemu poslovanju je lani ustvarila 17,32 milijona evrov izgube, ki je posledica večjega obsega oslabitev in rezervacij. Neto oslabitve so lani dosegle 29,49 milijona evrov, predlani 16,30 milijona evrov.	STA	24ur	2014-08-13 00:00:00
neutral	http://www.24ur.com/nlb-pojasnjuje-zakaj-smo-imeli-izgube-in-zakaj-napak-ne-bomo-vec-ponovili.html	NLB bo leto končala z več kot tri milijarde evrov slabih naložb	nlb, nova, ljubljanska, banka, pojasnilo	NLB bo leto končala z več kot tri milijarde evrov slabih naložb V NLB pojasnjujejo, da so bile poglavitni razlog za velike izgube banke slabe prakse odobravanja posojil pred letom 2009. Pravijo, da so uvedli vrsto sprememb, ki bodo preprečile, da se bi slabe prakse ponovile. Poglavitni razlog za velike izgube banke so bile slabe prakse odobravanja posojil pred letom 2009. NLB Iz Nove Ljubljanske banke (NLB) so poslali dolgo pojasnilo o tem, zakaj so imeli v banki od leta 2010 do 2013 velike izgube in kako zagotavljajo, da se to ne bo več zgodilo. Pravijo, da letos uvajajo vrsto sprememb, zato da se pretekle slabe prakse ne bi ponovile. Konec leta 2013 bo imela NLB preko tri milijarde evrov bruto slabih naložb. Pravijo, da je za velik del teh slabih naložb NLB v preteklih letih oblikovala rezervacije oziroma slabitve, ki so povzročile velike izgube banke ter vedno znova zniževale njen kapital. Potencialne dodatne izdatne in predvsem dokončne rezervacije in slabitve tega portfelja naložb, ki jih bo treba opraviti ta mesec, pa bo po besedah NLB razlog za nujno dokapitalizacijo banke z državno pomočjo. Pojasnili so, da velik del vseh slabih terjatev do 200 največjih problematičnih komitentov banke izvira iz obdobja pred koncem leta 2006, največji porast danes slabih kreditov pa je bil v letu 2007. Največji del slabih naložb gre pripisati kreditnim in garancijskim poslom. Znotraj te skupine naložb predstavlja izpostavljenost do 200 podjetij z največ slabimi krediti banke več kot 80 odstotkov vsega obsega slabih kreditov banke. Konec tega leta bo imela NLB preko tri milijarde evrov bruto slabih naložb. (Foto: Reuters) Vzroki za izgube so posledica neustreznih odločitev pri odobravanju kreditov. Odločitve so bile sprejete ob pomanjkanju znanja, ob neustreznih poslovnih politikah, ob neustreznem (ali celo neobstoječem) procesu soočanja mnenj prodajnega dela banke s službami za upravljanje s tveganji in ob nepopolnem nadzoru. Tako oceno lahko oblikujemo v več kot tretjini primerov, pravijo v NLB. Poslabšane gospodarske razmere v gospodarstvu po letu 2008 so po navedbah NLB v nekaterih primerih povzročile težave v podjetjih, kar je vodilo v nezmožnost vračanja kreditov. V veliki večini pa so slabše gospodarske razmere le še okrepile učinek drugih dejavnikov, ki so vodili v slabe naložbe. V petini primerov je bila po oceni NLB eden izmed dejavnikov strateško napačna odločitev v zvezi z nekaterimi vrstami poslov, kot so krediti za nakupe delnic in za druge finančne naložbe, ali pa v zvezi s koncentracijo posojil, na primer podjetjem v posamezni panogi, kot je gradbeništvo, oziroma povezanim in prepletenim podjetjem v okviru finančnih holdingov. Nekaj kreditnih odločitev bi bilo mogoče oceniti kot posledico zunanjih vplivov v povezavi s slabim korporativnim upravljanjem, vključno z vplivi, povezanimi z izjemno visoko likvidnostjo na trgu v nekaterih obdobjih ter zaradi prekomernih pritiskov po hitri rasti kreditnih poslov v povezavi s prenizkimi standardi presoje kreditnih tveganj. V desetini obsega slabih kreditov bi šlo lahko za ravnanja, ki vključujejo kršitve predpisov in opustitve skrbnih ravnanj. Seveda pa je lahko ta ocena v prihodnje verificirana zgolj po ustrezni preiskovalni in sodni poti, so dodali v NLB. V NLB pravijo, da se vodstvo banke med drugim bolj posveča oblikovanju strokovnih neodvisnih presoj sprejemanja poslovnih tveganj. (Foto: POP TV) Kako v NLB zagotavljajo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo? V NLB pravijo, da se vodstvo banke osredotoča na spremembe v kreditnem procesu in kulturi upravljanja s tveganji, na sistematičen in strukturiran proces preprečevanja ter pregona slabih praks in nepravilnosti in na oblikovanje dolgoročno vzdržne konkurenčnosti banke. Med drugim mednarodno vodstvo banke posveča veliko večjo pozornost oblikovanju strokovnih neodvisnih presoj sprejemanja poslovnih tveganj v banki ter spodbuja konstruktivno soočanje mnenj v strukturiranem in preglednem odločitvenem procesu, pravijo v NLB. Dokapitalizacija, ki jo banka potrebuje, bo odpravila dvome o stabilnosti banke in zapolnila vrzel v kapitalu. Kapital, ki bo predvidoma vložen v banko v letu 2013, je zaveza za banko, da v prihodnje posluje varno in uspešno. NLB se te zaveze za prihodnost jasno zaveda in si v to smer prizadeva že celotno leto 2013 ter si bo še naprej. NLB Banka je oblikovala tudi poslovno politiko sprejemanja tveganj, pri čemer je najprej izboljšala postopke za njihovo strateško načrtovanje in razpršitev. Nadgradila je sistem spremljanja in nadzora kreditnih tveganj in začela vzgajati poslovno kulturo, ki poudarja zdravo nagnjenost k prevzemanju poslovnih tveganj. Glede razčiščevanja preteklih grehov v banki pravijo, da sodelujejo z vsemi organi preiskovanja in pregona. Vendar pa je treba upoštevati tudi zakon o bančništvu. Neskladja v zakonodaji po našem mnenju žal dopuščajo različne interpretacije o zaščiti dokaznega gradiva v primeru naznanjanja sumov kaznivih dejanj, so prepričani v NLB. V banki so pripravljeni tudi na rezultate obremenitvenih testov. Pravijo, da ne glede na izid, pozdravljajo dokončno razkritje dejanskega stanja v slovenskem bančnem sistemu. Obljubljajo, da objava rezultatov ne bo vplivala na poslovanje. Banka bo ves čas brez težav izvajala storitve za svoje stranke, pravijo. Dodali so, da je preobrazba banke dolgoročen proces, a to je tudi proces, ki bo po njihovem mnenju NLB povrnil dobičkonosnost, tržni položaj in ugled, da bodo zadovoljne stranke NLB ponovno okrepile svoje zaupanje v banko .	N.D.	24ur	2013-12-06 00:00:00
negative	http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bruselj-bolj-optimisticen-od-slovenske-vlade-napoved-rasti-boljsa-od-evropskega-povprecja.html	Bruselj bolj optimističen od slovenske vlade: napoved rasti boljša od evropskega povprečja	gospodarstvo, gospodarska, napoved, gospodarska, rast, evropska, komisija, umar, bdp	Bruselj bolj optimističen od slovenske vlade: napoved rasti boljša od evropskega povprečja Slovenija bo imela letos 2,4-odstotno rast, prihodnje leto 1,7-odstotno, leta 2016 pa 2,5-odstotno, je napovedala Evropska komisija. Ti obeti so bolj optimistični od napovedi vlade. Brezposelnost bo padala. Slovenska vlada je v proračunskem načrtu, ki ga je oktobra poslala v Bruselj, za letos napovedala dvoodstotno, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast. Cilj za javnofinančni primanjkljaj je za letos ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij določila pri 4,4 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa pri 2,8 odstotka BDP. Medtem ko Evropska komisija Sloveniji napoveduje večjo rast od slovenske vlade, pa je manj optimistična glede primanjkljaja. Tako je Sloveniji za letos napovedala 4,4-odstotni primanjkljaj, naslednje leto 2,9-odstotnega, leta 2016 pa 2,7-odstotnega, kar je slabše od predvidenih ciljev. (Foto: Thinkstock) Okrevanje pridobiva zagon, ki ga ženeta neto izvoz in izjemno močne infrastrukturne investicije. Javne finance še vedno bremenijo bančne dokapitalizacije, a to breme naj bi se do konca leta 2016 zmanjšalo. Javni dolg bo leta 2015 dosegel vrh pri 82,9 odstotka BDP, nato pa naj bi se začel zniževati. Tako komisija na kratko povzema napoved za Slovenijo. Komisijina napoved za Slovenijo glede rasti je občutno boljša od povprečja v območju evra in EU. V jesenski gospodarski napovedi je komisija tudi precej izboljšala obete za Slovenijo v primerjavi s prejšnjo, majsko, ko ji je za letos napovedala 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Nekoliko je izboljšala tudi napoved glede primanjkljaja za prihodnje leto, maja ji je za prihodnje leto napovedala 3,1-odstotnega. A Slovenija bi morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP. Komisija: Brezposelnost se bo manjšala Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi izpostavlja, da so oceno Evropske komisije glede rasti in primanjkljaja pričakovali. Vedno manj ljudi mora vedno bolj delati za nižjo ceno. To pomeni, da se nekomu splača, je dejal. Precej slabša od ciljev, ki bi jih bilo treba doseči, je komisijina napoved za strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej konjukture in recesije. Ta v skladu s fiskalnim paktom na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. Slovenska vlada se je lani v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017, v ustavi pa je zapisano, da morajo biti proračuni države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja. Komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotni strukturni primanjkljaj, v prihodnjem letu 2,2-odstotnega, v letu 2016 pa 2,8-odstotnega. Letos se bo tako fiskalni položaj v strukturnem smislu poslabšal za 0,7 odstotne točke, v letu 2015 se bo izboljšal za 0,3 odstotne točke, a nato v letu 2016 znova poslabšal za 0,6 odstotne točke. V skladu s cilji, opredeljenimi na evropski ravni v sklopu postopka zaradi presežnega primanjkljaja, bi morala Slovenija letos in v prihodnjem letu strukturni primanjkljaj znižati za 0,5 odstotne točke. Jesenska gospodarska napoved bo pomembna podlaga za komisijine ocene proračunskih načrtov članic, ki se pričakujejo 14. novembra. Sicer pa komisija Sloveniji napoveduje postopno zmanjševanje brezposelnosti. Letos naj bi bila ta 9,8-odstotna, v prihodnjem letu 9,2-odstotna, leta 2016 pa 8,4-odstotna, kar je bolje od povprečja v območju evra in EU. Inflacija bo tako kot v območju evra in EU v Sloveniji nizka. Letos naj bi bila 0,4-odstotna, v prihodnjem letu enoodstotna, v letu 2016 pa 1,5-odstotna, kar je blizu povprečja v območju evra in EU. Javni dolg Slovenije bo po napovedi komisije letos 82,2-odstoten, v prihodnjem letu 82,9-odstoten, leta 2016 pa naj bi se znižal na 80,6 odstotka BDP. To je občutno nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu o stabilnosti in rasti, a še vedno bolje od povprečja v območju evra in EU. Umar: Napoved Evropske komisije pričakovana Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoved gospodarske rasti ocenjuje kot pričakovano. Manjše odstopanje med napovedjo Evropske komisije in drugimi, prej objavljenimi napovedmi pa izhaja predvsem iz napovedi izvoza, pravijo na Umarju in dodajajo, da so zadnji podatki o izvozu slovenskega gospodarstva, ki jih je Evropska komisija lahko vključila v napoved, ugodnejši od pričakovanj in še ne odražajo ohlajanja, ki ga kažejo podatki za nekatere partnerice. V GZS zadržani Gospodarska rast v Sloveniji bo, kot kaže, občutno krepkejša, kot se je pričakovalo spomladi, zahvaljujoč rasti izvoza, ki je boljša od pričakovanj, in izjemno močnim naložbam, zlasti v infrastrukturne projekte, financirane s sredstvi EU. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici Jesenska gospodarska napoved Evropske komisije za Slovenijo je zelo optimistična, ocenjujejo na delodajalski strani. Ob tem podobno kot Umar opozarjajo na zamik posledic ohlajanja rasti na ključnih trgih, zaradi odsotnosti evropskih sredstev za investicije za leto 2016 pa dopuščajo celo možnost krčenja BDP. V GZS zato še vedno vztrajajo pri bolj previdni napovedi. V letošnjem letu pričakujejo 1,6-odstotno povečanje obsega BDP, v prihodnjem letu pa se bo ta po njihovi oceni okrepil za 1,3 odstotka. Zadržanost gospodarske zbornice temelji na prihodnjih izvoznih naročilih. Četudi so trenutno še vedno visoka, se bojijo zamika posledic ohlajanja ključnih izvoznih trgov, ki se v Sloveniji pokažejo šele po treh do šestih mesecih.	STA	24ur	2014-11-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/342123/posel/novice/342123	Na skupščini Taluma B ni bilo niti pol odstotka kapitala	gospodarstvo, ekonomija	Na skupščini Taluma B ni bilo niti pol odstotka kapitala  Ljubljana - Delničarji družbe pooblaščenke Taluma iz Kidričevega Talum B - večinoma gre za zaposlene in nekdanje zaposlene v Talumu - bodo letos prejeli 0,79 evra bruto dividende na delnico oziroma skupno slabih 200.000 evrov, so na torkovi skupščini sklenili delničarji. Na skupščini je bilo navzočih le pet delničarjev, ki so skupno zastopali zgolj 0,32 odstotka lastništva. Redko kdo sploh bere sklice skupščin v časnikih, je rekordno nizko udeležbo na skupščini pokomentiral eden malih delničarjev in predstavnik sindikata v Talumu Milan Fajt.  Največji lastnik Taluma B je s slabimi 32 odstotki Bank Austria Creditanstalt. Talum B pa je približno šestodstotni lastnik Taluma, ki bo imel skupščino v ponedeljek, takrat je pričakovati precej višjo udeležbo delničarjev. Na skupščini družbe, ki jo vodi Danilo Toplek, bodo namreč na predlog Elesa odločali o zamenjavi dveh državnih nadzornikov - Stanka Simoniča in Darinko Fakin naj bi za preostali dve leti mandata zamenjala Robert Rožič in Stanko Eršte. Verjetno veste, kaj je cilj zamenjave nadzornikov - menjava uprave, je dejal Fajt in dodal, da se zaposleni z menjavo uprave ne strinjajo, saj družba dobro posluje. Če se bodo delničarji strinjali, bo za dividende porabljena polovica lanskega bilančnega dobička, in sicer 3,3 milijona evrov oziroma 0,873 evra bruto na delnico. Toplak pričakuje, da bodo lastniki predlagano delitev dobička potrdili. Glede menjave nadzornikov pa je dejal le, da bo Eles storil, kar želi.	Barbara Hren	Dnevnik	2008-08-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042314520/posel/novice/1042314520	Zlato z novim rekordom, dolar na 15-mesečnem dnu	gospodarstvo, ekonomija	Zlato z novim rekordom, dolar na 15-mesečnem dnu  Ljubljana - Vrednost zlata se je med včerajšnjim trgovanjem povzpela na novo rekordno vrednost, medtem ko se je vrednost dolarja znižala na najnižjo raven v zadnjih petnajstih mesecih. Devizni tečaj se je zvišal na več kot 1,5 dolarja za evro, sam indeks ameriškega dolarja, ki se izračuna glede na košarico tujih valut, pa je padel na 74,886 točke, kar je najmanj od avgusta lani.  Močna korelacija med vrednostjo indeksa ter vrednostjo zlata je predvsem zaradi tega, ker se zlato trguje v dolarjih, je pojasnil devizni trgovec v NLB Janez Konečnik. Glavni razlog za novo rekordno vrednost zlata je tako ravno padec dolarja, vendar so k temu prispevali tudi napovedi ameriške centralne banke (Fed), da bodo obrestne mere dlje časa na nizki ravni, ter prodaja in nakup zlata s strani centralnih bank. Eden glavnih razlogov za rast zlata je tudi v tem, da vse več investitorjev dopušča večjo verjetnost skrajnim scenarijem, ki bodisi vključujejo močne kratkoročne šoke v svetovnem gospodarstvo bodisi visoko stopnjo inflacije v prihodnje, dodaja vodja analiz pri NLB Skladih Blaž Hribar. Poleg tega je k včerajšnji rasti cene zlata prispevalo tudi srečanje držav G-20, medtem pojasnjuje Matjaž Košir iz Poteze. Države so se namreč čez vikend dogovorile, da bodo še nekaj časa zagovarjale ekspanzivno monetarno politiko. Dolar pa je po njegovih pojasnilih depreciiral zaradi večjega zaupanja v delniške trge, kar je povečalo apetite po tveganju. To pomeni, da so vlagatelji pripravljeni sprejeti več tveganja in investirajo tudi zunaj ZDA, pojasnjuje. Tine Verbole iz UniCredit Banke pa je izpostavil, da je res, da zlato dosega nove vrhove, vendar je pri tem treba upoštevati, da to ne velja za evrske vlagatelje. Medtem ko smo morali za unčo zlata poleti odšteti 660 evrov, je danes cena blizu 740 evrov. Marčevski vrh pa je znašal 780 evrov za unčo, je pojasnil ter dodal, da imajo naši vlagatelji še vedno čas za vstop, ameriški vlagatelji pa so vzpon že zamudili. Medtem ko Hribar ocenjuje, da je precejšnja verjetnost, da vrednost zlata do konca leta preseže 1200 dolarjev za unčo (enako verjetnost pripisuje možnosti, da pade na 1000 dolarjev za unčo), Konečnik meni, da se to ne bo zgodilo. Glavni krivec za depreciacijo dolarja so sicer po njegovem mnenju javnofinančna neravnovesja v ZDA, ki so v primerjavi z javnofinančnimi neravnovesji evropskih držav občutno višja. Napovedi, kako se bo gibal tečaj dolar za evro, Hribar ne želi dajati, saj se je kakršno koli sklepanje na podlagi preteklih trendov in donosnosti že večkrat izkazalo za povsem napačno , medtem ko Košir ocenjuje, da bi se lahko trend krepitve dolarja proti evru zaključil z začetkom prihodnjega leta, oziroma ko bodo vlagatelji začutili, da bo Fed spremenil obrestno mero. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-11-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042211947/posel/novice/1042211947	Cene surovin prizadele Lamo	gospodarstvo, ekonomija	Cene surovin prizadele Lamo  Ljubljana - Na skupščini družbe Lama Dekani, ki med drugim proizvaja sisteme za pohištvo, so kot novega člana upravnega odbora imenovali Roberta Applebyja, saj je prejšnji član Lutz Disselhoff - ki je tudi direktor operacij evropske divizije skupine TitusPlus - odstopil. Disselhoff je odstopil zaradi prevzema novih strateških obveznosti in poslovnih izzivov na ravni mednarodne skupine TitusPlus, so pojasnili v družbi.  Na skupščini družbe, ki je konec leta 2005 prešla pod skupino Titus International, so odločili tudi to, da bilančni dobiček višini dobrih 134.000 evrov ostane nerazporejen. Čisti poslovni izid Lame, ki pokriva 70 odstotkov slovenskega trga, pa je bil lani slabši kot leto prej, saj je z 1,4 milijona evrov upadel na 407.000 evrov. Rezultat v finančnem letu 2006 je izboljšal izredni prihodek iz naslova odpisa odplačil obresti s strani Banke Koper. Hkrati pa smo se lani soočali s poslabšanimi tržnimi razmerami, ki so jih narekovale naraščajoče cene najpomembnejših surovin, kot sta cink in jeklo, pojasnjujejo v podjetju. Ob tem so poudarili, da so se prihodki od prodaje lani zvišali za 20 odstotkov, na 59 milijonov evrov, ter da se je od vstopa v skupino obseg prihodkov iz prodaje več kot podvojil. Družba 80 odstotkov svojih prihodkov ustvari v tujini. Na vprašanje, kakšne so razmere na slovenskem trgu, so odgovorili, da je v industriji pohištvenega okovja prisotna vedno večja konkurenca, hkrati pa se tako pohištveni kot tudi kovinski in orodjarski panogi soočata z rastočimi cenami surovin. Letos pa se soočamo tudi z recesijo na trgih vzhodne Evrope in ZDA ter s težavami v panogi nepremičnin, kar negativno vpliva na nakupe pohištva in posledično poslabšuje pogoje tudi za dobavitelje v pohištveni industriji, pojasnjujejo. Zato naj bi v skupini že uvedli posamezne aktivnosti, predvsem z namenom omiliti napovedano zmanjšanje prodaje njihovih proizvodov. Hkrati pa skušajo poslovna tveganja zniževati z nenehnim razvojem in vstopom na nove tržne segmente . luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-10-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042223358/posel/novice/1042223358	Nafta še vedno pod 55 dolarji: Cene nafte so se od rekordnih ravni julija znižale za 63 odstotkov	gospodarstvo, ekonomija	Nafta še vedno pod 55 dolarji: Cene nafte so se od rekordnih ravni julija znižale za 63 odstotkov  Singapur - Cena nafte se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju obdržala pod 55 dolarji. Naftni trg je pri oblikovanju cen že upošteval recesijo v razvitih državah, vnovičen premik navzdol pa bi povzročil le zelo resen ali dolgotrajen zastoj v gospodarski rasti, menijo analitiki.  Cene nafte so se od rekordnih ravni julija znižale za 63 odstotkov. (Foto: Matej Povše) Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v decembru je bilo v Singapurju danes treba odšteti 54,58 dolarja, kar je 19 centov več kot ob koncu torkovega trgovanja. V torek so se cene znižale za 56 centov na 54,39 dolarja, kar je najnižja raven po januarju 2007. V Londonu se je severnomorska nafta brent z decembrskim dobavnim rokom podražila za 16 centov na 52 dolarjev. Vzdušje na trgu je še vedno zadržano, a vsekakor boljše kot pred tednom dni, je prepričan analitik Clarence Chu iz singapurske družbe Hudson Capital Energy. Volatilnost trga se je umirila, nekoliko se je konsolidiral, je dejal. Cene nafte so se od rekordnih ravni julija znižale za 63 odstotkov. Ne pričakujem, da se bodo spustile pod 50 dolarjev, je prepričan Chu. Vlagatelji bodo po njegovem mnenju še naprej spremljali znake morebitnega zniževanja povpraševanja po energentih v ZDA. Ameriško ministrstvo za energijo naj bi danes objavilo redno tedensko poročilo.	sta	Dnevnik	2008-11-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042287844/posel/novice/1042287844	Cene življenjskih potrebščin julija nižje za 0,9 odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Cene življenjskih potrebščin julija nižje za 0,9 odstotka  Ljubljana - Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se julija znižale. V primerjavi z junijem so bile nižje za 0,9 odstotka, je danes v prvi objavi podatkov sporočil državni statistični urad. Cene so se prvič znižale tudi na letni ravni, in sicer so se v enem letu znižale za 0,6 odstotka.  (Foto: Luka Cjuha) Cene življenjskih potrebščin so se julija drugič letos na mesečni ravni znižale, tokrat za 0,9 odstotka. Rast cen od začetka januarja do konca julija je bila 1,4-odstotna, medtem ko je bila enakem obdobju lani 4,1-odstotna. Storitve so se julija glede na junij podražile za 1,8 odstotka, blago pa se je za 2,1 odstotka pocenilo. Med blagom so se cene poltrajnega blaga znižale za 11,8 odstotka, trajnega blaga pa za odstotek. Cene blaga dnevne porabe pa se v povprečju niso spremenile. Julija so se cene obleke in obutev znižale za 16,1 odstotka. Poletne posezonske razprodaje oblačil in obutve so letos še močneje kot pretekla leta znižale cene v skupini obleka in obutev. Oblačila so bila cenejša za 18,1 odstotka, obutev pa za 11,6 odstotka, ugotavlja statistični urad. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače ter zdravje so se znižale za 0,5 odstotka. Med temi so se najbolj pocenili sezonski proizvodi - sadje za 2,3 odstotka, ribe za 1,2 odstotka, zelenjava pa za 0,9 odstotka. Pocenilo se je tudi meso (0,7 odstotka) ter mleko, mlečni izdelki in jajca (0,5 odstotka). Najbolj so se podražile gazirane in negazirane pijače (1,2 odstotka). Storitve v bolnišnicah so bile cenejše za 1,4 odstotka, nekatera zdravila in drugi medicinski izdelki za 0,5 odstotka, zdravstvene, zobozdravstvene in druge storitve pa za 0,3 odstotka. Prevoz se je pocenil za 0,2 odstotka - cene rabljenih avtomobilov padle za 5,4 odstotka, cestni prevozi potnikov za 2,6 odstotka, motorna kolesa in kolesa pa za 1,8 odstotka. Podražili so se med drugim letalski prevozi potnikov (1,5 odstotka). Nižje cene oblačil in obutve so skupno rast cen znižale za 1,4 odstotne točke, cenejši rabljeni avtomobili pa za 0,1 odstotne točke. Dodatne 0,1 odstotne točke so k znižanju prispevali še cenejši prehrambeni izdelki. Julija so se cene zvišale med drugim pri rekreaciji in kulturi, pri čemer so se najbolj podražile počitnice v paketu (11,5 odstotka). Dražje je bilo tudi raznovrstno blago in storitve (med drugim zaradi višjih cen zavarovanj), gostinske in nastanitvene storitve, stanovanjska oprema ter stanovanja. Na gibanje cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene tekočih goriv (4,3 odstotka) ter nižje cene plina in daljinske energije (za 4,3 oz. štiri odstotke). K skupni mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale dražje počitnice v paketu, po 0,1 odstotne točke pa še dražji naftni derivati, višje cene nekaterih zavarovanj ter podražitve v skupini gostinske in nastanitvene storitve. Slovenija je prvič zabeležila negativno rast cen na letni ravni, in sicer so bile cene julija glede na julij lani nižje za 0,6 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast se je ponovno znižala in je zdaj 2,3-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 5,8-odstotna. Nižje kot pred enim letom so bile cene v skupinah prevoz (5,6 odstotka), stanovanje (4,9 odstotka), komunikacije (4,1 odstotka), obleka in obutev ter hrana in brezalkoholne pijače (1,3 odstotka). Cene na letni ravni so se zvišale pri alkoholnih pijačah in tobaku (9,1 odstotka), raznovrstnem blagu in storitvah (4,5 odstotka), gostinskih in nastanitvenih storitvah (4,4 odstotka), stanovanjski opremi (štiri odstotke), izobraževanju ter rekreaciji in kulturi (tri odstotke). V primerjavi z lanskim julijem so bile storitve dražje za 2,9 odstotka, blago pa se je za 2,2 odstotka pocenilo. Med blagom se je najbolj pocenilo trajno blago, za tri odstotke, blago dnevne porabe je bilo cenejše za 2,1 odstotka, poltrajno blago pa za 0,8 odstotka. Tudi gibanje cen, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je bilo julija negativno, in sicer so se cene na mesečni ravni znižale za 0,8 odstotka, na letni pa za 0,6 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast se je znižala že deveti mesec zapored in sedaj znaša 2,2 odstotka, lani pa je bila 5,8 odstotka.	STA	Dnevnik	2009-07-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042434888/posel/novice/1042434888	Šentjurska družba Alpos lani s kar 50 milijoni evrov izgube	gospodarstvo, ekonomija	Šentjurska družba Alpos lani s kar 50 milijoni evrov izgube  Šentjur - Družba Alpos, ki je od avgusta v postopku prisilne poravnave, je v lanskem letu zabeležila le še 7,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj petkrat manj kot v letu 2009. Šentjurska družba je tako lani ustvarila kar za 50 milijonov evrov izgube in jo v bilanci skupaj s tisto iz leta 2009 povišala že na 62 milijonov evrov.  Skladno s sklenjeno pogodbo je nedavno odstopila celotna dosedanja uprava Alposa, ki jo je vodil Mirjan Bevc. (Foto: Mojca Grušovnik) Usoda omenjenega podjetja pa je še naprej negotova, saj v uspešnost prisilne poravnave ne verjame niti prisilni upravitelj Andrej Marinc. Ta je sicer na zadnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču umaknil ugovor proti vodenju prisilne poravnave, vendar pod pogojem, da bo sklep sodišča o soglasju k pogodbi o ravnanju upnikov v postopku prisilne poravnave postal pravnomočen. Banke upnice so namreč ta mesec, potem ko je Hypo Alpe Adria bank umaknila predlog za stečaj Alposove hčerinske družbe v srbskem Aleksincu, podpisale sporazum, s katerim bo Alpos pridobil 15 milijonov evrov sredstev. Omenjena sredstva Alpos nujno potrebuje za vzpostavitev normalne proizvodnje v cevarni, ki je osrednji proizvodni program. Skladno s sklenjeno pogodbo je takrat odstopila celotna dosedanja uprava Alposa, ki jo je vodil Mirjan Bevc. Vodenje Alposa je prevzel dosedanji prokurist družbe Ljubo Osovnikar, ki je tudi podal predlog sodišču za začasno imenovanje novega nadzornega sveta. Začasni nadzorni svet pa naj bi svojo funkcijo opravljal do prve skupščine delničarjev.	sta	Dnevnik	2011-03-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042288316/posel/novice/1042288316	Pinus s 5,1 milijona evrov bilančne izgube	gospodarstvo, ekonomija	Pinus s 5,1 milijona evrov bilančne izgube  Ljubljana - Na zadnji skupščini tovarne kemičnih izdelkov Pinus je edini lastnik Igor Jurij Pogačar uporabil lanski čisti dobiček v višini 74.700 evrov za pokritje izgube iz preteklih let. Kljub temu ima družba kar 5,1 milijona evrov bilančne izgube.  Precejšen del bilančne izgube predstavlja negativni poslovni izid iz leta 2007, saj je ta zaradi enkratnega izrednega odhodka v višini 5,5 milijona evrov znašal 4,45 milijona evrov. Na omenjeni skupščini se je tudi edini lastnik, ki je družbo kupil v začetku leta 2007, seznanil z odstopno izjavo nadzornika Davida Benedeka in kot njegovega naslednika imenoval Primoža Karpeta. Kljub gospodarski krizi so se družbi, katere osnovna dejavnost so sredstva za varstvo rastlin, čisti prihodki od prodaje lani zvišali za slabo četrtino in so znašali 26,7 milijona evrov. Poslovni odhodki so bili višji za 17 odstotkov in so znašali 24,9 milijona evrov, dobiček iz rednega poslovanja (EBIT) pa je znašal dobra dva milijona evrov. Zaradi 35-odstotne rasti finančnih prihodkov je čisti dobiček, kot že rečeno, znašal slabih 74.700 evrov. Po pojasnilih predsednika uprave Andreja Andoljška je bilo poslovanje v prvi polovici letošnjega leta slabše, saj so ga zaključili z nižjim obsegom prodaje, pri čemer gre predvsem za vpliv prodajnih cen in ne količin . Podrobnejših podatkov ni posredoval, saj je povedal le še, da je bil poslovni izid pozitiven in da so bili tako finančni prihodki kot odhodki nižji kot lani. Pojasnil je, da so se prvi vplivi krize poznali že lani jeseni. Na trgih Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine so se znižale cene sredstev za varstvo rastlin, posojilni krč je znižal posojilno sposobnost njihovih kupcev, dodaten problem pa jim predstavljajo tečajna tveganja. Zaradi znižanega obsega proizvodnje v drugih proizvodnih sektorjih je medtem na slovenskem trgu opaziti znižano povpraševanje po naših storitvah sežiga nevarnih odpadkov ter po nekaterih drugih industriji namenjenih proizvodih in storitvah, je dodal. Posledice neplačil kupcev delno rešujejo z izkoriščanjem sinergijskih možnosti med posameznimi dejavnostmi, kljub temu pa opažajo podaljševanje plačilnih rokov, ki so v kmetijstvu že v osnovi nadpovprečno dolgi. Družba sicer zaposluje približno 150 oseb, število zaposlenih pa nenehno prilagaja dejanskim potrebam na trgu. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-08-03 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/278001/posel/novice/278001	Trgovski koncern Metro zaradi davčne zakonodaje ob dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Trgovski koncern Metro zaradi davčne zakonodaje ob dobiček  frankfurt - Nemški trgovski koncern Metro je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 65 milijonov evrov izgube, medtem ko je enako obdobje leto prej zaključil z 81 milijoni evrov dobička. Izguba je posledica 160 milijonov evrov stroškov, povezanih z novo nemško davčno zakonodajo.  V prvih devetih mesecih skupaj je družba, ki ima pod svojim okriljem več trgovskih verig, ustvarila 30 milijonov evrov dobička. Metrojevi prihodki od prodaje so se sicer zvišali za 10 odstotkov na 15,6 milijarde evrov, deloma tudi na račun prevzema Wal-Martovih trgovin v Nemčiji in poljskega trgovca Geant. V prvih devetih mesecih skupaj je družba, ki ima pod svojim okriljem več trgovskih verig, ustvarila 30 milijonov evrov dobička, medtem ko jih je v enakem obdobju lani 207 milijonov evrov. Prihodke pa je zvišala za 11 odstotkov na 45,9 milijarde evrov.	sta	Dnevnik	2007-10-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042520141/posel/novice/1042520141	Slovenske banke tujim lastnikom vse manj dividend, na Hrvaškem zgodba obrnjena	gospodarstvo, ekonomija	Slovenske banke tujim lastnikom vse manj dividend, na Hrvaškem zgodba obrnjena  Ljubljana - Medtem ko dividendna politika hrvaških bank, zaradi katere bo v roke tujih lastnikov letos prešlo okoli 200 milijonov evrov, pri sosedih dviguje veliko prahu, je s tem povezan položaj na slovenskem bančnem trgu bolj umirjen. Del razloga za to lahko pripišemo dejstvu, da so številne slovenske banke leto 2011 končale v rdečih številkah in posledično dividend ne bodo izplačevale, na drugi strani pa blaži težave bančnega sektorja nedavna denarna injekcija Evropske centralne banke (ECB).  (Foto: Luka Cjuha) Pri izplačilu dividende je treba v smislu upravljanja tveganj upoštevati tudi vpliv na likvidnost banke, so pojasnili v Banki Slovenije, medtem ko v Banki Koper ocenjujejo, da je likvidnost slovenskega bančnega sistema ob triletnih posojilnih operacijah ECB dovolj visoka, da odtok sredstev z izplačilom dividend dodatnih težav ne bi povzročil. Primorska banka je sicer članica italijanske bančne skupine Intesa Sanpaolo, ki ji bo letos izplačala trideset odstotkov dobička oziroma za dobrih pet milijonov evrov dividend . Pri SKB, ki je članica francoske bančne skupine Société Generale, so v preteklih letih ravno tako redno izplačevali dividende, kako bo letos, pa bo znano šele po majski skupščini delničarjev. A glede na to, da je SKB lani ustvarila 24,4 milijona evrov čistega dobička, izplačilo dividend ne bi presenetilo. Medtem ko bo odločitev o izplačilu dividend Unicredita Slovenije, ki v preteklih nekaj letih delničarjem ni izplačala dobičkov, prav tako znana šele po aprilski skupščini, so v bankah Raiffeisen, Hypo Alpe-Adria bank, Volksbank in Sparkasse že zagotovili, da letos dividend ne nameravajo izplačati. Tudi največja slovenska banka NLB, ki je v četrtinski lasti belgijske bančne skupine KBC, dividend ne bo izplačala, saj je leto 2011 končala z visoko izgubo. Če bo iz slovenskega bančnega sistema z izplačilom dividend čez meje letos ušlo največ nekaj deset milijonov evrov, bi lahko iz Hrvaške odtekla tudi desetkrat večja vsota. Za hrvaško finančno ministrstvo in Hrvaško nacionalno banko (HNB) to vsekakor ni dobra novica, saj predstavlja visoko izplačilo dividend v tujino precejšnja valutna tveganja. V času, ko se Hrvaška pripravlja na izdajo 1,5 milijarde dolarjev (okoli 1,14 milijarde evrov) dolžniških papirjev na ameriškem trgu, bonitetne hiše pa še niso izdale mnenja, na podlagi katerega bo trg določil ceno svežega denarja, pretresi seveda niso dobrodošli. V Banki Slovenije so pojasnili, da bančni nadzorniki (centralne banke) le izjemoma posegajo v dividendno politiko bank. Če že, pa to storijo s priporočili, ki so neobvezna, ali z nadzorniškim ukrepom, ki je za banko obvezen, so dejali v Banki Slovenije. Medtem ko HNB hrvaškim bankam dopušča izplačilo dividend, pa jih hkrati opozarja, da naknadnih izplačil prenesenih bilančnih dobičkov iz preteklih let ne bo dopustila. Gre za okoli dve milijardi evrov lastniškega kapitala, brez katerega bi banke še naprej izkazovale zakonsko določeno 12-odstotno kapitalsko ustreznost. Ob tem se omenja, da imajo matične banke v svojih hčerah na Hrvaškem naloženih za 2,5 do 3 milijarde evrov sredstev, in sicer v depozitih, kreditih in hibridnih instrumentih, ki dospejo v kratkem. Odliv kapitala, ki mu ne bi sledil nov hiter priliv, bi imel po oceni HNB močne destabilizacijske učinke na kuno. In čeprav bi dejanska prepoved HNB pomenila odmik od idealov EU ter ECB, je izbira med zasledovanjem ciljev EU in domačim finančnim kaosom očitna. jan.bratanic@dnevnik.si	Jan Bratanič	Dnevnik	2012-03-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042506893/posel/novice/1042506893	Marjan Pišljar se zanima za nakup zemljišča Droge Kolinske	gospodarstvo, ekonomija	Marjan Pišljar se zanima za nakup zemljišča Droge Kolinske  Ljubljana - Podjetnik Marjan Pišljar naj bi se zanimal za nakup dela zemljišča Droge Kolinske ob Šmartinski cesti v Ljubljani.  (Foto: Luka Cjuha) Celotno zemljišče Droge Kolinske, ki je del Partnerstva Šmartinska, se razprostira na več kot 50.000 kvadratnih metrih. Za Pišljarja, ki so ga pogosto povezovali z Juretom Jankovićem, naj bi bil zanimiv del, ki je okoli nekdanje upravne stavbe družbe. Pišljar podatkov o nakupu zemljišča ni želel komentirati, v Atlantic Grupi, ki je leta 2010 prevzela Drogo Kolinsko, pa so pojasnili, da pogajanja s potencialnimi kupci zemljišča še potekajo. Droga Kolinska je zemljišče poskušala prodati že leta 2008, ko je bila še v lasti Istrabenza, vendar neuspešno. Sicer pa nameravajo v ljubljanski mestni občini (MOL) skupaj s partnerji pri projektu Partnerstvo Šmartinska ustanoviti podjetje Projektna pisarna Šmartinska. Osnovni kapital novega podjetja bo znašal 100.000 evrov, v njem pa bo imel MOL 48-odstotni lastniški delež. Kot so nam pojasnili v MOL, bo podjetje ustanovljeno po potrditvi družbene pogodbe na mestnem svetu, pri čemer naj bi bilo gradivo pripravljeno za marčno sejo. Kdo vse bodo družbeniki v novem podjetju, še ni dokončno znano, dokumentacija za ustanovitev podjetja pa je pripravljena za vse sedanje udeležence, ki sodelujejo pri regeneraciji območja. Med drugimi so to BTC, Žito, Velana, Gradis IPGI in Droga Kolinska. V MOL so pojasnili, da je pri sodelovanju med njimi in lastniki zemljišč prišlo do ideje o ustanovitvi podjetja, ki bi pomagalo pri koordinaciji projektov in skrbelo za nemoteno komunikacijo med javnim partnerjem in lastniki zemljišč. Pri tem so ocenili, da je njihova udeležba v podjetju pomembna zaradi zagotavljanja javnega interesa, ki se izraža v trajnostnem razvoju in urejanju površine celotnega območja med Šmartinsko cesto, Bratislavsko cesto, železnico in mestno hitro cesto. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2012-02-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042218460/posel/novice/1042218460	Švedska je potrdila 156 milijard evrov vreden reševalni načrt	gospodarstvo, ekonomija	Švedska je potrdila 156 milijard evrov vreden reševalni načrt  stockholm - Švedski parlament je potrdil 156 milijard evrov vreden načrt za pomoč švedskemu finančnemu sektorju tekom aktualne svetovne finančne krize. Švedska naj bi sicer v prihodnjem letu vstopila v blago recesijo, so danes sporočili iz švedskega nacionalnega inštituta za ekonomske raziskave.  Švedski premier Fredrik Reinfeldt (Foto: Reuters) Ukrep, ki je del usklajenega evropskega ukrepanja s ciljem pomiriti trge ter obnoviti posojanje med bankami in strankam, omogoča vladi, da podeli za 156 milijard evrov jamstev za bančna posojila. Poleg tega predvideva oblikovanje dve milijardi dolarjev vrednega sklada za stabilnost, s katerim bo država pomagala bankam v primeru morebitnih težav s solventnostjo v prihodnosti. Finančna kriza je močno prizadela švedski banki Carnegie in Swedbank. Investicijsko banko Carnegie je rešila švedska centralna banka s kreditno linijo v višini 493 milijonov evrov, Swedbank pa se je odločila za povečanje kapitala z izdajo novih delnic. Švedska centralna banka pa je danes sporočila, da bo nefinančnim podjetjem, ki so tudi začela čutiti posledice svetovne posojilne krize, olajšala pridobivanje bančnih posojil. Po danes objavljenih ocenah švedskega nacionalnega inštituta za ekonomske raziskave bo Švedska sicer vstopila v recesijo. Tako v zadnjem letošnjem kot v prvem četrtletju prihodnje leto se ji obeta zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP). Ta naj bi se tako v letošnjem letu povečal za okrog 1,2 odstotka, v prihodnjem letu pa naj bi se zmanjšal za 0,1 odstotka. Lani je BDP te skandinavske države porasel za 2,6 odstotka, po blagi recesiji v prihodnjem letu naj bi leto 2010 prineslo izboljšanje, pravo okrevanje gospodarstva pa naj bi se zgodilo šele v letih 2011-2012, še ocenjujejo v inštitutu.	STA	Dnevnik	2008-10-29 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042256766/posel/novice/1042256766	V Franciji raste prodaja avtomobilov	gospodarstvo, ekonomija	V Franciji raste prodaja avtomobilov  Ljubljana - Po petih mesecih zmanjševanja prodaje avtomobilov v Franciji se je marca v primerjavi z enakim obdobjem lani prodaja povečala za 8,1 odstotka, pri čemer je PSA Peugeot-Citroen povečal prodajo za 16 odstotkov, Renault pa za skoraj 13 odstotkov.  Na francoskem trgu se je povečala tudi prodaja novomeških twingov. Po pisanju pariškega časnika Le Monde je v Novem mestu začela delovati tretja izmena, tako da nedavna selitev proizvodnje clia II nikakor ni zmanjšala števila delovnih mest v Revozu. Prodaja nefrancoskih avtomobilov pa se je marca v Franciji povečala samo za 0,5 odstotka. Pri večji prodaji avtomobilov v Franciji ima pomembno vlogo državna subvencija kupcem avtomobilov v višini 2500 evrov.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-04-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042317456/posel/novice/1042317456	Michel Rocard je pozval k skupni obravnavi globalnih problemov	gospodarstvo, ekonomija	Michel Rocard je pozval k skupni obravnavi globalnih problemov  Ljubljana - Svet se sooča s številnimi problemi, od gospodarske in podnebne krize do boja proti terorizmu - gre za več temeljnih vprašanj, ki so medsebojno povezana in jih je zato nemogoče reševati ločeno, je nekdanji francoski premier in evropski poslanec Michel Rocard poudaril na današnjem predavanju, ki ga je v Ljubljani pripravil Forum 21.  Nekdanji francoski premier in evropski poslanec Michel Rocard (Foto: Reuters) Rocard, ki se je v Ljubljani mudil na povabilo nekdanjega predsednika republike in predsednika Foruma 21 Milana Kučana, je tokrat predaval v vlogi sopredsednika Mednarodnega etičnega kolegija. Njegov namen je bil predvsem predstaviti večplastnost krize, v kateri se je znašel ves svet in medsebojno odvisnost nastalih problemov, ki jih po njegovem mnenju ni mogoče reševati ločeno. Kot je poudaril Rocard, je svet nekaj let po padcu berlinskega zidu živel v upanju, da so vendarle nastopili boljši in svetlejši časi, vendar pa se je že kmalu za tem pojavila grožnja terorizma, poleg tega na Bližnjem vzhodu stalno vlada konflikt, svet se sooča s podnebno krizo, nekatere države grozijo z jedrskim orožjem, nazadnje pa se je svet zapletel še v globalno gospodarsko krizo. Po mnenju francoskega politika vsi ti problemi terjajo takojšnje ukrepanje in rešitve, vendar pa jih ni mogoče reševati ločeno. Prav tako omenjenih problemov po mnenju Rocarda ni mogoče rešiti na nacionalni ravni, saj tega niso sposobne niti najmočnejše države kot sta ZDA in Kitajska. Rocard je med drugim opozoril, da se stanje, predvsem kar se podnebja tiče, poslabšuje hitreje, kot so strokovnjaki predvidevali doslej. Ob tem se je dotaknil tudi bližajoče podnebne konference v Koebenhavnu, kjer naj bi svetovni voditelji poskušali doseči podnebni dogovor. Ta cilj se po mnenju Rocarda vse bolj oddaljuje, saj vse kaže, da med voditelji ni pripravljenosti, da bi se sporazumeli o omejitvah izpustov toplogrednih plinov. Francoski politik se je v nadaljevanju dotaknil še nekaterih drugih globalnih problemov in znova poudaril nujnost, da jih svet obravnava skupno. Trenutna zmogljivost sveta za tovrstno ukrepanje je po njegovem mnenju problematična, zato je reševanju nastale večplastne krize potrebno posvečati več pozornosti in povečevati mednarodno ozaveščenost o teh problemih. Rocard je sicer bivši francoski premier, v preteklosti pa je opravljal več visokih političnih funkcij. Med drugim je bil v 80. letih prejšnjega stoletja minister za regionalno načrtovanje, mandat za tem kmetijski minister, v naslednjem mandatu pa, kot omenjeno, predsednik vlade. V začetku letošnjega leta je zaključil tudi mandat evropskega poslanca.	sta	Dnevnik	2009-11-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042341502/posel/novice/1042341502	Preventov novozelandski dolžnik Global Investments Group likvidiral svojo ljubljansko podružnico	gospodarstvo, ekonomija	Preventov novozelandski dolžnik Global Investments Group likvidiral svojo ljubljansko podružnico  Slovenj Gradec, Ljubljana - Novozelandsko podjetje Global Investments Group (GIG), ki je od Preventa Globala med letoma 2004 in 2006 prejelo za 24 milijonov evrov nezavarovanih posojil za projekt laserskih kartic, je likvidiralo svojo ljubljansko podružnico.  Medtem ko kriminalisti preiskujejo vlogo nekdanjega direktorja Prevent Globala Jožeta Kozmusa (na fotografiji) pri nakazovanju posojil novozelandski družbi Global Investments Group (GIG) za laserske kartice, ki so Prevent pomagala spraviti v finančne težave, je ta v Sloveniji že zaprla svojo podružnico. Tudi na Novi Zelandiji v minulih dveh letih ni ustvarila prihodkov. (Foto: Matej Povše) Čeprav direktor GIG Anton Kuhar v projekt kartic še vedno verjame, je včeraj priznal, da je družba v denarni stiski. To postavlja pod vprašaj tudi morebitno vrnitev denarja Preventu Globalu, ki se z bankami že več mesecev dogovarja o sanaciji. Vse kaže, da je možnosti, da bodo v Preventu Globalu še kdaj videli 24 milijonov evrov, ki so jih med letoma 2004 in 2006 za projekt laserskih kartic posodili novozelandski družbi Global Investments Group (GIG), vedno manj. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč pred dnevi iz sodnega registra izbrisalo slovensko podružnico omenjene družbe. Medtem ko je direktor GIG Anton Kuhar včeraj dejal, da je slovensko podružnico likvidiral zaradi racionalizacije stroškov, je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da se je za to odločil že v začetku novembra. Le dober teden prej, konec lanskega oktobra, smo v Dnevniku razkrili, da je GIG približno četrtino vseh Preventovih posojil, ki niso bila zavarovana, namenil tudi za pokrivanje izgub podjetij, ki so povezana s Kuharjem in mariborskim podjetnikom Marjanom Rožmanom. Oba sta po neuradnih informacijah prek podjetij nabiralnikov v Avstraliji in na Vanuatuju tudi lastnika družbe GIG, v kateri Prevent Global nima ne lastniškega deleža ne drugih vzvodov vpliva, čeprav je bil njen glavni financer. Če je Kuhar še konec lanskega novembra javno napovedal, da bo GIG vrnil vsa posojila, ki jih je za projekt laserskih kartic prejel od Preventa Globala , je včeraj priznal, da je družba v denarni stiski . Kljub temu v to, da bo družba živela od izdelovanja in prodaje laserskih kartic, še vedno verjame. Projekt je tako zanimiv, da bi lahko pritegnili številne vlagatelje, ki bi bili pripravljeni vlagati vanj, je pojasnil Kuhar. Na vprašanje, kako bo novozelandska družba Preventu Globalu vrnila posojilo, ki je skupaj z obrestmi vredno že okrog 30 milijonov evrov, in ali lahko to stori z najetjem dodatnih posojil pri bankah, pa je Kuhar odgovoril, da bo GIG v denarni stiski, dokler se ne konsolidirajo finančni viri . Da je matična GIG, katere ljubljanska podružnica je imela v letu 2008 za več kot 400.000 evrov kratkoročnih obveznosti, pri čemer ni ustvarila niti evra prihodkov, v resnih finančnih težavah, dokazuje tudi podatek, da je zadnje izkaze objavila za poslovno leto 2005, ki se je na Novi Zelandiji končalo tri mesece kasneje, 31. marca 2006. Kot je namreč pojasnil Kuhar, na Novi Zelandiji še niso predložili bilanc, ker jim po tamkajšnji zakonodaji tega ni treba storiti, če matično podjetje v dveh letih ne ustvari nikakršnih prihodkov. Kako torej GIG, ki ga Kuhar ne namerava likvidirati , sploh posluje? Posle smo peljali prek moskovskega predstavništva in podjetja LOC, odgovarja Kuhar. LOC je že predlani namesto Preventa Globala prevzel tudi dobavo kartic ruski predsedniški knjižnici v St. Peterburgu, ki je do zdaj javno najbolj znan uspeli posel GIG. Pri tem velja opozoriti, da je prokurist v podjetju LOC nekdanji predsednik uprave te družbe Jože Kozmus. Kot smo že poročali, je Prevent denar na Novo Zelandijo na veliko nakazoval prav v obdobju, ko ga je vodil Kozmus. Obstaja tudi več indicev, da je Prevent Global financiral GIG tudi po tem, ko je bilo že jasno, da od posla s karticami ne bo ostalo nič. Iz finančnih izkazov novozelandskega podjetja je tako razvidno, da je to do marca 2005, ko so v Preventu Globalu šele javno napovedali gradnjo tovarne laserskih kartic, že odpisalo za dva milijona evrov nakazil, ki so končala na računu drugega Kuharjevega novozelanskega podjetja, Satequs Limited. To se je po Kuharjevih navedbah ukvarjalo z gradnjo novega modela regatne jadrnice, ki naj bi bila del promocije za laserske kartice. Kozmus včeraj ni bil dosegljiv. Prav odgovor na vprašanje, ali je Kozmus denar na Novo Zelandijo brez zavarovanj posojal zgolj iz slepega prepričanja v uspešnost projekta laserskih kartic, bo ključen v preiskavi poslov med Preventom Globalom in GIG, ki jo že več mesecev vodijo kriminalisti policijske uprave Slovenj Gradec. Ta temelji na ovadbi, ki jo je zaradi suma zlorabe položaja oziroma poslovne goljufije zoper Kozmusa in Kuharja vložil donedavni prvi mož Preventa Globala Ivan Majcen. Po njegovih besedah je Prevent na Novo Zelandijo nakazal 25 milijonov evrov, pri čemer je ta ameriški družbi Laser Card za opremo in licenco za izdelovanje kartic nakazala le 15 milijonov evrov. Kje je torej končala razlika v višini desetih milijonov evrov? Kot je pojasnil Kuhar, so jo v GIG porabili za stroške poslovalnic v Moskvi in Ljubljani ter druge aktivnosti, med katerimi je bilo po naših podatkih tudi več svetovanj. Dodal je še, da bo podjetje kmalu objavilo tudi konsolidirane bilance poslovanja. primoz.cirman@dnevnik.si sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov,Primož Cirman	Dnevnik	2010-03-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042520910/posel/novice/1042520910	Kranjec: Usmeritev varčevalnih ukrepov je prava	gospodarstvo, ekonomija	Kranjec: Usmeritev varčevalnih ukrepov je prava  Ljubljana - Dogodki glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) se po razumevanju Banke Slovenije razvijajo v pravo smer, je na današnji novinarski konferenci povedal guverner centralne banke Marko Kranjec. Ob tem je optimističen, da bo dogovor glede dokapitalizacije največje slovenske banke dosežen v predvidenem roku, torej do konca junija.  (Foto: Tomaž Skale) Kranjec sicer dodatnih komentarjev na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi spomladanskega poročila o cenovni stabilnosti ni želel dajati. Kot je dejal, dogajanje spremljajo in po njihovih informacijah se potencialni strateški investitorju in obstoječi lastniki sestajajo. Glede rokov, špekuliralo se je namreč o morebitnem podaljšanju rokov za dokapitalizacijo NLB, pa je zatrdil, da so zahteve Banke Slovenije in Evropskega bančnega organa (Eba) jasne. V skladu z usklajeno dokapitalizacijo sistemskih bank v EU, morajo banke postopek kapitalske krepitve zaključiti do 30. junija. NLB potrebuje vsaj 400 milijonov evrov svežega kapitala. Nova vlada je takoj po prevzemu poslov sklenila, da nove dokapitalizacije, že druge v dobrem letu dni, tokrat ne bo izpeljala s proračunskimi sredstvi. V lanski 250-milijonski dokapitalizaciji je večino novih delnic vplačala država in tako okrepila svoj lastniški delež v banki. Vlada je oblikovala posebno pogajalsko skupino, ki se s potencialnimi strateškimi partnerji pogaja o vstopu v lastništvo banke, pri čemer naj bi država zadržala nadzorni delež 25 odstotkov plus eno delnico. Informacij glede pogajanja je malo, saj jih na finančnem ministrstvu do njihovega zaključka ne želijo komentirati.Najpogosteje se omenjajo EBRD, IFC in KBC Najpogosteje se med strateškimi partnerji omenjajo Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke in pa belgijska KBC, trenutno druga največja lastnica NLB. Po informacijah, ki jih je minuli teden navajal časnik Finance, naj bi 150 milijonov evrov prispevala tudi Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod). Glede stanja slovenskega bančnega sistema je Kranjec danes ponovil že večkrat izražene ocene, da so vse slovenske banke solventne in da ne vidijo potrebe po kakšnih drastičnih takojšnjih ukrepih. Banke v Sloveniji so lani ustvarile 356 milijonov evrov izgube po davkih, potem ko so že leto 2010 končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Stroški oslabitev in rezervacij so v letu 2011 znašali skoraj 1,1 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka več kot leta 2010. Kranjec napoveduje, da se bodo oslabitve in posledično oblikovanje rezervacij nadaljevalo tudi letos, saj je precejšen del portfelja bank še naprej okužen. Za guvernerja Banke Slovenije tako ne bo presenečenje, če bo imel bančni sistem tudi letos še izgubo, čeprav naj bi bila ta nižja kot lani. V Banki Slovenije tako menijo, da se razmere v bančnem sistemu vseeno izboljšujejo, zelo veliko pa bo odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v tujini. Če bo dvig tujega povpraševanja okrepil slovensko gospodarsko rast, se bodo lahko ustrezno reševali tudi problemi na drugih področjih, je še dejal Kranjec.Usmeritev varčevalnih ukrepov je prava Usmeritev varčevalnih ukrepov, ki jih načrtuje vlada, je prava, je danes v Ljubljani ocenil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Alternative za varčevalne ukrepe nimamo, je dejal in poudaril, da moramo varčevati, za to pa so potrebne tudi začasne žrtve. Upamo, da bo med socialnimi partnerji prišlo do dogovora, da se bomo vsi zavedali, da je potrebno varčevati in da imamo neke žrtve, ki so začasne, je povedal Kranjec. Kot je dejal, bo to na dolgi rok vodilo v višjo rast, višje dohodke, višjo porabo in tudi boljšo bonitetno oceno države. Od te je odvisna tudi cena zadolževanja države, je spomnil Kranjec in dejal, da potrebujemo, če želimo dohiteti povprečje EU, rast. Rast nam je zagotovljena z investicijami, te financiramo z domačimi ali tujimi prihranki in od prihrankov tujine bomo odvisni. Ni nam vseeno, po kakšni ceni se bomo zadolževali, je dejal. Kranjec meni, da Slovenija ni v nevarnem območju držav, ki bi jim ob morebitnem novem poglabljanju krize v območju evra najprej grozila nevarnost. Zadnji ukrepi na evropski ravni so po njegovem mnenju prispevali k umiritvi razmer. Guverner se je dotaknil tudi svojih izjav za Sobotno prilogo časnika Delo, ko je dejal, da se v primeru neizvedbe konsolidacije javnih financ približujemo grškemu scenariju. To je samo ilustracija, ki trenutno nima nobene zveze z realnostjo. Upam, da bo ta tako razumljeno tudi na mednarodnih trgih, je povedal. Viceguvernerka in članica Sveta Banke Slovenije Mejra Festić pa je opozorila, da mora biti država pri fiskalni konsolidaciji zelo previdna, da ne doseže le nekih kratkoročnih učinkov, ampak da gleda na srednji oziroma dolgi rok. To pomeni, da je treba uskladiti prihodkovno in odhodkovno stran ter vsako potencialno zmanjšanje prihodkov pretehtati z odhodkovno stranjo, je dejala in opozorila, da je povpraševanje pomemben vidik. Pri ukrepih, ki bi bili neusklajeni na obeh straneh, bi lahko na srednji rok prišlo tudi do zmanjševanja varčevalnih vlog gospodinjstev, je povedala. Prav presežna sredstva pri vlogah slovenskih gospodinjstev so namreč po njeni oceni potencialni vir investicijskih sredstev. Direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik meni, da je predlog varčevalnih ukrepov vlade v svojem obsegu relativno skladen s tistim, kar je Banka Slovenije pričakovala kot paket konsolidacije. Spomnil je, da je velik poudarek namenjen odhodkovni strani, kar je po mnenju Banke Slovenije dobra pot, vendar obstajajo določene negotovosti, kako se bodo ti ukrepi prenesli v gospodarsko rast, je povedal. Ker končna kombinacija ukrepov še ni znana, bodo po besedah Kozamernika počakali in podrobno oceno varčevalnih ukrepov predstavili kasneje. Kranjec je ob tem opozoril še, da so napovedi vedno pogojne. Ko bo dokončen paket varčevalnih ukrepov sprejet, se lahko gospodarska napoved Banke Slovenije tudi spremeni. Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, ki je mandat prevzela v začetku letošnjega leta, želi z različnimi varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov.	sta	Dnevnik	2012-04-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042476684/posel/novice/1042476684	Prevarantska skupina Yes Men: Alessio Rastani ni eden izmed nas	gospodarstvo, ekonomija	Prevarantska skupina Yes Men: Alessio Rastani ni eden izmed nas  Washington - Skupino Yes Men so obtožili, da je poskrbela za šokantne izjave borznega posrednika Alessia Rastanija, ki je na televiziji BBC brezbrižno dejal, da se trg evra mora zlomiti in da o finančnih krizah sanjajo vsi borzni posredniki. Nazadnje pa se je izkazalo, da je Rastani resnično borzni posrednik in samooklicani finančni guru, ki je le, za razliko od ostalih, iskreno opisal razmere na trgih in odnos borznih posrednikov do kriz.  (Foto: BBC) Skupina Yes Men, ki združuje člane, ki se predstavljajo kot znani kriminalci , da bi jih na takšen način osmešili, je zelo hitro prejela informacije o izjavi Alessia Rastanija. Njihov elektronski nabiralnik je bil namreč zelo kmalu po njegovem nastopu na BBC-ju poln čestitk, kako dobro so se ponovno pošalili iz ljudi. Nihče ni verjel, da bi nek borzni posrednik lahko tako neposredno in iskreno govoril o trgu. Prepričani so bili, da je prevarant. Vendar očitno ni. Rastani sicer ni velika riba, a je borzni posrednik. Med intervjujem na BBC-ju ni dejal ničesar, kar bi lahko namigovalo, da laže: pojasnil je kaj počne, a le na bolj iskren način in neposredno. Vsak večer sanjam o novi recesiji, je dejal Rastani, saj borzni posredniki pri tem lahko ogromno zaslužijo. Ali ne vemo vsi, da je Goldman Sachs iz zloma trga nepremičnin odnesel milijardo dolarjev, medtem ko je več milijonov Američanov skoraj ali dejansko ostalo brez svojih hiš, nadaljuje britanski Guardian. Tako kot Rastani bi zaposleni v Goldman Sachsu, tako menijo člani skupine Yes Men, lahko povedali enake stvari. Če bi seveda želeli biti iskreni. Vendar tega nočejo, saj imajo za razliko od Rastanija, neposreden vpliv na trg. Pravi vplivneži molčijo o tem, kako deluje njihov sistem, vse skrivajo za različnimi žargoni. To počnejo že desetletja, od Ronalda Reagana naprej, so še dodala Yes Men. Ko se 400 ljudi odloči, da bi radi državo vzeli nazaj v svoje roke, da bi sami postavljali pravila igre, ne morejo narediti ničesar, še zaključuje Guardian.Protesti pri Wall Streetu se nadaljujejo, danes načrtovan pohod pred policijsko postajo	tp	Dnevnik	2011-09-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042273845/posel/novice/1042273845	NLB objavila namero za prevzem NLB banke Beograd	gospodarstvo, ekonomija	NLB objavila namero za prevzem NLB banke Beograd  Ljubljana - NLB je v tem tednu prek odziva na ponudbo NLB banke Beograd za prodajo sorazmernega dela lastnih delnic in na podlagi opravljenih trgovanj na Beograjski borzi pridobila 3220 delnic NLB banke Beograd in tako svoj delež povečala na 591.882 delnic oziroma 92,58 odstotka. NLB je danes objavila tudi namero za prevzem vseh preostalih delnic te banke.  (Foto: Luka Cjuha) Kot je NLB danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so namero za prevzem vseh preostalih 47.426 delnic NLB banke Beograd objavili skladno s sklepom uprave NLB s februarja letos. Ponudba bo objavljena po odobritvi s strani komisije za vrednostne papirje in bo trajala 21 dni.	STA	Dnevnik	2009-06-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042312572/posel/novice/1042312572	Stavke v Juteksu v petek ne bo	gospodarstvo, ekonomija	Stavke v Juteksu v petek ne bo  Žalec - Pogajalski skupini v žalskem Juteksu sta na današnjem sestanku dosegli dogovor pri dveh zahtevah stavkovnega odbora, v zvezi z zahtevo po izplačilu draginjskega dodatka pa so se dogovorili, da bodo intenzivno nadaljevali s pogajanji za spremembo kolektivne pogodbe na ravni podjetja. Sindikat je nato preklical za v petek napovedano stavko.  Simbolična slika. (Foto: Matej Povše) Podjetniški sindikat Juteksa je namreč minuli teden za v petek napovedal osemurno opozorilno stavko. Med stavkovnimi zahtevami so bili izplačilo 150 evrov mesečnega draginjskega dodatka, prosti vikendi oz. delo ob koncu tedna le takrat, ko je to nujno potrebno, in po dogovoru s sindikatom, ter nova podjetniška kolektivna pogodba z novim tarifnim delom. Kot so danes sporočili iz družbe, je na podlagi današnjega dogovora stavkovni odbor stavko preklical.	sta	Dnevnik	2009-11-04 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042340501/posel/novice/1042340501	OMV je lani prepolovil dobiček	gospodarstvo, ekonomija	OMV je lani prepolovil dobiček  dunaj - Avstrijski energetski koncern OMV je lani ustvaril 572 milijonov evrov dobička, kar je 58 odstotkov manj kot predlani. V zadnjem četrtletju 2009 je družba ustvarila dobiček v višini 103 milijone evrov, kar je 63,6 odstotka manj kot v tretjem trimesečju, a občutno bolje kot v četrtem trimesečju 2008, ko je beležila izgubo 208 milijonov evrov.  OMV je lani ustvaril 572 milijonov evrov dobička. (Foto: dokumntacija Dnevnika) Prihodki družbe so lani dosegli 17,92 milijarde evrov, kar je bilo 30 odstotkov manj kot v letu 2008. V četrtem trimesečju lani je OMV ustvaril za 4,79 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo za 1,6 odstotka več kot v tretjem četrtletju, a 16,9 odstotka manj kot v enakem obdobju predlani, so sporočili iz družbe. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je lani dosegel 1,6 milijarde evrov, kar je bilo 49 odstotkov manj kot v letu 2008. V zadnjem lanskem četrtletju je EBIT dosegel 476 milijonov evrov, kar je bilo za 16,2 odstotka manj kot v tretjem trimesečju in kar za 58,1 odstotka več kot v enakem obdobju 2008. Rezultati so pozitivno presenetili analitike, s katerimi se je predhodno pogovorila avstrijska tiskovna agencija APA. V povprečju so namreč ti za lansko leto napovedovali za 26,5 odstotka nižje prihodke in za 65,2 odstotka manjši dobiček. V koncernu, ki ima razvejano mrežo bencinskih črpalk tudi v Sloveniji, so objavo poslovnih izidov pospremili s komentarjem, da je bilo poslovno okolje lani negotovo in polno izzivov, za letos pa v družbi napovedujejo rast proizvodnje nafte, nadaljevanje negotovosti pri dejavnostih rafiniranja in trženja, družba pa se bo še naprej v veliki meri osredotočala na področje plina in proizvodnje električne energije. Družba za letošnje leto napoveduje, da se bo cena severnomorske nafte brent gibala v intervalu med 60 in 80 dolarjev za 159-litrski sod in tako nadaljevala cenovna gibanja iz drugega lanskega polletja. Trg naftnih derivatov naj bi ostal negotov še vse leto, obseg prodaje in marže pa bodo pod vplivom šibkega okrevanja ostali pod velikim pritiskom. Na področju proizvodnje nafte v OMV napovedujejo rast predvsem zaradi dejstva, da bo proizvodnja iz novih črpališč na Novi Zelandiji in v Kazahstanu, ki so jih začeli izkoriščati lani, v rezultatih zabeležena celo leto. OMV načrtuje tudi za 25 odstotkov več poskusnih vrelcev kot lani, in sicer naj bi jih izvrtali 40. Družba bo precej sredstev namenila za razvoj naftnega polja v Jemnu in za boljšo izkoriščenost nahajališč v Romuniji Na področju plina pa v OMV končno odločitev glede gradnje plinovoda Nabucco pričakujejo proti koncu leta, po njihovih zagotovilih pa v skladu z načrtom napredujejo tudi projekti za izgradnjo terminalov za utekočinjeni naftni plin Gate v Rotterdamu in Adria na Krku.	sta	Dnevnik	2010-02-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042253813/posel/novice/1042253813	Razpis za novi informacijski sistem Dursa v zaključni fazi	gospodarstvo, ekonomija	Razpis za novi informacijski sistem Dursa v zaključni fazi  Ljubljana - Priprava razpisa za nov informacijski sistem Davčne uprave RS (Durs), vreden 25 milijonov evrov, je v zaključni fazi. Razpis bi lahko bil objavljen že ta teden, so nam potrdili v Dursu. Ta zdaj odmerja davek na podlagi 19 let starega sistema, ki se stalno dopolnjuje, a tveganje, da sistem odpove, je z vsakim mesecem večje. V Dursu ocenjujejo, da se bodo davčni prihodki z vpeljavo novega sistema povečali od tri do pet odstotkov, kar predstavlja od 360 do 600 milijonov evrov.  Durs se še vedno bolj nagiba k odločitvi, da kupi že narejen izdelek, program, ki že deluje in ga uporablja kakšna druga davčna uprava. Na razpis bi se tako lahko prijavil le nosilec licence takšnega programa oziroma podjetje, ki bi od nosilca licence prejelo dovoljenje za upravljanje z licenco. Možna je tudi prijava konzorcija podjetij. Drugi možnosti, to je razvoju lastnega sistema, so v Dursu manj naklonjeni, predvsem zato, ker bi priprava tega trajala dlje, verjetno pa bi bila takšna odločitev tudi precej dražja, pojasnjujejo. Znano je, da je državna revizijska komisija lani po pritožbi družbe Hermes SoftLab razveljavila postopek oddaje javnega naročila za postavitev davčnega informacijskega sistema za Durs. Zavrnila je povezovanje referenc izdelka in ponudnika ter zahtevo glede že izvedenih projektov, ki je referenčnost omejevala na Slovenijo. Na takratni razpis se je poleg Hermesa SoftLaba prijavila še multinacionalka SAP. Spomnimo, da je takrat še poslanec SD, zdaj generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl opozarjal, da je javni razpis diskriminatoren do domačih ponudnikov in prilagojen podjetju SAP, ki ima sedež v Nemčiji. Razveljavitev razpisa naj bi bila tudi razlog za odstop takratnega generalnega direktorja Dursa Ivana Simiča. Ta je sicer povedal, da bi razpis v vsakem primeru razveljavili, saj je bila po njegovih besedah ponudba Hermesa SoftLaba popolnoma neustrezna , ponudba multinacionalke SAP pa naj bi presegala vrednost projekta. SAP je postavil ceno 27,5 milijona evrov, Hermes SoftLab pa 14,8 milijona evrov. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-03-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042514734/posel/novice/1042514734	Sodišče razkrilo, da je sporazum Bavčar-Valant pripravila Nina Plavšak	gospodarstvo, ekonomija	Sodišče razkrilo, da je sporazum Bavčar-Valant pripravila Nina Plavšak  Ljubljana - Sporazum o izvajanju finančnega inženiringa pri prevzemu Istrabenza, ki ga je Maksima Holding Igorja Bavčarja marca 2008 podpisala z družbami iz kroga NFD Staneta Valanta, je sestavila soavtorica domače prevzemne zakonodaje Nina Plavšak.  Poleg tega da je Nina Plavšak sodelovala pri pisanju dveh zakonov, ki sta pomembno vplivala na sam Istrabenz oziroma njegove lastnike, so ti in uprava družbe pri njej večkrat naročali svetovalne storitve. (Foto: Tomaž Skale) Ta podatek je mogoče opaziti v sodbi ljubljanskega višjega sodišča, ki je pred dnevi skoraj v celoti potrdilo sodbo prve stopnje zoper nesojene prevzemnike Istrabenza. Plavšakovo je v zagovoru na višjem sodišču kot pripravljalko sporazuma, s katerim so Maksima Holding in družbe NFD določile podrobnosti in časovnico nakupov delnic Istrabenza, omenila odgovorna oseba ene od podpisnic sporazuma. Tej je, kot njen zagovor navaja sodišče, bilo predstavljeno, da je sporazum pripravila priznana strokovnjakinja za prevzemno zakonodajo, kar bi lahko slednja potrdila, če bi jo sodišče zaslišalo . V ATVP so sicer včeraj objavili sodbo višjega sodišča, a pri tem zakrili imena odgovornih oseb in strokovnjakinje za prevzemno zakonodajo . Nina Plavšak se v zgodbi o prevzemanju in kasnejši sanaciji Istrabenza tako (ne)posredno pojavlja kar v štirih vlogah. Kot soavtorica je sodelovala pri pisanju prevzemne zakonodaje, luknje v njej in pomanjkljiv nadzor nad njimi pa so omogočili nastanek delniških parkirišč, prek katerih so se lastninile mnoge slovenske družbe, med njimi tudi Istrabenz. Poleg tega da je pripravila že omenjeni sporazum, ki je bil temelj za načrtovani prevzem Istrabenza, je Plavšakova že nekaj mesecev kasneje Bavčarju pomagala pri obrambi svojega položaja v družbi. Za Istrabenz je namreč skupaj z Borutom Bratino, Marjanom Kocbekom in Sašo Preličem decembra 2008 spisala pravno mnenje, na podlagi katerega so Maksima Holding in družbe NFD kljub odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) glasovale na skupščini in na njej Petrolu preprečile prevzem oblasti v Istrabenzu. Tudi leta 2009, ko se je Istrabenz znašel v prisilni poravnavi, se je novi predsednik uprave družbe Bogdan Topič zatekel po pomoč k Plavšakovi. Ta je spisala pravno mnenje, v katerem je ugotovila, da ima lahko Istrabenz tudi v postopku prisilne poravnave negativni kapital, če le obstaja zadostna verjetnost za poplačilo obveznosti. Pri tem velja spomniti, da je pri pisanju zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki ureja pravila igre v prisilnih poravnavah, sodelovala tudi Plavšakova. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2012-03-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042441503/posel/novice/1042441503	Kocka za Mercator bo padla v sredo, UVK in Laščani včeraj na vrhovnem sodišču	gospodarstvo, ekonomija	Kocka za Mercator bo padla v sredo, UVK in Laščani včeraj na vrhovnem sodišču  Ljubljana Laško - Čeprav je nadzorni svet Pivovarne Laško včeraj ponovno razpravljal o Agrokorjevi ponudbi za nakup 23,34 odstotka Mercatorja, o kateri bodo zadnjo besedo dorekli na seji v sredo, se je o usodi četrtinskega lastniškega deleža največjega slovenskega trgovca dejansko odločalo na vrhovnem sodišču.  Vrhovno sodišče je včeraj do poznih večernih ur odločalo o zahtevi Pivovarne Laško za izdajo začasne odredbe, po kateri bi lahko ta delnice Mercatorja Agrokorju prodala, ne da bi za to potrebovala predhodno soglasje Urada za varstvo konkurence (UVK). (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) To je včeraj obravnavalo zahtevo za izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero bi sodišče odložilo izvršitev odločbe Urada za varstvo konkurence (UVK), ki je Laščanom prepovedal prenos lastništva delnic Mercatorja brez njegovega predhodnega soglasja.Vrhovno sodišče odločalo do poznih večernih ur Kako je odločilo sodišče, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. Če je sodišče zahtevi Laščanov ugodilo, je odločbo uredilo , ne pa tudi odpravilo. Kljub temu pa bi to pomenilo, da lahko pivovarna delnice Mercatorju Agrokorju proda brez predhodnega soglasja urada, kar je včeraj za Dnevnik potrdil tudi direktor UVK Damjan Matičič. A tudi v tem primeru bi urad uvedel postopek, v katerem bi presojal skladnost nastale koncentracije Agrokor-Mercator s pravili konkurence. Matičič včeraj pozno popoldne še ni vedel, kaj je odločilo sodišče, kjer komentarjev niso dajali. Če bi sodišče ugodilo zahtevi, bi se vzpostavila izjemno nevarna praksa. V tem primeru ukrepa, ki ga izvajamo, ko skupina lastnikov v predvidenem roku uradu ne priglasi koncentracije, ne bi mogli več izvajati, je povedal Matičič. Ali bi torej enako odločbo urada v tem primeru lahko uspešno izpodbijale banke, ki za prodajo delnic Mercatorja prav tako potrebujejo soglasje urada? Skoraj zagotovo, odgovarja prvi mož UVK.Agrokor podaljšal ponudbo, kocka bo padla v sredo Ob tem je Matičič opozoril, da je vrhovno sodišče uradu za ugovor na predlog za izdajo začasne odredbe včeraj omogočilo le dve uri časa. Skušali smo jim pojasniti, da to ne bo mogoče, nato pa smo jim utemeljili, zakaj začasni odredbi nasprotujemo. Da še vedno vztrajamo pri prvotnih navedbah iz naše odločbe in da Pivovarna Laško glede na navedbe, ki so bile objavljene v medijih, nima več pravnega interesa. Tudi pri zadevah, kjer gre za grobe kršitve človekovih pravic, so roki krajši. Očitno se je nekomu zelo mudilo, ne razumem pa zakaj, če je iz današnjega sporočila za javnost iz Pivovarne Laško mogoče razbrati, da so še vedno odprte vse možnosti, se je čudil Matičič. Čeprav drži, da je moralo vrhovno sodišče o zahtevi za izdajo začasne odredbe po zakonu o upravnem sporu odločiti v treh dneh po tem, ko jo je prejelo, tako ostaja odprto vprašanje, zakaj sodišče UVK k ugovoru ni pozvalo že prej. V vsakem primeru bo uprava Pivovarne Laško za prodajo delnic Mercatorja potrebovala soglasje nadzornega sveta, ki mu po novem predseduje Vladimir Malenković. Ta je odločanje o njej ponovno preložil, tokrat na sredo. Iz Laškega so včeraj sporočili, da je nadzorni svet obravnaval nova dejstva glede prodaje deleža v družbi Mercator (torej odločbo UVK, op. p.) in podprl upravo pri nadaljevanju postopkov prodaje . Generalni direktor pivovarne Dušan Zorko, ki po naših informacijah nadzornikom včeraj vendarle ni predlagal prodaje deleža v Mercatorju Agrokorju z odložnim pogojem, vezanim na soglasje urada, pa je potrdil, da družbe iz pivovarske skupine z bankami niso sklenile skupnega sporazuma o prodaji Mercatorja.UVK: Konzorcij bank še ni usklajeno delovanje Dokumenta o skupni prodaji z bankami ni in, kakor vem, skupaj z bankami nimamo 50 odstotkov Mercatorja, je povedal Zorko. Pri tem velja opozoriti, da bi prodajalci ta delež dosegli že, če bi se v konzorciju skupaj z Laščani zbralo vsaj sedem bank, in to brez Unicredita, ki financira Agrokorjev nakup Mercatorja. Čeprav je bilo včeraj v poslovnih krogih mogoče slišati tudi razlago, da banke konzorcija za skupno prodajo ne želijo oblikovati, ker bi s tem zaradi usklajenega delovanje prišle navzkriž z UVK, je Matičič to možnosti včeraj ovrgel. Samo dejanje oblikovanja konzorcija ni sporno. Kar nas najbolj zanima, je, kaj se bo dogajalo v nadaljnjih fazah prodajnega postopka, torej ali bo z nakupom Mercatorja prišlo do vertikalne koncentracije (med proizvajalcem hrane in trgovcem, op. p.), je zatrdil direktor UVK. Povzeto, pred sredino sejo nadzornikov sta tako odprti še vsaj dve možnosti: da Pivovarna Laško delež v Mercatorju proda ali skupaj z bankami ali Agrokorju, ki je ponudbo v višini 221 evrov za delnico podaljšal do srede. Da bi se lahko tehtnica počasi nagnila v prid skupni prodaji, pa bi morebiti lahko sklepali iz sporočila, ki so ga včeraj poslali iz pivovarne. V njem so poudarili, da mora družba kot ključno dejstvo za finančno sanacijo družbe upoštevati, da v mesecu juniju zapade večina kratkoročnih posojil bank, ki jih brez dodatnega kapitala in doseženega dogovora z upnicami ne bo mogla poravnati . Laščani tako včeraj prvič po več tednih sage o prodaji Mercatorja med pogoji za sanacijo niso javno navedli odprodaje naložb, ampak le dogovor z bankami in dokapitalizacijsko skupščino, ki bo na zahtevo Kada predvidoma sklicana junija. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2011-04-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042434333/posel/novice/1042434333	Telemach: Na mesto direktorja po novem Marko Šter	gospodarstvo, ekonomija	Telemach: Na mesto direktorja po novem Marko Šter  Ljubljana - Ljubljansko telekomunikacijsko družbo Telemach po novem vodi Marko Šter, ki je na mestu direktorja nasledil Romana Volčiča. Do zamenjave je prišlo zaradi različnih pogledov na vodenje družbe, so danes sporočili iz Telemacha.  Sedaj že nekdanji direktor družbe Telemach Roman Volčič. (Foto: Luka Cjuha) Menjava na vodstvenem položaju podjetja se je zgodila zaradi različnih pogledov in vizij vodenja družbe, ki na hitrorastočem telekomunikacijskem trgu zahteva nenehno prilagajanje trenutnim razmeram, so zapisali v sporočilu in dodali, da Volčič za zdaj ostaja v upravnem odboru Telemacha. Šter je bil doslej tehnični direktor v skupini Telemach, v preteklosti pa tudi direktor Ljubljanskega kabla, ki ga je Telemach konsolidiral pred časom.	sta	Dnevnik	2011-03-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042493030/posel/novice/1042493030	Zaradi ponujanja neprimernih finančnih produktov 12,22-milijardna globa	gospodarstvo, ekonomija	Zaradi ponujanja neprimernih finančnih produktov 12,22-milijardna globa  London - Britanski regulator finančnega trga Financial Services Autority (FSA) je ocenil, da je ena od podružnic največje evropske banke HSBC starejšim strankam svetovala nakup zanje neprimernih finančnih produktov. Skladno s tem je FSA britanskega bančnega velikana kaznoval z 10,5 milijarde funtov (12,22 milijarde evrov) globe.  FSA je HSBC zato kaznovala z 10,5 milijarde funtov (12,22 milijarde evrov) globe, ob tem pa je britanski bančni velikan pristal še na izplačilo kompenzacij oškodovanim strankam. (Foto: Reuters) Kot je FSA zapisal v izjavi za javnost, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije, je podružnica NHFA starejšim strankam dajala neprimerne investicijske nasvete . Nasveti oz. prodaja določenih finančnih produktov so bili po njihovih besedah neprimerni zato, ker so bili v več primerih povezani s strankami, katerih pričakovana življenjska doba je bila krajša od priporočenega petletnega investicijskega obdobja. NHFA je uživala zaupanje svojih ogroženih in starejših klientov. To zaupanje pa je s tem, ko jim je prodajala neprimerne proizvode, izneverila. Tovrsten način delovanja spodkopava zaupanje v sektor finančnih storitev, je zapisal finančni regulator. Predstavniki FSA so ob tem dodali, da je HSBC problem poznala in je sprejela ukrepe, s katerimi je želela stanje popraviti, da pa se zdaj škode za nekatere stranke ne da več popraviti. FSA je HSBC zato kaznovala z 10,5 milijarde funtov (12,22 milijarde evrov) globe, ob tem pa je britanski bančni velikan pristal še na izplačilo kompenzacij oškodovanim strankam. Za to bo banka porabila 29,3 milijona funtov (34,11 milijona evrov).	sta	Dnevnik	2011-12-05 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042377524/posel/novice/1042377524	Abanka ob polletju ustvarila 9,74 milijona evrov dobička po davkih	gospodarstvo, ekonomija	Abanka ob polletju ustvarila 9,74 milijona evrov dobička po davkih  Ljubljana - Abanka Vipa je v prvem polletju ustvarila 12,29 milijona evrov dobička pred davki. Dobiček po davkih je znašal 9,74 milijona evrov, kar je 20,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani in slabo tretjino manj od načrtovanega, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Abanke.  (Foto: Dokumentacija Dnevnika) V banki smo kljub negotovim razmeram na finančnih trgih in predvsem v gospodarstvu s poslovanjem v prvem polletju zadovoljni, so zapisali v nerevidiranem polletnem poročilu. Banka je konec junija dosegla 4,65 milijarde evrov bilančne vsote, kar je tri odstotke več kot ob koncu leta 2009. Bila je na ravni načrtovane. Skupina je v prvem polletju dosegla 9,48 milijona evrov dobička po davkih, kar je 32 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Konsolidirana bilančna vsota je konec polletja dosegla 4,69 milijarde evrov in je bila za 2,8 odstotka višja kot ob koncu minulega leta. V konsolidirani bilančni aktivi so krediti strankam, ki niso banke, predstavljali 66,3-odstotni delež. V bilančni aktivi banke pa so predstavljali 67-odstotni delež in so se v primerjavi s koncem leta 2009 povečali za 7,2 odstotka. Krediti gospodarstvu, tujim pravnim osebam in samostojnim podjetnikom so se v banki povečali za 6,5 odstotka, negospodarstvu za 20,1 odstotka, fizičnim osebam pa za 4,2 odstotka.	sta	Dnevnik	2010-07-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042387504/posel/novice/1042387504	Rast v Evropski uniji bo letos znašala 1,8 odstotka BDP	gospodarstvo, ekonomija	Rast v Evropski uniji bo letos znašala 1,8 odstotka BDP  Evropska komisija je svojo gospodarsko napoved včeraj popravila občutno navzgor. Tako naj bi imela EU letos gospodarsko rast v višini 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), čeprav je Bruselj še maja predvidel rast zgolj v višini odstotka BDP. Območje evra naj bi raslo s stopnjo 1,7 odstotka BDP, medtem ko mu je spomladi komisija namenila skromnih 0,9 odstotka BDP rasti.  Simbolična slika. (Foto: Jaka Adamič) Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je povedal, da evropsko gospodarstvo okreva hitreje, kot je bilo pričakovati - rast je bila občutna zlasti v drugem četrtletju. Precej bolj, kot je bilo predvideno, si je v prvi polovici leta opomoglo tudi svetovno gospodarstvo, in sicer zaradi močne rasti v hitro rastočih azijskih gospodarstvih. Trgovina z blagom se je vrnila na raven pred recesijo. Vendar pa je v drugi polovici leta pričakovati nekoliko umirjeno rast. Smo trdno na tleh, spet smo začeli nabirati točke, ne moremo pa se še veseliti zmage, je v športnem jeziku razvoj ponazoril finski komisar. Stanje v EU se po državah precej razlikuje. Napoved temelji na novih podatkih za Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Poljsko, Španijo in Združeno kraljestvo, ki skupno ustvarijo približno 80 odstotkov BDP EU, pri čemer sta najuspešnejši nemško in poljsko gospodarstvo. Okrevanje gospodarstva se sicer širi na vse sektorje in elemente povpraševanja, povišale so se zasebne naložbe in potrošnja. Ta preusmeritev je spodbudna, predvsem ker šibkejše zunanje okolje v drugi polovici leta zmanjšuje rast izvoza EU, šibki so tudi finančni trgi, ki so si od šokov v letošnjem letu le delno opomogli. Kreditiranje je tako še vedno precej omejeno in bo za podjetja še bolj zaostreno. Napovedi glede letošnje inflacije ostajajo v glavnem nespremenjene: v EU naj bi bila 1,8-odstotna, v območju evra pa 1,4-odstotna. V prvi polovici leta se je inflacija povečala zaradi naraščajočih svetovnih cen surovin in vse večjih baznih učinkov hrane in energije, v prihodnosti pa je pričakovati, da bo zaradi še trajajoče stagnacije gospodarstva, omejene rasti plač in nizke pričakovane inflacije dejanska inflacija omejena. ana.vucina@dnevnik.si	Ana Vučina Vršnak,Bruselj	Dnevnik	2010-09-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/338973/posel/novice/338973	Pergerjeva v disciplinskem postopku	gospodarstvo, ekonomija	Pergerjeva v disciplinskem postopku  Ljubljana - Proti nekdanji članici uprave Palome Mateji Perger smo zaradi kršitve obveznosti uvedli disciplinski postopek. Ker je Pergerjeva po razrešitvi 22. julija postala običajna delavka Palome, na podlagi internih predpisov Palome nima več nobene pravice in pooblastil, da nastopa v javnosti in sklicuje tiskovne konference, opozarja predsednik sveta delavcev Palome Jože Korotaj. Dodaja, da če je Pergerjeva prepričana, da je bila razrešena iz neutemeljenih razlogov, lahko to dokaže na sodišču. Spomnimo, da je Pergerjeva po razrešitvi prejšnji teden sklicala novinarsko konferenco, na kateri je razložila svoje stališče glede krivdne razrešitve, in napovedala tožbo.  Po Korotajevih napovedih bo svet delavcev poslal protestno pismo lastnikom in prokuristu Palome Bojanu Rajtmajerju zoper predsednika uprave Danila Marina in zahteval sankcije: Marin kot predsednik uprave družbe s svojim javnim in negativnim nastopanjem povzroča gospodarsko škodo Palomi. S svojimi neutemeljenimi izjavami o hitro bližajočem se stečaju podjetja in z velikim odpuščanjem zaposlenih povzroča med zaposlenimi še dodaten strah, zmedo in slabšo produktivnost, pravi Korotaj. Minister za finance Andrej Bajuk, sicer predsednik stranke NSi, je spomladi napovedal, da bo Matejo Perger in Danila Marina, ki sta tudi člana NSi, izključil iz stranke, če se bodo glede njunega vodenja Palome pokazale kakršne koli nepravilnosti. Čeprav so nadzorniki, ki v Palominem nadzornem svetu zastopajo državne lastnike, Pergerjevo razrešili iz krivdnih razlogov, Marinu pa iz istih razlogov niso podaljšali mandata, Bajuk še ne namerava ukrepati. To, da sem rekel, da ju bom izključil iz stranke, če se bodo pokazale nepravilnosti, drži. Ko sem pa pregledal statut stranke, sem ugotovil, da takšne pravice nimam, lahko pa začnem postopek za njuno izključitev. Ko bodo znani vsi podatki, se bom zavzel, da se bo to tudi zgodilo. Za zdaj mi je znano le, da se je nadzorni svet odločil na podlagi dodatnega poročila pravnega pregleda. Razen pavšalnih ocen te dokumentacija še nimam. Pričakujem, da bomo lastniki informirani o podrobnostih, razlaga Bajuk. Sicer pa še vedno ni znano, kdo bo novi predsednik Palomine uprave, ki ga bodo iskali na podlagi nedavno objavljenega razpisa. Na tem mestu se želi videti Rajtmajer, smo izvedeli iz neuradnih virov. sm	Bojanu Rajtmajerju	Dnevnik	2008-07-31 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042362933/posel/novice/1042362933	Skupina Droga Kolinska v prvem četrtletju z 2,5 milijona evrov dobička	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Droga Kolinska v prvem četrtletju z 2,5 milijona evrov dobička  Ljubljana - Skupina Droga Kolinska je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 69,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Dobiček je dosegel 2,5 milijona evrov, medtem ko je skupina v enakem lanskem trimesečju beležila 5,6 milijona evrov izgube.  (Foto: Matej Povše) Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze danes sporočili iz družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami tvori skupino Droga Kolinska, ta pa predstavlja sestavni del skupine Istrabenz, so k rasti dobička iz poslovanja skupine, ki je znašal sedem milijonov evrov, prispevale nižje cene surovin, embalaže ter nižji stroški dela in storitev. To pozitivno presega načrtovano raven, so zapisali. Na prihodke v letošnjem prvem četrtletju so vplivali zmanjšana prodaja nekaterih strateških programov (kave in pijač) ter nadaljevanje depreciacije srbskega dinarja, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani izgubil šest odstotkov svoje vrednosti v primerjavi z evrom, so dodali. Ob tem so pojasnili, da čisti prihodki skupine niso primerljivi z enakim obdobju lani zaradi odprodaj nestrateških programov. Čisti prihodki od prodaje strateških programov so bili v primerjalnem obdobju, izraženi v evrih, za odstotek nižji, predvsem zaradi depreciacije srbskega dinarja. Prodaja strateških programov je bila v okviru pričakovanj, dobre rezultate sta dosegla progama delikatesnih namazov (argeta) in slanih prigrizkov (smoki). Prihodki nestrateških programov so bili zaradi odprodaj nižji za 81 odstotkov. Izid financiranja so poleg stroškov obresti bremenile tečajne razlike zaradi srbskega dinarja. Finančni izid je bil v primerjalnem obdobju ugodnejši zaradi nižjega obsega zadolženosti skupine v primerjavi z enakim obdobjem lani in posledično nižjih obresti ter zaradi boljšega učinka tečajnih razlik, so zapisali. Skupina Droga Kolinska redno odplačuje svoje finančne obveznosti do upnikov. Skupina je v prvem četrtletju letos zmanjšala neto dolg z 155 milijonov evrov konec lanskega leta na 143 milijonov evrov konec marca letos. V tem obdobju je skupina povečala stanje razpoložljivih denarnih sredstev na 24,7 milijona evrov, kar skupini zagotavlja finančno stabilnost v nepredvidljivih razmerah poslovanja, so zagotovili. Istrabenz prodaja svoj 88,95-odstotni delež v družbi Droga Kolinska. Za nakup tega deleža naj bi bilo precej zanimanja.	sta	Dnevnik	2010-05-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042255667/posel/novice/1042255667	Evropske borze so nov teden začele z nazadovanjem tečajev	gospodarstvo, ekonomija	Evropske borze so nov teden začele z nazadovanjem tečajev  London - Evropske borze so nov teden začele z nazadovanjem tečajev. Vrednost izgubljajo predvsem delnice bank in avtomobilskih podjetij, na vodilnih evropskih borzah pa izgube v povprečju presegajo dva oz. tri odstotke.  Evropske borze so nov teden začele z nazadovanjem tečajev. Vrednost izgubljajo predvsem delnice bank in avtomobilskih podjetij, na vodilnih evropskih borzah pa izgube v povprečju presegajo dva oz. tri odstotke. (Foto: Reuters) V Londonu je poldrugo uro po odprtju trgov indeks FTSE 100 v primerjavi s petkom nižje za 2,39 odstotka, frankfurtski indeks DAX je izgubil 3,50 odstotka, pariški CAC 40 pa 2,81 odstotka. Tudi ostale večje evropske borze so krepko v rdečem. Znižujejo se predvsem tečaji bančnih delnic, pa tudi delnice avtomobilskih družb izgubljajo vrednost. Pozornost analitikov je usmerjena v ZDA, kjer naj bi danes ameriška vlada razkrila podrobnosti načrta za reševanje domače avtomobilske industrije. Dvoma o tem, da bo Washington znova razvezal mošnjo, ni, vendar pa bo ob tem postavil zahtevo po uresničevanju strogih varčevalnih ukrepov.	sta	Dnevnik	2009-03-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/337275/posel/novice/337275	Slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčnost	gospodarstvo, ekonomija	Slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčnost  Ljubljana - Slovenija je edina država območja evra, v kateri vsi indikatorji cenovne konkurenčnosti v primerjavi s preostalimi državami območja evra kažejo poslabšanje konkurenčnosti, za obdobje od konca lanskega leta do letošnjega prvega četrtletja ugotavlja Evropska komisija. Ob tem tudi opozarja, da se je prav v Sloveniji skupaj z Italijo in Grčijo stroškovna konkurenčnost med državami območja evra najbolj znižala.  Direktor Umarja Boštjan Vasle je že pred časom opozoril, da v Sloveniji že prihaja do sekundarnih učinkov inflacije na rast plač. (Foto: Luka Cjuha) Ob pojavu visoke inflacije v Sloveniji je mnogo strokovnjakov opozarjalo na dejstvo, da bo gospodarstvo kmalu začelo izgubljati konkurenčnost. Ker smo z vstopom v območje evra izgubili tečajno politiko, se odstopanje inflacije, sploh ko se ta prenese v ceno proizvodnih izdelkov, odraža v nižji konkurenčnosti slovenskega izvoza - za tujce postane slovensko blago dražje. Izguba konkurenčnosti zaradi višje rasti cen življenjskih potrebščin se izraža v apreciaciji realnega deviznega tečaja, izračunanega na podlagi cen življenjskih potrebščin. Če bi pogledali podatke za Irsko, ko je vstopila v območje evra, bi lahko ugotovili, da je praktično iz leta v leto izgubljala cenovno konkurenčnost, pravi Igor Masten z ekonomske fakultete. Sprememba pa se pojavi, ko govorimo o stroškovni konkurenčnosti. To je namreč kljub visoki inflaciji ob visoki rasti produktivnosti mogoče izboljševati. Irska je skozi leta zviševala stroškovno konkurenčnost in prav zato lahko govorimo o irskem čudežu, pojasnjuje. Prav tu pa v Sloveniji prihaja do težav. Slovenija že v preteklosti ni bila znana kot konkurenčna država, kar zadeva stroške dela, v tem letu pa je realni efektivni tečaj na podlagi stroškov dela - ta kaže stroškovno konkurenčnost - še dodatno apreciiral. Razlog za takšen razvoj dogodkov je iskati v vgrajevanju visoke inflacije v povišanje plač. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je že pred časom opozoril, da v Sloveniji že prihaja do sekundarnih učinkov inflacije na rast plač in da je rast plač v letošnjem letu presegla rast produktivnosti. Od tega, ali bo rast plač močno presegala rast produktivnosti, bosta močno odvisni nadaljnja konkurenčnost slovenskega izvoza in s tem višina gospodarske rasti. V Sloveniji bi morali v tem trenutku predvsem strmeti k visoki rasti produktivnosti, pojasnjuje Masten in dodaja, da bi tako lahko kljub nekoliko višji inflaciji obdržali konkurenčnost in iz te zgodbe izšli kot zmagovalci. Tu se pokaže, kako je utemeljena visoka gospodarska rast, pravi. Za dosego tovrstnih ciljev bi bile potrebne strukturne reforme, ki pa jih vlada kljub ugodnim gospodarskim razmeram ni uspela izvesti. Na ministrstvo za gospodarstvo smo včeraj poslali vprašanja, kakšne ukrepe so sprejeli za zvišanje rasti produktivnosti, vendar odgovorov nismo prejeli.	Srečko Zimic	Dnevnik	2008-07-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042321035/posel/novice/1042321035	Zaradi gripe manjši prihodki: V podjetjih trdijo, da so pripravljeni na novo gripo	gospodarstvo, ekonomija	Zaradi gripe manjši prihodki: V podjetjih trdijo, da so pripravljeni na novo gripo  Ljubljana - Tudi zaradi gripe naj bi nekatera podjetja - torej tudi izvozniki - imela manjše prihodke. Po ocenah naj bi bili zaradi nove gripe manjši za 60 do 72 milijonov evrov, zaradi nje oziroma posledično bolniških dopustov pa naj bi podjetja izgubila okoli 280 milijonov evrov. Za novo gripo naj bi po mnenju strokovnjakov zbolelo od 20 do 30 odstotkov ljudi.  Tudi zaradi gripe naj bi nekatera podjetja – torej tudi izvozniki – imela manjše prihodke. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Za preprečevanje epidemije so potrebni posebni pristopi in prijemi, saj jo lahko sproži že en sam bolnik (trgovski centri, podjetja, kinodvorane…). V Gorenju, enem naših največjih izvoznih podjetij, je zaposlenih več kot 5400 ljudi, zato so izpeljali vse potrebne preventivne ukrepe in tako ozaveščali vse zaposlene o novi gripi, jih seznanili, kako ravnati v primeru, da opazijo simptome nove gripe. Podjetje, kot je Gorenje, redno sodeluje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS, Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, Institutom za varovanje zdravja RS in ministrstvom za zdravje, ki nudijo informacije v zvezi z novo gripo in svetujejo, kako naj v podjetju skrbijo za preventivo ter kako naj se zaposleni v primeru obolelosti vedejo. V sodelovanju s strokovnjaki smo za zaposlene pripravili in natisnili 3000 brošur z ključnimi informacijami o novi gripi in napotki, kako preprečiti okužbo. Hkrati smo na vidna mesta razobesili 200 plakatov, ki opozarjajo na simptome nove gripe, kako ukrepati v primeru okužbe in kako se pred okužbo zaščititi. Poskrbeli smo za ustrezne higienske ukrepe in v sanitarije proizvodnih obratov namestili vse potrebne pripomočke. Nameščali smo nalepke s slikovnim prikazom pravilnega umivanja rok. Pri čiščenju sanitarij in vseh drugih prostorov pa smo še doslednejši kot do sedaj, nam je povedala direktorica za stike z javnostjo v Gorenju Uršula Menih Dokl. Učinkovitost teh ukrepov je odvisna predvsem od pravočasnega, dovolj hitrega in pravilnega ukrepanja. Gorenje se je tega lotilo resno in se osredotočilo, da se vsak zaposleni v tem podjetju seznani z vsemi podatki in ukrepi o novi gripi. V Petrolu, ki sicer ni klasičen izvoznik, prizadevanje za zniževanje ravni tveganja pomeni eno temeljnih aktivnosti skupine Petrol. Pristojne strokovne službe v Petrolu redno spremljajo dogajanje, prav tako so v teku aktivnosti, s katerimi bi v primeru širše pandemije nove gripe omilili težave pri poslovanju in delovanju družbe. V ta namen smo ustanovili posebno projektno skupino, ki je pripravila načrt ukrepanja in obveščanja ob izbruhu pandemije. Sprejeli smo ukrepe za varnost zaposlenih pred pandemijo gripe ter jih seznanili s priporočili Inštituta za varovanje zdravja glede osnovnih higienskih ukrepov. Izvajamo poostrene higienske ukrepe na bencinskih servisih in pri sprejemu poštnih pošiljk, vložišču, predvsem pogosto umivanje rok, razkuževanje z dezinfekcijskem sredstvom... Za namen ažurnega sporočanja smo odprli tudi elektronski naslov, kamor odgovorne osebe sporočajo pomembne okoliščine za Petrol. Pripravljene imamo tudi strožje ukrepe, če bi se obolevnost povečala, je pojasnil Aleksander Salkič, svetovalec predsednika uprave Petrola. Po informacijah, s katerimi v tem podjetju razpolagajo, nimajo nobenega potrjenega primera obolelega zaposlenega s pandemsko gripo. Mercator je pripravljen tudi na morebitni primer izbruha nove gripe. Preventivno delujemo ves čas, posebej skrbimo za varnost živil, imamo pa pripravljen načrt in podrobne ukrepe tudi za primere morebitnega izbruha nove gripe. Ustanovili smo posebno akcijsko skupino, za zaposlene smo pripravili natančna navodila o preventivnih ukrepih, še posebno za zaposlene, ki imajo več stika z ljudmi in živili. Za primere morebitne epidemije in povečanih bolniških odsotnosti zaposlenih v prodajalnah smo predvideli tudi možne ukrepe, od kadrovskih premikov med enotami ter dopolnjevanja naših zaposlenih z zunanjimi izvajalci do uvedbe deljenega obratovalnega časa ali v res neizogibnih primerih skrajšanja obratovalnega časa. Že nekaj let zaporedoma se v jesenskem času posebej pripravimo na možnost izbruha sezonske gripe, zato vsako leto organiziramo cepljenje proti gripi na stroške podjetja, je strnila ukrepe Tanja Durin iz sektorja za odnose z javnostmi pri našem največjem trgovcu, ki ima v Sloveniji tudi največ zaposlenih. V Mercatorju je bilo doslej med obolelimi zaposlenimi le nekaj takih, pri katerih je bil možen sum na novo gripo. V Skupini Droga Kolinska smo zaposlene opozorili na nevarnosti nove gripe že konec poletja. V internem glasilu smo zapisali, kaj je pandemska gripa, znake le te, kako se gripa širi, kako zaščititi sebe in navedli ukrepe za preprečitev širjenja. Te informacije smo razposlali po elektronski pošti, izobesili na vseh oglasnih deskah, postavili na intranetni portal. Pripravili smo tudi navodila za vodstvene delavce v skupini: generalne direktorje poslovnih programov, generalne direktorje prodajnih področij, direktorje lokalnih administracij in direktorje centralnih služb v celotni Skupini Droga Kolinska. Ti so jih prenesli zaposlenim v njihovih organizacijskih enotah, je zapisala direktorica sektorja z odnosi z javnostmi Suzana Bagari. Na vsa mesta ob umivalnikih so namestili plakate z navodili za pravilno umivanje rok. Ker so živilska industrija, so zaposleni v proizvodnih procesih tudi sicer usposobljeni za vzdrževanje visoke ravni higiene. Opozorili so vse izvajalce čiščenja, da čiščenje izvajajo temeljito s poudarkom na kljuke, ograje, mize, pulti, telefone… Vsi umivalniki so opremljeni z milom, ki vsebuje tudi dezinfekcijsko sredstvo. Celo sestanke večjih skupin so omejili na nujne in predlagali uporabo telefonskih konferenc. Sklicateljem sestankov so dali navodila, v katerih so navedene zahteve za velikost in zračnost skupnih prostorov. Izdelali so popis delovnih mest, ki so kritična za zagotavljanje nemotene proizvodnje in odpreme izdelkov. Pred potovanji v tujino so priporočili preverjanje stanja v ciljnih državah in poiskali povezave na ustrezne spletne strani. Načrtujemo dodatno usposabljanje za ustrezno nadomeščanje kritičnih delovnih mest, kjer je to potrebno. Podjetje mora predvideti in načrtovati ukrepe za obvladovanje stresa zaradi strahu pred pandemijo in zaradi povečane odsotnosti, konfliktov in preutrujenosti na delovnih mestih. Večjega števila obolelih trenutno ni. Generalni direktorji so zadolženi, da večjo odsotnost javijo na lokalni zavod za varovanje zdravja, je dodala Bagarijeva.	Rok Božič	Dnevnik	2009-12-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042221781/posel/novice/1042221781	Preureditev letališke ploščadi: Spopad GH Holdinga in SCT na Brniku	gospodarstvo, ekonomija	Preureditev letališke ploščadi: Spopad GH Holdinga in SCT na Brniku  Ljubljana - GH Holding je vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje posla razširitve in tehnološke preureditve glavne letališke ploščadi na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. V holdingu, ki ga vodi Blaž Miklavčič, so namreč prepričani, da je Aerodrom Ljubljana pri oddaji posla SCT neupravičeno izločil njihovo ponudbo.  GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič, se je, ker ga je Aerodrom Ljubljana izločil iz »boja« za pet milijonov evrov vredno razširitev letališke ploščadi na Brniku, pritožil državnim revizorjem. Posel je Aerodrom Ljubljana oddal SCT, saj naj bi bila ponudba GH Holdinga nepopolna. Cenejši smo bili za 40.000 evrov, potem pa so nas izločili, ker so podvomili o veljavnosti certifikata enega izmed naših podizvajalcev. Čeprav ta že zdaj opravlja podobne storitve na Aerodromu Ljubljana, je zahtevek za revizijo pojasnil Miklavčič. Gre za okoli pet milijonov evrov vreden javni razpis, ki se je iztekel v začetku julija, posel pa je Aerodrom Ljubljana v začetku oktobra oddal SCT, potem ko so ugotovili, da sicer cenejša ponudba konzorcija na čelu z GH Holdingom ni popolna. Zarja Elektronika kot podizvajalec v ponudbi GH Holdinga ne izpolnjuje pogojev razpisa, ker ni predložil veljavnega certifikata o usposobljenosti, izdanega v skladu s pravilnikom o protieksplozijski zaščiti, je pojasnil direktor Aeroinženiringa pri Aerodromu Ljubljana Stane Bobnar. Miklavčič je prepričan, da ima Zarja Elektronika ustrezen certifikat, kar, kot pravi, dokazuje tudi dejstvo, da družba že opravlja sorodne storitve pri Aerodormu Ljubljana. Družba je zdaj tam zadolžena za požarno javljanje in avtomatske sisteme za gašenje požarov. Zato smo se na odločitev Aerodorma tudi pritožili, je poudaril Miklavčič in dodal, da gre poleg tega le za nekaj tisoč evrov v celotnem poslu, vrednem pet milijonov evrov. Vendar pa je Aerodrom njihovo pritožbo zavrgel, ker je, kot je dejal Bobnar, v skladu z zakonom o reviziji postopkov javnega naročanja ni vložila upravičena oseba. Zakon namreč določa, da morajo osebe, ki so ali ki nameravajo vložiti skupno ponudbo, tudi zahtevek za revizijo vložiti skupaj. Ponudbo so na čelu z GH Holdingom sicer oddali Cestno podjetje Kranj, avstrijski Strabag in SGP Pomgrad, pritožbo pa je, kot je razložil Miklavčič, v imenu vseh članov konzorcija vložil GH Holding. Dejali so nam, da bi moral revizijo vložiti celoten konzorcij, ki je oddal ponudbo. Vendar je GH Holding predstavnik vseh članov konzorcija, tako smo se dogovorili in je iz ponudbe tudi jasno. Pritožbo smo vložili v imenu vseh ponudnikov, je pojasnil Miklavič in dodal, da zato postopek nadaljujejo na državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija trenutno obravnava pritožbo zoper odločitev Aerodroma Ljubljana o tem, da zavržejo zahtevek za revizijo, ki ga je na Aerodrom vložil GH Holding. Samega zahtevka za revizijo tako še ne obravnava, je pojasnil Samo Červek, predsednik komisije v odhodu, ki ga je v petek državni zbor na njegovo željo razrešil. Aerodromu so nedavno poslali zahtevek za odstop dokumentacije, ki pa je za zdaj še niso prejeli. barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2008-11-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042327849/posel/novice/1042327849	Finetol dokapitaliziran s precenjenimi delnicami in delnicami, ki jih je ,pozabil, plačati	gospodarstvo, ekonomija	Finetol dokapitaliziran s precenjenimi delnicami in delnicami, ki jih je pozabil plačati  Ljubljana - Finetol, ki velja za enega od stebrov lastniškega omrežja Nacionalne finančne družbe, je stopil v leto 2010 kapitalsko okrepljen.  Etol, Hoteli Bernardin in Fidina, ki so lastniško povezani z NFD Holdingom pod vodstvom Stanislava Valanta (sicer tudi predsednikom nadzornega sveta Etola in Hotelov Bernardin), so namreč še pred iztekom leta Finetolov kapital povečali za 5,4 milijona evrov, na okoli 25 milijonov evrov. Etol, Hoteli Bernardin in Fidina, ki so lastniško povezani z NFD Holdingom pod vodstvom Stanislava Valanta (sicer tudi predsednikom nadzornega sveta Etola in Hotelov Bernardin), so namreč še pred iztekom leta Finetolov kapital povečali za 5,4 milijona evrov, na okoli 25 milijonov evrov. Fidina je Finetol dokapizalizirala z 10-odstotnim deležem NFD DZU, ki je bil za potrebe dokapitalizacije ovrednoten na 1,7 milijona evrov, Etol je Finetol dokapitaliziral s 7,3-odstotnim deležem v Zvon Ena ID, Hoteli Bernardin pa z delnicami Save. Te je sicer Finetol že sredi lanskega septembra odkupil od Hotelov Bernardin, vendar kupnine v višini 1,4 milijona evrov sploh ni plačal. Poleg tega ne gre spregledati, da je delež Zvona Ena ID, s katerim je Etol dokapitaliziral Finetol, na borzi vreden le milijon evrov, kar je več kot polovico manj, kot je bil uradno vreden v sami dokapitalizaciji. Vrednost svežnja delnic se je namreč zvišala kar z opcijsko pogodbo, po kateri mora celoten sveženj delnic za 2,3 milijona evrov odkupiti Zvon Ena Holding. Kdaj in pod kakšnimi pogoji, ni znano, prav tako ne, ali bo Zvon Ena Holding plačal morebitno kazen, če ne bo izpolnil pogodbe. Po vpisu dokapitalizacijskih delnic Finetola bodo NFD Holding in z njim povezane družbe obvladovale že okoli 85 odstotkov Finetola, vendar prevzema doslej še niso objavile.Več kazalcev poslovanja Finetola si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-01-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042405998/posel/novice/1042405998	Košaki načrtovali dobiček, pridelali pa 600.000 evrov izgube	gospodarstvo, ekonomija	Košaki načrtovali dobiček, pridelali pa 600.000 evrov izgube  maribor - Tovarna mesnih izdelkov (TMI) Košaki je v prvih devetih mesecih zabeležila 603.154 evrov izgube, potem ko je v enakem obdobju lani poslovala s čistim dobičkom v višini 16.848 evrov. Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze še sporočili iz mariborske družbe, so v tem času načrtovali 117.956 evrov dobička.  Družba je imela konec septembra 201 zaposlenega, kar je 25 manj kot v enakem obdobju lani in 23 od predvidenega v letnem načrtu. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Košaki, na čelu katerih je Jure Bojnec, so med januarjem in septembrom ustvarili 16,62 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,65 odstotka manj kot v enakem obdobju lani in 12,51 odstotka manj, kot so načrtovali. V obravnavanem obdobju je družba prodala 4588 ton mesa in mesnih izdelkov, kar na letni ravni pomeni 4,08-odstotni upad, glede na načrt družbe pa 9,81 odstotka manj.	sta	Dnevnik	2010-11-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042271207/posel/novice/1042271207	V MKT Print velika nevarnost stavke	gospodarstvo, ekonomija	V MKT Print velika nevarnost stavke  Ljubljana - V MTP Print, v katerem je predsednik uprave in največji lastnik Boštjan Nagode, znova vre. Po neuradnih informacijah že več dni zaostaja izplačilo plač zaposlenim, zato prihodnje dni ni izključena možnost stavke. Ali to drži, prvi sindikalist MKT Print Marko Podjed ni želel niti potrditi niti zanikati. Po drugi strani je Nagode zatrdil, da MKT Print delavcem izplačuje plače v skladu z dogovorom s sindikatom in svetom delavcev.  Razloga za izvedbo stavke v družbi MKT Print ne vidim, dokler se uprava drži sprejetih dogovorov in je sodelovanje s sindikatom in svetom delavcev družbe korektno, pravi Nagode. Vendar naj bi imel Nagode po neuradnih informacijah na voljo, da do konca tedna izplača zaostale plače, potem pa naj bi bila sprejeta odločitev glede stavke. Za velike težave MKT Printa se je razvedelo, ko je družba februarja odpustila približno 70 delavcev. Po naših informacijah ima zdaj Nagode do konca tega meseca čas, da reši težave MKT Printa, sicer se bo družba znašla v insolventnem postopku. Da bi se MKT Print lahko v bližnji prihodnosti znašel v stečajnem postopku, ne drži, saj po vedenju uprave danes ni nobenih razlogov za njegovo uvedbo, zatrjuje Nagode. Ob tem je zanikal, da bi za reševanje MKT Printa zastavil osebno premoženje. Konec lanskega leta je MKT Print bankam dolgoval 24,11 milijona evrov, od katerih mu letos v plačilo zapade 7,8 milijona evrov. Njegove celotne dolgoročne in kratkoročne obveznosti so 31. decembra lani znašale 38,65 milijona evrov. Konec marca so se te obveznosti malenkost zmanjšale in so znašale 36,86 milijona evrov. Koliko so 31. marca še znašale finančne obveznosti do bank, MKT v vmesnem poročilu o poslovanju, ki ga je moral objaviti na spletnih straneh Ljubljanske borze, ni razkril. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-06-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042522837/posel/novice/1042522837	Alstom bi za montažo TEŠ6 215 milijonov	gospodarstvo, ekonomija	Alstom bi za montažo TEŠ6 215 milijonov  Ljubljana - V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so včeraj priznali, da so od Alstoma prejeli delovne dokumente, ki vsebujejo ocene stroškov montaže opreme za blok 6 . Ti naj bi po oceni francoskega dobavitelja znašali 215 milijonov evrov, kar je 115 milijonov evrov več od napovedi iz zadnjega veljavnega investicijskega načrta za TEŠ 6.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Informacije, da so v Alstomu vrednost montažnih del, ki jih bo moral plačati TEŠ, ocenili na kar 215 milijonov evrov, v Šoštanju včeraj niso zanikali, potrdilo pa jo je več virov. A čeprav v TEŠ zatrjujejo, da Alstomovih dokumentov ne morejo jemati kot račun, predračun ali ponudbo za montažna dela , je Alstom po naših podatkih k oceni vrednosti priložil tudi natančni razrez omenjenih del in tehničnih podrobnosti posameznih sklopov. To so Francozi morali storiti po pogodbi o dobavi opreme, ki jo je junija 2008 z Alstomom podpisal nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik. V TEŠ so včeraj ponovno zatrdili, da bo dokončna vrednost montažnih del znana šele po končanih pogajanjih in podpisanih pogodbah . Po naših informacijah pa so z Alstomovo oceno, ki bi lahko v skrajnem primeru ceno projekta podražila na 1,4 milijarde evrov, seznanjeni že vsaj mesec dni. Le nekaj dni po tem, ko je o njej razpravljal tudi nadzorni svet TEŠ, pa je s položaja odstopil namestnik vodje projekta blok 6 Branko Debeljak. Nesporno dejstvo je, da bodo v Šoštanju v nova pogajanja z Alstomom vstopili z omejenim manevrskim prostorom. Poleg tega, da je Alstom že oddal montažna dela za primarno in sekundarno jekleno konstrukcijo (TEŠ se bo lahko tako v postopek izbire podizvajalcev za montažo očitno vključil šele pri tlačnem delu kotla), naj bi Alstom postavil še nekaj dodatnih pogojev. Tako naj bi med drugim vztrajal pri plačevanju glede na dejansko nastale stroške, kar bi mu lahko dalo proste roke pri nadaljnjem stiskanju naročnika v kot. V stroške bi namreč lahko prištel še kakšna dodatna dela, s katerimi bi lahko Alstom nadoknadil morebitna popuščanja TEŠ pri nadaljnjih oddajah montažnih del. Če bi ta v Šoštanju vsaj deloma oddajali sami, bi se namreč moral Alstom odpovedati marži v višini najmanj 25 odstotkov. V TEŠ, ki jo vodi Simon Tot, tako ocenjujejo, da bodo pogajanja o ceni montaže zaključena v naslednjih treh mesecih . Čeprav v Šoštanju še vedno verjamejo, da bo strošek montaže v okviru zneskov, ki sta ga v svoji oceni predvideli svetovalni družbi Pöyry in Lahmeyer , je bolj ali manj jasno, da njena končna cena ne bo znana pred odločanjem vlade in državnega zbora o državnih poroštvih pri 440-milijonskem posojilu Evropske investicijske banke (EIB) za gradnjo TEŠ 6. To pa skupaj s stroški priključitve novega bloka v omrežje in sistemskih storitev, ki naj bi po oceni virov blizu Elesa znašali tudi do 20 milijonov evrov, pomeni še eno neznanko pri končni ceni projekta TEŠ 6, ki je zdaj uradno ocenjen na 1,3 milijarde evrov. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2012-04-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/338906/posel/novice/338906	Kdo bo izkoristil potencial BiH?	gospodarstvo, ekonomija	Kdo bo izkoristil potencial BiH?   Direktor Agencije za statistiko Bosne in Hercegovine je minuli teden objavil podatke o rasti bosanskega bruto domačega proizvoda za leto 2007. Nominalna rast je znašala 13,18 odstotka, realna pa 6,84 odstotka, kar sodi med najvišje rasti v regiji. Gre za najvišjo rast v zadnjih petih letih. K nekoliko večji rasti je zagotovo največ pripomogel gradbeni sektor, ki je v primerjavi z letom prej zrasel za slabih 30 odstotkov. Nekoliko bolj skrb zbujajoče so številke o bruto domačem proizvodu na prebivalca, ki znaša le 2880 evrov, kar je mnogo manj od držav v regiji. Res je tudi to, da je v Bosni in Hercegovini močno prisotna siva ekonomija, ki naj bi po nekaterih ocenah zavzemala kar 30 odstotkov vrednosti uradne ekonomije. Gre za številke, ki niso briljantne. Stopnja rasti je sicer res lahko največja v regiji, vendar je bosansko gospodarstvo na povsem drugačni, nižji ravni kot v večini sosednjih balkanskih držav, kaj šele v državah, ki so članice Evropske unije. Če bo hotelo bosansko gospodarstvo ujeti stik vsaj z manj razvitimi državami Evropske unije, bodo morale biti stopnje rasti krepko višje od 10 odstotkov, za kar bosansko gospodarstvo nedvomno ima potencial. Zdi se, da že kar predolgo govorimo o potencialu, ki pa ga Bosna ne more oziroma ne zna pravilno izkoristiti. Dogodki v elektroenergetskem sektorju, pod katerega sodijo tudi izjemno bogata rudna in vodna bogastva, se kar ne morejo premakniti v pozitivno smer. Nenehno se pojavljajo bogati snubci, ki obljubljajo marsikaj, vendar se kaj drugega, razen sladkih obljub, na tem izjemno bogatem področju še ni zgodilo. Seveda vse dogajanje v bosanskem elektroenergetskem sektorju pazljivo spremljajo tudi tuji vlagatelji, ki z videnim ne morejo biti najbolj zadovoljni. O tem se je pred dnevi na široko razpisal tudi ugledni avstrijski poslovni časopis WirtschaftsBlatt, ki zelo jasno govori o stranpoteh bosanske politike pri gradnji sodobnega in dobičkonosnega elektroenergetskega sistema. Zanimivo bo spremljati tudi najnovejšo zgodbo, v katero se je vpletel ugledni sarajevski gigant Energoinvest. Nekdanji ponos jugoslovanskega gospodarstva je od vlade Federacije Bosne in Hercegovine dobil pravico, da na teritoriju celotne FBiH lahko raziskuje oziroma odkriva nafto ali zemeljski plin. Po nekaterih podatkih naj bi se v bosanskih tleh skrivalo kar za 500 milijonov sodčkov nafte. Energoinvest žal za drage vrtine in raziskave nima dovolj denarja in izkušenj, zato bo v prihodnosti združil moči s strateškim partnerjem, s katerim bo ustanovil tudi skupno podjetje, ki bo iskalo tako želeno tekoče zlato. Koliko tekočega in koliko zlata se bo izcimilo iz zgodbe, bo - tako kot vedno - pokazal čas. Čas pa bi tudi že bil, da se vlagatelji počasi začnejo vračati na obe bosanski borzi, saj so tečaji v zadnjem letu tako drastično padli, da se med množico podjetij in investicijskih skladov skriva kar nekaj priložnosti. Žal je bil borzni promet tudi v minulem tednu na obeh bosanskih borzah sila nizek. V Sarajevu je tako znašal 1,2 milijona, v Banjaluki pa 2,5 milijona evrov. Vlagatelji so bili lahko zadovoljni z gibanjem delnic v Banjaluki, ki so se v povprečju močno podražile. Največjo rast so zabeležile delnice iz elektroenergetskega sektorja, saj se je indeks ERS 10 zvišal kar za 9,25 odstotka. V Sarajevu so delnice doživele majhno negativno korekcijo. Torej - nič pretresljivo novega se ni zgodilo. Ob tako šibkem povpraševanju po delnicah ne gre pričakovati, da bomo že v prihodnjih tednih priče ponovnemu dolgoročnemu vzponu bosanskih delnic.		Dnevnik	2008-08-04 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042311275/posel/novice/1042311275	Shell v tretjem četrtletju z nižjim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Shell v tretjem četrtletju z nižjim dobičkom   Shell v tretjem četrtletju z nižjim dobičkom Energetski koncern Royal Dutch Shell je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 2,21 milijarde evrov čistega dobička, kar je 62 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 5,72 milijarde evrov. Zmanjšanje dobička pripisujejo v družbi predvsem padcu prodaje, ki se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala skoraj za polovico. V družbi nameravajo še letos odpustiti pet odstotkov oziroma 5000 zaposlenih.Finnair povečal izgubo Letalski prevoznik Finnair je imel v tretjem četrtletju letos 20,7 milijona evrov izgube, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašala 17,8 milijona evrov. Slabši poslovni rezultat pripisujejo nižjim cenam vozovnic in zmanjševanju števila potnikov, okrevanja pa še ne pričakujejo. Vodstvo družbe je takšne poslovne rezultate pričakovalo, kljub nekaterim znamenjem izboljšanja pa ne pričakujejo, da bi se cene vozovnic v kratkem zvišale.BASF optimističen kljub zmanjšanju dobička Največji svetovni kemični koncern, BASF, je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 237 milijonov evrov čistega dobička, kar je 68,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po njihovem mnenju sta glavni vzrok slabšega poslovanja predvsem finančna kriza in zmanjšanje povpraševanja. Predsednik uprave BASF Jürgen Hambrecht meni, da bi lahko bilo najhujše že mimo, okrevanje pa bo počasno in nestanovitno.Roubini napoveduje novo finančno krizo Nouriel Roubini, ki je predvidel zadnjo finančno krizo, opozarja na možnost nastanka nove finančne krize. Po njegovem mnenju bi lahko nizke obrestne mere in padanje vrednosti dolarja sprožili novo finančno krizo. Roubini je zadnjo finančno krizo napovedal že julija 2006. Tisti vlagatelji, ki so poslušali njegove nasvete, so se tako izognili največjim padcem na ameriški borzi v zadnjih 70 letih.France Telecom z manjšim prihodkom France Telecom je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 4,6 milijarde evrov dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), kar je osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Obseg prihodkov je padel za 6,4 odstotka, na 12,69 milijarde evrov, kar je posledica predvsem ukrepov regulatorjev v Franciji, Veliki Britaniji, na Poljskem in drugih ključnih trgih, ki so znižali zgornjo mejo cene, ki jo družba zaračunava drugim operaterjem za dostop do njenega omrežja.Stopnja brezposelnosti v Nemčiji padla na 7,7 odstotka Stopnja brezposelnosti se je oktobra v Nemčiji znižala za 0,3 odstotne točke, na 7,7 odstotka. Tako se je število brezposelnih v omenjenem obdobju znižalo za 118.000, na 3,229 milijona na mesečni ravni, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani 232.000 brezposelnih manj, stopnja brezposelnosti pa je znašala 7,2 odstotka.Austrian Airlines v devetih mesecih z izgubo Austrian Airlines je v tretjem četrtletju letos ustvaril 75,7 milijona evrov izgube, s čimer je lansko izgubo povečal kar za štirikrat. Letalski prevoznik, ki je od septembra v lasti nemške Lufthanse, trenutno zaposluje 7500 delavcev, do konca leta 2010 pa bodo število zaposlenih skrčili na 6000 zaposlenih za polni delovni čas. Mednarodna organizacija letalskih prevoznikov IATA pričakuje, da bodo vse letalske družbe na svetu imele letos skupaj več kot 7 milijard evrov izgube.Motorola v četrtletju z 12 milijoni dolarjev dobička Ameriška Motorola je v tretjem četrtletju ustvarila 12 milijonov dolarjev čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani poslovala s 397 milijoni dolarjev izgube. Družba je tako že drugo četrtletje zapored poslovala z dobičkom, pri čemer so bili rezultati nad pričakovanji analitikov. K višjemu obsegu prodaje so pripomogli predvsem pametni mobilni telefoni z Googleovim operacijskim sistemom Android.Exxon Mobil v četrtletju znova oklestil dobiček Največja ameriška naftna družba, Exxon Mobil, je v zadnjem četrtletju ustvarila 4,73 milijarde dolarjev dobička, torej 68 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V družbi menijo, da so razlog za to predvsem nižje cene nafte, medtem ko so bile lani na rekordni ravni. Družba ustvari največ prihodkov s proizvodnjo nafte in bencina, sicer pa je proizvodnjo v obdobju od začetka julija do konca septembra zvišala za tri odstotke, na 3,69 milijona 159-litrskih sodov nafte na dan.Volkswagen pod pričakovanji analitikov Volkswagen je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvaril 655 milijonov evrov čistega dobička, kar je 82,5 odstotka manj kot v letu poprej. Obseg prihodkov od prodaje se je skrčil za 9,7 odstotka, na 77,2 milijarde evrov. Prvi mož VW Martin Winterkorn ocenjuje, da je gospodarsko ozračje še vedno neugodno, zaradi česar še ni razlogov za optimizem.Pripravila Nuša Brank		Dnevnik	2009-10-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042513328/posel/novice/1042513328	Razglašene so bile najbolj zaupanja vredne blagovne znamke v Sloveniji	gospodarstvo, ekonomija	Razglašene so bile najbolj zaupanja vredne blagovne znamke v Sloveniji  Ljubljana - V prvem odstavku vesti smo napačno zapisali, da gre za raziskavo Trusted Brand 2011. Gre namreč za raziskavo Trusted Brand 2012 in ne 2011. Popravljeno vest objavljamo v celoti.  Bela tehnika Gorenje. (Foto: Luka Cjuha) Najbolj zaupanja vredne blagovne znamke v Sloveniji so med drugim Renault, Gorenje, Telekom Slovenije, NLB, Zavarovalnica Triglav, Pop TV, Slovenske novice, Petrol. Med institucijami je največje zaupanje v poroko, sledi televizija, med poklici pa v gasilce. Zaupanje v EU in evro pa vedno bolj pada, kaže raziskava Trusted Brand 2012. Kot je danes v Ljubljani pojasnil direktor marketinga in odnosov z javnostmi pri Mladinski knjigi Založba - ta je izdajateljica revije Reader s Digest Slovenija - Iztok Sila, vseevropsko raziskavo revija Reader s Digest izvaja že 12 let, Slovenija je vanjo vključena šesto leto. Raziskava je po besedah Sile potekala v 15 državah, pri čemer so bralci revije Reader s Digest izbirali zmagovalce v 20 skupnih, obenem pa še v lokalnih kategorijah. V vseevropski raziskavi je sicer sodelovalo 27.467 anketirancev, v Sloveniji pa 1168. Med znamkami, ki so zmagale v več kot petih državah, so Nivea (negovalna kozmetika za kožo), Nokia (mobilni telefon), Visa (plačila/kreditne kartice), Canon (kamera, fotoaparat), HP (osebni računalnik), Ariel (pralni prašek), Kellogg s in Nestle (oba proizvajalca kosmičev za zajtrk), je navedla urednica revije Reader s Digest Slovenija Lidija Petek. V Sloveniji so bile med skupaj 40 kategorijami za najbolj zaupanja vredne blagovne znamke med drugim izbrane Renault (avtomobili), Gorenje (gospodinjski aparati), Telekom Slovenije (ponudniki telekomunikacijskih storitev), NLB (banke), Zavarovalnica Triglav (zavarovalnice), Pop TV (TV-postaje), Val 202 (radijske postaje), Slovenske novice (dnevni časopisi). Globvalne in lokalne kategorije Med globalnimi kategorijami so poleg omenjenih v svojih kategorijah v Sloveniji naslov najbolj zaupanja vredne znamke dosegle še HP, Nokia, Mobitel, Canon, Kompas, Mastercard, Siol, Petrol, Cedevita, Lekadol, Lekadol plus C, Nivea, Loreal, Ariel in Nestle. V lokalnih kategorijah pa so poleg tudi že omenjenih najbolj zaupanja vredne znamke Fructal, Lego, Zala, Laško, Barcaffe, Ljubljanske mlekarne, Rama, Mercator, Dormeo, Jupol, KD, Lesnina, Radenska, 100 Cvet, Orbit in AJM. Med zmagovalnimi znamkami je sedem takšnih, ki so v svoji kategoriji slavile že petič zapored. To so Mobitel, Pivovarna Laško, Jupol, KD, Dormeo, Pop TV in Val 202. Nagrade bodo zmagovalcem podelili 23. maja v Unionski dvorani. Urednica je poudarila, da je Reader s Digest bralce v raziskavi povprašal tudi po zaupanju v institucije, EU, evro in poklice. Gasilci opravljajo najbolj zaupanja vreden poklic v vseh 15 državah (pri nas jim zaupa kar 95 odstotkov anketirancev). V Sloveniji jim sledijo piloti in medicinske sestre (po 92 odstotkov). V vseh državah, razen v Švici in na Švedskem, politikom manj zaupajo kot prodajalcem avtomobilov. V Sloveniji jim zaupa le dva odstotka ljudi, najmanj od vseh poklicev. Zaupanje v EU dramatično pada V vseh 15 državah, ki so bile vključene v letošnjo raziskavo, je zaupanje v institucije nizko. V Sloveniji najbolj zaupamo v poroko (72 odstotkov, potem ko je bila lani ta številka skromna oz. najnižja med vsemi anketiranimi državami). Kot je pojasnila Petkova, zaupanje v EU dramatično pada. V vseh anketiranih evropskih državah je zaupanje v EU od lani padlo za 17 odstotkov, v Sloveniji vanjo zaupa 35 odstotkov ljudi. Kar 58 odstotkov Slovencev meni, da bo EU v naslednjih nekaj letih ostala stabilna. V Avstriji je zaupanje v EU padlo za kar 36 odstotkov in na Češkem za 29 odstotkov. Tudi zaupanje v evro je na najnižji ravni do sedaj. Med vsemi državami 61 odstotkov ljudi malo ali sploh ne zaupa evru. Na Češkem je takih kar 84 odstotkov. Povprečno zaupa evru 35 odstotkov vprašanih, v Sloveniji 47 odstotkov.	sta	Dnevnik	2012-02-29 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042347543/posel/novice/1042347543	Naziv Superbrands Slovenija 2009 je prejelo 29 znamk, ki so najbolj uspešno previharile lansko poslovno leto	gospodarstvo, ekonomija	Naziv Superbrands Slovenija 2009 je prejelo 29 znamk, ki so najbolj uspešno previharile lansko poslovno leto  Ljubljana - Mednarodna organizacija Superbrands je danes na slavnostni večerji v ljubljanskem hotelu Union predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji v minulem letu. Naziv Superbrands Slovenija 2009 je prejelo 29 najboljših znamk, so sporočili organizatorji.  Naziv Superbrands Slovenija 2009 so prejele tiste znamke, ki so najbolj uspešno previharile poslovno leto 2009. (Foto: Bojan Velikonja) Izbor je opravil več kot 60-članski strokovni svet, ki je ocenili preko 900 blagovnih znamk finalistov, ter 20.000 potrošnikov, ki so za znamke glasovali prek svetovnega spleta. Naziv Superbrands Slovenija 2009 so prejele tiste znamke, ki so najbolj uspešno previharile poslovno leto 2009. Dva najpomembnejša načina aktivnega predstavljanja naziva Superbrands javnosti sta uporaba posebnega nagradnega znaka in knjiga, v kateri so objavljeni podrobni profili posameznih znamk. Knjiga bo v tiskani obliki izšla čez 15 dni, so povedali v podjetju Superbrands Adriatic. Naziv Superbrands Slovenija 2009 so prejele znamke Baby Center, Cosmopolitan, Diners, Dormeo, Ego, Elan, Grand Hotel Union, Jogi, Kalia, Kolosej, Mercator, Mobitel, Mura, Obi, Odeja, Pekarna Pečjak, Petrol, Playboy, Riko, Siol, Steklarna Rogaška, Stihl, Story, Telekom Slovenije, Tuš mobil, Vaillant, Zelene Doline, Zepter in Zlatarna Celje.	sta	Dnevnik	2010-03-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042437523/posel/novice/1042437523	Factor banka lani z višjim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Factor banka lani z višjim dobičkom  Ljubljana - Factor banka je leto 2010 zaključila s 5,8 milijona evrov čistega dobička, kar je slabo desetino več kot leto prej. Rast dobička je v veliki meri posledica višjih čistih obrestnih prihodkov, obenem pa so se za petino znižale tudi oslabitve. Lani je Factor banka pod vodstvom Borisa Pesjaka oblikovala za 18 milijonov evrov oslabitev oziroma štiri milijone evrov manj kot leto prej, medtem ko so rezervacije znašale le dobrih pol milijona evrov. Dobiček banke je sicer znižal predvsem padec tečajev in prometa na Ljubljanski borzi, ki je negativno vplival tudi na dobiček iz trgovalnega portfelja. Če je Factor banka še leta 2009 iz tega naslova ustvarila čez pet milijonov evrov dobička, se je lani izkupiček znižal na vsega 200.000 evrov.  Lani je Factor banka pod vodstvom Borisa Pesjaka (na sliki desno) oblikovala za 18 milijonov evrov oslabitev oziroma štiri milijone evrov manj kot leto prej. (Foto: Matej Povše) Konec decembra lani je imela Factor banka 103 milijone evrov kapitala in 1,08 milijarde evrov sredstev. Bilančna vsota banke se je lani zvišala za slabih 30 milijonov evrov, predvsem na račun rasti posojil. Factor banka je namreč lani posojila nebančnim strankam zvišala za pet odstotkov, na 864 milijonov evrov, od česar glavnino predstavljajo posojila podjetjem.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-04-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042303656/posel/novice/1042303656	Amis: Letos in prihodnje leto bo rešenih več odprtih vprašanj	gospodarstvo, ekonomija	Amis: Letos in prihodnje leto bo rešenih več odprtih vprašanj  Ljubljana - Direktor mariborskega telekomunikacijskega podjetja Amis Boštjan Košak v zvezi s spori, ki jih imajo s Telekomom Slovenije in glede njih tečejo postopki pri pristojnih regulatornih organih, pravi, da se bo predvsem v letošnjem in prihodnjem letu zaprlo več ključnih vprašanj, ki se sicer nanašajo na celotno obdobje zadnjih treh let.  Boštjan Košak (direktor skupine AMIS) (Foto: Matej Povše) Z regulatornim organom nikoli nihče v celoti ne bo zadovoljen. Dejstvo je, da je bilo v zadnjih treh letih na področju regulacije v Sloveniji opravljenega veliko dela, vendar zelo malo končanega, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, sicer namenjeni predstavitvi Amisove nove storitve internetne televizije, dejal Košak. Kot poudarja, se te stvari šele sedaj pravzaprav dokončujejo. Postopki so zapleteni - tega se zavedamo mi, tega se zaveda Telekom -, postopki trajajo, velikokrat je tudi resnica nekje vmes. Ampak dejstvo je, da se bo zdaj, predvsem v letošnjem in prihodnjem letu zaprlo veliko bistvenih vprašanj, ki se pravzaprav nanašajo na celotno obdobje zadnjih treh let. V Amisu pričakujejo oziroma verjamejo, da se bodo ta odprta vprašanja uredila, pri čemer pa pričakujejo tudi dodatne spore s Telekomom. Ta je, kot je znano, v večinski državni lasti in vodilni telekomunikacijski operater v Sloveniji, ki poleg tega, da na trgu nastopa s svojimi storitvami, hkrati drugim operaterjem oddaja v najem svoje omrežje. Dejstvo je, da je Telekom naš partner, dejstvo je, da v vsakem partnerstvu obstajajo težave, dejstvo je, da mora obstajati nek mediator, dodaja Košak. Kot mediatorja nastopata predvsem agencija za pošto in elektronske komunikacije in urad za varstvo konkurence. Prvi mož Amisa verjame, da sta oba navedena regulatorja kadrovsko in strokovno dovolj usposobljena, obenem pa verjame, da bosta uveljavila tiste principe, ki bodo zagotavljali njihovo enakopravno obravnavo ter stroškovno naravnanost storitev, ki jih pri Telekomu odkupujejo. To je bistvo vsega. Po eni strani so stvari precej enostavne, zaplete se predvsem potem pri tem, kako jih pretvoriti v končne in izvršljive odločbe, izpostavlja Košak. Kot je znano, je eden od Amisovih sporov s Telekomom na dan prišel v začetku letošnjega leta. Vrti se okrog nekaterih pogodb, na podlagi katerih Amis uporablja omrežje Telekoma za ponujanje svojih storitev, Telekom pa mu to zaračunava. Težava je v višini teh računov. Kot je danes ponovil Košak, svoje obveznosti poravnavajo, tako kot so jih vedno, v postavljenih rokih in na normalen način. Res pa je, da imamo sporne terjatve, ki izhajajo iz pogodbenih razmerij, ki se v zadnjih štirih letih niso spremenila in so predmet regulacije, je dejal in pri tem dodal, da regulacija v Sloveniji deluje zelo počasi. Dejstvo je, da imamo sporne terjatve, dejstvo je, da imamo s Telekomom spore, nikakor pa nismo neplačnik in nimamo problemov z neplačevanjem svojih računov. Dejstvo je tudi, da ni nobenega drugega partnerja, s katerim bi imeli takšne ali podobne težave. Te imamo samo s Telekomom, je pojasnil. Na vprašanje, ali lahko razkrijejo, kolikšen je obseg teh spornih terjatev, Košak odgovarja, da ne, ker je tudi ta del sporen. Kot navaja, je zadeva sporna tudi zaradi tega, ker je v nekaterih primerih regulator že odločal z dokončnimi odločbami, kjer se je izjasnil, da je Telekom izstavljal račune v napačni višini, kjer ne samo, da bi Telekom moral zdaj umakniti terjatve, ki so nastale iz dela, ki smo ga prerekali, ampak bi moral tudi izstaviti dobropise za tisti del terjatev, ki smo jih pa dejansko plačevali . Ne glede na to, da ta odločba obstaja in je dokončna, Telekom te odločbe ne spoštuje, pravi Košak.	STA	Dnevnik	2009-10-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042462435/posel/novice/1042462435	Delničarji Laškega o prodaji Fructala in svetovalcu za prodajo Mercatorja	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji Laškega o prodaji Fructala in svetovalcu za prodajo Mercatorja  Ljubljana - Delničarji Pivovarne Laško bodo danes odločali o soglasju za prodajo Fructala srbskemu Nectarju in sklenitvi mandatne pogodbe s svetovalcem za prodajo deleža v Mercatorju.  (Foto: Luka Cjuha) To naj bi pivovarna in drugi prodajalci delnic najboljšega soseda po naših informacijah želeli skleniti z nizozemsko finančno skupino ING, ki sodeluje tudi pri prodaji večinskega deleža Abanke. Njihove načrte je preprečil pidovski mogotec Igor Lah, ki je v začetku julija objavil namero za prevzem Pivovarne Laško, s čimer je Laščanom onemogočil sklepanje poslov zunaj njihove osnovne dejavnosti. Čeprav na današnji skupščini po ocenah naših virov večjih zapletov ni pričakovati, naj bi bilo za sprejetje prvotnega predloga iz sklica, ki sta ga objavila uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško, le malo možnosti. Omenjeni predlog bi namreč po ocenah nekaterih lastnikov dal upravi, ki jo vodi Dušan Zorko, prevelika pooblastila v postopkih prodaje premoženja in hčerinskih družb. Tako je pričakovati, da bo eden od lastnikov na sami skupščini vložil nasprotni predlog, s katerim bi pooblastila upravi delno omejil, a ga bo moralo v vsakem primeru pri tem podpreti najmanj 75 odstotkov prisotnega kapitala. Ob odsotnosti NLB in Banke Celje, ki imata v lasti četrtino delnic pivovarne, a sta zaradi postopkov Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ostali brez glasovalnih pravic, bodo tako ključni glasovi Kapitalske družbe, Probanke, Gorenjske banke, norveškega sklada Skagen Kon-Tiki in Hypo-Alpe-Adria-Bank International, ki obvladujejo pakete delnic, velikosti od pet do osem odstotkov. Hypo Bank je sicer že konec prejšnjega tedna vložila nasprotni predlog, po katerem bi pooblastila upravi veljala le do zaključka prevzema Pivovarne Laško oziroma do dne, ko bi Lahova družba KS Naložbe odstopila od namere za prevzem. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Lah na ATVP že poslal prevzemni prospekt, rok za objavo prevzemne ponudbe pa se izteče prihodnjo soboto. Zaradi prodaje Fructala bi se finančni dolg Skupine Pivovarna Laško znižal za skoraj 50 milijonov evrov, na okoli 350 milijonov evrov. Del znižanja finančnega dolga bi bila sicer zgolj posledica izključitve Fructala iz Skupine Pivovarna Laško, medtem ko namerava Zorko celotno kupnino v višini 35,3 milijona evrov uporabiti za odplačilo bančnih posojil. S prodajo Fructala pa bi se za okoli 17 milijonov evrov okrepil tudi kapital Uniona, ki je doslej ajdovsko družbo v svojih bilancah vrednotil na le okoli 17 milijonov evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si primoz.cirman@dnevnik.si	Matjaž Polanič Primož Cirman	Dnevnik	2011-07-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/301635/posel/novice/301635	Ministrstvo bo predlagalo razrešitev Oplotnika	gospodarstvo, ekonomija	Ministrstvo bo predlagalo razrešitev Oplotnika  Ljubljana - Ministrstvo za finance bo v najkrajšem možnem času predlagalo razrešitev Žana Jana Oplotnika z mesta člana sveta Agencije za trg vrednostih papirjev (ATVP), so nam včeraj povedali na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bajuk. Oplotnika je namreč vlada avgusta lani imenovala v svet ATVP, pred štirimi meseci pa je zasedel funkcijo člana uprave Darsa. Funkciji sta po zakonu o trgu finančnih instrumentov nezdružljivi, saj zakon določa, da član sveta ATVP ne more biti hkrati tudi član uprave izdajatelja finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi.  Ko smo pred tedni na to opozorili Oplotnika, se mu to, da opravlja po zakonu nezdružljivi funkciji, ni zdelo sporno, vendar so očitno drugače presodili na ministrstvu. Na ministrstvu še pravijo, da ne morejo biti odgovorni za ravnanje Oplotnika, saj mora vsak član sveta ATVP poznati predpise, ki določajo, katere funkcije dodatno še lahko opravlja. Poleg sprememb v svetu ATVP se v naslednih tednih obetajo tudi spremembe v vodstvu agencije. Kdo natančno bo postal novi direktor ATVP, ki bo nasledil dosedanjega direktorja Nevena Boraka, za zdaj sicer še ni znano. Na ministrstvu za finance pa so včeraj prejeli predlog posebne natečajne komisije za položaj direktorja ATVP, vendar pa jim je ta predlagala oba prijavljena kandidata, saj oba izpolnjujeta pogoje iz razpisa. Na razpis sta se prijavila trenutni direktor Uradnega lista Damjan Žugelj in pomočnik direktorja ATVP Urh Bahovec. Na ministrstvu svojega predloga vladi še niso posredovali. Za favorita se v političnih kuloarjih kljub dvomu o izpolnjevanju razpisnih pogojev omenja Žugelj, ki ga poznavalci razmer uvrščajo v kroge blizu SDS, čeprav uradno ni član nobene stranke.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-02-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042213564/posel/novice/1042213564	Slovenski kapitalski trg ima za seboj enega najbolj črnih tednov	gospodarstvo, ekonomija	Slovenski kapitalski trg ima za seboj enega najbolj črnih tednov  Ljubljana - Razprodaja delnic kot posledica negotovosti na svetovnih finančnih trgih je z izjemo četrtka krepko zaznamovala borzno dogajanje, delniška indeksa pa potisnila globoko navzdol. SBI 20 in SBI TOP sta v tednu dni izgubila po rekordnih 16,7 odstotka.  SBI 20 in SBI TOP sta v tednu dni izgubila po rekordnih 16,7 odstotka. (Foto: Luka Cjuha) Trend trgovanja na ljubljanski borzi se ni razlikoval od gibanj na vodilnih svetovnih borzah, ki so zaradi pretresov na finančnih trgih ter občutno znižanih napovedih gospodarske rasti, ki jih je v torek objavil Mednarodni denarni sklad, beležile strmoglavo padanje tečajev vrednostnih papirjev. SBI 20 je teden sklenil na ravni 5116,45 točke, kar je za 1027,48 točke oz. 16,7 odstotka manj kot minuli petek. Enak relativni padec je zabeležil SBI TOP, ki je v medtedenski primerjavi usahnil za 228,28 točke in pristal pri 1139,54 točke. Potem ko so se tečaji vztrajno zniževali v ponedeljek in torek, je v sredo indeks SBI 20 zabeležil največji dnevni padec po točkah v svoji zgodovini, saj je izgubil kar 451,60 točke. V četrtek je prišlo do manjšega okrevanja (SBI 20 navzgor za 4,56 odstotka), petek pa je indeks potisnil na raven, ki jo je dosegel januarja 2005. Tedenski promet na borzi se je približal 66 milijonom evrov. Ukrepi vodilnih centralnih bank, ki so v sredo usklajeno znižale ključne obrestne mere, da bi tako zagotovile dovolj likvidnostnih sredstev na trgu, pozivi uglednih finančnikov in politikov k racionalnemu obnašanju očitno niso prepričali vlagateljev, ki sredstva umikajo s kapitalskih trgov. Odločitve monetarnih oblasti očitno niso vzpostavile zaupanja na kapitalskih trgih. Tudi sredina odločitev vlade, da odslej država neomejeno jamči za bančne in hranilniške vloge, ni imela trajnejšega učinka na borzni trg. Po mnenju analitikov zadnje dni prevladuje načelo reši, kar se rešiti da . Prodajni pritiski so tudi na strani institucionalnih vlagateljev, predvsem vzajemnih skladov zaradi zahtevkov po izplačilu točk, je dejal analitik Matej Tomažin iz družbe Alfainvest. Okrevanje bo počasno, saj je zdaj več kot očitno, da se bo kriza preselila tudi v realni sektor, ocenjuje Tomažin. Slovenska podjetja že pozorno spremljajo zaostritev pogojev financiranja in zmanjšanje naročil zaradi ohlajanja gospodarstva na trgih EU, kamor največ izvažajo. Neposredne ogroženosti poslovnih načrtov še ni, deloma tudi zaradi močne dinamike na vzhodnoevropskih trgih, ugotavljajo, ključno pa bo leto 2009. V prvi kotaciji so se izgube delniških tečajev v tedenski primerjavi gibale med 15 in nekaj čez 20 odstotkov. Paradni konj slovenskega borznega trga, novomeška Krka, se je v tednu dni pocenila za 17 odstotkov na 63,49 evra, posli pa so se v petek sklepali že celo le malenkost nad 62 evri. Nič bolj niso zadovoljni imetniki delnic Gorenja (-20,5 odstotka na 19,24 evra), Petrola (-20,1 odstotka na 334,81 evra), Telekoma Slovenije (-16,6 odstotka na 170,63 evra), Mercatorja (-15,1 odstotka na 167,30 evra) in Intereurope (-15,1 odstotka na 16,19 evra). V finančnem sektorju so izgube precejšnje: skoraj petino vrednosti so v tednu dni cenejše delnice Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Triglav. Nova Kreditna banka Maribor, ki je 8. oktobra sklenila vpisovanje dokapitalizacijskih delnic za obstoječe delničarje in kvalificirane vlagatelje, je izgubila nekaj manj kot 16 odstotkov vrednosti, enotni tečaj pa se je spustil na 16,35 evra, kar 3,15 evra pod vrednostjo delnice v javni prodaji. Ljubljanska borza je v četrtek začasno spremenila pravila trgovanja, da bi tako zagotovila urejeno delovanje borznega trga v primeru tržnh neravnovesij. Uvedla je 20-odstotno omejitev gibanja tečajev delnic v vstopni kotaciji, investicijskih kuponov in delnic investicijskih družb. Obenem je podaljšala čas prekinitvenih avkcij, da bi zagotovila zadostno globino trga.	sta	Dnevnik	2008-10-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042304838/posel/novice/1042304838	Aleksander Svetelšek nov predsednik Združenja Manager	gospodarstvo, ekonomija	Aleksander Svetelšek nov predsednik Združenja Manager  Brdo pri Kranju - Občni zbor Združenja Manager je danes na Brdu pri Kranju za novega predsednika združenja, ki bo na tem mestu nasledil predsednika uprave Gorenja, Franja Bobinca, imenoval predsednika uprave Petrola Aleksandra Svetelška. Člani so obenem dosedanjim organom združenja podelili razrešnico za delo v mandatnem obdobju 2005-2009 ter izvolili nove.  predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek (Foto: Jaka Adamič) Svetelšek je še pred imenovanjem dejal, da bo naloga združenja v prihodnosti, da izobrazi managerje, ki bodo v Slovenijo iz sveta prinesli čim več modrosti. Omenil je še, da bodo med drugim predlagali spremembe obstoječe zakonodaje, saj, kot se je izrazil, potrebujejo okvir, v katerem poslujejo . Potrebujemo zakonodajo, ki nam bo omogočila, da bomo v Evropi konkurenčni. Menil je tudi, da je Združenje Managerjev že doslej delalo dobro in je v teh časih dobilo nove vsebine in nove aktivnosti ter s tem krepilo managerski ceh. Sicer pa bo občnemu zboru sledilo Jesensko združenje managerjev, zvečer pa bodo na slovesnosti, ki se je bo kot častni gost udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk, podelili priznanje Managerju leta 2009, predsedniku uprave Si.mobil Dejanu Turku.	STA	Dnevnik	2009-10-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042492026/posel/novice/1042492026	Sveo Zagorje bo v prihodnje vodila Sonja Klopčič	gospodarstvo, ekonomija	Sveo Zagorje bo v prihodnje vodila Sonja Klopčič  Zagorje ob Savi - Po dobrih 27 letih bo zagorska proizvajalka kuhinj Svea Zagorje danes dobila novo predsednico uprave, domačinko Sonjo Klopčič, nazadnje kadrovsko menedžerko v trebanjskem Trimu. Dosedanji predsednik uprave Miroslav Štrajhar se je namreč odločil za upokojitev, obenem pa tudi delno prodajo svojega 47-odstotnega deleža v Svei inženiringu. Tako je 27,5 odstotka odkupil Regionalni center za razvoj (RCR) Zagorje, 10 odstotkov Klopčičeva, za odstotek je svoj delež v družbi povečal podpredsednik uprave Stanislav Koci, po pol odstotka pa so deleže povečali tudi nova komercialna direktorica Darja Kocjan in preostala dva člana uprave Metka Povhe in Rok Frol.  (Foto: Sabina Lokar) Koliko je Štrajhar prejel za prodani delež, ostaja poslovna skrivnost, je pa Tomo Garantini, direktor RCR Zagorje in predsednik nadzornega sveta Svee, sicer pa tudi dober Štrajharjev prijatelj, povedal, da se je pojavilo nekaj špekulantov, ki so videli priložnost za hiter zaslužek, in bi Štrajhar s prodajo delnic njim verjetno lahko zaslužil več, vendar pa je za dolgoročni razvoj Svee boljša odločitev za lastniško upravo in domačo predsednico uprave. Ta je posle prevzemala zadnje tri mesece, v prihodnjih mesecih pa se bo posvetila predvsem preobrazbi Svee, ki bo temeljila na usmerjenosti h kupcem, zaposlenim in poslovni uspešnosti družbe. Poudarila je, da je Svea še vedno močna blagovna znamka in takšno jo želijo ohraniti tudi v prihodnje, predvsem z všečnimi in funkcionalnimi kuhinjami. Priložnost bodo iskali tudi na tujih trgih z večjo kupno močjo, denimo na Bližnjem vzhodu, kjer lahko poleg kuhinj lahko ponudijo tudi opremo za hotele in bolnišnice ter večje pisarniške dele. Svea Zagorje, ki so jo poleg gospodarske krize lani prizadele še uničujoče poplave, se sicer še vedno izvija iz poslovnega krča. Čeprav Klopčičeva o letošnjih poslovnih rezultatih še ni želela govoriti, saj računa na ugoden zadnji mesec leta, ni skrivnost, da bo skupina leto končala v rdečih številkah. Delovna mesta za zdaj niso ogrožena, bodo pa morali delavci v prihodnjih mesecih upravičiti svoj obstoj v podjetju, je dejal Garantini, prepričan, da je nova predsednica uprave vredna zaupanja in bo z njo lahko Svea spet poslovno zadihala. Preobrazbe se bomo lotili v smeri, da bomo znali optimizirati procese, da se bomo znali obrniti na kupce in jim pokazati, da je nakup kuhinje doživetje, napoveduje Klopčičeva. sabina.lokar@dnevnik.si	Sabina Lokar	Dnevnik	2011-12-01 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042294842/posel/novice/1042294842	Wall Street: Indeksa mešano	gospodarstvo, ekonomija	Wall Street: Indeksa mešano  New York - Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v petek končalo mešano. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 9544,20 točke, kar je za 36,43 oz. 0,38 odstotka manj kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 1,04 točke oz. 0,05 odstotka in se ustavil pri 2028,77 točke.  Wall Street (Foto: Cjuha) Borzni analitiki menijo da je na rezultate trgovanja vplivala četrtkova objava spodbudnih informacij o poslovanju računalniškega velikana Dell in boljših napovedi proizvajalca računalniških čipov Intel. Z izjemo nekaterih tehnoloških delnic pa vlagatelji ostajajo relativno previdni, saj jih preveva strah, da je krepka rast borznih tečajev, ki se je začela na začetku pomladi dosegla skrajno mejo.	sta	Dnevnik	2009-08-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042247835/posel/novice/1042247835	Andrej Lovšin Intereuropo ,pahnil, v rekordne dolgove	gospodarstvo, ekonomija	Andrej Lovšin Intereuropo pahnil v rekordne dolgove  Ljubljana - Odkar je vodenje Skupine Intereuropa prevzel Andrej Lovšin, se finančna slika koprskega logista vztrajno slabša, Intereuropine finančne obveznosti pa so konec minulega leta že za 17-krat presegle dobiček iz poslovanja.  V le treh letih Lovšinovega vodenja Skupine Intereuropa so se obveznosti povečale s slabih 90 milijonov evrov na kar 277 milijonov evrov, Skupina Intereuropa pa je v tem času izgubila 28 odstotnih točk kapitalske ustreznosti. Podobno kot finančna slika koprskega logista je skrb vzbujajoče tudi poslovanje njihovega moskovskega logističnega centra Čehov, v katerega so vložili že okoli 140 milijonov evrov. Njihova ruska družba OOO Intereuropa East je namreč lani ob le 6,5 milijona evrov prihodkov ustvarila za 6,7 milijona evrov čiste izgube. Čisti dobiček Skupine Intereuropa se je lani znižal za 86 odstotkov, na zgolj 3,7 milijona evrov. Gre za najslabši izid v več kot sedmih letih. Samo v zadnjem četrtletju je sicer Skupina Intereuropa ustvarila za okoli 3,4 milijona evrov izgube iz poslovanja. Ob tem velja opozoriti, da je Intereuropa - podobno kot leta 2007 s prodajo deleža v Banki Koper - tudi lani pri prodaji osnovnih sredstev in finančnih naložb ustvarila okoli 5,5 milijona evrov dobička, pri prenosu zemljišča v stvarni vložek njihove zagrebške družbe pa še dodatnih šest milijonov evrov kapitalskega dobička. Oslabitve in odpisi finančnih naložb na poslovanje Intereurope niso imeli znatnega vpliva, saj so iz tega naslova ustvarili le 730.000 evrov izgube. Čisti prihodki Skupine Intereuropa so se lani zvišali za 13 odstotkov, kar pa je bilo 21 odstotkov pod načrti uprave. Intereuropi lani ni uspelo doseči načrtov niti pri kopenskem niti pri medcelinskim prometu, ki predstavljata glavnino prihodkov skupine. Dodajmo, da je nadzorni svet Intereurope, ki ga vodi Boštjan Rigler, včeraj ugotovil, da je koncern poslovno leto 2008 zaključil uspešno. matjaz.polanic@dnevnik.si Več kazalcev vrednotenja in poslovanja Skupine Intereuropa, si lahko ogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-02-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042211570/posel/novice/1042211570	Pomagajte svojemu telesu premagati prehlad	gospodarstvo, ekonomija	Pomagajte svojemu telesu premagati prehlad  Curljanje iz nosu, pogosto kihanje, bolečine v žrelu, kašelj in hripavost so znaki, ki kažejo, da se vas je lotil prehlad. Nič nenavadnega, saj je za prehodno jesensko obdobje značilno, da naša odpornost pade in hitreje zbolimo. Odrasli v povprečju zbolijo dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa šestkrat do osemkrat. Prehlada se najbolje ubranimo tako, da okrepimo svoj imunski sistem.  Immunal® z ameriškim slamnikom odpravlja vzroke prehlada. Kaj najpogosteje povzroči obolenje? Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov. Telo pred vdiranjem mikrobov ščitijo predvsem koža in sluznice, močnejšo obrambo pa predstavlja imunski sistem, ki neprestano prepoznava najrazličnejše tujke in se bojuje proti njim. Nekaterim mikrobom pa uspe vdreti v notranjost telesa, in tako lahko povzročijo različne okužbe. Viruse, ki povzročajo prehlad, z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico, in tako najpogosteje povzročimo obolenje. Na predmetih, npr. na svinčnikih, knjigah ali kavnih skodelicah, virusi preživijo celo nekaj ur. Prvi v družini običajno zbolijo otroci. V časovnih presledkih od dva do pet dni zbolevajo še drugi člani družine. Običajno se prehlad konča po tednu dni, traja lahko tudi do dva tedna, pri blagih okužbah pa samo od dva do tri dni. Zanimivo je, da otroci hitreje ozdravijo kot odrasli.Če prehlada ne pozdravimo, se lahko pojavijo zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinusitis) ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najpogostejša in najnevarnejša pljučnica.Prehlada se boste uspešno ubranili le, če boste ustrezno in pravočasno okrepili obrambne sposobnosti telesa. Ameriški slamnik – edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehlada uporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le za lajšanje simptomov! Ameriški slamnik je praktično edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehlada uporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le za lajšanje simptomov. Večina drugih zdravil, ki jih jemljemo pri prehladu, nam le lajša bolečine, zmanjšuje povišano telesno temperaturo, olajšuje kašelj, preprečuje dodatne okužbe z bakterijami … Ker je prehlad pozimi zelo pogosto obolenje, zanj pa še nimamo učinkovitih sinteznih zdravil, ima ameriški slamnik nedvomno svetlo prihodnost. Immunal® je naravno zdravilo za zvečanje odpornosti organizma. Na voljo je v lekarnah v dveh oblikah – v kapljicah in tabletah. Immunal® jemljemo lahko preventivno, da okrepimo naravno odpornost telesa, ali tudi ko je bolezen že izbruhnila, saj dokazano pomaga pri hitrejšem okrevanju. Pripravite se na hladne jesenske in zimske dni z zdravilom Immunal®.	agencije	Dnevnik	2008-10-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/340665/posel/novice/340665	Neslavni propad nekdanje STT	gospodarstvo, ekonomija	Neslavni propad nekdanje STT  Trbovlje - Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je začel postopek izbrisa podjetja Orodjarna Trbovlje iz sodnega registra. S tem se nadaljuje zgodba o postopnem propadu nekdanje Strojne tovarne Trbovlje, ki je imela v najboljših časih tudi do 1700 zaposlenih.  Podjetje Strojegradnja Trbovlje je bilo ustanovljeno v začetku devetdesetih let kot eden od naslednikov nekdanje STT oziroma kot hčerinsko podjetje s 50 zaposlenimi. V začetku novega tisočletja je imela družba več kot 200 zaposlenih, po končani privatizaciji je bila Strojegradnja delniška družba v stoodstotni lasti zasebnega kapitala, med drugim je bila lastnica tudi takratna Banka Zasavje. Družbo je dokončno pokopal posel v Maleziji in iz tega izhajajoč dolg v višini skoraj pet milijonov evrov leta 2003, zaradi tega se je začel stečajni postopek, v katerem je občina Trbovlje kupila več kot 16.000 kvadratnih metrov zemljišč in proizvodnih prostorov Strojegradnje. Pogoste menjave direktorjev in spremembe lastniških razmerij družbi niso pomagale preživeti. Zdaj na registrskem sodišču ugotavljajo, da se lahko začne postopek dokončnega izbrisa tega podjetja iz sodnega registra. Od ostankov nekdanje Strojne tovarne Trbovlje tako bolj ali manj uspešno posluje in nadaljuje s proizvodnjo strojev in industrijske opreme le še ena od nekdanjih hčerinskih družb, to je STT IM, ki je v lasti poslovneža Petra Kotarja oziroma njegovega podjetja Sol Intercontinental iz Ljubljane.	jur	Dnevnik	2008-08-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042212085/posel/novice/1042212085	Evro je v primerjavi z dolarjem najnižje v zadnjih 13 mesecih	gospodarstvo, ekonomija	Evro je v primerjavi z dolarjem najnižje v zadnjih 13 mesecih  Frankfurt - Tečaj evra se je danes v primerjavi z ameriškim dolarjem spustil na najnižjo raven v zadnjih 13 mesecih. Za en evro je bilo treba odšteti 1,3551 dolarja. Padec evra je posledica poglobitve krize v evropskem bančnem sektorju.  Slika je simbolična. (Foto: Reuters) Med dopoldanskim trgovanjem v Londonu se je evro nato nekoliko okrepil, tako da je bilo zanj potrebno odšteti 1,3589 dolarja. V petek pa je bilo v New Yorku za en evro potrebno odšteti 1,3781 dolarja. Po pojasnilih analitikov gre padec pripisati novicam, ki kažejo, da se finančna kriza, ki se je začela v ZDA, vse bolj poglablja tudi na evropskih tleh. Trg je minuli konec tedna najbolj vznemirilo vprašanje usode nemške hipotekarne banke Hypo Real Estate. Nemška vlada in domače finančne ustanove so se nato v nedeljo zvečer v Berlinu v zadnjem trenutku dogovorile o rešitvi za HRE, ki jo je finančna kriza spravila v hude težave. Skupina HRE bo deležna pomoči v višini 50 milijard evrov.	STA	Dnevnik	2008-10-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042229772/posel/novice/1042229772	Ljubljanska borza teden začela z rahlim padcem tečajev	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza teden začela z rahlim padcem tečajev  Ljubljana - Ljubljanska borza je trgovalni teden začela z 0,1-odstotnim padcem tečajev, kolikor je v prvi uri trgovanja izgubil osrednji indeks SBI 20. Še več, in sicer tretjino odstotka je v prvi uri izgubil indeks najlikvidnejših podjetij SBI TOP.  (Foto: Luka Cjuha) V prvi uri trgovanja so vlagatelji sklenili za le slabo tretjino milijona evrov poslov, najprometnejša pa je bila delnica novomeškega farmacevta Krke, ki se je pocenila za 0,4 odstotka na 53,66 evra za delnico. Največ sta pridobili delnici Zvon Dva Holdinga in Save Re, ki sta se zvišali za devet oziroma 4,35 odstotka. Po rasti sledijo delnice Heliosa, Pivovarne Laško in Krone Senior, ki so se glede na petkov enotni tečaj zvišale za več kot odstotek in pol. Največ, in sicer več kot dva odstotka so izgubili MP-Balkan.SI, obveznica Slovenske odškodninske družbe in delnica Save. Nekoliko bolj optimistično vzdušje prevladuje na zahodno evropskih borzah. Britanski FTSE 100 se je zvišal za 0,6 odstotka, francoski CAC 40 je pridobil 0,4 odstotka, nemški DAX pa 1,2 odstotka. Še več in sicer 5,2 odstotka so v noči na ponedeljek pridobile delnice japonskih izdajateljev, kitajski Hang Seng pa se je glede na petkov enotni tečaj zvišal za dva odstotka.	Polanič Matjaž	Dnevnik	2008-12-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042356161/posel/novice/1042356161	Višji indeksi na Wall Streetu	gospodarstvo, ekonomija	Višji indeksi na Wall Streetu  New York - Vrednosti delnic so se v današnjem trgovanju na Wall Streetu v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 11.167,40 točke, kar je za 122,13 točke oz. 1,11 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 40,19 točke oz. 1,63 odstotka in se ustavil pri 2.511,92 točke.  Wall Street (Foto: J Gasar) Rast delnic na Wall Streetu je vzpodbudil optimizem spodbudnih poslovnih izidov nekaterih velikih ameriških podjetij in zmanjšanje zahtevkov za nadomestilo za primer brezposelnosti. Pozitivno je odmevalo poročilo o četrtletnem poslovanju proizvajalca mobilnih telefonov Motorola, nekoliko manj pa so vlagatelji navdušeni nad poslovnimi rezultati energetskega velikana Exxon Mobil, ocenjujejo borzni analitiki.	sta	Dnevnik	2010-04-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042294354/posel/novice/1042294354	PBS v sedmih mesecih s tri milijone evrov bruto dobička	gospodarstvo, ekonomija	PBS v sedmih mesecih s tri milijone evrov bruto dobička  Maribor - Poštna banka Slovenije (PBS), ki sodi v bančno skupino Nove Kreditne banke Maribor, je konec julija imela 760,9 milijona evrov bilančne vsote, s čimer ohranja svoj 1,51-odstotni tržni delež. Bilančna vsota se je v prvih sedmih mesecih povečala za osem odstotkov. PBS je v sedmih mesecih ustvarila tri milijone evrov bruto dobička.  (Foto: Tomaž Klipšteter) S poslovanjem se je danes seznanil nadzorni svet PBS, je banka sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Ugotovil je, da banka posluje uspešno, stabilno in dosega ugodne rezultate. PBS pri bilančni vsoti za skoraj tri odstotne točke presega rast, ki jo beleži bančni sistem. Banka višji odstotek rasti glede na bančni sistem dosega tudi pri kreditih nebančnemu sektorju, ki je bila v sedmih mesecih v banki sedemodstotna, v bančnem sistemu pa le enoodstotna. Donos na kapital pred obdavčitvijo je 15,5-odstoten, donos sredstev pred obdavčitvijo pa znaša 0,7 odstotka. V prvem letošnjem polletju je banka obseg svojega poslovanja povečala za 11 odstotkov in pri tem ustvarila za 2,4 milijona evrov bruto dobička. Banka je v tem obdobju veliko pozornost namenila vplivu finančne krize na realni sektor in na posamezna podjetja, s katerimi posluje. V prvem polletju tega leta je tako oblikovala za 4,5 milijonov evrov neto rezervacij in oslabitev. Sicer so naložbe pravnim osebam, ki niso banke, glede na stanje koncem leta 2008, porasle za šest odstotkov, obseg plasiranih sredstev prebivalstvu je večji za 2,5 odstotka. Pri zbiranju sredstev prebivalstva banka v polletju beleži 4,5-odstotno rast, pri tem je najvišja, 38-odstotna rast pri dolgoročnih varčevanjih. Na področju vrednostnih papirjev banka nadalje vodi konservativno naložbeno politiko. Nadzorni svet je na seji sprejel še poročilo o delu službe notranje revizije v drugem trimesečju letošnjega leta, h kateremu je svoje mnenje podala tudi revizijska komisija nadzornega sveta.	sta	Dnevnik	2009-08-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042243476/posel/novice/1042243476	Inflacija na Kitajskem je januarja znaša en odstotek	gospodarstvo, ekonomija	Inflacija na Kitajskem je januarja znaša en odstotek  Peking - Inflacija na Kitajskem se je ob upočasnitvi tega tretjega največjega svetovnega gospodarstva januarja znižala. Znašala je en odstotek in je bila tako za 0,2 odstotne točke nižja od decembrske, je sporočil kitajski statistični urad. Nekateri ekonomisti že opozarjajo na možnost deflacije.  Fotografija je simbolična. (Foto: AP) Kitajska inflacija se z veliko hitrostjo manjša in približuje ničli, pri čemer zaenkrat ni videti okrevanja cen nafte in okrepitve domačega povpraševanja, poudarjajo ekonomisti. Če bi Kitajska deflacijo beležila dlje časa, bi bilo to zelo zaskrbljujoče, mnenja ekonomistov povzema francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska je leto 2008 začela s hitro rastočo inflacijo, indeks cen življenjskih potrebščin pa je februarja lani dosegel rekordno rast v zadnjih 12 letih, ki je znašala 8,7 odstotka. Peking je obvladovanje inflacije določil za ključno nalogo vlade v prvem lanskem polletju, a so se prioritete po izbruhu svetovne gospodarske krize spremenile. Medtem ko so v prvi polovici lanskega leta cene hrane narekovale rast inflacije na Kitajskem, so se razmere v drugi polovici leta spremenile. Januarja letos je bila rast cen hrane sicer še vedno 4,2-odstotna, se je pa svinjina, ki je na Kitajskem najbolje prodajano meso, pocenila kar za 13,3 odstotka. Kitajsko gospodarstvo je lani raslo po devetodstotni stopnji in se je prvič po šestih letih spustilo pod 10 odstotkov. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast je 6,8-odstotna.	sta	Dnevnik	2009-02-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042206446/posel/novice/1042206446	Trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav začasno ustavljeno	gospodarstvo, ekonomija	Trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav začasno ustavljeno  Ljubljana - Uprava Ljubljanske borze je na podlagi odredbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) začasno ustavila trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav. ATVP je tako zahtevala zaradi utemeljenega suma kršitve zakonskih določb o obveznem razkrivanju nadzorovanih informacij. Gre za škodni primer na Slovaškem, so pojasnili na ATVP.  Andrej Kocič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. (Foto: Jaka Adamič) Kot piše tudi na spletnih straneh Ljubljanske borze, se odredba ATVP nanaša na obveščanje o požarni škodi na industrijskem objektu za predelavo lesa na Slovaškem. Trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav bo začasno ustavljeno od danes do vključno četrtka, 18. septembra. Februarja je na Slovaškem pogorela tovarna Rettenmeier Tatra Timber, ki je bila zavarovana pri bratislavski podružnici Zavarovalnice Triglav. Pogodba o zavarovanju objekta razkriva, da je Zavarovalnica Triglav za vsega 153.000 evrov letne premije nase prevzela riziko plačila več kot 80 milijonov evrov odškodnine. To pomeni, da bi lahko slovaško podjetje od Zavarovalnice Triglav teoretično izterjalo okoli 1,5 lanskoletnega čistega dobička skupine Triglav. Omenjeni škodni primer je v četrtek obravnaval tudi nadzorni svet Zavarovalnice Triglav ter se seznanil, da nima pomembnega vpliva na poslovni izid in kapitalsko ustreznost Zavarovalnice Triglav.ATVP: Ta škoda bi lahko bistveno vplivala na ceno delnic Zavarovalnice Triglav ATVP je ocenila, da bi lahko ta škoda bistveno vplivala na ceno delnic Zavarovalnice Triglav, je pojasnila pomočnica direktorja ATVP Laila Lahmadi-Jelenič. Kot je dodala, je agencija odredbo za začasno ustavitev trgovanja Ljubljanski borzi posredovala v četrtek zaradi utemeljenega suma kršitve določb zakona o trgu finančnih instrumentov o obveznem razkrivanju nadzorovanih informacij. Agencija je namreč v skladu s svojo nadzorno in regulatorno funkcijo dolžna zaščititi tako interese vlagateljev kot tudi izdajatelja vrednostnih papirjev, in razjasniti vse dileme, ki se pojavljajo v javnosti ter bi lahko negativno vplivale na ceno delnic. Delnice Zavarovalnice Triglav so na Ljubljanski borzi začele kotirati v torek. Med trgovanjem se je njihova cena povzpela do 54 evrov, ob koncu trgovanja pa se je enotni tečaj oblikoval pri 49,05 evra. V sredo so se pocenile za 2,04 odstotka na 48,05 evra, v četrtek pa še za dodatnih 6,58 odstotka na 44,89 evra.Bajuk zadovoljen z odločitvijo ATVP Minister za finance Andrej Bajuk je za Dnevnik odločitev ATVP komentiral: Zelo sem zadovoljen, ker se mi zdi ključnega pomena, da nadzorne inštitucije delujejo, saj gre za verodostojnost celotnega sistema našega kapitalskega trga. Gre tudi za obrambo investitorjev, pravično je, da dobijo jasno sliko, kaj se dogaja. V času zaustavitve trgovanja se bo izkazalo, kaj se je dejansko dogajalo.	sta,tsl	Dnevnik	2008-09-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042518375/posel/novice/1042518375	Factor banka in NLB v razlastitev menedžerjev Primorja	gospodarstvo, ekonomija	Factor banka in NLB v razlastitev menedžerjev Primorja  Ljubljana, Ajdovščina - Factor banka se je prva od dveh bank upnic Primorja Holdinga odločila za razlastitev večinoma nekdanjih menedžerjev Primorja, med katerimi je tudi nekdanji prvi mož gradbinca Dušan Črnigoj. Banka bo 2. aprila na dražbi poskušala prodati skoraj petino delnic Primorja oziroma delež, ki so ga pri njej za posojila Primorju Holdingu zastavili sedanji in zdaj že nekdanji menedžerji Primorja.  (Foto: Jaka Adamič) Slednji so posojila prenehali odplačevati lani, od 18 milijonov evrov naj bi jih ostalo neporavnanih še za šest milijonov evrov. Zaradi tega banka upnica prodaja 154.660 navadnih imenskih kosovnih delnic Primorja v paketu za izklicno ceno 1,3 milijona evrov, to pomeni, da celotno Primorje vrednoti na vsega 6,6 milijona evrov. Da se pripravljajo na prodajo svojega deleža v Primorju Holding, so nam včeraj potrdili tudi iz Nove Ljubljanske banke, ki je tako kot Factor banka zagotovila denar za menedžerski prevzem podjetja. Ni izključeno, da bosta banki sami sebi prodali deleže, saj finančna sanacija Primorja med drugim predvideva vstop bank v lastništvo primorskega gradbinca. Nova uprava Primorja, v kateri sedi tudi Jože Brecelj, direktor Primorja Holdinga, potezo Factor banke pozdravlja. Ta korak končno pomeni neki premik pri razlastninjenju in tako imenovani detajkunizaciji Primorja, kar je bil ves čas tudi predpogoj države za kakršno koli sodelovanje pri sanaciji Primorja. Veliko časa in energije je bilo s tem že izgubljenega, vsekakor pa je poteza v zadnjem hipu naravnana v pravo smer, pravijo v Primorju. Skupina delničarjev Primorja Holdinga, ki ima v lasti skoraj polovico Primorja in je prejšnji teden ostro nastopila proti njihovemu razlaščanju, nam je komentar na odločitev Factor banke obljubila danes. Znano pa je, da si slednji reševanje Primorja predstavljajo prek dokapitalizacije Primorja Holdinga oziroma prek vstopa strateškega partnerja v njegovo lastništvo. Kot je dejal solastnik in nekdanji finančni direktor Primorja Alojz Bončina, bi za rešitev Primorja Holdinga zadostovalo že šest milijonov evrov svežega denarja. Toliko naj bi družba tudi dolgovala omenjenima bankama. Mimogrede, nekdanji menedžerji Primorja za nastali položaj krivijo prav banke, slednje naj bi si po njihovih besedah v zgodbi Primorja tudi najbolj želele stečaja. Včeraj pa so se na sporočilo delničarjev, da se ne nameravajo odpovedati lastništvu v Primorju Holdingu in želijo zaščititi svoje interese, odzvali tudi v koordinaciji sindikatov družb v skupini Primorje. Vodja koordinacije Damjan Volf pravi, da so edine žrtve te zgodbe delavci, zato je čas, da se sliši tudi glas delavcev in upokojencev, ki so vsa leta obstoja Primorja pošteno garali. Za čigave interese? Za peščico vodilnih, ki so bili ob pravem času na pravem mestu in so si v tem času nakopičili bogastvo in si prisvojili Primorje. natasa.ozebek@dnevnik.si	Nataša Bucik Ozebek	Dnevnik	2012-03-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042285903/posel/novice/1042285903	Boško Šrot odhaja iz Pivovarne Laško brez odpravnine, a prek povezanih podjetij še vedno ostaja največji lastnik	gospodarstvo, ekonomija	Boško Šrot odhaja iz Pivovarne Laško brez odpravnine, a prek povezanih podjetij še vedno ostaja največji lastnik  Laško - Boško Šrot ni več generalni direktor Pivovarne Laško. Nadzorniki so namreč na včerajšnji večurni seji sprejeli njegov odstop, vodenje Pivovarne Laško pa je že danes prevzel Dušan Zorko, dosedanji prvi mož Pivovarne Union. Šrot odhaja brez odpravnine, za zdaj pa prek povezanih podjetij še vedno ostaja največji lastnik Pivovarne Laško. Čeprav se je o tem, da bodo nadzorniki Šrota razrešili, govorilo že več dni, po naših informacijah včerajšnja seja, ki se je začela že zgodaj dopoldne, še zdaleč ni minila brez zapletov. Šrot naj bi namreč vztrajal, da je pripravljen odstopiti le v primeru, če bi še najmanj teden dni ohranil direktorska pooblastila. Nadzorniki (Tone Turnšek, Andrej Kebe in Bojan Košak) so temu nasprotovali in ga po neuradnih informacijah med samo sejo že razrešili. Pri tem naj bi Šrot izpodbijal legitimnost nadzornega sveta, ki naj ne bi imel predsednika, pri čemer zdaj že nekdanji prvi mož Pivovarne Laško bržčas ni vedel, da so nadzorniki na začetku seje za predsednika izvolili Turnška. Seja se je nato končala s sklenitvijo sporazuma med nadzorniki in Šrotom o predčasnem prenehanju njegovega mandata, ki predvideva takojšnjo prepustitev prvega stolčka v pivovarni Dušanu Zorku. Ta naj bi družbo vodil naslednjih pet let. Iz Pivovarne Laško so sicer včeraj po seji sporočili, da je Šrot nepreklicno odstopil s položaja zaradi interesov poslovnega sistema pivovarne in umiritve pritiskov . Brez dvoma pa zamenjava na vrhu Pivovarne Laško napoveduje tektonske spremembe v samem poslovnem sistemu, ki ga po novem ne vodi več njegov, uradno še vedno največji lastnik - zelo verjetno tudi prodajo obeh časopisnih podjetij (Delo, Večer) in deleža v Mercatorju nad prevzemnim pragom. Po neuradnih informacijah naj bi svoj odstop že ponudila predsednica upravnega odbora Dela Andrijana Starina Kosem, sicer največja Šrotova zaupnica v poslovnem sistemu, ki naj bi jo novo vodstvo v Laškem v vsakem primeru že v kratkem razrešilo. Že prihodnji teden naj bi se začeli pogovori z bankami upnicami o sanaciji sistema na čelu s prezadolženim Infond Holdingom. Ta je imel konec aprila že za okoli 440 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, pri čemer kar 119 milijonov evrov pri povezanih družbah. Največja težava pri sanaciji je prav prepletenost finančnih tokov znotraj družb Pivovarne Laško. Te so namreč denar na veliko posojale podjetjem iz lastniške verige, posojila pa so bila nezavarovana ali slabo zavarovana (le z delnicami Infond Holdinga). To bi pomenilo, da bi posredne lastnice Pivovarne Laško v primeru unovčitve zavarovanj postale celo družbe iz njene skupine, te delnice pa bi dobile status lastnih. Povedano preprosteje: več milijonov evrov bi porabile za nakup delnic, ki ne bi imele glasovalne pravice in ki bi jih Infond Holding najverjetneje moral umakniti. Že pred časom je banke upnice, ki imajo možnost odpoklica posojil Infond Holdingu v primeru, če ta enemu od upnikov denarja ne vrne, kar se je v primeru NLB že zgodilo, k enotnemu ukrepanju pozvala tudi Banka Slovenije. Po neuradnih informacijah so banke tudi proizvodnim podjetjem iz Skupine Laško že napovedale, da jim ne bodo podaljševale posojil. Banke sicer včeraj niso želele komentirati Šrotovega odstopa. primoz.cirman@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Skupine Pivovarna Laško si lahko ogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.	Vesna Vuković Primož Cirman	Dnevnik	2009-07-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/286953/posel/novice/286953	Gospodarska gibanja: November prinesel nov, ne le sezonski, skok cen	gospodarstvo, ekonomija	Gospodarska gibanja: November prinesel nov, ne le sezonski, skok cen  ljubljana - November je v Sloveniji prinesel nov, ne le sezonski, skok cen. Indikatorja bolj dolgoročne rasti, impluzni trend in medletna rast, osnovne inflacije do oktobra kažeta, da se je tudi ta dvignila na petodstotno letno raven.  Osnovna inflacija je oktobra močno poskočila tudi v območju evra, vendar se je njena trendna dinamika povečala le na 2,2 odstotka. (Foto: Jaka Adamič) Povprečne plače septembra nižje Osnovna inflacija je oktobra močno poskočila tudi v območju evra, vendar se je njena trendna dinamika povečala le na 2,2 odstotka, v novembrski številki Gospodarskih gibanj ugotavljajo analitiki Ekonomskega instituta Pravne fakultete. Cenovna pričakovanja so v trgovini ostala visoka, medtem ko se v storitvenih dejavnostih umirjajo. Trendna rast cen industrijskih proizvajalcev je ostala nespremenjena in je mnogo manj kot rast cen na drobno prehitevala primerljivo rast v območju evra. Povprečne plače, tako bruto kot neto, so se septembra zmanjšale v večini dejavnosti, trendna rast pa se je skoraj popolnoma zaustavila. Povprečna bruto plača je bila pri 1252 evrih za 1,4 odstotka višja kot pred letom. Dinamika rasti plač je bila do drugega četrtletja v območju evra polovico počasnejša, relativna rast plač v Sloveniji pa je bila glede na območje evra po velikosti podobna ustrezni relativni rasti inflacije. Prihodki javnega sektorja so oktobra močno poskočili. Dolgoročna dinamika se je povečala skoraj za tretjino. Trendnega povečanja še ni bilo mogoče oceniti, kumulativno pa do oktobra kaže, da se je makro učinkovitost davčnega administriranja povečala. Oktobra sta se povečala davčna donosa dohodnine in davka na dobiček. Skoraj celotno, visoko oktobrsko povečanje javnofinančnih prihodkov so prinesli domači davki na blago in storitve, in sicer polovico davek na dodano vrednost, polovico trošarine.Hitra rast kreditov Nadaljevala se je hitra rast kreditov. Ta se do oktobra ni zaustavila, delovanje kreditnega kanala denarnega mehanizma pa se je že aprila začelo spreminjati. Pospešila se je rast depozitov, povečevanje dinamike kreditov po aprilu ni več napajalo le neto finančnih odtokov v tujini. Rahlo umirjanje negotovosti na finančnih trgih je pripomoglo k znižanju euribora. Tekoči primanjkljaj se je dvignil na doslej neznano raven, blizu treh odstotkov BDP. Finančne odlive v tujino, dvakrat večje od lanskoletnih, je še naprej financiralo zadolževanje v tujini, ki je bilo do septembra na ravni desetih odstotkov BDP. Trošenje prebivalstva in investicijsko povpraševanje sta septembra ostala na visoki ravni, pričakovanja pa so se poslabšala. Dinamika blagovne menjave je septembra oslabela. Primanjkljaj v menjavi s članicami EU se je povečeval, presežek v menjavi z nečlanicami EU pa zmanjševal. Pogoji menjave so se poslabšali.Močni učinki rasti svetovnih cen Rast svetovnih cen na slovensko gospodarstvo učinkuje močneje kot na gospodarstvo vse EU, ki se bolje prilagaja povečanjem svetovnih cen surovin. Izvozna in skupna naročila so ostala na lanski ravni. Večina kazalcev zaupanja se je, razen v trgovini na drobno, obrnila navzdol. Poslabšanje so izkazali tudi podatki o zalogah neprodanega blaga. Gospodarska aktivnost v EU je začela slabeti, gospodarska rast v svetu pa ostaja visoka. Rast industrijske proizvodnje se je septembra zaustavila. Septembra oz. oktobra je prišlo do poslabšanja v gradbeništvu, turizmu, pomorskem in pristaniškem prometu, medtem ko sta letalski in letališki promet še naprej naraščala. Oktobra se je okrepila tudi trgovina na drobno. Dogajanja na trgu dela so ostala ugodna. Število delovno aktivnih, zaposlenih in samozaposlenih, se je septembra še povečalo. Število registriranih iskalcev zaposlitve se je oktobra sezonsko povečalo, trendno pa je še naprej upadalo. Njeno stabilno nizko raven so potrdile tudi ocene anketne brezposelnosti po metodi ILO.	sta,vik	Dnevnik	2007-12-12 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042280736/posel/novice/1042280736	Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v četrtek končalo v rdečih številkah, navzdol tudi Nikkei	gospodarstvo, ekonomija	Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v četrtek končalo v rdečih številkah, navzdol tudi Nikkei  New York - Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v četrtek končalo v rdečih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8280,74 točke, kar je za 223,32 točke oz. 2,63 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 49,20 točke oz. 2,67 odstotka in se ustavil pri 1796,52 točke.  Wall Street (Foto: Luka Cjuha) Na negativno trgovanje z delnicami na Wall Streetu je po mnenju borznih analitikov vplivalo sporočilo ameriškega ministrstva za delo o ukinitvi 467.000 delovnih mest junija in stopnji brezposelnosti. Ta se je v primerjavi z majem povzpela za 0,1 odstotne točke na 9,5 odstotka. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9816,07 točke. To je 60,08 točke oz. 0,61 odstotka nižje kot v četrtek. Razpoloženje vlagateljev na tokijski borzi je sledilo pesimističnemu dogajanju na Wall Streetu.	sta	Dnevnik	2009-07-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042436040/posel/novice/1042436040	Focus Pahorju predal poziv k zavezam za učinkovito rabo energije	gospodarstvo, ekonomija	Focus Pahorju predal poziv k zavezam za učinkovito rabo energije  Ljubljana - Predstavniki društva za sonaraven razvoj Focus so danes premieru Borutu Pahorju predali poziv k zavezujočemu cilju za učinkovito rabo energije na ravni EU. Pahor je izpostavil, da je zagovornik trajnostnega razvoja. Če bomo želeli bolj uporabljati obnovljivo energijo, potem bo treba biti glede tega bolj fleksibilen, je še opozoril.  Predstavniki društva za sonaraven razvoj Focus so danes premieru Borutu Pahorju predali poziv k zavezujočemu cilju za učinkovito rabo energije na ravni EU. (Foto: Daniel Novaković/STA) Pahor je izpostavil, da je zagovornik obnovljivih virov energije, preizkušanja novih tehnologij. Slovenija sicer nima denarja za bazične raziskave, kot si to lahko privoščita Nemčija ali Francija, je dejal in pojasnil, da bo Slovenija gotovo šla v zeleno smer. Ob tem je poudaril, da je Slovenija trenutno v zatečenem stanju, da vsak dan porabimo več energije, da zelo slabo varčujemo z energijo in izpostavil, da se vlada tu loteva nekaterih uspešnih projektov, obenem pa se loteva prenove energetskega načrta. Ostajamo pred temeljnimi vprašanji, ki jih moramo razdelati - to je odnos do jedrske energije, do uporabe edinega fosilnega goriva, ki ga imamo, to je do lignita in do Termoelektrarne Šoštanj, in ali smo pripravljeni povečati denar za obnovljive vire, kot so vetrnice, fotovoltaika. Če ne bomo sami proizvajali energije, jo bomo uvažali, uvoz pa bo dražji in manj zanesljiv, kot je danes, je dodal Pahor. Vodja Focusa Lidija Živčič se je strinjala s premierom o zatečenem stanju, vendar izpostavila, da si moramo prav zato zastaviti zavezujoče cilje, če želimo rast rabe energije zajeziti in celo trend obrniti navzdol. Poiskati moramo vizijo prihodnosti, kjer lahko svojo potrebo po energiji zadovoljimo na način, ki je trajnosten, je dejala. Pahor pa je poudaril, da bomo morali biti, v kolikor bomo želeli več uporabljati obnovljivo energijo, bolj fleksibilni. Volovja reber je bila dobra šola, kako se najde za vsako alternativno rešitev tudi oponiranje, je dejal. Predstavniki Focusa so Pahorja obenem opozorili, da mora varčna in učinkovita raba energije igrati ključno vlogo v nastajajočem nacionalnem energetskem programu. Varčno in učinkovito rabo ponavadi sprejemamo kot zadnji izhod, vendar številke kažejo, da je energetsko učinkovitost nujno postaviti v središče novega modela pametne, trajnostne in vključujoče rasti naše blaginje, je opozoril vodja programa Energija v društvu Focus Tomislav Tkalec. Študije po navedbah Focusa ugotavljajo, da bi doseganje trenutno nezavezujočega 20-odstotnega evropskega cilja zmanjšalo stroške za energijo za 78 milijard evrov letno, ustvarilo okoli dva milijona novih in lokalnih delovnih mest, odpravilo potrebo po postavitvi novih enot za proizvodnjo električne energije, ki je enaka 160 termoelektrarnam na premog, povečalo energetsko varnost in zanesljivost z zmanjšanjem uvozne odvisnosti za do 20 odstotkov in izboljšalo globalno konkurenčnost Evrope s spodbujanjem raziskav in razvoja ter zmanjšanjem stroškov za energijo. Zmanjšana raba energije pomaga uravnovesiti tudi družbene neenakosti. V Focusu opozarjajo, da je v Sloveniji več kot 30 odstotkov gospodinjstev energetsko revnih, saj za porabljeno energijo porabijo več kot 10 odstotkov gospodinjskega proračuna. Živčičeva je Pahorja danes tudi spomnila, da Sloveniji še vedno ni uspelo narediti ocene potencialov za varčno in učinkovito rabo energije. Predaja poziva je del kampanje Varčevanje z energijo - zmagovalna rešitev, s katero želi Focus okrepiti vlogo učinkovite rabe energije v energetski politiki.	sta	Dnevnik	2011-04-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042234509/posel/novice/1042234509	Plačilna nedisciplina podira rekorde	gospodarstvo, ekonomija	Plačilna nedisciplina podira rekorde  Ljubljana - Plačilna nedisciplina je po zadnjih podatkih za november lani presegla vse rekorde zadnjih šestih let, za kolikor so podatki o neporavnanih obveznostih dosegljivi na spletnih straneh Ajpesa. Obseg dospelih neporavnanih obveznosti poslovnih subjektov, merjen v povprečnem dnevnem znesku, se je v primerjavi z oktobrom povečal kar za 25 milijonov evrov, na več kot 138 milijonov evrov.  To pa je številka, ki je statistiki agencije v letih od 2003 do danes niso še nikoli zabeležili. Največji obseg neplačil so doslej opazili julija 2007, in sicer dobrih 132 milijonov evrov. Pri tem je treba opozoriti, da statistika zajema le bolj problematične pravne osebe neplačnike, torej tiste, ki v posameznem mesecu v petih zaporednih dneh niso poravnale dospelih obveznosti. To pa pomeni, da je plačilna (ne)disciplina v resnici še bolj pereča, na kar podjetniki sicer nenehno opozarjajo, z gospodarsko krizo pa ta postaja še večji problem. V primerjavi z oktobrom je nekoliko nižje število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi. Teh je bilo novembra 3187, oktobra pa 3218, vendar je številka v primerjavi z začetkom leta (2646) še vedno precej višja. Najbolj izmed vseh podatkov bode v oči sprememba v strukturi neplačnikov. Med največje neplačnike so se novembra uvrstile pravne osebe iz finančnega in zavarovalniškega sektorja, ki do letošnjega oktobra niso prednjačile. V začetku leta 2008 je bil ta delež 2,6-odstoten, septembra 1,7-odstoten, nato je oktobra njihov delež poskočil na 6,2 odstotka, novembra pa že kar na 17,5 odstotka, kar v številkah pomeni dobrih 24 milijonov evrov dnevno neporavnanih zapadlih obveznosti. S tem je dejavnost prehitela že vrsto let ene največjih neplačnikov - gradbince. Na prvem mestu pa tudi novembra vztraja trgovina. barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2009-01-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/297344/posel/novice/297344	V Trimu so pri napovedih rasti poslovanja previdni	gospodarstvo, ekonomija	V Trimu so pri napovedih rasti poslovanja previdni  Trebnje - Trimo je lani tako na ravni matične družbe kot skupine načrte in prihodke povečal za 21 oziroma 24 odstotkov v primerjavi z letom prej. V njihovih strateških načrtih je že več let zapisana petodstotna letna rast poslovanja, kar generalna direktorica Trima Tatjana Fink napoveduje tudi za letos. Kot pravi, bi bilo ob umirjanju lanske visoke gospodarske rasti nerealno načrtovati bistveno višje prihodke. Skupina Trimo s 1100 zaposlenimi je lani ustvarila 218 milijonov evrov prihodkov, matična družba s 550 zaposlenimi pa 164 milijonov evrov. S prodajo v 54 državah po svetu je Trimo beležil 8,6 milijona evrov dobička.  Glavna direktorica Trima Tatjana Fink letos računa predvsem na rast odvisnih družb. Tako dobre svetovne konjukture, kakršna je bila lani, v moji karieri še ni bilo. Ko je bruto družbeni produkt visok, so visoke tudi investicije, in to nam gre pri prodaji zelo na roke, pravi Finkova. Hkrati se je Trimo lani spopadal podražitvami energentov in strateških materialov. Visokih rasti cen ni mogoče kar prenesti na prodajne cene. Globalna konkurenca tega ne dovoljuje. Rešitve smo iskali z novimi tehnologijami, inovativnimi produkti in s skrajšanimi procesi. Na slovenskem trgu je Trimo lani ustvaril tretjino vse prodaje, v tujini pa največ proda v zahodni in srednji Evropi ter v Rusiji in baltiških državah, kjer so lani beležili tudi največjo rast. Prodaja Trima je v državah nekdanje Jugoslavije nekoliko upadla, kar je po besedah Finkove posledica večjega delovanja hčerinske družbe Trimo inženiring na srbskem trgu. Trimo je lani odprl tudi novo tovarno bivalnih kontejnerjev v Združenih arabskih emiratih z več kot sto zaposlenimi. Lani se je trebanjska družba, katere strateški kupci so med drugim Ikea, BMW, Mercedes in Airbus, pridružila tudi evropskemu združenju Planet Positive. Ta združuje podjetja, ki svoj pozitiven odnos do okolja kažejo skozi vso dobavno in proizvodno verigo. Če ne bi bili člani združenja, ne bi mogli priti do določenih konkretnih projektov zlasti v državah, kjer so na okoljskem področju zelo osveščeni. To je ena naših ključnih konkurenčnih prednosti, dodaja Finkova, ki v prihodnje ne izključuje možnosti strateškega povezovanja ali prevzema z namenom povečanja tržnega deleža.	Dragana Stanković	Dnevnik	2008-02-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042281574/posel/novice/1042281574	Deutsche Post je prodal preostanek delnic v Deutsche Bank	gospodarstvo, ekonomija	Deutsche Post je prodal preostanek delnic v Deutsche Bank  frankfurt - Družba za poštne in logistične storitve Deutsche Post je prodala preostanek delnic največje nemške banke Deutsche Bank, ki jih je pridobila s prodajo hčerinske družbe Postbank. Celotna prodaja Postbanke je Deutsche Post prinesla pet milijard evrov finančnega priliva.  Deutsche Post (Foto: welt.de) Prodaja delnic je Deutsche Postu prinesla 100 milijonov evrov več, kot so sprva pričakovali. S to prodajo pa so zaključili še zadnje dejanje na poti do družbe z izključno poštnimi in logističnimi storitvami. Deutsche Bank je s strani Deutsche Post sprva prejela 22,9-odstoten delež v Postbanki, v prihodnjih treh letih pa bo dobila dodaten, 27,4-odstoten delež. Za preostali 12,1-odstoten delež so po poročanju Deutsche Post odprte še vse možnosti.	sta	Dnevnik	2009-07-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042464648/posel/novice/1042464648	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 17:45) Dax, Frankfurt 5871,2 -0,88 Dow Jones, New York 11003,3 1,79 Nasdaq, New York 2430,06 3,07 S&P 500, New York 1146 2,37 FTSE, London 5126,36 1,13 Nikkei, Tokio 8944,48 -1,68 ATX, Dunaj 2119,04 -0,42 Mib Index, Milano 15562,7 -0,49 CAC40, Pariz 3151,5 0,84 RTS, Moskva 1604 -0,39 PX, Praga 1000,9 -2,58 Euronext, Pariz 599,55 -1,4		Dnevnik	2011-08-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/341854/posel/novice/341854	Od 22. do 24. avgusta bo 5. evropsko srečanje EuroBillTrackerjev	gospodarstvo, ekonomija	Od 22. do 24. avgusta bo 5. evropsko srečanje EuroBillTrackerjev  Ljubljana - EuroBillTracker (EBT) je mednarodna neprofitna skupina prostovoljcev, ki sledi evro bankovcem po svetu. EBT združuje skoraj 130.000 registriranih uporabnikov iz vsega sveta, ki na spletnih straneh (www.eurobilltracker.eu) vpisujejo serijske številke evro bankovcev in kraj, kjer so bankovec dobili.  V Sloveniji se je EBT po uvedbi evra v začetku 2007 močno populariziral - registriranih je več kot 3500 uporabnikov, ki so skupaj vpisali skoraj 900.000 bankovcev. (Foto: Luka Cjuha) Iz teh informacij so razvidne informacije o razširjenosti, sledilne informacije, statistika in lestvice. Uporabniki EBT so do sedaj vpisali že skoraj 50.000.000 bankovcev v skupni vrednosti preko 1.000.000.000 evrov. V Sloveniji se je EBT po uvedbi evra v začetku 2007 močno populariziral - registriranih je več kot 3500 uporabnikov, ki so skupaj vpisali skoraj 900.000 bankovcev. Prav izjemna popularnost EBT-ja v Sloveniji je botrovala odločitvi, da se 5. evropsko srečanje, ki bo od 22. do 24. avgusta, priredi v Ljubljani. Na srečanju se bodo zbrali najbolj zagrizeni EBT-jevci iz cele Evrope (Slovenija, Finska, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Francija, Italija, Španija, … ) Za informacije o srečanju pokličite 051 702 425 ali pišite na ebtm08@gmail.com.	dnevnik.si	Dnevnik	2008-08-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042348067/posel/novice/1042348067	Po predlogu novele zakona bo skupščina Vzajemne skupščina zastopnikov po starostnih razredih	gospodarstvo, ekonomija	Po predlogu novele zakona bo skupščina Vzajemne skupščina zastopnikov po starostnih razredih  Ljubljana - Po predlogu novele zakona o zavarovalništvu, ki je še v medresorskem usklajevanju, bi bila skupščina vzajemne zavarovalnice z več kot 1500 člani - trenutno le Vzajemna - organizirana kot skupščina zastopnikov po starostnih razredih.  (Foto: Matej Povše) Predlog zakona, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, določa, da bi lahko bila skupščina družbe za vzajemno zavarovanje z več kot 1500 člani organizirana samo kot skupščina zastopnikov članov. V Sloveniji je trenutno družba za vzajemno zavarovanje le Vzajemna, ki ima po navedbah ministrstva okoli 870.000 članov. Skupščina zastopnikov bi bila po predlogu sestavljena iz 45 ali 60 zastopnikov članov, ki bi morali biti tudi sami člani, vsak zastopnik pa bi imel tudi dva nadomestna zastopnika. Za volitve v skupščino zastopnikov bi se uporabljal mešani sistem volitev. Pri mešanih sistemih se v daljših časovnih obdobjih izvedejo splošne volitve, ko zastopnike volijo vsi člani, zatem pa v krajših časovnih obdobjih med splošnimi volitvami preneha mandat delu neposredno izvoljenih zastopnikov, namesto katerih preostali izvolijo nove zastopnike. To je t.i. sistem kooptacije oz. samodopolnjevanja. V tem primeru bi splošne volitve izvedli vsakih devet let. Po izteku prvih treh let bi z žrebom določili prvo tretjino zastopnikov, ki bi jim prenehal mandat. Preostali dve tretjini zastopnikov bi zatem izvolili nove zastopnike. Po izteku šestih let bi mandat prenehal drugi tretjini zastopnikov in vnovič bi sledile volitve novih. Vsak zastopnik, ki mu bi prenehal mandat z žrebom, bi lahko bil ponovno izvoljen. Člani vzajemne zavarovalnice, ki bi izvajala dopolnilno zdravstveno in/ali življenjsko zavarovanje, bi bili razporejeni v starostne razrede. Razredov bi bilo pet in bi bili v trenutku sestave volilne liste enako veliki. Iz vsakega razreda bi moralo biti izvoljeno enako število zastopnikov članov. Volivec bi lahko v skupščino zastopnikov volil samo zastopnike iz svojega starostnega razreda. Omenjeni žreb za prenehanje mandata bi uporabljali za vsak razred posebej. V skupščino zastopnikov bi lahko bila izvoljena vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki bi bila član zavarovalnice vsaj tri leta. Zastopniki pa ne bi mogli biti zaposleni ter člani organov vodenja in nadzora v tej vzajemni zavarovalnici ali v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti, oz. v odvisni ali obvladujoči družbi vzajemne zavarovalnice. Volitve in žreb za prenehanje mandata bi izvedla volilna komisija, v kateri bi bili predstavniki uprave, nadzornega sveta in članov zavarovalnice. Predstavnike članov bi imenovala skupščina članov oz. skupščina zastopnikov. Vzajemna zavarovalnica, ki bi imela skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, bi morala s spremembo statuta med drugim določiti, ali bo imela skupščina 45 ali 60 zastopnikov, obliko žreba, morebitne dodatne pogoje za pravico do izvolitve in sestavo volilne komisije. Za sklic in odločanje skupščine bi se smiselno uporabljala sedanja ureditev, ne glede na to pa bi lahko sklic pisno zahtevalo vsaj pet odstotkov članov ali tretjina zastopnikov. Po predlogu bi morala Vzajemna v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona uskladiti statute in pravilnike s tem zakonom, v roku nadaljnjih šestih mesecev pa izvesti volitve v skupščino. V nadaljnjih treh mesecih bi morala novo oblikovana skupščina zastopnikov imenovati nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave, pri čemer bi lahko bili člani uprave, ki bi jih imenoval strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) na podlagi odločbe o izredni upravi, ponovno imenovani. Če Vzajemna tega ne bi izvedla, bi lahko AZN začela postopek prisilne likvidacije.	sta	Dnevnik	2010-03-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042324393/posel/novice/1042324393	Vizjak: Zares želi pospešiti privatizacijo tržnega dela elektrodistributerjev	gospodarstvo, ekonomija	Vizjak: Zares želi pospešiti privatizacijo tržnega dela elektrodistributerjev  Ljubljana - Kadrovske rošade v energetiki se v zadnjih dneh stopnjujejo, in sicer brez poskusa prikrivanja političnih ozadij ter tudi na račun kršenja zakonodaje, meni poslanec SDS Andrej Vizjak. Izpostavil je primer Elektra Celje in Gen Energije. V ozadju je po njegovem mnenju ambicija Zares po privatizaciji tržnega dela elektrodistribucijskih podjetij.  poslanec SDS Andrej Vizjak (Foto: Matej Povše) V Elektru Celje je po Vizjakovih besedah nadzorni svet kršil zakon, čemur se je predsednik uprave Viktor Tajnšek uprl. Nadzorniki so v nasprotju z zakonodajo prevzel določena opravila, ki jih ima uprava družbe, meni Vizjak. Pojasnil je, da je država kot družbenik imenovala komisijo za izbor skrbnega pregleda družbe, kar je naloga uprave. Revizija pa je bila opravljena le pol leta po tem, ko je bil skrben pregled že opravljen. Država je tako tudi zlorabila položaj, ker je želela na stroške družbe izpeljati skrbni pregled, kljub temu, da je bil ta že izpeljan, je dodal. Prepričan je, da gre pri vmešavanju družbenika, torej države, za politične cilje. In sicer z namenom pospešitve reorganizacije tržnega dela elektrodistribucijskega podjetja, meni Vizjak. V ozadju je po njegovem mnenju ambicija Zares po privatizaciji tržnega dela distribucijskih podjetij. Izpostavil je tudi kadriranje nadzornikov v nadzorni svet Gen Energije. Vlada je nadzornike imenovala na četrtkovi seji. Edini in ključni kriterij izbire je bila politična pripadnost in ne izkušnje ter strokovnost. V tem nadzornem svetu sta dobila prostor dva mlada povzpetnika Zaresa, ne razpolagam s podatkom, da bi imel kdo od njiju kakršnekoli izkušnje v delovanju nadzornih svetov doslej, je poudaril. Ob tem je pojasnil, da se pripravlja gradivo za to, da se bo prisililo Gen Energijo h kapitalskemu vstopu v Termoelektrarno Šoštanj. Ta se ubada s problemom kako finančno zapreti mega investicijo v blok šest. To je po moji oceni nasedla investicija, ker je ekonomsko čedalje bolj nevzdržna. Gen Energiji pa bodo tako pobrali ves dobiček prihodnjih let, je menil Vizjak in dodal, da bi morali danes slediti tistim investicijam, ki so tudi v času krize ekonomsko učinkovite. Odžagali bodo še prvega moža družbe Martina Novšaka, ki je edini porok za učinkovito in gospodarno poslovanje Gen Energije. Strah me je, kako se arogantno in panično vse v energetiki podreja samo enemu projektu, ki je v nasprotju s prizadevanji Evrope in sveta, je še dodal Vizjak.	sta	Dnevnik	2009-12-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042362284/posel/novice/1042362284	Slovenijales pred prodajo Slovenijalesa Trgovine	gospodarstvo, ekonomija	Slovenijales pred prodajo Slovenijalesa Trgovine  Ljubljana - Nadzorniki Slovenijalesa so včeraj obravnavali možnost sodelovanja Slovenijalesa in Mercatorja pri prodaji pohištva. Za kakšno sodelovanje konkretno gre, še ni znano. Po neuradnih informacijah pa v kasnejši fazi ni izključeno, da bi Mercator prevzel hčerinsko podjetje Slovenijales Trgovina, ki se ukvarja s prodajo pohištva, gradbenih materialov, lesnih repromaterialov in podobno.  (Foto: Bojan Velikonja) Razlog, da so v Slovenijalesu sploh začeli preučevati možnosti sodelovanja z Mercatorjem, je v tem, ker Slovenijales Trgovina ne dosega želenih rezultatov. Čisti prihodki od prodaje so se v minulem letu znižali za 25 odstotkov, na 31,3 milijona evrov. Medtem ko je Slovenijales Trgovina leta 2008 dosegla 139.000 evrov dobička, je lani pridelala 1,6 milijona evrov izgube. Če se bodo nadzorniki v prihodnjem strinjali s prodajo trgovinske dejavnosti, se bo Slovenijales po novem ukvarjal le še z oddajanjem nepremičnin v najem.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-05-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/323085/posel/novice/323085	Hrvaška bo gradila jedrsko elektrarno	gospodarstvo, ekonomija	Hrvaška bo gradila jedrsko elektrarno  Hrvaška vlada naj bi kmalu sprejela odločitev glede dileme, ali naj se Hrvaška preusmeri na gradnjo jedrske elektrarne ali naj ostane pri sedanjih virih energije (vodni sili, nafti, plinu in vetru). Pred to odločitvijo bo na podlagi študije o energetski strategiji Hrvaške potekala javna razprava o primernosti gradnje nuklearke. Morebitno gradnjo jedrske elektrarne je nedavno omenjal minister za gospodarstvo Damir Polančec.  Stipe Mesić pospira gradnjo nuklearke. (Foto: Matej Povše) O pomembnosti tega vprašanja govori tudi zanimanje zanj s strani hrvaškega predsednika Stipeta Mesića. Mesić se je strinjal z mnenjem strokovnjakov, da se je treba zgledovati po državah, ki dolgoročno skrbijo za svojo energetsko prihodnost in gradijo nuklearke. Predsednik Hrvaške je poudaril, da se Hrvaška ne sme več bati jedrskih elektrarn. Ko bodo fosilna goriva porabljena, bo človeštvu kot edina možnost verjetno ostala jedrska energija, je Mesić odgovoril na vprašanje, ali mora Hrvaška graditi nuklearko. Podobno kot predsednik države razmišljajo o tej temi tudi hrvaške opozicijske stranke. Predsednik HNS Radimir Čačić meni, da glede jedrske elektrarne ne sme biti dilem, predsednik socialnih demokratov (SDP) Zoran Milanović pa se zavzema za javno in politično razpravo o gradnji nuklearke. Hrvaško jedrsko elektrarno naj bi po prvih ocenah gradili v bližini Zagreba ali v vzhodni Slavoniji pri Dalju. Stala bi od 2 do 2,5 milijarde evrov in zgradili bi jo do leta 2020 ali pozneje. Ekonomisti menijo, da Hrvaška za takšen projekt potrebuje partnerja, in sicer veliko in uspešno državno ali zasebno podjetje.	Milan Jakšić,Zagreb	Dnevnik	2008-05-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042490348/posel/novice/1042490348	Kaj bo z Delom in Mercatorjem? Seja nadzornikov Pivovarne Laško še poteka	gospodarstvo, ekonomija	Kaj bo z Delom in Mercatorjem? Seja nadzornikov Pivovarne Laško še poteka  Laško - Seja nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki se je pričela na sedežu družbe ob 15. uri, še traja. Na seji bo uprava laške pivovarne nadzornikom podala poročilo o prodaji 23,34-odstotnega deleža Mercatorja, ki ga Laščani prodajajo skupaj s konzorcijem bank, čeprav uprava Mercatorja prodajnih aktivnosti ne podpira več.  (Foto: Bojan Velikonja) Uprava Mercatorja ne podpira nadaljevanja postopka prodaje večine družbe pod pogoji, da Agrokor kot celota prevzame Mercator, EBRD, IFC in One Equity Partners pa niso več člani konzorcija kupcev. Uprava postopka ni ustavila in ga je pripravljena podpreti, če se vanj vključita EBRD in/ali IFC. Agrokor medtem pogovore z lastniki Mercatorja nadaljuje. Po neuradnih informacijah želita uprava laške pivovarne in nadzorni svet po sredini odločitvi uprave Mercatorja pridobiti strokovno interpretacijo posameznih postopkov prodaje najboljšega soseda . Laščani so sicer najprej skušali sami prodati svoj delež v Mercatorju, ker pa jim to ni uspelo, so se pridružili konzorciju bank.Preberite si več: Todorić ostal pred zaprtimi vrati Mercatorja Nadzorni svet od uprave družbe danes pričakuje dodatna pojasnila v zvezi z izdelavo študije glede prodaje časnika Delo. Uprava Pivovarne Laško je izdelavo študije o smiselnosti delitve časopisne hiše Delo na dva dela, in sicer na časopisnega, ki bi vključeval Delo in Slovenske novice, ter na ostalo premoženje, v katerega bi bili vključeni distribucija, tiskarna in časnik Večer, zaupala družbi KPMG Slovenija. Po besedah prvega nadzornika Vladimirja Malenkovića so del študije že dobili, pogrešajo pa informacijo, koliko bi lahko iztržili, če bi Delo prodali po delih. Prav od te študije je odvisno, ali bo Pivovarna Laško ponovila razpis za prodajo Dela, kar bo predvidoma znano v naslednjih 30 dneh. Nadzorni svet Pivovarne Laško danes obravnava tudi devetmesečno poslovanje skupine Pivovarna Laško in matične družbe ter načrte do konca leta, seznanil pa se bo tudi z izhodišči in ugotovitvami za poslovanje v letu 2012.	sta	Dnevnik	2011-11-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042331388/posel/novice/1042331388	Svet delavcev SŽ danes o zaupnici Berdajsu in Pavliču	gospodarstvo, ekonomija	Svet delavcev SŽ danes o zaupnici Berdajsu in Pavliču  Ljubljana - Svet delavcev Slovenskih železnic (SŽ) bo danes glasoval o zaupnici predsedniku Silvu Berdajsu in delavskemu direktorju Albertu Pavliču. Iniciativni odbor delavcev na začasnem čakanju je namreč omenjena nedavno pozval k odstopu, saj sumijo, da sta vplivala na seznam 1075 zaposlenih za napotitev na čakanje. Berdajs in Pavlič sta se zato odločila v svetu delavcev preveriti svoj mandat. A po pričakovanjih iniciativnega odbora, ki ga med drugimi zastopa Miloš Rusič, sprememb ne bo. Glasovanje o zaupnici je le farsa, a upamo, da se bodo javnost in zaposleni ob gledanju te farse vseeno vprašali, komu to služi in kdo ima od tega največ, pravijo v iniciativnem odboru, ki je zaposlene na SŽ pozval, naj se seje udeležijo v čim večjem številu. V odboru so prepričani, da napotitev na čakanje pomeni tiho reorganizacijo družbe in da se na čakanje napoteni delavci ne bodo vrnili na delo. Po trditvah naših virov naj bi nekaterim zaposlenim s seznama že praznili pisarne, najbolj sporno pa naj bi bilo, da so na seznam v SŽ uvrstili tudi visoko izobražene. Iz podatkov, ki so nam jih priskrbeli v SŽ, je razvidno, da je na čakanju 66 od skupaj 485 zaposlenih s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe, kar pomeni 13,6 odstotka vseh visoko izobraženih. Približno enak odstotek sicer velja tudi za zaposlene s stopnjo izobrazbe, nižjo od sedme. Generalni direktor SŽ Goran Brankovič, ki je nedavno vse vodje na SŽ pozval. naj s podpisom seznama potrdijo, da so njegovi avtorji, čakajočim obljublja, da je čakanje na delo zgolj začasni ukrep in da ne prejudicira ničesar. Prav tako so bila, kot poudarja Brankovič, vnaprej jasno določena merila za uvrstitev na seznam čakajočih. Najprej so naredili sezname delavcev in šele potem določili kriterije, ki naj bi bili osnova za izbiro čakajočih delavcev, opozarjajo v odboru. Temu pritrjuje tudi dogajanje okoli seznama, saj so sprva tako v vodstvu družbe kot glavni sindikalisti pojasnjevali, da posebnih meril za napotitev na čakanje ni bilo ali da so bili ti v rokah posameznih vodij. Šele ko se razprava dodobra razgrela, so na SŽ postregli s konkretnimi merili.	Barbara Hren	Dnevnik	2010-01-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042237575/posel/novice/1042237575	Danskim bankam 13 milijard evrov visoka kreditna linija države	gospodarstvo, ekonomija	Danskim bankam 13 milijard evrov visoka kreditna linija države  Koebenhavn - Glavne politične stranke na Danskem so se v nedeljo dogovorile, da država domačim bankam nameni 13,4 milijarde evrov visoko kreditno linijo, so sporočili z danske vlade. Ta namerava ustrezen zakonski akt parlamentu predstaviti še ta teden, v veljavo pa naj bi stopil že februarja.  Po decembrski napovedi vlade je Danska v letu 2008 zabeležila 0,2-odstotno gospodarsko rast, v letu 2009 naj bi doživela 0,2-odstotno skrčenje obsega bruto domačega proizvoda, v letu 2010 pa nato 0,7-odstotno rast. Omenjeni kreditni sveženj naj bi pripomogel k temu, da se podjetja in posamezniki ne bi znašli v posojilni stiski, torej v položaju, ko si pri finančnih ustanovah ne bi več mogli sposoditi denarja za sicer zdrave projekte, je pojasnilo dansko gospodarsko ministrstvo. Če bi prišlo do tega, bi se namreč gospodarstvo začelo ohlajati še hitreje. Po decembrski napovedi vlade je Danska v letu 2008 zabeležila 0,2-odstotno gospodarsko rast, v letu 2009 naj bi doživela 0,2-odstotno skrčenje obsega bruto domačega proizvoda, v letu 2010 pa nato 0,7-odstotno rast. Ponudba bo bankam na voljo do 30. junija. Višina obrestne mere bo določena ločeno za vsako posamezno institucijo, pri čemer bodo banke s finančnimi težavami morale plačevati višje obresti. Banke, ki bodo zaprosile za posojilo, bodo sicer morale nato izpolnjevati omejitve pri nagradah svojemu menedžmentu.	sta	Dnevnik	2009-01-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042427305/posel/novice/1042427305	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Vodje opozicije v Libiji ocenjujejo, da se premoženje družine libijskega voditelja Moamerja Gadafija giblje med 80 in 150 milijardami ameriških dolarjev. Natančni podatki niso dosegljivi, saj je bilo omenjanje s korupcijo zaznamovanega poslovanja družine vedno zelo tvegano, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.		Dnevnik	2011-02-28 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/329107/posel/novice/329107	V spor med članoma uprave Casino Ljubljana posegla policija	gospodarstvo, ekonomija	V spor med članoma uprave Casino Ljubljana posegla policija  Ljubljana - Člana uprave Casinoja Ljubljana Jana Grbec in Matjaž Ovsenik sta se tako hudo sprla, da je v torek posredovala celo policija. O konfliktih znotraj družbe je že prejšnji teden razpravljal tudi nadzorni svet, vendar se bo razčiščevanje razmer v družbi nadaljevalo prihodnji teden.  Predsednica uprave Casinoja Ljubljana Jana Grbec s sodelavci očitno pogosto zaide v konflikte. V hudih sporih je bila že s predsednikom uprave Hita Nikom Troštom, v spor s članom uprave Casinoja Ljubljana Matjažem Ovsenikom pa je posegla celo policija. (Foto: Jaka Adamič) Glede na vašo informacijo o nesoglasjih v upravi, lahko potrdim, da določena nesoglasja res obstajajo. Poudariti pa moram, da se rešujejo in da bodo v najkrajšem možnem času ustrezno rešena, predvsem v korist družbe in njenih zaposlenih, predvidoma že pred za ponedeljek sklicano sejo nadzornega sveta, nam je povedal Ovsenik. Vse kaže, da so razlogi za napetosti samovoljno vodenje uprave Grbčeve, ki je v Casino Ljubljana prišla nedavno iz uprave novogoriškega Hita, kjer je bila v hudih konfliktih s predsednikom uprave Nikom Troštom. Na stran Ovsenika so se, tako naši viri, postavili celo tisti zaposleni, ki so v Casino Ljubljana skupaj z Grbčevo prišli iz Hita. Zaposleni ji očitajo klientalizem, zlasti pri zaposlovanju. Sodu je izbila dno sklenitev pogodbe z mariborskim odvetnikom Danielom Planinšcem, ki je bil sicer v preteklosti v sporih s Casinojem Ljubljana. O nastali situaciji so zaposleni obvestili nadzorni svet, ki je upravi do razrešitve spora začasno omejil pooblastila. Prepovedal ji je namreč podpisovanje vseh pomembnih dokumentov. Toda Grbčeva sklepa ni želela spoštovati, Ovsenik se ji je uprl, konflikt pa se je končal s prijavo na policijo. Grbčeva je v Casino Ljubljana prišla v začetku leta, po tistem, ko so Kad, Sod in Hit družbi, ki je bila dve leti v prisilni poravnavi, zaposleni pa so dobivali 70 odstotkov plače, zagotovili skupno okoli 15 milijonov sredstev za razvoj. Zaradi razmerij sil znotraj nadzornega sveta bi lahko razrešili Jano Grbec, po naših informacijah jo trenutno podpira le predsednik nadzornega sveta Boris Zupančič, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Kada.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2008-06-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042247622/posel/novice/1042247622	Obamov proračun za zdravstvo uvodoma 634 milijarde dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Obamov proračun za zdravstvo uvodoma 634 milijarde dolarjev  Washington - Ameriški predsednik Barack Obama bo v predlogu proračuna za leto 2010 predlagal v desetih letih porabo 634 milijard dolarjev za reformo zdravstvenega zavarovanja, kar pa je šele uvodna številka, je v sredo poročala ameriška televizija Fox. Obama je v sredo kongres tudi pozval, naj oblikuje predlog reform regulacij finančnega trga.  Ameriški predsednik Barack Obama bo v predlogu proračuna za leto 2010 predlagal v desetih letih porabo 634 milijard dolarjev za reformo zdravstvenega zavarovanja, kar pa je šele uvodna številka, je v sredo poročala ameriška televizija Fox. (Foto: AP) V ZDA je trenutno 48 milijonov ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in Obama je odločen, da jim omogoči zavarovanje. Doslej so demokrati uspeli potrditi 32 milijard dolarjev za širitev zdravstvenega zavarovanja za otroke in v stimulacijskem paketu 19 milijard dolarjev za posodobitev vodenja zdravstvenih evidenc. Obama naj bi predlagal tudi brzdanje rasti stroškov zdravstva, ki Američane na leto sedaj stanejo 2400 milijard dolarjev. V predlogu proračuna naj bi prav tako predlagal zvišanje davčne stopnje za premožne Američane, ki zaslužijo več kot 250.000 dolarjev na leto s sedanjih 35 na 39,6 odstotka. Obenem naj bi predlagal tudi uskladitev alternativnega minimalnega davka z inflacijo. Obama je v sredo ponovil poziv kongresu, ki ga je prvič poslal v torek v govoru pred obema domovoma kongresa, glede reforme regulacij finančnega trga, da se več ne bi ponovila sedanja finančna kriza. Obama se bo aprila v Londonu udeležil sestanka voditeljev držav G20 in do takrat želi imeti predlog reform, da pokaže kolegom, da ZDA ne nameravajo zavlačevati. Predstavniški dom kongresa je medtem v sredo potrdil 410 milijard dolarjev za nadaljevanje dela vlade do konca letošnjega proračunskega leta,ki se konča 30. septembra. Senat svojega predloga še ni potrdil. Predlog je bil v predstavniškem domu potrjen z 245 glasovi za in 178 proti. Demokrati so v predlogu za osem odstotkov povečali sredstva v primerjavi z lanskim letom, od česar je okrog 7,7 milijarde dolarjev porabe, ki ni neposredno povezana z delom vladnih ministrstev in agencij. V predlogu zakona so med drugim uslišali sindikat ameriških avto prevoznikov Teamsters in ponovno prepovedali mehiškim prevoznikom, da vozijo tovornjake po ZDA. Predsednik George Bush je uvedel pilotski program v skladu s sporazumom o prosti trgovini v severni Ameriki (Nafta) in dovolil 500 mehiškim tovornjakom, da vozijo po ZDA. Predlog predstavniškega doma jih znova omejuje le na območje pri meji, kjer se mora blago pretovoriti v ameriške tovornjake. Predlog zakona med drugim tudi odpravlja Busheve omejitve potovanj na Kubo. Predvideva, da lahko v poštev za potovanja pride širši krog družinskih članov, prav tako tudi bolj pogosto.	sta	Dnevnik	2009-02-26 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042303599/posel/novice/1042303599	Nikkei pod 10.000 točk: Nafta nekoliko cenejša	gospodarstvo, ekonomija	Nikkei pod 10.000 točk: Nafta nekoliko cenejša  New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9978,64 točke. To je 154,59 točke oziroma 1,53 odstotka manj kot v sredo.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Nikkei se je tako spustil pod 10.000 točk, prvič po dveh mesecih, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. K padcu sta po poročanju ameriške tiskovne agencije AP prispevala sredin negativen zaključek trgovanja v New Yorku ter objava japonske raziskave, ki kaže, da proizvajalci še vedno mislijo, da imajo preveč delavcev. Vrednosti delnic so se v sredinem trgovanju na Wall Streetu v povprečju znižale. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 9712,28 točke, kar je za 29,92 točke oz. 0,31 odstotka manj kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 1,62 točke oz. 0,08 odstotka in se ustavil pri 2122,42 točke. Cene nafte so se med današnjim elektronskim trgovanjem v Aziji nekoliko znižale, potem ko so v sredo na krilih spodbudnih podatkih o zmanjšanju zalog bencina v ZDA v ameriškem trgovanju poskočile kar za 3,90 dolarja in dan zaključile na ravni 70,61 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je danes v azijskem trgovanju tako pocenila za 77 centov na 69,84 dolarja. Tudi severnomorska nafta brent na londonski blagovni borzi se je danes nekoliko pocenila, in sicer za 0,63 dolarja na 68,44 dolarja za 159-litrski sod. Sredin skok cen ameriške nafte za 3,90 dolarja je bil predvsem posledica novice ameriške uprave za informacije v energetiki, da so se zaloge bencina v ZDA minuli teden nepričakovano zmanjšale za 1,6 milijona sodov glede na teden pred tem. Analitiki so namreč pričakovali povečanje zalog za 1,2 milijona sodov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Poleg tega so iz omenjene ustanove sporočili tudi, da je bilo povpraševanje po bencinu v štirih tednih do 25. septembra za 5,4 odstotka večje kot v enakem obdobju lani. Nasprotno pa so se glede na ameriško vladno poročilo zaloge nafte v minulem tednu povečale za več od pričakovanj in so bile za 11,4 odstotka višje kot v enakem obdobju lani. Investicijska banka Barclays Capital je v poročilu kljub temu zapisala, da se globalno povpraševanje po nafti postopno krepi, tako da v zadnjem četrtletju letošnjega leta pričakujejo, da se bodo cene nafte povprečno gibale okrog 76 dolarjev, naslednje leto pa naj bi narasle na okoli 85 dolarjev.	STA	Dnevnik	2009-10-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042331811/posel/novice/1042331811	Vlada za višja posojila na podlagi jamstvene sheme	gospodarstvo, ekonomija	Vlada za višja posojila na podlagi jamstvene sheme  Ljubljana - Vlada je z danes sprejetimi dopolnitvami uredbe o izvajanju zakona o jamstveni shemi omilila določbe glede zneska kreditov, za katere se izdajajo jamstva. Medtem ko doslej znesek kredita ni smel presegati skupne letne mase plač, ki jih je izplačal kreditojemalec za leto 2008, bo po novem omejen na 3028 evrov na osebo.  Minister za finance Franc Križanič (Foto: Jaka Adamič) Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za finance Franc Križanič, omenjeni znesek predstavlja povprečno oceno stroškov dela evropskega statističnega urada Eurostat. To bo omogočilo višje vsote zgornje meje posojila, zlasti za delovno intenzivna podjetja v Sloveniji, je zatrdil minister. Dopolnitve uredbe o izvajanju zakona o jamstvenih shemi so po Križaničevih besedah potrebne zaradi spremembe regulativnega okvira Evropske komisije, skladno s katero je omogočena nekoliko višja zgornja meja posojila, odobrenega s pomočjo jamstvene sheme. Ukrep sicer nekoliko omejuje učinkovitost jamstvene sheme, pravi finančni minister, saj bi pri nekaterih podjetjih kazalo iti z nekoliko višjimi zneski. Toda Evropska komisija vztraja pri takem znesku. Izvajanje jamstvene sheme v Sloveniji po Križaničevih besedah po začetnih otroških bolezni sicer deluje uspešno. Gospodarstvu smo omogočili 553 milijonov evrov kreditov, povprečno državno jamstvo pa znaša 34 odstotkov. Polovico tega je šlo v predelovalne dejavnosti, 25 odstotkov v gradbeništvo in 10 odstotkov v trgovino. Kar velika je tudi regionalna razpršenost, je navedel. Povpraševanje po poroštvih za reprogramiranje posojila je kljub omogočenemu povečanemu obsegu teh kreditov razmeroma majhno, je dejal minister. Večina posojil je namenjena obratnim sredstvom, razmeroma malo, 15 odstotkov, pa novim investicijam. Zdaj je v pripravi nova jamstvena shema, ki bo temeljila na spodbujanju prestrukturiranja podjetij - na tehnološkem in podjetniškem razvoju ter na izboljšanju okoljskih pogojev delovanja podjetij. Ta shema naj ne bi bila več omejena z zneskom in časom, zato ne bo več protikrizni ukrep. Kot je v zvezi s pripravo nove jamstvene sheme še pojasnil Križanič, predlog zakona o jamstveni shemi in uredbo finančno ministrstvo pripravlja skupaj z gospodarskim ministrstvom. Predlog zakona naj bi bil v približno enem mesecu posredovan v državni zbor.	sta	Dnevnik	2010-01-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042264135/posel/novice/1042264135	Metro v prvem četrtletju z izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Metro v prvem četrtletju z izgubo  Ljubljana - Nemški trgovinski koncern Metro je v prvem četrtletju letos ustvaril 100 milijonov evrov čiste izgube. V enakem obdobju lani je zabeležil 15 milijonov evrov izgube. Povečanje izgube je posledica 2,5-odstotnega znižanja prihodkov od prodaje na 15,2 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Metro je med drugim imel tudi 33 milijonov evrov stroškov, povezanih z uvedbo programa zmanjševanja stroškov, ki naj bi med drugim privedel do ukinitve 15.000 delovnih mest. Prodaja v vzhodni Evropi, regiji, kjer je Metro v zadnjih letih beležil krepko rast, se je zmanjšala za deset odstotkov. V Nemčiji je medtem prodaja porasla za 0,6 odstotka. Za celotno leto v družbi pričakujejo, da bo vrednost prodaje občutno pod srednjeročnim ciljem, ki predvideva šestodstotno rast letno.	STA	Dnevnik	2009-05-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042280913/posel/novice/1042280913	Maksima Holding vložila predlog za prisilno poravnavo	gospodarstvo, ekonomija	Maksima Holding vložila predlog za prisilno poravnavo  Ljubljana - Družba Maksima Holding je 30. junija, potem ko dokapitalizacija ni bila uspešna, vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave, je sporočil predsednik uprave holdinga Nastja Sušinski. Dolžnik lahko zdaj do zaključka prisilne poravnave opravlja le še redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in s poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, razen če za druge posle dobi odobritev sodišča.  Nastja Sušinski (Foto: Luka Cjuha) Spomnimo, da se je dokapitalizacija Maksime Holding, ki je prek družbe FB Investicije v večinski lasti Igorja Bavčarja, končala neuspešno, ker do 24. junija, ko se je iztekel rok za vplačilo 15 milijonov evrov novih delnic, te niso bile v celoti vplačane. Kot vzrok za spodletelo dokapitalizacijo je Sušinski navedel nepripravljenost bank upnic na dogovor s potencialnimi dokapitalizatorji.	Barbara Hren	Dnevnik	2009-07-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042471675/posel/novice/1042471675	Karoserije vendarle v stečaju	gospodarstvo, ekonomija	Karoserije vendarle v stečaju  Maribor - Mariborsko sodišče je danes na predlog uprave družbe začelo stečajni postopek v podjetju Karoserije in s tem vendarle zaključilo agonijo okoli 50 preostalih zaposlenih, ki so s stavko že skoraj tri mesece zaman zahtevali poplačilo zaostalih plač in drugih obveznosti. S tem je izpolnjena tudi zahteva delavcev, ki so sami želeli stečaj.  Okrožno sodišče v Mariboru je tako danes za stečajnega upravitelja imenovalo Simona Prelogarja, upnike pa pozvalo, da v treh mesecih oziroma najpozneje do 9. decembra letos prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. V družbi Karoserije, ki se je ukvarjala z avtomobilsko industrijo, so delavci s presledki stavkali vse od 24. maja. Število zaposlenih se je medtem s prvotnih 100 že razpolovilo, saj je lastnik podjetja nekatere med njimi prepričal, da so se prezaposlili v vzporedno podjetje Karoserist in tam nadaljevali proizvodnjo. Delavcem podjetje po navedbah sindikalnih predstavnikov dolguje plače za junij, julij in avgust, regrese za letni dopust in prispevke za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade. Kot je za STA danes povedal prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar, je stečaj za delavce na nek način olajšanje, saj se bodo zdaj končno lahko prijavili na borzi in prišli vsaj do nekaj denarja. Kljub temu pa upajo, da se bodo čim prej lahko sestali s stečajnim upraviteljem, da z njim dorečejo nadaljnje postopke. Ob tem jih zanima tudi, kaj bo s Karoseristom, ki obratuje na strojih v lasti Karoserij in bi ti tako morali pasti v stečajno maso.		Dnevnik	2011-09-09 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042263858/posel/novice/1042263858	Optimističen začetek meseca na Ljubljanski borzi: SBI 20 pridobil dobra dva odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Optimističen začetek meseca na Ljubljanski borzi: SBI 20 pridobil dobra dva odstotka  Ljubljana - Za vlagatelje na Ljubljanski borzi se je mesec začel precej vzpodbudno, saj se je ob dobrih 2,2 milijona evrov prometa, kar nekaj delnic močno podražilo.  Osrednji indeks SBI 20 je pridobil dobra dva odstotka in se povzpel na 3718,48 indeksne točke, medtem ko je indeks najlikvidnejših podjetij SBI TOP pridobil 2,28 odstotka in se povzpel na 899,52 indeksne točke. Z dvo številčno rastjo je že šesti dan zapored nadaljevala Istrabenzova delnica, ki je danes pridobila 18,22 odstotka, v zadnjem letu dni pa izgubila preko 80 odstotkov vrednosti. Medtem ko je enotni tečaj znašal 14,21 evra za delnico, je bil zadnji posel sklenjen pri 15,62 evrih za delnico. Za dobrih šest odstotkov se je povzpela delnica Gorenja, njen enotni tečaj pa se je zvišal na 9,33 evra za delnico. S slabimi petimi odstotki rasti tečaja je sledila delnica Intereurope, delnica Krke pa je danes pridobila 4,78 odstotka. Njen enotni tečaj je ob koncu trgovanja znašal 56,81 evra za delnico. Enotni tečaj Grand Hotela Union je pridobil 4,67 odstotka, medtem ko je bila delnica Luke Koper dražja za 3,86 odstotka. Po drugi strani pa je danes največ izgubila delnica Term Čatež, ki se je ob minimalnem prometu pocenila za deset odstotkov. Slabe tri odstotke je izgubila delnica Aktive Naložb, enotni tečaj Pivovarne Laško pa se je znižal za 1,19 odstotka na 42,31 evra za delnico.	Nuša Brank	Dnevnik	2009-05-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042452306/posel/novice/1042452306	Pojasnilo	gospodarstvo, ekonomija	Pojasnilo  Glede na vaše navedbe v petkovem Dnevniku v članku z naslovom Povezave Hilde Tovšak tudi do Krka sporočam, da nikoli nisem bil član uprave ali kakšnega drugega gremija Hypo Banke.  Kot član vodstva Hypo Leasinga sem si vseskozi prizadeval za dobrobit podjetja in zaposlenih in ostro zavračam namigovanja, da sem kadar koli sodeloval pri kakršnih koli transakcijah, ki bi bile povezane s podkupninami ali podobnimi kaznivimi dejanji, posledično tudi nisem pridobil niti najmanjše protipravne koristi. Istočasno še poudarjam, da tudi nisem bil obveščen o domnevnem obstoju tovrstnih kaznivih dejanj v slovenskem Hypu, niti nisem imel sumov o domnevni nekorektnosti nekaterih drugih članov vodstva/uprave. Preiskave organov pregona v celoti podpiram, saj bodo na koncu lahko samo potrdile, da nikoli nisem bil vpleten v nečedne posle. Marcel Franz Sumper		Dnevnik	2011-06-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/277204/posel/novice/277204	Železničarji ne dajo Petra Puhana	gospodarstvo, ekonomija	Železničarji ne dajo Petra Puhana  Ljubljana - Nadzorniki Slovenskih železnic, ki jih po novem vodi Jelka Šinkovec Funduk z ministrstva za promet, so včeraj sklenili, da lahko Peter Puhan v skladu z njegovo individualno pogodbo odstopi s položaja generalnega direktorja Slovenskih železnic (SŽ) šele po imenovanju naslednika.  Kot je znano, je Puhan odstopil v torek, že dan prej pa je bil imenovan za predsednika uprave Dela. Nadzorniki se včeraj še niso odločili, ali bodo Puhanovega naslednika iskali z razpisom, kar sicer želi minister za promet Radovan Žerjav. Puhan, ki je tako v SŽ kot na Delo prišel na povabilo Andrijane Starina Kosem, včeraj ni bil dosegljiv za komentar. Gre za nagajanje Delu, ki ga vlada več ne obvladuje. Od vlade, ki razlaga ljudem, naj jedo star kruh in ki jih prepričuje, da jim ni tako slabo, dokler je kruh v smetnjakih, ter obtožuje vrhovno sodišče, da sodeluje v zarotah, kaj drugega tudi ni mogoče pričakovati, pa meni nadzornik Dela Stojan Zdolšek.	Primož Cirman	Dnevnik	2007-10-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042267598/posel/novice/1042267598	Istrabenz spet pahnil Petrol v izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Istrabenz spet pahnil Petrol v izgubo  Ljubljana - Uprava Petrola pod vodstvom Marka Kryžanowskega je morala na zahtevo nadzornega sveta ponovno prevrednotiti tretjinski delež Istrabenza in oblikovati dodatnih 20 milijonov evrov slabitev. To je Petrol spet pahnilo v izgubo.  Uprava Petrola je pred mesecem dni sporočila, da so na ravni skupine ustvarili skoraj 11 milijonov evrov čistega dobička, po včerajšnji seji nadzornega sveta, ki ga vodi Tomaž Kuntarič, pa, da so v prvem četrtletju pridelali skoraj 6 milijonov evrov izgube. Skupina Petrol je tako v prvem četrtletju ustvarila kar 5,6 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so še pred mesecem dni iz družbe sporočili, da naj bi bilo četrtletnega dobička za 10,9 milijona evrov. Uprava Petrola je namreč pri pripravi preliminarnih podatkov poslovanja upoštevala cenitev, ki so jo naročili v začetku letošnjega leta in na podlagi katere so svoj delež v Istrabenzu ovrednotili na 44 milijonov evrov oziroma 26 evrov za delnico. Z uporabo tega vrednotenja se niso strinjali nadzorniki, ki jih vodi direktor Soda Tomaž Kuntarič. Vrednotenje je bilo namreč izvedeno, preden je Istrabenz postal insolventen in preden je bilo znano, da je v letu 2008 pridelal 220 milijonov evrov izgube. Tako je morala uprava Petrola delež v Istrabenzu prevrednotiti na vsega 23 milijonov evrov oziroma na 13,8 evra za delnico, na kolikor jo je za potrebe dokapitalizacije Istrabenza ovrednotil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Skupina Petrol je v prvem letošnjem četrtletju prodala 580.000 ton proizvodov iz nafte, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi nižjih cen naftnih derivatov so se čisti prihodki od prodaje znižali za 14 odstotkov, na 555 milijonov evrov, medtem ko so v Skupini Petrol pri prodaji dopolnilnega asortimenta in drugega trgovskega blaga zabeležili 20-odstotno rast. Nadzorni svet je na včerajšnji seji poslovanje iz rednega poslovanja (se pravi pred oblikovanjem dodatnih slabitev) glede na gospodarske razmere ocenil kot dobro, podrobnejše podatke o poslovanju pa bodo objavili danes. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-05-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042225166/posel/novice/1042225166	Kupci bolj razpoloženi	gospodarstvo, ekonomija	Kupci bolj razpoloženi  V -  do 0,75-odstotno znižanje. Naslednji mejnik za svetovne kapitalske trge bo 8. decembra predstavljala odločitev ameriškega kongresa o pomoči ameriški avtomobilski industriji, ki se je znašla na robu bankrota. V vmesnem obdobju bo na gibanje trga vplivalo še nekaj drugih objav, ki bodo najverjetneje negativne zaradi poglabljanja recesije. Čas bo pokazal, katere informacije bodo imele večji vpliv na smer gibanja indeksov.		Dnevnik	2008-11-26 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042414240/posel/novice/1042414240	Nove trge iščemo predvsem v Afriki	gospodarstvo, ekonomija	Nove trge iščemo predvsem v Afriki  Ljubljana - Pogovore s finalisti izbora Gazela 2010 nadaljujemo s predstavitvijo bronaste gazele 2010, SEC, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo in montažo dvigal. Časa za pogovor ni bilo veliko, saj je vodstvo veliko na poti. Ravno po prihodu iz Afrike z novimi pogodbami smo se po elektronskih medijih pogovarjali z Ano Sedej, direktorico podjetja.  Dobra dva meseca je od podelitve. Bo nagrada vplivala tudi na poslovni uspeh ali le na prepoznavnost? Vsekakor vsako povečanje prepoznavnosti povečuje tudi poslovni uspeh. Naziv gazela je prav gotovo povečal prepoznavnost našega podjetja v Sloveniji. Posledično torej pričakujemo, da bomo v prihodnje katerega od poslov sklenili tudi zato, ker smo bili medijsko bolj prisotni. Kako danes gledate na bronasto gazelo? Je to pravi način spodbujanja podjetništva? Na naziv smo zelo ponosni. To za vse nas pomeni, da smo v sredini, kjer delamo primerjalno uspešno, ter da je to potrdila tudi širša javnost. Člani sveta, ki na koncu odločajo o nazivu, so dovolj strokovno kompetentni, da jim verjamemo. Mislim, da je to vsekakor pravi način za spodbujanje in promocijo podjetništva. V zadnjih letih se je v Sloveniji izoblikoval ekstremno negativen trend medijskega poročanja. Večina novic s področja gospodarstva prinaša negativne informacije. Podjetja propadajo, banke ne kreditirajo, delavci so nezadovoljni - stavkajo, delovna mesta se ukinjajo... Projekt Gazela pa je popolnoma pozitivno naravnan. Govori o uspehih, in to ne kar tako, na palec . Projekt sistematično išče in predstavlja podjetja, ki dolgoročno rastejo in so uspešna pri svojem delu. Menim, da bi moralo biti takšnih novic in projektov še več. Kaj bi vi spremenili pri načinu izbora oziroma kakšne kriterije bi še dodali? Način izbora je bil v vseh teh letih zelo dodelan. Velika sprememba je bila, ko so bili pri ocenjevanju upoštevani tudi samostojni podjetniki, nadalje je globalna kriza še dodatno povečala nadzor pri izbiri podjetij in dodala še medletno nadziranje. Vse to je pripomoglo k temu, da lahko brez pomisleka trdim, da je projekt Gazela najboljši projekt za ocenjevanje rastočih podjetij. Vaše podjetje je izrazito izvozno usmerjeno. Si posle iščete sami ali imate v tujini poslovne partnerje? Posle si iščemo sami. Ker prodajamo dvigala, so naši potencialni kupci monterji dvigal. Za vsak trg imamo spisek večine potencialnih kupcev, ki pa ga še dodatno dopolnjujemo, in njim na različne načine ponujamo svoje izdelke. Načeloma na nobenem trgu nimamo ekskluzivnega kupca, ampak se trudimo delati z vsemi. Obstaja pa naslednja stopnja, ko kateri od kupcev dosega nadpovprečne rezultate in želi biti edini na svojem trgu z našimi izdelki. V takšnem primeru se lahko dogovorimo tudi za ekskluzivo. Zadnji takšen dogovor smo sklenili pred dvema tednoma s podjetjem iz Francije, ki bo po novem letu začelo nastopati kot SEC France. Veliko delate na novih trgih. Kdaj se boste lotili Indije, Kitajske in drugih večjih trgov? Letos smo se še posebno potrudili razširiti svojo prodajo na dodatne nove trge. Za nas so potencialno najbolj zanimivi trgi, kjer je novogradenj veliko, lokalnih proizvajalcev dvigal pa malo. Tako na primer je potencialno zelo zanimiva vsa Afrika, iz katere sem se pravkar vrnila z novopodpisanimi pogodbami in dogovori o prodaji za prihodnje leto. Glede prodaje dvigal na Kitajsko mislim, da je ta možna, vendar imajo sami izredno veliko proizvajalcev, kar nas ob dodatni ceni transporta postavi v slabši položaj. V Indiji je stvar podobna, s to razliko, da so upoštevani standardi kakovosti pri njih precej nižji in je že v osnovi naše dvigalo za njih prerazkošno . Tako da na ta dva trga kot tudi recimo v Indonezijo, Korejo in na Tajsko za zdaj ne nameravamo ponujati naših dvigal. Je podporno okolje v Sloveniji že ustrezno za podjetništvo ali bi mu kaj dodali? Slovenijo imamo za svojo osnovno državo, v kateri smo začeli in kjer tudi nadaljujemo svoje glavno delo. Tukaj imamo proizvodnjo, ki smo jo gradili zadnjih sedem let in je sedaj na kakovostni ter količinsko sprejemljivi ravni. Tukaj imamo tudi ves svoj razvoj elektronike in mehanike. Okolje ustvarja politika in to je njeno delo. Naše delo je, da v obstoječem prostoru in času poslujemo najbolje. Mislim, da je okolje v Sloveniji na ravni, ko bi lahko bilo veliko boljše, lahko pa bi bilo tudi veliko slabše. Ker je naša proizvodnja dokaj kompleksna in tudi fizično velika, je ne moremo in tudi nočemo preseliti kar čez noč. Če bi to naredili, bi bili od štiri do šest mesecev brez izdelkov, kar bi zagotovo povzročilo naš propad. Poleg tega predstavlja velik del naše proizvodnje ekipa ljudi, ki v njej dela. Za to, da se takšna ekipa sestavi in nauči vseh podrobnosti dela, je potrebnih več let. Za nas je torej edina možnost odpiranje novih proizvodenj v tujini. Ker pa smo povečanje naše proizvodnje končali prejšnje leto in imamo še vedno proste zmogljivosti, o tem sedaj ne razmišljamo. In kaj konkretno bi spremenili? Če bi naštela konkretne pripombe k podpornemu okolju v Sloveniji, bi se te večinoma nanašale na dogajanje v zadnjih dveh letih. Menim, da bi lahko država po začetku krize naredila veliko več. Prva odločitev, ki ni bila sprejeta, je dogovor s sindikati. Če bi bil ta dogovor sklenjen že leta 2009, ko smo vsi vedeli, kaj bo in kaj nas čaka, bi bila sedaj situacija drugačna. Druga odločitev je, da bi država, ko se je kriza začela, morala takoj začeti izvajati projekte nacionalnega pomena, ki jih bomo tako in tako nekoč morali narediti, potrebujemo pa jih že sedaj. Tu predvsem mislim na dokončanje avtocest, dograditev železnic, gradnjo novih vrtcev, šol , športnih objektov, domov za ostarele, ambulant in bolnišnic. Če bi to naredili, bi imela podjetja dovolj dela, kar bi zelo ublažilo probleme krize. Seveda bi se za vsa ta dela država zadolžila, vendar se bo enako zadolžila, ko bomo to delali v prihodnjih dvajsetih letih. Tretja odločitev pa je, da bi država že v začetku leta 2010 morala omogočiti državnim bankam dovolj denarja ter poskrbeti, da banke ponovno začnejo dajati kredite državljanom in podjetjem. S tem bi prav tako pripomogli k temu, da bi imelo delo veliko več podjetij in posledično delavcev v njih. Državne inštitucije veliko govorijo o izvozu in višji dodani vrednosti. Kaj ste kot podjetniki imeli od teh spodbud? V zadnjih dveh letih so mnogi politiki odhajali v tujino z gospodarskimi delegacijami, kjer so poskušali po svoji strani pridobiti nove posle za slovenska podjetja. To je pravilno in samo želimo si lahko, da bo tega tudi v prihodnje toliko ali še več. Mi se takšnih potovanj nismo udeležili, ker smo na teh trgih prisotni že mnogo časa in ker so naši kupci specifični ter jih poznamo, kot tudi oni poznajo nas. Strinjam se tudi s tem, da je edina možnost slovenskih podjetij, ki hočejo rasti, izvoz. Torej je tu strategija države povsem pravilna. Z začetkom krize so vsa naša konkurenčna podjetja znižala prodajne cene. To smo bili prisiljeni narediti tudi sami. To posledično pomeni, da je dodana vrednost manjša, a takšna je situacija. Vsi iščemo najboljše razmerje med prodajno ceno in količino proizvodnje. Mislim, da so vsa podjetja z začetkom krize svoje notranje rezerve zmanjšala na minimum, torej smo naredili vse, kar je bilo mogoče z naše strani. Za nove investicije denarja ni na voljo, banke pa ga le nerade posojajo. Tu torej ne moremo spreminjati dodane vrednosti. Država pa postavlja pogoje za poslovanje in na to prav tako ne moremo vplivati. Torej je dodana vrednost pač odraz situacije, v kateri smo. Več kot 90 odstotkov izdelkov proizvajamo sami in imamo zelo malo podizvajalcev. Ta model smo tudi v krizi ohranili, ker nam prinaša veliko fleksibilnost pri našem delu. Vse, kar delamo sami, delamo hitro in dobro in to lahko izkoriščamo pri prodaji. Zaradi tega pa imamo relativno nizko dodano vrednost na zaposlenega. Veliko delate pri inovacijah. Ste se že kdaj prijavili na kakšen razpis za sofinanciranje projekta iz evropskih sredstev? Za nakup novih strojev za novo linijo dvigal leta 2009 smo prejeli tudi del evropskih nepovratnih sredstev. Vsega skupaj je bilo okoli 170.000 evrov. Linijo smo zagnali maja 2009 in od takrat odlično deluje. Tega denarja smo bili vsekakor zelo veseli, res pa je, da brez teh sredstev te linije niti ne bi naredili. Ob novih poslih razmišljate tudi o novih zaposlitvah? Ste s kadrom, ki ga imate, zadovoljni? Kako izbirate nove zaposlene, saj potrebujete specializirane kadre? Stalno zaposlujemo nove ljudi. Za nova delovna mesta razpisujemo oglase in vedno imamo mnogo prijav. Tudi ko gre za specializirane kadre, sedaj ni problemov. Kriza je prinesla preobrat na tem področju. Leta 2008 je bilo zelo težko dobiti specializirane delavce, sedaj pa ni več tako. Tudi pričakovanja delavcev o pogojih in prihodkih so se znižala na realno raven. Predlanski in lanski rezultati so bili kljub krizi odlični. Kakšni so vaši načrti letos? Lanske cilje smo v glavnem dosegli in rast načrtujemo tudi v prihodnje. Za letos načrtujemo povečevanje obstoječega programa proizvodnje in prodaje dvigal glede na razmere, ki bodo na trgih. Mislim, da bo leto za nas podobno kot lansko. Naša panoga gre zadnja v krizo in zadnja iz nje tudi pride. Torej za leto 2011 še ne pričakujemo bistvenega povečanja prodaje. Delamo pa veliko za to, da bi se dodatno ukvarjali s še kakšnim sorodnim programom. Idej imamo veliko. Verjamem, da boste tudi v letu 2011 še slišali za nas.	Matija Krnc	Dnevnik	2011-01-03 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042246753/posel/novice/1042246753	Wall Street Journal: Citigroup je naklonjen povečanju lastniškega deleža ameriške vlade	gospodarstvo, ekonomija	Wall Street Journal: Citigroup je naklonjen povečanju lastniškega deleža ameriške vlade  New York - Ameriški finančni koncern Citigroup je naklonjen povečanju lastniškega deleža ameriške vlade. Kot je v noči na ponedeljek poročal Wall Street Journal, naj bi se lastništvo države v koncernu, ki ga je močno prizadela finančna kriza, povečalo na 25 do 40 odstotkov.  Ameriški finančni koncern Citigroup je naklonjen povečanju lastniškega deleža ameriške vlade. (Foto: Reuters) Težave nekoč največje banke na svetu se po strmem padcu vrednosti njenih delnic na borzi stopnjujejo. Citigroup z milijardnimi izgubami sodi med največje žrtve finančne krize. Ameriška vlada je sicer zelo zadržana glede ugibanj o morebitnem podržavljenju bank, ki so v težavah, vendar naj bi se po poročanju Wall Street Journala pogovarjali o možnostih okrepitve deleža v Citigroupu. Ameriška vlada je prek pomoči banki v višini 45 milijard dolarjev že postala lastnica približno osmih odstotkov prednostnih delnic Citigroupa, ki pa nimajo glasovalne pravice. Kot navaja Wall Street Journal, ki se sklicuje na dobro obveščene vire, naj bi omenjene delnice preoblikovali v redne, kar naj bi okrepilo zaupanje trgov v banke. Citigroup naj bi ustrezen predlog posredovala Fed. Deleži obstoječih delničarjev bi se po tem postopku spremenili, pri čemer bi se delež države krepko povečal. Vodstvo Citigroupa si želi, da država ne bi imela več kot 25 odstotkov delnic, omenja pa se tudi možnost povečanja na 40 odstotkov. Poteza finančne velikanke bi utegnila sprožiti podobno ravnanje ostalih ameriških bank, ki so v podobnih težavah. Poleg kapitalske injekcije je država banki Citigroup že konec lanskega leta namenila tudi jamstva v višini 300 milijard dolarjev. Ugibanja o morebitnem podržavljenju banke so vrednost delnic konec minulega tedna potisnile na najnižjo raven v zadnjih 18 letih.	sta	Dnevnik	2009-02-23 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/293289/posel/novice/293289	Globalni posel	gospodarstvo, ekonomija	Globalni posel   Merrill Lynch z rekordno izgubo Merrill Lynch je po odpisu 16,7 milijarde dolarjev, zaradi izgub, povezanih s posojili na ameriškem hipotekarnem trgu, v zadnjem četrtletju lani utrpel rekordnih 9,83 milijarde dolarjev izgube. Največja ameriška investicijska banka je s tem ustvarila kar trikrat toliko izgube, kot so jo napovedovali analitiki, poleg tega je po letu 1989 dosegla celoletno izgubo. Ta je bila 7,78 milijarde dolarjev. Delnica banke se je ob odprtju borze pocenila za 2,1 odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih se je pocenila že za več kot 40 odstotkov.HP lani prodal največ računalnikov na svetu Ameriški proizvajalec računalnikov Hewlett-Packard je po podatkih inštituta za tržne raziskave IDC v zadnjem četrtletju lani dosegel 18,8-odstotni tržni delež po številu prodanih računalnikov in v primerjavi z letom 2006 dosegel 30,1-odstotno rast prodaje. HP je lani dosegel več kot dvakrat višjo rast prodaje od povprečne rasti celotnega trga in tako še okrepil prevladujoč položaj na svetovnem trgu osebnih računalnikov. Na drugem mestu med največjimi proizvajalci osebnih računalnikov na svetu sledi dolgo let vodilni v panogi Dell s skoraj 15-odstotnim tržnim deležem. V ZDA lani močno padla gradnja hiš ZDA je lani prizadel močan padec gradenj hiš in stanovanj. Graditi so začeli le 1353 novih hiš in stanovanj, kar je celo za 24,8 odstotka manj kot leta 2006. Podobno slabo je bilo samo leta 1980, ko je gradnja v primerjavi z letom pred tem padla za 26 odstotkov, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. Padec števila gradenj novih hiš in stanovanj potrjuje težave na nepremičninskem trgu, ki lahko ameriško gospodarstvo potegnejo v recesijo.Pesimizem glede gospodarskih obetov Včeraj objavljena javnomnenjska raziskava Svetovnega gospodarskega foruma je pokazala, da so prebivalci zahodnih držav vse bolj pesimistični glede gospodarske prihodnosti sveta. V Zahodni Evropi je kar 54 odstotkov vprašanih ocenilo, da bo prihodnost gospodarsko manj uspešna, v ZDA pa jih je takšno oceno dalo 43 odstotkov. Najbolj optimistični so Afričani, saj jih kar 71 odstotkov pozitivno ocenjuje prihodnost svetovnega gospodarstva.Blackrock močno povišal dobiček Največji ameriški na borzi kotirajoči upravljalec premoženja Blackrock je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z enakim obdobjem predlani zabeležil kar 90-odstotno rast čistega dobička, ki je znašal 322,4 milijona dolarjev in presegel pričakovanja analitikov. Delnica je na newyorški borzi po objavi rezultatov zrasla za 6,3 odstotka.Carlsberg in Heineken povišala prevzemno ponudbo za Scottish$amp,Newcastle Danski pivovar Carsberg in partnerski Heineken sta povišala prevzemno ponudbo za britanski Scottish$amp,Newcastle s 5,88 evra na dobrih šest evrov za delnico. Dodatna sredstva bo prispeval Carlsberg. Scottish$amp,Newcastle, ki je doslej zavračal pogovore s ponudnikoma, se je zdaj z njima začel pogovarjati o prevzemni ponudbi.C$amp,S.I in Mercury favorita za ladjedelnico v Bijeli Francoski konzorcij podjetij C$amp,S.I in Mercury Distribution se je uvrstil na prvo mesto med ponudniki, ki se potegujejo za nakup 61,57-odstotnega deleža Jadranskega brodogradilišta v črnogorski Bijeli. Konzorcij je za delež ponudil 7,1 milijona evrov, za investicije 40 milijona evrov, za vlaganja v okolje pa 1,62 milijona evrov. Za jahte in megajahte naj bi namenili 30 milijonov evrov, 10 milijonov evrov pa naj bi porabili za sanacijo in rekonstrukcijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti.Rockwool še vedno brez pogojev za obratovanje Za tovarno kamene volne Rockwool Adriatic v Pićnu v Istri še naprej velja začasna prepoved poskusnega obratovanja, čeprav je hrvaško zunanje ministrstvo v sredo potrdilo, da je konec decembra lani evropska komisija zahtevala nemoteno delo tovarne danskih lastnikov. Tovarna bo lahko začela poskusno obratovati šele, ko bo izpolnila vse okoljevarstvene in druge pogoje, so včeraj sporočili s hrvaškega ministrstva za varstvo okolja, prostorno ureditev in gradbeništvo. Pripravila Barbara Hren	Barbara Hren	Dnevnik	2008-01-18 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042232061/posel/novice/1042232061	Evropska borze navzgor, nafta pod 40 dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Evropska borze navzgor, nafta pod 40 dolarjev  London - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so se danes okrepili, kljub informaciji o padcu ameriškega bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju pa se je pozitivno začelo tudi trgovanje na ameriškem Wall Streetu. Cena nafte se je ob slabšem povpraševanju zaradi pešanja svetovnega gospodarstva spustila pod 40 dolarjev.  (Foto: Jaka Gasar) Na večini evropskih borz se tečaji delnic tik pred zaprtjem gibljejo v zelenih številkah. Tako je na borzi v Frankfurtu vodilni indeks DAX pridobil 1,34 odstotka, indeks CAC na pariški borzi pa se je zvišal za 0,51 odstotka. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE okrepil za 0,97 odstotka, na borzi na Dunaju pa je indeks ATX pridobil 1,78 odstotka. Na milanski borzi se je vrednost indeksa Mibtel zvišala za 0,29 odstotka, na švicarski borzi pa je indeks SMI pridobil 0,41 odstotka. Na borzi v New Yorku se je vrednost indeksa Dow Jones ob odprtju trga zvišala za slabega pol odstotka, ob 17.30 po srednjeevropskem času pa je bila vrednost indeksa le ša 0,01 odstotka višja od ponedeljkove zaključne vrednosti. Indeks Nasdaq je pridobil 0,20 odstotka. Trgovanje na Wall Streetu se je začelo pozitivno kljub objavi dokončnih podatkov o ameriški gospodarski rasti v tretjem četrtletju, ki je z 0,5-odstotnim upadom obsega BDP enaka kot pred mesecem dni. Analitiki sicer pričakujejo, da bo padec v tekočem zadnjem letošnjem četrtletju zaradi krize še bistveno večji. Cena ameriške nafte se je spustila pod 40 dolarjev. Tako je bilo treba popoldne na newyorški blagovni borzi za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v februarju odšteti 39,83 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v februarju, pa se je v Londonu pocenila za pet centov na 41,40 dolarja. Kot ocenjujejo se bo nafta zaradi razmer na trgu do konca leta najverjetneje še pocenila, a padec naj ne bi bil krepak. Cene naj bi vzdržale okoli 40 dolarjev. Tečaj evra se je v primerjavi z dolarjem malenkost okrepil, in sicer znaša 1,3965 dolarja.	sta	Dnevnik	2008-12-23 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/311812/posel/novice/311812	Trošt: Turistično mesto je ključen Hitov projekt	gospodarstvo, ekonomija	Trošt: Turistično mesto je ključen Hitov projekt  Šempeter pri Gorici - Projekt turističnega mesta je dolgoročno ključen projekt Hita, je na četrtkovem druženju vodstva družbe z novinarji v Šempetru pri Gorici poudaril prvi mož novogoriškega igralniškega podjetja Niko Trošt. V predstavitvi strategije družbe, ki jo bo prihodnji teden obravnaval tudi nadzorni svet, je izpostavil oblikovanje zaokroženih destinacij.  Trošt je omenil še nalogo Hita, da pomaga pri ustanovitvi podjetja, preko katerega bi združili turistične ponudnike v regiji, ki se bodo kot celota predstavljali na evropskem tržišču in na ta način na severno Primorsko privabili več turistov. (Foto: Jani Alič) Igralniško-zabaviščna dejavnost je na severnem Primorskem zelo pomembna, kar kaže tudi vse večja konkurenca manjših ponudnikov, je prepričan Trošt. Uprava Hita je zato pripravila strategijo, ki v grobem opredeljuje nadaljnji razvoj največje slovenske igralniške družbe. Ključni dolgoročni razvojni projekt za desetletje in več naprej je izgradnja evropskega turističnega mesta, a z drugimi partnerji in v drugačni kombinaciji. S projektom izredno intenzivno nadaljujemo in se pripravljamo na njegovo realizacijo, je osrednjo točko strategije predstavil Trošt. Kot pomembno je označil tudi izgradnjo zaokroženih destinacijskih področij, tj. Goriške, Bovške, Kranjske Gore ter severovzhoda Slovenije. Osrednja dejavnost v Hitu je in ostaja igralniško-zabaviščna dejavnost, vendar vedno bolj povezana s turizmom in drugimi dejavnostmi prostega časa, je pojasnil. V Novi Gorici namerava Hit na travniku nasproti zabavišča Perla zgraditi poslovno-kongresni center, v katerem bi bil hotel z do 500 sobami, kongresna dvorana s 1500 sedeži, wellnes ter manjše specializirane trgovine. Novi center bi bil z med 30 in 40 metrov širokim podzemnim hodnikom povezan s Perlo. To lahko zgradimo v kratkem času, je prepričan Trošt. V zvezi s poslovanjem je predsednik uprave Hita dejal, da so z avgustovsko uvedbo protikadilske zakonodaje in vse ostrejšo konkurenco lani in bodo letos oportunitetno izgubili 40 milijonov evrov. Hit se zaradi tega ni zamajal in Hit zaradi tega ni v resni krizi, saj je uprava sprejela ustrezne ukrepe, je zatrdil. Letošnje poslovanje je spodbudno, saj je nad načrti, zato z optimizmom zrejo v prihodnost, je dodal. Ob koncu je še zanikal govorice o kadrovskih odhodih in posledični krizi v podjetju ter zavrnil očitke o politizaciji Hitovega delovanja. Hit v 99 odstotkih deluje korporativno in strokovno. Tako kot drugje, so odstopanja, ki pa niso pomembna za poslovanje, je še povedal Trošt. Ob njem sta se srečanja udeležila tudi Nevenka Črnko in Matija Blažič, ki sta v upravo Hita prišla v zadnje pol leta.	sta	Dnevnik	2008-04-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042213223/posel/novice/1042213223	Soršak Avstrijcem odobril prevzem Ljubljanske borze	gospodarstvo, ekonomija	Soršak Avstrijcem odobril prevzem Ljubljanske borze  Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK) pod vodstvom Janija Sorška je dunajski borzi včeraj le izdal soglasje za prevzem 81-odstotnega deleža Ljubljanske borze. Lastniki naše borze bodo tako po skoraj štirih mesecih od tedaj, ko so z Avstrijci podpisali pogodbo o prodaji, le dobili okoli 38 milijonov evrov kupnine. Odločitev UVK je včeraj pozdravil tudi član upravnega odbora dunajske borze Heinrich Schaller, ki pričakuje, da bodo že »kmalu lahko začeli delati skupaj s slovenskimi partnerji«.  Poleg lastnikov, ki so Avstrijcem prodali svoj delež borze, in same dunajske borze pa so se odločitve razveselili tudi obtičali lastniki borze na čelu z mariborsko Probanko, ki ima v lasti slabo desetino vseh delnic. Kot smo razkrili v Dnevniku, so se namreč obtičali lastniki že »oborožili« s pravnim mnenjem, s katerim želijo dokazati, da bi morala dunajska borza tudi od drugih lastnikov borze odkupiti njihove deleže oziroma objaviti prevzem. Avstrijci so sicer pogodbo o nakupu Ljubljanske borze podpisali še pred uvedbo sprememb zakona o prevzemih, vendar kljub temu obstajajo ocene, da bi morali objaviti prevzem, saj je imela pogodba odložni pogoj, pod spremembe zakonodaje pa je, ker ima več kot štiri milijone evrov kapitala, zapadla tudi Ljubljanska borza. Vprašanja, ali bodo objavili prevzem, na dunajski borzi niso želeli komentirati, češ da čakajo na odločitev Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ta je doslej čakala na odločitev UVK, sedaj pa bo oziroma je začela presojati, ali morajo Avstrijci objaviti prevzem ali ne.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-10-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042337983/posel/novice/1042337983	Prodaja avtomobilov v Evropski uniji januarja navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Prodaja avtomobilov v Evropski uniji januarja navzgor  Brusellj - Januarja so v EU prodali skoraj 1,06 milijona osebnih avtomobilov oz. 12,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast prodaje so zabeležili v večini držav EU, največja, 62,1-odstotna, pa je bila na Portugalskem, je danes objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).  Fotografija je simbolična. (Foto: AP) K rasti prodaje so po oceni ACEA znova najbolj pripomogle subvencijske sheme za zamenjavo starih vozil z novimi. Najbolj se je prodaja okrepila na Portugalskem. Sledita Švedska (+37,4 odstotka) in Danska (+36,7 odstotka), dvomestno rast pa so zabeležile tudi Grčija (+31,3 odstotka), Italija (+30,2 odstotka), Velika Britanija (+29,8 odstotka), Češka (+22,3 odstotka), Španija (+18,1 odstotka), Francija (+14,3 odstotka), Luksemburg in Nizozemska (v obeh državah je bila rast 12-odstotna), Slovenija (+10,5 odstotka) in Avstrija (+10 odstotkov). Največji padec so beležili v Romuniji (-84,6 odstotka), na Madžarskem (-54,6 odstotka) in v Bolgariji (-47,5 odstotka). Med tistimi, kjer se prodaja močno znižala so tudi Latvija (-46,2 odstotka), Estonija (-44,5 odstotka) in Litva (-41 odstotkov). Med večjimi trgi je padec zabeležila le Nemčija (-4,3 odstotka). Med avtomobilskimi proizvajalci se je januarja najbolje odrezal nemški Volkswagen, ki je svoj tržni delež z 20,8 odstotka v januarju 2008 lani sicer znižal na 20,5 odstotka. Skupaj je prodal 217.027 avtomobilov, kar je 11,3 odstotka več kot januarja lani. Do tretjega mesta mu sledita francoski PSA Peugeot Citroen (januarja je prodal 148.273 avtomobilov oz. 16,8 odstotka več kot januarja lani, tržni delež pa je povečal za 0,5 odstotne točke na 14 odstotkov) in Renault (v primerjavi z januarjem 2008 je prodajo povečal za 59,5 odstotka na 114.373 avtomobilov, tržni delež pa se je zvišal za 3,2 odstotne točke na 10,8 odstotka).	sta	Dnevnik	2010-02-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042420685/posel/novice/1042420685	V Lipi Plus še vedno niso prejeli novembrskih plač, v ponedeljek se bo stavka nadaljevala	gospodarstvo, ekonomija	V Lipi Plus še vedno niso prejeli novembrskih plač, v ponedeljek se bo stavka nadaljevala  Ajdovščina - Zaposleni v družbi Lipa Plus še vedno niso prejeli novembrskih plač, zato bodo v ponedeljek nadaljevali stavko, ki so jo začeli v sredo. Po besedah vodje stavkovnega odbora Franca Žvoklja bodo delavci zdaj vztrajali pri izpolnitvi vseh stavkovnih zahtev, izplačilu drugega dela novembrske in decembrske plače ter regresa za lani.  (Foto: Rosana Rijavec/STA) Stavkajoči delavci so direktorju družbe Lipa Plus Petru Šmidu rok za izplačilo druge polovice novembrskih plač postavili do danes do 15. ure. Šmid je povedal, da je imel danes nekaj sestankov in da poskuša zagotoviti potrebni denar za izplačilo plač. Vendar nakazil pred ponedeljkom ali torkom zagotovo ne bo. Povedal je še, da zaradi stavke dnevno prihaja do izpada proizvodnje v višini med 20.000 in 30.000 evrov. Žvokelj je za STA medtem pojasnil, da so delavci danes stavkali v neogrevanih proizvodnih prostorih. Šmid je v zvezi s tem dejal, da so prostori neogrevani zato, ker ne dela kurilnica, ki obratuje s kurjenjem proizvodnih ostankov. Če ni proizvodnje, tudi ni ogrevanja, je še zatrdil Šmid. Ob stavkajočih delavcih je bil danes tudi predstavnik območne organizacije ZSSS Bojan Kramar, ki je delavcem dajal predvsem moralno podporo. Trenutno ne moremo storiti nič in le upamo lahko, da ne bo prišlo do stečaja Lipe Plus, je dejal Kramar. Delavci za materialno pomoč še niso zaprosili nobene humanitarne organizacije, čeprav v tistih družinah, kjer sta na Lipi Plus zaposlena oba starša, že čutijo pomanjkanje. Žvokelj zatrjuje, da bodo mogoče vzdržali še nekaj dni, nato pa poskušali priskrbeti pomoč vsaj tistim, ki jo bodo nujno potrebovali.	sta	Dnevnik	2011-01-28 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042297539/posel/novice/1042297539	V zadolževanje brez strategije po krizi	gospodarstvo, ekonomija	V zadolževanje brez strategije po krizi  Ljubljana - Država bo letos po zadnjih ocenah javnofinančni dolg v primerjavi z lani povečala za rekordnih 30 odstotkov, z 8,5 na 11,1 milijarde evrov. Ker napoved ne zajema tretje izdaje 1,5 milijarde evrov vredne obveznice, je realno pričakovati, da bo ta dolg še višji.  Vlada Boruta Pahorja je mandat začela v nezavidljivih okoliščinah – davčni prihodki se zmanjšujejo, primanjkljaj znatno presega maastrichtsko mejo, dolg se bo samo letos povečal za rekordnih 30 odstotkov. Finančni minister postavlja kolege pred odločitev, ali se bodo povečale davčne obremenitve ali zmanjšale socialne pravice. Proračunski primanjkljaj bo do konca mandata te vlade najverjetneje vztrajal nad maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), proti čemur se bo vlada, sodeč po zadnjih napovedih ministra za finance Franca Križaniča, poskušala bojevati ali z višjimi davčnimi obremenitvami ali pa s krčenjem socialnih pravic.Najbolj problematičenproračunski primanjkljaj Naraščanje javnofinančnega dolga samo po sebi ni skrb vzbujajoče, pravi ekonomist Sašo Polanec. Problematičen pa je proračunski primanjkljaj, če bo več let zapored ostal nad petimi odstotki BDP, saj bo začel naraščati delež obresti v BDP. Odhodki za servisiranje dolga naj bi se z letošnjih več kot 360 milijonov evrov do leta 2012 povečali na kar več kot 800 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo razvojni programi najverjetneje še bolj prikrajšani. Zadolževanje države v predvidenem obsegu je po mnenju ekonomista Jožeta Damijana problematično, ker zaradi gospodarske krize še najmanj dve leti ni mogoče pričakovati povečanih prilivov davčnih prihodkov iz naslova DDV, trošarin in davkov na dohodek. Poročali smo že, da se bo v državno blagajno letos steklo precej manj davkov, kot je vlada izračunala v zadnjem rebalansu proračuna - v prvi polovici leta so davčni prilivi dosegli vsega 40 odstotkov načrtovanih.Vladni scenariji nerealni? Vlada napoveduje, da naj bi se proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižal na 4,8 odstotka, leta 2011 pa na 3,5 odstotka BDP. Dolg širše države naj bi v teh letih znašal okoli pet oziroma okoli štiri odstotke BDP. Damijan meni, da se proračunski primanjkljaj prihodnji dve leti nikakor ne bo znižal, kot predvideva vlada. Zaradi financiranja nadomestil za brezposelnost in za subvencije se bo najbrž še povečal na več kot pet odstotkov BDP. Do konca mandata te vlade se utegne javni dolg povišati na raven med 45 in 50 odstotki BDP, opozarja Damijan. Potrebni bodo od dva do trije mandati (8-12 let) ob ugodni gospodarski konjunkturi, da se bo primanjkljaj proračuna znižal na raven blizu odstotka in da se bo javni dolg zmanjšal pod 35 odstotkov BDP, je prepričan.Staviti na gospodarskorast ali znižati izdatke Če držijo ocene ekonomista Maksa Tajnikarja, da vlada drži prekrižane palce za hiter gospodarski zagon Nemčije in ZDA, verjetno ni mogoče pričakovati konkretnih varčevalnih ukrepov. O teh na ministrstvu za finance niti ne spregovorijo, saj da so del še nastajajočih proračunov za prihodnji dve leti. Res je, da bi bila gospodarska rast najelegantnejša kratkoročna rešitev za proračun, saj avtomatično poveča davčne prilive in zmanjša izdatke na račun brezposelnih. Vendar, tako Tajnikar, avtonomne rasti, zaradi katere je Slovenija v preteklosti rasla hitreje kot drugi, ne bo, ker v tej smeri ni bilo narejenega nič. Dolgove bo država odplačevala še težje. Poleg tega to pomeni zanašanje na okrevanje, ki pa ga nihče ne zna natančno napovedati. Država naj torej zmanjša izdatke, kar pa je, tako ekonomist Janez Prašnikar, kratkoročno vse prej kot realno pričakovanje. Rezerve sicer vidi v izdatkih za tako imenovano socialno državo. Polanec meni, da bi to lahko v kratkem času storili s seštevanjem in merjenjem socialnih transferjev na družino in jih racionalizirati tam, kjer ne spodbujajo dela oziroma ga celo zavirajo.Nujno preseči štiriletno vladanje Vlada Boruta Pahorja je za jesen napovedala pripravo korenitih strukturnih reform. A za zdaj, razen curljanja delnih informacij, ki pa koalicijsko niso niti približno usklajene (na primer novi dohodninski razredi ali zvišanje starostne meje za upokojitev), javnost ni dobila. Polanec dvomi, da se bo napoved o strukturnih reformah udejanjila, še posebno prepotrebna reforma pokojninskega sistema. Slovenija bo imela dolgoročno težave zaradi skritih lukenj v pokojninski blagajni ob tem, da bo treba odplačati še zdajšnji dolg, pravi Polanec in dodaja, da bo nujno treba zvišati starostne meje. Nič bolje ni v zdravstvu in šolstvu, dodaja Tajnikar: Katastrofalne napake pri plačah in ZZZS, ki niso odnesle še nobenega odgovornega, in neumne razprave o povečevanju prispevkov za zdravstvo. Še nikoli nismo stran metali toliko denarja za skrajno nekakovostno visoko šolstvo, v katerem država financira šole, ki jih sestavljajo predavatelji in višji predavatelji. barbara.hren@dnevnik.si katja.svensek@dnevnik.si	Barbara Hren,Katja Svenšek	Dnevnik	2009-09-09 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042363457/posel/novice/1042363457	Lestvica TOP 101: Krka je največje in najboljše podjetje, Mercator z drugega mesta izrinil Gen energijo	gospodarstvo, ekonomija	Lestvica TOP 101: Krka je največje in najboljše podjetje, Mercator z drugega mesta izrinil Gen energijo  Ljubljana - Krka je glede na lansko poslovanje ostala največje slovensko podjetje, prvo mesto pa je novomeški farmacevt zasedel tudi na lestvici najboljših slovenskih podjetij. Krki po poslovanju sledi Mercator, na lestvici najboljših pa je na drugo mesto izrinila Gen energijo, kaže lestvica TOP 101, ki jo je danes objavil poslovni časnik Finance.  (Foto: Saša Despot) Krki se je v zelo težkem letu uspelo utrditi kot najpomembnejše slovensko podjetje - na lestvici največjih je povečala prednost pred Mercatorjem, v ligi najboljših pa je s prestola izrinila Gen energijo. Po čistem dobičku, kosmatem denarnem toku iz poslovanja in kapitalu je zasedla prvo mesto, po prihodkih od prodaje pa četrto. Mercator se je bolje odrezal pri prihodkih, sredstvih in številu zaposlenih, vendar to ni bilo dovolj za preboj na vrh. Tretje mesto na lestvici največjih je obdržal Telekom Slovenije, na četrto pa se je z lanskega petega prebil HSE. Lek je zaradi slabšega poslovanja zdrsnil na peto mesto, sledijo Petrol, Revoz, Mobitel, Gorenje in Merkur. Zadnji trije so zaradi slabšega poslovanja svoj položaj na lestvici poslabšali, Revoz pa je svojo uvrstitev v prvi deseterici glede na lansko leto najbolj izboljšal. Za uvrstitev na lestvici največjih je bil letos odločilen čisti dobiček, ki je pri družbah najbolj variiral, pojasnjujejo Finance. Luka Koper, Intereuropa, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Delo so zaradi čistih izgub močno poslabšale svoj položaj na obeh lestvicah, najbolj pa je svojo uvrstitev glede na lansko leto izboljšala večina netrgovskih podjetij v večinski tuji lasti. Na lestvici največjih je najti 12 netrgovskih družb v tuji lasti (izključujoč Knauf Insulation in Carrero Optyl), ki so uvrstitev skupaj izboljšale za 76 mest. V ligi najboljših letos kraljuje Krka, čeprav v nobeni kategoriji ni zasedla prvega mesta. Na drugo mesto je izrinila lansko prvouvrščeno Gen energijo, sledijo še HSE, BSH Hišni aparati, Dravske elektrarne Maribor, Mobitel, Knauf Insulation, Simobil, Revoz in Te-Tol. Presenečenje na lestvici najboljših je s sedmim mestom Knauf Insulation. Finance sicer pojasnjujejo, da je potrebno njegovo odlično uvrstitev jemati z zadržkom, saj mu je sedmo mesto uspelo zaseči predvsem zaradi finančnih prihodkov iz prevzema istoimenskega sestrskega podjetja. Geoplin, ki je lani osvojil tretje mesto, je letos zdrsnil na 24. mesto, Termoelektrarna Šoštanj pa z lanskega četrtega na 55. mesto. Na lestvici najboljših so zanimivi tudi dvoboji med domačimi tekmeci. Krka je povečala prednost pred Lekom, ki je lani nadaljeval s krčenjem poslovanja. Mobitel je bil boljši od Simobila, Engrotuš od Mercatorja, BSH Hišni aparati pa so prednost pred Gorenjem povečali že drugo leto zapored.	sta	Dnevnik	2010-05-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042457355/posel/novice/1042457355	WTO se zavzema za konec državne pomoči	gospodarstvo, ekonomija	WTO se zavzema za konec državne pomoči   WTO se zavzema za konec državne pomoči Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je EU pozvala k postopni odpravi pomoči, ki so jo države članice v času po izbruhu finančne krize namenjale zasebnemu sektorju. Le na tak način bo po mnenju WTO omogočeno dolgoročno prestrukturiranje gospodarstva. Med oktobrom 2008 in 2010 je EU odobrila za okoli 4590 milijard evrov državne pomoči finančnemu sektorju, pri čemer je skoraj 70 odstotkov odpadlo na Dansko, Francijo, Nemčijo, Irsko in Veliko Britanijo.Ameriški trg nepremičnin v zastoju Ameriški nepremičninski trg se je pet let po zlomu znova znašel v krču zaradi navzkrižja interesov. Število potencialnih kupcev nepremičnin je rekordno, a hipotekarni organizaciji Fannie Mae in Freddie Mac sta v strahu pred novimi pretresi standarde za pridobitev hipoteke tako zaostrili, da številni primerni posojilojemalci do nje niso več upravičeni. To je še dodatno ohromilo okrevanje nepremičninskega trga, ki je že tako slabo zaradi tožilske preiskave glede vprašljivih praks pri zapadlih hipotekah in programa restrukturiranja posojil, ki ni zadovoljil pričakovanj.Rast britanskih cen nepremičnin Cene nepremičnin v Veliki Britaniji so se junija zvišale za 1,2 odstotka, kar je največ v zadnjih osmih mesecih. K temu so največ pripomogli nizke obrestne mere, zmanjšanje števila brezposelnih in zaostrovanje razmer na trgu, vendar bo po napovedih analitikov okrevanje še dolgo. Čeprav bo Bank of England verjetno ohranila nizko obrestno mero, pa število odobrenih hipotek namreč ostaja na polovični vrednosti desetletnega povprečja, saj banke zaostrujejo posojilne pogoje. Na nizko raven potrošniškega zaupanja pa vplivajo tudi visoka inflacija in vladni varčevalni ukrepi.Rast industrijskih naročil v Nemčiji Obseg naročil v nemški industriji se je ob podpori močnega domačega povpraševanja maja na mesečni ravni zvišal za 1,8 odstotka, kažejo podatki nemškega ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. Naročila iz tujine so bila sicer nižja za 5,8 odstotka, a so se naročila z domačega trga okrepila za 11,3 odstotka. Nemško gospodarstvo je tako občutno preseglo pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 0,5-odstotno zvišanje naročil. V letni primerjavi so bili podatki še bolj spodbudni, obseg naročil v industriji se je namreč povečal za 12,2 odstotka, kar je še za 1,6-odstotne točke višje kot aprila.IMF bo jutri razpravljal o Grčiji Novoimenovana generalna direktorica Mednarodnega finančnega sklada (IMF) Christine Lagarde je napovedala, da bo odbor izvršnih direktorjev sklada v petek razpravljal o Grčiji. Dotaknili se bodo tudi vprašanja odobritve nove tranše posojila tej državi. Ob tem je Lagardova vse grške politične stranke pozvala, naj sledijo zgledu kolegov z Irske in Portugalske, ki so skupaj podprli potrebne reforme za odobritev posojila mednarodnih institucij.Kitajsko omejevanje izvoza v nasprotju s pravili Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je pritrdila mnenju ZDA, EU in Mehike, da Kitajska neupravičeno omejuje izvoz določenih vrst surovin ter s tem umetno ustvarja pomanjkanje teh surovin na svetovnih trgih in posledično višje cene. Kitajsko ministrstvo za trgovino razsodbo obžaluje, mediji pa so jo sprejeli z veliko mero kritičnosti, saj jo razumejo kot odpiranje poti ZDA, EU in Mehiki za dostop do poceni kitajskih virov.Škandal News of the World voda na mlin Trinity Mirrorja Britanski tabloid News of the World, obtožen nelegalnega dostopanja do telefonske tajnice žrtve umora, po škandalu hitro izgublja oglaševalske partnerje. Od škandala bi največ koristi utegnila imeti časopisna hiša Trinity Mirror, ki izdaja konkurenčni Sunday Mirror. Po ocenah bi se slednjim namreč oglaševalski prihodki s sedanjih 15 do 20 milijonov funtov lahko povečali na 30 milijonov, medtem ko se bodo prihodki News of the World s sedanjih 40 milijonov dodatno skrčili.Goldman Sachs prejemnik največjega posojila Feda Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je prejemnik največjega posamičnega posojila iz programa ameriške centralne banke (Fed). Med marcem in decembrom 2008 je Fed iz tako imenovanih enotranšnih dejavnosti odprtega trga izplačal 20 milijard dolarjev, od katerih si je Goldman Sachs v času največjega padca zaupanja v finančne trge izposodil kar 15 milijard.Pripravil Jernej Ogrin		Dnevnik	2011-07-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042490562/posel/novice/1042490562	V stečaju Merfina priznanih za 331,2 milijona evrov terjatev	gospodarstvo, ekonomija	V stečaju Merfina priznanih za 331,2 milijona evrov terjatev  Ljubljana - Upniki Merfina v stečaju, v katerega so bili združeni menedžerji ob prevzemu Merkuja, so prijavili za 471,5 milijona evrov terjatev. Stečajni upravitelj Matjaž Nanut je od tega priznal za 331,2 milijona evrov terjatev, medtem ko jih za 140,3 milijona evrov prereka, je razvidno z osnovnega seznama preizkušenih terjatev.  Podobno je priznal za 2800 evrov terjatve nekdanje direktorice Merfina, ki je sodelovala pri menedžerskem prevzemu Merkurja, Marte Bertoncelj. (na sliki levo) (Foto: Matej Povše) Osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil danes objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), izkazuje, da je največji upnik Merfina v stečaju družba HTC Dva, ki je prav tako v stečaju. Družba HTC Dva, ki je služila kot vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja, je prijavila za 188 milijonov evrov terjatev, stečajni upravitelj pa je priznal 178 milijonov evrov terjatev. Med velikimi upniki so tudi banke - Hypo Bank Ljubljana s 34 milijonov evrov, Hypo Alpe-Adria-Bank International s 23 milijoni evrov ter Factor banka s 3,2 milijona evrov prijavljenih in priznanih terjatev. Kranjska Sava je prijavila 116 milijonov evrov terjatev, a jih je upravitelj priznal le za 64 milijonov. V celoti pa je priznal desetmilijonsko terjatev Iskratela in skoraj v celoti tudi 6,5 milijona evrov vredno terjatev družbe Projekt. Poleg tega je stečajni upravitelj v celoti priznal slabih 5000 evrov terjatve nekdanjega predsednika uprave Merkurja in direktorja Merfina Bineta Kordeža, ki naj bi s spornimi posli oškodoval Merkur. Podobno je priznal za 2800 evrov terjatve nekdanje direktorice Merfina, ki je sodelovala pri menedžerskem prevzemu Merkurja, Marte Bertoncelj. Prereka pa skoraj pet milijonov evrov vredno terjatev Kluba modrih, osemmilijonsko terjatev Alposa, 7,5 milijona evrov vredno terjatev idrijskega H&R, desetmilijonsko terjatev Mersteela ter 47-milijonsko terjatev Merkurja. Predlog za stečaj Merfina je 22. februarja podal Branko Đorđevič, stečajni upravitelj HTC Dva. Aprila je Kordež kot največji lastnik Merfina in njegov takratni direktor vložil predlog za prisilno poravnavo, po katerem bi bili upniki poplačani dvoodstotno v petih letih, a do roka ni plačal 1500 evrov predujma za začetek postopka. Zato se je ljubljansko okrožno sodišče maja odločilo nadaljevati prekinjen postopek stečaja.	sta	Dnevnik	2011-11-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/313129/posel/novice/313129	Dokapitalizacija NLB: Do delnic banke maja tudi mali vlagatelji	gospodarstvo, ekonomija	Dokapitalizacija NLB: Do delnic banke maja tudi mali vlagatelji  Ljubljana - Danes se začne vpis dokapitalizacijskih delnic Nove Ljubljanske banke (NLB). Z dokapitalizacijo bodo v naši največji banki poskušali zbrati za dobrih 300 milijonov evrov svežih sredstev. Ceno dokapitalizacijske delnice pa so določili pri 334 evrih za delnico. Za kaj natančno bo NLB uporabila sredstva, za zdaj ni znano, saj so nam v banki povedali le, da je povečanje kapitala predvideno in skladno z načrtom poslovanja in razvoja Skupine NLB, ki ga je potrdil nadzorni svet .  V prvem krogu, ki bo trajal do 30. aprila, bodo nove delnice NLB lahko vplačali le obstoječi delničarji. V prvem krogu, ki bo trajal do 30. aprila, bodo nove delnice NLB lahko vplačali le obstoječi delničarji, ki so imeli 19. marca v lasti najmanj pet delnic. V drugem krogu, ki se bo začel 9. maja in zaključil najkasneje 29. maja, bodo k vpisu delnic povabili tudi preostale zainteresirane vlagatelje, ki bodo delnice lahko vpisali na 61 poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji. Če bodo vlagatelji pred rokom vplačali vse dokapitalizacijske delnice, bodo javno prodajo zaključili predčasno, delnice pa bodo med vlagatelje razdelili po sistemu pro rata, pri čemer bodo najprej razdelili zagotovljene delnice (od ene do tri, odvisno od zanimanja vlagateljev), nato pa bodo delnice razdelili sorazmerno. Koliko delnic bodo vlagatelji dejansko lahko vplačali, bo odvisno od števila delnic, ki jih ne bodo vpisali obstoječi delničarji. Če bo v drugem krogu na voljo več kot 100.000 delnic, bodo vlagatelji lahko vplačali do največ 250 delnic v vrednosti do 83.500 evrov. V kolikor bo na voljo med 50.000 in 100.000 delnic, bodo vlagatelji lahko vplačali največ 40 delnic, vrednih do 13.360 evrov. Če bo za drugi krog ostalo manj kot 50.000 delnic, bo zgornja omejitev 20 delnic, vrednih do 6680 evrov. Šele v tretjem krogu, ki se bo začel 10. junija, bodo nove delnice NLB lahko vplačali tudi dobro poučeni vlagatelji, ki bodo imeli na voljo le pet dni. Če med dokapitalizacijo ne bodo vpisane in vplačane vse dokapitalizacijske delnice in bi bila ponudba delnic javnosti neuspešna, bo NLB vpisnikom vrnila vplačana sredstva. Kdaj natančno bodo vlagatelji, ki bodo sodelovali pri dokapitalizaciji, lahko razpolagali z delnicami, ni znano, predvidoma pa se bo to zgodilo v roku nekaj mesecev po zaključku prodaje delnic. Od datuma preknjižbe dokapitalizacijskih delnic na nove lastnike bo tudi odvisno, ali bodo ti že letos dobili dividende. NLB je v zadnjih letih za izplačilo dividend namenila okoli 40 odstotkov čistega dobička matične družbe, če bodo letos ravnali podobno, pa bi morala biti bruto dividenda med 5,8 in 6,1 evra za delnico.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-04-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/270006/posel/novice/270006	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Sanader napovedal odprodajo večjega deleža HT Hrvaški premier Ivo Sanader je na včerajšnji redni seji vlade napovedal, da če se bo nadaljeval veliki interes hrvaških državljanov za prednostni nakup delnic hrvaškega telekoma T-HT, bo hrvaška vlada morda že prihodnji teden obravnavala možnost dodatnega zvišanja odstotka delnic družbe, ki so v javni ponudbi. Hrvaška je s prodajo delnic družbe T-HT začela v ponedeljek. Tako je že v prvih dveh dneh po podatkih hrvaških medijev delnice vpisalo približno 50.000 državljanov, kar je nekaj tisoč več, kot je bilo v podobnem primeru nakupa delnic naftne družbe Ina konec lanskega leta. Hrvaški državljani imajo prednostno pravico do nakupa delnic v višini 38.000 kun (5184 evrov) in do bonusa v višini ene delnice ob nakupu 10 delnic, vendar le v primeru, če jih bodo zadržali vsaj eno leto. Rusija do leta 2020 bilijon dolarjev za infrastrukturo Ruska vlada bo do leta 2020 porabila kar bilijon (1000 milijard) dolarjev za infrastrukturne projekte. Rusija, katere proračun bogatijo predvsem prihodki od nafte, bo omenjeno vsoto zbrala skupaj z zasebnimi investitorji, je povedal ruski minister za gospodarstvo German Gref. Tako imenovani državni monopoli, kot so Gazprom, Unified Energy System in Russian Railways, nameravajo porabiti na milijarde dolarjev za zagotovitev dodatnih zmogljivosti. Krauze: obtožbe so maslo poljske vlade Ryszard Krauze, poljski milijarder, ki med drugim obvladuje družbo Prokom Software, meni, da je nalog za njegovo aretacijo politično motiviran. Krauze se na Poljsko ni vrnil že od avgusta, ko so poljski organi izdali omenjeni nalog. Obtožbe se nanašajo na domnevno sodelovanje Krauza s protikorupcijsko komisijo, potem ko je primer preiskave propadel zaradi pomanjkanja informacij. Delnice družbe Prokom, ki je največja poljska računalniška družba, so po objavi naloga za aretacijo izgubile že 10 odstotkov vrednosti. Tujci na Slovaško investirali trikrat več kot lani Neposredne tuje investicije (NTI) na Slovaškem so se v lanskem letu več kot potrojile. Vodilni investitor v lanskem letu je družba Enel, ki je prevzela največjo slovaško elektrarno. Tako so NTI v letu 2006 znašale 2,5 milijarde dolarjev. Država, ki je največ investirala na Slovaško, je bila Italija, predvsem zaradi 1,2 milijarde dolarjev vrednega prevzema slovaške elektrarne Slovenske Elektrarne. Italiji sledi Avstrija, na tretjem mestu pa je pristala Južna Koreja. Estonija nasprotuje plinovodu pod Baltskim morjem Estonija ne bo pristala na selitev plinovoda, ki ga gradita Rusija in Nemčija pod Baltskim morjem, v njihovo ekonomsko cono, je povedal estonski zunanji minister. Kot je znano, plinovodu nasprotujejo mnoge države, med drugim Poljska in baltske države ter tudi skandinavske države. Vse omenjene države kot glavni razlog za nasprotovanje navajajo okoljske probleme.Kriza ni prizadela ameriške investitsijske banke Goldman Sachs Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta kljub težkim razmeram na finančnih trgih močno povečala dobiček. Tako se je čisti dobiček družbe v primerjavi z enakim četrtletjem prejšnje poslovno leto povečal za 79 odstotkov na 2,9 milijarde dolarjev. Na dobre poslovne rezultate so vplivali predvsem poslovanje investicijskega bančništva, upravljanje premoženja in področje trgovine. Ob tem velja omeniti, da sta konkurenčni družbi Lehman Brothers in Morgan Stanley izkazali upad dobička.Na Dunajski borzi vedno več tujcev Dunajska borza je včeraj sporočila, da se je z vstopom investicijske banke Pentagon Capital Mangement število tujih podjetij, ki trgujejo na Dunajski borzi, izenačilo z domačimi. Celoten obseg trgovanja tujih družb na Dunajski borzi tako znaša že 56,7 odstotka. Skupaj je bilo trgovanje na gotovinskem trgu in trgu izvedenih finančnih inštrumentov Dunajske borze dovoljeno 78 bankam in posrednikom.Nestle z novim izvršnim direktorjem Nestle, največji proizvajalec hrane, je nenapovedano zamenjal izvršnega direktorja Petra Brabecka. Zamenjal ga bo Paul Bulcke, ki je bil do zdaj zadolžen za poslovanje v obeh Amerikah. Večino analitikov je poteza presenetila, saj so na tem položaju pričakovali dosedanjega finančnega direktorja Paula Polmana. Brabeck, ki je bil izvršni direktor 10 let, bo ostal predsednik upravnega odbora. Prada razmišlja o javni prodaji delnic Prada naj bi po informacijah dobro obveščenih virov iskala svetovalce za javno odprodajo delnic, v kateri bi ponudili deleže v družbi Church s shoes, ki izdeluje obutev, in v družbi Miu Miu bags, ki se ukvarja z izdelovanjem torbic. Z omenjeno prodajo delnic namerava Prada zbrati okoli 4 milijarde evrov, s katerimi bi financirala lastne dolgove in širitev poslovanja jedrne družbe. Pripravil Srečko Zimic	Srečko Zimic	Dnevnik	2007-09-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042354059/posel/novice/1042354059	Kristjan Verbič z YouTuba umaknil priznanje tržnih manipulacij, zato ga objavljamo na Dnevnik.si	gospodarstvo, ekonomija	Kristjan Verbič z YouTuba umaknil priznanje tržnih manipulacij, zato ga objavljamo na Dnevnik.si  Ljubljana - Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič je s spletne strani YouTube umaknil videoprispevek, v katerem priznava tržno manipulacijo z delnicami Velane. Video je bil umaknjen na zahtevo uporabnika, je po umiku posnetka navedeno na YouTubu, iz česar je razvidno, da je lahko posnetek umaknil le VZMD oziroma Verbič.  Videoprispevek, v katerem predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič priznava manipulacijo z delnicami Velane, je bil »na zahtevo uporabnika umaknjen« s spletne strani YouTube. (Foto: Matej Povše) Umaknjeni posnetek so v VZMD zamenjali z nekaj minut krajšim, v novem pa manjka ravno tisti del, v katerem Verbič govori o načrtnem zvišanju delnice Velane. Prilagoditev oziroma skrajšanje posnetka v VZMD pripisujejo našemu poročanju, saj naj bi ta del posnetka presenetljivo povzročil popolnoma napačne in tendenciozne interpretacije . Kako tendenciozne so v resnici te interpretacije, zdaj odkrivata Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in policija, ki sta Verbiča vzeli pod drobnogled. ATVP naj bi po naših informacijah Verbiča sumila zlorabe notranjih informacij, Verbič pa naj bi ATVP že poslal svoj zagovor. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Verbič nakupe delnic Velane začel teden dni prej, preden je VZMD malim delničarjem poslal delničarski sporazum, v katerem so se podpisniki zavezali, da bodo za delnice Velane poskušali iztržiti najmanj 22 evrov oziroma nekajkrat več, kot je bila delnica tedaj vredna na borzi. To je takrat tudi sprožilo rekordno rast delnice Velane, od katere je imel materialno korist tudi Verbič. Nekaj dni po poslanem sporazumu je namreč prodal večji del svojih delnic Velane in tako v vsega nekaj dneh, sodeč po podatkih Ljubljanske borze in Centralne klirinško depotne družbe, ustvaril več kot 10.000 evrov kapitalskega dobička, ostalo pa mu je še 1000 delnic Velane. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-04-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042340259/posel/novice/1042340259	Telekom Austria kljub nižjim prihodkom lani z dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Telekom Austria kljub nižjim prihodkom lani z dobičkom  dunaj - Skupina Telekom Austria, katere del je tudi slovenski Simobil, je zaradi slabših izidov v segmentu fiksne in mobilne telefonije lani ustvarila za 7,1 odstotka manjše prihodke kot predlani. Zaradi ukrepov za zmanjšanje stroškov je skupina zabeležila 94,9 milijona evrov dobička, potem ko je predlani pridelala izgubo v višini 48,8 milijona.  Izvršni direktor Austria Telekom Hannes Ametsreiter (Foto: Reuters) Telekom Austria je lani ustvaril za malo več kot 4,2 milijarde evrov prihodkov, medtem ko so skupni prihodki lani znašali malo manj kot 5,2 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja je ob številnih ukrepih za zmanjšanje stroškov na obeh segmentih medtem poskočil za 40,1 odstotka na nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov. K temu so prispevali tudi za 229 milijonov evrov manjši operativni stroški kot v letu 2008. Čisti dobiček je lani znašal 94,9 milijona evrov, medtem ko je predlani skupina zabeležila izgubo v višini 48,8 milijona evrov. V zadnjem lanskem četrtletju je medtem Telekom Austria ustvaril za malo manj kot 1,2 milijarde evrov prihodkov, potem ko so prihodki v enakem obdobju predlani znašali nekoliko nad 1,3 milijarde evrov ali za 9,6 odstotka več. Razlog za upad v primerjavi med četrtletji pa je bilo slabše poslovanje segmenta mobilne telefonije. Dobiček iz poslovanja je v četrtem trimesečju 2009 znašal 120 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju 2008 družba beležila izgubo v višini 515,7 milijona evrov. Čista izguba v višini 437,7 milijona evrov iz zadnjega trimesečja 2008 se je v enakem obdobju lani spremenila v čisti dobiček 63,6 milijona evrov. Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, so poslovni izidi analitike pozitivno presenetili. Kot so v komentarju poslovnih rezultatov zapisali v Telekomu Austria, so nižji prihodki posledica nižjih prihodkov tako na področju fiksne telefonije zaradi zmanjšanja števila pogovorov kot v mobilni telefoniji, ki pa so bili predvsem posledica valutnih tečajev. Poleg tega je treba upoštevati tudi to, da rezultati za 2008 upoštevajo še prihodke od operaterjev fiksnega omrežja na Češkem, Slovaškem in Poljskem, ki jih je Telekom Austria kasneje prodal. Na prihodke je vplivala še okrepljena konkurenca ter nižje tarife za gostovanje v tujih omrežjih zaradi odločbe EU in nižji prihodki iz medomrežnega povezovanja. Na rezultate za obe poslovni leti so sicer vplivali tudi enkratni dogodki. V lanskem tretjem četrtletju so tako na dobičkonosnost vplivale oslabitve poslovne vrednosti, povezane z nakupom operaterja Velcom v Belorusiji in poslovanjem tretjega največjega srbskega mobilnega operaterja Vipmobile. V zadnjem trimesečju 2008 pa so bili v izide vračunani tudi stroški prestrukturiranja v višini 623 milijonov evrov. Skupini je uspelo število naročnikov mobilne telefonije ob koncu lanskega leta povečati za 1,1 milijona na 18,9 milijona, prvič v več kot 10 letih pa je skupina v zadnjem lanskem trimesečju tudi dodala nove dostopne linije za fiksno telefonijo. K temu je prispevalo tudi močno povpraševanje po paketih, ki združujejo telefon, televizijo in širokopasovni dostop do spleta. Telekom Austria trenutno tržno okolje opisuje kot še vedno zelo zahtevano in tako naj bi ostalo še celo letošnje leto, pri čemer so razmere še posebej težavne na trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope, kjer je Telekom Austria močno prisoten (Bolgarija, Belorusija, Hrvaška, Srbija in Makedonija). Za letošnje leto družba pričakuje nekoliko nižje prihodke od lanskih, saj naj bi po njihovih ocenah dosegli 4,7 milijarde evrov.	sta	Dnevnik	2010-02-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042302716/posel/novice/1042302716	Odstop treh nadzornikov Mure in temelji za nov začetek	gospodarstvo, ekonomija	Odstop treh nadzornikov Mure in temelji za nov začetek  Ljubljana - Po petkovem odstopu treh članov nadzornega sveta Mure - predsednika Henrika Peternelja, Desanke Katić in Zdenka Podlesnika -, ki so bili na položaje imenovani po predlogu največjega lastnika Mure NFD Holdinga, se je včeraj na ustanovitveni seji sestal nadzorni svet Mure in partnerji, hčerinskega podjetja Mure. Mura in partnerji je eno od redkih podjetij skupine Mura, ki ne bo končalo v stečajnem postopku, na njegovi osnovi pa se bo gradila nova Mura.  Matjaž Jauk Člana nadzornega sveta Mure in partnerji, ki sta bila imenovana prejšnji teden, Matjaž Jauk, namestnik direktorja Slovenske odškodninske družbe (Sod), in član nadzornega odbora Sod Matej Kurent, sta poleg nekdanjega člana Murine uprave Dušana Gomboca za člana poslovodstva Mure in partnerji imenovala še Bojana Starmana in Milana Möreca. Glavni poslovodja Mure in partnerji bo Starman, ki je bil minuli teden imenovan za novega predsednika uprave Mure. Podjetje Mura in partnerji do minulega tedna ni imelo nadzornega sveta. Ta se je oblikoval na zahtevo Soda, ki želi imeti nadzor nad sredstvi do zneska pet milijonov evrov, za kolikor bo moral na podlagi sklepa vlade jamčiti podjetju pri pridobivanju obratnega kapitala. Po besedah Jauka so na seji nadzornega sveta ukvarjali tudi z operativnimi zadevami podjetja Mure in partnerji, kot je na primer koncentracija proizvodnje na enem mestu. Kdaj bo vložen predlog za stečajni postopek Mure in večino njenih hčerinskih podjetij, nam pri Starmanu včeraj ni uspelo izvedeti, ker ni bil dosegljiv. Po naših informacijah pa se je v Muri včeraj izvajala inventura, tako da zadeve potekajo v smeri, da se čim hitreje sproži stečajni postopek. Ker so v nadzornem svetu Mure ostali le še trije člani, in sicer Stanislav Sobočan kot predstavnik Slovenske odškodninske družbe, Franc Slavič in Izidor Čuk kot predstavnika zaposlenih, je nadzorni svet opravilno nesposoben. V tem trenutku to niti ni tako pomembno, saj lahko Starman brez odločanja nadzornega sveta vloži predlog za stečajni postopek Mure. Peternelj pravi, da se je za odstop odločil tudi za to, ker bi sicer deloval v nasprotju s svojim prepričanjem. Tako nadzorniki kot prokurist smo se zavzemali, da bi v Muri najprej rešili zdravo jedro, šele potem pa predlagali stečajni postopek. Da smo imeli prav, dokazuje tudi napovedi o prekinitvi poslovanja Bossa, pravi Peternelj. Spomnimo, da je Podlesnik ob znatni podpori nadzornega sveta zavlačeval z uvedbo stečajnega postopka in se je zavzemal, da bi se najprej preverile možnosti za prisilno poravnavo. Direktor Soda Tomaž Kuntarič je včeraj znova poudaril, da sodelovanje Mure z Bossom ni ustavljeno, ampak je bilo začasno prekinjeno. Podlesnik (ki se mu je, potem ko je bil zamenjan kot prokurist, odmrznilo članstvo v nadzornem svetu) je bil za komentar nedosegljiv. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-09-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042461189/posel/novice/1042461189	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Pivovarna Laško 4,17 % Gorenje 2,7 %		Dnevnik	2011-07-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042304685/posel/novice/1042304685	Nikkei nekoliko višje, pozitivna gibanja na svetovnih borzah podražila nafto	gospodarstvo, ekonomija	Nikkei nekoliko višje, pozitivna gibanja na svetovnih borzah podražila nafto  Singapur, Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9681,80 točke. To je 17,31 točke oz. 0,18 odstotka več kot v ponedeljek.  Fotografija je simbolična. (Foto: AP) Tečaji so v povprečju pridobili, pri čemer pa je rast zaviral znova močnejši tečaj jena, ki vpliva na trgovanje z delnicami izvoznih podjetij. Pozitivni vpliv ponedejkovega trgovanja na newyorškem Wall Streetu tako ni prišel do izraza, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V New Yorku so delnice v ponedljek pridobile zaradi dobrih novic iz ameriškega storitvenega sektorja, ki je v septembra prvič po letu dni beležil rast, optimizem pa je vlagatelje na borzi spodbudil k nakupom. Industrijski indeks Dow Jones je pridobil 112,08 točke oz. 1,18 odstotka in končal pri 9599,75 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa se je okrepil za 20,04 točke oz. 0,98 odstotka na 2068,15 točke.Cene nafte so se zvišale nad 70 dolarjev Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju zvišale nad 70 dolarjev, potem ko je rast tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih borzah okrepila zaupanje vlagateljev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v novembru, je bilo treba okoli poldneva po singapurskem času odšteti 70,60 dolarja, kar je 19 centov več kot v ponedeljek. Že prvi delovni dan v tem tednu se je ta nafta podražila za 46 centov na 70,41 dolarja. V Londonu se je severnomorska nafta brent danes podražila za 15 centov na 68,19 dolarja. Cene ameriške nafte se že več mesecev gibljejo okoli 70 dolarjev, medtem ko si vlagatelji prizadevajo oceniti, kako močno bo okrevanje ameriškega gospodarstva. Skromni statistični podatki s trga dela in predelovalnih dejavnosti so prejšnji teden sicer spodkopali optimizem, a je v ponedeljek objavljeni septembrski kazalec zaupanja v storitvenih dejavnostih pokazal prvo rast po lanskem avgustu. Trgovci z nafto se pogosto ozirajo na borzne trge, industrijski indeks Dow Jones se je v ponedeljek v povprečju zvišal za 1,2 odstotka, tudi večina azijskih borz je danes zabeležila rast. Prav tako je k rasti cen nafte pripomogel šibak dolar. Tečaj evra se je danes zvišal na 1,4711 dolarja, potem ko je bil v ponedeljek vreden 1,4647 dolarja, tečaj dolarja pa se je z 89,53 jena znižal na 89,15 jena.	sta	Dnevnik	2009-10-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042301373/posel/novice/1042301373	LDS in Zares želita podatke o poslovanju sklada JEK	gospodarstvo, ekonomija	LDS in Zares želita podatke o poslovanju sklada JEK  Ljubljana - Poslanci LDS in Zares zahtevajo, da komisija za nazor javnih financ na nujni seji obravnava slabo poslovanje vodstva sklada za razgradnjo Jedrske elektrarne Krško (JEK) in njegove nepravilnosti pri delu. Zahtevajo, da se komisiji predložijo podatki o sestavi naložbenega portfelja sklada od 9. junija 2005 do 3. septembra letos s pojasnili, zakaj je bilo dovoljeno rizično poslovanje sklada pri oblikovanju naložbene politike.  (Foto: Matej Povše) Od upravnega odbora sklada, ki ga vodi poslanka v evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj, želijo izvedeti razloge, zakaj so se odhodki in izdatki za blago in storitve lani povečali za več kot dvakrat v primerjavi s prejšnjimi leti, želijo pa tudi seznam fizičnih in pravnih oseb, ki so s skladom v pogodbenem odnosu in ki so od sklada prejele donacije, skupaj s podatki o višini plačil, in sicer od 27. julija 2006 naprej. Zanima jih tudi višina plačil in nadomestil stroškov, ki jih je za vodenje odbora prejela Jordan-Cizeljeva. Ugotavljali bodo tudi, ali je njena funkcija evropske poslanke nezdružljiva s funkcijo predsednice upravnega odbora. Spomnimo, da je komisija pred kratkim obravnavala poročilo nadzornega odbora sklada, ki ga vodi Branko Kelemina, nekdanji poslanec SDS, to pa je pokazalo, da je sklad lani prvič v zgodovini ustvaril negativno tržno donosnost v višini 11,83 odstotka. Medtem ko so opozicijski poslanci, ki imajo večino v komisiji, rezultate pojasnjevali z razmerami na trgu, so koalicijski poslanci izrazili prepričanje, da je razlog v rizičnih naložbah sklada. Zahtevali so podatke, a so jih opozicijski kolegi preglasovali.	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-09-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042334410/posel/novice/1042334410	Marija Poglajen ima mesec dni časa, da odpravi nepravilnosti na Zavodu za zaposlovanje	gospodarstvo, ekonomija	Marija Poglajen ima mesec dni časa, da odpravi nepravilnosti na Zavodu za zaposlovanje  Ljubljana - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v skladu z ugotovitvami o nepravilnostih na Zavodu za zaposlovanje direktorici zavoda Mariji Poglajen naložilo ukrep, da v roku enega meseca odpravi vse ugotovljene nepravilnosti. V nasprotnem primeru bo predlagalo njeno razrešitev, je v izjavi za medije danes dejal minister Ivan Svetlik.  Marija Poglajen (Foto: Bojan Velikonja) Nadzorniki iz službe za kontrolo in nadzor ministrstva so na zavodu ugotovili vrsto nepravilnosti, in sicer javna naročila, ki so bila predmet nadzora, niso bila izvedena skladno z zakonom o javnem naročanju. Svetu zavoda in nadzornim organom tako ni bilo omogočeno spremljanje namenske porabe sredstev. Prav tako so nadzorniki ugotovili negospodarno in neučinkovito porabo proračunskih sredstev pri izvajanju investicij, investicijskem vzdrževanju in najemanju odvetniških storitev. Ugotovili so tudi sum dvojnega financiranja iz projektov Evropskega socialnega sklada in proračunskih sredstev, je povedal Svetlik. Ministrstvo je v skladu z ugotovitvami zavodu naložilo takojšnjo odpravo nepravilnosti in dosledno upoštevanje predpisov s področja javnega naročanja in javnih financ. Vrniti mora tudi nenamensko porabljena sredstva v višini 8.672,80 evrov. Prav tako mora omejiti najemanje storitev zunanjih izvajalcev. Poglajnova mora v soglasju z ministrstvom pripraviti poslovni načrt z opredeljenimi nalogami in finančnimi sredstvi ter svetu zavoda poročati o finančnem in materialnem poslovanju zavoda. Zaradi ugotovitev notranjega nadzora bo ministrstvo vložilo predlog za začetek revizijskega postopka materialnega poslovanja zavoda pri računskem sodišču in predlog za začetek prekrškovnega postopka pri državni revizijski komisiji. Z ugotovitvami nadzora pa bo seznanilo svet zavoda in komisijo za preprečevanje korupcije. Minister Svetlik je izpostavil, da je zavod v času njegovega mandata delal dobro in kvalitetno na področju brezposelnih, pri izvedbi dodatnih programov aktivne politike zaposlovanja in izvedbi obeh interventnih ukrepov, delnega subvencioniranja čakanja na delo in polnega delovnega časa. Minister je zato direktorici dal možnost, da sama odpravi nepravilnosti.	sta	Dnevnik	2010-02-01 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/296615/posel/novice/296615	Motorola razmišlja o razdelitvi podjetja	gospodarstvo, ekonomija	Motorola razmišlja o razdelitvi podjetja  Chicago - Ameriška Motorola razmišlja, da bi proizvodnjo mobilnih telefonov ločila od ostalih svojih dejavnosti in na ta način poskušala zaustaviti trend padanja, ki je sledil njenemu hitremu uspehu.  Motorola se s slabimi poslovnimi rezultati in padajočim tržnim deležem sooča že dlje časa, zato je pod pritiski nezadovoljnih delničarjev očitno pristala na zamisel o razdelitvi podjetja. Podjetje je v zadnjem četrtletju lani ustvarilo 100 milijonov dolarjev čistega dobička, medtem ko je ta v enakem obdobju leto prej znašal 623 milijonov dolarjev. Prihodek se je znižal z 11,79 milijarde na 9,65 milijarde dolarjev. Pri tem ni znano, v kakšni obliki naj bi ločili dejavnost mobilnih naprav. Po mnenju analitikov je tako odprtih več možnosti - spin off podjetje, podjetje v mešani lasti ali takojšnja odprodaja v celoti.	agencije,pb	Dnevnik	2008-02-02 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042292807/posel/novice/1042292807	Julija visoka rast prodaje rabljenih hiš in stanovanj v ZDA	gospodarstvo, ekonomija	Julija visoka rast prodaje rabljenih hiš in stanovanj v ZDA  Washington - Prodaja rabljenih hiš in stanovanj je v ZDA julija porasla bolj od pričakovanj analitikov, in sicer na najvišjo raven v zadnjih skoraj dveh letih. Zvišala se je za 7,2 odstotka, in sicer na letno prilagojeno raven 5,24 milijona enot, kar je največ po avgustu 2007.  (Foto: AP) Kot je danes sporočilo nacionalno združenje nepremičninskih posrednikov ZDA, naj bi bila rast obsega prodaje pokazatelj, da se trg rabljenih hiš v ZDA nekoliko krepi. Obenem je bila tako julija zabeležena največja mesečna rast po letu 1999. Po mnenju analitikov je vse več kupcev prepričanih, da se cene rabljenih hiš in stanovanj ne bodo več občutneje znižale. Razlog naj bi bil tudi v vedno več indicih, da se ameriško gospodarstvo vse bolj krepi. Prodaja rabljenih hiš in stanovanj naj bi se po napovedih julija dvignila na letno prilagojeno raven pet milijonov enot. Največji padec je prodaja zabeležila januarja, ko je dosegla letno prilagojeno raven 4,49 milijona enot.	sta	Dnevnik	2009-08-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042212086/posel/novice/1042212086	Starbucks vsakodnevno zavrže 23 milijonov litrov vode	gospodarstvo, ekonomija	Starbucks vsakodnevno zavrže 23 milijonov litrov vode  London - Ameriško verigo kavarn Starbucks so obtožili, da dnevno zavrže več kot 23 milijonov litrov vode, saj zaposleni morajo vodovodne pipe pustiti odprte 24 ur na dan. Nesmiselna politika v 10.000 kavarnah po svetu, s katero naj bi preprečili razvoj bakterij, je razburila okoljevarstvene skupine.  Ameriško verigo kavarn Starbucks so obtožili, da dnevno porabi več kot 23 milijonov litrov vode. V kavarnah Starbucks morajo zaposleni pustiti pipe, iz katerih teče mrzla voda, ki jo uporabljajo za spiranje žlic in drugih pripomočkov, neprestano odprte iz zdravstvenih in varnostih razlogov. Zaradi pisma razburjene stranke, ki meni, da Starbuck ne varčuje z vodo, so predstavniki verige razložili, da na takšen način preprečujejo razvoj bakterij. Vsakodnevno tako porabijo 23,4 milijonov litrov vode, kar je dovolj, da bi vsakih 83 minut napolnili olimpijski bazen in dovolj, da bi pomagali vsem Namibijcem. V Veliki Britaniji, kjer ima Starbucks kar 698 podružnic, ki so odprte 13 ur na dan, zavržejo 1,63 milijonov litrov vode. Vodovodna podjetja menijo, da omenjena nesmiselna politika škodi okolju, zdravstveni inšpektorji pa dodajajo, da je takšen način za preprečevanje razvoja bakterij napačen. Predstavnik Waste Watcha Peter Robinson pravi: „Puščati odprte pipe cele dneve je šokanten način porabe vode. In trditi, da to počneš zaradi zdravstvenih razlogov, je še bolj šokantno. Voda iz pipe prihaja iz rek in podzemlja, če jo zavržemo, škodujemo naravi in živalstvu. Velike družbe bi morale biti za vzgled.“ Predstavnica Starbucksa je dejala, da je njihova politika glede porabe vode v skladu s pravili Svetovne zdravstvene organizacije, ameriške agencije za zaščito okolja in direktivami Evropske unije.	tp,Daily Telegraph	Dnevnik	2008-10-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042320331/posel/novice/1042320331	Petrol naj bi bil vse bližje Istrabenzovi energetiki	gospodarstvo, ekonomija	Petrol naj bi bil vse bližje Istrabenzovi energetiki  Koper - Banke upnice Istrabenza so se v sredo načelno dogovorile o prostovoljni poravnavi družbe, kar predvideva reprogram in postopno odplačevanje dolgov, je za STA povedal prvi mož Istrabenza Bogdan Topič. O podrobnostih pred podpisom sporazuma ne želi govoriti, slišati je, da je bil sprejet predlog Petrola, po katerem bo prevzel energetski del družbe.  Banke upnice Istrabenza so se v sredo načelno dogovorile o prostovoljni poravnavi družbe, kar predvideva reprogram in postopno odplačevanje dolgov, je povedal prvi mož Istrabenza Bogdan Topič. (Foto: Tomaž Skale) To je v svojem nedavnem pogovoru za časnik Delo namignil tudi prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek, ki je dejal, da bi prodali del Istrabenza do vzdržnega dolga. Tu gre najverjetneje za turistični, IT in prehrambeni del, Petrol pa bi po nekaterih ugibanjih prevzel energetski del. Gre za skladišča v Srminu oz. Instalacijo in pline, pa tudi trgovca z elektriko Gen-I. S Petrola so za STA pojasnili, da Petrol ne bo prevzel energetskega dela Istrabenza, ta del bi po končanem postopku poslovnega preoblikovanja Istrabenza ostal na koprskem holdingu, kjer ima Petrol več kot tretjinski lastniški delež. Topič je še povedal, da naj bi, če bo res prišlo do dogovora o prostovoljni poravnavi, kmalu sprožili formalne postopke za prostovljno poravnavo, kar pomeni ustavitev postopkov prisilne poravnave. Potrdil je, da je osnova za te ukrepe predlog Petrola, in sicer v kombinaciji z nekaterimi drugimi predlogi, vendar tudi tu ni želel razkriti podrobnosti. Istrabenz je v nezavidljivem finančnem položaju že več mesecev, družba pa si je v času vodenja Igorja Bavčarja nabrala za skoraj milijardo evrov dolgov. Bavčar, ki je nekoč preko družb FB Investicije in Maksime Holding obvladoval skoraj četrtino Istrabenza, je zaradi pritiskov marca odstopil s čela holdinga, nato je postal član uprave družbe, konec junija pa je družbo dokončno zapustil. Banke upnice so se v preteklih mesecih večkrat sestale, bodisi v celotni sestavi ali v ožjem krogu, in poskušale poenotiti stališče glede reševanja Istrabenza, kar je bilo doslej nemogoče. Nekatere so v tem času celo sprožile stečajne postopke, in sicer Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB banka. Če se bo kaj zalomilo in ne bo prišlo do prostovoljne poravnave, bo Istrabenz šel v prisilno poravnavo oz. celo stečaj. Glasovanje o prisilni poravnavi se bo končalo 17. decembra. Takrat naj bi bila tudi najkasneje znana usoda družbe. Če za prisilno poravnavo ne bodo glasovali upniki z vsaj 60 odstotki terjatev, bo sprožen stečaj družbe.	sta	Dnevnik	2009-12-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042270157/posel/novice/1042270157	Danone napovedal dokapitalizacijo	gospodarstvo, ekonomija	Danone napovedal dokapitalizacijo  Ljubljana - Francoski Danone, ki je največji proizvajalec jogurtov na svetu, je napovedal izdajo novih delnic v vrednosti treh milijard evrov. Z dokapitalizacijo nameravajo zmanjšati zadolženost ter povečati finančno in strateško fleksibilnost družbe.  Po mnenju upravnega odbora družbe je izdaja novih delnic v času negotovega ekonomskega okolja v interesu delničarjev, saj bi tako optimizirali kapitalsko strukturo družbe. Delnice naj bi izdali v prihodnjih dneh, sicer pa bo nakupna cena precej nižja od obstoječe borzne cene, so v ponedeljek po koncu trgovanja sporočili iz družbe. Objava novice je včeraj v jutranjem trgovanju povzročila sedemodstotni padec cene delnice na borzi. Danone bi z izdajo novih delnic znižal svoj dolg, ki znaša trenutno 11 milijard evrov. K visokemu finančnemu dolgu je velik del prispeval prevzem nizozemskega proizvajalca hrane za otroke Royal Numico, za katerega je Danone leta 2007 odštel 12,3 milijarde evrov. S prevzemom omenjene družbe je Danone vsaj delno nadomestil izgubo zaradi upada prodaje ustekleničene vode. Z izdajo novih delnic bi se dolg družbe znižal na 1,7-kratnik dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), s čimer bi se v družbi izognili odprodaji strateško manj pomembnih poslovnih enot. Med drugim bi dokapitalizacija družbi omogočila organsko rast, z zbranimi finančnimi sredstvi pa bi tudi financirali morebitne prevzeme.	nb	Dnevnik	2009-05-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042429508/posel/novice/1042429508	Ljubljanske mlekarne z višjimi prihodki, a manjšim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanske mlekarne z višjimi prihodki, a manjšim dobičkom  Ljubljana - Ljubljanske mlekarne so v letu 2010 po trenutni oceni ustvarile 147,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko so ti v letu poprej znašali nekaj manj kot 147 milijonov evrov. Čisti dobiček te največje slovenske mlekarne se je ob tem znižal s 5,8 milijona na 1,8 milijona evrov.  (Foto: Bojan Velikonja) Leto 2010 je bilo najtežje izmed zadnjih štirih, odkar sem v Ljubljanskih mlekarnah, predvsem druga polovica, ko je vpliv propadanja mnogih podjetij in odpuščanj še dodatno slabil kupno moč prebivalstva oziroma jo usmeril k varčevanju in skrajni previdnosti, je v današnjem sporočilu za javnost zapisala predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec. Kot osrednji problem je treba omeniti tudi kar precejšnje pomanjkanje osnovne surovine, torej mleka. Ne primanjkuje ga le v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji, kar smo čutili predvsem proti koncu lanskega leta, je še pojasnila. Predvidenih prodajnih ciljev tako niso dosegli v celoti. Predvsem se jim je prodaja zmanjšala na domačem trgu, ki predstavlja 77,2 odstotka celotnih prihodov, so pa zelo, za 37 odstotkov povečali prodajo na tujih trgih, predvsem Evropske unije, ki pa predstavljajo manjši delež v skupni prodaji. Nadzorniki Ljubljanskih mlekarn, ki so bili imenovani na skupščini 21. februarja, so sicer v ponedeljek na ustanovni seji ponovno potrdili Zorana Boškovića za predsednika nadzornega sveta. Že 17. februarja pa so nadzorniki v stari sestavi Rijavčevi podelili nov mandat.	sta	Dnevnik	2011-03-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/287716/posel/novice/287716	Izvajalci pokojninskih načrtov brez nadzora pri objavi donosov	gospodarstvo, ekonomija	Izvajalci pokojninskih načrtov brez nadzora pri objavi donosov  Ljubljana - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) natančno določa redno obveščanje članov in zavarovancev, med katerim pa ni obveščanja o donosnosti, so nam pojasnili na ministrstvu za delo.  Po besedah generalne direktorice direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Romane Tomc določila ZPIZ-1 glede rednega obveščanja zajemajo predvsem potrdilo o številu enot premoženja. (Foto: Matej Povše) Podobno kot v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) so nam zatrdili, da niso odgovorni za pravilnost podatkov, ki jih zavarovalnice ali zavarovalne družbe posredujejo v javnost. Nadzora nad omenjenimi podatki ne opravljajo ne na ministrstvu ne na AZN, tako da je vprašanje, ali trenutna zakonodaja ščiti interese zavarovancev. Pri preverjanju mesečnih donosov na spletnih straneh in prek sms-sporočil so namreč praktično odvisni od izvajalcev pokojninskih načrtov in njihove pripravljenosti, da v javnost posredujejo točne in dovolj ažurne podatke. Glede na to, da imajo izvajalci pokojninskih načrtov proste roke pri objavljanju donosnosti na spletnih straneh in obveščanju prek sms-sporočil, jim tudi nihče ne preprečuje spreminjanja omenjenih donosov, na primer mesečnih donosnosti, kot se je pred slabim mesecem dogajalo v primeru Prve osebne zavarovalnice (prej Prva pokojninska družba). Po besedah generalne direktorice direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Romane Tomc določila ZPIZ-1 glede rednega obveščanja zajemajo predvsem potrdilo o številu enot premoženja oziroma višini sredstev na osebnem računu zavarovanca, informacijo o vplačanih premijah, o ciljni višini pričakovane pokojnine in obvestilo o vseh spremembah pokojninskega načrta. Trenutno veljavna zakonodaja tudi ne predpisuje natančnega načina izračuna donosnosti za izvajalce, ki izvajajo pokojninski načrt na podlagi kritnega sklada, je dodala. Spomnimo, da se je pred meseci v Prvi osebni zavarovalnici pripetilo, da so zavarovanki poslali drugačen podatek o donosu njenega premoženja, kot pa je ta bil objavljen na spletni strani zavarovalnice. Takrat so nam dejali, da sta oba podatka pravilna in da je šlo za drugačno izračunavanje donosov, to pa odpira vrsto polemik. Kaj preprečuje izvajalcem pokojninskih načrtov, da izračunavajo in objavljajo sebi bolj prikladne donose? Zaradi trenutne zakonodaje so v zaključku očitno v slabšem položaju zavarovanci. Omenimo še, da so v Prvi osebni zavarovalnici, potem ko smo jih opozorili na nepravilnosti pri objavljanju donosov, s spletne strani umaknili mesečne donose, obenem pa so pod tekočimi donosi izrecno zapisali, da so z oktobrom zaradi primerljivosti prešli na objavljanje donosnosti na način, kot to delajo vzajemni pokojninski skladi.	Tomaž Modic	Dnevnik	2007-12-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042365452/posel/novice/1042365452	Ljubljanska borza: SBI TOP končal v rdečem	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP končal v rdečem  Ljubljana - Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se danes znižali. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je zdrsnil za 0,39 odstotka, indeks celotnega trga LJSEX pa je izgubil 0,74 odstotka. Med pomembnejšimi so se najbolj pocenile delnice Petrola, Luke Koper in Gorenja.  (Foto: Jaka Gasar) Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 861,73 točke, kar je 3,38 točke oz. 0,39 odstotka manj kot v ponedeljek, indeks LJSEX pa se je znižal za 0,74 odstotka oz. 26,28 točke na 3528,47 točke. Vlagatelji so danes opravili za nekaj več kot milijon evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za 290.680 evrov poslov. Enotni tečaj teh delnic se je znižal za 0,05 odstotka na 66,38 evra. V prvi kotaciji so se sicer najbolj pocenile delnice Petrola (94.580 evrov, -2,83 odstotka na 254,94 evra), Luke Koper (45.170 evrov, -2,01 odstotka na 18,05 evra) in Gorenja (39.830 evrov, -1,76 odstotka na 12,27 evra). Izgubile so tudi delnice Telekoma Slovenije (21.430 evrov, -1,19 odstotka na 95,25 evra) in Mercatorja (92.840 evrov, -0,03 odstotka na 149,99 evra). Rast so zabeležile delnice Intereurope (2850 evrov, +1,07 odstotka na 3,79 evra) in NKBM (3040 evrov, +0,89 odstotka na 11,33 evra). V standardni kotaciji so se pocenile delnice Pozavarovalnice Sava (11.250 evrov, -6,44 odstotka na devet evrov), Pivovarne Laško (3780 evrov, -4,67 odstotka na 20 evrov), Save (53.240 evrov, -2,29 odstotka na 190,12 evra), Term Čatež (1800 evrov, -2,17 odstotka na 180 evrov), Salusa (11.190 evrov, -1,11 odstotka na 430,19 evra), Aerodroma Ljubljana (5960 evrov, -en odstotek na 24,75 evra) in Žita (2140 evrov, -0,35 odstotka na 85,70 evra). V tej kotaciji so pridobile le delnice Zavarovalnice Triglav (5760 evrov, +2,84 odstotka na 19,19 evra). OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Nadzorni svet Term Dobrna se je na ponedeljkovi seji seznanil s poslovanjem družbe v letošnjih prvih štirih mesecih in skupščini predlagal, naj za novega člana nadzornega sveta zaradi odstopa članice Marije Korošec imenuje Dušana Korošca. Mandat mu začne teči z dnem imenovanja na skupščini, izteče pa 19. avgusta 2012. Nadzorni svet Alposa je objavil poročilo za leto 2009, v katerem ocenjuje, da je bilo poslovanje matične družbe kot tudi celotne skupine Alpos zaradi neugodnih razmer na trgu zelo težko, finančni položaj pa zato vse težji. Družba in skupina sta zato poslovali z izgubo, poslovni načrti pa niso bili doseženi, v poročilu ugotavlja nadzorni svet. Potovalna agencija Alpetour je objavila spremenjene podatke o predvidenem izplačilu dividend v višini 0,75 evra na delnico, ki naj bi jih potrdili na skupščini 2. julija. Prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende bo po novem 5. julij.	sta	Dnevnik	2010-06-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042524585/posel/novice/1042524585	Razpadanje Primorja: Novakova večinski delež v Stavbeniku prenesla na CPG	gospodarstvo, ekonomija	Razpadanje Primorja: Novakova večinski delež v Stavbeniku prenesla na CPG  Ljubljana, Ajdovščina - Po novembrski prodaji Rudisa je Primorje v dneh, ko banke upnice odločajo o njegovi usodi, izgubilo še eno potencialno zdravo jedro, kar ga je zelo verjetno premaknilo še korak bliže stečaju.  Na dan, ko je propadla dražba, na kateri je NLB prodajala delnice Primorja, je upravni odbor na čelu z Marjano Novak večinski delež v koprskem Stavbeniku prenesel na Cestno podjetje Nova Gorica. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Tik pred svojim odstopom je namreč upravni odbor ajdovskega gradbinca, ki ga do nadaljnjega še vodi Marjana Novak, Cestnemu podjetju Nova Gorica (CPG) prepustil večinski delež v koprskem Stavbeniku. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu Dnevnika, Primorje za to, da je 51-odstotni delež v Stavbeniku pristal v rokah CPG, ni prejelo niti evra kupnine. CPG je namreč njegov večinski lastnik postal z dokapitalizacijo v obliki stvarnega vložka. Natančneje, v kapital Stavbenika je pretvoril za 1,87 milijona evrov terjatev, ki jih je imel do koprskega podjetja. Te naj bi po neuradnih informacijah izhajale še iz začetka leta. Takrat naj bi Stavbenik od CPG odkupil njegove terjatve do Primorja. Že v zadnjih mesecih je bilo sicer v Ajdovščini mogoče slišati, da je CPG Primorju posojal denar za plače, zato ni izključeno, da je ajdovski gradbinec s prepustitvijo večinskega deleža v Stavbeniku dejansko poplačal CPG. Ta finančno-računovodska operacija pa zelo verjetno ne bo razveselila nekaterih preostalih upnikov Primorja, ki so svoje terjatve prek sodišča zavarovali s plombo na njegovem deležu v Stavbeniku. Ker se je ta čez noč zmanjšal za več kot polovico, se je tako zmanjšala tudi višina njihovega zavarovanja in posledično tudi možnost poplačila. Tudi zato ni izključeno, da bo kdo od upnikov posel razumel kot oškodovanje stečajne mase Primorja in ga zato skušal izpodbijati. Čeprav o poslu od odgovornih včeraj popoldne ni bilo mogoče dobiti komentarja, je bolj ali manj jasno, da je v njegovem ozadju (pred)priprava na vse bolj verjeten stečaj Primorja. Že v zadnjih tednih se je tako veliko omenjala možnost, da bi prav okoli CPG zraslo novo Primorje , ki bi od starega Primorja, d. d., prevzelo posle in del zaposlenih. Primorje naj bi tako na CPG, ki je za zdaj še v 97-odstotni lasti ajdovskega gradbinca, že prenašalo novejšo strojno mehanizacijo. Po naših podatkih je dokumente, ki so CPG omogočili prevzem večinskega deleža v Stavbeniku, podpisala glavna izvršna direktorica Gordana Višinski. Primorje pa je skupščino Stavbenika, na kateri je uradno odprlo pot vstopu novega kapitala , izpeljalo 6. aprila, torej na dan, ko je NLB še drugič neuspešno skušala prodati delnice Primorja, zastavljene za posojilo njegovim nekdanjim menedžerjem z Dušanom Črnigojem na čelu. Iz tega gre torej sklepati, da se je Novakova za scenarij B reševanja Primorja prek njegovih ostankov, združenih okoli CPG, odločila že takoj po omenjeni dražbi. Spomnimo pa, da so člani upravnega odbora v ponedeljkovi odstopni izjavi napadli tudi banke, ki bi po njegovem morale že v začetku meseca razlastiti Črnigojevo ekipo. V Primorju so nam pojasnila o prodaji deleža obljubili za danes. V Primorju Holdingu, še vedno uradnem lastniku Primorja, ki po novem obvladuje nadzorni svet Primorja, prodaje niso želeli komentirati, ker o njej ne vedo nič . Šele od Dnevnikovih novinarjev so za prodajo izvedeli predstavniki sindikatov. Te sicer zelo skrbi že prenašanje opreme iz ene v drugo povezano družbo. Vodilni pravijo, da to ni sporno, mi pa ne mislimo tako. Če pride do stečaja, ne vemo, ali bo to kdaj v stečajni masi, pravi Ilija Vukoje, predstavnik sindikata KS 90 v Primorju. primoz.cirman@dnevnik.si natasa.ozebek@dnevnik.si	Primož Cirman,Nataša Bucik Ozebek	Dnevnik	2012-04-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042364725/posel/novice/1042364725	NLB si je pripojila LHB Finance	gospodarstvo, ekonomija	NLB si je pripojila LHB Finance   NLB si je pripojila LHB Finance Iz Nove Ljubljanske banke so sporočili, da so si pripojili družbo LHB Finance, ki je lani ustvarila več kot 7 milijonov evrov čiste izgube.Kad za nižje sejnine v Termah Čatež Kapitalska družba od uprave Term Čatež zahteva razširitev dnevnega reda z odločanjem o znižanju sejnin članom nadzornega sveta. Kad predlaga, da se sejnina za predsednika nadzornega sveta zniža na 357,5 evra, za člane nadzornega sveta pa na 275 evrov. O predlogu bodo delničarji odločali na skupščini 30. junija.Blaznek izstopil iz SGP Zasavje Trbovlje Direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik Franc Blaznek je prodal svoj 4,1-odstotni delež družbe SGP Zasavje Trbovlje. Omenjeni paket delnic je kupila trboveljska družba Omnikom Metoda Hladnika.Mali delničarji želijo nadzornike v Triglavu Združenji Mali delničarji (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) želita v nadzornem svetu Zavarovalnice Triglav svojega predstavnika. MDS v nadzorni svet predlaga Adolfa Zupana, nekdanjega predsednika uprave Zavarovalnice Tilia, medtem ko VZMD v nadzorni svet predlaga Ludvika Toplaka.Delničarji Pivke o bilančnem dobičku Uprava družbe Pivka perutninarstvo delničarjem predlaga, da za dividende letos namenijo 120.000 evrov, preostalih 864.000 evrov bilančnega dobička pa naj bi ostalo nerazporejenih. Skupščina bo 8. julija. Delničarji Zvona Dva Holdinga o nadzornikih Delničarji Zvona Dva Holdinga bodo na skupščini 6. julija odločali o imenovanju Uroša Goriška in Andreja Žužka za nova člana nadzornega sveta. Na skupščini bodo odločali tudi o spremembah statuta, s katerimi bi se mandat uprave in nadzornega sveta podaljšal na šest let. Bilančni dobiček v višini 6,2 milijona evrov naj bi prenesli v naslednje poslovno leto.Intertrade ITA se umika z borze Delničarji podjetja Intertrade ITA bodo na skupščini 6. julija odločali o umiku delnic z Ljubljanske borze. Delničarjem, ki bi predlogu nasprotovali, v družbi ponujajo 95 evrov odpravnine za delnico. Odločali bodo tudi o izplačilu 1,67 evra bruto dividende za delnico, seznanili pa se bodo tudi s poročilom posebne revizije.Holdinga Vizija brez dividend Delničarji Vizije Holdinga in Vizije Holdinga Ena bodo na skupščinah 5. julija odločali o delitvi bilančnega dobička. Po predlogu direktorja obeh družb Darija Južne naj bi celotni bilančni dobiček ostal nerazporejen. Ker je Peter Novak odstopil iz nadzornega sveta obeh družb, bodo delničarji holdinga Vizija odločali o imenovanju Mihe Mušiča, delničarji Vizije Ena pa o imenovanju Milana Smiljaniča za novega nadzornika.Delničarjem Domela dividende Uprava in nadzorni svet Domela sta delničarjem predlagala, da letos za izplačilo dividend namenijo 745.000 evrov oziroma 0,6 evra bruto za delnico. Delničarji bodo 6. julija odločali tudi o imenovanju Alojza Megušarja, Miroslava Oliča in Valentina Nastrana za nove člane nadzornega sveta.Dražba Vina Brežice neuspešna Na okrožnemu sodišču v Krškem je včeraj potekala prva dražba Vina Brežice. Dražba je bila neuspešna, naslednja pa naj bi bila še pred sodnimi počitnicami oziroma v najboljšem primeru konec julija, je stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec povedal za STA.Zunanjim nadzornikom Banke Koper nagrada Za člane nadzornega sveta Banke Koper, ki je v večinski lasti italijanske Intese Sanpaolo, so bili včeraj imenovani Fabrizio Centrone, Elena Breno, Borut Bratina, Roberto Civalleri in Vojko Čok. Banka Koper bo letos za izplačilo dividend namenila 6,7 milijona evrov, zunanji člani nadzornega sveta (Čok, Bratina in Civalleri) bodo skupaj dobili 90.000 evrov nagrade, nagrado, ki jo bodo določili nadzorniki, pa bodo dobili tudi člani uprave banke.Vlada čaka kandidate za vodenje agencije za upravljanje naložb Vlada je objavila poziv zainteresiranim kandidatom za položaje petih članov sveta in treh članov uprave novoustanovljene Agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Prijave pričakujejo do 18. junija.Pripravil Matjaž Polanič		Dnevnik	2010-06-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042421909/posel/novice/1042421909	Združevanje Telekoma in Mobitela poteka po načrtu	gospodarstvo, ekonomija	Združevanje Telekoma in Mobitela poteka po načrtu  Ljubljana - Nadzorni svet Telekoma Slovenije se je na sredini seji seznanil z nadaljnjimi koraki pri združevanju Mobitela in Telekoma Slovenije. Ti potekajo po načrtu in nadzorniki so jih soglasno potrdili, so danes sporočili iz tega največjega telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji.  V nadzornem svetu soglasno stojimo za pripravljenim elaboratom združitve in podpiramo upravo ter zaposlene v naslednjih korakih združevanja, je dejal predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc in dodal, da se zavedajo zahtevnosti in občutljivosti procesa, ki jih najbolj občutijo prav zaposleni. (Na sliki Tomaž Berginc) (Foto: Luka Cjuha) Kot pravijo v družbi, kljub različnim interesom, ki se pojavljajo med vpletenimi, zadržanosti in celo dvomom združevanje poteka v skladu s terminskim planom, po katerem bosta družbi združeni 1. julija 2011. Obenem je poudaril, da pa gospodarske in tržne okoliščine vse bolj potrjujejo, da gredo v smer, ki bo omogočala skupini izpolnjevanje dolgoročnih tržnih ciljev in izkoristiti vse možne sinergije na področju telekomunikacij, informatike ter medijev. Omenjeni projekt prestrukturiranja slovenskega dela skupine Telekom Slovenije, poimenovan Orion, katerega potek nadzorniki spremljajo tudi preko posebej ustanovljene komisije, vključuje tudi združevanje družb Planet 9 in Najdi. Ti naj bi se združili 31. marca letos. Tako bo združeno podjetje Najdi od 1. aprila dalje nosilec multimedijskega razvoja v skupini Telekom Slovenije in razvoja oglaševanja na digitalnih medijih.	sta	Dnevnik	2011-02-03 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042469009/posel/novice/1042469009	Izvajalci luškega transporta pozdravljajo ukrepe Luke Koper	gospodarstvo, ekonomija	Izvajalci luškega transporta pozdravljajo ukrepe Luke Koper  Koper - Združenje izvajalcev luškega transporta pozdravlja sodelovanje nadzornikov Luke Koper pri reševanju problematike izkoriščanja delavcev v koprskem pristanišču. Odločitev, da Luka Koper s podjetji, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje, prekine sodelovanje, je edina prava in zakonita pot, menijo.  (Foto: Matej Povše) Kot so danes sporočili iz Gospodarsko interesnega združenja Izvajalcev luškega transporta, bi morala prekinitev sodelovanja s podjetji, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje, pomeniti standard dela v pristanišču. Luka Koper lahko namreč samo na tak način zaščiti pravice delavcev in prepreči morebitne zlorabe položaja vseh, ki delo podpogodbenikov urejajo. Delavce je do stanja, v kakršnem so, po navedbah združenja pripeljalo tudi dumpinško ravnanje nekaterih delodajalcev, ki so bili za povečanje količin dela pripravljeni pristati na vsakršne pogoje. Obstaja sum, da so nekateri ceno nižali celo na račun lastnih delavcev, da bi le pridobili večji kos luške pogače. Tako ravnanje je obsojanja vredno in mora v zgodovino, navajajo. Kot ugotavljajo v združenju, sta nadzorni svet in uprava Luke Koper po negotovosti, ki je sledila protestom, začela učinkovito urejati zaskrbljujoče razmere. Prepričani so, da ne gre le za besede, ob tem pa pričakujejo, da bo vzpostavljen jasen sistem naročanja in delitve dela, ki ne bo puščal prostora zlorabam. Združenje pri oblikovanju meril in pogojev tudi ponuja sodelovanje in operativne izkušnje svojih članov.	sta	Dnevnik	2011-08-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042436884/posel/novice/1042436884	V stečaj tudi GPG Inženiring, upniki lahko terjatve prijavijo do 8. julija	gospodarstvo, ekonomija	V stečaj tudi GPG Inženiring, upniki lahko terjatve prijavijo do 8. julija  Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani je danes začelo stečajni postopek nad družbo GPG Inženiring. Stečajni upravitelj je Jožef Patty, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 8. julija.  Družbo GPG, ki je v stečaju od 4. aprila, je vodil Boris Dolamič, ki je tudi njen največji lastnik. (Foto: Luka Cjuha) Kot je sodišče zapisalo v sklepu o začetku postopka, objavljenem danes na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), naj upniki svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 8. julij. Sodišče je stečajni postopek začelo na predlog družbe, ki je tudi vplačala predujem za kritje stroškov začetka stečaja. GPG Inženiring je sestrska družba Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki je tudi v stečaju. Kot je zapisano na spletni strani GPG, se je GPG Inženiring ukvarjal s projektiranjem, razvojem in trženjem lastnih projektov. Gradili so predvsem stanovanja in poslovne objekte. Družbo je vodil Janko Jazbinšek. Družbo GPG, ki je v stečaju od 4. aprila, je vodil Boris Dolamič, ki je tudi njen največji lastnik. Začetek stečaja so pričakovali tudi zaposleni - bilo naj bi jih okoli 120 - ki niso dobili plač za januar in februar. V Dnevniku smo poročali, da sta GPG izčrpavala Dolamič in podjetnik Igor Lah. Šlo naj bi za vrsto kapitalskih in premoženjskih slabitev družbe, tako da je imelo podjetje konec leta 2005 dolgove osemnajstkrat večje od kapitala.	sta	Dnevnik	2011-04-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042376859/posel/novice/1042376859	Višje sodišče stečajniku Elana oklestilo nagrado zaradi poslov z lastnim podjetjem	gospodarstvo, ekonomija	Višje sodišče stečajniku Elana oklestilo nagrado zaradi poslov z lastnim podjetjem  Ljubljana - Stečajni upravitelj Elana Andrej Marinc bo za svoje delo namesto skoraj 53.000 evrov nagrade prejel le dobro polovico manjši znesek, je odločilo višje sodišče v Ljubljani.  Simbolična slika. (Foto: Primož Knez) To je namreč delno ugodilo pritožbi dveh Elanovih upnikov, sindikata in Javnega gospodarskega zavoda (JGZ) Golovec, ki sta jo vložila zoper sklep kranjskega okrožnega sodišča o določitvi Marinčeve nagrade. Končni znesek, ki ga bo za delo med majem 2005 in junijem 2009 prejel Marinc, tako znaša 26.000 evrov (530 evrov na mesec), kar je devetkrat manj od nagrade, ki mu jo je pred dobrim letom prvič odmerilo kranjsko sodišče (234.000 evrov). Kot je znano, je višje sodišče novembra lani omenjeni sklep razveljavilo, okrožno sodišče pa je v začetku leta predlagalo, naj se Marincu odmeri nagrada v višini 53.000 evrov. Zakaj se je višjemu sodišču tudi ta znesek zdel previsok? Kot je razbrati iz sklepa, je sodišče izkoristilo člen stare odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, ki omogoča znižanje nagrade, če je upravitelj svoje obveznosti v znatni meri prenesel na druge osebe. Tako je Marincu nagrado oklestilo za 40 odstotkov od prvotno odmerjenih 43.200 evrov, saj je upravitelj pomemben del nalog prenesel na podjetje BDO Svetovanje, ki ga zastopa Marinc, sicer prek podjetja EOS tudi polovični solastnik BDO Svetovanja. Kot smo že februarja lani razkrili v Dnevniku, je Marinc v zadnjih štirih letih za računovodske in administrativne storitve iz Elanove stečajne mase podjetju BDO plačal 183.000 evrov. Pri tem je med storitve prištel tudi pregledovanje stanja na bančnih računih stečajne mase, usklajevanje podatkov in celo odgovore na ugovore in tožbe. Da je Marinc več kot polovico zneska, ki so ga v zadnjih dveh desetletjih za storitve odšteli vsi ostali stečajni upravitelji Elana, nakazal lastnemu podjetju, so vedeli tudi na kranjskem sodišču, ki je pristojno za stečaj Elana in kjer se jim to ni zdelo sporno. Kranjsko okrožno sodišče Marinčevega sodelovanja z BDO za razliko od višjega sodišča ni upoštevalo niti pri odmerjanju nagrade. Pri vsakem stečaju se upravitelj loti določenega računovodskega podjetja, na primer zaradi priprave različnih bilanc, priprave delitev stečajne mase, plačil po delitvah in podobno. Sodišče računovodskega podjetja ne preverja, nam je marca letos pojasnil predsednik okrožnega sodišča v Kranju Mihael Kersnik. Marinca je sicer zaradi poslov z BDO državnozborski odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje maja letos prijavil tudi komisiji za preprečevanje korupcije. Vseh pet ostalih upraviteljev brez Marinca je po dostopnih podatkih za delo v stečaju skupno prejelo za skoraj 77.700 evrov nagrad, največ med njimi Franci Perčič (okrog 58.000 evrov), ki je stečaj Elana vodil med letoma 1991 in 2004. Eden najodmevnejših stečajev v zgodovini Slovenije bi se sicer po nekaterih Marinčevih napovedih lahko končal še letos. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2010-07-28 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042223990/posel/novice/1042223990	Kriminalisti iskali SMS, ki naj bi dokazoval dogovor Janša-Zidar	gospodarstvo, ekonomija	Kriminalisti iskali SMS, ki naj bi dokazoval dogovor Janša-Zidar  Ljubljana - Kriminalisti so v sredini preiskavi prostorov enega izmed hčerinskih podjetij SCT in domovanj več zaposlenih v družbi poleg dokazov, ki naj bi potrjevali sume davčnih utaj in pranja denarja, iskali tudi sledi, ki naj bi vodile do samega kabineta odhajajočega predsednika vlade Janeza Janše.  Po naših informacijah naj bi tako vsaj na enem naslovu iskali tiskano ali prepisano kopijo SMS-sporočila, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar pred dobrim letom dni od enega izmed domnevnih kurirjev predsednika vlade prejel pisno navodilo o nakazilu 1,8 milijona evrov na račun v lasti za zdaj neznane osebe. Šlo naj bi za del zneska v višini šestih milijonov evrov, ki naj bi ga SCT lani novembra prejel od Darsa za dela v avtocestnem predoru Šentvid, ki niso bila zabeležena v gradbenih knjigah. Nova Darsova uprava, ki je omenjeno poravnavo s SCT sklenila le nekaj dni po imenovanju, je nakazilo takrat uradno utemeljila s potrebo po čimprejšnjem nadaljevanju del v predoru . Le tri mesece kasneje, februarja, so kriminalisti v odmevni akciji Čista lopata prvič pridržali Zidarja. Kriminalisti naj bi za obstoj omenjenega SMS-sporočila oziroma njegove kopije izvedeli s prisluškovanjem in sledenjem elektronskih komunikacij nekaterih visokih uslužbencev SCT. Več virov nam je potrdilo, da so kriminalisti z navodili o nakazilu dopis našli že junija letos, ob drugi aretaciji Zidarja, ki naj bi omenjeni papir hranil v torbi. Po neuradnih informacijah sicer dopis ni uradni dokument kabineta predsednika vlade, a se za zdaj uradno neznani avtor po naših podatkih pri dajanju navodil sklicuje prav nanj. Če tovrstni dopisi in korespondenca, ki naj bi bili prišli iz kabineta predsednika vlade, obstajajo, potem gre zanesljivo za ponaredek oziroma manipulacijo, so nam včeraj dejali v Janševem kabinetu. Da so kriminalisti včeraj pravzaprav izpeljali dve ločeni preiskavi, bi lahko dokazovale tudi včerajšnje navedbe namestnika predsednika uprave SCT Aleksandra Mezeta, ki so mu kriminalisti med hišno preiskavo zasegli mobilni telefon in dva računalnika. Meze je včeraj prek odvetnika Mihe Kozinca zatrdil, da preiskava ni bila opravljena zaradi pranja denarja ali kakršnih koli drugih podobnih kaznivih dejanj, ampak iz popolnoma drugih razlogov . Trditev, da naj bi kriminalisti gospoda Mezeta sumili, da je z več sodelavci prek mreže podjetij v tujini, ki naj bi SCT izstavljali fiktivne račune, pral denar, ki naj bi se z gotovino vračal v Slovenijo, je neresnična, je zatrdil Kozinc. Z generalne policijske uprave so včeraj sporočili, da so v dvajsetih hišnih preiskavah zasegli obsežno poslovno dokumentacijo, ki bo služila kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku . Tudi v prihodnjih dneh se bosta nadaljevala popis in pregled obsežne zasežene poslovne dokumentacije ter zasežene računalniške opreme in podatkov, so še dodali na generalni policijski upravi. V posebni skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki jo vodi Blanka Žgajnar, pa so nam pojasnili, da je zadeva v predkazenski fazi, zato nam dodatnih vsebinskih informacij ne morejo posredovati . primoz.cirman@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si blaz.laterner@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si	Primož CirmanVesna VukovićBlaž LaternerSuzana Rankov	Dnevnik	2008-11-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042433173/posel/novice/1042433173	Probanka v lastništvo Športne loterije	gospodarstvo, ekonomija	Probanka v lastništvo Športne loterije  Ljubljana - Probanka je postala lastnica 17,3-odstotnega deleža Športne loterije. Delež, natančneje 3086 delnic Športne loterije, je pridobila od družbe NFD Staneta Valanta. Ta se včeraj na naše klice ni odzival.  Da je bil nakup mogoč, je moralo finančno ministrstvo Franca Križaniča spremeniti zakon o igrah na srečo, ki je odpravil omejitev, da prireditelj klasičnih iger na srečo ne sme imeti lastniških naložb v drugih družbah. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika) Na Probanki nam na vprašanje, ali so delnice kupili ali so jih družbi NFD zasegli, niso odgovorili. Prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali so v lastništvo Športne loterije vstopili za svoj ali tuj račun. Predsednica uprave Probanke Romana Pajenk je odgovorila le, da so skladno z dobro bančno prakso in zakonodajo pri posredovanju konkretnih podatkov, ki se nanašajo na konkretne poslovne partnerje, zavezani k molčečnosti . Spomnimo, da sta že lani iz lastništva Športne loterije izstopili družbi Fidina in Maksima Invest, ki se ju uvršča v krog družb Valanta. Petino Športne loterije je za 3,56 milijona evrov takrat kupila Loterija Slovenije. Da je bil nakup mogoč, je moralo finančno ministrstvo Franca Križaniča spremeniti zakon o igrah na srečo, ki je odpravil omejitev, da prireditelj klasičnih iger na srečo ne sme imeti lastniških naložb v drugih družbah.	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-03-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/292905/posel/novice/292905	Revizija posla med Gradisom in Vegradom do konca meseca	gospodarstvo, ekonomija	Revizija posla med Gradisom in Vegradom do konca meseca  Ljubljana - Nadzorniki Triglava Naložb včeraj niso sprejeli nobenega sklepa v zvezi z domnevno sporno pogodbo med Gradisom IPGI in Vegradom, ki zadeva zemljišča v BTC.  Pregled, ki so ga pri KPMG skupaj naročili največji lastniki Gradisa, Zavarovalnica Triglav, Triglav Naložbe in Triglav DZU, namreč še ni zaključen. Revizor bo posel med Vegradom in Gradisom IPGI pregledal z ekonomskega in pravnega vidika, pregled pa mora biti končan do konca meseca. Za 4. februar je namreč sklicana skupščina Gradisa IPGI, na kateri bodo na zahtevo Triglava odločali o soglasju k pogodbi z Vegradom, ker so prepričani, da se z domnevno sporno pogodbo na Vegrad prenaša več kot 25 odstotkov premoženja družbe. Odločali bodo tudi o odpoklicu nadzornega sveta in nezaupnici vodstvu Gradisa, ki ga vodi Vanja Verdel. Po besedah predsednika nadzornega sveta Triglava Naložb Damjana Mihevca sta upravi Triglava Naložb in Gradisa IPGI nadzornike včeraj seznanili s projektom in doslej naročenimi pravnimi mnenji, vendar bodo pred dokončnim mnenjem počakali na izsledke pregleda KPMG. Sicer pa so nadzorniki včeraj za dodatnega člana uprave imenovali uslužbenca Zavarovalnice Triglav Roka Pivka, ki bo po Mihevčevih besedah na Triglavu Naložbah zaposlen zgolj petinsko.	sr	Dnevnik	2008-01-16 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042403700/posel/novice/1042403700	Ljubljanska borza: Tečaji delnic navzdol	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: Tečaji delnic navzdol  Ljubljana - Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila z negativnim predznakom. Tečaji delnic so se v povprečju znižali, med najpomembnejšimi pa so se najbolj pocenile delnice Petrola in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Indeks blue chipov SBI TOP se je v primerjavi s torkom znižal za 0,88 odstotka oz. 7,61 točke na 852,34 točke.  Ljubljanska borza (Foto: Luka Cjuha) Borzni posredniki so danes sklenili za 1,57 milijona evrov poslov. V indeksu SBI TOP so padec zabeležile vse delnice, razen Krkinih, ki so se ob 944.900 evrov prometa podražile za 0,06 odstotka na 63,01 evra. Z negativnim predznakom so trgovanje sklenile delnice Petrola (15.940 evrov, - dva odstotka na 265,65 evra), NKBM (18.640 evrov, -1,32 odstotka na 10,49 evra), Telekoma Slovenije (18.030 evrov, -0,98 odstotka na 97,99 evra), Gorenja (23.190 evrov, -0,71 odstotka na 12,52 evra) in Mercatorja (168.650 evrov, -0,64 odstotka na 155,01 evra). V prvi kotaciji, kamor so vključene omenjene delnice, so se ob sicer skromnem prometu pocenile še delnice Intereurope (-0,50 odstotka na 3,97 evra) in Luke Koper (-0,11 odstotka na 18,28 evra). V standardni kotaciji pa so padec ob skromnem prometu utrpele delnice Pozavarovalnice Sava (-1,55 odstotka na 8,26 evra) in Zavarovalnice Triglav (194.430 evrov, -0,30 odstotka na 16,50 evra). Podražile pa so se delnice Pivovarne Laško (+4,82 odstotka na 15,89 evra), Save (22.620 evrov, +0,46 odstotka na 150,83 evra) in Aerodroma Ljubljana (+0,41 odstotka na 22,19 evra).	sta	Dnevnik	2010-11-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042251571/posel/novice/1042251571	ATVP se bo pritožila na odločitev sodišča v zadevi Istrabenz	gospodarstvo, ekonomija	ATVP se bo pritožila na odločitev sodišča v zadevi Istrabenz  Ljubljana - ATVP je sodbo koprskega okrožnega sodišča v zadevi Istrabenz delno ocenila kot ugodno, sicer pa se z njo ne strinja in se bo nanjo pritožila. Kot navajajo v agenciji, sodba dodatno potrjuje potrebo po takojšnji spremembi prevzemne zakonodaje, s katero bi se učinkoviteje zagotovilo varstvo malih delničarjev.  (Foto: Matej Povše) Kot so danes sporočili iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), se s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, ki je zavrnilo njen tožbeni zahtevek za razveljavitev določenih sklepov skupščine Istrabenza, strinjajo v delu, kjer sodišče pritrjuje ATVP, da so družbe prevzemnice delovale usklajeno, da so skupaj dosegale prevzemni prag v ciljni družbi in da niso dale prevzemne ponudbe v skladu z zakonom o prevzemih. V preostalem delu se ATVP s sodbo ne strinja, zato se bo zoper njo pritožila. Agencija je z odločbo 3. julija lani zaradi ugotovljenega usklajenega delovanja prepovedala uresničevati glasovalne pravice družbam Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding v Istrabenzu. Obenem je družbi Istrabenz prepovedala uresničitev glasovalnih pravic navedenih družb. Kljub prepovedi so omenjene družbe na skupščini Istrabenza 28. avgusta glasovale, Istrabenz pa jim je to omogočil. Zato je ATVP s tožbo izpodbijala vse tiste sklepe, ki so bili sprejeti zaradi oddanih glasov navedenih družb, torej tistih sklepov, ki brez glasov teh družb ne bi bili sprejeti, navajajo v agenciji. Kot je znano, je koprsko okrožno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek ATVP. Pri obrazložitvi svoje odločitve je sodišče sledilo navedbam in pravnim mnenjem, ki jih je predložila tožena stranka. Ugotovilo je, da je navedenim družbam prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prenehala s tem, ko so svoj skupni delež z 49,41 odstotka znižale pod delež drugega največjega delničarja, družbe Petrol. Zakon o prevzemih namreč določa izjeme od obveznosti dati prevzemno ponudbo tudi v primeru, če je delež drugega delničarja v ciljni družbi višji od deleža osebe, ki je dosegla prevzemni prag. V konkretnem primeru je skupina družb svoj skupni, skoraj polovični delež glasovalnih pravic Istrabenza, znižala na 32,37 odstotka, medtem ko je bil delež Petrola 32,64-odstoten. Agencija zastopa nasprotno stališče, in sicer, da se omenjena izjema lahko uporabi le v primeru, če prevzemnik ni kršil obveznosti izstavitve prevzemne ponudbe, torej pred nastopom sankcije mirovanja glasovalnih pravic. Ko ta enkrat nastopi, po določbah zakona preneha le na dva načina, s prevzemno ponudbo ali z znižanjem deleža pod prevzemni prag. Ta je z zakonom določen kot 25-odstotni delež glasovalnih pravic ciljne družbe. V agenciji poudarjajo, da sodba koprskega sodišča dodatno potrjuje potrebo po takojšnji spremembi prevzemne zakonodaje. AVTP je svoje predloge sprememb že posredovala ministrstvu za gospodarstvo.	sta	Dnevnik	2009-03-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/290962/posel/novice/290962	Iskraemeco poplačuje dolg Gorenjski banki	gospodarstvo, ekonomija	Iskraemeco poplačuje dolg Gorenjski banki  Ljubljana - Iskraemeco je konec lanskega leta objavil ponudbo za prodajo 1,46-odstotnega deleža v Gorenjski banki, za delnico pa želi iztržiti 2500 evrov, je v petek za Dnevnik potrdil predsednik uprave Iskraemeca Janko Šteharnik.  Egipčani bodo kot lastniki Iskraemeca delnice Gorenjske banke prodali dražje, kot so jih kupili. Prvi mož Soda Marko Pogačnik meni, da to ne spreminja ničesar, saj je bila kupnina od prodaje v vsakem primeru namenjena odplačilu dolga. (Foto: Matej Povše) »Potencialnih kupcev je kar nekaj. Pričakujemo, da bomo s prodajo delnic poplačali okoli 80 odstotkov dolga do Gorenjske banke,« je poudaril prvi mož kranjske tovarne števcev, ki bo ob prodaji po predvideni ceni iztržila dobrih 12 milijonov evrov.Kot smo že poročali, je ta znesek enak tretjini kupnine, ki jo je novi lastnik Iskraemeca, egiptovska skupina El Sewedy, lani novembra plačal prejšnjim lastnikom, med njimi tudi Kadu in Sodu. Čeprav je prvi mož Soda in nekdanji prvi nadzornik Iskraemeca Marko Pogačnik zatrdil, da prodaja delnic v času, ko je bila lastnik Iskraemeca še država, ne bi spremenila ničesar, ker sta sklada delnice že ovrednotila v cenitvah, ki so bile podlaga za dogovor o kasnejši prodaji, smo iz neuradnih virov izvedeli, da Kad in Sod v omenjenih cenitvah deleža Gorenjske banke nista vrednotila po sedanji prodajni ceni, ampak po 1900 evrov na delnico. Če poenostavimo, bodo torej Egipčani kot lastniki Iskraemeca delnice Gorenjske banke prodali dražje, kot so jih kupili. Če sta namreč Kad in Sod vrednost delnice res ocenila na največ 1900 evrov, sta kot lastnika Iskraemeca (skupaj z družbo pooblaščenko) za celoten paket iztržila dobrih devet milijonov evrov, kar je tri milijone manj od kupnine, ki jo bo kranjska družba prejela za delnice pod novim, tujim lastnikom. Navedena razlika je enaka dvanajstini kupnine za Iskraemeco. Kot je znano, so Egipčani za kranjsko družbo odšteli 36 milijonov evrov.Pogačnik je znova poudaril, da gre za »nepomembno dejstvo«. »Te delnice so bile zastavljene pri Gorenjski banki in niso bile prosto prenosljive,« je opozoril Pogačnik, ki vrednosti delnic iz cenitev ni želel razkriti. Razkril je le, da so jih opravili aprila in v njih upoštevali tako takratno ceno delnic na sivem trgu kot tudi ponudbe za nakup, ki jih je prejel Iskraemeco. Zakaj torej Iskraemeco kljub temu ni že takrat sklenil dogovora z Gorenjsko banko, prodal delnice in s tem zagotovil družbi več milijonov izrednih prihodkov že v obdobju, ko je bila v slovenski lasti? »Že lani je nadzorni svet Soda zadolžil upravo, da začne s postopki za prodajo odvečnega premoženja. Dogovorili pa smo se, da v postopku prodaje ne bomo sprejemali odločitev, ki so povezane s tekočimi posli. Izjema je bila le prodaja strojev Hidrii,« odgovarja Pogačnik. Na vprašanje, ali so veto na prodajo delnic zahtevali Egipčani, pa je predsednik Sodove uprave odvrnil, da »niso postavili nobenega takšnega pogoja«. »Dejali so nam, da podjetje kupujejo zaradi posla in ne premoženja,« je še dodal Pogačnik.	Primož Cirman	Dnevnik	2008-01-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042395551/posel/novice/1042395551	Železniške milijarde z Godčeve direkcije morda kar na avtocestni DDC	gospodarstvo, ekonomija	Železniške milijarde z Godčeve direkcije morda kar na avtocestni DDC  Ljubljana - Večmilijardne investicije v javno železniško infrastrukturo bi po novem lahko vodila družba DDC, ki zdaj skrbi za avtocestne razpise Darsa, je po včerajšnji seji napovedal minister za promet Patrick Vlačič. Kot je dejal, so se naloge DDC zaradi iztekanja avtocestnega programa v veliki meri končale, zato jim preostane le, da DDC prodajo ali pa vključijo kot inženirja v posodobitev železniške infrastrukture.  Skrb za železniško infrastrukturo utegne že kmalu prevzeti DDC, ki je doslej skrbel za avtocestne razpise. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) Vlada je včeraj namreč sprejela novelo zakona o železniškem prometu, ki ukinja direkcijo za vodenje investicij v železniško infrastrukturo - po Vlačičevih besedah je za načrtovane investicije kadrovsko podhranjena. Namesto nje pa bo investicije, in sicer novogradnje, vodila gospodarska družba v stoodstotni državni lasti. Lahko bi jo ustanovili na novo, ali pa za to usposobili kar DDC. O tem se še odločajo, je dejal Vlačič. Novela je sicer zaradi redefiniranja investicij vzbudila precej nezadovoljstva v sami direkciji, poleg tega pa so veliko pripomb imeli tudi v vladni zakonodajni službi in v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Na prometnem ministrstvu so sprva skušali del investicij, in sicer nadgradnje, neposredno prenesti z direkcije na družbo SŽ Infrastruktura, za kar so si ves čas intenzivno prizadevali v SŽ. A to bi utegnilo Slovenijo drago stati. Ker bi se spremenil upravičenec sredstev, ki je zdaj direkcija, bi evropska komisija lahko prekinila obravnavo projektov in povračil sredstev za železniške projekte v višini okoli 450 milijonov evrov v operativnem programu 2007-2013, so konec prejšnjega tedna ministra Vlačiča opozorili v službi Henrika Gjerkeša. Na ministrstvu so, kot je razbrati iz zakona, prišli do kompromisne rešitve. Naslednica direkcije bo namreč z javnim razpisom poiskala vodjo in izvajalca nadgradenj, ki pa bodo lahko tudi SŽ oziroma njihova družba Infrastruktura. In zakaj ob več milijard evrov vrednih novogradnjah nova družba (ali DDC) ni sposobna skrbeti tudi za nadgradnje že obstoječega železniškega omrežja? Minister Vlačič je ocenil, da za to ne bo imela časa. Ob tem spomnimo, da so po prvotnem predlogu novele vse investicije, tudi nadgradnje, sodile pod okrilje nove gospodarske družbe. Novela sicer prinaša še nekatere spremembe v železniški sistem. Regulatorne naloge bo po novem opravljala agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek), določanje, zaračunavanje in pobiranje uporabnine ter priprava voznega reda bodo s SŽ prešli na agencijo za železniški promet. Vlada je včeraj sprejela tudi zakon o SŽ, ki znova uvaja holdinško organiziranost sistema, s tremi odvisnimi družbami za potniški promet, tovorni promet in infrastrukturo. Poleg tega pa je vlada včeraj sprejela tudi sklep o vzpostavitvi evidence sredstev javne železniške infrastrukture v lasti države. barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2010-10-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042455931/posel/novice/1042455931	Na predlog vlade dopolnjena pogajalska skupina gre v iskanje dokapitalizatorja NLB	gospodarstvo, ekonomija	Na predlog vlade dopolnjena pogajalska skupina gre v iskanje dokapitalizatorja NLB  Ljubljana - Prihodnji mesec bo ključen za iskanje rešitev v novi četrt milijarde evrov težki dokapitalizaciji NLB, saj morata država in KBC doseči dogovor, ali bi Belgijci tokrat vplačali večji del potrebnih sredstev. Vlada se očitno zaveda resnosti položaja, saj je Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) včeraj priporočila, naj okrepi pogajalsko skupino, katere cilj je, da državi pri dokapitalizaciji ne bi bilo treba sodelovati.  Uprava NLB, ki jo vodi Božo Jašovič (desno), in nadzorni svet z Markom Simonetijem na čelu (levo) največjima lastnikoma žugata z javno ponudbo delnic po tržnih cenah, če se v mesecu dni ne bosta dogovorila glede nove dokapitalizacije. Vendar morajo tudi tovrstno dokapitalizacijo na skupščini potrditi lastniki, zato bi NLB v najslabšem primeru lahko doletele sankcije Banke Slovenije, ki je tudi zahtevala novo dokapitalizacijo. (Foto: Jaka Adamič) Predlog vlade ne preseneča, saj so se že ob nedavni dokapitalizaciji pojavili očitki, da je AUKN v imenu države slabo vodila pogajanja s KBC in ostalimi zainteresiranimi vlagatelji. Posledično je dokapitalizacijska sredstva morala zagotoviti država, KBC je s pičlimi petimi milijoni evrov ohranila za statutarne spremembe ključni četrtinski lastniški delež, zaradi prenizke emisijske vrednosti delnic (uprava je prvotno predlagala 400-milijonsko dokapitalizacijo) pa je zdaj že potrebna nova dokapitalizacija, pri kateri bo država težko sodelovala. Pogajalsko skupino vodi član uprave agencije Marko Golob, medtem ko naj bi se finančni minister Franc Križanič precej distanciral. Po naših informacijah sta Golobu razširitev pogajalske skupine priporočila Križanič in razvojni minister Mitja Gaspari, in sicer naj bi predlagala, naj vključi še predstavnike večjih lastnikov, zlasti Kada in Soda. Čeprav se omenja možnost, da bi pri dokapitalizaciji sodeloval IFC, naši viri dvomijo, da z IFC (že) potekajo kakšna pogajanja, resna pogajanja doslej niso potekala niti s KBC. Če država pri novi dokapitalizaciji ne bi sodelovala, bi se njen delež s sedanjih 58 zmanjšal na 49 odstotkov, kolikor je znašal njen delež pred zadnjim povečanjem kapitala, delež KBC pa bi se povečal na okoli 37 odstotkov. Tudi v novi dokapitalizaciji bi se lahko KBC odločila, da bi vplačala le toliko delnic, da bi ohranila svoj 25-odstotni delež. Vendar bi morala država v tem primeru spet vplačati večji delež, kot ji pripada glede na obstoječe lastništvo, s čimer bi kljub drugačnemu prepričanju finančnega ministrstva brez dvoma imela težave na evropski komisiji. Glede na poslovanje NLB in ugled Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, ki se je v zadnjem času močno poslabšal, pa prevladujejo ocene, da bodo stežka našli morebitne druge investitorje. Če se ključna lastnika ob dokapitalizaciji ne bosta dogovorila, bo morala banka po besedah njenega predsednika uprave Boža Jašoviča prek javne prodaje delnic na eni od tujih borz zbrati kapital. Bodo nove delnice, ki bodo ponujene sedanjim lastnikom oziroma novim investitorjem, krepko nižje od 116 evrov, po kolikor jih je nazadnje vplačevala država? Na ta odgovor bo treba čakati še nekaj časa, je dejal Jašovič. Treba je narediti analize, predstaviti strategije in tako naprej. Kar koli bi rekel, bi bila osebna špekulacija, je bil kratek. Kotacija novih delnic na eni od borz ne more biti pogodu nobenemu od dveh večjih lastnikov, saj bo cena novih delnic brez dvoma nizka. Zlasti bi bila to težava za državo, ki je z davkoplačevalskim denarjem za delnico nedavno plačala 116 evrov. Toda ob tem ne gre spregledati, da morata takšno dokapitalizacijo na skupščini potrditi oba lastnika. V najslabšem primeru bi bila tako lahko NLB deležna ukrepov Banke Slovenije, če ji zaradi lastnikov ne bo uspelo povečati kapitala. O neusklajenosti glede prihajajoče finančne injekcije med obema največjima lastnikoma priča tudi dogajanje na včerajšnji skupščini. Medtem ko so (največji) lastniki skorajda soglasno podprli sedem od osmih točk na dnevnem redu, pa se je zapletlo pri imenovanju novega nadzornika. Po tem, ko je že februarja letos odstopil Jan Vanhevel, ki je v nadzornem svetu NLB zastopal interese KBC, bi morali vanj namesto njega včeraj imenovati Dirka Mampaeya, višjega generalnega direktorja skupine KBC. Vendarle je Venčeslav Radi iz AUKN, ki je v imenu države pritisnil na tipko proti , KBC preprečil zamenjavo predstavnika v nadzornem svetu. Jašovič potezo države razume tudi tako, da pogajanja še tečejo in to mesto še čaka na potencialnega kandidata , za katerega se bodo lastniki sporazumno še dogovorili. Kako pa Jašovič vidi kritike, da NLB ne opravlja svoje funkcije, to je zagotavljanja virov za gospodarstvo, pa čeprav ji država zagotavlja dodaten kapital? Nimamo nekega širšega cilja, da bi morali spodbujati gospodarsko politiko. Za to so posebne razvojne banke. NLB je kot vsaka komercialna banka. Naloga vodstva je, da če denar posoja, ga mora skupaj z obrestmi dobiti tudi nazaj. Ko so dolžniki v težavah, pa mora poskrbeti, da bo izterjava maksimalna. Koliko smo uspešni pri zasledovanju takšnega principa, pa je spet drugo vprašanje, je dodal. tomaz.modic@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si	Tomaž ModicSuzana Rankov	Dnevnik	2011-07-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042336447/posel/novice/1042336447	Avtocestni posel desetletja: Dars išče pisca razpisa za elektronsko cestninjenje	gospodarstvo, ekonomija	Avtocestni posel desetletja: Dars išče pisca razpisa za elektronsko cestninjenje  Ljubljana - Začenja se prva faza priprave za nov avtocestni posel desetletja. Na Darsu so pred dnevi namreč odprli ponudbi, ki so ju prejeli v okviru javnega naročila za pripravo in izdelavo dokumentacije pri projektu elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku.  Koga bo Dars, ki ga vodi Mateja Duhovnik, izbral za pripravljalca investicijske in razpisne dokumentacije v projektu elektronskega cestninjenja? (Foto: Matej Povše) Gre za posel, ki bo vreden najmanj 150 milijonov evrov. Na toliko ga je namreč že pred štirimi leti ocenila vlada Janeza Janše, ki je takrat sprejela prvi akcijski načrt vlade za uvedbo elektronskega cestninjenja. Na razpis, s katerim bo Dars izbral pripravljalca koncepta elektronskega cestninskega sistema in investicijske ter razpisne dokumentacije, ki bo podlaga za kasnejši izbor dobavitelja, sta se prijavila dva konzorcija. Medtem ko v prvem kot partnerja nastopata slovenski podjetji Eprojekt in Sago, sta nosilca v drugem konzorciju švicarski Rapp Trans in slovenski Ipmit. Slednja sta stara znanca Darsa. Že decembra 2007 sta od ministrstva za promet, takrat še pod vodstvom Radovana Žerjava, namreč prejela 1,4 milijona evrov za svetovanje pri zasnovi in izvedbi javnega naročanja za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, pri čemer velja opozoriti, da sta si predmeta Darsovega tedanjega in aktualnega razpisa zelo podobna. Pred dvema letoma je razpis, ki sta ga dobila Rapp in Ipmit, pripravljal vodja projekta uvajanja elektronskega sistema za cestninjenje pri ministrstvu Dean Herenda, omenjeni konzorcij pa je za posel ponudil domala identično ceno kot na aktualnem razpisu. Dars je sicer še isto leto sistem pilotno testiral z napravo, ki jo je izdelalo podjetje Logina (njegov največji lastnik je še vedno koprski Istrabenz), akcijski načrt vlade pa je kmalu zatem dokončno romal v pozabo. Na novo ga je novembra lani spisala ekipa ministra za promet Patricka Vlačiča, ki želi vinjete z elektronskim sistemom cestninjenja zamenjati najkasneje do leta 2014. Z Darsom je tako ali drugače povezan tudi konzorcij Eprojekt-Sago. Podjetje Eprojekt, ki je v lasti direktorja Bojana Brajliha in Aleša Lipovška, je konec leta 2008 skupaj z Iskro Sistemi sodelovalo pri vzpostavitvi Darsovega regionalnega nadzornega centra v Dragomelju, lani pa ni bilo uspešno na Darsovem razpisu za dobavitelja testnih nadzornih kamer nad vinjetnimi stezami. V podjetju Sago je sicer zaposlena nekdanja članica uprave Darsa Gordana Višinski. V obeh konzorcijih zaradi referenc, ki bodo poleg cene ključni kriterij pri izboru, sodeluje še po en podizvajalec: Eprojekt in Sago sta tako najela avstrijsko podjetje Schild & Partner, ki je sodelovalo pri uvajanju satelitskega sistema cestninjenja na Slovaškem, Rapp Trans in Ipmit pa podjetje Prime Management & Consulting. To po podatkih, ki smo jih prejeli z Darsa, uradno domuje na Malti, po naših podatkih pa gre za izpostavo dunajske družbe Prime Consulting Services, ki naj bi med referencami navedla uvajanje elektronskega cestninjenja na Češkem. Ta je z Rappom in Ipmitom sodelovala že pri pripravi prvotne dokumentacije za elektronsko cestninjenje pred dvema letoma. Čeprav je cenejšo ponudbo v višini 1,1 milijona evrov oddal konzorcij Eprojekt-Sago, naj bi Rapp Trans in Ipmit, kjer so so naloge iz razpisa pripravljeni opraviti za dobrih 300.000 evrov višjo ceno, ponudbi priložila več referenc (konkurenčni konzorcij naj bi predložil le eno). Pri tem naj bi na Darsu dopuščali možnost, da lahko ponudniki navedejo več referenc iz posameznega projekta. Darsova strokovna komisija naj bi projekte ocenila do konca februarja, ko naj bi družba, ki jo vodi Mateja Duhovnik, tudi izbrala izvajalca, ki bo moral dokumentacijo pripraviti do konca leta 2012. V Eprojektu nam včeraj ni uspelo priklicati odgovornih, v Ipmitu pa komentarjev niso želeli dajati. primoz.cirman@dnevnik.si barbara.hren@dnevnik.si	Primož Cirman,Barbara Hren	Dnevnik	2010-02-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042455543/posel/novice/1042455543	Sestanek Adrie z bankami danes verjetno še brez odločitve o konverziji terjatev	gospodarstvo, ekonomija	Sestanek Adrie z bankami danes verjetno še brez odločitve o konverziji terjatev  Ljubljana - Vodstvo slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways se bo danes popoldne sestalo s predstavniki bank upnic in jim predstavilo pregledan in zaključen načrt prestrukturiranja družbe, je torek potrdil glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič, ki končne odločitve bank o konverziji terjatev danes še ne pričakuje.  Vodstvo slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways se bo danes popoldne sestalo s predstavniki bank upnic in jim predstavilo pregledan in zaključen načrt prestrukturiranja družbe. (Foto: Luka Cjuha) Kot je pojasnil Boštjančič, bodo bankam upnicam danes uradno predstavili pregledan in zaključen poslovni načrt. Veliko smo se pogovarjali o različnih ukrepih, kje bodo, kakšni bodo, to pa je zdaj predstavitev resnice, je dejal. Boštjančič pričakuje, da bodo banke o tem danes povedale svoje mnenje, medtem ko končne odločitve o konverziji terjatev bank v lastniški delež Adrie Airways verjetno še ne bo. Z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja edinega slovenskega letalskega prevoznika se je minuli teden seznanila tudi vlada in sklenila, da Adrii Airways dodeli državno pomoč v višini 49,5 milijona evrov, poleg tega pa bo 500.000 evrov zagotovila še državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP) kot največji lastnik letalskega prevoznika. Pogoja za to, da Adria Airways dobi državno pomoč, sta dva - odobriti jo mora Evropska komisija, banke upnice pa morajo polovico terjatev do letalskega prevoznika, to je za 38 milijonov evrov, konvertirati v lastniški delež. Časnik Finance je v torek poročal, da je menda vse odvisno od Nove Ljubljanske banke, ki je največja upnica Adrie Airways. Težave Adrie Airways so se kopičile že dlje časa, vrhunec pa so dosegle lani, ko je svoje dodala tudi gospodarska kriza. Družba je močno zadolžena, do bank ima za skoraj 80 milijonov evrov dolga, do dobaviteljev pa za približno 20 milijonov evrov.	sta	Dnevnik	2011-06-29 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042377514/posel/novice/1042377514	Ljubljanska borza še vedno s slabo likvidnostjo, a bolje kot prejšnji teden	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza še vedno s slabo likvidnostjo, a bolje kot prejšnji teden  Ljubljana - Teden na Ljubljanski borzi je minil v poletni umirjenosti in slabi likvidnosti, ki je bila vendarle malenkost boljša kot v tednu prej. Tečaji delnic so se v povprečju, merjeno z indeksom celotnega trga LJSEX, znižali za 0,67 odstotka. Med pomembnejšimi so se v primerjavi s predhodnim tednom najbolj pocenile delnice Mercatorja, Petrola in Gorenja.  (Foto: Jaka Gasar) Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je na tedenski ravni izgubil 0,76 odstotka in trgovanje sklenil pri 813,48 točke. Indeks celotnega trga LJSEX pa se je znižal za 0,67 odstotka na 3278,59 točke. Kot je za STA pojasnil Sandi Kozina iz borznoposredniške družbe GBD, padec delnic povezuje s slabo likvidnostjo samega trga in tudi teh delnic. Poletno mrtvilo se nadaljuje, še vedno je slaba likvidnost, ki se je sicer v primerjavi s preteklim tednom malenkost povečala, je dodal Kozina. Borzni posredniki so ta teden sklenili za 7,66 milijona evrov prometa. Največ zanimanja med vlagatelji je bilo za Krkine delnice, s katerimi so sklenili za 1,99 milijona evrov poslov, njihov enotni tečaj pa se je na tedenski ravni zvišal za 0,62 odstotka na 65,08 evra. Skupina Krka je četrtek sporočila, da je v prvem polletju letos prodala za 500 milijonov evrov izdelkov in storitev ter ustvarila 91,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Družba Krka pa je ob 477,5 milijona evrov prodaje dosegla 98,6 milijona evrov čistega dobička, kar predstavlja 19-odstotno rast. Druge najprometnejše so bile delnice Telekoma Slovenije, s katerimi je bilo sklenjenega za 438.000 prometa, tudi tu pa poslov s svežnji ni bilo. Enotni tečaj delnic Telekoma Slovenije se je v minulem tednu zvišal za 0,86 odstotka na 91,58 evra. Po obsegu prometa sledijo delnice Petrola, katerih promet je znašal 351.000 evrov, enotni tečaj delnice pa se je znižal za 2,63 odstotka na 240,33 evra. Ob upoštevanju vidnejšega prometa so najvišjo rast enotnega tečaja dosegle delnice NKBM, ki so ob 279.000 evrov prometa pridobile 2,72 odstotka in teden zaključile pri 10,20 evra. Kozina razlog za rast omenjenih delnic pripisuje temu, da so dobro prestali stresne teste, ki jih je delala Banka Slovenije. Največji padec enotnega tečaja v minulem tednu ob prometu 62.000 evrov so zabeležile delnice Save, ki so se pocenile za 4,64 odstotka na 164,36 evra. Mercatorjeve delnice so ob 140.000 evrov prometa v minulem tednu zdrsnile za 2,87 odstotka, njihov enotni tečaj pa se je oblikoval pri 135,99 evra. Z delnicami Gorenja so v minulem tednu borzni posredniki ustvarili za 313.000 evrov prometa. Delnice so zdrsnile za 0,08 odstotka na 11,94 evra. Gorenje je sicer v torek podpisalo pogodbo o prevzemu 100-odstotnega deleža v švedski družbi Asko Appliances Group. Prevzem vrhunskega švedskega ponudnika gospodinjskih aparatov je strateškega pomena, saj obema družbama omogoča številne pomembne sinergije in možnost hitrejše rasti, so sporočili iz družbe. Pozitivni rezultati Krke in novice v povezavi z Gorenjem pa so tiste pozitivne novice, ki bi lahko trg malenkost prebudile, je še poudaril Kozina. Z obveznico Slovenske odškodninske družbe druge izdaje je bilo v minulem tednu sklenjenih 96 poslov v skupni vrednosti 971.000 evrov. Enotni tečaj obveznice se je gibal med 105,97 odstotka in 106,05 odstotka nominalne vrednosti obveznice, v petek pa je znašal 106,05 odstotka nominalne vrednosti obveznice.	sta	Dnevnik	2010-07-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042471275/posel/novice/1042471275	AUKN obljubljal Peku dokapitalizacijo, o kateri vlada ni odločala	gospodarstvo, ekonomija	AUKN obljubljal Peku dokapitalizacijo, o kateri vlada ni odločala  Ljubljana - Čeprav Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) še ne more odločati o dokapitalizacijah podjetjih v državni lasti, dokler strategije o upravljanju kapitalskih naložb ne bo potrdil državni zbor, naj bi AUKN po dostopnih informacijah pisno obvestil podjetje Peko, da ga bo država dokapitalizirala v višini 6 milijonov evrov. Zato se zastavlja vprašanje, ali v AUKN niso prekoračili svoja pooblastila. AUKN namreč lahko le upravlja premoženje, dokapitalizacija pa predstavlja razpolaganje s premoženjem, s čimer mora soglašati vlada.  Janez Sajovic (Foto: Primož Knez/dokumentacija Dnevnika) V AUKN so zatrdili, da na Peko niso naslovili nikakršnega dopisa o dokapitalizaciji v višini 6 milijonov evrov. Dokapitalizacija je bila predvidena v junijskem predlogu programa poslovnega in finančnega prestrukturiranja Peka. Takrat smo skupaj z ministrstvom za gospodarstvo (v tistem času ga je vodila še Darja Radić, op. p.) ocenili, da so v prvi vrsti potrebni nujni interventni ukrepi za finančno konsolidacijo poslovanja oziroma za zagotovitev likvidnosti v izogib preprečitvi črnega scenarija, so razložili v AUKN. Dodali so, da zato ministrstvo za gospodarstvo predloga programa poslovnega in finančnega prestrukturiranja Peka ni procesiralo v vladni postopek, saj v državnem proračunu niti ni bilo več razpoložljivih sredstev za morebitno dokapitalizacijo družbe. Predsednik uprave Peka Janez Sajovic je dejal, da so se tako z AUKN kot z ministrstvom za gospodarstvo dogovarjali o dokapitalizaciji v višini 15 milijonov evrov. Približno polovico tega zneska je Peko prejel minuli teden, ko je DSU na skupščini konvertiral svojo terjatev v lastniški delež. Ker dokapitalizacija s stvarnim vložkom ne zadostuje za sanacijo, Peko potrebuje tudi denarni vložek, je razložil Sajovic. Po njegovem prepričanju je vlada že odločala o dokapitalizaciji Peka, pri čemer naj bi bil se denar našel v okviru rebalansa proračuna. Tudi v AUKN, ki skrbi za Peko, so nam zdaj potrdili, da je vlada soglašala z dokapitalizacijo Peka, je pojasnil Sajovic. Na vprašanje, ali jih je AUKN o tem pisno obvestil, pa je Sajovic odgovoril, da so jih o tem obvestili z ministrstva za gospodarstvo. Ali to drži, na ministrstvu za gospodarstvo včeraj niso odgovorili. Iz pojasnil Sajovica je očitno, da če AUKN že ni pisno obvestil Peka o načrtovani dokapitalizaciji, se je to zgodilo ustno. Zanimivo je, da vlada o tem, ali bo dokapitalizirala Peko, sploh še ni odločala. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam namreč pojasnili, da še niso prejeli programa prestrukturiranja Peka, ki je v pristojnosti AUKN. Ko bomo dobili program, ga bomo proučili in sprejeli ustrezno odločitev, so dodali. V AUKN so povedali, da mora Peko do konca septembra pripraviti nov program poslovnega in finančnega prestrukturiranja. Ta program bo predstavljal podlago za morebitno dokapitalizacijo s strani države in zasebnih investitorjev. Čeprav Sajovic operira s številko šest milijonov evrov, v AUKN trdijo, da konkreten znesek še ni določen. AUKN bo o morebitni dokapitalizaciji Peka odločal na skupščini, če bo predhodno izdano soglasje vlade in če bodo v proračunu zagotovljena sredstva. Morebitna dokapitalizacija s strani države se ne bo štela za državno pomoč, če bo pri dokapitalizaciji sodeloval tudi zasebni investitor, so razložili v AUKN. Sajovic je povedal, da je AUKN zahteval, da Peko najde strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen v družbo investirati 1,2 milijona evrov oziroma 20 odstotkov predvidene dokapitalizacije z denarnim vložkom. Razlog za to je v tem, da ne bi bilo očitno, da bi Peko prejel državno pomoč, je razložil Sajovic. Toda pri tem se prvi mož Peka srečuje s precejšnimi težavami. Z nekaj kandidati se sicer pogovarjamo. Toda nekoga, ki bi bil pripravljen v Peko vložiti 1,2 milijona evrov in pridobiti le nekajodstotni lastniški delež, bo težko najti. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-09-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042344008/posel/novice/1042344008	Ljubljanska borza z ukrepi v izboljšanje likvidnosti	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza z ukrepi v izboljšanje likvidnosti  Ljubljana - Da bi povečala likvidnost, ki je v letu 2009 obstala na ravni prejšnjega leta, ter pridobila nove, predvsem tuje vlagatelje, bo Ljubljanska borza že letos uvedla mednarodno trgovalno platformo Xetra, ki prinaša kopico izboljšav, za dosego teh ciljev pa med drugim načrtujejo tudi mednarodne road showe .  Na strateški ravni je treba uskladiti strategijo kapitalskega trga z vladno izhodno strategijo ter priti do strategije slovenskega trga kapitala, ki bo služil razvoju in rasti gospodarstva. Poslovna raven predvideva dodatno uvedbo nekaterih poslovnih praks in iskanje tistih z največjim učinkom, infrastrukturna pa nekatere nove projekte, med drugim sistem Xetra, je včeraj povedal predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa. (Foto: Matej Povše) Zdaj je po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Andreja Škete primeren trenutek za razmislek o konkurenčnosti slovenskega kapitalskega trga. Minulo leto so namreč zaznamovale obveznice, zlasti državne, s katerimi je ta priskrbela likvidna sredstva za banke, ki so se morale razdolževati v tujini. Opozoril je, da v Sloveniji v nasprotju s tujino ni zaživel trg podjetniških obveznic. Likvidnost trga po drugi strani ni bila nič kaj višja od tiste predlani, pri čemer je bilo rednega prometa celo manj - več je bilo poslov s svežnji. Borza želi s sistemom Xetra povečati interes mednarodnih investicijskih podjetij in bank za slovenske delnice, privabiti k nam tuje portfeljske vlagatelje, omogočiti kotacijo novih finančnih produktov, slovenskim članom borze pa omogočiti dostop do drugih trgov, je povedala Polona Peterle, članica uprave borze. Uveden bo 17. septembra, z njim pa se bo razširil nabor borznih naročil, predvidene so zaključne dražbe v neprekinjenem načinu trgovanja, zamenjava enotnega tečaja z zaključnim, odprava omejitev gibanja tečajev, posli s svežnji pa bodo postali običajni borzni posli, sklenjeni prek trga. Zelo predrzno bi bilo reči, da bo Xetra že takoj izboljšala likvidnost trga, bo pa ta proces postopen, je še dejal Šketa in dodal, da bodo prihodnje leto razmislili tudi o tem, da bi se podaljšal čas trgovanja do 17. ure, kot je navada v tujini. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2010-03-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042383490/posel/novice/1042383490	Sava zaradi oslabitev v prvem polletju s skoraj 41 milijoni izgube	gospodarstvo, ekonomija	Sava zaradi oslabitev v prvem polletju s skoraj 41 milijoni izgube  kranj - Poslovna skupina Sava je prvo polletje letošnjega leta zaključila s 40,6 milijona evrov izgube, potem ko je v enakem lanskem obdobju ustvarila 3,1 milijona evrov dobička. Izguba je predvsem posledica slabitev naložb, še posebej terjatev do družbe Merfin, ki je večinska lastnica kranjskega Merkurja, so sporočili iz družbe.  Poslovna stavba Sava (Foto: Jaka Adamič) Brez izvedenih oslabitev finančnih naložb bi skupina Sava prvo polletje sklenila s 3,9 milijona evrov dobička, medtem ko bi matična družba namesto izgube v višini 20,8 milijona evrov ustvarila 5,8 milijona evrov celotnega dobička. Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Save, so na dosežen poslovni izid matične družbe negativno vplivale predvsem oslabitve terjatve do družbe Merfin, ki je izvedla managerski prevzem Merkurja. Te so znašale 33,8 milijona evrov, saj se je Merkur znašel v težkem gospodarskem položaju. Zaradi izredno nizkih cen vrednostnih papirjev na borzi pa je morala Sava izvesti še dodatne oslabitve finančnih naložb v višini 9,8 milijona evrov. Pozitivno so medtem na čisti poslovni izid vplivali prihodki iz dividend odvisnih družb skupine v višini 17,0 milijona evrov. Skupna vrednost dividend, ki jih je v prvi polovici leta prejela matična družba, medtem znaša 28,8 milijona evrov. Omenjenih 17 milijonov je na podlagi skupščinskih sklepov matična družba prejela od odvisnih družb skupine. Prihodki matične družbe od deleža v dobičku pridruženih podjetij, ki se nanašajo na izplačane dividende Gorenjske banke in Abanke, so dosegli vrednost 11,8 milijona evrov, kar je pet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Pripis dobička pridruženih podjetij, ki bi bil možen in bi matični družbi, lahko izboljšal poslovni izid prvega polletja, pa v tem obdobju ni bil izveden. Odločitev o pripisu dobička ob zaključku letošnjega leta bo odvisna od gibanja borznih cen in morebitnih razlogov za osvežitev lanske cenitve obeh bank, so poudarili v Savi. Opravljene slabitve so medtem znižale bilančno vsoto skupine. Ta je konec junija znašala 847,4 milijona evrov in bila za deset odstotkov nižja kot konec 2009. Posledično se je v primerjavi s koncem lanskega leta za 17 odstotkov znižal tudi kapital skupine. Celotne finančne obveznosti skupine so se po izvedenem reprogramiranju kratkoročnih obveznosti v primerjavi s koncem 2009 znižale za štiri odstotke in ob koncu polletja znašale 399,7 milijona evrov. Družbe skupine so sicer v prvi polovici leta dosegle 82,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke manj kot v lanskem prvem polletju in štiri odstotke manj od polletnih načrtov. Kot pravijo v družbi, sta razloga za odstopanje nižja raven prihodkov v turizmu ter časovni zamik pri odprodaji objektov v nepremičninski dejavnosti. Gumarska dejavnost je k skupni prodaji prispevala 63 odstotkov, turizem 32 odstotkov, nepremičninsko poslovanje dva odstotka, preostali trije odstotki pa se nanašajo na prodajo v energetiki in ostalih dejavnostih. V gumarstvu je Sava ob oživljanju trgov ter uspešne razvojne dejavnosti dosegla 53,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, s čimer je prodajo v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala kar za 21 odstotkov in za sedem odstotkov presegla polletni poslovni načrt. Turistične družbe so v prvi polovici leta ustvarile 26,9 milijona evrov prihodkov, kar je bilo ob dvoodstotni rasti nočitev za tri odstotke manj kot v prvi polovici 2009. Rezultati polletnega poslovanja in trenutne napovedi po navedbah družbe kažejo, da bo letošnja uspešnost poslovanja v gumarstvu nad pričakovanji, v turizmu pa bodo potrebni dodatni ukrepi za povečanje učinkovitosti poslovanja.	sta	Dnevnik	2010-08-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042391995/posel/novice/1042391995	Türk: Združenje Manager bi lahko kakšnemu nekdanjemu nagrajencu nagrado odvzelo	gospodarstvo, ekonomija	Türk: Združenje Manager bi lahko kakšnemu nekdanjemu nagrajencu nagrado odvzelo  Portorož - Morebiti bi bilo prav, da kakšnemu nekdanjemu nagrajencu, za katerega se je izkazalo, da je nezaslišano zadolžil prevzeto podjetje, Združenje Manager podeljeno nagrado preprosto odvzame ali prekliče, je na včerajšnjem srečanju združenja dejal slavnostni govorec, predsednik republike Danilo Türk.  Predsednik Danilo Türk (Foto: Tomaž Skale) Ne gre za moraliziranje, ampak za utrjevanje spoznanja o nujnih razumskih in etičnih prvinah dobrega menedžmenta. Tega nujno potrebujemo za uspešen izhod iz krize, je pojasnil Türk in dodal, zdi se mi prav, da se Združenje Manager, kar je mogoče pogosto javno oglasi s svojo kritično besedo zoper takšne prakse in konkretne ljudi, ki so zanje odgovorni. Med prioritetami, ki bi jih predlagal za pogovor med menedžerji in državo , je Türk izpostavil tri: davčni sistem, oblikovanje pravil pokojninske reforme, ki bodo omogočala starejšim, da delajo dlje, mlajšim iskalcem dela pa, da do zaposlitve pridejo prej ter določitev kriterijev in pravil državne sheme financiranja naložb v razvojne projekte. Glede slednjih je dejal, da bi bilo dobro, če bi iz teh predlogov nastala jasnejša predstava o naših nacionalnih prioritetah, ki bi jim namenili večino, denimo šestdeset odstotkov finančnih sredstev . Ministrica za gospodarstvo Darja Radić pa je ocenila, da se bomo morali morda v gospodarstvu usmeriti le v nekatera področja, če želimo narediti preboj . Seveda je naloga države, da vsem zagotavlja enake možnosti in pogoje. Vedno bolj pa se sprašujem, ali bomo na ta način lahko naredili preboj. Razmišljamo, da bi se usmerili v nekatere sektorje, kjer že nekaj pomenimo. Torej, da sredstva malo bolj usmerimo na ta področja, je razložila ministrica in poudarila, da mora biti cilj gospodarstva dodana vrednost in ne čim večja zaposlenost. To mora voditi tudi v spremembe izobraževanju in nagrajevanja zaposlenih, je dodala Radićeva. Predsednik združenja Aleksander Svetelšek je ocenil, da so slovenski menedžerji zaslužni za dvigovanje BDP, a da je nekatere od njih kriza pripeljala do dejanj na meji etičnosti . Pri tem je napovedal, da se bo kmalu prvič v zgodovini sestalo častno razsodišče združenja. Imamo kodeks in želimo imeti člane, ki ga bodo spoštoivali, je dejal Svetelšek. Združenje je priznanje za menedžerja leta podelilo Zdravku Počivalšku iz Term Olimia, za mladega menedžerja leta pa je izbralo Gregorja Pilgrama, predsednika uprave Generali zavarovalnice. vesna.vukovic@dnevnik.si	Vesna Vuković	Dnevnik	2010-10-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/337352/posel/novice/337352	Kriminalisti vrtajo za informacijami o šentviškem predoru: Gradnjo preiskujejo že od junija	gospodarstvo, ekonomija	Kriminalisti vrtajo za informacijami o šentviškem predoru: Gradnjo preiskujejo že od junija  Ljubljana - Po neuradnih informacijah so kriminalisti v zadnjih dveh mesecih opravili več informativnih pogovorov okoli predora Šentvid, in sicer na resornih ministrstvih, Darsu, SCT in v družbi ZIL Inženiring. Kriminalisti naj bi preiskovali prvotni razpis za gradnjo predora iz leta 2004, odločbo o gradbenem dovoljenju za razširjeni predor iz junija 2005 in podražitve predora v novi pogodbi med Darsom in SCT. S kriminalisti je imel informativni pogovor tudi nekdanji minister za promet Janez Božič. V Darsu so bili konec minulega tedna. Na ljubljanski policijski upravi so nam potrdili, da kriminalisti zbirajo obvestila v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki se nanašajo na odprtje predora Šentvid. Po neuradnih informacijah so kriminalisti od junija opravili več informativnih pogovorov na resornih ministrstvih, Darsu, SCT in v družbi ZIL Inženiring, ki je pooblaščeni inženir pri gradnji predora. Da je s kriminalisti opravil informativni razgovor , nam je včeraj potrdil tudi Božič. Kriminalisti so po naših informacijah obiskali tudi nekdanjega dolgoletnega člana uprave Darsa Abdona Peklaja, v državni družbi za avtoceste, ki jo vodi Tomislav Nemec, pa so nam potrdili, da so bili kriminalisti pri njih konec minulega tedna. Na policijski upravi nam zaradi preiskave, ki še ni zaključena , niso želeli odgovoriti na vprašanja o sumih kaznivih dejanj, ki jih preiskujejo. Že septembra 2006 je ovadbo zoper Božiča, njegovega naslednika na vrhu Darsa Rajka Siročiča, Peklaja, še enega nekdanjega člana uprave Darsa Jožeta Zimška in člane nadzornega sveta Darsa vložila Civilna pobuda za izgradnjo Obsavske ceste v Šentvidu. Omenjenim je očitala domnevno upravičen sum nevestnega dela, prirejanja podatkov in zlorabe položaja. Po naših informacijah kriminalisti trenutno preiskujejo dogajanja, povezana s prvotnim razpisom za gradnjo predora, ki je bil objavljen leta 2004, odločbo o gradbenem dovoljenju za razširjeni predor, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor izdalo junija 2005, in tudi s podražitvami predora, ki so zajete v novi pogodbi med Darsom in SCT. Po mnenju piscev ovadbe naj bi Dars v omenjenem obdobju dela v Šentvidu opravljal brez potrebnih dovoljenj in v nasprotju z uredbo o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Šentvid-Koseze. Medtem ko je ta predvidevala gradnjo dvocevnega dvopasovnega predora, je Dars še pred njeno spremembo začel graditi cevi s tremi prometnimi pasovi. Čeprav je Dars pod Božičevim vodstvom objavil razpis za predor, ki je vseboval dela v obeh različicah, se civilna iniciativa v ovadbi domnevno sklicuje tudi na dopis nekdanjega ministra za promet Jakoba Presečnika, ki naj bi Božiča opozoril, da lahko Dars v predoru začne le z deli, ki so v skladu s tedanjim lokacijskim načrtom. Da bo zmešnjava popolna, je ministrstvo za okolje, ki ga je takrat že vodil Janez Podobnik, Darsu za razširjeni predor izdalo gradbeno dovoljenje, čeprav pred tem ni spremenilo uredbe o lokacijskem načrtu. Nisem preiskovana stranka, ampak sem s kriminalisti opravil le informativni razgovor na temo aktivnosti v zvezi s projektom predora Šentvid v obdobju mojega vodenja Darsa, je za Dnevnik dejal Božič, sicer direktor AMZS, ki je Dars zapustil konec leta 2004 po imenovanju na ministrski položaj. Ob tem velja opozoriti, da kriminalisti preiskujejo domnevne nepravilnosti starejšega datuma, ki jih že od junija lani preučuje tudi računsko sodišče. V minulih dneh nam uradno ni uspelo izvedeti, zakaj so se kriminalisti šele po več letih odločili opraviti informativne razgovore z nekaterimi nekdanjimi ključnimi ljudmi na Darsu in pristojnih ministrstvih. Na ljubljanski policijski upravi so nam povedali le, da bodo kriminalisti po končani preiskavi z ugotovitvami seznanili pristojno okrožno državno tožilstvo .	Primož Cirman	Dnevnik	2008-07-31 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042265656/posel/novice/1042265656	SBI20 po petih mesecih ponovno nad 4000 indeksnimi točkami	gospodarstvo, ekonomija	SBI20 po petih mesecih ponovno nad 4000 indeksnimi točkami  Ljubljana - Z majem se je na Ljubljansko borzo očitno vrnil optimizem, saj se je tudi današnje trgovanje zaključilo z rastjo tečajev.  Borzniki so tako sklenili za slabih 3,8 milijona evrov poslov, pri čemer se je za dobrih 1,8 milijona evrov poslov sklenilo z delnico Krke, ki se je podražila za 3,82 odstotka. Osrednji indeks SBI20 se je zvišal za 2,38 odstotka in dosegel 4034,25 indeksne točke, kar je največ od 8. decembra lani, medtem ko se je indeks najlikvidnejših delnic SBITOP zvišal za 2,33 odstotka na 971,71 indeksne točke. Za največ se je danes zvišala delnica Istrabenza, ki je pridobila 8,12 odstotka, medtem ko je delnica Žita pridobila 7,14 odstotka in se povzpela na 75 evrov za delnico. Za 6,86 odstotka se je podražila tudi delnica Intereurope, delnica Pozavarovalnice Save pa se je podražila za 6,24 odstotka. Z 5,66-odstotnim porastom tečaja je današnje trgovanje zaključila delnica Zavarovalnice Triglav, medtem ko je delnica Luke Koper pridobila 4,13 odstotka. Med borznimi izgubarji pa je bila danes delnica Maksime Holding, ki je izgubila kar 19,19 odstotka. Sledila ji je delnica Infond Holding, ki se je pocenila za 16,79 odstotka. Enotni tečaj Zvon Ena Holdinga se je znižal za slabe štiri in pol odstotka, medtem ko je delnica Pivovarne Laško izgubila 1,86 odstotka.	nb	Dnevnik	2009-05-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042346800/posel/novice/1042346800	Hrvaški statistični urad: Februarja najvišja stopnja brezposelnosti od leta 2006	gospodarstvo, ekonomija	Hrvaški statistični urad: Februarja najvišja stopnja brezposelnosti od leta 2006  Zagreb - Stopnja registrirane brezposelnosti na Hrvaškem je februarja znašala 18,3 odstotka, je danes objavil hrvaški statistični urad. Gre za najvišjo stopnjo nezaposlenosti od februarja 2006, ko so beležili enak odstotek brezposelnih.  Stopnja registrirane brezposelnosti na Hrvaškem je februarja znašala 18,3 odstotka, je danes objavil hrvaški statistični urad. (Foto: ap) Stopnja nezaposlenosti je bila tako februarja za 0,6 odstotne točke višja kot januarja letos in 3,5 odstotne točke višja kot februarja lani. Hrvaški statistični urad je prejšnji teden objavil, da je bilo na Hrvaškem konec februarja brez službe 317.625 oseb, kar je 8063 oseb oz. 2,6 odstotka več kot januarja letos in 54.804 osebe oz. 20,9 odstotka več kot februarja lani.	sta	Dnevnik	2010-03-22 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042382965/posel/novice/1042382965	Kriza za vinogradnike in vinarje vse globlja	gospodarstvo, ekonomija	Kriza za vinogradnike in vinarje vse globlja  Gornja Radgona - Kriza v vinogradništvu in vinarstvu se poglablja. Kdor si zatiska oči in misli, da plezamo iz nje, nima prav. Zelo je treba klestiti stroške, se odpovedovati nepotrebnim potovanjem, ugašati luči... je razmere v panogi včeraj opisal Janez Istenič, ki slovi predvsem po peninah. S pesimističnim mnenjem se mu je pridružil tudi Silvan Peršolja, direktor vinske kleti Goriška Brda, ki je poudaril, da je znamenje krize tudi zelena trgatev, za katero so se letos že drugič odločili predvsem vipavski vinogradniki, saj nimajo kam z grozdjem.  Ker želijo biti člani Vinske družbe Slovenije družbeno odgovorni, so se po besedah njenega direktorja Dušana Brejca lotili akcije »Ob vinu voda. Vedno.« Z njo se bodo obvezali, da bodo poleg vina v prihodnje vedno postregli z vodo. (Foto: Tatjana Pihlar) Nizke cene grozdja vinogradnikom ne omogočajo normalnega razvoja, nadalje ugotavlja Peršolja in hkrati priznava, da tudi njegova klet grozdje plačuje s precejšnjo zamudo. Smo na polovici plačila letnika 2008. Prodali smo že večino vina tega letnika, a so se plačilni roki izjemno podaljšali, tudi v tujini, pravi Peršolja. Družbeniki Vinske družbe Slovenije, ki združuje največje kleti, imajo tudi pomisleke do osnutka zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je ta čas v javni obravnavi. Razlog za to je dejstvo, da je vino v Sloveniji kriminalizirano , zato si ne znajo predstavljati generične promocije, ko pa besede vino še izgovoriti ne smejo. Ne smemo reči: rad imam slovensko vino. Ne smemo reči: slovensko vino je dobro. Ne smemo reči, da je zmerno pitje zdravju koristno. Verjetno še tega ne smemo reči, da vino ni škodljivo, ugotavlja Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije. Njeni družbeniki - vseh je 27 - naj bi letos pridelali okoli 36.000 ton grozdja ali približno 1300 ton več kot lani. Po Brejčevih besedah pričakujejo ugoden letnik, osredotočeni pa so predvsem na izvoz vin. Doslej so bili najuspešnejši na hrvaškem trgu, v BiH, ZDA in na Češkem. Sicer pa slovenska vina romajo v kar 53 držav, a jih v skoraj polovico med njimi prodamo manj kot 1000 litrov. Brejc meni, da je izvoz nujen. Če ne bomo šli z vini v tujino, se bomo v Sloveniji utopili, poudarja. Toda izvoz je po njegovem preveč razpršen. Peršolja k temu slikovito dodaja, da ga ta razpršenost spominja na streljanje s šibrami. Prepričan je, da bi se morala Slovenija s svojo ponudbo vin celovito pojavljati le na izbranih trgih. So pa slovenski izvozniki vin zadovoljni, saj po Brejčevih besedah za vino višjega srednjega kakovostnega razreda v tujini (zlasti v gostinstvu) dosegajo višje cene kot doma. tatjana.pihlar@dnevnik.si	Tatjana Pihlar	Dnevnik	2010-08-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042377510/posel/novice/1042377510	Michelin v polletju s 500 milijoni evrov dobička	gospodarstvo, ekonomija	Michelin v polletju s 500 milijoni evrov dobička  Pariz - Francoski proizvajalec gum Michelin je v prvem letošnjem polletju na krilih okrevanja avtomobilske industrije ustvaril 503 milijone evrov čistega dobička. V prvih šestih mesecih lani je sicer družba vknjižila 119 milijonov evrov izgube, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Didier Miraton. (Foto: Reuters) Michelin je prihodke od prodaje v primerjalnem obdobju zvišal za 17 odstotkov na 8,35 milijarde evrov. Količinsko je prodajo gum okrepil za 15,3 odstotka, k čemur je prispevala rast povpraševanja po vsem svetu. Najhitrejšo, in sicer 24-odstotno rast, je beležila prodaja gum za tovornjake. V družbi ostajajo optimistični tudi za preostanek leta, in to kljub rasti cen gume in nafte ter padcu evra. Družba namreč računa, da bo lahko zvišala cene svojih izdelkov ter s tem okrepila dobiček, še poroča AFP.	sta	Dnevnik	2010-07-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042423562/posel/novice/1042423562	Gazprom povečal devetmesečni dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Gazprom povečal devetmesečni dobiček   Gazprom povečal devetmesečni dobiček Ruski naftni velikan Gazrpom je v prvih devetih mesecih lanskega leta ustvaril 668,75 milijarde rubljev (16,77 milijarde evrov) čistega dobička, kar pomeni visoko 39,5-odstotno rast na letni ravni. Hkrati so za 16,3 odstotka porasli tudi prihodki družbe, in sicer na 2500 milijard rubljev (okoli 62,7 milijarde evrov). Kljub temu pa se je družba nekoliko slabše odrezala v Evropi, kjer so prihodki od prodaje plina v omenjenem obdobju padli za šest odstotkov, kar pa je predvsem posledica valutnih gibanj, saj se je količina prodanega plina povečala za štiri odstotke. Poslovni rezultati v Rusiji in nekdanjih republikah Sovjetske zveze so bili zato precej boljši, prihodki so namreč poskočili za 34 oziroma 28 odstotkov.PepsiCo z znižanjem dobička Ameriški proizvajalec brezalkoholnih pijač in prigrizkov PepsiCo, sicer glavni konkurent Coca-Cole, je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 1,36 milijarde dolarjev čistega dobička (milijardo evrov) in tako zabeležil petodstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009. Ob tem pa so prihodki družbe porasli kar za 37 odstotkov, na 18,12 milijarde dolarjev, kar je predvsem posledica nakupa dveh večjih polnilnic.Občutno povečanje prodaje mobilnih telefonov Lani je svetovno povpraševanje po mobilnih telefonih naraščalo, končnim uporabnikom pa je bilo prodanih 1,6 milijarde mobilnikov, kar predstavlja 31,8-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2009. Pri tem je doživel največjo stopnjo rasti trg pametnih mobilnih telefonov, kjer se je prodaja okrepila kar za 72,1 odstotka, na skupno število 297 milijonov prodanih telefonov. Iz analitske hiše Gartner so še sporočili, da na prvem mestu ostaja Nokia, ki je prodala 461,3 milijona mobilnikov. Sicer pa se je tržni delež večini glavnih igralcev, vključno z Nokio, znižal, kar sta izkoristili družbi RIM in Apple, ki sta okrepili svoj položaj.IEA: Obeta se rekordno povpraševanje po nafti Okrevanje svetovnega gospodarstva naj bi ob vplivu nemirov v Severni Afriki sprožilo povečanje povpraševanja po nafti. Po oceni Mednarodne agencije za energijo (IEA) bi se lahko dnevna svetovna poraba nafte v letu 2011 prvič povzpela nad 90 milijonov sodčkov. Agencija s sedežem v Parizu v mesečnem poročilu napoveduje, da bo rekordna poraba nafte predvidoma dosežena ob koncu leta. V povprečju pa za letos pričakuje dnevno porabo nafte v višini 89,3 milijona sodov, kar je 1,7 odstotka več kot lani. S tem je IEA popravila svoje dosedanje napovedi za leto 2011 za 140.000 sodov dnevno navzgor.Air France-KLM z manjšo četrtletno izgubo Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM je v preteklem četrtletju ustvaril manjšo izgubo, predvsem zaradi krepitve potniškega prometa. Družba je tako v poslovnem obdobju, ki se je končalo z začetkom decembra, ustvarila 46 milijonov evrov izgube, medtem ko je ta v enakem obdobju leto prej znašala 295 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja je ob tem znašal 81 milijonov evrov, prihodki pa so v letni primerjavi poskočili za 13,9 odstotka, na 5,9 milijarde evrov.Fifa: Januarja klubi za prestop 2451 igralcev odšteli 234 milijonov evrov Po podatkih mednarodne nogometne zveze Fifa so klubi v januarskem prestopnem roku za igralce zapravili kar 234 milijonov evrov, kar je zadostovalo za prestop 2451 igralcev. Sicer tipično zaspani januarski prestopni rok je bil letos tako precej pester, skupna vsota pa je lansko presegla za kar 104 odstotke. Omenimo, da je bil zagotovo najdražji prestop španskega napadalca Fernanda Torresa, za katerega je londonski Chelsea Liverpoolu plačal 50 milijonov funtov (59 milijonov evrov), rekordno vsoto v prvi angleški ligi.Credit Suisse slabše od pričakovanj Švicarska finančna skupina Credit Suisse je lani ustvarila 5,1 milijarde frankov (3,8 milijarde evrov) čistega dobička, kar je za okoli četrtino manj kot v letu 2009 in manj od pričakovanj analitikov. Samo v zadnjem četrtletju lani pa je čisti dobiček znašal 841 milijonov frankov, kar je pomenilo šestodstotno izboljšanje na letni ravni, a še vedno pod pričakovanji borznih analitikov. Banka je samo v zadnjem lanskem četrtletju zagotovila donos na kapital v višini 14,4 odstotka, medtem ko letos cilja na 15-odstotni donos. Hkrati pa je tudi okrepila kapitalsko ustreznost, količnik najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala pa je ob koncu leta znašal 17,2 odstotka, kar je bilo 0,9 odstotne točke več kot ob koncu leta 2009.Rio Tinto z močno rastjo dobička Angleško-avstralski rudarski koncern Rio Tinto je lani, predvsem zaradi višjih cen surovin na svetovnem trgu in večjega povpraševanja na hitro rastočih trgih, posloval bolje od pričakovanj. Družba je tako ustvarila 14,3 milijarde ameriških dolarjev čistega dobička, kar je trikrat več kot leta 2009, hkrati pa je uspela tudi znižati neto zadolženost za 77,2 odstotka, na 4,3 milijarde dolarjev.Pripravil: Jan Bratanič		Dnevnik	2011-02-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042322649/posel/novice/1042322649	V pol ure povpraševanje po Telekomovih obveznicah doseglo milijardo evrov	gospodarstvo, ekonomija	V pol ure povpraševanje po Telekomovih obveznicah doseglo milijardo evrov  Ljubljana - Telekomu Slovenije, ki ga bo do marca prihodnje leto še vodil Bojan Dremelj, je uspelo prodati celotno 300-milijonsko izdajo sedemletnih obveznic po 4,875-odstotni obrestni meri.  Telekom Slovenije (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Iz Telekoma so včeraj sporočili, da je v prvih 30 minutah po objavi cenovnih pričakovanj vsota naročil dosegla milijardo evrov. Med kupci so prevladovali kapitalski upravitelji, banke in finančne institucije, zavarovalnice in skladi hedge, predvsem iz Velike Britanije, Nemčije, Slovenije, Švice, Avstrije in Francije. Kljub velikemu zanimanju so v Telekomu obveznice prodali po 99,2 odstotka nominalne vrednosti, kar pomeni, da je donos obveznice okoli 5,7-odstoten. Sredstva, ki jih je Telekom zbral s prodajo obveznic, bodo namenili za refinanciranje obstoječih posojil. Konec septembra je imela matična družba Telekom Slovenije za skoraj 546 milijonov evrov posojil, od česar so kratkoročna posojila predstavljala 119 milijonov evrov.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-12-12 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042215438/posel/novice/1042215438	V četrtletju so v Sloveniji registrirana tovorna vozila prepeljala za 25 milijonov ton blaga	gospodarstvo, ekonomija	V četrtletju so v Sloveniji registrirana tovorna vozila prepeljala za 25 milijonov ton blaga  Ljubljana - S cestnimi tovornimi vozili, registriranimi v Sloveniji, je bilo v drugem četrtletju prepeljanega skoraj 25 milijonov ton blaga in opravljenih 4222 milijonov tonskih kilometrov. Od tega v notranjem prometu 19,4 milijona ton blaga in opravljenih 686,8 milijona tonskih kilometrov.  Po začasnih podatkih državnega statističnega urada je bilo v drugem četrtletju v mednarodnem prevozu prepeljanega 1,9 milijona ton blaga, naloženega v Sloveniji, in z njim opravljenih 1292,8 milijona tonskih kilometrov. Blaga, razloženega v Sloveniji, pa je bilo prepeljanega 1,9 milijona ton, z njim pa je bilo opravljenih 1052 milijonov tonskih kilometrov. V okviru mednarodnega prevoza je bilo s prevozom po tujini in kabotažo po oceni prepeljanega 1,6 milijona ton blaga in opravljenih 1190,4 milijona tonskih kilometrov, še navaja statistični urad.	STA	Dnevnik	2008-10-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042346235/posel/novice/1042346235	Tečaj evra se bo občutno znižal zaradi grške finančne krize	gospodarstvo, ekonomija	Tečaj evra se bo občutno znižal zaradi grške finančne krize  Berlin - Tečaj skupne evropske valute evro se je danes ponovno občutno znižal, potem ko je Grčija napovedala, da se bo v primeru odreka podpore s strani držav EU po finančno pomoč obrnila k Mednarodnemu finančnemu skladu (IMF). V Evropi se medtem krepi podpora tej možnosti, neuradno naj bi jo bila pripravljena sprejeti tudi Nemčija.  George Papandreou. (Foto: Reuters) V današnjem zgodnjem trgovanju so s skupno evropsko valuto trgovali po tečaju 1,3580 dolarja, medtem ko je evro četrtkovo trgovanje zaključil pri 1,3679 dolarja. Upad vrednosti evropske valute je nedvomno posledica velikih težav Grčije ter nepripravljenosti EU, da bi v teh časih finančno podprla svojo članico. Nemčija menda dopušča možnost, da bi prezadolženo Grčijo reševal IMF. Bili bi odprti za posredovanje IMF, če bi se to izkazalo za potrebno, je dejal vir iz nemške vlade, ki pa ni želel biti imenovan. Uradno pa stališče nemškega finančnega ministrstva ostaja nespremenjeno: Vprašanje finančne pomoči Grčiji se še ni zastavilo, zato se nam še ni bilo potrebno odločati, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Idejo, da bi Grčija finančna sredstva za izhod iz katastrofalne situacije pridobila s strani IMF, že podpirata Velika Britanija in Švedska, prav tako pa naj bi to možnost dopuščali Finska in Nizozemska. Grški premier George Papandreou je v četrtek v Bruslju izrazil pričakovanje, da bodo voditelji EU na srečanju prihodnji teden v Bruslju sprejeli dogovor o instrumentu finančne pomoči Grčiji. Upam, da ne bo potrebno, da se zatečemo k IMF, je ob tem opozoril. Evroskupina je v ponedeljek razjasnila tehnične modalitete instrumenta pomoči Grčiji, če bo ta potrebna. Vendar pa ni jasno, za kakšno pomoč točno naj bi šlo in kdaj naj bi bila odločitev na najvišji ravni EU sprejeta. Poleg tega je nemška kanclerka Angela Merkel v sredo poudarila, da EU ne sme hiteti s pomočjo Grčiji, češ da je treba problem reševati pri koreninah, torej da mora država sama izvesti boleče reforme. Papandreu je sicer v četrtek izpostavil, da Grčija ne prosi za pomoč kot kakšna lahkomiselna država, ki želi živeti od bogastva drugih. Ne želimo denarja od Nemčije ali Francije, želimo močno politično podporo, da ne bomo za reforme plačali več, kot moramo, je dejal.	STA	Dnevnik	2010-03-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042377930/posel/novice/1042377930	Več predlogov za nova nadzornika Iskre Avtoelektrike, ki bodo nasledili Hustiča in Jereba	gospodarstvo, ekonomija	Več predlogov za nova nadzornika Iskre Avtoelektrike, ki bodo nasledili Hustiča in Jereba  Ljubljana - Za skupščino Iskre Avtoelektrike, ki bo 26. avgusta, Zvon Ena Holding za nova nadzornika predlaga Simona Zdolška in Aleša Klavžarja, Slovenska odškodninska družba (Sod) pa Dragomirja Kolmana in Kreša Šavriča. Omenjeni naj bi nasledili Igorja Hustiča in Radovana Jereba, ki sta aprila izstopila iz nadzornega sveta družbe.  Simbolična slika (Foto: Božidar Griški) Zvon Ena Holding obenem predlaga sklep, naj skupščina odpokliče nadzornika Roberta Venka in na njegovo mesto izvoli Žarka Krajnika. Kapitalska družba (Kad) pa predlaga odpoklic nadzornika Lovrencija Galufa, na njegovo mesto pa naj bi delničarji po predlogu Kada imenovali Vido Škrlj, je razvidno iz razširitve dnevnega reda skupščine, ki ga je Iskra Avtoelektrika objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Kolman, ki ga v nadzorni svet predlaga Sod, je trenutno zaposlen kot vodja oddelka za upravljanje kapitalskih naložb v Sodu, Šavrič pa je namestnik direktorja Soda. Zdolšek, ki ga predlaga Zvon Ena Holding, je predsednik uprave Zvon Ena Holdinga, Klavžar je član uprave za finance v Heliosu, Krajnik pa je trenutno tudi zaposlen v Zvon Ena Holding. Hustič in Jereb sta konec aprila nepreklicno odstopila z mesta predsednika in člana nadzornega sveta. Hustič je odstopil zaradi osebnih razlogov. Pojasnil je, da mu zaradi velikega števila obveznosti, ki jih ima, čas več ne dopušča opravljanja še te funkcije. Hustič namreč vodi tudi Tovarno olja Gea. Jereb pa je pojasnil, da pri aktivnostih družbe za finančno prestrukturiranje želi z odstopom prispevati k odpravi morebitnih pomislekov o boljši informiranosti banke, v kateri je zaposlen. Jereb je namreč član uprave Abanke Vipa. Septembra lani je z mesta predsednika uprave Iskre Avtoelektrike odstopil dolgoletni prvi mož družbe Aleš Nemec. Nadomestil ga je Igor Mihajlović, ki je potem novembra odstopil zaradi nesoglasij v zvezi z določenimi posli in ravnanjem celotne uprave pod vodstvom Nemca pri teh poslih.	sta	Dnevnik	2010-08-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042249822/posel/novice/1042249822	Stopnja brezposelnosti v ZDA presegla napovedi in se povzpela na 8,1 odstotkov	gospodarstvo, ekonomija	Stopnja brezposelnosti v ZDA presegla napovedi in se povzpela na 8,1 odstotkov  Washington - Stopnja brezposelnosti v ZDA se je februarja povzpela na 8,1 odstotka, kar je največ v zadnjih 25 letih. Februarja je v ZDA delo izgubilo 651.000 ljudi, so sporočili z ameriškega ministrstva za delo.  Februarja je v ZDA delo izgubilo 651.000 ljudi. (Foto: Reuters) Februarja so odpuščali vsepovsod, razen v vladnih službah, izobraževanju in zdravstvu. Gradbena podjetja so ukinila 104.000 delovnih mest, tovarne so pokazale vrata 168.000 delavcem, maloprodaja ima 40.000 manj zaposlenih, turizem 33.000, poslovne in druge storitve so revnejše za 180.000 delovnih mest, samo finančna podjetja pa za 44.000. Poročilo ministrstva za delo je preseglo celo črnoglede napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo stopnja brezposelnosti povišala na 7,9 odstotka. Ministrstvo je prav tako popravilo številke o odpuščanjih v decembru in januarju ter sporočilo, da je bilo takrat ukinjenih 681.000 oziroma 655.000 delovnih mest.Od začetka recesije ukinjenih 4,4 milijona delovnih mest Od začetka recesije, torej decembra 2007, je bilo ukinjenih 4,4 milijona delovnih mest, od tega polovica v zadnjih štirih mesecih. Delodajalci ne le odpuščajo, ampak uporabljajo tudi druge prijeme, kot je krajšanje delovnih ur, zamrznitev ali znižanje plač. Brez dela je trenutno 12,5 milijona ljudi, 8,6 milijona ljudi pa ne dela polni delovni čas. Februarska izguba 651.000 delovnih mest sledi množičnim odpuščanjem v predhodnih dveh mesecih. Decembra lani je po danes objavljenih revidiranih podatkih delo izgubilo 681.000 ljudi, januarja letos pa dodatnih 655.000. Medtem ko delodajalci ne kažejo zanimanja za zaposlovanje, se je stopnja brezposelnosti povzpela na 8,1 odstotka, potem ko je januarja znašala 7,6 odstotka. To je bilo največ po decembru 1983, ko je bilo brez dela 8,3 odstotka za delo sposobnih Američanov.Odpuščanja zajela vse izobrazbene skupine, nižji tudi BDP Odpuščanja so zajela vse izobrazbene skupine - od tistih brez srednje šole do univerzitetno izobraženih, med slednjimi je stopnja brezposelnosti sicer le 4,1-odstotna. Povprečni delovni teden znaša sicer le 33,3 ure. Gospodarski podatki so prepričali strokovnjake in analitike, med njimi tudi ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed), da se okrevanje ne bo začelo pred koncem leta. Tudi ob gospodarskem okrevanju - BDP se je v zadnjem četrtletju lanskega leta znižal za 6,2 odstotka - se bodo učinki na trgu dela pokazali z zamikom. Podjetja tradicionalno začnejo po recesiji najemati šele, ko so povsem prepričana, da se je okrevanje začelo. Do konca leta naj bi se stopnja brezposelnosti zvišala ali presegla devet odstotkov in ostala na visoki ravni do konca 2011, šele leta 2013 pa naj bi se vrnila na normalno raven okrog pet odstotkov. Ameriška vlada se skuša proti gospodarskemu nazadovanju boriti na vseh frontah. Kongres je potrdil 787 milijard dolarjev vreden paket spodbud gospodarstvu, 75 milijard dolarjev je namenjeno imetnikom hipotekarnih posojil, da vztrajajo pri odplačevanju obrokov. Fed in druge agencije pa so v boj proti finančni krizi vrgle več tisoč milijard dolarjev.	sta	Dnevnik	2009-03-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/319772/posel/novice/319772	Darsu nova državna poroštva	gospodarstvo, ekonomija	Darsu nova državna poroštva  Ljubljana - Parlamentarni odbor za promet je včeraj potrdil predlog zakona o poroštvu države za obveznosti državne družbe za avtoceste (Dars) v višini 544,22 milijona evrov, in to kljub opozorilu parlamentarne zakonodajnopravne službe, da zakon združuje materijo dveh zakonov (zakon o soglasju in zakon o poroštvu), ki jih za zadolževanje predvideva zakon o Darsu. A večina poslancev, pa tudi generalni direktor direktorata za ceste na prometnem ministrstvu Tomaž Vidic, niso videli razloga sprejemanje dveh zakonov.  Dars poroštva sicer potrebuje za najetje novih posojil in izdajo obveznic za financiranje gradnje avtocestnih odsekov po nacionalnem programu, brez soglasja pa Dars tudi ne more izvajati letošnjega načrta obnavljanja ter razvoja avtocest, ki je z 832 milijoni evrov najtežji doslej, pojasnjuje vlada. Dodatno zadolževanje je predvideno za avtocestne odseke, katerih finančna konstrukcija je bila potrjena že z lanskoletnim načrtom razvoja in obnavljanja, a zakon o soglasju in zakon o poroštvu še nista bila sprejeta (skupno gre za 126,86 milijona evrov) za odseke, pri katerih so izpadli viri financiranja zaradi usklajevanja porasta cen pri dolgoročnih pogodbah (skupaj 126,35 milijona evrov), in za odseke, pri katerih se je spremenila finančna konstrukcija. Med drugim je pri odseku Vrba-Peračica izpadlo dobrih 12 milijonov evrov kohezijskih sredstev, skupno pa je za te odseke potrebnih 56,96 milijona evrov. Za dobrih 234 milijonov evrov pa se bo Dars moral letos na novo zadolžiti za odseke, katerih gradnja je predvidena le letos.	Barbara Hren	Dnevnik	2008-05-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042434117/posel/novice/1042434117	Zaradi neučinkovitosti ministrstev ostaja v Bruslju več kot dvesto milijonov evrov	gospodarstvo, ekonomija	Zaradi neučinkovitosti ministrstev ostaja v Bruslju več kot dvesto milijonov evrov  Ljubljana - Črpanje evropskih sredstev v letošnjem letu kaže slabo sliko, februarja pa je neto položaj državnega proračuna do proračuna Evropske unije izkazal celo minus v višini 11,36 milijona evrov. Razlog je v neodzivnosti ministrstev, ki ne vlagajo zahtevkov za povračilo evropskih sredstev.  Zahtevki za vračilo evropskih sredstev prihajajo na finančno ministrstvo zelo počasi. Ministrstva so neodzivna, razlogov, da zahtevki niso pripravljeni, pa ni, saj se nanašajo na izvedene projekte v minulih letih, pa čeprav je rok za posredovanje zahtevka 30 dni od izplačila, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Franc Križanič. (Foto: Luka Cjuha) V začetku marca za 231 milijonov evrov zaostanka Ministrstva so v začetku meseca skupno izkazovala za 231,76 milijona evrov zaostankov, kolikor so znašala plačila iz proračuna, zahtevkov za poplačilo pa ministrstva na finančno ministrstvo še niso posredovala. Medtem so januarja in februarja vložila le za 42,72 milijona evrov zahtevkov za povračilo. Neodzivnost ministrstev pri posredovanju zahtevkov neugodno vpliva na neto položaj državnega proračuna do proračuna evropske skupnosti, opozarja ministrstvo za finance. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je Slovenija v proračun Evropske unije skupno vplačala nekaj več kot 116 milijonov evrov, iz proračuna Unije pa prejela 124 milijonov evrov. Zaradi večjega izplačila v januarju, ko je imel proračun 19 milijonov evrov plusa, je kljub negativnemu položaju v februarju dvomesečno obdobje končala s 7,6 milijona evrov plusa. Na finančnem ministrstvu Franca Križaniča so okarali ministrstva: Zaostanki se nanašajo na že izvedene projekte v preteklih letih in ni oziroma ne more biti razloga, da zaostanki niso pripravljeni v dogovorjenih rokih, to je v 30 dneh od izplačila. SVLR s 65 milijoni evrov zaostankov Največjo razliko med podeljenimi sredstvi in prejetimi zahtevki za vračilo so zabeležili na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR). Znesek zaostanka je v začetku marca znašal nekaj manj kot 66 milijonov evrov, v januarju in februarju pa so v SVLR vložili za vsega 12 milijonov evrov zahtevkov za vračilo. Poleg tega je SVLR pristojen tudi za pripravo zahtevkov za povračilo izplačil iz naslova tehnične pomoči, ki pa se beležijo po posameznih ministrstvih. SVLR mora po lastnih pojasnilih pripraviti za 14 milijonov evrov tovrstnih zahtevkov, medtem ko je bilo izplačil iz proračuna za 25,5 milijona evrov. Pojasnjujejo, da je za te zahtevke značilna izjemna razdrobljenost , saj morajo zbrati podatke od vseh ministrstev in drugih institucij, vključenih v izvajanje kohezivne politike. Sicer pa v SVLR pojasnjujejo, da so zmanjšali razkorak med izplačili in zahtevki za povračilo. Oktobra lani je ta znašal 162,5 milijona evrov, zdaj 65 milijonov evrov, ob upoštevanju pripravljenih zahtevkov za marec pa 55 milijonov evrov. SVLR po višini zaostankov s 53 milijoni evrov sledi ministrstvo za gospodarstvo, kjer pa na naša vprašanja niso odgovorili. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so pojasnili, da so v skupno 41,59 milijona evrov zaostankov vključeni tudi avansi v višini 15 milijonov evrov, izplačani centrom odličnosti, njihovo pokrivanje pa bo potekalo skozi celotno izvajanje operacij. Na ministrstvu za delo, kjer imajo za 26 milijonov evrov zaostanka, pa pojasnjujejo, da prispevke posredujejo periodično, večji del pa bodo izvršili do konca marca in v aprilu. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-03-29 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042338524/posel/novice/1042338524	V Združenih državah Amerike znaki okrevanja stanovanjskega trga	gospodarstvo, ekonomija	V Združenih državah Amerike znaki okrevanja stanovanjskega trga  Washington - Število začetih novih projektov za gradnjo stanovanj in hiš je v ZDA januarja v primerjavi z decembrom naraslo za 2,8 odstotka na letno prilagojeno raven 591.000 enot, vendar pa je število prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj obenem padlo za 4,9 odstotka na letno prilagojeno raven 621.000.  (Foto: Reuters) Obe poročili ministrstva za trgovino sta sicer prijetno presenetili analitike, ki so napovedovali rast števila začetih gradenj na le 580.000 enot in padec prošenj za gradbena dovoljenja na 620.000. Letos januarja so začeli graditi za 21,1 odstotka več hiš in stanovanj kot januarja lani, prošenj za dovoljenja pa je bilo januarja glede na leto poprej več za 16,9 odstotka. Poročili kažeta na postopno okrevanje trga, katerega težave so bile povod za izbruh finančne krize in gospodarske recesije. V tretjem četrtletju lanskega leta je gradnja novih stanovanj in hiš prvič po letu 2005 spet malce prispevala h gospodarski rasti. V zadnjem četrtletju se je sicer gradnja nekoliko upočasnila in okrevanje zato še ni popolno. Prijave za izdajo hipotekarnih posojil padajo ali pa ne naraščajo dovolj hitro. Število začetih gradenj hiš je januarja naraslo za 1,5 odstotka na letno prilagojeno raven 484.000 enot, potem ko je decembra lani nazadovalo za tri odstotke. Število začetih gradenj stanovanjskih blokov pa je januarja naraslo za 9,2 odstotka na 107.000 enot, potem ko se je decembra lani povečalo celo za 12,6 odstotka. Poročili ministrstva za trgovino sta na borzah povzročili dobro voljo vlagateljev in osrednji borzni indeksi Wall Streeta so se zaradi tega okrepili.	sta	Dnevnik	2010-02-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042461956/posel/novice/1042461956	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 17:00) vrednost sprememba DAX, Frankfurt 7229,84 -1,62 Dow Jones, New York 12382,32 -0,95 Nasdaq, New York 2783,27 -2 S&P 500, New York 1313,24 -1,4 FTSE, London 5851,96 -1,31 Nikkei, Tokio 10047,19 -0,5 ATX, Dunaj 2646,78 -1,22 Mib Index, Milano 18337,8 -3,64 CAC 40, Pariz 3721,19 -1,96 RTS, Moskva 1976,18 -0,59 PX, Praga 1180,3 -0,48 Euronext, Pariz 673,7 -1,65 Vir: Reuters		Dnevnik	2011-07-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042474063/posel/novice/1042474063	Države BRICS vse bolj naklonjene finančni pomoči Evropi	gospodarstvo, ekonomija	Države BRICS vse bolj naklonjene finančni pomoči Evropi  Sao Paulo - Na srečanju predstavnikov Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južnoafriške republike (države BRICS) bodo Brazilci predlagali, da naštete države preko Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Evropi omogočijo dostop do več milijard sredstev za pomoč pri izhodu iz vse hujše dolžniške krize, je za Reuters izjavil neimenovani uradnik.  Brazilski finančni minister Guido Mantega je Evropi pripravljen ponuditi do 10 milijard dolarjev brazilske pomoči. (Foto: Reuters) Srečanje omenjenih držav v razvoju, ki igrajo vse pomembnejšo vlogo v svetovnem gospodarstvu, se začne četrtek v Washingtonu. Brazilski finančni minister Guido Mantega naj bi Evropi ponudil do 10 milijard dolarjev prek različnih kanalov, tudi prek IMF ali prek nakupa obveznic zadolženih držav. Samo brazilska pomoč bi bila vsekakor premajhna za bistveno spremembo položaja, a usklajeno delovanje celotnega bloka BRICS, zlasti Kitajske in Rusije, bi utegnilo ključno prispevati pri razrešitvi težavne situacije v evroobmočju. Takšna možnost v zadnjih dneh pridobiva vse več podpore, saj je ruski finančni minister Aleksej Kudrin včeraj dejal, da bi države z znatnimi prihranki lahko priskočile na pomoč Evropi “pod določenimi pogoji.“ Države BRICS so sicer že sedaj sodelovale pri kupovanju evropskega dolga preko Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF), Mantega pa je spodbujal tudi k usklajenemu kupovanju evropskih obveznic. A ostale države so bile do kupovanja tveganih dolžniških vrednostnih papirjev zadržane, sedaj pa bi jih usklajeno sodelovanje prek varnejših instrumentov IMF lahko prepričalo v nasprotno. Države BRICS imajo seveda pri pomoči reševanja dolžniške krize tudi strateški interes, saj Evropa zanje predstavlja enega najpomembnejših izvoznih trgov. Nekatere med njimi, kot je na primer Brazilija, želijo zaščititi tudi španske in portugalske strateške naložbe v Latinski Ameriki, obenem pa bi takšna pomoč okrepila brazilski vpliv pri IMF.	oj	Dnevnik	2011-09-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042352788/posel/novice/1042352788	Schwarz z blokiranimi računi	gospodarstvo, ekonomija	Schwarz z blokiranimi računi  Ljubljana - Tri banke - Nova kreditna banka Maribor, Unicredit banka in Hypo Alpe Adria Bank - so v sredo podjetju Schwarz blokirale transakcijske račune.  (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Direktor in lastnik Schwarza Boštjan Nagode pravi, da so bili računi deblokirani še isti dan, do njihove blokade pa je prišlo zaradi napake ene od bank. Spomnimo, da je Nagode lastnik podjetja MKT Print, ki je lansko leto zaključilo v stečaju, in Tosame.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-04-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042304108/posel/novice/1042304108	ZDA z najvišjo stopnjo brezposelnosti po letu 1982	gospodarstvo, ekonomija	ZDA z najvišjo stopnjo brezposelnosti po letu 1982   ZDA z najvišjo stopnjo brezposelnosti po letu 1982 Stopnja brezposelnosti se je v ZDA septembra zvišala za 0,1 odstotne točke, na 9,8 odstotka na mesečni ravni, in se tako povzpela na najvišjo raven po juniju 1982. Septembra so ukinili 263.000 delovnih mest, kar pa je precej več kot avgusta. Naraščanje brezposelnosti je po mnenju analitikov znamenje, da bo recesija tudi po njenem koncu še dolgo negativno vplivala na trg dela v ZDA.Bruselj nadaljuje postopek proti trem letalskim družbam Evropska komisija je včeraj nadaljevala postopek proti British Airways, španski letalski družbi Iberia in American Airlines, ki jih sumi omejevalnih poslovnih praks pri sodelovanju na čezatlantskih povezavah. Družbe naj bi se dogovarjale o urnikih, zmogljivosti, cen in upravljanju s prihodki na čezatlantskih povezavah. Gre še posebno za povezave med EU, Švico in Norveško ter Severno Ameriko. Comcast bi prevzel NBC Universal Največji ameriški kabelski operater Comcast naj bi se dogovarjal za nakup večinskega deleža filmske in televizijske družbe NBC Universal, ki je v 80-odstotni lasti General Electric, preostalih 20 odstotkov pa je v lasti francoskega Vivendija. Da iščejo partnerja za NBC Universal, je včeraj potrdil tudi izvršni direktor General Electric Jeffrey Immelt. Comcast naj bi za prevzem, ki mu delničarji niso naklonjeni, plačal od šest in sedem milijard dolarjev.EDF bo prodal EDF Energy Največja evropska elektroenergetska družba EDF je včeraj sporočila, da je sprožila postopek za prodajo svojega britanskega distributerja električne energije EDF Energy, ki oskrbuje okoli osem milijonov gospodinjstev in podjetij v Veliki Britaniji in zaposluje približno 12.000 ljudi. Izvršni direktor družbe Pierre Gadonneix je povedal, da je poteza v skladu z njihovim načrtom, po katerem bodo zmanjšali dolg za pet milijard evrov.Trichet se je pridružil zagovornikom močnega dolarja Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet se je pridružil zagovornikom močnejšega dolarja, saj lahko po njegovem mnenju velika nihanja tečajev povzročijo počasnejše okrevanje ameriškega gospodarstva. V Evropi velja prepričanje, da so v ZDA dopustili upad vrednosti dolarja v zadnjih 12 mesecih, da bi s tem spodbudili okrevanje gospodarstva iz recesije.Wal-Mart pričakuje počasno izboljšanje v ZDA Največja trgovska veriga na svetu Wal-Mart pričakuje počasno izboljšanje poslovanja na ameriškem trgu, medtem ko se njihovo poslovanje v azijski regiji že izboljšuje. Predsednik družbe Rob Walton tako pričakuje, da bodo zaradi pridobitve novih strank in povečanje tržnega deleža premagali počasno okrevanje ameriškega gospodarstva. Njihov tržni delež se je v ZDA povečal, saj v recesiji vse več ljudi išče nizke cene pri široki paleti izdelkov, vse od hrane do papirnatih brisač in potrošniške elektronike.V EU avgusta višje cene industrijskih izdelkov Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se avgusta v območju evra zvišale za 0,4 odstotka na mesečni ravni, v celotni Evropski uniji pa za 0,2 odstotka. Po popravljenih podatkih pa se cene industrijskih proizvodov v območju evra pri proizvajalcih julija znižale za 0,7 odstotka, v celotni EU pa za 0,6 odstotka na mesečni ravni.Pripravila Nuša Brank		Dnevnik	2009-10-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042511568/posel/novice/1042511568	Naftin šef Cveto Žalik s partnerji favorit za nakup Nafte Strojne	gospodarstvo, ekonomija	Naftin šef Cveto Žalik s partnerji favorit za nakup Nafte Strojne  Ljubljana - Prodajni postopek Nafte Geoterm in Nafte Strojne, dveh odvisnih podjetij državne Nafte Lendava, je v sklepni fazi. Pri tem dober poznavalec razmer ne izključuje možnosti, da bosta podjetji prodani vnaprej izbranima kupcema.  Predsednik uprave Nafte Lendava Cveto Žalik sodeluje v konzorciju, ki je v netransparentnem prodajnem postopku ostal edini ponudnik za nakup Naftinega odvisnega podjetja. Od dobrih petih milijonov evrov naj bi menedžment prispeval dva milijona evrov. (Foto: Bojan Velikonja) Za Nafto Strojno, ki med drugim izdeluje rezervoarje za goriva, njena vrednost pa je ocenjena na slabih pet milijonov evrov, je ostal le še en kupec. To je tako imenovani konzorcij Strojna v sestavi mariborskega podjetja Metalna Impro, lenartskega Jekona in vodstva Nafte Strojna, vključno s predsednikom uprave Nafte Lendava Cvetom Žalikom. Kot smo že poročali, se je za nakup zanimal tudi velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, brat prve bankirke Probanke Romane Pajenk. V prvem krogu je Ročnik za nakup Strojne ponudil več kot konzorcij Strojna, in sicer 5,01 milijona evrov. Ko je sledil poziv za povišanje ponujene cene, je konzorcij Strojna za nakup podjetja ponudil 5,1 milijona, Ročnik pa je od ponudbe odstopil. Konec januarja je za Dnevnik pojasnil, da bo zaradi nekaterih prikritih podatkov ponudbo popravil navzdol, včeraj pa je bil za komentar nedosegljiv. Da v podatkovni sobi niso pridobili vseh relevantnih podatkov, pa so opozarjali tudi v Petrolu, ki se skupaj z lendavsko občino in angleško družbo Ascent Resources (v globinah Pomurja izvaja raziskave o nahajališču plina) poteguje za nakup Nafte Geoterm. Protikandidat za nakup Nafte Geoterm je angleški sklad Central Europe Oil Company (CEOC), katerega soustanovitelj je Andrija Kojaković, nekdanji glavni izvršni direktor Ine. Ker se je po trditvah naših virov Žalik v zadnjih mesecih večkrat sestal s Kojakovićem, ni izključeno, da bi bil CEOC favoriziran v prodajnem postopku. V Nafti so sestanke s Kojakovićem nedavno potrdili in zagotovili, da bodo vsi ponudniki obravnavani enakopravno. Po naših informacijah je Petrol s partnerji v predzadnji ponudbi za nakup Nafte Geoterm ponujal okoli dva milijona evrov. Temu je sledil še en poziv za zvišanje ponudb, na podlagi katerega pa naj bi CEOC ponudil višjo ceno od Petrola in partnerjev. Dejstvo, da je aktualna ponudba za najmanj štirikrat višja od ocenjene vrednosti podjetja, ki znaša okoli pol milijona evrov, pomeni, da je poštena cena Nafte Geoterm poznana le posvečenim. Po naših informacijah je tako Nafto Strojno kot Nafto Geoterm pred prodajo ocenilo podjetje De Jure v lasti Andreja Hartmana. Slednji je solastnik podjetja Teseus, v katerem ima lastniški delež tudi Gorazd Buda, ki po neuradnih informacijah vodi komisijo za privatizacijo obeh podjetij. V Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) nam v preteklosti niso želeli razkriti imen članov komisije oziroma so nas po odgovor napotili v Nafto Lendava. Toda tudi v Nafti niso razkrili imen. V AUKN nameravajo na številna vprašanja o privatizaciji Nafte odgovoriti v prihodnjih dneh. Tudi na vprašanja, ki smo jih zastavili Žaliku, včeraj nismo prejeli odgovorov. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2012-02-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042294923/posel/novice/1042294923	Cerkljanska Eta ustanavlja hčerinsko podjetje Eta Teh	gospodarstvo, ekonomija	Cerkljanska Eta ustanavlja hčerinsko podjetje Eta Teh  Cerkno - Cerkljanska Eta bo dejavnost v prihodnje razširila z ustanovitvijo hčerinskega podjetja Eta Teh, nanj pa bo prenesla dejavnost strojegradnje in orodjarstva. Gospodarska kriza je sicer zavrla nekatera prizadevanja v zvezi s tem in vplivala na poslovanje družbe, kljub temu pa v Eti doslej niso odpuščali in se tega ne nadejajo niti v prihodnje.  Kot je za STA pojasnil predsednik uprave družbe Zorko Golob, so priprave za ustanovitev novega podjetja še v teku, zato o podrobnostih ni želel govoriti. Tako še ni znano, kje bo sedež podjetja, niti kdo ga bo vodil, namerava pa Eta nanj prenesti dejavnost strojegradnje in orodjarstva. Medtem cerkljanska družba v Turčijo postopno seli proizvodnjo steklokeramičnih plošč. Tja so že lani preselili polovico proizvodnje, dokončno pa bo proizvodnja sevalnikov v Turčijo predvidoma preseljena do konca letošnjega leta. Skupni obseg proizvodnje sevalnikov, preseljenih s cerkljanske na turško lokacijo sicer znaša dobra dva milijona steklokeramičnih plošč na letni ravni. Selitev omenjenega dela proizvodnje v Turčijo po zagotovilih Goloba ne bo povzročila odpuščanja na matični lokaciji v Cerknem. V okviru celotnega koncerna E.G.O., kamor sodi tudi Eta, namreč poteka obsežen proces segmentacije in koncentracije določenih vrst proizvodnje na posameznih proizvodnih lokacijah v okviru koncerna. Po odločitvi vodstva koncerna je Eta tako že postala edina proizvodna lokacija grelnih plošč v koncernu, saj je v zameno za selitev dela proizvodnje sevalnikov v Turčijo E.G.O. že pred časom iz Turčije v Cerkno preselil proizvodnjo klasičnih grelnih plošč. S tem je celotno proizvodnjo tega izdelka skoncentriral v Cerknem. Eta je s tem pridobila mesto edinega proizvajalca teh izdelkov na svetovnem tržišču, saj bo s proizvodnjo več kot osem milijonov grelnih plošč letno sama zadostila vsem svetovnim potrebam po tem izdelku. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram pa omenjene spremembe že kažejo pozitivne učinke na zasedenost proizvodnje in potrebe po dodatnem zaposlovanju, poudarja Golob. Proizvodnja so po njegovih besedah zaradi večje količine naročil znova vrača na 40-urni delovni teden, delovne pa naj bi bile odslej tudi vse sobote. Poleg tega naj bi zaradi povečanih potreb v kratkem zaposlili tudi 25 novih proizvodnih in strokovnih delavcev. Kljub v zadnjem času nekoliko izboljšanim gospodarskim razmeram tržišče po mnenju Goloba še vedno ostaja nepredvidljivo. Prav zato ni želel govoriti o pričakovanjih za obdobje do konca leta. Prav tako še niso znani niti Etini poslovni rezultati za letošnje prvo polletje.		Dnevnik	2009-08-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042219898/posel/novice/1042219898	Pergerjeva se izgovarja na novinarje	gospodarstvo, ekonomija	Pergerjeva se izgovarja na novinarje  Maribor - Neprofesionalno delo novinarjev naj bi bilo razlog, zaradi katerega mora Mateja Perger sedeti na zatožni klopi mariborskega okrožnega sodišča, izhaja iz včerajšnjega zagovora bivše predsednice in svetovalke uprave sladkogorske Palome. Pergerjeva je namreč vztrajala pri trditvi, da nikoli ni podala izjav, ki so jih 16. julija lani objavile Finance. Ta članek je tako prizadel njenega bivšega tesnega sodelavca Uroša Krapšo, da je zoper Pergerjevo vložil zasebno tožbo, v kateri ji očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.  Krapša (član SDS), ki je zdaj zaposlen v družbi Elektronsko pismo Pošte Slovenije, zahteva od Pergerjeve 10.000 evrov odškodnine in opravičilo. S svojimi izjavami naj bi škodila njegovi časti in dobremu imenu, in sicer s tem, ko naj bi ga osumila zlorabe položaja, osebnega okoriščanja in korupcije. Med drugim naj bi Krapši povzročale duševne bolečine izjave v članku, da naj bi brez soglasja in vednosti Pergerjeve v imenu Palome naročil izdelavo pravnega mnenja pri inštitutu za evropsko, javno in gospodarsko pravo, ki ga je soustanovil Krapša in ki v času naročila sploh še ni obstajal. Poleg tega je Krapšo prizadel še očitek, da ni zasledoval interesov Palome, temveč je deloval v interesu svojega strankarskega kolega Bojana Belne. Med včerajšnjem zaslišanjem je Pergerjeva zatrdila, da teh izjav nikoli ni podala novinarki Financ. Z novinarko se sploh naj ne bi pogovarjala. Pergerjeva je še povedala, da je bila z novinarji v stikih izključno s pomočjo svetovalne agencije Dialog, svoja stališča, ki niso bila v skladu z objavljenimi izjavami, pa je sporočila šele teden dni kasneje na tiskovni konferenci. Pred sodni senat, ki mu predseduje Mirjana Horvat Pogorelec, je zatem stopil tudi 34-letni zasebni tožnik, ki je vse prej kot prepričljivo zastopal svoj prav. Še posebno, ko sta vanj z neprijetnimi vprašanji vrtala Pergerjeva in njen zagovornik Igor Grošelj. Krapša je med drugim trdil, da omenjeno sporno mnenje ni bilo nikoli plačano. »Bilo bi nepošteno do Palome, če bi ga zaračunali,« se je izgovarjal bivši član uprave. Priznal je tudi, da je soustanovitelju inštituta Aljoši Dežmanu izstavljal račune za pravno pomoč, za kar je Paloma plačevala približno 500 evrov na mesec. Sojenje se bo nadaljevanje 5. decembra. tomaz.klipsteter@dnevnik.si	Tomaž Klipšteter	Dnevnik	2008-11-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042338425/posel/novice/1042338425	Rast na evropskih borzah	gospodarstvo, ekonomija	Rast na evropskih borzah  london - Pomembnejše borze po Evropi so po torkovi rasti tudi današnje trgovanje začele v zelenem. Najbolj se dražijo delnice v Parizu, kjer so tečaji, merjeno z indeksom CAC 40, pridobili poldrugi odstotek.  (Fotografija je simbolična.) (Foto: Reuters) Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je doslej pridobil 1,1 odstotka in je na ravni 2752 točk. Na pariški borzi se je indeks CAC 40 dvignil na raven 3727 točk, kar je 1,57 odstotka več kot ob koncu trgovanja v torek. Londonski indeks FTSE 100 se je zaenkrat zvišal za 0,70 odstotka je pri okoli 5281 točkah, frankfurtski indeks DAX pa se je zvišal za 0,91 odstotka na okoli 5643 točk. V Milanu je indeks FTSE Italia All-Share doslej pridobil 1,41 odstotka, dunajski ATX 0,92 odstotka, züriški SMI pa 0,90 odstotka. Evropske borze tako sledijo azijskim, kjer so danes beležili konkretne rasti. V Tokiu je indeks Nikkei pridobil 2,7 odstotka, hongkonški Hang Seng 1,8 odstotka, južnokorejski Kospi pa 1,4 odstotka. Borza v Singapurju je končala višje za 1,1 odstotka, v Indiji za 1,4 odstotka, v Avstraliji pa 2,1 odstotka.	sta	Dnevnik	2010-02-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042205825/posel/novice/1042205825	Koletnik: Pismo potrjuje bojazen o različnih pogledih na prihodnost skupine	gospodarstvo, ekonomija	Koletnik: Pismo potrjuje bojazen o različnih pogledih na prihodnost skupine  Ljubljana - Pismo sveta delavcev Mobitela me je presenetilo, hkrati pa potrjuje bojazen o različnih pogledih na prihodnost skupine, je bil odkrit predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije Damijan Koletnik. Seveda me teža obtožb zavezuje k odzivu, zato sem članom nadzornega sveta predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bo preučila obtožbe, ugotovila dejstva in predlagala ukrepe, kako naprej, pojasnjuje.  Kot smo poročali, so predstavniki Mobitelovih zaposlenih v petek v odprtem pismu upravi, nadzornikom Telekoma in tudi gospodarskem ministru Andreju Vizjaku ter lastnikom (državljanom) opozorili na svoj manjvreden položaj pri odločanju na ravni skupine in predvsem na izvajanje razvpite reorganizacije v tajnosti. Koletnik odgovarja: Glede na težo obtožb in za ohranitev kredibilnosti skupine bi bilo pravilno, da poslušamo tudi predstavnike zaposlenih Mobitela pred sklepanjem zaključkov. Na vsak način smatram, da je naše poslanstvo in obveza delovanje v dobro skupine Telekom Slovenije. Iz slednjega sledi, da so sleherne spremembe v skupini dopustne samo na podlagi splošnega konsenza z zaposlenimi v skupini, saj so lahko le na tak način tudi uspešne. V nasprotnem primeru nisem pripravljen nositi odgovornosti za prihodnje poslovanje skupine, je bil direkten Koletnik. Ni pa nam neposredno odgovoril, ali bo nadzorni svet problematiko obravnaval na kateri izmed prihodnjih sej. Vodstvo Telekoma stališča zaposlenih v Mobitelu smatra kot obtožbe brez pravih argumentov, niso pa navedli oseb, ki naj bi s svojimi trditvami zavajale že več kot dve leti, in katere so te trditve. Nikogar nismo hoteli javno izpostavljati in tega ne nameravamo tudi v bodoče, pravijo. So pa zgolj potrdili Koletnikove navedbe, da so ključni element trenutnega dogajanja različni pogledi na nadaljnji razvoj organizacije skupine. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-09-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042375449/posel/novice/1042375449	Lesna in papirna industrija zaradi dviga trošarin pred propadom	gospodarstvo, ekonomija	Lesna in papirna industrija zaradi dviga trošarin pred propadom  Ljubljana - Prvega avgusta se bo trošarina za električno energijo zvišala za šestkrat, z enega evra za megavatno uro (MWh) na 6,05 evra, 1. novembra pa bo sledil nov dvig na 12,1 evra za MWh. Načrte vlade za polnjenje proračuna, o katerih smo v Dnevniku poročali že v začetku junija, je državni zbor potrdil 6. julija, gospodarstvo pa zdaj predsednika vlade Boruta Pahorja poziva, naj zakon o trošarinah znova nemudoma novelira.  Samo Hribar Milič: Obremenjevanje gospodarstva urgentno, razbremenjevanje z zamudo. (Foto: Luka Cjuha) Prvega avgusta se bodo gospodinjstvom zaradi dviga trošarin cene položnic za električno energijo zvišale za 3,5 oziroma 4,5 evra, odvisno od načina merjenja, medtem ko bodo podjetja dodatne stroške beležila v milijonih evrov. Učinki, predvsem na predelovalno industrijo, bodo katastrofalni, so včeraj opozarjali predstavniki gospodarstva. Trošarine že zdaj pokurijo polovico neto dobičkov slovenskih podjetij, kako bo nov ukrep vplival na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je jasno. Papirna industrija izvozi več kot 70 odstotkov izdelkov in tega trošarinskega šoka ne bomo prenesli, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil podpredsednik združenja papirne industrije in direktor papirnice Vevče Marko Jagodič. Letos bo papirna industrija zaradi dviga trošarin beležila za 3,5 milijona evrov višje stroške energentov, prihodnje leto pa bodo ti narasli na 10,8 milijona evrov. To predstavlja okoli polovico dobička, ustvarjenega v letu 2009, ki pa je bilo rekordno. Tudi lesni industriji se slabo piše. Direktor podjetja TIP Otiški vrh, ki proizvaja iverne plošče, Jože Prikeržnik je pojasnil, da se bo strošek podjetja zaradi dviga trošarin povečal s 50.000 na več kot 600.000 evrov. Tega stroška ni mogoče vgraditi v ceno izdelka. Za nas pomeni izgubo tujih trgov, novih pa ne bomo mogli najti, saj ne bomo konkurenčni, je dejal Prikeržnik. Ta je prepričan, da se bodo težave podjetja TIP Otiški vrh odrazile v vsej pohištveni industriji in tudi v gradbeništvu, poleg tega pa je proizvodnja ivernih plošč bazna industrija za celotno lesno panogo. To je zadnji udarec slovenski lesni industriji pred propadom, je dodal Prikeržnik. Ko je videti, da bo država les in hlodovino le še izvažala, na ministrstvu za finance pojasnjujejo: Dvigi trošarin so v trenutnih gospodarskih razmerah najboljša možna rešitev. Država si od dviga trošarin (poleg trošarine na električno energijo se dviga tudi trošarina na zemeljski plin) obeta okoli 140 milijonov evrov na leto, od tega bo 100 milijonov evrov plačalo gospodarstvo. Urgentno sprejemamo ukrepe, ki obremenjujejo gospodarstvo, zelo počasi pa ukrepe, ki bi prispevali k razbremenitvi gospodarstva in povečanju njegove konkurenčnosti, je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Ta opozarja, da gospodarstvo ne sme pristati na logiko, da država ta denar potrebuje in da ga ne more vzeti pri sebi. V javnem sektorju se je lani število zaposlenih povečalo za 3000, nekateri so beležili tudi dvomestno rast plač, vse to pa se generira v dvigu trošarin, je dejal. Skupaj moramo zahtevati, da vlada ta sredstva privarčuje, je dodal. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2010-07-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/274360/posel/novice/274360	Dean Mikolič z novim skladom tveganega kapitala	gospodarstvo, ekonomija	Dean Mikolič z novim skladom tveganega kapitala  Ljubljana - Družba P&S Group, katere predsednik uprave je Dean Mikolič, je začela s tretjim krogom vplačil v svoj sklad tveganega kapitala P$amp,S East Growth s sedežem v Luksemburgu. V prvih dveh krogih so po podatkih iz predstavitve za potencialne vlagatelje zbrali 14 milijonov evrov sredstev, ciljna velikost sklada je 30 milijonov evrov.  Družba P Investitorji so predvsem slovenske finančne institucije ter malenkostno tudi nekatere tuje, nam je povedal Mikolič. Kdo je sredstva vložil v njihov sklad, ni želel komentirati, kot pravi, gre za okoli 30 investitorjev, posameznikov in podjetij, ki nimajo veze z državo . Sklad P$amp,S East Growth bo svoja sredstva vlagal v Romuniji, Bolgariji in Ukrajini, ciljne panoge so: telekomunikacije, finančne storitve, farmacija in zdravstvo. Najmanjše vplačilo v sklad je 200.000 evrov. Sklad bo imel predvidoma od šest do dvanajst naložb, dve investiciji so že izvedli. Prva je bila nakup skoraj 83 odstotkov romunskega alternativnega ponudnika telekomunikacij Bol.BG, druga pa nakup romunske verige lekarn Farmaplus. Sklad bo predvidoma deloval med tremi in petimi leti, kar pomeni, da ga bodo zaprli med letoma 2009 in 2011. Trenutno končujemo nakup ene bolgarske in ene romunske družbe, ki se ukvarjata z alternativno ponudbo telekomunikacij, dodaja Mikolič. Po dostopnih podatkih ima P&G že en sklad tveganega kapitala, in sicer CEE Growth, vendar velikost sklada in preostale podrobnosti niso znane. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2007-10-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042465222/posel/novice/1042465222	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Pivovarna Laško 10 % Telekom Slovenije 2,94 %		Dnevnik	2011-08-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042315327/posel/novice/1042315327	Skoraj polovica naložbenih zavarovanj slovenskih zavarovalnic je pod gladino	gospodarstvo, ekonomija	Skoraj polovica naložbenih zavarovanj slovenskih zavarovalnic je pod gladino  Ljubljana - Slovenski vlagatelji imajo v naložbenih zavarovanjih vloženih že skoraj 570 milijonov evrov premoženja, kar je četrtino več kot konec decembra lani in skoraj šest odstotkov več kot decembra 2007. Rast sredstev v naložbenih zavarovanjih pa je bolj kot posledica njihove uspešnosti posledica praktično nespremenjenih vplačil zavarovancev.  Fotografija je simbolična. (Foto: Reuters) Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta so namreč domače zavarovalnice s svojimi naložbenimi zavarovanji zbrale več kot 113 milijonov evrov premij, kar je le skoraj deset odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in približno toliko, kot je znašal letošnji prirast premoženja v naložbenih zavarovanjih. Z visokimi prilivi v naložbena zavarovanja so tako zavarovalnice v celoti nadoknadile izpad zaradi padca vrednosti naložbenih zavarovanj oziroma zaradi padca vrednosti vzajemnih skladov, ki jih naložbena zavarovanja vključujejo. Po zadnjih podatkih Agencije za zavarovalni nadzor je namreč vrednost naložb v zavarovanjih z naložbenim tveganjem konec junija znašala 569,1 milijona evrov, kar je 110 milijonov evrov več kot na začetku leta oziroma 59 milijonov evrov več kot konec junija lani. Nekoliko manj je lahko zadovoljnih nekaj 10.000 vlagateljev, ki varčujejo v naložbenih zavarovanjih. Podatki o donosih naložbenih zavarovanj v letošnjem letu razkrivajo, da so naložbena zavarovanja, ki se tržijo v Sloveniji (oziroma so se tržila v preteklosti), podpovprečno donosna, če jih primerjamo z letošnjimi donosi na svetovnih trgih kapitala. Povprečni letošnji donos izbranih naložbenih zavarovanj, ki smo jih zajeli v analizo, je znašal le 11,3 odstotka, kar je nekajkrat manj kot znaša letošnja rast tečajev na svetovnih borzah in skoraj trikrat manj, kot so letos v povprečju pridobili delniški vzajemni skladi, ki se tržijo v Sloveniji. Izmed vseh naložbenih zavarovanj, za katere so nam v zavarovalnicah posredovali podatke, sta se letos še najbolje odrezali Fondpolica Dirigent in Fonpolica z dinamičnim naložbenim paketom KD Življenja. Sledi jima naložbeno zavarovanje Svetovne gazele s 120-odstotnim jamstvom, s katerim upravlja Zavarovalnica Triglav, ki pa je na drugi strani od uveljavitve doseglo najvišji padec. Iz tabele z donosi naložbenih zavarovanj je razvidno, da od dneva uveljavitve pozitivni donos izkazuje le več kot polovica, medtem ko je tretjina izmed njih izgubila več kot deset odstotkov. Poleg Svetovne gazele s 120-odstotnim jamstvom so nadpovprečne padce od uveljavitve doživele še EKO Naložbe Zavarovalnice Triglav in Fondpolica z uravnoteženim oziroma dinamičnim naložbenim paketom KD Življenja. Primerjavo med posameznimi naložbenimi zavarovanji sicer onemogočajo jamstva glavnic, ki se med seboj opazneje razlikujejo. Nekatera naložbena zavarovanja namreč jamčijo le del glavnice, medtem ko druga jamčijo izplačilo 100 in več odstotkov glavnice. Nekatera zavarovanja jamčijo izplačilo rente, izplačilo najvišje dosežene vrednosti, imajo določeno fiksno obrestno mero... Primerjavo otežuje tudi to, da so nam, denimo v NLB Viti, posredovali podatke o donosu do 16. oktobra, v Wiener Stadtische pa podatke o donosu do konca septembra (na zavarovalnice smo naslovili prošnjo, naj nam posredujejo podatke o donosu do 15. oktobra letos). V zavarovalnicama Grawe in Generali nam na naša vprašanja v več kot dveh tednih niso odgovorili. Naložbena zavarovanja so sicer eden izmed najdonosnejših produktov za zavarovalnice, saj te zavarovancem zaračunavajo nekajkrat višje stroške od tistih pri vzajemnih skladih. Podatek o upravnih stroških (gama stroški), stroških ob sklenitvi police (alfa stroški) in stroških vplačil (beta stroški) namreč lahko dosegajo tudi deset odstotkov, vendar pa natančni podatki niso znani, saj jih zavarovalnice ne razkrivajo. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-11-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042289371/posel/novice/1042289371	Košaki za najemnino MIP 12.000 evrov na mesec	gospodarstvo, ekonomija	Košaki za najemnino MIP 12.000 evrov na mesec  Ljubljana - Novogoriško sodišče je včeraj izdalo soglasje za oddajo tolminskega obrata družbe Mesna industrija Primorske (MIP) v najem družbi Košaki. Ta bo za obrat in pripadajočo opremo plačevala najmanj 12.000 evrov najemnine na mesec. Najemnina je simbolična, pomembneje je, da se pokrivajo stroški amortizacije, da stroji ne stojijo, nam je pojasnil stečajni upravitelj MIP Miroslav Benedejčič.  (Foto: Jani Alič) Znano je, da bodo Košaki proizvodnjo v tolminskem obratu znova zagnali 17. avgusta, v prvi fazi pa naj bi zaposlili do 20 ljudi. Benedejčič pričakuje, da se bodo Košaki, ki bodo v Tolminu proizvajali salame za izvoz, pozneje potegovali tudi za nakup obrata. Zanimanje za nakup je potrdil tudi predsednik uprave mariborske tovarne mesnih izdelkov Bojan Rus. Pogovori za najem obratov MIP v Kromberku z murskosoboško družbo Panvita, družbo MIG na eni strani ter Gorico Leasing na drugi strani se medtem nadaljujejo. Benedejčič je optimističen, kot smo poročali, pa je podpis pogodbe mogoče pričakovati šele prihodnji teden. Tudi Panvita naj bi bila v primeru uspešnega dogovora za najem zainteresirana za poznejši nakup obrata. Benedejčič napoveduje, da bo razpis za prodajo obratov MIP objavljen v mesecu dni. Novogoriško sodišče je včeraj odobrilo podaljšanje roka za preizkus terjatev upnikov družbe MIP za en mesec, na 7. september. Spomnimo, da je Benedejčič prejel kar 524 terjatev, banke, največje upnice, pa so jih prijavile šele v zadnjem trenutku. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-08-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042419410/posel/novice/1042419410	Ljubljanska borza: SBI TOP v nov teden vstopa s polodstotnim padcem	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP v nov teden vstopa s polodstotnim padcem  Ljubljana - Ljubljanska borza je nov teden začela s padcem. Indeks blue chipov SBI TOP je današnje trgovanje končal pri vrednosti 839,25 točke, kar je 3,80 točke oz. 0,45 odstotka manj kot v petek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, največjo rast pa so zabeležile delnice Mercatorja.  Na ljubljanski borzi so se Najbolj pocenile delnice Petrola, največjo rast pa so zabeležile delnice Mercatorja. (Foto: Luka Cjuha) Vlagatelji so opravili za 1,5 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za najbolj prometne delnice Ljubljanske borze, delnice Krke, s katerimi so sklenili za 577.450 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se pri tem ni spremenil in je ostal na petkovi ravni oz. pri 64,20 evra. Prav tako se pri prometu 66.370 evrov ni spremenil zaključni tečaj delnic Gorenja, ki se je v petek oblikoval pri 12,80 evra. Med blue chipi so se najbolj pocenile delnice Petrola (53.210 evrov), ki so zdrsnile za 3,74 odstotka na 255,10 evra, navzdol pa so šle še delnice NKBM (24.900 evrov), ki so izgubile 0,15 odstotka in končale pri 10,28 evra. Na drugi strani so se najbolj okrepile delnice Mercatorja (265.520 evrov), ki so se podražile za 1,95 odstotka na 157 evrov. Pridobile so tudi delnice Telekoma Slovenije (43.440 evrov), katerih zaključni tečaj je zrasel za 0,21 odstotka na 85,98 evra. Zaključna tečaja preostalih delnic v prvi kotaciji sta ostala nespremenjena. Delnice Intereurope, s katerimi je bilo za 6540 evrov prometa, so ostale pri 3,80 evra, delnice Luke Koper pa so ob prometu 41.220 evrov ostale pri 15,25 evra. Po delnicah v standardni kotaciji danes ni bilo večjega povpraševanja. Še največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami Save (8180 evrov, -0,60 odstotka na 81,50 evra) in Pivovarne Laško (7550 evrov, -0,72 odstotka na 13,70 evra). Ta kotacija je bila sicer danes večinoma obarvana v rdeče, pri čemer so največ izgubile delnice Aerodroma Ljubljana (1820 evrov), ki so se pocenile za 4,89 odstotka na 17,50 evra. Največjo rast pa so zabeležile delnice Istrabenza (240 evrov), ki so poskočile za 19,58 odstotka na 5,98 evra.	sta	Dnevnik	2011-01-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/305919/posel/novice/305919	Ljubljanska borza: Indeksi izgubili poldrugi odstotek	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: Indeksi izgubili poldrugi odstotek  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 9459,08 točke, kar je 148, 81 točke oz. 1,55 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 31,87 točke oz. 1,50 odstotka na 2093,98 točke.  Slika je simbolična. (Foto: Matej Povše) Pocenile so se vse pomembnejše delnice, med njimi Gorenja (za 2,81 odstotka na 36,67 evra), Intereurope (za 1,13 odstotka na 35,13 evra), Krke (za 1,16 odstotka na 104,57 evra), Luke Koper (za 2,69 odstotka na 70,93 evra), Mercatorja (za 2,64 odstotka na 311,47 evra), Petrola (za 0,36 odstotka na 705,21 evra) in Telekoma Slovenije (za 3,75 odstotka na 269,98 evra).	agencije,tsl	Dnevnik	2008-03-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042231197/posel/novice/1042231197	Zlom borze je hud udarec za Savo	gospodarstvo, ekonomija	Zlom borze je hud udarec za Savo  Bled - V Savi so prepričani, da je prišlo pri nas do zloma borze in ne le do krize, dolgoletni in izkušeni finančnik pa pravi, da je zaključni račun leta 2009 za Savo in vsa podjetja uganka. V njem bo namreč treba računovodsko obdelati padce vrednostih papirjev, ki jih ima Sava v takšni ali drugačni obliki za 220 milijonov evrov (deleži Abanke, Gorenjske banke, Merkurja ipd.) od 400 milijonov delniškega kapitala.  Janez Bohorič (Foto: Jaka Adamič) Janez Bohorič, predsednik uprave Save, je napovedal kleščenje naložb. Namesto za običajnih 40 do 50 milijonov evrov naložb na leto bomo prihodnje leto v najbolj nujne projekte vlagali le tretjino te vsote. Odpuščanj ne bo, bo pa kleščenje stroškov povsod, kjer je to mogoče! Prvi finančnik Vinko Perčič pravi, da bo razlike med vrednostmi delnic, ki jih ima Sava, kot tudi nasploh, treba ustrezno umestiti v zaključne račune. Državni revizijski organi so tisti, ki bodo navodila izdali v januarju, do takrat je vsaka napoved nehvaležna - zagotovo pa bo, na primer, podatek, da si kupil delnico Save za 400 evrov na začetku leta 2007 in je danes vredna 300 evrov, treba upoštevati. Sava je sicer letos v enajstih mesecih skoraj dosegala ambiciozne načrte (prodali so za 198 milijonov evrov oziroma 8 odstotkov več kot lani) in za njimi zaostali za 2 odstotka, a december lahko prinese slabšo sliko. V turizmu še ni konkretnih posledic, izpad ameriškega in angleškega trga bo najbolj čutil Bled. Prav zaradi krize spreminjajo kratkoročne načrte in že varčujejo - pet dni več bodo doma ob koncu leta in v začetku prihodnjega. Kljub temu pa bodo zaposleni dobili od 200 do 450 evrov bruto božičnice.	Miran Šubic	Dnevnik	2008-12-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042231457/posel/novice/1042231457	Britanska vlada bi posojala oderuško, po 26,8 odstotni obrestni meri	gospodarstvo, ekonomija	Britanska vlada bi posojala oderuško, po 26,8 odstotni obrestni meri  London - Nekdo v laburistični vladi britanskega premierja Gordona Browna je moral biti prepričan, da ima izvrstno zamisel (drugi ministri pa so se očitno strinjali), ko je predlagal, da bi vlada Britancem nudila posojila, ki jih banke nočejo več dajati ljudem, vendar s tolikšno obrestno mero, da te kap: 26,8-odstotno.  Je ta briljantna zamisel del pomoči, ki jo Brownova vlada zaradi krize kar naprej obljublja družinam? Je ta briljantna zamisel del pomoči, ki jo Brownova vlada zaradi krize kar naprej obljublja družinam? Vlada po eni strani z milijardami funtov davkoplačevalcev rešuje banke, ki nosijo levji delež krivde za letošnji finančni cunami in recesijo, ki jo je ta sprožil. Po drugi pa želi družinam v težavah pomagati s posojili z obrestno mero, s katero so najbolj oderuške banke milijonom Britancem pomagale do likvidnostnih problemov. To je klasični primer nečesa, čemur pravimo narobe svet. Vlada je bila prepričana, da je velikodušna, če je soditi po besedah predstavnika ministrstva za delo in pokojnine, ki je napovedal posojila z oderuškimi obrestmi. Dejal je namreč, da želi poskrbeti za to, da si ljudje, ki jim zmanjkuje gotovine, funtov ne bi izposojali pri nezakonitih oderuhih (tukaj jim pravijo loan sharks , posojilni morski psi), ki zaračunavajo do 1000-odstotne obresti. Vlada naj bi nudila posojila potrebnim v okviru socialnega sklada, ki je težak 600 milijonov funtov. Iz tega sklada približno 1,2 milijona revnih ljudi, ki dobivajo socialno podporo, dobiva tudi brezobrestna posojila. Ni povsem jasno, ali je vlada nameravala brezobrestnim posojilom dodati tudi posojila z obrestmi, ki bi bila na voljo tako tistim brezposelnim, ki niso upravičeni do brezobrestnih posojil, ali pa uvesti samo posojila z obrestmi. Predstavnik ministrstva za delo in pokojnine je dodal, da dokončne odločitve še niso sprejeli. Prav gotovo je tudi ne bodo, saj je zamisel sprožila viharne proteste opozicijske konservativne stranke. Predstavnik konservativcev je dejal: Nezaslišano! Na tisoče ljudi je vsak teden ob službo, vlada pa naj bi za posojila iz socialnega sklada zaračunavala skoraj 27-odstotne obresti. Brown in Purnell (minister za delo in pokojnine, op. p.) se vedeta kot oderuha! Zelo zanesljivo je, da bo vlada zdaj naredila vse za to, da bi Britanci to zamisel, s katero so ministri spet pokazali, da celo v kriznih časih nimajo pravega občutka za življenje navadnih smrtnikov, čim prej pozabili. Posebno, če se Brown, ki se mu je nedavno zareklo, da je njegova vlada rešila svet (hotel je reči, da je rešila samo svetovni bančni sistem), res igra z zamislijo, da bi razpisal volitve, dokler ljudje še verjamejo, da rešuje tudi Britanijo, in preden bo recesija, kot mnogi pričakujejo, še bolj pokazala zobe.	Brane Kastelic,London	Dnevnik	2008-12-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/336275/posel/novice/336275	Avstrijci bodo v Zrenjaninu postavili tovarno športnih letal	gospodarstvo, ekonomija	Avstrijci bodo v Zrenjaninu postavili tovarno športnih letal  Beograd - Avstrijska družba Vizium Air, ki je generalni zastopnik proizvajalca majhnih letal Diamond Aircraft, bo v srbskem Zrenjaninu postavila tovarno za izdelavo majhnih športnih letal. Ustanovila bo tudi šolo za usposabljanje pilotov.  Slika je simbolična. (Foto: Matej Povše) Kot je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug, bodo Avstrijci za omenjeno investicijo, ki bo v neposredni bližini športnega letališča Ečka pri Zrenjaninu, odšteli 30 milijonov evrov. Podpis pogodbe se pričakuje v prihodnjih dneh, investicija v proizvodnjo majhnih letal pa bo največja greenfield investicija od 30 tujih investicij na območju občine Zrenjanin.	sta	Dnevnik	2008-07-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042468810/posel/novice/1042468810	Svea Zagorje bo izgubo pokrila iz prenesenega čistega dobička	gospodarstvo, ekonomija	Svea Zagorje bo izgubo pokrila iz prenesenega čistega dobička  Zagorje - Delničarji družbe Svea Zagorje so na današnji skupščini sklenili, da se lanska izguba v višini dober milijon evrov pokrije v breme prenesenega čistega dobička prejšnjih let v višini 872.574 evrov. Del izgube pa se bo pokril iz bremena drugih rezerv iz dobička v višini 135.412 evrov, so za STA po skupščini povedali v vodstvu družbe.  (Foto: Luka Cjuha) Skupščina je iz nadzornega sveta odpoklicala predstavnika delničarjev Stanislava Kocija, namesto njega pa je nadzornik postal Tomo Garantini. Upravi in nadzornemu svetu so delničarji podelili razrešnico za poslovno leto 2010. Za letošnjega revizorja je skupščina imenovala Revizijski center iz Ljubljane.	sta	Dnevnik	2011-08-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042280182/posel/novice/1042280182	Cena nafte se je znova dvignila nad 70 dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Cena nafte se je znova dvignila nad 70 dolarjev  Singapur - Nafta se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju podražila in se znova dvignila nad 70 dolarjev za 159-litrski sod, potem ko je trgovanje v torek zaključila pod to mejo. Ceno nafte so znova spodbudili podatki o padcu zalog črnega zlata v ZDA, največji porabnici nafte.  (Foto: Reuters) Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v avgustu se je podražila za 0,34 dolarja na 70,33 dolarja. S tem se je cena znova dvignila nad 70 dolarjev, potem ko se je ob koncu torkovega trgovanja oblikovala pri 69,89 dolarja (-1,60 dolarja). V Londonu se je severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v avgustu, podražila za 0,60 dolarja na 69,90 dolarja. Cena nafte je v torek padla predvsem zaradi podatkov o padcu zaupanja potrošnikov v ZDA. Indeks zaupanja ameriških potrošnikov, ki so doslej veljali za največje zapravljivce na svetu, je junija z majskih 54,8 točke padel na 49,3 točke. Na današnjo rast pa so vplivali podatki Ameriškega inštituta za nafto, da so se ameriške zaloge črnega zlata minuli teden zmanjšale za 6,8 milijona sodov. Danes bo ministrstvo za energetiko objavilo svoje podatke o zalogah, analitiki pa pričakujejo padec zalog za 2,2 milijona sodov. Bolj verodostojni so drugi podatki, saj rafinerije Ameriškemu inštitutu za nafto podatke javljajo prostovoljno, medtem ko ga morajo ministrstvu javiti obvezno. Analitiki opozarjajo, da je trenutni naftni trg zelo občutljiv na novice o kratkoročnih gibanjih, zaradi česar se ob tako nasprotujočih si signalih tudi ustrezno odzove. Cena nafte se je sicer od marca več kot podvojila, poleg pričakovanj, da se svetovna gospodarska kriza umirja, pa so jo spodbujali tudi strahovi pred padcem vrednosti dolarja in visoko inflacijo zaradi obsežnih javnofinančnih spodbud gospodarstvu v ZDA in visokega javnofinančnega primanjkljaja. Nekateri analitiki po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pričakujejo v tretjem četrtletju rahel premor pri gibanju cen nafte navzgor, saj naj bi te celo padle za med deset in 15 odstotkov. Znova pa naj bi se pobrale v zadnjem trimesečju, še posebej če bo postalo jasno, da je svetovno gospodarstvo resnično začelo okrevati. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v torek medtem prav tako podražila. Za 159-litrski sod je bilo treba odšteti 69,83 dolarja, kar je 0,40 dolarja več kot v ponedeljek, je zapisano na spletni strani kartela s sedežem na Dunaju.	sta	Dnevnik	2009-07-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042476472/posel/novice/1042476472	Dars v sedmih mesecih za več kot polovico presegel načrtovani dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Dars v sedmih mesecih za več kot polovico presegel načrtovani dobiček  Ljubljana - Potem ko je Družba za avtoceste v RS (Dars) prvo polletje sklenila s 15,7 milijona evrov dobička, se trend rasti nadaljuje. Čisti dobiček je namreč v prvih sedmih mesecih za več kot polovico presegel načrtovanega, so danes sporočili iz družbe, potem ko se je s poslovanjem v sredo seznanil nadzorni svet.  (Foto: Jaka Adamič) Prihodki so bili v tem obdobju za dva odstotka višji od načrtovanih, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so bili višji za pet odstotkov. Na rast so vplivali zlasti prihodki od cestnin, ki predstavljajo večino prihodkov družbe in so zabeležili triodstotno rast. Darsovi nadzorniki, ki jih vodi Milan Medved, so ocenili, da je družba v prvih sedmih mesecih poslovala uspešno. Uspešno namreč obvladuje tudi odhodke oz. stroške, ki so bili v tem obdobju za tri odstotke pod načrtovanimi oz. na skoraj enaki ravni kot v primerljivem obdobju lani. Potem ko je na seji konec avgusta zaradi drugih delovnih zadolžitev z mesta člana nadzornega sveta odstopil Iztok Klančnik, ki je opravljal tudi funkcijo namestnika predsednika nadzornega sveta, so nadzorniki na to funkcijo med preostalimi člani izvolili Tomaža Mencingerja. Nadzorniki so se seznanili tudi s tekočo problematiko v zvezi s podizvajalci, ki jim glavni izvajalci niso poravnali zapadlih obveznosti v okviru opravljenih del na avtocestnem programu. Seznanili so se tudi s stanjem oz. celotno dokumentacijo projekta zgraditve predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola. Nadzorni svet je tudi soglašal z izborom dobavitelja električne energije, na razpis je sicer pravočasno prispelo sedem ponudb, izbran pa je bil najcenejši ponudnik. Nadzorni svet Darsa je sklenil še, da bo v skladu s priporočili kodeksa upravljanja javnih delniških družb izvedel postopek vrednotenja učinkovitosti svojega dela.	sta	Dnevnik	2011-09-29 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042478480/posel/novice/1042478480	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 17:15) vrednost sprememba DAX, Frankfurt 5570,61 1,77 Dow Jones, New York 10951,83 0,11 Nasdaq, New York 2477,95 0,63 S&P 500, New York 1147,56 0,31 FTSE, London 5221,56 2,34 Nikkei, Tokio 8522,02 1,66 ATX, Dunaj 1955,45 1,1 Mib Index, Milano 15179,1 2,52 CAC 40, Pariz 3042,65 2,31 RTS, Moskva 1281,76 0,79 PX, Praga 937,2 4,2 Euronext, Pariz 566,58 1,93 Vir: Reuters		Dnevnik	2011-10-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/297847/posel/novice/297847	Martin Odlazek in Matjaž Satler za Gorenjski tisk na odprti fronti	gospodarstvo, ekonomija	Martin Odlazek in Matjaž Satler za Gorenjski tisk na odprti fronti  Ljubljana - Edvard Jurjevec je delnice Gorenjskega tiska prodal pred razrešitvijo, medtem ko so sklep o razrešitvi sprejele osebe, ki so bile nezakonito imenovane za člane nadzornega sveta družbe Primož Trubar, so na očitke, da je zdaj že nekdanji direktor Trubarja prodal vse delnice Gorenjskega tiska le nekaj minut po razrešitvi, odgovorili v podjetju Papir servis.  (Slika je simbolična.) (Foto: Luka Cjuha) Jurjevec je delnice Gorenjskega tiska prodal družbi Papir servis in še nekaj družbam, ki sodijo v krog skupine Krater Martina Odlazka, primer pa preiskujejo tudi organi pregona. Skupščina 28. januarja, ki so jo samovoljno izvedli le predstavniki treh delničarjev, povezanih z družbo Mohar Satler Investicije, je bila neveljavna, zaradi protipravnih ravnanj pa je bila zoper omenjeno družbo in zoper Matjaža Satlerja vložena kazenska ovadba, so med drugim zatrdili v Papir servisu. Jurjevec je vložil tudi tožbo na ugotovitev ničnosti skupščine skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe. Nasprotno v družbah Trubar in Mohar Satler Investicije trdijo, da so sklep o razrešitvi sprejeli nadzorniki, ki so bili zakonito izvoljeni na skupščini, ki jo je sklical celo Jurjevec. O menjavi direktorja so očitno ponovno odločali na četrtkovi seji nadzornega sveta, na kateri se je z menjavo soglasno strinjalo vseh sedem prisotnih članov, tako starih kot novih. Medtem ko v Papir servisu trdijo, da s prodajo delnic družba Primož Trubar ni bila oškodovana, saj je bila prodaja izvedena nad aktualno borzno ceno, prav tako pa je bila kupnina plačana na dan podpisa pogodbe, v Trubarju poudarjajo, da borzna cena ne odraža prave vrednosti obvladujočega 77-odstotnega deleža Gorenjskega tiska, saj je likvidnost delnice na borzi izredno majhna. Zatrdili so, da je bila revidirana knjigovodska vrednost družbe na dan 31. decembra 2006 več kot 27,7 milijona evrov ali 28,7 evra za delnico, na dan 31. decembra 2007 pa je bila ta vrednost še višja. Po njim znanih podatkih pa so kupci za delnico Gorenjskega tiska odšteli le 16 evrov. Ob tem so v Trubarju in Mohar Satler Investicijah ponovno zatrdili, da bi moral Jurjevec za prodajo delnic dobiti soglasje skupščine. Dodali so še, da Trubar za omenjene delnice praktično ni prejel nobenega plačila in da še danes ne razpolaga z dokumentacijo o poslu, saj jo je nekdanji direktor odtujil.	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-02-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042440614/posel/novice/1042440614	Japonska centralna banka je po potresu prepolovila napovedi	gospodarstvo, ekonomija	Japonska centralna banka je po potresu prepolovila napovedi  Tokio - Japonska centralna banka bo zaradi marčne naravne katastrofe po pričakovanjih znižala napovedi o gospodarski rasti v tekočem proračunskem letu, ki se izteče z marcem 2012. Namesto za 1,6 odstotka naj bi se obseg bruto domačega proizvoda na letni ravni okrepil zgolj za približno 0,8 odstotka.  Naravna katastrofa je uničila infrastrukturo in tovarne na severovzhodu države ter povzročila jedrsko krizo. (Foto: AP) Do nekaj hitrejšega okrevanja japonskega gospodarstva naj bi prišlo proti koncu tega leta, ko bodo podjetja vnovič vzpostavila proizvodnjo v polnem obsegu in se bo zaradi popotresne obnove povečalo povpraševanje, ugotavlja japonska centralna banka v napovedi gospodarske aktivnosti in gibanja cen, ki jo bo objavila v četrtek. Rast v višini 0,8 odstotka je po poročanju časnika Nikkei daily optimistična, saj naj bi zasebni sektor zabeležil le nekaj več kot 0,4-odstotno rast. Guverner japonske centralne banke Masaki Širakava se je pred dnevi pridružil napovedim ekonomistov, da se bo obseg bruto domačega proizvoda Japonske v prvem polletju proračunskega leta zaradi potresa z močjo devete stopnje po Richterjevi lestvici in cunamija, ki sta 11. marca prizadela državo, skrčil. Naravna katastrofa je uničila infrastrukturo in tovarne na severovzhodu države ter povzročila jedrsko krizo. Življenje je izgubilo 14.300 ljudi, 11.999 je pogrešanih, številni delavci so ostali brez zaposlitve, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.	sta	Dnevnik	2011-04-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042488698/posel/novice/1042488698	Ljubljanska borza: SBI TOP z rastjo	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP z rastjo  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 631,43 točke, kar je 4,54 točke oz. 0,72 odstotka več kot v četrtek. V indeksu so se najbolj podražile delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki so pridobile 6,85 odstotka.  (Foto: AP) Med blue chipi so rast zabeležile še delnice Mercatorja (+1,11 odstotka) in Telekoma Slovenije (+0,81 odstotka). Pocenile so se delnice Gorenja (-dva odstotka) in Petrola (-0,03 odstotka). Borzni posredniki so največ prometa opravili z delnicami Krke, in sicer za 489.410 evrov. Njihov zaključni tečaj je ostal nespremenjen pri 51,40 evra. Preostale delnice v prvi kotaciji so sklenile s padcem. Delnice Intereurope so se pocenile za 9,99 odstotka, delnice Luke Koper pa za 2,35 odstotka.	sta	Dnevnik	2011-11-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/333395/posel/novice/333395	SIJ d. d. s precejšnjo izgubo	gospodarstvo, ekonomija	SIJ d. d. s precejšnjo izgubo  Ljubljana - Na današnji skupščini družbe Slovenska industrija jekla (SIJ) se bodo delničarji seznanili s poslovnimi rezultati družbe SIJ in skupine SIJ.  Medtem ko je matična družba SIJ d.d. leta 2006 končala s 7,184 milijona evrov bilančnega dobička, ki je ostal nerazporejen, je minulo leto zaključila s 7,49 milijona evrov izgube. V letošnjem letu je SIJ d.d. pridelal še dobrih 449 tisoč evrov izgube. Nepokrito izgubo v višini 7,49 milijona evrov namerava SIJ pokriti v breme kapitalskih rezerv. Razlog, da je SIJ pridelal tolikšno izgubo, je v drugačni organizaciji in načinu financiranja skupine SIJ. Po prevzemu skupine SIJ s strani ruske skupine Koks so namreč v družbi poenotili razvoj, nabavo, prodajo in strateške finance v matični družbi, kar je bilo v preteklosti decentralizirano med hčerinskimi podjetji. Skupina SIJ, ki poleg matičnega podjetja vključuje še družbe Acroni, Metal Ravne, Noži Ravne... je v lanskem letu prihodke od prodaje povišala za skoraj 40 odstotkov na 931 milijonov evrov. Medtem ko je skupina SIJ leta 2006 ustvarila 25,4 milijona evrov čistega dobička, se je ta v minulem letu več kot podvojil na 59,9 milijona evrov.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2008-07-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042264885/posel/novice/1042264885	Krkine konkurenčne prednosti zvišujejo ceno njene delnice	gospodarstvo, ekonomija	Krkine konkurenčne prednosti zvišujejo ceno njene delnice  Ljubljana - Vrednost delnice Krke se je ob povečanem prometu v vsega sedmih borznih dneh zvišala za kar 15,5 odstotka in včerajšnji trgovalni dan končala pri enotnem tečaju 59,9 evra za delnico. Zadnji posli so se sklepali že po 60,4 evra za delnico, kar pa je še vedno več kot polovico nižje v primerjavi z najvišjimi doseženimi vrednostmi, vendar skoraj četrtino nad vrednostmi iz sredine marca letos.  Vrednost delnice Krke se je ob povečanem prometu v vsega sedmih borznih dneh zvišala za kar 15,5 odstotka in včerajšnji trgovalni dan končala pri enotnem tečaju 59,9 evra za delnico. (Foto: Matej Povše) Težko je razložiti rast v zadnjih dneh, po vsej verjetnosti pa je ta skupek nekaterih manjših pozitivnih novic iz družbe. Višje sodišče v Varšavi je razveljavilo začasno odredbo, ki je Krkini hčerinski družbi prepovedovalo prodajo zdravila monkasta na poljskem tržišču, poleg tega pa je Krka pred dnevi dobila 2,8-milijonsko tožbo, ki bi prek sproščenih rezervacij lahko vplivala na višji dobiček, ocenjuje Barbara Janosi iz KBC Securities. Vodja analiz farmacevtske industrije v Erste Bank Vladimira Urbankova dodaja, da se približuje obdobje objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Vlagatelji v regiji zadnja leta navadno svoje nakupe izvršijo še pred objavo medletnih rezultatov, kar bi lahko razložilo zadnjo rast, pravi Urbankova, ki zaznava povečano zanimanje med vlagatelji predvsem za tiste delnice, ki so padle na nerazumljivo nizka vrednotenja. Ena od ključnih konkurenčnih prednosti Krke je njena hitrost pri uvajanju novih zdravil, saj na trg pridejo, takoj ko originalnim zdravilom poteče patent. Ta strategija omogoča doseganje nadpovprečnih marž tudi ob manjšem obsegu proizvodnje. Zaradi tega pri Krki letos ni pričakovati večjega znižanja dobičkonosnosti, prav to pa v trenutnih razmerah iščejo investitorji, ocenjuje Janosijeva. Pri Krki delež novih zdravil zadnjih pet let predstavlja kar 49,4 odstotka celotne prodaje, medtem ko pri njenih konkurentih celo delež zdravil, mlajših od deset let, ne dosega te meje. Na znižanje dobičkonosnosti skupine Krka bo letos vplival predvsem padec vrednosti valut držav v razvoju, vendar pa bo lahko Krka s povečano proizvodnjo v njenih tujih tovarnah nekoliko ublažila negativne valutne učinke, pojasnjujejo analitiki. Za letošnje leto uprava Krke napoveduje 12-odstotno rast čistih prihodkov, medtem ko naj bi bilo čistega dobička za 161 milijonov evrov oziroma tri odstotke več kot lani. matjaz.polanic@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja in vrednotenja Skupine Krka si lahko pogledate na spletni strani Dnevnika pod ikono analize podjetij oziroma na tej povezavi.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-05-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042334404/posel/novice/1042334404	Vzajemna z marcem za 2,5 odstotka znižuje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja	gospodarstvo, ekonomija	Vzajemna z marcem za 2,5 odstotka znižuje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja  Ljubljana - Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo s 1. marcem znižala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 2,5 odstotka. Mesečna premija bo tako po novem znašala 23,25 evra, z največjim zakonsko dovoljenim triodstotnim popustom pa 22,55 evra, je na današnji novinarski konferenci obelodanila izredna uprava Vzajemne.  (Foto: Matej Povše) Letna premija s triodstotnim popustom bo tako po novem namesto 277,49 evra znašala 270,63 evra, je povedal predsednik izredne uprave Dušan Kidrič. Ocenjeni učinek znižanja na letni ravni predstavlja okrog šest milijonov evrov. Toliko manj bodo za dopolnilno zavarovanje plačali člani zavarovalnice, pravijo v Vzajemni. Hkrati dodajajo, da bodo kljub znižanju premij še lahko zagotavljali stabilno poslovanje in kapitalsko ustreznost. Za znižanje premije so se odločili, ker kot vzajemna družba - katere prvi cilj ni dobiček, ampak uresničevanje interesov njenih članov - v poslovnem letu 2010 ne načrtujejo doseganja visokega presežka prihodkov nad odhodki, pač pa poslovati tako, da bo celoletni rezultat okrog pozitivne ničle. Ne nazadnje je namen vzajemne družbe, da si člani pomagajo, kar je še posebej pomembno danes, ko so številni prebivalci Slovenije v stiski in jim gre slabše kot pred leti, poudarjajo v Vzajemni. To je tudi v skladu s sprejetimi izhodišči za poslovni načrt za leto 2010. Ta namreč pravijo, da Vzajemna letos ne sme dvigniti premije ter da mora omejiti obratovalne stroške in ustaviti zmanjševanje števila zavarovancev. Slednje se je namreč do konca leta 2009 zmanjšalo na okrog 866.500. Še eno izhodišče pa je bilo to, da kot vzajemna družba ne sme poslovati z ambicijo po velikem dobičku. Kot je ob tem pojasnil Kidrič, so lanski čisti prihodki od premij znašali 247,7 milijona evrov, letošnji naj bi znašali 242,5 milijona evrov. Čisti poslovni izid pa naj bi se v skladu z načrtom za 2010, s katerim je soglašal tudi nadzorni svet oz. strokovni svet agencije za zavarovalni nadzor, znižal z lanskih 4,7 milijona na 0,3 milijona evrov. Pozitivna ničla je sicer načrtovana ob predpostavki, da bodo uspeli obvladovati škode oz. izdatke za zdravstvene storitve. To pa ni problem, ki je samo naš, ampak je problem celotnega sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja, predvsem pa tudi obveznega in vseh dopolnilnih zavarovanj, je dejal Kidrič. Zato bodo med drugim mesečno preverjali stroške za vse škode, da te ne bi bile previsoke. Kidrič je pri tem izpostavil prizadevanje za zmanjšanje stroškov pri zdravilih - ta predstavljajo nekaj manj kot 50 odstotkov vseh njihovih škod. Ne moremo spreminjati cen in tudi tega ne bomo naredili, ampak imamo pa dovolj močan vpliv in tudi dovolj denarja, da se lahko tisti, ki ta denar tudi dobijo, vprašajo o tem, če smo mi še vedno pripravljeni toliko plačevati, je dejal Kidrič. V Vzajemni bodo poskušali čim bolj obvladati tudi obratovalne stroške iz druge izdatke. Vsakodnevno se pogajajo s podizvajalci in pri tistih pogodbah, ki jih iz različnih razlogov ne morejo prekiniti, se poskušajo dogovoriti vsaj za določena znižanja cen. Večinoma nam to tudi uspeva, je povedala članica izredne uprave Irena Kos. Pri tem je glede pogodb z Adacto dejala, da je ta za Vzajemno izvajala dva projekta - projekt Solventnost II in projekt življenjskih zavarovanj. Slednjega je že nekdanja uprava lani zamrznila, vendar je Adacta izstavila račun za opravljena dela, ki presega 100.000 evrov. V skladu z doseženim dogovorom je Vzajemna plačala eno tretjino računa, za ostali del pa so se dogovorili, da bi z njim počakali na imenovanje nove uprave. Ta bi namreč morda želela peljati naprej ta projekt. Na Vzajemni obenem tečejo različne revizije, še pravijo v zavarovalnici in dodajajo, da bo ekipa agencije za zavarovalni nadzor ob usklajevanju z izredno upravo pregledala vse svetovalne pogodbe, pri čemer bo posegla tudi nekoliko v preteklost. Prav za pregled projekta Solventnost II bo sicer Vzajemna poskušala angažirati strokovnjaka z agencije za zavarovalni nadzor, da oceni smotrnost tega projekta. Kidrič je dodal, da bo Vzajemna šla tudi v ovadbe zoper odgovorne, če bodo revizije nakazale potrebo po tem. Danes se je sicer sestal tudi posvetovalni organ izredne uprave Vzajemne, ki je med drugim obravnaval tudi načrt za leto 2010 ter vprašanje sponzorstev oziroma donatorstev, glede katerih je Vzajemna pripravila posebno strategijo. Rezultat razprave je bil, da naj se Vzajemna poveže z inštitutom za varovanje zdravja, da sponzorska sredstva, ki so namenjena preventivi, daje skladno s tem programom. Pri donatorstvih želijo, da bomo kar najbolj skromni, je dejal Kidrič in dodal, da bo o teh sredstvih verjetno odločala in preverjala posebna komisija. Dvanajstčlanski posvetovalni organ se je dotaknil tudi vprašanja izvajanja skupščin Vzajemne v preteklosti. Analiza je po Kidričevih besedah pokazala, da nobena skupščina ni bila skladna s sestavo članstva. Zato si bo izredna uprava prizadevala v času svojega mandata pripraviti ustrezne statutarne spremembe glede pravil za skupščino. Pri tem bodo sledili ciljem, da skupščina ne bi bila preštevilčna, da bi bila stalna z vsaj štiriletnim mandatom ter zastopniška. V zvezi s slednjim želijo zastaviti sistem, ki bi enakopravno zaobjel celotno starostno strukturo članstva. Naslednja seja posvetovalnega organa naj bi bila v začetku marca, je dejal Kidrič, ki vodi oktobra lani imenovano izredno upravo. Agencija za zavarovalni nadzor jo je imenovala za devet mesecev. Člani posvetovalnega organa izredne uprave na podlagi samostojnega imenovanja izredne uprave so Šime Ivanjko, Marko Pavliha in Gregor Virant. Na podlagi prejetih kandidatur pa so člani še Aleš Živkovič, Ivana Bratož, Andrej Zorko, Rajko Stankovič, Marjan Urbanč, Mateja Kožuh Novak, Frančiška Četkovič, Mirko Miklavčič in Jože Ilc. Kidrič se je na podlagi novinarskih vprašanj dotaknil tudi izravnalnih shem. Dejal je, da se v Vzajemni zavedajo, da so te sheme za druge zavarovalnice, ki nimajo toliko starejših zavarovancev, precejšnje breme, in da podpirajo pregled delovanja teh shem.	sta	Dnevnik	2010-02-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042366207/posel/novice/1042366207	Delničarjem Mercatorja 27 milijonov evrov	gospodarstvo, ekonomija	Delničarjem Mercatorja 27 milijonov evrov  Ljubljana - Mercator bo letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega. O predlogu bodo delničarji odločali na skupščini 13. julija.  Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, bo delničarjem letos izplačal 7,2 evra bruto dividende na delnico. Med razlogi za to, da dividendam namenijo skoraj ves bilančni dobiček, je tudi želja po stabilni lastniški strukturi. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) Kot je v razlagi predloga sklepa zapisalo vodstvo družbe z Žigo Debeljakom na čelu, sta uprava in nadzorni svet pri predlogu upoštevala preteklo dividendno politiko. Ta je bila sicer kljub izjemno ugodnejšim gospodarskih razmeram veliko bolj skromnejša. Med drugim so upoštevali tudi pričakovanja in pomen dividendnih prejemkov za velike in male delničarje v trenutnih okoliščinah, vpliv višine dividende na zanimivost delnic z vidika delničarjev ter vpliv dividende politike na stabilnost lastniške strukture, navaja vodstvo Mercatorja. Da si to želi v lastništvu obdržati banke, ki so delnice dobile z zasegom družb okoli laškega imperija, in se tako ogniti morebitnim sovražnim prevzemom, je znano. V Mercatorju so nam pojasnili, da bodo za izplačilo dividend v letošnjem letu zagotovili dodatna sredstva z dodatnimi dezinvesticijami poslovnega premoženja in ukrepi za učinkovitejše upravljanje z obratnimi sredstvi, tako da višje izplačilo ne bo imelo nikakršnega vpliva na razvojne načrte in finančno trdnost družbe. Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenih dobičkov, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov, so dodali v Mercatorju. Delničarji bodo na skupščini odločali še o pooblastilu za pridobivanje lastnih delnic. Pooblastilo bo veljalo tri leta, omejeno pa bo na največ 376.536 delnic, pri čemer pa skupni delež lastnih delnic ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Cena, po kateri bi Mercator kupoval delnice, ne sme biti nižja od 41,73 evra, namenjene pa bodo zamenjavi delnic ali lastniških deležev drugih družb ali pa za odprodajo strateškemu partnerju, oboje le na predhodno soglasje nadzornega sveta. Nova nadzornika Mercatorja bosta glede na predlog sklepa postala predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič in Miro Medvešek, direktor in lastnik podjetja Svetovanje M, do leta 2008 pooblaščenec uprave NLB. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2010-06-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042348734/posel/novice/1042348734	Mobitel: Ne bomo dražili naročniških paketov	gospodarstvo, ekonomija	Mobitel: Ne bomo dražili naročniških paketov  Ljubljana - V Mobitelu so zanikali včerajšnje pisanje časnika Delo, da bodo ta teden objavili spremembo cen oziroma zakupljenih količin svojih naročniških paketov. Med drugim naj bi podražili paket Itak Džabest, zaradi katerega je varuh konkurence marca lani uvedel postopek o domnevni zlorabi prevladujočega položaja. Spremembe cen in količin niso predvidene, zagotavljajo v Mobitelu.  Mobitel (Foto: Matej Povše) Vseeno pa je omenjeni postopek vse bliže koncu, kar je za Delo potrdil tudi Jani Soršak, direktor Urada za varstvo konkurence (UVK), ki pa je zatrdil, da ne ve, zakaj bi bilo to povezano z domnevno podražitvijo naročniških paketov. Obenem je potrdil, da med uradom in Mobitelom potekajo določeni pogovori, a jim največji mobilni operater pri nas ni predložil še nikakršnih zavez. Na Mobitelovo večjo pripravljenost za pogovor z varuhom konkurence bi lahko vplivale tudi višje zagrožene kazni. Pred dvema letoma sprejeti popravki zakona o preprečevanju omejevanja konkurence namreč omogočajo izrekanje kazni do desetih odstotkov letnih prihodkov podjetja.	Tomaž Modic	Dnevnik	2010-03-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042306223/posel/novice/1042306223	Philips v četrtletju s 176 milijoni evrov čistega dobička	gospodarstvo, ekonomija	Philips v četrtletju s 176 milijoni evrov čistega dobička  Amsterdam - Nizozemski proizvajalec elektronike Royal Philips Electronics je v tretjem četrtletju ustvaril 176 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ob stroških prestrukturiranja in slabitev ta znašal 57 milijonov evrov. Prihodek se je po drugi strani znižal, in sicer za 11 odstotkov na 5,62 milijarde evrov.  Rezultati v tretjem četrtletju odražajo naše trdne temelje in aktivno upravljanje s stroški, je ob rezultatih zapisal glavni izvršni direktor Philipsa Gerard Kleisterlee. (Foto: Reuters) Padec prihodka v letošnjem tretjem četrtletju je posledica nadaljevanja padca povpraševanja po zabavni elektroniki, opremi za zdravstvo in različnih lučeh, med njimi predvsem tistih, ki jih uporabljajo v avtomobilski industriji. Ob padcu na letni ravni pa je prihodek ostal na ravni predhodnega četrtletja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Rezultati v tretjem četrtletju odražajo naše trdne temelje in aktivno upravljanje s stroški, je ob rezultatih zapisal glavni izvršni direktor družbe Gerard Kleisterlee. Družba je v tretjem četrtletju povečala dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) za šestkrat na 344 milijonov evrov. Philips je januarja napovedal, da bo po vsem svetu ukinil okoli 6000 delovnih mest. Kleisterlee je ob četrtletnih rezultatih izrazil prepričanje, da bo družba izšla iz recesije močnejša ter vodilna na svojem področju.	STA	Dnevnik	2009-10-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042260754/posel/novice/1042260754	Cene nafte ponovno pod 50 dolarjev na sodček	gospodarstvo, ekonomija	Cene nafte ponovno pod 50 dolarjev na sodček  Singapur - Cene nafte so se danes zaradi vse manjšega povpraševanja v ZDA znižale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v azijskem trgovanju odšteti 49,46 dolarja, kar je 87 centov manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Severnomorska nafta brent se je na borzi v Londonu pocenila za 78 centov na 52,57 dolarja.  Nafta pod 50 dolarji. (Foto: Indirekt) Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se ameriške zaloge surove nafte kopičijo, saj je povpraševanje v največjem svetovnem gospodarstvu šibko. Današnji padec cen je po ocenah analitikov najverjetneje zakasneli odziv na zadnje podatke o zalogah, ki jih je ameriško ministrstvo za energijo objavilo sredi prejšnjega tedna. Manjše povpraševanje bo naftni trg spremljalo še nekaj časa. Ameriške zaloge so se v tednu, ki se je končal 10. aprila, povečale za 5,6 milijona sodov na 366,7 milijona sodov. To so največje zaloge po septembru 1990.	sta	Dnevnik	2009-04-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042448511/posel/novice/1042448511	Vegradova pooblaščenka v izbris zaradi skrivanja pred rubežem	gospodarstvo, ekonomija	Vegradova pooblaščenka v izbris zaradi skrivanja pred rubežem  Ljubljana - Vse kaže, da bo po Vegradu in hčerinskih podjetjih neslavno končala tudi njegova lastnica, družba pooblaščenka Vegrad naložba.  Hilda Tovšak (Foto: Luka Cjuha) Okrožno sodišče v Celju je namreč včeraj začelo postopek njenega izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Za to se je odločilo, ker enemu od upnikov, podjetju Daimler AC Leasing, družbe pri poskusu rubeža ni uspelo najti na njenem uradnem naslovu v Velenju. O neuspešnem iskanju sedeža Vegrad naložbe so iz Daimler AC Leasinga (njegov solastnik je ACH Hermana Rigelnika) že v začetku maja obvestili tudi sodišče in v poročilu o rubežu zapisali, da je na naslovu le poslovna stavba brez vidnih označb dolžnika. Sodišče se je zato na podlagi insolvenčne zakonodaje odločilo za začetek postopka izbrisa podjetja brez likvidacije, ki ga lahko poslovodstvo Vegrada naložba prepreči z vložitvijo pritožbe v prihodnjih dveh mesecih. Pričakovana ugasnitev pooblaščenke, ki ima že od septembra blokiran edini transakcijski račun, lansko leto pa je ob skoraj nič prihodkih končala z več kot petimi milijoni evrov dolgov, posledično pomeni dokončni konec upov nekdanje predsednice uprave Vegrada Hilde Tovšak, da bi na ruševinah propadlega Vegrada v manjšem obsegu nadaljevala gradbeno dejavnost. Pred kratkim je namreč šlo v stečaj tudi podjetje Vemont, ki se je več mesecev omenjalo kot neformalni naslednik Vegrada. Tudi Vemont je bil v lasti Vegrada naložbe, ta pa ima poslovni delež še v podjetju Vegrad-Am, ki je v neposredni bližini Celovških dvorov načrtovalo gradnjo hotela, a ima skoraj 1,5 milijona evrov negativnega kapitala. S propadom Vegrada naložbe se bodo morali Vegradovi upniki posloviti tudi od 1,6 milijona evrov, ki jih je propadlo gradbeno podjetje pred leti posodilo pooblaščenki, ta pa jih po dostopnih podatkih še ni vrnila. Hilda Tovšak novice o začetku postopka izbrisa Vegrada naložbe ni želela komentirati, saj zanj ni vedela. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2011-05-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042491566/posel/novice/1042491566	Občina Ravne bo poskušala prodati Rimski vrelec, tokrat za 480.000 evrov	gospodarstvo, ekonomija	Občina Ravne bo poskušala prodati Rimski vrelec, tokrat za 480.000 evrov  Ravne na Koroškem - Občina Ravne na Koroškem bo v petek v uradnem listu objavila javni razpis za prodajo turističnega kompleksa Rimski vrelec v Kotljah. Po dveh neuspešnih razpisih občina zdaj izklicno ceno znižuje na 480.000 evrov, hkrati pa z razpisom s 400.000 na milijon evrov zvišuje zahtevane naložbe. Ponudbe bo zbirala do 3. januarja 2012.  Rimski vrelec je občina Ravne kupila v okviru stečajnega postopka Železarne Ravne. Predmet razpisa je vseskozi 17.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče s hotelskim in pomožnimi objekti, parkiriščem in vrtino z izvirom zdravilne mineralne vode, za katero ima občina vodno pravico, ki je tudi predmet prodaje. (Foto: Zlatka Strgar) Župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen pričakuje vsaj dve ponudbi, je povedal na današnji novinarski konferenci na Ravnah na Koroškem. Poleg še vedno aktualnega investitorja, podjetja Abidopharma z ruskim lastništvom, ki je že pri prejšnjem razpisu vplačalo varščino v višini 50.000 evrov, med resne interesente glede na dosedanje pogovore spada tudi en domači ponudnik. Imena slednjega Rožen ne želi izdati. Oba možna investitorja imata interes razvijati zdraviliško dejavnost v že obstoječem objektu Rimski vrelec, ki ga je treba obnoviti, poleg tega pa naj bi zgradila tudi nov objekt v bližini, ki pa bo namenjen razvijanju širše turistične dejavnosti. Tudi zdajšnji razpis bo predvideval javno dostopnost do vira zdravilne vode, se pa v novem razpisu nekoliko spreminjajo merila za ocenjevanje prispelih ponudb, tako da ima večjo težo predvideni vpliv na razvoj turistične dejavnosti območja. Na Občini Ravne na Koroškem bodo prispele ponudbe odpirali 4. januarja prihodnje leto. Rimski vrelec je občina Ravne kupila v okviru stečajnega postopka Železarne Ravne. Predmet razpisa je vseskozi 17.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče s hotelskim in pomožnimi objekti, parkiriščem in vrtino z izvirom zdravilne mineralne vode, za katero ima občina vodno pravico, ki je tudi predmet prodaje. Prvi razpis je bil objavljen avgusta 2009, ko je bila izklicna cena 690.000 evrov.	sta	Dnevnik	2011-11-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042364279/posel/novice/1042364279	Delo Prodaja v nakup in umik lastnih delnic	gospodarstvo, ekonomija	Delo Prodaja v nakup in umik lastnih delnic  Ljubljana - Delničarji Dela Prodaje, ki je največji lastnik DZS in pomemben lastnik Term Čatež, bodo letos predvidoma dobili le 165.000 evrov dividend. Uprava in nadzorni svet družbe sta namreč delničarjem predlagala, da letos izplačajo le 0,3 evra bruto dividende za delnico, kar je več kot polovico manj kot lani in najmanj v zadnjih desetih letih.  Uprava pod vodstvom Branka Berganta bo na skupščini iskala tudi soglasje delničarjev za nakup do deset odstotkov lastnih delnic po ceni, ki ne bo nižja od 24 in višja od 30 evrov. Pooblastilo za nakup lastnih delnic bi veljalo prihodnjih 36 mesecev, Delo Prodaja pa ima že sedaj v lasti 7,2 odstotka lastnih delnic. Te je uprava družbe v preteklosti kupovala, ker jih je želela ponuditi zaposlenim v odkup, ker do tega v letu dni po nakupu ni prišlo, pa jih namerava sedaj umakniti. Z umikom lastnih delnic se bo lastniški delež družbe Maos, prek katere Dušan Šešok in Jože Godec lastniško obvladujeta Iskro, zvišal na nekaj več kot 26 odstotkov. DZS bo obvladoval nekaj manj kot 19 odstotkov, Privredna banka Zagreb pa 15 odstotkov Dela Prodaje. V zadnjih dneh pa se je nekoliko spremenila tudi lastniška struktura DZS, ki ga vodi Bojan Petan. Družbe Furi Žiga Jelenca, Zlata Moneta II Probankinih menedžerjev in družba 4F (v lasti skrivnostne družbe Warren Holdings iz ameriške davčne oaze Delaware) so namreč zamenljive obveznice DZS zamenjale za delnice družbe in na tak način dobile okoli odstotek vseh delnic DZS.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-06-03 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042272505/posel/novice/1042272505	Norveški telekomunikacijski operater Telenor bo ukinil 400 delovnih mest na Švedskem	gospodarstvo, ekonomija	Norveški telekomunikacijski operater Telenor bo ukinil 400 delovnih mest na Švedskem  pariz - Norveški telekomunikacijski operater Telenor bo na Švedskem ukinil 400 od skupno 2400 delovnih mest. Za to potezo v švedski podružnici so se odločili, ker se prihodki kljub velikim naporom niso povečali v skladu z načrti.  Zdaj imamo občutno višje cene kot naši tekmeci in to je dolgoročno nevzdržno, je ob napovedi odpuščanja pojasnil prvi mož podjetje Telenor Sweden Lars-Aake Norling. Norveški operater je sicer v prvem četrtletju zaradi negativnih posledic svetovne gospodarske krize, še posebej v Rusiji in Ukrajini, zabeležil padec čistega dobička za dve tretjini. Zato je skupina, ki ima skupno 39.250 zaposlenih, napovedala zmanjševanje stroškov.	sta	Dnevnik	2009-06-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/289383/posel/novice/289383	V Luki Koper še vedno dve vrsti delnic	gospodarstvo, ekonomija	V Luki Koper še vedno dve vrsti delnic  Ljubljana - Država je tudi pol leta po odmevni skupščini delničarjev Luke Koper, na kateri je potrdila preoblikovanje prednostnih delnic v navadne, še vedno lastnica obeh vrst delnic.  Prvi mož KD Investments Peter Groznik (na sliki) je že nekaj dni pred julijsko skupščino Luke Koper finančnemu ministru Andreju Bajuku na sestanku povedal, da ne namerava podpreti državnega predloga o preoblikovanju delnic. Pol leta pozneje mu ga je uspelo »zamrzniti« na koprskem sodišču. (Foto: Bojan Velikonja) Iz Luke so namreč sporočili, da so na podlagi začasne odredbe okrožnega sodišča v Kopru umaknili zahtevo za razširitev kotacije z novimi navadnimi delnicami, ki so jo poslali na Ljubljansko borzo. Sodišče je tako ugodilo predlogu delničarjev KD Investments, ki ga vodi Peter Groznik, in Primorskih skladov, ki so zoper sklepe julijske skupščine Luke vložili izpodbojno tožbo. Za zdaj še ni znano, kakšen bo dejanski učinek začasne odredbe. Eden od neimenovanih pravnih strokovnjakov nam je namreč včeraj potrdil, da ta ne more veljati, če je sklep o preoblikovanju delnic že vpisan v sodni register. V Luki so potrdili, da so spremembe statuta, med katere sodi tudi preoblikovanje delnic, že 24. julija vpisali na pristojnem registrskem sodišču, zahtevo za razširitev kotacije pa so na Ljubljansko borzo vložili 12. decembra. Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče prepreči dejansko izvršitev sklepov, ki so že pet mesecev vpisani v register, bomo skušali najti danes. Gre sicer za drugo sodno zmago KD Investments in Primorskih skladov v Luki Koper. Kot smo že poročali, je koprsko sodišče pred dobrim mesecem dni ugodilo njunemu predlogu in prekinilo postopek vpisa novoimenovanih nadzornikov (Marjana Bezjaka in Olge Franca) v sodni register. Kljub temu ta ukrep ni vplival na njuno delo v nadzornem svetu. Po zakonodaji namreč nadzorniki začnejo mandat z dnem imenovanja na skupščini, vpis v sodni register pa je pri tem po mnenju pravnih strokovnjakov zgolj deklarativne narave. Ob tem velja spomniti, da so v KD Investments že pred skupščino nasprotovali pretvorbi delnic, po kateri bi se njihov relativni vpliv v Luki zmanjšal na račun države, ki bi imela po novem v lasti 51 odstotkov navadnih delnic, s čimer bi bila upravičena tudi do višjih dividend. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2007-12-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/332874/posel/novice/332874	Za dividendo Term Čatež 4,35 evra	gospodarstvo, ekonomija	Za dividendo Term Čatež 4,35 evra  Ljubljana - Terme Čatež pod vodstvom Bojana Petana, tudi predsednika uprave DZS, so za 12. avgusta sklicale skupščino. Edina pomembnejša točka je odločanje o bilančnem dobičku, ki znaša 7,69 milijona evrov.  Uprava in nadzorniki delničarjem predlagajo, da se za dividende nameni 4,35 evra bruto na delnico, kar skupaj predstavlja 2,16 milijona evrov. Preostali del bilančnega dobička naj bi ostal nerazporejen. Delničarji bodo odločali tudi o predlogu za spremembo statuta družbe, ki delavcem prinaša možnost udeležbe pri bilančnem dobičku. Spomnimo, da je urad za varstvo konkurence konec prejšnjega tedna vzel glasovalne pravice petim lastnikom Term Čatež, in sicer DZS, luksemburški družbi Towra, ameriški družbi EQT Group, MB Satler Investicije in Petpet. Omenjeni lastniki, ki imajo skupaj slabih 47 odstotkov družbe, morajo tako urad zaprositi za soglasje za glasovanje pri posameznih točkah. V primeru, da do skupščine objavijo prevzemno ponudbo ali pa zmanjšajo svoj skupni delež na pod 25 odstotkov, bodo pravice dobili nazaj. V nasprotnem primeru bo imela na skupščini prek Kapitalske družbe in Zavarovalnice Triglav glavno besedo država.	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-07-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042411966/posel/novice/1042411966	Predsednik uprave Elana Robert Ferko leto 2010 ocenjuje kot odlično: Uspeli smo rešiti vse probleme	gospodarstvo, ekonomija	Predsednik uprave Elana Robert Ferko leto 2010 ocenjuje kot odlično: Uspeli smo rešiti vse probleme  Begunje na Gorenjskem - Elan bo leto 2010 končal v skladu s pričakovanji. Ustvaril bo 79 milijonov evrov prihodkov in tri milijone evrov izgube na navtičnem delu, medtem ko smučarska divizija že posluje pozitivno. Vodstvo je z iztekajočim se letom zadovoljno, v prihodnjem letu pa se nadeja poglobljenega sodelovanja s Siemensov in vstop novega lastnika.  Predsednik uprave Elana Robert Ferko leto 2010 ocenjujejo kot odlično, saj so uspeli rešiti vse probleme, zaradi katerih v kriznih časih propadajo številna podjetja. (Foto: Matej Povše) Nadzorni svet begunjskega Elana je na današnji seji ugotovil, da so poslovni rezultati v skladu s planom. Tako bo smučarska divizija letos že poslovala pozitivno, navtičen del pa še vedno negativno, saj so dohodki kljub načrtovani prodaji 122 plovil nižji, ker se kupci bolj zanimajo za manjše barke. Rezultati so v skladu s pričakovanji, kar pomeni okrog tri milijone evrov izgube, je po seji povedal prvi nadzornik Stojan Nikolić. Predsednik uprave Elana Robert Ferko leto 2010 ocenjujejo kot odlično, saj so uspeli rešiti vse probleme, zaradi katerih v kriznih časih propadajo številna podjetja. V Elanu so izvedli reorganizacije in prestrukturiranje, rešili so težavo s hipotekami na nepremičnine v Begunjah in uspešno reprogramirali svoj dolg. Tako smo finančni položaj in kapitalsko strukturo naredili vzdržno, je pojasnil Ferko. Poleg konsolidacije se Elan letos lahko pohvali z vlaganjem v nove proizvode in tehnologije na vseh področjih delovanja, ki so že poželi dobre odzive s strani ključnih kupcev in strateških partnerjev. Elan tako optimistično zre v prihodnost in v prihodnjem letu pričakuje 85 milijonov evrov prihodkov ter pozitiven rezultat. Ferko je prepričan, da bo Elan prihodnje leto še napredoval tako na zimsko športni diviziji, kjer je kot edina smučarska tovarna razvil nov koncept za prihajajočo sezono, kot na navtičnem področju, kjer so v razvoju štirje novi modeli plovil. Leto 2011 pa bo Elan predvidoma končal tudi s sedem milijoni evrov dodatnih prihodkov zaradi sodelovanja s Siemensom pri izdelavi elementov za vetrne elektrarne. Prvi mož Elana še danes ali pa v sredo pričakuje podpis petletne pogodbe za drugo fazo sodelovanja s Siemensom, s čimer bodo nadgradili začetek sodelovanja v letošnjem maju, ko so vstopili na hitro rastoče področje obnovljivih virov in pričeli delati orodje za izdelavo vetrnih elektrarn. V prihodnosti želi Ferko v polnosti izkoristiti potencial za sodelovanje s Siemensom. Vendar mora Elan za sodelovanje s Siemensom kupiti nekatero strojno opremo, zato računa na dokapitalizacijo v višini desetih milijonov evrov. Za sodelovanje s Siemensom, ki bo prineslo 40 novih zaposlitev, bi potrebovali dva milijona evrov, preostanek pa bi Elan vložil v marketing in razvoj novih tehnologij. Elan kar precejšen delež svojih prihodkov sicer že sam vlaga v razvoj. Lahko bi že letos ali prihodnje naredili odličen rezultat, vendar v podjetju menimo, da je za Elan ključen razvoj novih tehnologij in proizvodov ter njihove promocije, je poudaril Ferko, ki upa, da bi lahko v prihodnjem letu podjetje že prejelo finančno injekcijo s strani novega lastnika. Vstop novega lastnika sicer še ni dogovorjen. V kratkem bo objavljen razpis za izbiro finančnega svetovalca, ki naj bi ga skupina lastnikov, nadzornega sveta in uprave predvidoma izbrala do konca januarja. Ta finančni svetovalec pa bi pomagal lastnikom pri iskanju novega finančnega ali strateškega partnerja. Interes za lastniški vstop v Elan sicer obstaja. Že v preteklosti je kazalo, da bo begunjsko podjetje dobilo strateškega partnerja, vendar so takrat dogovori padli v vodo, v zadnjem času pa je Elan oziroma njegove lastnike obiskalo več potencialnih finančnih ali strateških partnerjev, večinoma iz tujine.	sta	Dnevnik	2010-12-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042381473/posel/novice/1042381473	Ministrstvo za finance išče nadzornika NLB	gospodarstvo, ekonomija	Ministrstvo za finance išče nadzornika NLB  Ljubljana - Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani objavilo javni poziv kandidatom za članstvo v nadzornem svetu NLB. Mesto med nadzorniki največje slovenske banke se je spraznilo po julijskem odstopu Gregorja Dolenca. Javni poziv je odprt do vključno 1. septembra.  (Foto: Luka Cjuha) Dolenc je z mesta člana nadzornega sveta NLB odstopil 18. julija, nadzorniki pa so njegovo odstopno izjavo sprejeli na seji 21. julija. Po Dolenčevem odstopu je nadzorni svet banke desetčlanski, vodi ga Marko Simoneti, njegovi člani pa so Rasto Ovin (namestnik predsednika), Andrej Baričič, Jurij Detiček, Riet Docx, John Arthur Hollows, Igor Masten, Stojan Petrič, Boris Škapin in Jan Vanhevel. Kandidati za člana nadzornega sveta NLB morajo vlogo z življenjepisom in prilogami posredovati na ministrstvo za finance, ministrstvo pa bo prispele predloge kandidatov posredovalo vladnemu kadrovsko-akreditacijskemu svetu v nadaljnji postopek.	sta	Dnevnik	2010-08-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/287697/posel/novice/287697	Skrb zbujajoča bosanska makroekonomska slika	gospodarstvo, ekonomija	Skrb zbujajoča bosanska makroekonomska slika  N -  Nestabilna politična situacija na Balkanu duši borzne tečaje. Kosovska kriza, kot kaže, še dolgo ne bo rešena. V prihodnjih mesecih bo prav zanimivo opazovati, kakšen kompromis bo našla mednarodna skupnost, ki se trudi rešiti zapleteno situacijo na miren način. Srbiji se v zadnjih dneh ponuja hiter vstop v Evropsko unijo v zameno za Kosovo. Ali bo Srbija na to rešitev pristala, bo pokazal čas. Kakršen koli bo že kompromis, lahko samo upamo, da se z morebitno samostojnostjo Kosova ne bo odprlo vprašanje Vojvodine in predvsem Republike srbske. S parafiranjem sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Evropsko unijo ter Bosno in Hercegovino se je politična situacija v tej etnično raznoliki državi nekoliko umirila, kljub parafiranemu sporazumu pa se bosanski borzni trg še vedno srečuje z relativno visokimi padci tečajev delnic. Nekajdnevni optimizem izpred štirinajstih dni se je po pričakovanju razblinil kot milni mehurček. Najhuje je bilo v Banjaluki, kjer se je elektroenergetski indeks ERS 10 znižal za 4,62 odstotka. Kar 7,19 odstotka svoje vrednosti je izgubil indeks investicijskih skladov FIRS, medtem ko se je indeks podjetij BIRS znižal za 2,64 odstotka. Nekoliko bolje je bilo v Sarajevu. Investicijski skladi so se v povprečju pocenili za 1,23 odstotka, podjetja, ki so vključena v indeks SASX 10, pa za 2,39 odstotka. Politično nestabilno okolje gotovo ne privablja tujih investitorjev. Zanimivo, da se z makroekonomskim stanjem Bosne in Hercegovine nihče pretirano ne beli glave. A kljub temu prav makroekonomska slika kaže na zdravje domačega gospodarstva, ki ni v zavidljivem položaju. Tako je zunanjetrgovinski dolg v prvih enajstih mesecih tega leta znašal astronomskih 3,68 milijarde evrov. Morda je nekoliko nazornejši podatek, da je pokritost uvoza z izvozom zgolj 43,2-odstotna, kar je zelo skrb zbujajoče. Povprečna mesečna neto plača znaša 338 evrov in je tako za občutnih 10 odstotkov višja v primerjavi z letom poprej. Inflacija na letni ravni znaša dobre 4 odstotke in je tako celo nekoliko nižja kot pri nas. Kot rečeno, makroekonomska slika ne zanima prav veliko balkanskih investitorjev, vendar bo morala bosanska gospodarska politika krepko zavihati rokave, da se politični krizi ne pridruži še neobvladljiva gospodarska kriza. Sicer pa v Bosni sploh ni vse tako črno. Tuje investicije so tako letos že presegle 1,6 milijarde evrov. V preteklem tednu je Bosno obiskala močna libijska delegacija, kar napoveduje še tesnejše sodelovanje med obema državama. Upamo lahko tudi, da bo bosenskemu farmacevtu Bosnalijek uspel veliki prodor v Libijo oziroma na širšo severnoafriško regijo. Prav tako v Libiji je ugledni sarajevski gigant Energoinvest podpisal kar 140 milijonov evrov težko pogodbo o gradnji daljnovoda, dolgega 1300 kilometrov. Kljub dobrim novicam se delnice Energoinvesta še naprej cenijo, na kar še vedno vpliva zaustavljena privatizacija. V preteklem tednu so tako izgubile dobrih 5 odstotkov. Dobre novice prihajajo tudi iz železarne Arcelor Mittal iz Zenice, kjer bodo v prvih mesecih prihodnjega leta končno zagnali integralno proizvodnjo. Po nekaterih špekulacijah naj bi železarna iz Zenice v prihodnje nujno potrebovala železovo rudo iz trenutno opuščenega rudnika Vareš, zato ne preseneča, da je tečaj delnic rudnika v preteklem tednu poskočil za odličnih 13 odstotkov. V prihodnje lahko le upamo, da bo iz bosanskih podjetij prihajalo čim več vzpodbudnih novic, saj bodo te ob rešitvi kosovske politične krize zagotavljale bodočo rast tečajev, česar si vsi želimo.		Dnevnik	2007-12-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/297519/posel/novice/297519	Članu sveta ATVP se kršenje ne zdi sporno	gospodarstvo, ekonomija	Članu sveta ATVP se kršenje ne zdi sporno  Ljubljana - Član sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Žan Jan Oplotnik bi moral odstopiti. Pred časom je bil namreč imenovan za člana uprave Darsa, ki je izdajatelj obveznic. Ti funkciji pa sta po zakonu o trgu finančnih instrumentov nezdružljivi. Zakon namreč določa, da je funkcija člana sveta nezdružljiva s funkcijo člana uprave izdajatelja finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, ali druge osebe, ki mora za opravljanje svojih storitev ali poslov pridobiti dovoljenje agencije.  Ker je Dars izdajatelj obveznic, bi moral Žan Jan Oplotnik s prevzemom funkcije člana uprave Darsa odstopiti kot član nadzornega sveta ATVP. Vendar za zdaj tega ne namerava narediti. Toda Oplotniku se to, da opravlja po zakonu nezdružljivi funkciji, ne zdi sporno. Če bi govorili o delnicah, bi to lahko bilo sporno, tako pa gre za obveznico, s katero se ne trguje aktivno. Zato ne vidim nič problematičnega, je pojasnil. Na vprašanje, ali namerava zaradi nezdružljivosti funkcij odstopiti z mesta člana sveta agencije, kamor ga je vlada imenovala avgusta lani, ali pa vlado pozvati, da ga razreši, je odgovoril, da o nezdružljivosti obeh funkcij še sploh ni razmišljal. Če bi na seji sveta ATVP razpravljali o Darsovih obveznicah, pa bi se zagotovo izločil iz razprave. Svet ATVP poleg tega pestijo še odhodi pravnikov. Konec marca se izteče mandat direktorju agencije Nevenu Boraku in predsedniku sveta, profesorju na ljubljanski pravni fakulteti Mihi Juhartu. Že pred časom pa so iz sveta odšli Sibil Svilan, Alja Markovič Čas in Klavdijo Stroligo. Svet agencije bo tako ostal brez pravnega strokovnjaka, čeprav se glavnina njegovega dela nanaša prav na pravna vprašanja. Iz sveta je, kot je mogoče razbrati na spletnih straneh ATVP, odšla tudi Irena Vodopivec Jean z ministrstva za finance, ki jo je vlada imenovala v svet šele avgusta lani. Spomnimo, da je vlada Oplotnika in Vodopivec-Jeanovo imenovala v svet ATVP tik pred uveljavitvijo novega zakona o trgu finančnih instrumentov, ki število članov sveta zmanjšuje z devet na pet. Poleg Boraka, Juharta in Oplotnika so v svetu še Mojca Majič, Edo Pirkmajer in Alenka Selak. Spomnimo, da še vedno ni jasno, kdo bo novi direktor agencije, čeprav postopki tečejo že od septembra lani.	Barbara Hren	Dnevnik	2008-02-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042367598/posel/novice/1042367598	Predsednik uprave PDP: ,Prodaja podjetij Vegrada zelo nenavadna,	gospodarstvo, ekonomija	Predsednik uprave PDP: Prodaja podjetij Vegrada zelo nenavadna  Ljubljana - Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak je včeraj zagotovila, da je bila prodaja dveh hčerinskih podjetij -Vegrada Hotel AM in Vegrada Casino - družbi pooblaščenki Vegrad Naložba, ki je v lasti nekdanjih in zdajšnjih zaposlenih Vegrada, transparentna.  Medtem ko predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak zatrjuje, da je bila prodaja dveh hčerinskih podjetij družbi pooblaščenki Vegrad Naložba transparentna, predstavniki države, ki je 30-odstotna lastnica Vegrada, težko dojamejo, kaj se pravzaprav zgodilo. (Foto: Luka Cjuha) Toda, kot smo razkrili včeraj, s prenosom obeh podjetij na pooblaščenko ni bila seznanjena 30-odstotna lastnica Vegrada, Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki je v državni lasti. Prav tako s prenosom podjetij ni bil seznanjen predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič. Obe Vegradovi hčerinski podjetji, predvsem pa Vegrad Hotel AM, sta imeli pomembno vlogo pri načrtovani gradnji hotela ob Celovških dvorih, za katerega je Vegrad prejel evropska sredstva. A pred kratkim je Vegrad z velenjskim podjetnikom Tomažem Ročnikom, bratom predsednice uprave Probanke Romane Pajenk, sklenil dogovor o prodaji zemljišča, velikosti 8000 kvadratnih metrov, na katerem bi moral po prvotnih načrtih stati hotel v vrednosti sedem milijonov evrov. Pogoj, da bi se prodaja zemljišča tudi izvedla, je sprememba namembnosti zemljišča iz hotelske v stanovanjsko gradnjo. Mestni svet ljubljanske mestne občine naj bi o tem predvidoma odločal že prihodnji mesec. Kot nam je včeraj pojasnil Ročnik, načrtov za zemljišče še nima. Po besedah Tovšakove so se za prodajo hčerinskih podjetij odločili zaradi zahtev bank po dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja Vegrada. Pojasnila je še, da so prodali prazni podjetji, ki nista bili aktivni, za ostale podrobnosti pa nas je napotila na njenega namestnika Mateja Košiča, ki je pred kratkim neuspešno kandidiral za prokurista Vegrada. In kako Košič utemeljuje dejstvo, da je dve hčerinski podjetji Vegrada kupila ravno pooblaščenka podjetja Vegrad Naložba? Ko smo pred časom želeli pridobiti svež kapital za financiranje novih projektov, smo pri slovenskih bankah naleteli na zaprta vrata. Zato smo se obrnili na tuje banke. Te so zahtevale, da ob morebitnem financiranju določenega podjetja to ne sme biti lastniško povezano z Vegradom, razlaga Košič. Po njegovih zagotovilih so pogajanja s tujimi bankami stekla, še preden se je kupec (Ročnik, op. p.) odločil za nakup zemljišča, na katerem bi moral stati hotel, lastniške spremembe pa so v sodni register vpisali šele v zadnjem mesecu. Ročnik pravi, da je Vegrad za obe hčerinski podjetji iztržil znesek v višini osnovnega kapitala, kar je razvidno tudi iz kupoprodajnih pogodb, ki smo jih pridobili v uredništvu. Medtem ko je bil Vegrad Hotel AM, ki je imel konec lanskega leta za dobre štiri milijone evrov obveznosti, približno toliko zalog in negativni kapital, prodan za 7500 evrov, je bil Vegrad Casino prodan za 250.000 evrov. Sicer pa je imel Vegrad Hotel AM na zemljišču le stavbno pravico, medtem ko lastnik nepremičnine ni bil. To zemljišče je v lasti Vegrada AM, dodaja Košič. Prek tega hčerinskega podjetja pa Vegrad gradi Celovške dvore. Predsedniku uprave PDP Mateju Golobu Matzelu se zdi prodaja hčerinskih podjetij družbi pooblaščenki, v času, ko se trudijo za rešitev Vegrada, ne da bi o tem obvestili PDP, zelo nenavadna. Od uprave in nadzornega sveta bomo zahtevali pisna pojasnila, kakšen je bil namen transakcije in kakšne so njene posledice, razlaga Matzele. Tudi Boštjančič pravi, da bo v zvezi s prodajo podjetij od uprave zahteval pisna pojasnila. Na novinarski konferenci po včerajšnji seji vlade pa je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik povedal, da je nad novico o prodaji Vegradovih hčerinskih podjetij presečen, sploh, ko je slišal, da bo MOL odločal o spremembi namembnosti zemljišča, na katerem bi moral stati hotel. V NLB in Hypo banka, ki sta največji upnici Vegrada, prodaje hčerinskih podjetij niso želeli komentirati. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-06-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042338294/posel/novice/1042338294	Izpoved podizvajalca Gradisa Celje: Pomagale so nam le grožnje	gospodarstvo, ekonomija	Izpoved podizvajalca Gradisa Celje: Pomagale so nam le grožnje  Ljubljana - Številna velika slovenska gradbena podjetja večinoma ne plačujejo redno obveznosti svojim podizvajalcem. Pri tem uporabljajo različne trike, s pomočjo katerih zavlečejo plačilo obveznosti, pogosti pa so tudi primeri, ko dolgov sploh ne plačajo. To manjšim podjetjem povzroča zelo resne finančne težave, zaradi katerih se številna med njimi ne morejo izogniti stečaju. V nadaljevanju predstavljeni primer nazorno prikazuje, kakšni so pogosto odnosi med velikimi slovenskimi gradbenimi podjetji in njihovimi podizvajalci.  Lidija Žagar Direktor podjetja Klimaexpert Boštjan Žaler pojasnjuje, da so za podjetje Gradis Celje leta 2008 izvajali strojno-instalacijska dela na poslovno-skladiščnem objektu podjetja Von v Škofljici. Posel smo sprejeli le zato, ker smo vedeli, da je podjetje Von redni plačnik. Posledično smo pričakovali tudi redna plačila od Gradisa Celje, ki je bil na objektu glavni izvajalec. Čeprav je po naših informacijah Von naložbo v celoti pokril, večina njegovih podizvajalcev ni prejela plačil, saj je Gradis Celje zadržal celoten denar, pojasnjuje Žaler. Po njegovih besedah se je začelo zapletati že med gradnjo objekta, ko je prihajalo do zavlačevanja pri potrjevanju mesečnih obračunov, nepotrjevanja že vgrajenih materialov in slabe organiziranosti gradbišča. Med gradnjo pa so bili izvajalci pod velikim pritiskom glede rokov, da bi se gradnja objekta zaključila še pred zapadlostjo prvih računov. Le grožnje, da ne bomo predali dokumentacije, če ne bomo prejeli plačil, so nam pomagale, da smo kot edini podizvajalec na objektu uspeli izsiliti asignacijo za vmesno plačilo, razlaga Žaler. Ker so v Klimaexpertu verjeli v korekten odnos z Gradisom Celje, so med novoletnimi prazniki v letu 2008 pristali na ureditev vsega potrebnega, da je bil objekt do 15. januarja lani pripravljen za tehnični pregled in je bil kot tehnično brezhiben predan investitorju. Toda od dneva predaje objekta se je ignoriranje in nepripravljenost do končne uskladitve z Gradisom Celje samo še stopnjevala. Tako je Gradis Celje zaračunaval nekakšne stroške gradbišča, zamudnine, čeprav jih ni bilo, in zavračal končni obračun v celoti. Pri tem je bila zavrnitev utemeljena z enim stavkom, pojasnjuje Žaler. Dodaja, da tudi podizvajalci, ki so se uklonili vsem zahtevam Gradisa Celje, četudi neutemeljenim, in so pričakovali, da bodo poplačani vsaj delno, plačil niso prejeli. Zaradi odprtih terjatev je Klimaexpert proti Gradisu Celje vložil tožbo v višini 180 tisoč evrov. Predsednica uprave Gradisa Celje Lidija Žagar, ki je hkrati tudi največja lastnica družbe, je bila za komentar včeraj nedosegljiva. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-02-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042405146/posel/novice/1042405146	Skupina NKBM v devetmesečju z 20,3 milijona evrov dobička	gospodarstvo, ekonomija	Skupina NKBM v devetmesečju z 20,3 milijona evrov dobička  Maribor - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v prvih devetih mesecih na ravni skupine ustvarila 20,3 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je matična banka NKBM to obdobje sklenila z 13,8 milijona evrov čistega dobička. Poslovni izid, ki ga je danes obravnaval nadzorni svet banke, je boljši kot v primerljivem obdobju lani.  Kljub krizi tako banka kot skupina NKBM poslujeta dobičkonosno in sta dobro pripravljeni za mnoge izzive in priložnosti v prihodnosti, je povedal Kovačič. (Foto: Bojan Velikonja) Dobiček iz rednega poslovanja na ravni skupine je dosegel 26,6 milijona evrov, kar je na letni ravni 64-odstotna rast, medtem ko je na ravni družbe znašal 16,2 milijona evrov, so po seji nadzornikov sporočili iz NKBM. Bilančna vsota skupine NKBM je konec septembra znašala 5,89 milijarde evrov in je za 1,8 odstotka večja kot konec leta 2009, medtem ko je obseg bilančne vsote matične banke znašal 4,81 milijarde evrov. Konec septembra je imela NKBM na ravni skupine 455,8 milijona evrov kapitala oz. 5,7 odstotka več kot konec leta 2009. Kapitalska ustreznost banke je znašala 11,06 odstotka. Na poslovanje sta po besedah predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča pomembno vplivala prestrukturiranje Credy banke in kriza v nepremičninskem sektorju. Kljub krizi tako banka kot skupina NKBM poslujeta dobičkonosno in sta dobro pripravljeni za mnoge izzive in priložnosti v prihodnosti, je dodal. Skupina NKBM še naprej intenzivno uresničuje svoje strateške usmeritve, v začetku novembra je namreč odprla novo poslovalnico v Ljubljani, do konca leta pa načrtujejo odprtje še dveh, in sicer na Koroškem in v Gornji Radgoni. Skupina NKBM bo do konca leta 2010 in tudi v prihodnje sledila svoji strateški usmeritvi širitve na trgih, nenehno se bo trudila za čim bolj racionalno organiziranost tako bančnega dela kakor tudi celotne skupine z namenom skrajševanja odzivnega časa in zmanjševanja stroškov, predvsem pa s poudarkom na varnosti in ustreznosti finančnih rešitev za poslovne partnerje oziroma stranke, je še poudaril Kovačič.	sta	Dnevnik	2010-11-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/316858/posel/novice/316858	Microsoft je po treh mesecih odstopil od ponudbe za prevzem Yahooja	gospodarstvo, ekonomija	Microsoft je po treh mesecih odstopil od ponudbe za prevzem Yahooja  Washington - Računalniški gigant Microsoft je po treh mesecih umaknil ponudbo za nakup internetnega podjetja Yahoo, ker se z njegovim vodstvom ni mogel dogovoriti glede prevzemne cene, danes na svoji spletni strani piše britanski BBC.  Microsoft se je odrekel Yahooju. (Foto: AP) Microsoftov izvršni direktor Steve Ballmer je ponudbo uradno umaknil v pismu, ki ga je poslal Yahoojevemu direktorju Jerryju Yangu. Microsoft je za prevzem Yahooja sprva ponudil 44,6 milijard ameriških dolarjev, potem pa ponudbo zvišal na 47,5 milijard dolarjev oziroma 33 dolarjev za delnico. Yahoo, ki je sicer soglašal s prevzemom s strani Microsofta, je vztrajal pri ceni 53 milijard dolarjev. Glavni namen nakupa Yahooja je bila želja Microsofta po konkuriranju Googlu na področju internetnega oglaševanja. Vrednost slednjega v letu 2007 so ocenili na 40 milijard dolarjev, do leta 2010 pa naj bi se ta številka podvojila. V pismu, ki je bilo objavljeno tudi na spletni strani Microsofta, je Ballmer zapisal, da „v podjetju še vedno menijo, da bi bil prevzem smiseln in v interesu obeh podjetij, da pa so se po skrbni analizi odločili, da so Yahoojeve zahteve nesprejemljive in da je v interesu Microsoftovih delničarjev in zaposlenih, da ponudbo za prevzem umaknejo“. Analitiki menijo, da bo zdaj cena Yahoojevih delnic padla, naraslo pa bo tudi nezaupanje v Yahoojevo vodstvo med investitorji.	BBC,mš	Dnevnik	2008-05-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042255230/posel/novice/1042255230	Maksima Holding prejela tožbo za plačilo 19,5 milijona evrov kazni	gospodarstvo, ekonomija	Maksima Holding prejela tožbo za plačilo 19,5 milijona evrov kazni  Ljubljana - Finančna družba Maksima Holding je prejela tožbo, s katero družbe NFD Holding, Finetol, Daimond in Maksima Invest od nje zahtevajo plačilo pogodbenih kazni v skupni višini 19,48 milijona evrov, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Maksima Holdinga.  Omenjene pravne osebe s tožbo uveljavljajo plačilo pogodbene kazni zaradi nesklenitve glavne pogodbe, ki izhaja iz aprila lani sklenjene predpogodbe za sklenitev glavne pogodbe, na podlagi katere bi Maksima Holding od njih odkupila skupno 1.267.153 delnic holdinške družbe Istrabenz. Po oceni Maksima Holdinga je tožba neutemeljena, saj ni podan temelj za zahtevo za plačilo pogodbene kazni. Predpogodba je namreč prenehala veljati na podlagi obligacijskega zakonika, posledično pa družba tudi ni dolžna plačati pogodbene kazni, ki je bila določena s predpogodbo, menijo v Maksima Holdingu in dodajajo, da bodo v zakonskem roku vložili ustrezen odgovor na tožbo. Kot je znano, je Maksima Holding konec lanskega leta obvestila ostale podpisnice sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa pri prevzemu Istrabenza, da ji zaradi spremenjenih okoliščin ni treba skleniti pogodbe za odkup delnic Istrabenza. Maksima Holding je tedaj pojasnila, da so se okoliščine od sklenitve predpogodbe, ki so jo 7. aprila sklenili na podlagi omenjenega sporazuma - med Maksimo Holdingom ter družbami NFD Holding, Finetol, Maksima Invest, Diamond in Fidina, podpisan pa je bil 19. marca -, toliko spremenile, da predpogodba, če bi bile okoliščine že ob njeni sklenitvi takšne, niti ne bi bila sklenjena. Predpogodba zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi obligacijskega zakonika strank sklenjene predpogodbe ne veže več, pravijo v družbi. Posledično, tako Maksima Holding, ji ni treba skleniti glavne pogodbe, s katero bi Maksima Holding od omenjenih družb kupila 1.267.153 delnic družbe Istrabenz po ceni 102,50 evra za delnico oz. zanje skupno plačala približno 129,9 milijona evrov.	STA	Dnevnik	2009-03-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042379372/posel/novice/1042379372	Federal Reserve pred novo odločitvijo o obrestnih merah, sprememb ključne obrestne mere ni za pričakovati	gospodarstvo, ekonomija	Federal Reserve pred novo odločitvijo o obrestnih merah, sprememb ključne obrestne mere ni za pričakovati  New York - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) tudi na tokratnem srečanju, ki se bo začelo v torek, ne bo spreminjal ključne obrestne mere, so soglasni analitiki. Dviga ni pričakovati zaradi znamenj zastoja v okrevanju gospodarstva.  Predsednik Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je pretekli teden povedal, da bo preteklo še nekaj časa, preden bo ameriško gospodarstvo zanesljivo na poti do okrevanja. (Foto: Daylife) Ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, je na ravni med 0 do 0,25 odstotka že vse od decembra 2008 in ni nobenega razloga, da bi se povišala. Inflacija je celo nekoliko nižja od dveh odstotkov, kolikor je cilj centralne banke, da bi dosegla trajno rast brez cenovnih pritiskov. Gospodarska rast se je v drugem četrtletju letošnjega leta upočasnila na 2,4 odstotka. Ameriško ministrstvo za delo je v petek poročalo, da stopnja brezposelnosti ostaja pri visokih 9,5 odstotka, zasebni sektor pa je julija ustvaril le 71.000 novih delovnih mest, kar je krepko premalo tudi za sledenje naravni rasti prebivalstva. Pozornost analitikov in vlagateljev na borzi bo zato usmerjena v spremljevalno besedilo odločitve o obrestnih merah oziroma analizo gospodarskih razmer. Pričakujejo znižanje ocen obetov za rast. Predsednik Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je pretekli teden povedal, da bo preteklo še nekaj časa, preden bo ameriško gospodarstvo zanesljivo na poti do okrevanja. Zanimivo bo videti, ali bo tokratna izjava FOMC sprejeta soglasno, saj je predsednik Feda iz Kansas Cityja Thomas Hoenig na nekaj zadnjih zasedanjih glasoval proti, ker se ni strinjal z delom izjave, ki napoveduje ohranjanje nizke obrestne mere za podaljšano obdobje. Sedaj, ko v ZDA veje strah pred vrnitvijo recesije, bo Hoenig morda spremenil mnenje, da nizke obrestne mere na dolgi rok povečujejo nevarnost ponovitve ekscesov, kot je bilo to v primeru balona na nepremičninskem trgu. FOMC tokrat ne bo razmišljal o tem, kdaj bi bilo pametno začeti višati obrestno mero, analitiki pa tudi ne pričakujejo kakšnih odločnejših ukrepov za utrjevanje rasti. Analitiki pričakujejo, da se bo FOMC odločil za ponovno investiranje prihodkov od dospelih vrednostnih papirjev na podlagi hipotek, ki jih je banka pokupila v času krize. Teh prihodkov naj bi bilo med 100 do 180 milijard dolarjev in Fed bi jih lahko porabil za nove nakupe državnih obveznic ali pa ponovno za hipotekarno premoženje.	sta	Dnevnik	2010-08-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042471779/posel/novice/1042471779	Med zavarovanimi upniki GPG Inženiringa tudi Dolamičeva partnerica	gospodarstvo, ekonomija	Med zavarovanimi upniki GPG Inženiringa tudi Dolamičeva partnerica  Ljubljana - Štiri banke z NLB na čelu so v stečajnem postopku GPG Inženiringa prijavile skoraj 70 milijonov evrov terjatev. Za zdaj gre za pogojne terjatve, ki pa jih bodo banke skoraj gotovo uveljavljale, ko se ne bodo mogle poplačati s strani poroka - izpraznjenega Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Borisa Dolamiča, ki je ravno tako v stečaju.  Med maloštevilnimi upniki GPG Inženiringa, ki jim je uspelo (vsaj delno) zavarovati svoje terjatve, je tudi odvetnica Darja Erceg, življenjska sopotnica Borisa Dolamiča (na fotografiji), ki je gradbeno podjetje GPG z izčrpavanjem pripeljal do stečaja. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) Vendarle imajo banke svoje terjatve, vsaj na papirju, v celoti zavarovane. Tako ima NLB ločitveno pravico na vrsti nepremičnin v ljubljanskih Dravljah, Hypo na nepremičninah na Viču in Vrhniki, SKB pa na stanovanjih v Cerknici. Na katerih nepremičninam ima ločitveno pravico Volksbank, ni jasno. Od 110 vlog v skupni višini 181,7 milijona evrov, ki jih je dobil od upnikov GPG Inženiringa, je stečajni upravitelj Jožef Patty preizkusil terjatve v višini 42 milijonov evrov (nepreizkušen je tudi del terjatve NLB). Od tega večina zneska, kot rečeno, odpade na banke. Od preostalih prijav preizkusa ni prestalo kar 5,5 milijona evrov terjatev, Patty pa jih je priznal za le 1,5 milijona evrov. Zanimivo je med slednjimi mogoče najti tudi 111.000 evrov, ki jih od sestrske družbe GPG zahteva odvetnica Darja Erceg, Dolamičeva življenjska sopotnica. Tudi ona jo je zavarovala z vrsto stanovanj v Cerknici, toda le slabo polovico, saj je bila zaznamba sklepa o izvršbi vpisana v zemljiško knjigo dober teden dni prepozno. Likvidacijska vrednost vsega premoženja GPG Inženiringa sicer znaša 67 milijonov evrov. Pri tem ima največjo vrednost, 46 milijonov evrov, soseska Nokturno Markovec. Poleg tega ima družba še za 13 milijonov evrov terjatev, od tega za 8,3 milijona evrov terjatev do GPG. Na vrhu seznama upnikov GPG Inženiringa je tudi GPG Kipkop, ki bo prav tako poskušal 5,9 milijona evrov najprej izterjati od poroka (najverjetneje GPG), pri čemer pa gre za nezavarovane terjatve. Davčni upravi je medtem ostal dolžan slabih pol milijona evrov. Nepreizkušenih je sicer ostalo še za skoraj 140 milijonov evrov prijavljenih terjatev, ki se nanašajo na zahtevke upnikov v zvezi z nepremičninami stanovanjskega naselja Nokturno Markovec. V tem primeru je propadli GPG prijavil za slabih 95 milijonov evrov nezavarovanih terjatev, državna NLB pa za 41 milijonov evrov ločitvenih pravic na vrsti parcel v Semedeli. Več kot milijon evrov zavarovanih terjatev sta prijavila še Almont in Salonit Anhovo. Ker se terjatve nanašajo na posamezna stanovanja, pri katerih zaradi neobstoja zemljiškoknjižnih izpiskov ni mogoče ugotoviti obremenjenosti in lastništva, koprsko okrožno sodišče pa še ni odločilo o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine, jih Patty še ni mogel preizkusiti. Sodišče mu je sicer za to že dalo dodaten mesec dni. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2011-09-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/330728/posel/novice/330728	Skupščina delničarjev Tosame je odločila o uporabi dobička in imenovala novo članico uprave	gospodarstvo, ekonomija	Skupščina delničarjev Tosame je odločila o uporabi dobička in imenovala novo članico uprave  Domžale - Delničarji Tosame so na včerajšnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega 69,01 odstotka kapitala, soglašali, da se lanski bilančni dobiček družbe v višini skoraj 2,3 milijona evrov v celoti prenese. O njegovi uporabi bodo odločali v naslednjih poslovnih letih.  (Foto: Matej Povše) Kot je družba danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze, so delničarji v nadzorni svet za štiriletno mandatno obdobje imenovali Boštjana Nagodeta, Jureta Šumija, Žigo Hienga in Nives Dodič. Nagodeta so nadzorniki na torkovi seji imenovali za predsednika, za njegovo namestnico pa Dodičevo. S funkcije člana uprave za finance in računovodstvo so na podlagi odstopne izjave razrešili Marjana Mlakarja. Na njegovo mesto so s 1. julijem za petletni mandat imenovali Julijano Batič. Nadzorniki so se seznanili še s spremembo lastništva družbe in poslovnimi rezultati od januarja do maja. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu za lani podelila razrešnico. Članom nadzornega sveta so za delo v lanskem letu odobrili nagrado v skupnem znesku 20.000 evrov bruto v breme poslovnih stroškov letošnjega leta. Delničarji so se seznanili tudi z letnim poročilom za lansko poslovno leto ter revizorskim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila za poslovno leto 2007. Za revizorja družbe so za letos imenovali družbo KPMG Slovenija.	sta	Dnevnik	2008-07-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042361150/posel/novice/1042361150	Zaposleni v Preventu so končno dobili plače za april	gospodarstvo, ekonomija	Zaposleni v Preventu so končno dobili plače za april  Slovenj Gradec - Prevent Global je danes 1300 zaposlenim v krovni družbi in v družbi Prevent avtomobilski deli izplačal plače za april. Svobodni sindikat v podjetju tako ne bo izvedel za 27. maj napovedane stavke, že sedaj pa opozarja upravo, naj plače za maj, ki morajo biti izplačane do 18. junija, zagotovi pravočasno.  (Foto: Dragana Stanković) Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman je za STA dejal, da bodo opozorili upravo, naj v primeru, da podjetje plač za maj ne bo uspelo izplačati do 18. junija, o tem pravočasno obvesti delavce na zboru delavcev. S tem bi se po njegovih besedah lahko izognili položaju, ko bi delavci želeli ponovno sami vzeti stvari v svoje roke in prekiniti z delom, kot se je to zgodilo ta torek in sredo. Glede na likvidnostne težave podjetja se pojavlja vprašanje, ali bo Prevent Global uspel zagotoviti izplačilo regresa za letos. Sindikati so namreč sklenitev dogovora o postopnem dvigu minimalne plače v podjetju pogojevali z izplačilom regresa do 30. junija letos. Če regres ne bo izplačan v tem roku, bi glede na sklenjen dogovor morala družba minimalne plače dvigniti na zakonsko višje določeni znesek takoj. Dogovor o postopnem dvigu minimalne plače je bil sicer kršen že minuli teden z zamudo izplačila redne plače za april, vendar v svobodnem sindikatu to razumejo kot posledico objektivnih okoliščin, ki izhajajo iz pogodbe s kupcem, nemškim Prevent DEV. Prevent Global ima namreč s kupcem sklenjeno pogodbo, ki kot rok za plačilo opravljenega dela določa 25. v mesecu. Prevent Global se zaradi spleta okoliščin, povezanih s krizo v avtomobilski industriji in nesoglasij ključnih lastnikov, sooča s precejšnjimi likvidnostnimi težavami. Bankam dolguje 55 milijonov evrov, od tega mora letos odplačati še 40 milijonov evrov, vendar se z bankami pogovarja o reprogramiranju dolga. Dogovor z bankami je ključen, da se podjetje, ki bo letos v skupini z 2000 zaposlenimi v Sloveniji odpustilo 400 delavcev, izogne stečaju.	sta	Dnevnik	2010-05-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042296677/posel/novice/1042296677	Najrazvitejši dosegli dogovor o nadaljevanju konjunkture pomoči	gospodarstvo, ekonomija	Najrazvitejši dosegli dogovor o nadaljevanju konjunkture pomoči  Finančni ministri skupine najrazvitejših držav in naglo razvijajočih se držav sveta (G20) so v Londonu po navedbah iz dobro seznanjenih krogov dosegli dogovor, da bodo države nadaljevale s konjunkturno pomočjo.  Konjunkturna pomoč se bo nadaljevala tako dolgo, dokler ne bo prišlo do stabilnega okrevanja gospodarstva. V izjavi, ki naj bi jo objavili nocoj, naj bi bilo med drugim zapisano, da je kljub znakom o okrevanju gospodarstva prezgodaj, da bi se odpovedali ukrepom za pomoč. Predlogi iz Londona naj bi sicer konkretnejšo obliko dobili konec septembra na vrhu G20 v ameriškem Pittsburghu. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi se finančni ministri G20 dogovorili, da se bo konjunkturna pomoč nadaljevala tako dolgo, dokler ne bo prišlo do stabilnega okrevanja gospodarstva. Glede spora o bonus izplačilih za bankirje pa se nakazuje zgolj kompromis, ki ne predvideva zgornje meje bonusov, pač pa naj bi večji del variabilnih izplačil temeljil na dolgoročnem in ne zgolj kratkoročnem uspehu, v primeru slabega poslovanja pa bi bili bonusi celo v celoti črtani. Prav tako naj bi bili dohodki vodilnih zaslužkarjev bolj transparentni. V petek so finančni ministri skupine G20 razpravljali tudi o spremembi vloge Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, pri čemer so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska zahtevale večjo vlogo v globalnih finančnih ustanovah, kar naj bi po njihovih zahtevah vsebovala tudi sklepna deklaracija, ki jo bodo v Londonu sprejeli danes.	sta	Dnevnik	2009-09-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042255663/posel/novice/1042255663	OMV je lastniški delež v Molu prodal ruskemu koncernu Surgutneftegas	gospodarstvo, ekonomija	OMV je lastniški delež v Molu prodal ruskemu koncernu Surgutneftegas  Dunaj - Avstrijski energetski koncern OMV je svoj lastniški delež v madžarski energetski družbi Mol prodal ruskemu koncernu Surgutneftegas. Za svoj 21,2-odstotni delež je avstrijski energetski velikan iztržil 1,4 milijarde evrov in se s tem popolnoma umaknil iz lastništva madžarskega podjetja.  Avstrijski energetski koncern OMV je svoj lastniški delež v madžarski energetski družbi Mol prodal ruskemu koncernu Surgutneftegas. OMV je za delnico Mola dobil 63,10 evra, kar je skoraj dvakrat več od trenutnega borznega tečaja delnic madžarske energetske družbe (32,70 evra). V avstrijskem koncernu so zato poudarili, da so za svoje delnice, vseh skupaj jih je bilo 22.179.488, izposlovali dobro ceno . V ruskem Surgutneftegasu so medtem po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zapisali, da je nakup nekaj več kot petinskega deleža Mola pomemben korak v izvajanju strategije podjetja, ki je približati se končnemu uporabniku. Nakup lastniškega deleža v Molu predstavlja temelj za dolgoročno donosno sodelovanje in bo pripomogel k energetski varnosti v Evropi, je dejal generalni direktor ruskega koncerna Vladimir Bogdanov. Surgutneftegas je eden največjih plinskih in naftnih koncernov v Rusiji. Zaposluje okoli 100.000 ljudi, sedež pa ima v sibirskem mestu Surgut. Delnice podjetja kotirajo na moskovski borzi, v lanskem letu pa so v podjetju zabeležili 19-odstotno rast prometa in 15-odstotno povečanje čistega dobička. OMV, ki je največji naftni in energetski koncern na območju vzhodne in srednje Evrope, je avgusta lani odstopil od namere za prevzem Mola, saj so njegovim načrtom nasprotovali v Evropski komisiji, obenem pa je v bran podjetju s spremembami prevzemne zakonodaje stopila tudi madžarska vlada.	sta	Dnevnik	2009-03-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042390470/posel/novice/1042390470	Umrl predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež	gospodarstvo, ekonomija	Umrl predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež  Naklo - V četrtek zvečer je doma zaradi zastoja srca umrl predsednik uprave družbe Merkur Bojan Knuplež. Krepko telo ni zmoglo obvarovati srca pred napori največjega izziva, kar jih je Bojan Knuplež kdaj sprejel - rešiti Merkur, so zapisali v podjetju, ki ga je Bojan Knuplež vodil tri mesece. Dovolj, da nas je navdihnil s svojo odločnostjo, neomajno voljo in trmo za doseganje zastavljenih ciljev. Naučil nas je dovolj, da bomo znali iti po njegovi poti, menijo v vodstvu Merkurja.  Bojan Knuplež je Merkur vodil tri mesece, pred tem pa je iz izgube potegnil Big Bang. Preostala štiričlanska uprava ohranja vsa svoja polna pooblastila in nadaljuje z izpolnjevanjem zastavljenih nalog, potrebnih za oživitev Merkurjevega poslovanja, zagotavljajo v Merkurju, kjer drugih podrobnosti v tem trenutku ne morejo posredovati. Dvainpetdesetletni Štajerec, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, je Merkur vodil od 1. julija dalje. Poklicno pot je kot pripravnik začel v majhnem podjetju v Lenartu, kjer se je kasneje povzpel do direktorskega položaja. Nato je delal v manjši trgovski družbi v Mariboru, kasneje se je preizkušal v nemškem podjetju in postal svetovalec multinacionalke Sony, kjer je bil imenovan tudi za direktorja Sonyja za jugovzhodno Evropo. Leta 2004 je vstopil v Merkurjevo hčerinsko družbo Bofex in jo saniral, tako da je Big Bang, na čelu katerega je ostal kljub prevzemu vodenja Merkurja, danes edina uspešna družba skupine Merkur.	sta	Dnevnik	2010-09-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042367977/posel/novice/1042367977	Center Naložbe prisilnemu upravitelji predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja	gospodarstvo, ekonomija	Center Naložbe prisilnemu upravitelji predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja  Maribor - Direktor Centra Naložb Bojan Rajer je do predvidenega roka, ki se je iztekel v četrtek, mariborskemu sodišču in prisilnemu upravitelju Aleksandru Šimonu predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja, je danes za STA potrdil aktualni prvi mož omenjene finančne družbe, preko katere je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško.  Boško Šrot je preko Centra Naložb obvladoval Pivovarno Laško. (Foto: Jaka Adamič) Rajer je povedal, da so novi načrt dopolnili z več kot sedem milijonov evrov v prvotnem načrtu pozabljenih obveznosti za izplačilo dividend, zaradi česar je upniški odbor od Rajerja zahteval, da načrt popravi. Ob tem so v novi načrt vnesene še nekatere terjatve naknadno vključenih upnikov, med njimi 12 milijonov evrov s strani Hypo banke. Skupne obveznosti Centra Naložb tako po Rajerjevih besedah zdaj znašajo okoli 82 milijonov evrov oz. približno 20 milijonov evrov več kot v prvotnem načrtu. Največji upnik Centra Naložb so sicer še vedno družbe iz poslovnega sistema Pivovarna Laško, ki so mu posodile skoraj 60 milijonov evrov. Na vprašanje, ali bo takšen načrt prestrukturiranja zanimiv tudi za upnike, Rajer odgovarja, da bi moral biti, saj se jim ponuja dokaj visok odstotek sredstev iz prisilne poravnave. Ob tem pa je dodal, da se med njimi še naprej poraja precejšen skepticizem v zvezi z dokapitalizacijo družbe in napovedanim 30-milijonskim vložkom zasebnega investitorja, a po njegovem mimo tega ne bo šlo, saj celoten načrt temelji prav na tem. O tem, kdo je omenjeni investitor, sicer ni želel govoriti, nekateri mediji pa navajajo družbo TS Zeron Imperial, ki sta jo lani ustanovila Zoran Zorko in družba TriStar Imperial s Komorskih otokov. Rok za plačilo 30 milijonov svežega kapitala se izteče 1. julija, Rajer pa je še povedal, da bo v zvezi s tem moral sklicati še eno skupščino. Investitor namreč ne namerava dokapitalizirati Centra Naložb, dokler ne bo zaščiten tako, da upniki ne bi naknadno izglasovali stečaja, nato pa bi se v stečajni masi znašel tudi njihov kapital.	sta	Dnevnik	2010-06-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042257297/posel/novice/1042257297	Japonska padla v brezno krize	gospodarstvo, ekonomija	Japonska padla v brezno krize  Ljubljana - Po tako imenovanem izgubljenem desetletju iz devetdesetih let prejšnjega tisočletja si je v začetku tega tisočletja drugo največje gospodarstvo na svetu opomoglo in vse je kazalo, da Japonsko čaka obdobje rasti. Vendar se je stanje v prejšnjem letu obrnilo, saj je po zadnjih ključnih gospodarskih podatkih in napovedih jasno, da se Japonska spopada z najhujšo recesijo od druge svetovne vojne. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA in se širila v celotni finančni sektor, kasneje pa se je prelevila v svetovno gospodarsko krizo, je najbolj prizadela prav Japonsko, državo, ki ni »poznala« niti drugorazrednih posojil niti zadolževanja s plačilnimi in kreditnimi karticami.  Simbolična slika. (Foto: Reuters) V nasprotju z ZDA je Japonska kaznovana zato, ker je »dobra«, ker je dobra v proizvodnji avtomobilov, ker je dobra v proizvodnji računalnikov, kamer in preostalih elektronskih naprav, torej proizvodov, po katerih povprašujejo preostale države. Zaradi težav v svojih gospodarstvih so največje trgovinske partnerice Japonske krepko zmanjšale svoje povpraševanje po japonskih proizvodih, tako da se je njen izvoz zmanjšal kar za 47 odstotkov. Od tega so samo proizvajalci avtomobilov izvozili za 66 odstotkov manj blaga, proizvajalci elektronskih delov pa za 53 odstotkov. K tolikšnemu padcu izvoza je nedvomno prispevala tudi okrepitev domače valute jen, v zadnjih šestih mesecih se je jen v razmerju proti dolarju okrepil kar za 12 odstotkov. Manjšemu tujemu povpraševanju so se prilagodili domači proizvajalci, saj se je samo januarja proizvodnja na mesečni ravni zmanjšala za rekordnih 10,2 odstotka. V tem mesecu je imela država tudi rekordni trgovinski primanjkljaj (v višini 7,9 milijarde evrov), medtem ko jo je v zadnjem četrtletju prejšnjega leta v primerjavi s predhodnim četrtletjem doletelo 3,2-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda, kar je največ od leta 1974. Spreminja pa se tudi oblika japonskih družb. Ukrepom za zmanjšanje proizvodnje so namreč sledili tudi ukrepi za odpuščanje, tako da stara japonska tradicija, ko so zaposleni celotno delovno dobo preživeli samo v eni družbi, počasi izginja. Kljub temu so delavci, zaposleni za nedoločen čas, dokaj zaščiteni, medtem ko družbe množično ukinjajo delovna mesta za določen čas. Po zadnjih napovedih naj bi se sicer stopnja nezaposlenosti zvišala na 7,9 odstotka, oziroma največ v zadnjih 25 letih, medtem ko je januarja znašala 4,1 odstotka. Stanje se bo letos samo še poslabšalo, saj Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da se bo japonski BDP letos skrčil za kar 5,8 odstotka, medtem ko bo v ZDA predvidoma nižji za 2,6 odstotka, v območju evra za 3,2 odstotka. Od omenjenih bo Japonska tudi edina, ki bo imela negativno rast tudi v prihodnjem letu.	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-04-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/299438/posel/novice/299438	Sodišče: Luka Koper lahko nadaljuje s preoblikovanjem delnic	gospodarstvo, ekonomija	Sodišče: Luka Koper lahko nadaljuje s preoblikovanjem delnic  Koper - V sodnem spopadu med Luko Koper (državo) in dvema delničarjema družbe je prišlo do preobrata. Koprsko okrožno sodišče je namreč v začetku februarja odločilo, da lahko uprava Luke Koper nadaljuje aktivnosti pri preoblikovanju prednostnih delnic družbe v navadne.  Ob tem je razveljavilo začasno odredbo, na podlagi katere je morala Luka konec minulega leta umakniti nalog za zamenjavo delnic pri Klirinško-depotni družbi (KDD). Kot smo poročali, sta zahtevo za odredbo vložila delničarja Luke (KD Investments in Primorski skladi), ki se nista strinjala s sklepom julijske skupščine družbe o preoblikovanju delnic. Iz sklepa sodišča je mogoče razbrati dva razloga, zakaj si je premislilo in tokrat upoštevalo ugovor Luke Koper oziroma države, ki bo imela po preoblikovanju v lasti večino navadnih delnic družbe. Sodišče tako ni dalo prav argumentu obeh delničarjev, ki sta na skupščini delničarjev zahtevala novo zasedanje imetnikov navadnih delnic, ki bi odločali o preoblikovanju. Kot sodišče navaja v sklepu, bi takšna zahteva lahko dala možnost manjšini delničarjev, da začasno blokira odločanje o pomembnih zadevah družbe. Sodišče je še poudarilo, da so se predstavniki države kot edinega lastnika prednostnih delnic ob glasovanju navadnih delničarjev umaknili iz dvorane. Prav tako so na sodišču mnenja, da KD Investments in Primorski skladi niso v zadostni meri utemeljili, kako bi jim že izpeljano preoblikovanje delnic pred dokončno odločitvijo sodišča o izpodbojni tožbi zoper sklepe skupščine, ki je prižgala zeleno luč omenjeni zamenjavi delnic, utegnilo povzročiti težko nadomestljivo škodo. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2008-02-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/330821/posel/novice/330821	Koprski župan Boris Popovič zahteva delež od koncesnine za Luko Koper	gospodarstvo, ekonomija	Koprski župan Boris Popovič zahteva delež od koncesnine za Luko Koper  Koper - Luka Koper že več let nestrpno pričakuje, da bi z državo sklenila koncesijsko pogodbo za upravljanje pristanišča, vendar se pri tem vedno znova zatakne. Sredi junija sta predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in minister za promet Radovan Žerjav načeloma dorekla vsa odprta vprašanja v zvezi s koncesijsko pogodbo, vključno z višino koncesnine, vendar je bila uredba zaradi dodatnih usklajevanj nato umaknjena s seje vlade konec junija.  Boris Popovič. Problematična naj bi bila predvsem višina koncesnine, saj je prvi osnutek predvidel, da bi Luka Koper državi morala plačevati nekaj več kot 6 milijonov evrov, kar je za Luko Koper nesprejemljivo. Po neuradnih podatkih je Luka Koper predlagala, da bi plačali največ 2,5 milijona evrov, s čimer pa se po naših podatkih ne strinja finančni minister Andrej Bajuk. Prav zaradi tega se je Bajuk v ponedeljek dobil s koprskim županom Borisom Popovičem, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Na ministrstvu za finance nam niso želeli pojasniti, o čem natančno sta se minister Bajuk in Popovič pogovarjala, prav tako nam niso želeli povedati, zakaj na tem sestanku ni bilo predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja. Nekoliko bolj zgovoren je bil Boris Popovič, ki je s sestankom zadovoljen in upa, da se bo dogovorjeno tudi kmalu uresničilo. Čeprav niti Popovič ni želel razkriti, za kako visoko koncesnino naj bi se dogovorili, je presenetil z izjavo, da bo občina Koper zahtevala, da si država in občina Koper koncesnino razdelita. Pri tem pa ni želel povedati, v kakšnem razmerju, prav tako nam ni odgovoril na vprašanje, ali se je torej kot župan zavzemal za čim višjo koncesnino ali kot predsednik nadzornega sveta Luke Koper za čim nižjo. To je napačno razmišljanje. Luka Koper je pomembna gospodarska družba na našem območju, zato njenega razvoja ne smemo ogrožati, je povedal Popovič. Na ministrstvu za finance niso želeli špekulirati, kdaj bo koncesijsko uredbo obravnavala vlada, Popovič pa je prepričan, da se bo to zgodilo v kratkem, morda že v naslednjem tednu. Na čigavo pobudo je prišlo do sestanka, pa nista želela razkriti niti Popovič niti finančno ministrstvo.	Tatjana Tanackovič	Dnevnik	2008-07-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/272112/posel/novice/272112	Egipčani najbližje Iskraemecu	gospodarstvo, ekonomija	Egipčani najbližje Iskraemecu  Kranj - Egiptovsko podjetje El Sewedy Electrometer je po naših podatkih najbližje nakupu kranjskega Iskraemeca. Med tremi potencialnimi kupci, s katerimi se Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in DUS - družba pooblaščenka še pogajajo o prodaji, naj bi ponudil najboljše pogoje tako glede cene kot ohranjanja proizvodnje in s tem delovnih mest.  Uradno se poleg egiptovskega podjetja lastniki pogajajo še s kitajskim Holly Group in nemškim Hydrometrom. Uspeli smo izvedeti, da so se predstavniki kitajskega in nemškega podjetja do sedaj v Kranju oglasili enkrat, medtem ko so lastniki Egipčane v Kranj povabili že drugič. Nemški Hydrometer naj bi kompliciral glede cene in načina nakupa, ki naj bi ga pogojeval tudi z menjavo delnic, medtem ko kitajskega konkurenta Iskraemeca zanima zgolj dobičkonosni del podjetja, medtem ko bi indukcijski del takoj zaprl, hkrati pa za delnico ni pripravljen plačati več kot 75 evrov. Po drugi strani egiptovski El Sewedy ponuja tudi njihov posel in tehnologijo. Poleg izdelave števcev se ukvarjajo tudi s proizvodnjo električnih kablov najrazličnejših dimenzij, s čimer bi lahko nadomestili indukcijski del Iskraemeca, ki je v vsakem primeru v zatonu. Direktor Soda in predsednik nadzornega sveta Iskraemeca Marko Pogačnik je zanikal naše informacije, da je najbližje nakupu prav egiptovsko podjetje. V igri so še vsi trije ponudniki, res je, da so bili Egipčani pri nas dvakrat in od tod morda ugibanja, da so najboljši ponudniki. Pogajanja so v zaključni fazi, težko rečem, kdaj bodo končana, morda v enem mesecu. Vsekakor bomo, če bo partner pravi, izstopili iz lastništva podjetja. Upoštevali bomo tako ceno za delnico kot ponudbo glede ohranjanja sedeža podjetja, proizvodnje in delovnih mest, je zatrdil Marko Pogačnik.	Primož Knez	Dnevnik	2007-10-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042428175/posel/novice/1042428175	Delavci Tosame niso pristali na znižanje plač	gospodarstvo, ekonomija	Delavci Tosame niso pristali na znižanje plač  Ljubljana - Zaposleni Tosame včeraj niso pristali na znižanje plač za deset odstotkov, kar je predlagalo vodstvo družbe. Kot je povedala predsednica Tosaminega sindikata Erika Brnot, se sindikat in svet delavcev s predlogom uprave nista strinjala, vendar so se morali do njega opredeliti še zaposleni.  Potem ko je pred dnevi odstopil dolgoletni predsednik uprave Tosame Janko Velkavrh, se je vodstvo družbe včeraj z zaposlenimi poskušalo dogovoriti o znižanju plač za deset odstotkov. Toda na ta predlog zaposleni niso pristali. (Foto: Matej Povše) Po neuradnih podatkih je vodstvo Tosame delavcem včeraj pojasnilo, da so nastale težave začasnega značaja. Kot smo razkrili v Dnevniku, od 20 strojev za proizvodnjo higienskih tamponov jih trenutno obratuje le šest. To so posledice prekinitve sodelovanja s švicarskim proizvajalcem higienskih tamponov Intigena. Potem ko se je lani novembra Intigena združila s Hygo, ki je imela sicer tudi sedež v Švici, v podjetje Intigena Hygienic Solutions, je bila pogodba s Tosamo prekinjena, smo izvedeli včeraj. Poleg Janka Velkavrha, ki je pred dnevi odstopil z mesta predsednika uprave, se je v domžalskem podjetju v zadnjem času zgodil še en pomemben odstop. Kot nadzornica je namreč odstopila Erika Brnot, ki je v nadzornem svetu zastopala interese zaposlenih. Brnotova je dejala, da je nadzorni svet zapustila iz osebnih razlogov, medtem ko drugih podrobnosti ni želela razlagati. Svet delavcev novega predstavnika zaposlenih v nadzorni svet še ni imenoval. Čeprav nam je član Tosamine uprave Tomaž Brdnik v torek pojasnil, da nam bo na številna vprašanja odgovoril do včeraj, smo na njegove odgovore čakali zaman. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-03-03 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042310934/posel/novice/1042310934	ECB: Manj bank zaostruje posojilne pogoje	gospodarstvo, ekonomija	ECB: Manj bank zaostruje posojilne pogoje  Ljubljana - Delež bank, ki so v tretjem četrtletju še zaostrovale pogoje za izdajanje novih posojil za posameznike in podjetja, se je v tretjem četrtletju znižal. Kljub temu v območju evra še vedno govorimo o razmeroma zaostrenih pogojih, saj banke večinoma zaostrujejo posojilne pogoje ali pa jih ne spreminjajo, ugotavlja študija o bančnih posojilih v območju evra, ki jo vsako četrtletje objavlja Evropska centralna banka (ECB).  ECB (Foto: Reuters) O zaostritvi pogojev za podjetja je tako poročalo deset odstotkov podjetij, kar je za 11 odstotnih točk manj kot v drugem četrtletju ter za 35 odstotnih točk manj kot v prvem letošnjem četrtletju. Dva odstotka vseh anketiranih bank je medtem poročalo o rahljanju posojilnih pogojev, preostalih 88 odstotkov podjetij pa je ohranilo posojilne pogoje nespremenjene. Glavni razlog za zaostritev pogojev je bil še vedno poslabšanje pričakovanj glede gospodarske dejavnosti in usode posameznih panog ter podjetij, čeprav so se te skrbi znova občutno zmanjšale. Pozitivno sta na dostopnost posojil vplivali možnost dostopa do sredstev na finančnih trgih in likvidnost bank, negativno pa stroški v zvezi s kapitalsko močjo bank. Anketa ECB je tudi pokazala, da se je ponovno znižalo povpraševanje po posojilih s strani podjetij. Padec povpraševanja je tako zaznalo 36 odstotkov bank, medtem ko je 17 odstotkov bank poročalo o njegovem povečanju. Preostalih 47 odstotkov bank ni zaznalo sprememb. Zmanjšal se je tudi delež bank, ki so v tretjem četrtletju zaostrovale pogoje za potrošniška posojila, in sicer z 21 na 13 odstotkov. Pogojev ni izboljšala nobena banka, se je pa povečal delež bank, ki je pogoje ohranil nespremenjene. V četrtem četrtletju naj bi po napovedih ECB posojilne pogoje za potrošniška podjetja zaostrilo 11 odstotkov bank, 87 odstotkov naj bi jih pustilo nespremenjene, dva odstotka pa naj bi jih zrahljalo. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-10-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042512697/posel/novice/1042512697	Nova valuta: Agrokor delavcem namesto plač podarja bone za Konzum	gospodarstvo, ekonomija	Nova valuta: Agrokor delavcem namesto plač podarja bone za Konzum  Zagreb - Hrvaški mediji poročajo, da Agrokor, ki ga vodi Ivica Todorić, na Hrvaškem uvaja novo valuto. Delavci organske petrokemije Dioki, ki že šest mesecev niso dobili plač, so prejšnji teden prejeli bone za Konzum v vrednosti do 200 kun. Enaka plačila prejema še več hrvaških delavcev, čigar šefi sklepajo kompenzacijske dogovore s Todorićem.  Ivica Todorić (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Nekateri so ob prejemu bonov mislili, da gre za Konzumovo donacijo, na Agrokorju pa so hitro pojasnili, da bodo na takšen način le plačali plastiko, ki so jo naročili. Hrvaška narodna banka je opozorila, da je na Hrvaškem plačilno sredstvo denar. Po mnenju banke sta tako v prekršku oba, Agrokor, ki svoj dolg tovarni plastike odplačuje z boni, in Dioki, ki je bone sprejel kot plačilno sredstvo. To ni prvič, da Agrokor delavce plačuje kar z boni. Konec leta je Cerkev Todoriću nakazala 250 tisoč kun, ki so jih spremenili v bone in razdelili odpuščenim delavcev v železarni v Sisku.Z boni ne morejo plačati položnic Na medmrežju so se pojavili oglasi ljudi, ki prodajajo svoje Konzumove bone, ki so jih namesto plače prejeli od svojega direktorja. Svoje bone sem že prodal, pokličete pa me lahko tudi naslednji mesec, saj bom plačo dobil v enaki obliki, je dejal eden izmed ogorčenih delavcev. Ne želim dajati denarja Todoriću in skrbeti za njegovo bogatenje, je dejal drugi in dodal, da bo z boni zaslužil tudi njegov šef, ki mu je dejal, da v Konzumu lahko kupi vse. Zagotovo tudi on služi na račun teh kompenzacij, je dodal delavec in pojasnil, da z njimi ne more plačati računov. Spodaj primer oglasa na spletu, ki je zdaj že neaktiven (če kliknete na sliko, si boste lahko ogledali, kakšne bone so prejeli delavci).	tp	Dnevnik	2012-02-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042355213/posel/novice/1042355213	Ljubljanska borza: SBI TOP navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP navzgor  Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je pridobil 0,17 odstotka, indeks celotnega trga LJSEX pa 0,11 odstotka. Med pomembnejšimi so se najbolj podražile delnice Intereurope, ki so pridobile 3,89 odstotka.  (Foto: Luka Cjuha) Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 960,22 točke, kar je 1,65 točke oz. 0,17 odstotka več kot v petek, medtem ko se je indeks LJSEX zvišal za 0,11 odstotka oz. 4,29 točke na 3940,88 točke. Borzni vlagatelji so danes sklenili za 702.210 evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za 216.540 evrov poslov. Enotni tečaj teh delnic se je sicer zvišal za 0,69 odstotka na 69,90 evra. V prvi kotaciji so se poleg Krkinih podražile tudi delnice Intereurope (2090 evrov, +3,89 odstotka na 3,74 evra) in Telekoma Slovenije (47.150 evrov, +0,04 odstotka na 120,59 evra). Padec so v tej kotaciji zabeležile delnice Gorenja (22.830 evrov, -1,91 odstotka na 14,41 evra), NKBM (36.280 evrov, -1,07 odstotka na 12,02 evra), Luke Koper (76.620 evrov, -1,92 odstotka na 21,46 evra), Mercatorja (17.360 evrov, -0,11 odstotka na 162,28 evra) in Petrola (11.640 evrov, -0,51 odstotka na 298,35 evra). V standardni kotaciji so največ pridobile delnice Save (43.500 evrov, +3,67 odstotka na 217,48 evra), Zavarovalnice Triglav (11.160 evrov, +2,04 odstotka na 23,49 evra), Žita (250 evrov, +0,71 odstotka na 84,70 evra) in Aerodroma Ljubljana (310 evrov, +0,60 odstotka na 28,59 evra). Pocenile so se delnice Pivovarne Laško (590 evrov, -2,64 odstotka na 23,56 evra) in Pozavarovalnice Sava (16.520 evrov, -0,10 odstotka na 10,15 evra).OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Družba Istrabenz je objavila revidirano letno poročilo skupine in družbe za leto 2009. Prihodki od prodaje so lani znašali 709.257 evrov, leta 2008 pa 876.322 evrov. Družba je lani beležila izgubo v višini 61,3 milijona evrov, leta 2008 pa 222 milijonov evrov. Skupina Istrabenz je medtem lani ustvarila 610 milijonov evrov prihodkov od prodaje, leta 2008 pa 661 milijonov evrov. Izguba skupine je lani znašala 71,8 milijona evrov, leta 2008 pa 221 milijona evrov. Finančna družba Maksima Holding je objavila revidirano nekonsolidirano letno poročilo za leto 2009. Finančni prihodki iz deležev so lani znašali 2,5 milijona evrov, leta 2008 pa 24,6 milijona evrov. Družba je sicer lani beležila izgubo v višini 25,9 milijona evrov, leta 2008 pa v višini 31,3 milijona evrov. Potovalna agencija Alpetour je objavila revidirano letno in konsolidirano letno poročilo za leto 2009. Čisti prihodki od prodaje so lani znašali 13,98 milijona evrov, leta 2008 pa 14,58 milijona evrov. Agencija je lani ustvarila 722.304 evrov čistega dobička, potem ko je leto 2008 sklenila z dobičkom v višini 461.848 evrov. Nadzorni svet NKBM je na petkovi seji potrdil letno poročilo banke in skupine za leto 2009 ter prenovljeno poslovno strategijo banke in skupine za obdobje 2010-2013, ki jo je uprava predlagala konec preteklega leta in ki upošteva spremenjene okoliščine na domačem in globalnih finančnih trgih. Nadzorni svet družbe Delo Prodaja je na današnji seji obravnaval in sprejel revidirano letno poročilo družbe in skupine za leto 2009. Družba je lani ustvarila 43,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, leta 2008 pa 47,6 milijona evrov. Čisti dobiček je lani znašal 495.431 evrov, leta 2008 pa 2,2 milijona evrov. Prihodki od prodaje skupine Delo Prodaja so medtem lani znašali 43,9 milijona evrov, leta 2008 pa 48,9 milijona evrov. Skupina je lani sicer zabeležila izgubo v višini 184.913 evrov, potem ko je imela leta 2008 6,2 milijona evrov dobička. Nadzorniki so se seznanili tudi z rezultati poslovanja v prvem letošnjem četrtletju, družba je imela 10,5 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 154.723 evrov. Družba Košaki TMI je sporočila, da je podjetje Žipo Lenart 16. aprila pridobilo 3339 delnic družbe Košaki TMI, Žipo Lenart ima skupaj v lasti 5015 delnic oz. 11,599 odstotka vseh glasovalnih pravic Košaki TMI. Družba KD ID je 16. aprila odsvojila 4748 delnic oz. 10,982 odstotka vseh glasovalnih pravic Košaki TMI, preknjižba delnic je bila izvršena minulo sredo, KD ID pa po odsvojitvi nima več delnic družbe Košaki TMI z glasovalno pravico.	sta	Dnevnik	2010-04-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042261825/posel/novice/1042261825	Skupina Petrol s padcem prihodkov in dobička	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Petrol s padcem prihodkov in dobička  Ljubljana - Skupina Petrol, ki jo vodi Marko Kryžanowski, je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila 555,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 92 milijonov evrov oziroma 14,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec prodaje bi bil še nekoliko večji, če Petrol lani spomladi ne bi prevzel reškega Euro- Petrola, ki je k prihodkom Skupine Petrol v letošnjem prvem četrtletju doprinesel med 20 in 25 milijoni evrov.  Prav prevzem Euro-Petrola je tudi eden izmed ključnih razlogov, da je Skupina Petrol v prvem četrtletju povečala količinsko prodajo za pet odstotkov, na 580.000 ton. Uprava Petrola je včeraj sporočila, da po slovni rezultati presegajo načrtova ne, vendar pa je treba omeniti, da so za letos predvideli nekoliko manjši padec prihodkov, kot so ga imeli v prvem kvartalu. Prav tako je bil za kar 30 odstotkov manjši četrtletni kon solidirani čisti dobiček, ki ga je bilo za le 10,9 milijona evrov. Še večji, kar 38-odstotni padec čistega dobička je doživela matična družba, vendar za zdaj ni znano, ali je padec v skladu z načrti ali ne. Spomnimo, da uprava Petrola z izjemo načrtovanih prihod kov konkretnih načrtov za letos ni razkrila. Prav tako ni znano, ali so morali v Petrolu dokončno odpisati svojo naložbo v Istrabenz, kar bi lahko pojasnilo velik padec dobička. Podrobnejše podatke o poslovanju, skupaj z morebitnimi dodatnimi od pisi, zaradi katerih je Skupina Petrol lani ustvarila 55 milijonov evrov iz gube, bodo v Petrolu objavili šele v drugi polovici maja. Petrol je imel konec marca 428 bencinskih črpalk, kar je tri več kot konec decembra lani, v prvih treh mesecih pa so odprli le dve črpalki na Hrvaškem in eno v Črni gori. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-04-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042266368/posel/novice/1042266368	Generali v prvem četrtletju z občutno nižjim dobičkom kot v enakem obdobju lani	gospodarstvo, ekonomija	Generali v prvem četrtletju z občutno nižjim dobičkom kot v enakem obdobju lani  Milano - Italijanska zavarovalnica Generali je v prvem četrtletju zabeležila 103,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 88,6 odstotka manj kot v enakem obdobju 2008, ko je družba ustvarila dobiček v višini 910,3 milijona evrov. Pri tem so v podjetju poudarili, da je slabši izid posledica slabitve premoženja v višini 1,5 milijarde evrov.  V družbi sicer niso želeli podati natančnejših napovedi za poslovanje v letošnjem letu zaradi še vedno nestabilnih razmer na svetovnih finančnih trgih in negotovosti glede svetovnih gospodarskih obetov. (Foto: splet) Zavarovalniška skupina je zaradi padca tečajev na svetovnih borzah v prvem trimesečju leta v svojem naložbenem portfelju izgubila za 1,5 milijarde evrov, poleg tega pa je ob rezultatu iz prvega četrtletja lanskega leta treba upoštevati tudi enkraten prihodek v višini 281 milijonov evrov zaradi prenosa zavarovalniške dejavnosti v srednji in vzhodni Evropi na Generali PPF Holding. Bruto skupni obseg premij se je sicer v prvem četrtletju povečal za 0,3 odstotka na 18,5 milijarde evrov, pri čemer se je obseg premij zmanjšal pri življenjskih zavarovanjih (za 1,4 odstotka na 11,9 milijarde evrov), povečal pa pri ostalih oblikah zavarovanja (za 3,4 odstotka na 6,6 milijarde evrov). Skupni prihodki iz poslovanja so v prvem četrtletju znašali 1,009 milijarde evrov, kar je za 12,7 odstotka oz. 146 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju 2008, vendar več kot v zadnjem trimesečju lanskega leta. V družbi sicer niso želeli podati natančnejših napovedi za poslovanje v letošnjem letu zaradi še vedno nestabilnih razmer na svetovnih finančnih trgih in negotovosti glede svetovnih gospodarskih obetov.	sta	Dnevnik	2009-05-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042481742/posel/novice/1042481742	Prvi nadzornik Hita Podbevšek zaupa Dragu Podobniku	gospodarstvo, ekonomija	Prvi nadzornik Hita Podbevšek zaupa Dragu Podobniku  Nova Gorica - Nadzorniki Hita so včeraj na osem ur dolgi seji razpravljali o poslovanju delniške družbe in odvisnih družb, o kolektivni pogodbi in poslovnem načrtu za prihodnje leto. O zamenjavi predsednika uprave Hita Draga Podobnika (na fotografiji) niso govorili.  (Foto: Luka Cjuha) Za domnevni odpoklic sem izvedel od novinarjev. Dobil sem vsaj 50 klicev, na katere pa nisem hotel odgovarjati. Takšnega načina dela se bom držal tudi v prihodnje. Če se bo v Hitu zgodilo kaj dramatičnega, boste izvedeli od nas po seji nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta si želimo samo to, da bi lahko v miru delali, je povedal predsednik nadzornega sveta Hita Gorazd Podbevšek in poudaril, da upravi zaupa, da o nezadovoljstvu nezaposlenih ni bilo govora in da ni nikakršnih razhajanj glede izplačila nagrade upravi. Uprava je bila glede na dosežene rezultate upravičena do nagrade za leto 2010. Vendar pa se ji je v celoti odpovedala. Hit bo znesek enomesečne plače vsakega člana uprave daroval v humanitarne namene. Za to plemenito in pametno potezo se je uprava odločila samoiniciativno. Podobnik pa je dodal, da je očitna želja nekaterih, da bi se zaostril odnos med upravo in nadzornim svetom ter da bi se na tak način destabiliziral položaj v uspešnem Hitu. Dokazali smo, da lahko dobro poslujemo, da bomo dosegli pričakovane rezultate in Hit potegnili iz težav. V prvih devetih mesecih letos smo dosegli 123,3 milijona evrov bruto realizacije, kar je 1,1 odstotka manj od načrtovanj. Družba ima v tem obdobju 3,6 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo. Poslovni prihodki, zmanjšani za stroške poslovanja, so bili od januarja do konca septembra za 3,4 milijona evrov večji od načrtovanih. Naše igralnice je obiskalo 970.000 ljudi, kar je odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju. Zato pa se je povečalo število nočitev v naših hotelih, ki je preseglo številko 109.000. To pa je kar skoraj 11 odstotkov več kot leta 2010. V devetih mesecih letos je družba Hit plačala kar 32 milijonov evrov skupnih igralniških dajatev.	jal	Dnevnik	2011-10-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042306308/posel/novice/1042306308	V Portorožu strokovnjaki o vlogi davčnega sistema pri reševanju gospodarske krize	gospodarstvo, ekonomija	V Portorožu strokovnjaki o vlogi davčnega sistema pri reševanju gospodarske krize  Portorož - Slovenija v krizo ni zašla zaradi davkov, davki pa je tudi ne bodo popeljali iz krize, je na okrogli mizi z naslovom Kakšna davčna politika nas lahko popelje iz krize?, poudaril Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Srečanje se je v Portorožu odvilo v okviru devete davčno-finančne konference.  Slovenija v krizo ni zašla zaradi davkov, davki pa je tudi ne bodo popeljali iz krize, je na okrogli mizi z naslovom Kakšna davčna politika nas lahko popelje iz krize?, poudaril Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. (Foto: Matjaž Rušt/Indirekt) Kot je pojasnil Tajnikar, ne bo slovenski delavec nikoli tako poceni kot kitajski, zato v Sloveniji ni mogoče imeti tako nizkih davkov in prispevkov kot v nekaterih drugih državah. Tajnikar je opozoril še na neučinkovitost javnega sektorja. Kriza je po njegovih besedah sicer najmanj prizadela države z močnim javnim sektorjem, dobro organiziranim zdravstvom, šolstvom in pokojninskim sistemom. Deficit v državnem proračunu kratkoročno lahko pripomore k izhodu iz krize, je še dejal Tajnikar, ki dolgoročno rešitev vidi v ustrezni strukturi prihodkov oz. davčnih obremenitev ter ustrezni ureditvi javnega sektorja. Tajnikar je še zavrnil znižanje davčnih stopenj in zvišanje davka na dodano vrednost, kar je predlagal nekdanji prvi mož davčne uprave Ivan Simič. Direktorica družbe Tax Fin Lex Zlata Tavčar je poudarila, naj država zastavi take strukturne spremembe, ki bodo zagotovile uspešno delovanje gospodarstva. Poleg znižanja davkov bi bilo potrebno urediti trg delovne sile, država pa bi morala poskrbeti tudi za presežne oziroma trenutno brezposelne delavce. Izhod iz krize bomo našli, ko se bo država zavedla, da je odvisna od gospodarstva, je dejala Tavčarjeva. Večji problem kot sami davki po njenih besedah trenutno predstavlja trošenje države, pri čemer je izpostavila stroške javnih naročil in število zaposlenih v javni upravi. Po mnenju članice uprave za ekonomiko v Gorenju Mirjane Dimc Perko bi povečanje stopnje davka na dodano vrednost lahko nadomestilo davčni primanjkljaj. Perkova je opozorila še na visoke stroške dela, ki vplivajo na nekonkurenčno gospodarsko okolje. Pri zagotavljanju stimulativnega okolja, v katerem bi bila podjetja pripravljena investirati, igra po njenih besedah pomembno vlogo stopnja obdavčitve dohodka od pravnih oseb. Država bi morala z nižjimi obdavčitvami še stimulirati proizvodnjo izdelkov, ki bi gospodarstvu v prihodnje prinašali višjo dodano vrednost, je predlagala Perkova. Vodja financ iz Pekarne Pečjak Jože Polančec pa je opozoril, da predstavlja izdelovanje izdelkov s premajhno dodano vrednostjo večji problem od davčne obremenjenosti. Če je malo zaslužka, je vsak strošek prevelik, je poudaril Polančec. Po njegovih besedah je tudi ob ohranitvi obstoječih davčnih stopenj dovolj prostora za izboljšave davčnega sistema, država pa bi morala zakonsko prepovedati finančno izčrpavanje podjetij. Podžupanja ljubljanske občine Jadranka Dakič je opozorila na preveliko število zaposlenih v javni upravi. Kot je še dejala, bi bilo javno upravo potrebno povsem reorganizirati. Predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Simona Štravs pa je pri tem izpostavila preveč administracije v lokalnih skupnostih ter neučinkovito in negospodarno trošenje sredstev. Občine po njenih besedah tudi niso sposobne ustrezno voditi porabe sredstev. Tudi po mnenju generalnega sekretarja Zbornice davčnih svetovalcev Darka Končana je potrebno težave začeti reševati s krčenjem izdatkov. Končan opozoril na nujnost zmanjšanja javne uprave, gospodarska kriza pa po njegovih besedah daje možnost za drastične ukrepe, tudi za suspendiranje zakona o delovnih razmerjih.	sta	Dnevnik	2009-10-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042358164/posel/novice/1042358164	Uprava Hita: Stavka lahko aktivira socialno bombo na Goriškem	gospodarstvo, ekonomija	Uprava Hita: Stavka lahko aktivira socialno bombo na Goriškem  Nova Gorica - Čeprav je že kazalo, da bosta vodstvo Hita in novogoriška enota Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS) le našli kompromis (stavko so zamrznili za dobro uro), pa včeraj do odpovedi stavke ni prišlo. Vodstvo stavkovnega odbora je namreč motila prisotnost uniformiranih varnostnikov Sintala, ki jih je najel Hit.  Stavka je do ene ure zjutraj potekala na igralnih mizah v novogoriških igralnicah Perla (na sliki) in Park, kranjskogorski Coroni in vrtojbenskem salonu Drive in. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Uroš Kravos, član Hitove uprave, je povedal, da so bili varnostniki najeti z namenom, da med stavko preprečijo vstop v igralnico stavkovnim stražam, in tako ne ponovijo napake iz zadnje stavke. V soboto po petih urah pogajanj ni bil dosežen sporazum. Katja Kogej iz kabineta uprave Hita je pojasnila, da je SIDS kategorično zavrnil predlog uprave za delitev napitnine. Ta bi po njihovem predlogu namreč pripadla vsem zaposlenim, ki jo soustvarjajo, ne pa samo tistim na igralnih mizah, kot to predlaga SIDS. Vodja pogajalske skupine Hita Kravos je zatem predlagal kompromis, po katerem uprava sicer pristaja na predlog delitve napitnine po modelu SIDS, vendar pod pogojem, da SIDS podpiše oba aneksa, ki sta ju že podpisala Sindikat gostinstva in turizma in Vrba. Gre za aneks o začasni ustavitvi plačevanja premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ter aneks za zmanjšanje dodatka za stalnost in nebolehanje. V obeh primerih ne gre za zmanjševanje pravic, pač pa za zmanjševaje bonitet, ki izhajajo iz časov, ko si je Hit lahko privoščil tako plačevanje zaposlenim. Vendar SIDS ni pristal niti na to, je povedala Kogejeva in poudarila, da se vodstvo SIDS ne zaveda resnosti položaja, ki lahko dejansko aktivira socialno bombo na Goriškem. Predsednik sindikata SIDS Iztok Černigoj je pojasnil, da gostje zapuščajo igralnico, ker so videli uniformirane varnostnike, in mislijo, da je v igralnici nastavljena bomba. Sintalovi varnostniki preprečujejo vstop zaposlenim v igralnico in nekateri ne moremo na delovno mesto, je dodal Černigoj, ki se mu zdi nezaslišano, da mora biti ob stavki prisotnih 100 varnostnikov. Stavka je do ene ure zjutraj potekala na igralnih mizah v novogoriških igralnicah Perla in Park, kranjskogorski Coroni in vrtojbenskem salonu Drive in. vanja.alic@dnevnik.si	Vanja Alič	Dnevnik	2010-05-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042351201/posel/novice/1042351201	Paloma tudi v prvih dveh mesecih letos pozitivno	gospodarstvo, ekonomija	Paloma tudi v prvih dveh mesecih letos pozitivno  sladki vrh - Sladkogorska tovarna papirja Paloma je v prvih dveh mesecih letošnjega leta ustvarila 12,8 milijona evrov prihodkov ter okoli 280.000 evrov čistega dobička, je za STA po četrtkovi seji nadzornikov danes povedal predsednik nadzornega sveta Krešo Šavrič. Kot je dejal, podjetje nekoliko zaostaja za načrtom, ob tem pa omenil tudi rast cene celuloze.  Proizvodnja v Palomi. (Foto: Bojan Velikonja) Trend padanja cen celuloze se je ustavil in se obrnil navzgor, saj se je omenjena surovina v zadnjem času podražila za 15 odstotkov. Nadzornike je zanimalo, kaj to pomeni za poslovanje Palome, a smo ugotovili, da je podjetje ne glede na to v prvih dveh mesecih poslovalo pozitivno. To pomeni, da so bile z lanskimi ukrepi narejene dobre osnove in da surovina ni nujno edini razlog za pozitivno poslovanje družbe, je dejal Šavrič. Sicer pa lastniki, med katerimi je preko Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) največji država, za zdaj še niso dokončno izbrali nobenega od možnih scenarijev za uresničitev strategije poslovanja do leta 2015, ki jo je februarja nadzornemu svetu predstavila uprava družbe. Po besedah Šavriča ta predvideva dolgoročnejše ukrepe za tehnološko prenovo družbe, kar bi izboljšalo konkurenčnost družbe in njeno poslovanje. V javnosti so se omenjali različni scenariji, po najboljšem pa bi s pomočjo strateškega partnerja investirali za okoli 114 milijonov evrov v nakup dveh strojev, s čimer bi lahko prihodke družbe dvignili na 132, dobiček pa celo na 15 milijonov evrov. Kot je že februarja dejal Šavrič, ti scenariji zagotovo ne predvidevajo, da bi v načrtovane naložbe investiral zgolj večinski lastnik, saj gre za precejšnje številke, med možnimi viri financiranja pa je po njegovem tudi dokapitalizacija. Dejstvo je, da Paloma potrebuje nova vlaganja v tehnološko posodobitev, saj takšni nenadni premiki na trgu celuloze lahko kljub uspešni proizvodnji in prodaji hitro vplivajo na to, da se trend poslovanja obrne v rdeče številke. Tega pa si ne želimo, zato mora Paloma narediti korak naprej in postati še bolj konkurenčna, je danes še povedal prvi nadzornik sladkogorske družbe, a dodal, da se morajo o tem odločiti lastniki.	sta	Dnevnik	2010-04-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042283530/posel/novice/1042283530	Revizija v Intereuropi pokazala na vrzeli v korporacijskem upravljanju	gospodarstvo, ekonomija	Revizija v Intereuropi pokazala na vrzeli v korporacijskem upravljanju  Ljubljana - Izsledki posebne revizije poslovanja v Intereuropi, ki jo je za obdobje preteklih petih let opravila KPMG Slovenija, kažejo na velike vrzeli v korporacijskem upravljanju koncerna. Posebni revizor je med drugim ugotovil, da predstavlja investicija v gradnjo logističnega terminala Čehov tveganje za nemoteno poslovanje koncerna.  Andrej Lovšin, nekdanji predsednik uprave Intereurope (Foto: Matej Povše) Revizija je pod drobnogled vzela predvsem izgradnjo logističnega centra Čehov v Moskvi, nakup podjetja Zetatrans, najem prostorov na Kosovu, investicije v osnovna sredstva družbe, investicije v informacijsko tehnologijo in odprodajo nepremičnin. Način delovanja organov upravljanja, neenoten sistem obvladovanja in nadziranja odvisnih družb in izpeljava posameznih postopkov pa kažejo na velike vrzeli v korporacijskem upravljanju koncerna, je ugotovil revizor. Zaradi nezmožnosti pridobitve določenih dovoljenj za zagon carinskega terminala na lokaciji logističnega centra Čehov v Moskvi in zaradi neuresničevanja načrtovanega obsega poslovanja predstavlja investicija v logistični terminal Čehov v tem trenutku tako za družbo Intereuropa East kot za poslovanje koncerna samega veliko grožnjo, ugotavlja posebni revizor. Elaborat o ekonomski upravičenosti logističnega centra je bil izdelan nestrokovno in pomanjkljivo.	sta	Dnevnik	2009-07-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042294660/posel/novice/1042294660	Eni največjih svetovnih tehnoloških proizvajalcev Intel in Dell presegla pričakovanja analitikov	gospodarstvo, ekonomija	Eni največjih svetovnih tehnoloških proizvajalcev Intel in Dell presegla pričakovanja analitikov  New York - Največji svetovni proizvajalec čipov podjetje Intel je napovedal povečanje prodaje v tretjem četrtletju, drugi največji proizvajalec osebnih računalnikov Dell pa je v svojem drugem četrtletju prijavil dobiček v višini 28 centov na delnico, kar presega pričakovanja analitikov.  Tudi Dell pričakuje boljšo prodajo v prihodnjem letu. (Foto: AP) Podjetje Intel je poročalo, da pričakuje v tretjem četrtletju med 8,8 do 9,2 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje. Analitiki so pričakovali okrog 8,55 milijarde. Intel je 14. julija napovedal, da bo prodaja znašala med 8,1 do 8,9 milijarde dolarjev. Podjetje s sedežem v kalifornijski Santa Clari pričakuje izboljšanje poslovnih razmer v prihodnjem letu, ko bodo morali proizvajalci osebnih računalnikov napolniti na višku krize izpraznjene zaloge. Kljub višjim pričakovanjem za tretje četrtletje, pa bo prodaja še vedno nižja, kot v enakem četrtletju lani, ko je znašala 10,2 milijarde dolarjev. Delnice Intela so se v danes zjutraj nemudoma podražile za 90 centov na 20,37 dolarja. Podjetje s sedežem v Round Rocku v Teksasu Dell je poročalo o povečanju porabe za nakup osebnih računalnikov s strani vlade in posameznikov, podjetja pa še čakajo. Bolje naj bi bilo prihodnje leto, ko bo Microsoft izdal nov operacijski sistem Windows 7. Neto prihodki so sicer v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani padli za 23 odstotkov na 472 milijona dolarjev. Prodaja je padla za 22 odstotkov na 12,8 milijarde dolarjev, kar je sicer bolje od napovedi analitikov, ki so pričakovali padec na 12,6 milijarde dolarjev. Tudi Dell pričakuje boljšo prodajo v prihodnjem letu. Podjetje, ki prodaja računalnike v skupaj 43.000 trgovinah, uspešno izvaja načrt varčevanja s katerim želi prihraniti štiri milijarde dolarjev na leto in to tako, da 40 odstotkov proizvodnje preda pogodbenikom. Delnice Della so se v danes zjutraj v New Yorku podražile za 80 centov na 16,45 dolarja.	sta	Dnevnik	2009-08-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042309207/posel/novice/1042309207	Sindikat: Agencije za zavarovalni nadzor naj ne uvede izredne uprave Vzajemne	gospodarstvo, ekonomija	Sindikat: Agencije za zavarovalni nadzor naj ne uvede izredne uprave Vzajemne  Ljubljana - Predstavniki Sindikata državnih organov Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije so se danes sestali z direktorjem Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Mihaelom Permanom. Pozvali so ga, naj AZN ne sprejeme odločbe o uvajanju izredne uprave v Vzajemni, so sporočili iz sindikata.  (Foto: Matej Povše) V sindikatu so, kot pravijo, obveščeni, da naj bi danes popoldne senat, v petek pa strokovni svet AZN odločal in najbrž tudi sprejel odločbo o uvajanju izredne uprave v Vzajemni . Predstavniki sindikata in upokojencev so na sestanku, do katerega je prišlo na pobudo sindikata, Permana pozvali, naj AZN ne sprejeme odločbe o imenovanju izredne uprave, saj da je za čez 14 dni sklicana izredna skupščina, ki bo najprej razrešila nadzorni svet in v nadaljnji aktivnosti tudi upravo Vzajemne . Perman se je po navedbah sindikata odzval le z zagotovilom, da bo njihovo mnenje in predlog prenesel na senat AZN. Sindikat je direktorja AZN tudi opozoril, da je Vzajemna, tako uprava kot nadzorni odbor izgubila vse zaupanje med zavarovanci Vzajemne, ki so tudi člani sindikata . Če bi lahko, bi večina danes prekinila premijske pogodbe z Vzajemno in tako izrazila svoje nezadovoljstvo, pravijo in dodajajo, da je k nezaupanju med zavarovanci s svojo neaktivnostjo prispevalo tudi vodstvo AZN, ki izgleda, kot da je samo sebi namen . Sindikat je obvestilo o sestanku s Permanom in svoje stališče poslal tudi finančnemu ministru Francu Križaniču in generalni direktorici direktorata za finančni sistem na ministrstvu Katji Božič, ki je članica strokovnega sveta AZN. Križaniča pozivajo, naj Božičevo opozori na njeno neodzivnost in da naj glasuje v skladu z našim stališčem, kar pomeni, da glasuje proti izdaji odločbe . V primeru, da bo Božičeva glasovala za izdajo odločbe, sindikat zahteva ministrovo ukrepanje in ugotavljanje tudi njene odgovornosti za stanje v Vzajemni.	sta	Dnevnik	2009-10-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042315440/posel/novice/1042315440	Nadzorniki Iskre Avtoelektrike na današnji seji o imenovanju nove uprave	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki Iskre Avtoelektrike na današnji seji o imenovanju nove uprave  Šempeter pri Gorici - Nadzorniki Iskre Avtoelektrike bodo na današnji večerni seji med drugim razpravljali tudi o imenovanju nove uprave, je za STA povedal predsednik nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike Igor Hustič. Tadej Vidic in Ivan Lisjak od nedelje nista več člana uprave šempetrske družbe, podjetje pa vodi le predsednik uprave v odstopu Igor Mihajlović.  Tadej Vidic (Foto: Bojan Velikonja) Nadzorniki se bomo sestali v večernih urah. Na dnevnem redu imamo tudi točko o novi upravi. Ne razmišljamo o imenovanju začasne uprave, a uprave verjetno ne bomo imenovali v celotni sestavi, je glavno točko današnje seje nadzornikov Iskre Avtoelektrike izpostavil Hustič. Po njegovih besedah je dnevni red današnje seje obširen, nadzorniki pa bodo med drugim obravnavali tudi poslovne rezultate Iskre Avtoelektrike. Kot je znano, je Mihajlović konec oktobra s položaja nepreklicno odstopil zaradi nestrinjanja z nadzorniki, člana uprave Tadej Vidic in Ivan Lisjak pa sta odstopila iz osebnih razlogov. Slednjima je mandat prenehal v nedeljo, Mihajloviću pa se bo iztekel 1. decembra letos. Mihajlović, ki je 1. septembra letos nasledil dolgoletnega prvega moža Iskre Avtoelektrike Aleša Nemca, je odstopil zaradi nesoglasij v zvezi z določenimi posli, ki so v tem trenutku poslovna skrivnost, in ravnanjem celotne uprave pod vodstvom Nemca pri teh poslih, v kateri sta bila tudi Lisjak in Vidic. Posledično so razlogi tudi v načinu prenehanja funkcije članov uprave in izvedbo izredne revizije. Iskra Avtoelektrika se je letos soočala v povprečju s 40-odstotnim padcem naročil. Kljub skrajšanemu delovniku in subvenciji države so morali v šempetrski družbi z okoli 1500 zaposlenimi začeti odpuščati. Družba je v devetih mesecih ustvarila 10,9 milijona evrov izgube, potem ko je po podatkih nerevidiranega poročila ob polletju izguba znašala 4,4 milijona evrov izgube. Na ravni skupine je minus ob polletju znašal 3,8 milijona evrov. Iskra Avtoelektrika je sredi septembra tudi sporočila, da je njeno nemško hčerinsko podjetje Iskra Deutschland pri nemškem deželnem sodišču v Mannheimu izgubilo tožbo zaradi kršitve patenta, ki jo je vložila družba Robert Bosch. Po januarskem prejetju sodbe je šempetrska družba zato s predstavniki Boscha začela pogajanja za sklenitev licenčne pogodbe.	sta	Dnevnik	2009-11-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042403218/posel/novice/1042403218	V dokapitalizaciji Gorenja bi želel sodelovati nekdanji lastnik Ataga	gospodarstvo, ekonomija	V dokapitalizaciji Gorenja bi želel sodelovati nekdanji lastnik Ataga  Velenje - Nekdanji lastnik nizozemske družbe Atag Philip Sluiter bi vplačal za vseh 20 milijonov evrov v dokapitalizaciji ponujenih delnic Gorenja. Pismo o tem je že poslal upravi in nadzornikom Gorenja, je danes poročal častnik Finance. Navaja tudi, da Sluiter, kot nekdanji član uprave Gorenja, ne velja za upravi prijateljskega delničarja.  (Foto: Matej Povše) Če Gorenjeva uprava ne bo sprejela Sluiterjeve ponudbe, bo dokapitalizacije družbe propadla, delničarjem, ki so v prejšnjih dveh krogih dokapitalizacije vplačali za 4,8 milijona evrov delnic, pa bo Gorenje moralo vrniti denar. Sicer je Gorenje Atag prevzelo sredi leta 2008. V pismu, ki so ga objavile spletne Finance, je Suiter zapisal, da je iz slovenskih medijev uspel razbrati, da družba Mabe iz Mehike ne namerava sodelovati v dokapitalizaciji Gorenja in bi lahko dokapitalizacija družbe propadla. Suiter navaja, da je po njegovem osebnem mnenju Mabe slab strateški partner za Gorenje, prepričan je tudi, da se Gorenje mora prestrukturirati, sprejeti strategijo in dobiti upravo, ki bo strategijo sposobna uresničiti. Suiter je tako pripravljen odkupiti vse delnice v dokapitalizaciji Gorenja, vendar zahteva jasno strategijo, za katero mora poskrbeti ena izmed svetovalnih družb, in sicer McKinsey, BCG ali Booz. Strateški svetovalec mora tudi določiti kompetence članov uprave za uspešno izvedbo strategije. Ker so se v zvezi z Gorenjem pojavile govorice o pomanjkanju transparentnosti članov uprave, bo morala ena izmed večjih računovodskih družb narediti revizijo družbe, je zapisal Suiter. Tretji krog dokapitalizacije Gorenja, ki se je začel 28. oktobra letos, se izteče v torek. V tretjem krogu je bilo na voljo 1.514.881 delnic, ki s strani obstoječih delničarjev niso bile vpisane in vplačane v prvih dveh krogih druge dokapitalizacije. Uprava Gorenja je tokrat k nakupu delnic povabila tretje osebe. V drugem krogu druge dokapitalizacije, ki se je iztekel oktobra, je Gorenje zbralo 713.392 evrov. 58 vpisnikov je namreč vpisalo in vplačalo skupaj 53.558 delnic. V prvih dveh krogih prodaje je tako 613 vpisnikov skupaj vplačalo 361.995 delnic v skupni emisijski vrednosti 4,8 milijona evrov, kar predstavlja 19,29 odstotka ponujenih delnic. Potem ko je junija z vložkom v višini 25 milijonov evrov v lastniško strukturo Gorenja vstopila Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke, je sredi septembra stekel tudi drugi krog dokapitalizacije velenjskega proizvajalca bele tehnike. Obstoječim delničarjem so tako po ceni 13,32 evra ponudili nakup 1.876.876 novih delnic Gorenja v skupni emisijski vrednosti skoraj 25 milijonov evrov. Največji delničar Gorenja je Kapitalska družba z 22,2-odstotnim deležem. Sledijo IFC (11,8 odstotka), nizozemska družba Home product Europe (6,7 odstotka), slovenska družba Ingor, ki je v lasti širšega poslovodstva Gorenja (pet odstotkov) in sklad KD Galileo (3,6 odstotka). Delničarji Gorenja so sklep o dvakratnem povečanju osnovnega kapitala sprejeli na majski skupščini. Kot načrtuje uprava, bo z dokapitalizacijo skupini Gorenje omogočeno še hitrejše izpolnjevanje strateškega načrta, ki do leta 2014 predvideva rast prihodkov na 1,5 milijarde evrov. Iz Gorenja so nocoj sporočili, da so vlagatelji do dokapitalizacije zadržani predvsem zaradi velike nelikvidnosti slovenskega kapitalskega trga. Zato se je družba v tretjem krogu dokapitalizacije pogovarjala tudi z mednarodnimi vlagatelji in poslovnimi partnerji iz Evrope in drugih delov sveta. Gorenje je tako danes prek elektronske pošte prejelo Sluiterjevo ponudbo oz. podjetja Home product Europe za sodelovanje v dokapitalizaciji. Kot navajajo v Gorenju, je ta družba imela kot obstoječi delničar možnost sodelovanja v prvem in drugem krogu dokapitalizacije, ki je ni izkoristila. Ponudba družbe Home Products Europe ni skladna z veljavnim prospektom za sodelovanje v tretjem krogu, zaradi česar ji uprava Gorenja ne more posredovati naknadnega vabila za sodelovanje, ker bi s tem kršila načelo enakopravnosti vseh delničarjev. Poleg tega je bila ponudba dana neposredno pred iztekom roka za dokapitalizacijo, kar onemogoča izvedbo postopkov, ki jih je treba izpeljati v zvezi z vabilom in izvedbo dokapitalizacije, navajajo v Gorenju. Priznavajo tudi, da prag za uspešen izid jesenske dokapitalizacije v višini prodaje 70 odstotkov ponujenih delnic predvidoma ne bo dosežen. Po pričakovanjih uprave Gorenja pa to ne bo vplivalo na izvajanje nadaljnjih poslovnih aktivnosti, saj pri pripravi strateškega načrta za letos in strateškega načrta skupine Gorenje za obdobje 2010-2013 niso vključeni učinki jesenske dokapitalizacije. Glede omenjene družbe Mabe pa vodstvo Gorenja ocenjuje, da gre za poslovnega partnerja, s katerim bi lahko Gorenje v prihodnje uresničilo sinergije, pri čemer razgovori potekajo v smeri, ki bi obema podjetjema z različnih celin omogočila nadaljnjo rast in razvoj v globalnem okolju.	sta	Dnevnik	2010-11-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042254050/posel/novice/1042254050	Odkup slabih posojil s partnerstvom	gospodarstvo, ekonomija	Odkup slabih posojil s partnerstvom  new york - Ameriška vlada je včeraj predstavila dolgo pričakovani program odkupa strupenih naložb, ki bremenijo bančne bilance in so ena temeljih ovir za oživitev posojilnega trga in s tem za morebitni začetek okrevanja gospodarstva.  Vlada bo v partnerstvu z zasebnimi vlagatelji, kot so zavarovalnice ali pokojninski skladi, odkupovala od bank vrednostne papirje, ki so podprti z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili. Ti papirji so trenutno brez prave vrednosti, saj jih zaradi tveganja nihče noče kupovati, tako da nimajo cene, čeprav niso ničvredni, saj del prebivalstva posojila normalno odplačuje naprej. Ideja vlade je, da ponudi te vrednostne papirje na trgu z avkcijo in jih proda najboljšemu ponudniku. Povpraševanje pa bo spodbujala z ugodnimi posojili kupcem, ki bodo z njimi lahko krili večino kupnine, in s tem, da bo pologu kupca še sama primaknila enak znesek. Na začetku bo v program vložila sto milijard dolarjev, če bo program uspešen, pa bi se številka na koncu lahko povečala za desetkrat. Vprašanje je, koliko investitorjev za papirje, ki so zakuhali krizo, bo vlada našla. Vlagatelje tudi skrbi, da bi bili zaradi sodelovanja v vladnem programu podvrženi omejitvam pri izplačilu bonusov in nagrad po tistem, ko je v Washingtonu ves minuli teden vrelo zaradi dodatkov, ki so si jih izplačali v zavarovalnici AIG, ki je prejela državno pomoč. Vendar Bela hiša pravi, da za sodelujoče v programu odkupa strupenih naložb ne načrtuje takšnih omejitev. Finančni minister Timothy Geithner je že februarja napovedal program reševanja vprašanja strupenih naložb, vendar tedaj ni odgovoril na enega ključnih vprašanj - kako bo vlada ocenila vrednost teh vrednostnih papirjev, ki jih imajo v lasti banke. Zato je bil deležen hudih kritik, tokrat pa je bil očitno uspešen sodeč po tem, da so borze včeraj končale visoko v črnih številkah. Ti strupeni papirji segajo v samo bistvo krize. Ko se je v ZDA začel ohlajati nepremičninski trg, so obveznice in druge oblike naložb, ki naj bi se financirale iz odplačevanja nepremičninskih posojil, začele izgubljati vrednost. Ko je postalo jasno, kako veliko je teh naložb in v kako zapletene finančne mehanizme so vpete, se je trg praktično sesul, saj z njimi nihče več ni hotel imeti opravka. Banke so utrpele ogromne izgube in še zdaj nočejo posojati denarja, dokler se teh papirjev ne znebijo. Ker denarja ne posojajo, ekonomija ne more oživeti, saj ni na voljo posojil in s tem trpi potrošnja, ki si jo v ZDA želijo na vsak način zagnati. andrej.brstovsek@dnevnik.si	Andrej Brstovšek,New York	Dnevnik	2009-03-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042271218/posel/novice/1042271218	Eurosuper od začetka leta 30 odstotkov dražji	gospodarstvo, ekonomija	Eurosuper od začetka leta 30 odstotkov dražji  Ljubljana - Danes opolnoči so se ponovno podražili vsi naftni derivati. Od začetka leta sta se tako eurosuper in eurosuper plus podražila za več kot 30 odstotkov, cena dizla pa se je zvišala le za 11 odstotkov.  (Foto: Jaka Adamič) Cene nafte na svetovnih trgih so se namreč v primerjavi z marcem skoraj podvojile, vlada pa se tudi tokrat ni odločila za znižanje trošarin na naftne derivate, čeprav je decembra lani zatrdila, da jih bo v primeru, da se cene surove nafte zvišajo, ponovno znižala. Naftni trgovci cene goriv izračunajo na 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (te so na najvišji ravni po novembru lani), vendar model upošteva tudi gibanje tečaja dolarja, ki pa je v odnosu do evra v zadnjih mesecih izgubil na vrednosti. V prvih štirih mesecih letos je bilo tako, kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, v državnem proračunu iz naslova trošarin realiziranih 302,05 milijona evrov javnofinančnih prihodkov, medtem ko so lani na ta račun prejeli 241,29 milijona evrov, torej 60,76 milijona evrov manj. Tokrat se je najbolj podražilo najbolj prodajno gorivo v Sloveniji, eurosuper. Potem ko se je liter tega goriva pred dvema tednoma podražil za 3,7 centa, je danes opolnoči sladila podražitev za dodatnih 3,4 centa. Za liter goriva eurosuper je tako treba odšteti 1,081 evra. Liter goriva eurosuper plus se je podražil za 3,2 centa (zadnjič za 4,4 centa), na 1,10 evra. Najmanj se je podražilo kurilno olje, saj je cena slednjega narasla za 0,1 centa, na 0,545 evra za liter, medtem ko se je dizel podražil za 0,2 centa na liter in po novem znaša 1,014 evra na liter. Za primerjavo, po zadnjih podatkih AMZS znaša liter dizla v Avstriji 0,95 evra, liter goriva eurosuper pa 1,02 evra. Med sosednjimi državami je gorivo dražje le v Italiji, kjer je treba za liter goriva eurosuper odšteti 1,18 evra, za liter dizla pa 1,04 evra. Za 50-litrski rezervoar goriva eurosuper je tako treba odšteti 54,05 evra, kar je za 1,70 evra več kot včeraj ter za 12,7 evra več kot v začetku letošnjega leta. Za enako količino dizelskega goriva je treba odšteti 50,7 evra, torej 10 centov več kot v zadnjih štirinajstih dneh oziroma pet evrov več kot v začetku leta. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-06-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042426009/posel/novice/1042426009	Brezposelnost v Zasavju lani višja za šest odstotkov	gospodarstvo, ekonomija	Brezposelnost v Zasavju lani višja za šest odstotkov  Trbovlje - V Zasavju se je registrirana brezposelnost lani povečala za šest odstotkov, kar je precej manj kot na državni ravni. Zaposlilo pa se je 19,4 odstotka več brezposelnih kot leta 2009. Lani je bilo največ prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnosti, gradbeništvu in izobraževanju.  (Foto: Matej Povše) Na območju trboveljske območne službe zavoda za zaposlovanje se je lani zaposlilo 1862 brezposelnih oseb, kar je 19,4 odstotka več kot predlani. Povpraševanje delodajalcev delavcih pa je poraslo za 8,4 odstotka, saj so delodajalci prijavili 3115 potreb po delavcih, je zapisano na spletnih straneh republiškega zavoda za zaposlovanje. V letu 2010 je na območju Trbovelj brezposelnost porasla predvsem na območju urada za delo Litija, in sicer za 14,3 odstotka, medtem ko se je na območju urada za delo Hrastnik zmanjšala za slabih sedem odstotkov. Lani se je pri območni službi Trbovlje na novo prijavilo 3465 oseb, kar je za 13,5 odstotka manj kot leto prej. Najpogostejši razlog je bil iztek zaposlitve za določen čas, sledijo delavci, ki so izgubili delo iz poslovnih razlogov, iskalci prve zaposlitve in stečajniki. Lani so v Zasavju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja vključili 3407 brezposelnih oseb oz. 6,8 odstotka več kot v letu 2009. Največ je bilo vključitev v svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, v programe institucionalnega usposabljanja, pomoči pri samozaposlitvi, usposabljanja na delovnem mestu in v javna dela. Januarja letos se je na območni službi Trbovlje na novo prijavilo 481 brezposelnih oseb, kar je 14,8 odstotka več kot decembra lani in 48,5 odstotka več kot januarja lani. Med novoprijavljenimi je bilo 35 iskalcev prve zaposlitve, 211 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 64 trajno presežnih delavcev in 118 stečajnikov. Ob koncu januarja letos je bilo pri trboveljski območni službi prijavljenih 3691 oseb, kar je 6,6 odstotka več kot decembra in 11,2 odstotka več kot januarja lani. Decembra lani in januarja letos se je delež dolgotrajno brezposelnih nekoliko znižal, porasel pa je delež starih nad 50 let. Še naprej se povečuje delež trajno presežnih delavcev in delež brezposelnih zaradi stečajev. Zmanjšuje pa se delež brezposelnih oseb brez strokovne oz. poklicne izobrazbe, medtem ko se zvišuje delež tistih z višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. Na območni službi pričakujejo, da bo brezposelnost letos še nekoliko naraščala zaradi nestabilnih razmer v gradbeništvu in z njim povezanih dejavnostih.	sta	Dnevnik	2011-02-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042468394/posel/novice/1042468394	Roman Glaser s spretnim pravnim manevrom zvezal roke ,posebnemu, revizorju	gospodarstvo, ekonomija	Roman Glaser s spretnim pravnim manevrom zvezal roke posebnemu revizorju  Ptuj - Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je na včerajšnji skupščini s spretnim pravnim manevrom izigral male delničarje ptujske družbe na čelu s Kapitalsko družbo (Kad). Za zdaj kaže, da delničarji Perutnine Ptuj kljub uradno potrjeni zahtevi za posebno revizijo ne bodo dobili celovitega pregleda ozadja prodaje hčerinskih podjetij, številnih nepremičninskih in finančnih poslov ter večdesetmilijonskih dokapitalizacij hčerinskih družb v Sloveniji in tujini.  »Če se bo revizija izkazala za neutemeljeno, bomo uporabili vsa pravna sredstva,« je včeraj žugal prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser, ki je s svojim nasprotnim predlogom dejansko preprečil, da bi v Perutnini Ptuj opravili pravo posebno revizijo. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Glaser je namreč na skupščini z lastnim nasprotnim predlogom dosegel, da bo posebnega revizorja do konca oktobra izbral nadzorni svet, ki se bo moral pri tem ozirati na ceno, reference in neodvisnost. Na videz nepomembna razlika, dejansko pomeni, da v Perutnini Ptuj dejansko sploh ne bo potekala posebna revizija, kot sta jo v skladu z zakonom zahtevala Kad in društvo malih delničarjev MDS, opozarjajo pravni strokovnjaki. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) določa, da posebnega revizorja določi skupščina in ne nadzorni svet. Izbrani revizor dejansko ne bo imel pravic, ki jih v tovrstnih primerih določa ZGD, uprava Perutnine Ptuj pa mu sploh ni dolžna dati vseh želenih podatkov, pojasnjuje pravni strokovnjak, ki ni želel biti imenovan. Po včerajšnji skupščini je sicer Glaser izrazil prepričanje, da posebna revizija ne bo odkrila ničesar . Predlog Glaserja je podprla večina delničarjev (med večjimi lastniki je bil proti le Kad), na sprejeti sklep pa so poleg Kada vložitev izpodbojne tožbe napovedali v društvu MDS, ki ga vodi Rajko Stanković. Vložitev izpodbojne tožbe je napovedal tudi Holding PMP, ki je v večinski lasti vodilnih v Perutnini Ptuj in ki je Glaserjev predlog podprl. Odločitve Holdinga PMP, kjer je največji lastnik, Glaser včeraj ni želel komentirati, saj da ni predstavnik te družbe. Toda pričakovati je, da se bo Holding PMP na sodišču skliceval ravno na to, da sprejeti sklep ni skladen z ZGD, čeprav ga je predlagal Glaser kot njegov največji lastnik. Ob tem velja spomniti, da se je tudi nekdanja uprava Save na podoben način izogibala temeljiti preveritvi domnevno spornih poslov. Tudi v Savi namreč o reviziji niso odločali delničarji, ampak zgolj nadzorni svet, revizor pa je v svojih ugotovitvah izrecno opozoril, da ni opravil posebne revizije v skladu z zakonodajo, čeprav se je uprava ves čas sklicevala na revizijo. Edini posli, ki jih je Glaser izključil iz revizije, so bili sicer kreditni tokovi med Perutnino Ptuj in Centrom Naložbami ter Infondom Holdingom, po katerem je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško. Nova upravaPivovarne Laško izjave, na podlagi katere bi jamčila za posojila Centra Naložb in Infonda Holdinga (oba v stečaju), ne priznava, o sporu med Perutnino Ptuj inPivovarno Laško pa bo moralo odločati sodišče. Po neuradnih informacijah v Kadu že preučujejo možnosti, da bodo posebno revizijo zahtevali po sodni poti. Kad in MDS sta zahtevala, da bi posebno revizijo opravil Ernst&Young, ki pa po mnenju Glaserja ni primeren za posebnega revizorja Perutnine Ptuj, saj revidira tudi letna poročila Kada. Poleg kreditnih poslov z Infondom Holdingom in Centrom Naložbami, navzkrižnega lastništva z Merkurjem in večdesetmilijonskih dokapitalizacij hčerinskih podjetij sta Kad in MDS zahtevala tudi pregled prodaje hčerinskih podjetij, ki smo jih razkrili v Dnevniku. Holding PMP je namreč prek družbe Agroinvesticije s 158 evri postal večinski lastnik družbe PP-Agro (nekdanji Agrokombinat Maribor), hkrati pa ima Holding PMP v lasti tudi 45-odstotni delež bosansko-hercegovske družbe Perutnina Ptuj B (PP B), ki velja za eno izmed najuspešnejših tujih hčerinskih družb iz Skupine Perutnina Ptuj. PP-Agro smo leta 2009 res prepustili drugemu družbeniku, saj smo pričakovali, da bo to pozitivno vplivalo na poslovanje PP-Agro, je na skupščini povedal član uprave Perutnine Ptuj Milan Čuš ter zatrdil, da so 21. decembra lani s Holdingom PMP sklenili pogodbo, s katero so si zagotovili odkupno pravico njegovega deleža. Na kakšen način bi PP-Agro koristilo, da je v večinski lasti družbe Agroinvesticije, ki premore vsega 7500 evrov kapitala, Čuš ni pojasnil. In kako je v lasti Holdinga PMP končala Perutnina Ptuj B? Kot je pojasnil Čuš, so imeli že leta 2006, ko so ustanovili PP B, v lasti le 55-odstotni delež, preostalih 45 odstotkov pa Esad Begić, ki naj bi leta 2007 svoj delež prodal Holdingu PMP. Po besedah Čuša naj bi kasneje prišlo do zapletov, saj naj bi Begić zanikal prodajo ter sprožil pravne postopke. Na izrecno vprašanje, zakaj Perutnina Ptuj ni izkoristila predkupne pravice, je Čuš odgovoril, da je z nakupom deleža Holding PMP nase prevzel tudi tveganje. Iz poročila o poslovanju Holdinga PMP je sicer razvidno, da je za delež v bosansko-hercegovski družbi odštel vsega 164.000 evrov, kar denimo predstavlja manj kot 0,1 odstotka celotnega premoženja Perutnine Ptuj. Poleg tega velja opozoriti, da je Perutnina Ptuj v svojih letnih poročilih vse do konca lanskega leta izkazovala, da ima v lasti 99,6-odstotni delež PP B, Holding PMP ali Begić pa v poročilih nikjer nista omenjena kot solastnika. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-08-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042410942/posel/novice/1042410942	,Delavci Merkurja so upravičeni do polnih odpravnin,	gospodarstvo, ekonomija	Delavci Merkurja so upravičeni do polnih odpravnin  Ljubljana - Medtem ko odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela nestrpno čakajo na avtentično razlago insolventnega zakona, ki jim bo po dolgih tednih dal odgovor na vprašanje, ali se lahko nadejajo zgolj dela odpravnin in odškodnin ali pa bodo poplačani v celoti in prednostno, jim je ministrstvo za pravosodje pritrdilo. V sicer neobvezni razlagi zakona je njihove terjatve ocenilo kot prednostne.  Delavci Merkurja so upravičeni do polnih odpravnin (Foto: Bojan Velikonja) To je zanje dober obet pred izredno sejo državnega zbora, ki bo predvidoma 23. decembra in bo obravnavala avtentično razlago sporne 3. točke prvega odstavka 21. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Za sklic izredne seje je namreč poslanec stranke Zares Alojz Potočnik na pobudo vodstva Merkurja, sindikatov in bivših zaposlenih skupaj s svojimi kolegi že zbral dovolj podpisov poslancev. Kot je znano, je bil denar za odpravnine in odškodnine 119 presežnim delavcem - približno 900.000 evrov oziroma od nekdaj tisoč do nekaj deset tisoč na osebo - že rezerviran, vendar sta prisilna upravitelja Ladislav Hafner (Merkur) in Katarina Benedik (Mersteel) izplačilo preprečila. Po pregledu 21. člena zakona sem presodila, da te terjatve v tem hipu niso prednostne, temveč so navadne, je svojo potezo takrat utemeljila Benedikova. Vseeno je ministrstvo ponudilo drugačno, za bivše delavce Merkurja in Mersteela ugodnejšo interpretacijo zakona. Trdi, da vse terjatve, ki nastanejo pred postopkom prisilne poravnave, nujno nastanejo pred začetkom stečajnega postopka, če ga pozneje seveda sploh začnejo. Drugačna razlaga navedene določbe bi pripeljala do nelogične situacije, ko bi imel delavec iz istega naslova neplačane terjatve v postopku morebitnega poznejšega stečaja prednostno terjatev, v postopku prisilne poravnave, ki se nujno vodi pred začetkom stečajnega postopka, pa ne, so pojasnili na ministrstvu. Torej bi bil za delavce kršen osnovni namen prisilne poravnave, ki je ugodnejše poplačilo njihovih terjatev, kot če bi se proti dolžniku začel stečajni postopek. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2010-12-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/326759/posel/novice/326759	Gospodarska rast na Češkem zaradi višjega DDV-ja upočasnjena	gospodarstvo, ekonomija	Gospodarska rast na Češkem zaradi višjega DDV-ja upočasnjena  Praga - Češka je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila najnižjo gospodarsko rast po koncu leta 2004. Znašala je 5,3 odstotka, potem ko se je v zadnjem četrtletju lani obseg bruto domačega proizvoda (BDP) države povečal za 6,3 odstotka.  Praga Strokovnjaki med poglavitnimi vzroki za upočasnitev češke gospodarske rasti navajajo upočasnjeno rast zasebne potrošnje. Trend se bo bo pričakovanjih še nadaljeval, tako da se utegne gospodarska rast do konca leta upočasniti na štiri odstotke. Manjše povpraševanje gospodinjstev je predvsem posledica s 1. januarjem letos uveljavljenega paketa vladnih reform, s katerim se je davek na dodano vrednost na hrano in zdravila povečal za štiri odstotne točke ter uvedlo plačilo pristojbine pri vsakem obisku zdravnika. Bodoči razvoj konjunkture na Češkem bo po ocenah ekonomistov odvisen tudi od konjunkture v območju evra. Ob vse slabši klimi v območju evra je mogoče pričakovati, da se bo češko gospodarstvo ohlajalo tudi v prihodnjih četrtletjih. Za leto 2008 pričakujemo gospodarsko rast v višini 4,7 odstotka, je za češko tiskovno agencijo ČTK dejal ekonomist pri investicijski banki Patria Finance David Marek. Kljub temu pa ostaja gospodarska rast na Češkem ena najmočnejših v EU. Višje rasti beležijo le še na Slovaškem, v Romuniji, na Poljskem in v Litvi, je dodal Marek.	sr	Dnevnik	2008-06-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042347584/posel/novice/1042347584	Velana bi se lahko preselila v Črnuče	gospodarstvo, ekonomija	Velana bi se lahko preselila v Črnuče  Ljubljana - Družba Velana je lansko leto ustvarila 4,5 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za okoli dva milijona evrov manj kot leta 2008. Pri tem je Velana ustvarila 1,7 milijona evrov izgube oziroma dober milijon evrov več kot leta 2008.  Predsednik uprave Leopold Poljanšek, ki je preko mreže povezanih oseb tudi največji lastnik Velane, pravi, da je zaradi krize družba v lanskem letu poslovala slabo. Če pogledamo celotno tekstilno industrijo, pa smo lahko z rezultati zadovoljni. Med slovenskimi tekstilnimi podjetji je marsikdo pred leti napovedoval, da bo Velana propadla med prvimi. Kot vse kaže, pa bo ena od redkih tekstilnih podjetij, ki bo preživela krizo, razlaga Poljanšek. Če z doseženimi poslovnimi rezultati v minulem letu Poljanšek ni zadovoljen, je po drugi strani miren, saj je Velana stabilno podjetje. Kljub krizi se Velana namreč ni zadolževala, dodaja Poljanšek. Iz bilance stanja je razvidno, da je imela Velana konec lanskega leta le devet odstotkov dolžniškega kapitala. Od tega zneska glavnina obveznosti predstavlja kratkoročne obveznosti iz poslovanja. Konec lanskega leta je Velana zaposlovala še 129 delavcev oziroma 33 manj kot leto poprej. Velana že nekaj časa načrtuje selitev s Šmartinske ceste v Ljubljani. Poljanšek pravi, da se vsaj še tri leta zagotovo ne bodo selili, če se bodo preselili v roku petih let, pa je še veliko vprašanje. Mestna občina Ljubljana (MOL) je šele pripravila predlog zazidalnega načrta, ki bo urejal prostorsko ureditev celotne Šmartinske ceste. Vprašanje je, ali bo ta načrt sprejet do lokalnih volitev. Šele nato pa bo sprejet občinski prostorski načrt, razlaga Poljanšek in dodaja, da ta po njegovih ocenah ne bo sprejet prej kot v treh letih. Hkrati se Poljanšek tudi sprašuje, kdo bi v teh težkih časih sploh lahko kupil Velanino zemljišče. Droga Kolinska prodaja zemljišče, ki meji na Velanino, že leto in pol, pa ga še ni uspela prodati, razlaga Poljanšek. In kam naj bi Velana selila proizvodnjo? Poljanšek pravi, da dokončna odločitev še ni sprejeta. Ena od razpoložljivih možnosti je selitev proizvodnje v Črnuče, če bi tam občina zgradila industrijsko cono, odgovarja Poljanšek.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-03-25 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042313818/posel/novice/1042313818	Stavka bo Hit stala 900.000 evrov	gospodarstvo, ekonomija	Stavka bo Hit stala 900.000 evrov  Nova Gorica, Ljubljana - Koliko zaposlenih v novogoriškem Hitu bo v petek stavkalo, sinoči še ni bilo mogoče napovedati. Na napovedani skupni predstavitvi stavkovnih zahtev so bili namreč zgolj predstavniki Sindikata igralniških delavcev Slovenije (Sids), v katerem so igralniški delavci, medtem ko predstavnikov sindikata Gostinstva in turizma (Git) na predstavitvi ni bilo.  Včerajšnje predstavitve stavkovnih zahtev zaposlenih v Hitu so se udeležili le predstavniki sindikata igralniških dejavnosti, medtem ko predstavnikov zaposlenih v gostinstvu in turizmu ni bilo. Medtem ko je predsednik igralničarjev Iztok Černigoj (drugi z leve) zatrjeval, da so oboji neomajni glede stavkovnih zahtev, naj bi zaposleni v gostinstvu dvomili o smiselnosti stavke. Ali jih ni bilo le zaradi zbora delavcev, kot je novinarje prepričeval predsednik Sids Iztok Černigoj, ali pa je predsednica Git Jožica Bone včeraj res ostala brez podpore članstva za stavko, kot je bilo po neuradnih informacijah slišati zvečer, bo jasno v prihodnjih dneh. Bonetova, ki je sicer podpisana pod minuli teden posredovanimi stavkovnimi zahtevami, se včeraj na naše klice ni odzivala. Je pa vodstvo družbe Hit, ki že mesece posluje z izgubo, včeraj ocenilo, da bo napovedana stavka skupaj povzročila za 900.000 evrov škode. Ocena se nanaša le na upoštevanje ur, za katere je stavka 13., 21. in 28. novembra napovedana, in velja ob predpostavki, da bodo na avtomatih brez osebja še vedno gostje. Vodstvo Hita s predsednikom Dragom Podobnikom na čelu (pogajalsko skupino bo sicer vodil član uprave Uroš Kravos) naj bi se s predstavniki zaposlenih srečalo že jutri, uprava pa je stavkovne zahteve že označila za neutemeljene. Zatrjujejo, da družba izpolnjuje vse obveznosti do zaposlenih, v stavkovnih zahtevah očitane kršitve zanikajo. Ko gre za izvajanje kratkoročnih in srednjeročnih sanacijskih ukrepov, ki so privedli do nezadovoljstva zaposlenih, ima uprava tudi vso podporo enega največjih lastnikov, Kapitalske družbe (Kad). Glede na zahtevne tržne razmere in trenutno poslovanje Hita ne podpiramo dodatnih zaostrovanj odnosov v družbi, so v Kad komentirali napovedano stavko. Od sindikatov pričakujejo, da bodo morebitna nesoglasja reševali sporazumno. Predsednik nadzornega sveta Hita Matej Golob Metzele je za Dnevnik pojasnil, da so zahteve sindikata sicer prejeli, o sami stavki pa bodo razpravljali na seji prihodnji teden. Od uprave in sindikatov pričakujejo, da bodo pogovore vodili v konstruktivnem dialogu, sam se do stavkovnih zahtev ni želel opredeliti. Spomnimo, da zaposleni v Hitu med drugim zahtevajo takojšen preklic enostranske odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času ter nadaljevanje pogajanj o spremembah obeh aktov. Stavkovne zahteve smo nekoliko podrobneje v Dnevniku že predstavili, med tematikami za zahtevane sestanke na primer v zvezi z zdravstveno problematiko pa najdemo vse od stolov do ustrezne temperature na delovnem mestu in prehrane zaposlenih. Vodstvo družbe se je doslej z nami pogajalo s figo v žepu. Vse skupaj traja dve leti, uprava in njeni pooblaščenci pa pogajanja zavlačujejo. Novi predsednik uprave naseda strokovnjakom, ki so podjetje pripeljali na rob propada. Zaposleni nismo krivi, če stojimo za praznimi mizami. Vodstvo mora kaj narediti, da bomo spet imeli goste, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik generalnega stavkovnega odbora in predsednik Sids Iztok Černigoj. Tretji reprezentativni sindikat v novogoriškem Hitu, sindikat Vrba, stavko podpira, a zaenkrat v njej ne bo sodeloval, so jo pa včeraj napovedali še zaposleni v družbi Casino Portorož. Čeprav so želeli stavkati skupaj s kolegi iz Hita, kot so zapisali, minuli petek v družbi ni bilo nikogar, ki bi lahko sprejel napoved stavke. Zdaj so stavko napovedali za prihodnji konec tedna, 20. in 21. november. Predsednik sindikata v Casino Portorož Mirjan Ražman nam je pojasnil, da zahtevajo razpravo o normativnem delu pogodbe, pogajali bi se o plačevanju dodatnega pokojninskega zavarovanja, glavni razlog pa je spremenjena sistematizacija, ki na novo določa delovna mesta. Ob tem pa naj bi republiški sindikat igralniških delavcev razmišljal celo o splošni stavki. Ugotavljamo, da se država ne zgane. Zaposleni ne moremo prodreti s svojimi zahtevami in predlogi. Očitno bomo morali stvari vzeti v svoje roke in zadevo reševati na ulici. Žal nam 15-letni konstruktivni dialog ni prinesel ničesar, pravi predsednik sindikata Denis Turk. jani.alic@dnevnik.si katja.svensek@dnevnik.si	Jani Alič,Katja Svenšek	Dnevnik	2009-11-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042420013/posel/novice/1042420013	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Poraba elektrike se je decembra lani glede na mesec pred tem povečala za sedem odstotkov, glede na december leta 2009 pa za šest odstotkov. Skupna proizvodnja elektrike na generatorju se je decembra tako povečala za osem odstotkov. V tem mesecu je Slovenija izvozila za 286 GWh električne energije več, kot uvozila.		Dnevnik	2011-01-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042271008/posel/novice/1042271008	Našli rešitev za Opel, a brez odpuščanj ne bo šlo	gospodarstvo, ekonomija	Našli rešitev za Opel, a brez odpuščanj ne bo šlo  Ljubljana - V noči na soboto sklenjen dogovor o začasnem skrbništvu nad evropskim delom General Motorsa (GM) med kanadsko-avstrijskim koncernom Magna, nemško vlado ter vodstvom GM bo obvaroval nemškega proizvajalca avtomobilov Opel pred stečajem, ki bi zaključil 147-letno zgodovino družbe.  Po več kot deseturnih pogajanjih se je nemški vladi, General Motorsu in Magni, ki jo je ustanovil njen predsednik uprave Frank Stronach, le uspelo dogovoriti o načrtu, kako preprečiti, da bi stečaj ameriškega koncerna v prisilno poravnavo potegnil tudi nemškega proizvajalca avtomobilov Opel. S sklenjenim dogovorom se je odprla pot za najem nujno potrebnega premostitvenega posojila za Opel ter uresničitev načrta, po katerem bodo nemško družbo izločili iz General Motorsa, s čimer je ne bi potegnili v prisilno poravnavo, ki naj bi jo ameriški predsednik Barack Obama po pričakovanjih napovedal danes. Nemška kanclerka Angela Merkel je po sestanku izrazila zadovoljstvo, saj se je Oplu ponudila nova priložnost, ki si jo delavci zaslužijo , vendar ob tem dodala, da je treba rešiti še veliko vprašanj. Nemška vlada po njenih zagotovilih v lastništvo Opla ne bo vstopila, zvezna vlada in dežele pa bodo družbi dale šestmesečno jamstvo za 1,5 milijarde evrov kratkoročnih posojil, medtem ko bo Magna predvidoma že jutri Oplu zagotovila 300 milijonov evrov finančne pomoči. Glavni izvršni direktor Sberbank German Gref pri prevzemu Opla vidi tudi priložnost za prestrukturiranje ruske avtomobilske industrije, saj ponudba Magne in Sberbank poleg 700 milijonov evrov investicij predvideva tudi povezavo z ruskim proizvajalcem vozil OAO GAZ, ki bi lahko na leto proizvedel do 180.000 oplov. Novi Opel bo v 20-odstotni lasti Magne, ki jo je ustanovil njen predsednik uprave Frank Stronach, po 35-odstotni delež bosta imela ruska banka Sberbank in GM, zaposleni v Oplu pa 10 odstotkov. GM je sicer večinski delež Opla kupil v času velike depresije leta 1929, dve leti kasneje pa postal njegov izključni lastnik, s čimer je utrdil svoje mesto kot največji evropski proizvajalec avtomobilov. V prihodnjih štirih do petih tednih naj bi bila sklenjena tudi dokončna pogodba, s katero bosta Magna in njen ruski partner vstopila v lastništvo Opla. Sklenjeni dogovor (ta za zdaj še ni zavezujoč) pa po poročanju nemških medijev ne vsebuje zavez za ohranitev štirih Oplovih tovarn v Nemčiji in zavez za ohranitev delovnih mest. Nemški vladni predstavniki sicer pravijo, da nobena od nemških tovarn ne bo zaprla vrat, čeprav naj bi v teh tovarnah delo izgubilo okoli 2600 zaposlenih. Še dodatnih 7500 do 8500 delavcev bo brez zaposlitve predvidoma ostalo v preostalih Oplovih tovarnah v Veliki Britaniji, Španiji, Poljski in Belgiji. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-06-01 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042510606/posel/novice/1042510606	TPG Capital napovedal prevzemno ponudbo za avstralski Billabong	gospodarstvo, ekonomija	TPG Capital napovedal prevzemno ponudbo za avstralski Billabong  Sydney - Avstralski proizvajalec športne opreme Billabong je zabeležil močan upad dobička v lanskem letu, obenem pa krepko znižal tudi napoved prihodnjih poslovnih rezultatov, kar je več kot prepolovilo tečaje njegovih delnic. Posledično je kultna družba postala tudi prevzemna tarča.  Kultni avstralski proizvajalec opreme za surf in prosti čas Billabong se je zaradi močnega padca povpraševanja in visoke zadolženosti znašel v precejšnih težavah. (Foto: splet) Billabong je tako v drugi polovici lanskega leta zabeležil kar 72-odstotno znižanje dobička, ki je znašal 16,1 milijona avstralskih dolarjev (13,2 milijona evrov), k čemur je prispeval zlasti občuten upad povpraševanja v Evropi in Avstraliji, na nižjo izvozno konkurenčnost pa je vplivala tudi krepitev avstralskega dolarja. Billabongove težave pa bo skušala izkoristiti družba zasebnega kapitala TPG Capital, ki je podala 765 milijonov avstralskih dolarjev vredno prevzemno ponudbo. To pomeni ponudbo v višini treh dolarjev na delnico in tako predstavlja skoraj 70-odstotno premijo glede na trenutno ceno, ki jo delnica dosega v trgovanju na sydneyski borzi.Najprej številni nakupi, nato razprodaje Kljub temu pa je večina analitikov prepričanih, da je ponudba močno podcenjena glede na vrednost premoženja in še posebej blagovne znamke Billabong. Čeprav bo družba ponudbo preučila, pa so izjavili, da bodo raje prodali večinski lastniški delež v družbi Nixon, s čimer želijo znižati dolg in stabilizirati bilanco stanja. Skupna zadolženost Billabonga sicer znaša kar 851 milijonov dolarjev, od tega zneska pa dobra polovica zapade v plačilo že prihodnje leto, ostanek pa leta 2014. Družba je samo v zadnjem desetletju opravila več kot 15 prevzemov, s katerimi je močno okrepila globalno prisotnost in razširila svoj proizvodni portfelj. Prav tako je Billabong napovedal nadaljnjo odprodajo premoženja, kar bi lahko vključevalo znamke Element in Von Zipper. Obenem bodo zaprli tudi med 100 in 150 svojih trgovin po svetu, pri čemer bo brez dela ostalo okoli 400 zaposlenih. Družba sicer globalno upravlja s 677 zastopništvi, od katerih sta 302 trgovini v Avstraliji in na Novi Zelandiji, 250 pa na obeh ameriških kontinentih. S takšnimi ukrepi namerava Billabong stroške znižati za 30 milijonov dolarjev na leto.	oj	Dnevnik	2012-02-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/269354/posel/novice/269354	Vodstvo ameriške centralne banke bo odločalo o obrestnih merah	gospodarstvo, ekonomija	Vodstvo ameriške centralne banke bo odločalo o obrestnih merah  Washington - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve bo danes odločal o temeljni obrestni meri, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Analitiki pričakujejo njeno znižanje.  Analitiki pričakujejo vsaj 0,25-odstotno znižanje temeljne obrestne mere. Analitiki odločitev centralne banke največjega gospodarstva na svetu, ki ga je pred časom prizadela kriza hipotekarnih kreditov na nepremičninskem trgu, nestrpno pričakujejo. Večina meni, da bo odbor temeljno obrestno mero, ki je pri 5,25 odstotka nespremenjena že od junija 2006, znižal. Analitiki pričakujejo, da bo odbor tokrat prvič po štirih letih le znižal temeljno obrestno mero in tako preprečil, da bi zlom trga nepremičnin, ki ga je močno prizadela kriza hipotekarnih kreditov, še dodatno prizadel ostalo gospodarstvo. Analitiki pričakujejo vsaj 0,25-odstotno znižanje temeljne obrestne mere, nekateri analitiki pa napovedujejo tudi možnost znižanja za pol odstotne točke na 4,75 odstotka.	sta	Dnevnik	2007-09-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/280818/posel/novice/280818	Ministrstvo: Postopek prodaje Telekoma bo uspešno izpeljan do konca	gospodarstvo, ekonomija	Ministrstvo: Postopek prodaje Telekoma bo uspešno izpeljan do konca  ljubljana - Na ministrstvu za gospodarstvo so prepričani, da bo postopek prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije uspešno izpeljan do konca. Postopek prodaje poteka v skladu z razpisnimi pogoji, ki so bili javno predstavljeni že ob začetku prodaje, so danes sporočili z ministrstva in se s tem odzvali na informacije v nekaterih medijih, da se poraja dvom, da bo letos prodan državni delež v Telekomu Slovenije.  Predsednik uprave Telekom Bojan Dremelj in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Postopek je zasnovan tako, da zagotavlja najboljše izpolnjevanje ciljev privatizacije, ob hkratnem doseganju najvišje cene, poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da trenutno vsi ponudniki, ki sodelujejo v drugem krogu, opravljajo postopek skrbnega pregleda poslovanja Telekoma. Ti bodo imeli na ta način najboljše pogoje, da iz svojega zornega kota ocenijo vrednost delnice. Njihovo število pa po drugi strani zagotavlja ustrezno konkurenco, ki bo ugodno vplivala na doseženo ceno, menijo na ministrstvu. Po končanem pregledu bodo ponudniki predvidoma do 18. decembra oddali obvezujoče ponudbe. Komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije bo ponudbe preučila in vladi predlagala potencialnega kupca. Odločitev o končnem izidu postopka prodaje bo po pojasnilih gospodarskega ministrstva sprejeta šele po tem. Vlada ima sicer pravico postopek končati tudi brez izbire kupca, če oceni, da nobeden od ponudnikov ne omogoča ustreznega razvoja Telekoma Slovenije, telekomunikacijske industrije v Sloveniji in hkrati ponuja ustrezno ceno. Takšno določilo je v postopkih prodaje običajno, saj zavaruje prodajalca pred neugodnimi pogoji prodaje. Dosedanji postopki pa kažejo, da je velika verjetnost, da bo postopek odprodaje državnega deleža v Telekomu uspešno izpeljan v skladu z zastavljenimi cilji, je ministrstvo še zapisalo v svojem sporočilu za javnost.	sta	Dnevnik	2007-11-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042481570/posel/novice/1042481570	Izginjanje lesa v Luki Koper: Uprava naj bi prikrila nepravilnosti	gospodarstvo, ekonomija	Izginjanje lesa v Luki Koper: Uprava naj bi prikrila nepravilnosti  Koper - Notranja revizija odkrila nepravilnosti na lesnem terminalu Luke Koper, dogajale pa naj bi se s spreminjanjem merskih enot: ob prihodu v pristanišče les evidentirajo v tonah, nato ga pretvorijo v kubične metre, ko gre iz Luke, pa količine spet pretvorijo v tone, so viri povedali za Žurnal24. Pri pretvarjanju enot je nastala kar 20-odstotna količinska razlika.  (Foto: Luka Cjuha) Kot še doda vir, je notranja revizija pokazala, da je tako izginila ogromna količina lesa , nato pa je bilo prvotno uradno poročilo popravljeno in uprava, sledeč viru zadevo sedaj poskuša prikriti. Požar: Če je to res, bo nekdo letel Predsednik nadzornega sveta Luke Koper, Janez Požar se je na trditve omenjenega vira odzval z ostrimi besedami: Res se zdi, da so na tem terminalu neke nepravilnosti. Zato sem dal revizijski komisiji nadzornega sveta (NS) nalogo, naj v dveh tednih zadevo preveri. Če se bodo sumi potrdili, bo nekdo letel.” Kot še doda omenjeni portal, je vredno omeniti tudi, da Luka Koper skladiščenja lesa sploh ne zaračunava in s tem na leto izgubi kar dva milijona evrov zaslužka.Neuradno: Krivdna razrešitev Jamnika? Problematike izginjajočega lesa na včerajšni seji ni omenil nihče od nadzornega sveta. Tomaž Martin Jamnik, letos odgovorni za lesni terminal, problematike ni želel komentirati. Kot pa, sicer neuradno poroča portal, naj bi se že pripravljali dokumenti za Jamnikovo krivdno razrešitev, slednja bi ga sicer rešila preverjanja na sodišču. Pritisk na svojih plečih pa naj bi občutil tudipredsednik uprave Gregor Veselko, saj naj bi, tako portal, za popravke notranjega revizijskega poročila vedel, a ni ukrepal. Notranja revizija je namreč podrejena neposredno njemu. Iz Luke medtem sporočajo, da je poročilo revizije štiričlanska uprava obravnavala avgusta in ga soglasno sprejela. Odločno zanikamo prirejanje njenih ugotovitev.	nam	Dnevnik	2011-10-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042439036/posel/novice/1042439036	V jeseniški Rotomatiki tudi danes stavka, skupna pogajanja v torek	gospodarstvo, ekonomija	V jeseniški Rotomatiki tudi danes stavka, skupna pogajanja v torek  Jesenice - Delavci jeseniškega obrata Hidrie Rotomatike stavkajo že teden dni. Tudi danes se stavka nadaljuje, podjetje pa proizvodnjo še vedno zagotavlja s premeščanjem delavcev iz Spodnje Idrije. Pogajanj tudi danes ne bo, stavkajoči in vodstvo podjetja pa stavijo na torkova pogajanja, ki so sicer namenjena podjetniški kolektivni pogodbi.  Rotomatika še vedno stavka. Kot je pojasnil predsednik stavkovnega odbora in predsednik sindikata Neodvisnost v jeseniški Rotomatiki Andrej Robič, tudi danes pogajanj ne bo. (Foto: Primož Knez) Večina proizvodnih delavcev v jeseniškem obratu Hidrie Rotomatike že vse od minulega ponedeljka stavka za dvig osnovne plače. Čeprav sta se stavkovni odbor in vodstvo podjetja v četrtek zvečer vendarle začela pogajati in naj bi tudi zbližala svoja stališča, pa v petek predvidenega nadaljevanja pogajanj ni bilo. Tako tudi ni bil podpisan sporazum, po katerem bi bili delavci pripravljeni končati stavko. Kot je za STA pojasnil predsednik stavkovnega odbora in predsednik sindikata Neodvisnost v jeseniški Rotomatiki Andrej Robič, tudi danes pogajanj ne bo. Veliko pa pričakujejo od pogajanj, ki bodo v torek na sedežu podjetja v Spodnji Idriji in ki so sicer namenjena že dolgotrajnim pogajanjem o podjetniški kolektivni pogodbi, na katero se zahteve stavkajočih po dvigu osnovnih plač ne navezujejo, temveč so vzporedna zahteva. 19. april je bil kot datum za nadaljevanje socialnega dialoga za sklenitev nove podjetniške pogodbe napovedan že konec marca. Predvidoma bo v torek po letu dni prizadevanj in dogovarjanj z reprezentativnimi sindikati podjetja, ki na štirih lokacijah po Sloveniji zaposluje 1200 ljudi, omenjena pogodba tudi podpisana, je za STA povedala direktorica korporativnega komuniciranja Hidrie Helena Pregelj Tušar. Robič je poudaril, da so v vodstvu Hidrie Rotomatike sicer napovedali, da na torkovih pogajanjih ne bo govora o dvigu osnovnih plač, ki jih zahtevajo stavkajoči na Jesenicah. Vendar je vodstvo stavkovnemu odboru po Robičevih besedah obljubilo tudi reševanje problematike v jeseniškem obratu. Stavkovni odbor ne razume ravnanja pogajalske skupine Hidrie Rotomatike, ki kljub doseženim stičnim točkam na četrtkovem sestanku v petek ni želela nadaljevati pogovorov. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali je vodstvo Rotomatike, ki že od napovedi stavke ne popušča stavkovnim zahtevam, sploh pripravljeno na kompromis, ali pa je bil začetek pogajanj namenjen le zadostitvi zakonskim zahtevam po pogajanju o stavkovnih zahtevah. Vodstvo Rotomatike tako tudi sledi napovedi, da je pravo mesto za pogajanja in socialni dialog le v okviru skupnih pogovorov med vodstvom in vsemi sindikati glede nove podjetniške kolektivne pogodbe, plačnega sistema in usklajevanja plač. Stavkovni odbor pa je napovedal, da se bo stavka nadaljevala vse do izpolnitve zahtev oziroma sklenitve kompromisnega dogovora, ki bi bil v korist delavcem. V teden dni trajajoči stavki, ki je med sindikatom Neodvisnost in vodstvom podjetja sprožila številna medsebojna obtoževanja o zavajanju javnosti, po podatkih Hidrie sodeluje 60, po trditvah sindikata pa 80 zaposlenih v jeseniški Rotomatiki, kjer je po podatkih Hidrie 170, po podatkih sindikata pa 130 zaposlenih.	sta	Dnevnik	2011-04-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042443290/posel/novice/1042443290	Nello Marconi, snovalec največje slovenske ponzijeve sheme, obsojen na sedem let zapora	gospodarstvo, ekonomija	Nello Marconi, snovalec največje slovenske ponzijeve sheme, obsojen na sedem let zapora  Ljubljana - Nello Marconi, ustanovitelj ene izmed največjih ponzijevih shem v Sloveniji, v kateri je izpuhtelo desetine milijonov evrov, je bil včeraj obsojen na sedem let in tri mesece zaporne kazni, štirinajstim oškodovancem pa bo moral vrniti 727.000 evrov.  »Nisem imel nobene koristi, prek svojega zagrebškega podjetja pa sem Remiusove likvidnostne težave poskušal reševati tudi s svojimi 140.000 evri,« je pred izrekom obsodilne sodbe povedal Nello Marconi, ki se je po izrečeni kazni brez besed in v spremstvu kriminalistov vrnil na prestajanje zaporne kazni. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika) Do pravnomočnosti sodbe bo Marconi ostal v priporu, kjer je že od oktobra 2009, njegova družba Remius pa bo morala kot opozorilo vlagateljem, ki pričakujejo novo poslovanje družbe, v štirih slovenskih medijih objaviti tudi izrek sodbe. Izrečena kazen sicer ni nizka, vendar se bom na sodbo pritožila, saj bi morala biti kazen po ocenah tožilstva še višja, je po leto dni trajajočem procesu povedala okrožna državna tožilka Mateja Gregorčič. Prvotno je zahtevala 11 let zapora, saj je Marconi vseskozi zavajal s svojimi izjavami, skozi celotni postopek ni pokazal obžalovanja, prek posrednikov pa je iz zapora oškodovancem pošiljal celo nove anekse k pogodbam. Na razsodbo se bo pritožil tudi Marconijev zagovornik Boštjan Penko, ki je prepričan, da Marconi ni nikogar preslepil, saj da so vsi oškodovanci vedeli za tveganja, ter da niso bili izpolnjeni vsi znaki poslovne goljufije. Z včerajšnjo sodbo pa se pravni postopki proti Marconiju še niso končali. Tožilstvo namreč vodi še en kazenski postopek, v katerem je 109 oškodovancev, zaključku pa se približuje tudi preiskava 23 dejanj poslovne goljufije in pranja denarja. Skupno tako Marconiju grozi do 20 let zaporne kazni. Marconijeva ponzijeva shema se je začela podirati že sredi leta 2008, ko bi moral vlagateljem izplačati obljubljene obresti. Ti svojega denarja nikoli niso dobili, Marconi pa se jim je začel izogibati in neprestano spreminjati svojo telefonsko številko. Sprva je Marconi vlagateljem in kasneje tudi sodišču zatrjeval, da mu je denar zablokirala Evropska centralna banka (ECB), ko se je to izkazalo za neresnično, pa je spremenil svojo zgodbo in pojasnjeval, da denar je, vendar ga je treba najti . Kasneje je Marconi zatrjeval, da je denar v 200 bankah po vsem svetu, naposled pa le priznal, da denarja sploh ni več. Sodni izvedenec je namreč dokazal, da je okoli 35 odstotkov premoženja Marconi izgubil na valutnem trgu, okoli 11 milijonov evrov je uporabil za izplačilo prvih vlagateljev, milijon evrov pa si je izplačal kot posojilo. S transakcijskih računov je Marconi dvignil tudi okoli štiri milijone evrov gotovine, ki jo je deloma uporabil za izplačilo nekaterih vlagateljev in promotorjev, za donacije ter za stroške vzdrževanja piramidne sheme, za delom premoženja pa so izginile vse sledi. Nedoslednost Marconijevih pojasnil je včeraj potrdil tudi njegov odvetnik Penko, ki pa je obenem dejal, da to sploh ni pomembno za kazniva dejanja, ki mu jih očita tožilstvo . matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-05-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042477415/posel/novice/1042477415	Miloš Urbanija prodal Ultro, na kupnino pa bo čakal še deset let	gospodarstvo, ekonomija	Miloš Urbanija prodal Ultro, na kupnino pa bo čakal še deset let  Ljubljana - Soustanovitelj Ultre Miloš Urbanija bo za svoj 30-odstotni delež zagorske družbe iztržil 748.400 evrov oziroma natanko toliko, kot je znašal njegov vložek v osnovni kapital Ultre. Z izstopom Urbanije je lastniški nadzor nad Ultro že prevzela nizozemska Ultra Sum, ki je v solasti nekdanjega ministra in predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča in ki za plačilo kupnine tudi jamči Urbaniji.  Čeprav je Ultra že konec minulega meseca od Miloša Urbanije kupila njegov 30-odstotni delež, bo Urbanija na kupnino čakal do leta 2021. Rok, v katerem mora Ultra izplačati Urbanijo in mu nakazati skoraj 750.000 evrov, se namreč izteče šele čez dobrih 10 let. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Ultra namreč Urbaniji za njegov delež, sodeč po dokumentih, s katerimi razpolagamo, sploh še ni plačala nobene kupnine. Ker trenutno nima dovolj prostih sredstev, že od srede julija pa ima blokirane tudi vse transakcijske račune, bo namreč Ultra Urbaniji kupnino nakazala šele do konca leta 2021. Tedaj se namreč izteče desetletni rok za plačilo kupnine, ki se bo vsako leto povečala za 3,1 odstotka. Za desetletni plačilni rok sem se dogovoril, ker ne želim, da bi bila Ultra pod časovnim pritiskom za izplačilo kupnine. Ko bo Ultra finančno zmožna, pa mi bo kupnino plačala, je za Dnevnik povedal Urbanija. Kako je lani poslovala Skupina Ultra, ni znano, saj družba že vse od leta 2008 svojih letnih poročil ne pošilja več Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Matična družba Ultra je sicer lani ustvarila zgolj še 1,6 milijona evrov prihodkov in imela nekaj več kot deset zaposlenih, medtem ko je imela še leta 2007 več kot 80 zaposlenih in ustvarila več kot devet milijonov evrov prihodkov. Ultra se je poslovno umaknila iz Slovenije in ne pridobiva več nobenih novih poslov v državi. Vsak posel, ki smo ga dobili, se je znašel na protikorupcijski komisiji ali na kateri od parlamentarnih komisij, je povedal Urbanija in dodal, da imajo trenutno v tujini več kot 200 zaposlenih oziroma toliko kot v najboljših časih v Sloveniji . Konec lanskega decembra pa je imela matična družba Ultra ob 2,3 milijona evrov kapitala za šest milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti, ki pa so po zagotovilih Urbanije trenutno bistveno nižje. Skoraj deset milijonov dolarjev kupnine za družbo Telargo naj bi namreč Ultra uporabila za odplačilo večjega dela bančnih posojil, pojasnjuje Urbanija. Že lani je Ultra prodala tudi svojo hrvaško hčerinsko družbo, investitorjem iz Savdske Arabije pa 60-odstotni delež Margento Storitev, je še povedal Urbanija. Margento Storitve (zdaj Imovation), ki so pred dvema letoma dobile posel za elektronizacijo študentske prehrane, so zdaj v večinski lasti družbe Branch of Imovation, ki se prav tako ukvarja z mobilnim plačevanjem in po besedah Urbanije s Skupino Ultra oziroma Margentom tudi poslovno sodeluje. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-10-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042268220/posel/novice/1042268220	Predsednik uprave Boško Šrot dokupil delnice Pivovarne Laško	gospodarstvo, ekonomija	Predsednik uprave Boško Šrot dokupil delnice Pivovarne Laško  Laško - Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je v torek iz sklada lastnih delnic pivovarne kupil 79 delnic Pivovarne Laško po ceni 31,37 evra za delnico. Po odkupu ima v lasti 9590 delnic oz. 0,1096-odstotni delež te družbe, je Pivovarna Laško danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.  (Foto: Bojan Velikonja) Delnice pivovarne sta na ta način v torek kupila tudi predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Andrej Kebe, ki je kupil 60 delnic in jih ima tako 9593 oz. 0,1096-odstotni delež, in Bojan Košak, ki je kupil 45 delnic in ji ima 17.785 oz. 0,2033-odstotni delež. Omenjeni so delnice kupili iz sklada lastnih delnic, in sicer po ceni 31,37 evra za delnico. Cena delnice je povprečna borzna tržna vrednost delnice zadnjih treh mesecev, ki je bila 44,82 evra, zmanjšana za 30 odstotkov. Cena velja tudi za ostale zaposlene delavce, ki so se odločili za odkup delnic iz sklada lastnih delnic, pri čemer se razliko do tržne cene vsem obračuna in jo vsak plača kot boniteto. Upravi se 25 odstotkov neto plače odteguje za odkup delnic. Pri ostalih zaposlenih, ki so se odločili za odkup delnic iz sklada lastnih delnic, torej tudi pri predstavnikih zaposlenih v nadzornem svetu, pa se za odkup delnic odteguje sedem odstotkov osnovne bruto plače. Obračun za pridobitev delnic se pri vseh nanaša na obdobje zadnjih devetih mesecev, so še zapisali v sporočilu. Boško Šrot je sicer preko povezanih podjetij večinski lastnik Infond Holdinga, ki lastniško obvladuje večino Pivovarne Laško.	sta	Dnevnik	2009-05-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/318182/posel/novice/318182	Romana Logar ,se vrača,	gospodarstvo, ekonomija	Romana Logar se vrača  Ljubljana - Vlada je na včerajšnji seji za novo direktorico Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) imenovala Romano Logar, dosedanjo nekajletno strokovno sodelavko v poslanskih skupinah SDS in NSi. Logarjeva se bo tako vrnila na staro delovno mesto, saj je nekaj let vodila tedanjo Službo družbenega knjigovodstva, predhodnico sedanje agencije Ajpes.  Dosedanja direktorica Darinka Pozvek, ki agencijo vodi od njene ustanovitve leta 2002, se bo s svoje funkcije umaknila konec maja, in sicer zaradi upokojitve. Svet agencije je v začetku februarja v Uradnem listu objavil javni razpis za novega direktorja agencije.	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-05-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042454063/posel/novice/1042454063	V težavah še en mariborski gradbinec	gospodarstvo, ekonomija	V težavah še en mariborski gradbinec  Maribor - Po vrsti stečajev slovenskih gradbincev se je v težavah znašel še eden od mariborskih. Družba Konstruktor VGR ima že nekaj časa blokiranih večino računov, okoli 300 delavcem dolguje majsko plačo, zaostaja pa tudi z izplačilom drugih obveznosti. Vodstvo podjetja priznava, da so razmere ta trenutek težke, rešitev pa vidi v hitri dokapitalizaciji.  (Foto: Jaka Adamič) Glede na današnje razmere v gospodarstvu, še posebej pa v gradbeni panogi, je težko napovedovati prihodnost. Menim, da ni gradbenega podjetja v Sloveniji, ki bi si upalo napovedati, kaj ga čaka jutri, je na vprašanje o usodi Konstruktorja za STA odvrnil Primož Pinter, eden izmed večjih lastnikov podjetja. Pinter je potrdil, da imajo ta trenutek blokirane vse račune z izjemo enega ter da je podjetje zaposlenim dolžno zadnjo plačo. Kot je dejal, bi rešitev za družbo najraje videli v novih poslih, ki pa jih nikakor ni na vidiku. Ker na to vsaj za zdaj ne morejo računati, saj so investicije v državi v celoti zamrle, po njegovih besedah resno razmišljajo o morebitni dokapitalizaciji. Izvedli bi jo obstoječi lastniki, in sicer v višini dveh do treh milijonov evrov, pojasnjuje Pinter. Ob tem je še dodal, da zaradi trenutnih težav dela na njihovih gradbiščih ne stojijo popolnoma, res pa je, da na določenih gradbiščih ne potekajo z želeno dinamiko . Njihov ta trenutek največji projekt je gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru, kjer je investitor KBM Leasing. Časnik Finance je pisal, da mariborskega gradbinca tepejo zlasti zaloge stanovanj in parcel ter dolgovi, ki so povezani z nakupom zemljišč v času konjunkture. Med temi je tudi mariborsko stanovanjsko naselje Mariborska metropola, kjer naj bi doslej prodali nekaj več kot polovico stanovanj v prvi in drugi stolpnici, medtem ko je gradnja tretje zaradi slabe prodaje ustavljena. Kot še pišejo Finance, naj bi največ zapadlih terjatev do Konstruktorja, ki je lani ustvaril 75 milijonih evrov prihodkov in nekaj več kot 90.000 evrov čistega dobička, imela NKBM, zato naj bi vodstvo banke naredilo vse, da podjetje ne bo šlo v stečaj.	sta	Dnevnik	2011-06-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042511650/posel/novice/1042511650	Mladinska knjiga Založba lani s 37 milijoni evrov prihodkov	gospodarstvo, ekonomija	Mladinska knjiga Založba lani s 37 milijoni evrov prihodkov  Ljubljana - Družba Mladinska knjiga Založba je v lanskem letu ustvarila dobrih 37 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in poslovno leto zaključila pozitivno, so pojasnili v družbi. V primerjavi z letom 2010 je imela založba sicer štiri odstotke nižjo prodajo, a je padec povezan izključno s prodajo na trge jugovzhodne Evrope.  (Foto: Bojan Velikonja) Na slovenskem trgu je bila prodaja v letu 2011 na isti ravni kot v letu prej. Za letos načrtujejo štiriodstotno rast prodaje in pozitivno poslovanje, so še pojasnili v družbi. Delničarji družbe so v sredo na skupščini sprejeli predlagane spremembe statuta družbe ter se seznanili s ponovno izvolitvijo Magdalene Gregorc v nadzorni svet družbe za naslednji štiriletni mandat. Spremembe statuta se po pojasnilih iz podjetja nanašajo predvsem na raziskovalne in razvojne aktivnosti pa tudi druge dejavnosti, ki jih družba že izvaja in jih bo v prihodnjih letih še intenzivirala, zato je bila potrebna še formalna uskladitev registracije.	sta	Dnevnik	2012-02-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042517576/posel/novice/1042517576	Papademos: Grčija do gospodarske rasti v manj kot dveh letih	gospodarstvo, ekonomija	Papademos: Grčija do gospodarske rasti v manj kot dveh letih  London - Grčija je prehodila že več kot pol poti do gospodarskega okrevanja, gospodarsko rast pa bi lahko znova zabeležila v manj kot dveh letih, je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Financial Times (FT) povedal grški premier Lukas Papademos. Kot je dejal, je Grčija odločena, da se bo izognila še enemu prestrukturiranju dolga.  (Foto: AP) Papademos je prepričan, da so gospodarske težave Grčije začasne. Prepričan sem, da smo na več kot pol poti do gospodarskega okrevanja, čeprav bo proces fiskalne konsolidacije trajal dlje. Pozitivno rast bi morali doseči v manj kot dveh letih, je dejal. Ob tem sicer opozarja, da bodo Atene potrebovale nadaljnjo podporo mednarodnih partnerjev, če se jim leta 2015 ne bo uspelo vrniti na kapitalske trge. Leto 2015 je sicer cilj Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada. Grčija, ki se ji najverjetneje že konec aprila ali v začetku maja obetajo predčasne parlamentarne volitve, je po besedah Papademosa odločena, da se bo izognila še enemu prestrukturiranju dolga, politični voditelji pa da so zavoljo uresničevanja nujnih strukturnih in fiskalnih reform pripravljeni pretekla nesoglasja postaviti na stran. Nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke, ki grško vlado vodi od lanskega novembra, je zagotovil, da bodo Atene z reformami nadaljevale ne glede na to, katere stranke bodo sestavljale prihodnjo vlado. To je volja večine Grkov. Politične stranke jo bodo zelo pozorno upoštevale, je povedal. Kot je dejal, si večina Grkov kljub strogim varčevalnim ukrepom želi ostati v območju evra. Skoraj vse javnomnenjske raziskave so sistematično nakazale, da velika večina ljudi - jaz sem videl številke med 70 in 80 odstotki - močno podpira nadaljnje sodelovanje Grčije v območju evra, je povedal Papademos. Čeprav Nemčija, gospodarsko najmočnejša evropska država, nasprotuje hitenju Grkov na volitve, Papademos Berlina ne želi kritizirati, meni pa, da bi morale biti volitve najkasneje v začetku maja. Grki bi morali zdaj dobiti priložnost, da izrazijo svoje mnenje glede ključnih političnih vprašanj, ki vplivajo na prihodnost države, meni.	sta	Dnevnik	2012-03-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042354845/posel/novice/1042354845	Feršped z menjavo v nadzornem svetu	gospodarstvo, ekonomija	Feršped z menjavo v nadzornem svetu   Feršped z menjavo v nadzornem svetu Nadzorni svet špediterske družbe Feršped bo na skupščini delničarjev predlagal menjavo v nadzornem svetu. Odpoklicana naj bi bila Aldo Babič in Zoran Žnidarič, njuni mesti pa bosta zasedla Robert Vuga in Jože Pangerc.Melamin z manjšo prodajo Kočevskemu Melaminu se je prodaja v minulem letu znižala za okoli 14 odstotkov v primerjavi z letom 2008, a je kljub temu ustvaril čisti dobiček v višini 176.000 evrov. Letos pri družbi načrtujejo 23-odstotno povečanje prodaje, dobiček pred obdavčenjem okoli 590.000, za investicije bodo namenili 1,9 milijona evrov.Istrabenz odprodaja nepremičnine Holdinška družba Istrabenz je v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja in poslovnim načrtom družbe za letos objavila poziv za javno zbiranje ponudb za prodajo nekaterih zemljišč v Portorožu in nad Ankaranom, poslovnih prostorov v središču Kopra in v Ljubljani ter počitniških objektov v Kranjski Gori in vilo z zemljiščem na Bledu. Ponudniki morajo ponudbe posredovati do 4. junija do 16. ure.Povečanje zaupanja slovenskih potrošnikov Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je aprila na mesečni ravni zvišal za dve odstotki točki. Razlog za večje zaupanje so predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov o slovenski brezposelnosti v prihodnjih dvanajstih mesecih. Juteks z izgubo Skupina Juteks je v lanskem letu ustvarila izgubo v višini 5,2 milijona evrov, potem ko je leto prej ustvarila nekaj več kot 700.000 evrov izgube. Hkrati je imela 30 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 60 odstotkov manj kot predlani, ko so ti znašali 48 milijonov evrov. Slabši rezultati so posledica lanskih izjemno težkih razmer na trgu.Probanka z višjim dobičkom Probanka je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 1,63 milijona evrov čistega dobička, kar je 117 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V celotnem lanskem letu je banka ustvarila 5,5 milijona evrov čistega dobička, ki je povečal bilančni dobiček na 16,3 milijona evrov. Ta bi se po predlogu nadzornega sveta uporabil za izplačilo delničarjem v višini 3,5 milijonov evrov, ostanek pa bi kot nerazporejeni dobiček krepil kapitalsko ustreznost banke.Delničarji Factor Banke brez dividend Uprava Factor Banke bo na majski skupščini delničarjev predlagala, da se dividend letos ne izplača, temveč da se bilančni dobiček v višini 2,145 milijona evrov v celoti porabi za druge rezerve banke. Hkrati bodo za nov štiriletni mandat predlagali vse dosedanje člane nadzornega sveta.SID banka podelila 61,6 milijona evrov jamstev SID banka je v četrtek izvedla tri nove avkcije znotraj jamstvene sheme za kreditiranje gospodarskih subjektov, v sklopu katerih je razdelila za skupno 61,6 milijona evrov jamstev. Drugače se je banka na lanski kreditni krč odzvala s 44-odstotno rastjo kreditiranja slovenskih bank in podjetij v bruto znesku 1,5 milijarde evrov ter z dodatnim zavarovanjem netržnih in tržnih tveganj.Novšaku nov mandat v Gen Energiji Nadzorni svet Gen Energije, lastnice slovenske polovice Jedrske elektrarne Krško, je včeraj za direktorja družbe imenoval dosedanjega prvega moža Martina Novšaka. Ta je bil tudi edini, ki se je prijavil na razpis za direktorja.Tab Mežica kljub gospodarski krizi uspešno Tovarna akumulatorskih baterij (Tab) Mežica je lansko leto gospodarski krizi navkljub končala razmeroma uspešno. Ob 23-odstotnem padcu prodaje industrijskih baterij na letni ravni, je Tab lani ustvaril pet milijonov evrov dobička, medtem ko je predlani ta znašal 3,5 milijona evrov.Krka odprla nov obrat za proizvodnjo sirupov in veterinarskih zdravil Družba Krka je včeraj v svojem novomeškem bršljinskem obratu odprla posodobljen obrat za proizvodnjo sirupov ter ločen objekt za proizvodnjo izdelkov z biocidnim učinkom. Z naložbo 26 milijonov evrov so tako končali še eno pomembno fazo tehnološkega in proizvodnega razvoja.Nadzorniki kritični do uredbe o prejemkih direktorjev Upravni odbor združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) je včeraj ocenil, da v četrtek sprejeta uredba o prejemkih direktorjev v državnih podjetjih ne upošteva finančnega stanja posameznega podjetja. Ob tem so še opozorili, da vlada izhaja iz stanja nepravičnih razmerij med prejemki uprav in zaposlenimi.Vlada predlagala zavrnitev Türkove pritožbe Vlada je včeraj upravnemu sodišču poslala odgovor na predlog nekdanjega direktorja Elesa Vitoslava Türka za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu zoper njeno odločbo o izbiri direktorja Elesa. Sodišču predlaga, naj predlog za izdajo začasne odredbe zavrne kot neutemeljen.Na voljo posojila za investicijske projekte podjetniškega značaja Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja je včeraj v uradnem listu objavil javni razpis za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja in projektov na področju kmetijske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti. Na razpisu je na voljo skupno 11,3 milijona evrov ugodnih posojil.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2010-04-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042204382/posel/novice/1042204382	Vzajemna vse bliže življenjskim zavarovanjem	gospodarstvo, ekonomija	Vzajemna vse bliže življenjskim zavarovanjem  Ljubljana - Skupščina zavarovalnice Vzajemna je včeraj znova potrdila že junija sprejet sklep o uvedbi življenjskih zavarovanj, na katerega je bila takrat vložena izpodbojna tožba enega od delničarjev z enim samim glasom.  Kot je pojasnil predsednik uprave zavarovalnice Boštjan Aver, nimajo glede izpodbojne tožbe nobenih pravnih pomislekov. Nobene zakonske ovire ni, da ne bi mogli izvajati življenjskih zavarovanj, je povedal. Pojasnil je, da uprava za razpolaganje z dobičkom - kot kapital za zavarovalne posle iz skupine življenjskih zavarovanj bodo namenili 6,2 milijona evrov rezerv iz dobička - ne potrebuje. Uprava bi lahko to naredila že pred časom, a smo kljub temu želeli soglasje skupščine. Predlog je podprlo več kot 20.000 glasov, je pojasnil Aver. Vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje življenjskih zavarovanj na Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), ki jo vodi Mihael Perman, bo Vzajemna predvidoma vložila do konca septembra ali najkasneje do sredine oktobra. Aver pričakuje, da bo AZN vlogo odobril. Imamo dovolj kapitala, bistveno več kot pred dvema letoma. Vse je zakonsko usklajeno, je povedal. Skupščina Vzajemne je včeraj potrdila tudi nova člana nadzornega sveta zavarovalnice, ki bo poslej deloval v polni, šestčlanski sestavi. Nadzornikom se bosta pridružila Dejan Rituper in Ivan Sepaher. Nadzorni svet je prvotno poleg Rituperja sicer predlagal Alenko Janžekovič Kavšek, vodjo poslovalnice NLB v Črnomlju, vendar so kasneje ugotovili, da je ta žena predsednika uprave Zavarovalnice Tilia Andreja Kavška. Ker bi ta lahko bila Vzajemni konkurenčna, predvsem kasneje pri življenjskih zavarovanjih, je skupščina podprla z nadzornim svetom predhodno usklajen predlog enega od delničarjev in imenovala Sepaherja, je pojasnil Aver. Rituper in Sepaher bosta med nadzorniki zamenjala Francija Strajnarja in Damjana Gregorca, ki ju je skupščina zavarovalnice razrešila 24. junija in s tem po mnenju poznavalcev vzvode odločanja dokončno odvzela nekdanjemu prvemu možu Vzajemne Marku Jakliču. Ta je sicer še vedno prokurist Vzajemne, pričakovati pa je, da bo prej ali slej tudi to mesto zapustil. Ali bo Jaklič odšel sporazumno, ali mu bo položaj prokurista odvzel nov nadzorni svet, še ni znano. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2008-09-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042462103/posel/novice/1042462103	Vlada s poroštvi v pomoč gradbincem pri nastopih na razpisih	gospodarstvo, ekonomija	Vlada s poroštvi v pomoč gradbincem pri nastopih na razpisih  Ljubljana - Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o poroštvih RS za financiranje investicij gospodarskih družb, ki predvideva izdajo poroštev tudi za obratna sredstva, kadar podjetja nastopajo v postopkih javnega naročanja ali kot partnerji dobavitelji. Vlada je sprejela tudi navodilo glede cen pri javnih naročilih za gradnje.  (Foto: Tomaž Skale) Vlada se je glede na položaj na področju gradbeništva in sposobnost gradbenih podjetij nastopati na javnih naročilih odločila predlagati novelo, ki bo omogočala tudi poroštva za obratna sredstva, kadar podjetja nastopajo v postopkih javnih naročil ali v partnerskih odnosih kot dobavitelji, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Franc Križanič. Poroštvo bo omogočalo kapitalsko ustreznost, je dejal minister. Po predlogu, objavljenem na spletni strani vlade, bi za obratna sredstva poroštvo krilo 60 odstotkov glavnice, če je delež kapitala v bilančni vsoti vsaj 35 odstotkov. Če bi bil delež nižji od 35 odstotkov, bi poroštvo krilo 40 odstotkov glavnice. Po ministrovih besedah bi bila zgornja meja sredstev 700.000 evrov, vendar se bo obnavljalo, ne bo pa preseglo 10 milijonov evrov. Z ministrstva za finance so dodatno sporočili, da je kvota za poroštva ena milijarda evrov, in sicer 750 milijonov evrov za investicije, 250 milijonov evrov pa za obratna sredstva. Posamezen kredit za obratna sredstva je lahko največ 750.000 evrov, so navedli. Predlog novele tudi določa, da bi vsa poroštva veljal pogoj, da stanje vseh zavarovanih kreditov pri posamezni gospodarski družbi ne presega 10 milijonov evrov (po prvotnem predlogu na spletni strani vlade pet milijonov evrov). Na dodeljeno poroštvo bi bil vezan tudi nadzor, kako se kreditna linija, pridobljena s tem poroštvom, izvaja. In sicer bi ministrstvo za finance določilo skrbnika, ki bo v podjetju preverjal izvajanje podjetja, hkrati pa bodo morali člani uprave tudi garantirati za 50 odstotkov vsakokratnega obrata, torej do 300.000 evrov, z lastnim premoženjem oz. z določeno varovalno klavzulo, je povedal minister. S tem naj bi preprečili zlorabe, obenem pa okrepili kapitalsko ustreznost slovenske gradbene operative pri nastopih na večjih javnih naročilih doma in po svetu, je dejal Križanič. Ko se bo izkazalo, da je podjetje, ki je pridobilo to poroštvo, kapitalsko slabo ustrezno, torej da ima pod 35 odstotkov sredstev v kapitalu, bo moralo predložiti tudi načrt kapitalskega prestrukturiranja oz. pridobivanja dodatnega kapitala, da se okrepi in postane varnejše tudi z vidika plasmaja naprej na finančnem trgu. Obetamo si, da bo na tak način slovenski gradbeni sektor bistveno okrepljen pri nastopih na domačem in tujih trgih, kar bo olajšalo pridobivanje novih poslov, izboljšalo področje zaposlovanja in zvišalo tudi javnofinančne prilive, je dejal minister. Vlada je že na svoji prejšnji seji sprejela navodilo glede naročanj gradenj in storitev, povezanih z gradnjami, je danes povedal Križanič. Vlada v navodilu od naročnikov zahteva, da že pri izbiri svetovalca za naročilo in projektantskega podjetja ugotovi, ali je ustrezno usposobljena in ali je naročilo pripravljeno tako, da se izračuna pravilno ceno, ki bo pokrila vse stroške gradnje in vzdrževanja določenega objekta, hkrati pa v samem javnem naročilu to ceno šteje kot referenčno. Če bodo posamezne ponujene cene odstopale navzdol za več kot 10 odstotkov, bo moral naročnik izvesti posebno preverjanje. Če bo ugotovil, da ne gre za določene tehnološke ali ekonomske vzvode, ki bi izvajalcu dejansko omogočale bolj konkurenčen položaj, bo moral takšno dampinško ponudbo izločiti. Zaenkrat je to navodilo vlade, jeseni pa načrtujejo novelacijo zakona, ki bo dodeljevanje naročil pod ceno sankcioniral, je napovedal Križanič.	sta	Dnevnik	2011-07-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042304547/posel/novice/1042304547	Veliko zanimanja za mesto v upravi Luke Koper	gospodarstvo, ekonomija	Veliko zanimanja za mesto v upravi Luke Koper  Koper - Kadrovska komisija, ki jo je imenoval nadzorni svet Luke Koper, je včeraj začela odpirati prijave kandidatov, ki se potegujejo za dve prosti mesti v upravi Luke Koper. Kadrovsko komisijo vodi nadzornik Bojan Brank, vseh prijav pa je po neuradnih podatkih kar 42. Luka Koper z razpisom išče dva člana uprave, ki bosta zadolžena za finance oziroma za komercialo in trženje. Dosedanji prokurist Luke Koper Tomaž Martin Jamnik je že potrdil, da se je prijavil na razpis, medtem ko drugi prokurist Mirko Pavšič tega ni storil.  Luka Koper. (Foto: Matej Povše) Kdo vse se je prijavil na razpis in kdo ne, ne bi želel komentirati. Prav tako se mi ne zdi korektno, da se imena javno objavljajo. Ko bo kadrovska komisija pregledala vse prijave, opravila pogovore s kandidati in naredila ožji izbor, se bomo z njimi seznanili tudi nadzorniki. Šele potem se bomo odločili, kdo od njih je najbolj primeren za kakšno funkcijo, je včeraj pojasnil predsednik nadzornega sveta Luke Koper Janez Požar. Oba nova člana uprave naj bi izbrali do konca meseca. Da bi imena ostala skrita pred javnostjo, je prijave zbirala odvetniška pisarna Čeferin. Kljub temu pa so v javnosti že zaokrožila nekatera imena. Tako naj bi mesto finančnika v Luki Koper po neuradnih informacijah zanimalo tudi predsednika uprave Vzajemne Boštjana Averja. Po neuradnih podatkih pa se je prijavilo še kar nekaj ljudi iz Luke Koper in Intereurope, med njimi tudi Vado Keranovič, ki je bil Intereuropin finančnik v obdobju, ko je družbo vodil Andrej Lovšin.	tt	Dnevnik	2009-10-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042297404/posel/novice/1042297404	Evropska banka za obnovo in razvoj povečuje letošnje investicije za milijardo evrov	gospodarstvo, ekonomija	Evropska banka za obnovo in razvoj povečuje letošnje investicije za milijardo evrov  London - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) se je odločila, da obseg svojih letošnjih investicij v državah, v katerih deluje, poveča s sedmih na osem milijard evrov. To je za 52 odstotkov več, kot je banka investirala lani, so danes sporočili iz EBRD.  Finančna kriza se počasi poslavlja. (Foto: Matej Povše) Kot pojasnjujejo v banki, s tem odgovarjajo na nadaljujoče se negativne učinke svetovne finančne krize in povečano povpraševanje po financiranju. Gospodarsko okolje še vedno postavlja izzive številnim v naši regiji, vendar pa je EBRD dobro opremljena in pripravljena za nadaljnje zagotavljanje podpore tam, kjer je najbolj potrebna, je ob tem povedal predsednik EBRD Thomas Mirow in dodal, da njihove dosedanje letošnje investicije poudarjajo to zavezo. Povečana sredstva bodo banki omogočala, da bo tudi v prihodnje lahko zadostila povečanim potrebam svojih strank s podporo bančnemu sektorju in zagotovitvijo nadaljevanja finančnih tokov, še posebej malim in srednje velikim podjetjem. Napoved EBRD o povečanju sredstev, zagotovila jih bo iz svojih rezerv, prihaja le nekaj dni po tistem, ko je skupina najbolj razvitih in hitro rastočih držav G20 pozvala mednarodne finančne ustanove, naj v odgovor na krizo v polni meri uporabijo svoje mehanizme.	STA	Dnevnik	2009-09-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042510692/posel/novice/1042510692	Hypo banka prevzela Certius, Banka Koper zapušča investicijsko bančništvo	gospodarstvo, ekonomija	Hypo banka prevzela Certius, Banka Koper zapušča investicijsko bančništvo  Ljubljana - Vse več je znakov, da bo letošnje leto zaznamovala večja konsolidacija dejavnosti borznega posredništva v Sloveniji.  Medtem ko v Hypo Alpe Adria Bank s prevzemom borzne hiše Certius krepijo svojo dejavnost investicijskega bančništva, v Banki Koper zaradi neekonomičnosti to dejavnost prodajajo. Prodaja naj bi bila po nekaterih informacijah zaključena že v nekaj tednih, za nakup pa naj bi se poleg nekaterih bank zanimale tudi Alta Invest, Ilirika in Perspektiva. (Foto: Banka Koper) Potem ko je konec lanskega leta Alta Invest kupila dejavnost Primorskega finančnega centra Interfin (PFCI), je po 15 letih poslovanja svoja vrata zaprla ena izmed prvih borznoposredniških družb v Sloveniji - Certius BPH Vesne Marije Bevk Gregorič in Janeza Gregoriča. Stranke Certiusa bo do konca meseca prevzela Hypo Alpe Adria Bank, kar so nam potrdili tudi v banki, kjer pa podrobnosti niso želeli komentirati, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Po neuradnih informacijah naj bi si v Hypo banki po lanskoletni zamenjavi uprave intenzivno prizadevali za krepitev njihovega oddelka investicijskega bančništva. Ta bo tako s prevzemom dejavnosti Certiusa pridobil okoli 1500 novih strank, ki imajo na trgovalnih računih za med 70 in 100 milijoni evrov premoženja. Medtem ko Hypo banka krepi svojo dejavnost investicijskega bančništva, pa naj bi to po neuradnih informacijah prodajala Banka Koper. Po naših informacijah naj bi bila prodaja dejavnosti investicijskega bančništva Banke Koper v zaključni fazi, za nakup pa se poleg nekaterih slovenskih bank zanimajo tudi Alta Invest, Ilirika in Perspektiva. Za prodajo oziroma združitev s katero od večjih borznoposredniških družb naj bi si vse bolj prizadevala tudi lastnika Argonos BPH Andrea Ganadu in Sergej Miković, medtem ko naj bi prodajo GBD BPD po nekaterih informacijah zahtevala Gorenjska banka, pri kateri naj bi nekateri lastniki zastavili svoje deleže. S pripojitvami, prevzemi, preoblikovanji in prostovoljno vrnitvijo licenc je v Sloveniji od leta 2000 ugasnilo že skoraj 20 borznih hiš, trenutno pa je na Ljubljanski borzi aktivnih le še sedem borznoposredniških družb, 14 bank in pet oddaljenih borznih članov. Če so konsolidacijo borznoposredniške dejavnosti prvotno narekovala predvsem poostrena merila Agencije za trg vrednostnih papirjev, pa sedaj k združitvam oziroma prodajam borzne posrednike sili zlasti padec likvidnosti in obsega poslovanja. Finančno-gospodarska kriza je namreč borznoposredniške družbe prizadela v bistveno večji meri kot družbe za upravljanje, več borznih hiš pa iz finančnega posredništva že več let izkazuje celo z izgubo. V nasprotju z družbami za upravljanje, ki so odvisne od upravljalskih provizij, prihodki borznih posrednikov namreč temeljijo zlasti na posredniških provizijah, ki so jih morali zaradi močne konkurence v zadnjih letih bistveno znižati, poleg tega pa se je znižal tudi sam obseg poslov. V zadnjih dveh letih je bilo namreč na Ljubljanski borzi sklenjenih za manj kot milijardo evrov poslov, kar je več kot polovico manj kot na primer v letu 2007. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2012-02-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/291556/posel/novice/291556	Med favorite nas uvršča strategija navzkrižnega lastništva	gospodarstvo, ekonomija	Med favorite nas uvršča strategija navzkrižnega lastništva  Ljubljana - Predvidoma v ponedeljek bodo morali trije ponudniki, ki so za nakup državnega deleža v Telekomu Slovenije oddali zavezujočo ponudbo, le-to popraviti.  Na vprašanje, ali lahko nihanje tečaja delnice Telekoma Slovenije na Ljubljanski borzi ogrozi privatizacijo, Brynjólfur Bjarnason, predsednik uprave islandskega Skiptija, odgovarja: »Prihajalo je do številnih dvigov in padcev delnice, kar pa ni nič nenavadnega. Trg spremljam že kakšno leto in opaziti je bilo veliko špekulacij. V ponedeljek je delnica strmoglavila za osem odstotkov in nihče ne ve, kaj se bo zgodilo danes.« Med glavnimi favoriti se omenja islandski holding Skipti, njegov predsednik uprave Brynjólfur Bjarnason pa je za Dnevnik pojasnil, zakaj meni, da so najboljši ponudnik za nakup slovenskega Telekoma. Po prepričanju poznavalcev razmer bo komisija na koncu odločala med vašo ponudbo in ponudbo Magyar Telekoma. Sodeč po trditvah medijev smo res glavni favoriti. Močno verjamem, da nas na to mesto uvršča prav naša strategija navzkrižnega lastništva s Telekomom Slovenije. Menim, da bo dolgoročno medsebojno lastništvo obema podjetjema v dveh razmeroma majhnih državah predstavljalo moč in kapital za prihodnje izzive. Drži, da ste skrbni pregled Telekom Slovenije opravili že pred več kot letom dni oziroma še preden se je privatizacija začela? Ne. Resda Telekom spremljamo že kar nekaj časa, tako da smo marca lani ob začetku privatizacije že takoj resno začeli s postopki. Naredili smo skrbno analizo družbe in njenih načrtov, torej due dilligence, tako komercialnega, finančnega in pravnega področja. Na podlagi tega vrednotenja smo tudi oddali ponudbo. V začetku decembra je komisija preložila drugi krog prodaje Telekoma zaradi pripomb na privatizacijske cilje. Kateri so najbolj problematični? Ne bom se spuščal v podrobnosti. Ne vidim večjih težav, da se ne bi uskladili s komisijo glede naših pripomb, medtem ko morate za morebitne bolj tehtne pripombe vprašati druge ponudnike. Lahko do ponedeljka pridete do sporazuma s komisijo? V ponedeljek smo od komisije prejeli pismo, tako da se trenutno zavzeto ukvarjamo z izboljšanjem naše ponudbe. Bomo videli, do kakšne mere jo bomo lahko popravili. Ali želijo od ponudnikov iztržiti tudi višjo ceno? Nedvomno želijo, da nekoliko popravimo svoje ponudbe, verjetno pa si komisija z nami želi razjasniti tudi druge vidike prodaje Telekoma. Seveda je povsem dopustno, da od potencialnih partnerjev zahtevajo revizijo določenih točk. Država želi od bodočega lastnika dobiti zavezo, da bo povečal ustvarjeno dodano vrednost v sektorju IT. Se vam zdi, da je zaveza upravičena? S tem bi novi lastnik bržkone izgubil dragoceni manevrski prostor pri potrebni reorganizaciji. Sam privatizacijski cilj ni nepravičen. Tudi Skipti ima na Islandiji določene obveze, in sicer zagotovitev internetne povezave slehernemu gospodinjstvu. Tu gre bolj za vprašanje, na kakšen način cilj izpolniš. Mislim, da je ohranjanje poštenega, uravnoteženega in vnaprej določenega obsega poslovanja z slovenskimi IT-dobavitelji potrebno, zato pri tej zahtevi ne vidimo večjih težav. Kdo dobavlja telekomunikacijsko opremo Skiptiju, bolj natančneje vašemu operaterju Simminu? Naš glavni dobavitelj je Ericsson, kar velja tudi za Telekom. Smotrno je namreč, da ima razmeroma majhno podjetje glede na stroške zgolj enega večjega dobavitelja.Država želi dobiti tudi zagotovilo, da v prehodnem obdobju novi lastnik ne bo odpuščal. Težko je reči, lahko pa zagotovo pomagamo s svojimi izkušnjami pri privatizaciji družbe Simmin leta 2005. Ob samem procesu privatizacije namreč nismo le zadržali nivoja zaposlenih, ampak smo ga celo povečali, in sicer s prerazporejanjem poslovnih funkcij in vpeljavo novih IT-storitev. Lahko večjo učinkovitost in predvsem višjo dobičkonosnost dosežete brez reorganizacije oziroma odpuščanja? Da. Verjamem, da lahko potrošnikom v Sloveniji ponudimo kar nekaj storitev, s čimer bi se posledično povečal tudi povprečni prihodek na uporabnika (ARPU). Katere nove storitve? Predvsem internetno TV (IPTV), ki smo jo v nekaj več kot treh letih dodobra razvili na Islandiji. Optimizirali smo poslovni model, implementirali tehnologijo in našli primeren trženjski pristop. Naj omenim, da smo kupili tudi televizijsko postajo, saj biti v telekomunikacijskem poslu pomeni, da se moraš podati tudi na področje medijev in zabave. Velik del prihodkov skupine Telekom Slovenije ustvari Mobitel, njegovi konkurenti na trgu vse bolj grozijo. Se lahko spopadete z zmanjševanjem tržnega deleža Mobitela? Lahko se kosamo s tem izzivom. Pred samo tremi leti so bili na primer na islandskem mobilnem trgu navzoči štirje operaterji. Po združitvi so le trije. Vedno bo obstajala konkurenca, znamo pa tekmovati, saj ima Simmin na Islandiji podoben tržni položaj kot Telekom v Sloveniji. Investiranje v širokopasovno infrastrukturo ni poceni. Kakšne finančne zmožnosti lahko ponudite, da bi Telekom vsaj obdržal položaj na trgu? Ob privatizaciji Skiptija so naši lastniki pokazali veliko razumevanja, tudi v tem primeru pa bi, če bi jim predstavili projekt z ustreznim pričakovanim donosom, tega tudi finančno podprli. Kolikšna je vaša pričakovana stopnja donosa? Danes je drugačna, kot je bila včeraj (smeh). Menim, da je podobna primerljivim naložbam v telekomunikacijski panogi. Seveda naš model vrednotenja temelji na podatkih, ki nam jih je posredovala uprava, po skrbnem pregledu poslovanja pa smo ga ustrezno prilagodili. Ob morebitnem uspehu na razpisu boste obdržali trenutno upravo. Kako boste kot večinski lastnik poskušali doseči svoje cilje? Naj še enkrat poudarim, da zaupamo upravi družbe, prav zaradi strateškega partnerstva pa bosta obe družbi obdržali avtonomijo. Svoje cilje in načrte v Telekomu Slovenije bomo uresničevali prek nadzornega sveta, kjer bodo sedeli naši predstavniki.	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-01-09 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042486416/posel/novice/1042486416	Henkel s poslovnimi rezultati zgrešil pričakovanja analitikov	gospodarstvo, ekonomija	Henkel s poslovnimi rezultati zgrešil pričakovanja analitikov  Düsseldorf - Nemški proizvajalec kemičnih in potrošniških proizvodov Henkel je zaradi negotovih gospodarskih razmer in povišanih cen surovin objavil četrtletne rezultate, ki so razočarali analitike.  (Foto: splet) Čisti dobiček v tretjem letošnjem četrtletju je tako z lanskih 337 milijonov evrov upadel na 307 milijonov. Dobiček iz poslovanja se je sicer povišal na 541 milijonov evrov, kar pa je bilo še vedno pod pričakovanimi 550 milijoni evrov. Zaradi slabših rezultatov in negotovega poslovnega okolja pri Henklu tako niso želeli izdati niti poslovnih napovedi za leto 2012, napovedali pa so, da bodo letošnje napovedi izpolnili s pomočjo zvišanja prodajnih cen in krčenja stroškov. V družbi pod vodstvom Kasperja Rorsteda so sicer že avgusta napovedali, da nameravajo odprodati ali ukiniti okoli 200 blagovnih znamk in se osredotočini na poglavitne znamke. Henkel namreč kar 90 odstotkov prodaje na trgu potrošniških izdelkov ustvari s pomočjo svojih 10 glavnih blagovnih znamk, kot so na primer Pril, Persil, Schwarzkopf, Fa in Loctite. Prodaja v tretjem četrtletju je sicer zrasla za 1,7 odstotka na 4,03 milijarde evrov, pri čemer je prodaja na trgih v razvoju dosegla že 43 odstotkov celotne prodaje. Družba načrtuje v letu 2012 na omenjenih trgih doseči 45 odstotkov celotne prodaje, medtem ko so zlasti zaradi evropske dolžniške krize do večje rasti prodaje na zahodnih trgih skeptični.	oj	Dnevnik	2011-11-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/328987/posel/novice/328987	Nekoliko dražja nafta	gospodarstvo, ekonomija	Nekoliko dražja nafta  Singapur - Cena ameriške nafte se je danes nekoliko zvišala. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v avgustu, je bilo treba v jutranjem azijskem trgovanju odšteti 136,81 dolarja. To je sedem centov več kot v ponedeljek ob koncu trgovanja.  Po besedah borznih posrednikov je vzrok za rast cen v skromnem zvišanju proizvodnje zalivskih držav in motnjah v preskrbi z nafto iz Nigerije. (Foto: Jaka Adamič) Pripravljenost na zvišanje proizvodnje, ki jo je konec tedna nakazalo več arabskih držav, že v ponedeljek ni mogla zajeziti rasti cen. Po besedah borznih posrednikov je vzrok za rast cen v skromnem zvišanju proizvodnje zalivskih držav in motnjah v preskrbi z nafto iz Nigerije. V ponedeljek se je sod nafte na blagovni borzi v New Yorku podražil za 1,38 dolarja na 136,74 dolarja.Cena za sod nafte članic Opeca se je zvišala za več kot dva dolarja V ponedeljek se je cena za sod nafte članic Opeca zvišala za več kot dva dolarja ter se že tretjič ta mesec povzpela nad 130 dolarjev. Za sod nafte Opeca je bilo treba v ponedeljek v povprečju odšteti 130,70 dolarja, kar je 2,14 dolarja več kot v petek, so danes na Dunaju sporočili iz sekretariata organizacije. Cene nafte se ne bodo znižale, je danes v Bruslju dejal predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) Hakib Khelil ter zagotovil, da je naftni kartel naredil vse, kar je v njegovi moči. Avgustovske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent so se danes v Londonu pocenile za 19 centov na 135,72 dolarja.Kuvajt bo od sredine prihodnjega leta zvišal proizvodnjo nafte Kuvajt je danes napovedal, da bo do sredine prihodnjega leta zvišal proizvodnjo nafte za 300.000 sodov na dan. Poleg tega bo država v prihodnjih petih letih vložila 55 milijard dolarjev v naftne projekte, je dejal minister za nafto četrte največje proizvajalke nafte med članicami Opeca Mohamed El Olaim. Po njegovih besedah je Kuvajt, ki dnevno načrpa 2,58 milijona sodov nafte, že zdaj sposoben zvišati proizvodnjo, vendar je, kot je dejal, vprašanje, ali trg to potrebuje.	sta,nm	Dnevnik	2008-06-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042281835/posel/novice/1042281835	Matic Tasič tokrat res odstopil, a z vrha Slovenskih železnic	gospodarstvo, ekonomija	Matic Tasič tokrat res odstopil, a z vrha Slovenskih železnic  Ljubljana - Če je še kdo verjel, da je lažje odstopiti s položaja župana ene od manjših slovenskih občin kot z vrha enega od največjih državnih podjetij, ga je Matic Tasič včeraj prepričal v nasprotno. Manj kot štiri mesece po imenovanju na položaj generalnega direktorja Slovenskih železnic (SŽ) je namreč nadzornemu svetu poslal nepreklicno odstopno izjavo . Za razliko od občinskih svetnikov na Prevaljah, ki Tasičevih odstopnih izjav - zadnja med njimi je bila prav tako nepreklicna - zadnje mesece niso sprejemali ali uvrščali na dnevne rede sej, je šlo včeraj na nadzornem svetu SŽ vse po načrtu. Močno zadolženo družbo bo tako do imenovanja novega generalnega direktorja s polnimi pooblastili, ki ga bo nadzorni svet z javnim razpisom (objavljen bo naslednji teden) našel najpozneje v 60 dneh, začasno vodil kar član nadzornega sveta Aleš Tavčar. Razpisne prijave bo pregledala tričlanska komisija nadzornikov, v kateri poleg Branke Neffat in Tomaža Berločnika sedi tudi predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs. Verjamem, da bo komisija korektno opravila svoje delo, je novinarske pomisleke ob dejstvu, da bo direktorja državnega podjetja pomagal izbirati kar predstavnik zaposlenih, komentiral predsednik nadzornega sveta Andrej Godec. Kljub temu je edini pravi zmagovalec tragikomične zgodbe o (ne)odstopih prav Tasič. Poleg tega, da ostaja župan Prevalj, bo vsaj še leto dni obdržal službo na SŽ, pri čemer se bo o opisu delovnih nalog in plači dogovoril s svojim naslednikom. V včerajšnjem nagovoru novinarjem je dejal, da nikoli ni verjel, da se bo celotna vsebina mojega dela na železnicah osredotočila le na moje 11-letno nepoklicno opravljanje županske funkcije . V isti sapi je slovensko politiko , ki ga je brez javnega razpisa imenovala na SŽ in nato družbo pozivala k odstopu s položaja Prevalj, pozval k zedinjenju pri tako pomembnem vprašanju, kot je optimalni koncept razvoja SŽ skupaj s strateškim partnerjem . Za konstruktivnost in voljo do pomoči pri reševanju SŽ se je zahvalil tudi sindikatom in ob tem opozoril, da je nekorektno nanje valiti krivdo in trditi, da niso pripravljeni podpreti sanacijskih načrtov . Tasič je nato govornico in tudi odgovarjanje na vprašanje prepustil Godcu. Ta verjame, da se bo v slovenskem prostoru še našel junak, ki se bo spoprijel s takšnim izzivom, kot je sanacija SŽ . Za kakšnega tujega strokovnjaka je plača verjetno krepko prenizka, je dejal Godec. Tasič mi je pred imenovanjem pisno zatrdil, da je pripravljen odstopiti s položaja župana Prevalj. Ne obžalujem, da smo direktorja pred nekaj meseci izbrali brez javnega razpisa. Zdaj ga bomo z razpisom, ker se je vmes spremenil sklep vlade, ki nas k temu zavezuje, je pojasnil prvi nadzornik SŽ, ki Tasičevih izjav o neenotni politiki in sindikatih ni želel komentirati. Godec je še dodal, da bo družba kmalu objavila mednarodni razpis za izvajalca študije, ki bo temelj za prestrukturiranje SŽ. Nadzorni svet se je na včerajšnji seji še seznanil s podatkom, da je družba v prvih petih mesecih leta ustvarila 19,5 milijona evrov izgube.	Primož Cirman	Dnevnik	2009-07-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042484406/posel/novice/1042484406	Kitajska sprejema ukrepe za olajšanje dostopa manjših podjetij do bančnih posojil	gospodarstvo, ekonomija	Kitajska sprejema ukrepe za olajšanje dostopa manjših podjetij do bančnih posojil  Peking - Kitajska je danes bankam v državni lasti naložila, naj povečajo obseg posojil malim podjetjem. Peking se namreč boji, da bi imelo naraščanje števila zasebnih posojil za posledico več bankrotov in slabih posojil, kar bi lahko destabiliziralo celoten kitajski finančni sistem.  (Foto: Reuters) Pristojna kitajska komisija je minuli teden državnim bankam naložila, da morajo poskrbeti za rast števila posojil malim podjetjem, ki bo skladna s splošnim posojanjem v državi. Hkrati je komisija banke pozvala, naj za ta podjetja regulirajo tudi stroške posojil, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Velike kitajske banke namreč pri potrjevanju posojil zdaj dajejo prednost podjetjem v državni lasti, saj zanje jamči država. V zadnjem času so tako zavrnile posojila mnogim manjšim podjetjem, kar je njihove lastnike prisililo, da so za kredite zaprosili zasebnike, pri čemer so morali pristati na občutno višje obrestne mere. Zaradi tega je v mestu Wenzhou na vzhodu države v kratkem času prišlo do bankrota več kot 90 podjetij, ki se niso bila zmožna izkopati iz svojih dolgov. Kitajske oblasti je zaskrbelo, da bi to lahko vodilo do kolapsa vse večjega trga zasebnih posojil, kar bi lahko destabiliziralo celoten kitajski finančni sistem. Analitiki sicer ocenjujejo, da je kitajski trg zasebnih posojil vreden okoli 4000 milijard juanov (451,2 milijarde evrov) oz. 10 odstotkov kitajskega bruto domačega proizvoda.	sta	Dnevnik	2011-10-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042294469/posel/novice/1042294469	Skupina Helios s četrtino nižjimi prihodki	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Helios s četrtino nižjimi prihodki  Ljubljana - Skupina Helios, ki jo vodi Uroš Slavinec, je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila le 132,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 28 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Za nekaj odstotnih točk manj se je znižal tudi dobiček iz poslovanja (EBIT), medtem ko je bil čisti dobiček pri 3,1 milijona evrov za kar trikrat nižji kot v prvem polletju lani.  Skupina Helios s četrtino nižjimi prihodki Zaradi padca prodaje so morali v Skupini Helios opazneje zmanjšati tudi število zaposlenih, ki jih je bilo konec junija le še 2787 oziroma 253 manj kot pred letom dni. Poleg zmanjšanja števila zaposlenih so v Heliosu odprodali tudi nekatere poslovno nepotrebna zemljišča in nepremičnine, stroške materiala in storitev pa so oklestili za tretjino. Na drugi strani pa polletno poročilo nakazuje tudi na nekatere znake izboljšanja stanja v Skupini Helios. Kratkoročne poslovne terjatve so se namreč od začetka leta zvišale za le sedem odstotkov, medtem ko so se zaloge znižale za kar 13 odstotkov, obseg denarnih sredstev pa se je povečal za 2,5-krat, na 22 milijonov evrov. V nasprotju z minulim letom, ko je Skupina Helios lahko pridobila praktično le kratkoročna posojila, pa so letos uspeli del kratkoročnih posojil nadomestiti z dolgoročnimi. Konec junija je imela Skupina Helios za 118 milijonov evrov finančnih obveznosti, kar je 5,4 milijona evrov manj kot konec decembra lani.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-08-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042345081/posel/novice/1042345081	Boris Pipan v treh letih z Etro 33 zaslužil več kot 10 milijonov evrov, glavnina kupnine pa je šla v Avstrijo	gospodarstvo, ekonomija	Boris Pipan v treh letih z Etro 33 zaslužil več kot 10 milijonov evrov, glavnina kupnine pa je šla v Avstrijo  Ljubljana - Boris Pipan je skoraj 15 milijonov evrov oziroma slabo polovico kupnine za ljubljansko tovarno energetskih transformatorjev Etra 33, ki jo je prodal februarja, prejel na račune svoje avstrijske družbe Energo, je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvo Dnevnika.  Da bi bil Sarini zgolj nominirani lastnik, dejanski lastnik pa Energo, je Perc zanikal. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika) Iz njih izhaja tudi, da je Pipan za Etro 33 iztržil visokih 30 milijonov evrov. Ker je njegov Sarini (v lasti avstrijskega Energa) zanjo odštel okoli 25 milijonov evrov, iz nje pa si po drugi strani izplačal za kar 7,2 milijona evrov dividend, še dodatna dva milijona evrov pa mu je Etra 33 odštela pri nakupu lastnih delnic, je tako Pipan v manj kot treh letih ustvaril med 11 in 14 milijoni evrov dobička. Zakaj so kupci - Kolektor Group, FMR, Transing, Torion (Tomaž Kmecl) in Energotrans (Peter Novak) - na transakcijski račun avstrijske družbe nakazali kar polovico kupnine, če pa je bila lastnica Etre 33 družba Sarini, nam pri Pipanu ni uspelo preveriti. Tudi Alan Perc, direktor Sarinija, nam tega včeraj ni želel pojasniti. Gre za finančno transakcijo med Energom in Sarinijem, je bil kratek Perc. Ena od možnosti, ki bi upravičevala prenos kupnine na Energo, je po mnenju poznavalcev ta, da je Sarini svoji lastnici izplačal vmesne dividende, z neposredno transakcijo do Energa pa se je le izognil nepotrebni finančni transakciji. Kot drugo možnost poznavalci omenjajo morebitno provizijo Energa pri prodaji, po tretji razlagi pa je ta prevzel dolgove Sarinija oziroma bi bil eden njegovih posojilodajalcev. Da bi bil Sarini zgolj nominirani lastnik, dejanski lastnik pa Energo, je Perc zanikal. Kdo so dejanski lastniki Energa in posledično Sarinija, uradno ni znano, po naših informacijah pa je njen največji lastnik Boris Pipan. Med večjimi lastniki naj bi bil tudi Perc, ki pa je nedavno zatrdil, da je s Pipanom sklenil zgolj dogovor, na podlagi katerega bo lahko postal lastnik Energa. Ali je v vmesnem času že postal lastnik Energa, Perc ni želel odgovoriti, češ da to zadeva le njega in Pipana. In kaj se bo zgodilo s Sarinijem, ki je s prodajo Etre 33 odslužil svoj namen? Mogoče je, da se bo Sarini pripojil k Energu, saj je bila Etra 33 njegova edina naložba, nam je povedal Perc, a obenem dodal, da je to stvar odločitve lastnikov . matjaz.polanic@dnevnik.si tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic,Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-03-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042482736/posel/novice/1042482736	Swedish Automobile zavrnil kitajsko pomoč pri reševanju težavnega Saaba	gospodarstvo, ekonomija	Swedish Automobile zavrnil kitajsko pomoč pri reševanju težavnega Saaba  Trollhättan - Švedski avtomobilski proizvajalec Saab, ki se že dlje časa ubada s hudimi finančnimi težavami, se je kljub temu odločil, da pri reševanju noče pomoči kitajskih podjetij Pang Da Automobile Trading in Zhejiang Youngman Lotus Automobile.  Rešitve za švedskega avtomobilskega proizvajalca Saab kljub številnim poizkusom še kar ni na vidiku. (Foto: Reuters) Omenjeni podjetji sta pred štirimi meseci s Saabom sklenili dogovor, da bosta za 245 milijonov evrov prevzeli skupno 53,9-odstotni lastniški delež v švedski družbi, ki je od septembra pod sodno zaščito pred upniki. V družbi namreč proizvodnja zaradi neplačevanja zaposlenih in dobaviteljev bolj ali manj stoji že od letošnjega marca, posledično pa so dolgovi le še dodatno narasli. Toda v švedski družbi, ki je v lastništvu nizozemskega Swedish Automobile (bivšega Spykerja) že od leta 2010, so se odločili za prekinitev sporazuma s kitajskima podjetjema zaradi nezadostne predanosti reševanju družbe in neizplačila obljubljene finančne pomoči. Poleg tega so pri Saabu v izjavi za javnost zapisali še, da so dodatni pogoji, ki sta jih kitajski podjetji postavili prejšnji teden, nesprejemljivi. Pogovori se sicer nadaljujejo, toda po mnenju nekaterih poznavalcev bi propad pogajanj za Saab utegnil pomeniti tudi dobro novico. Pang Da in Youngman ne moreta rešiti Saaba, ne glede na to, koliko vanj investirata, je prepričan analitik pri šanghajski izpostavi IHS Global Insight John Zeng. Saab lahko oživi le eden izmed velikanov, saj družba nima le težav z visokim dolgom, temveč tudi z uvajanjem novih tehnologij in s padcem ugleda blagovne znamke.	oj	Dnevnik	2011-10-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/325730/posel/novice/325730	Tudi Soršak bi večja pooblastila in neodvisnost	gospodarstvo, ekonomija	Tudi Soršak bi večja pooblastila in neodvisnost  Ljubljana - Direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak je prepričan, da bi veljalo tudi za varuha konkurence zagotoviti večjo avtonomijo in širša pooblastila, kot to vlada načrtuje za Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ter Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN). Želja vseh na uradu je, da pridobimo status agencije oziroma status, kot ga ima informacijska pooblaščenka, pravi direktor urada, zdaj organa v sestavi ministrstva za gospodarstvo.  Po Soršakovih besedah se praktično od vsega začetka delovanja urada postavlja vprašanje, kako bi tega izločili iz ministrstva . Pojasnjuje, da zaradi vpetosti v sistem ministrstva nekatere zadeve na uradu trajajo dlje, kot bi, če bi jih ta sam urejal. Pri tem je Soršak omenil kadrovske zadeve, javna naročila, finančni načrt. Dodaja pa, da jim pa po drugi strani na uradu ni treba zaposlovati kadrov za administrativne in druge zadeve, ker jim to podporo nudi ministrstvo. V uradu pozdravljajo tudi zamisel o morebitni združitvi vseh nadzornih institucij, vendar Soršak opozarja, da organi, varuhi konkurence, v EU nikjer niso del druge nadzorne inštitucije. Vsekakor pa je smiselna združitev vseh finančnih regulatorjev, kot so ATVP, AZN in oddelek za nadzor Banke Slovenije, kar je tudi praksa znotraj Unije, dodaja. Že včeraj smo v Dnevniku poročali o vladnih predlogih za spremembo zakonodaje, po katerih za agenciji za trg vrednostnih papirjev in zavarovalni nadzor ne bodo več veljali zakoni o javnih agencijah, o sistemu plač v javnem sektorju, o javnih uslužbencih in o javnih financah. Agenciji poslej ne bosta več opredeljeni kot posredni proračunski uporabnici, temveč kot pravni osebi javnega prava s finančno in upravljalsko avtonomijo. S tem naj bi se povečala učinkovitost njunega dela, saj se je pri nedavnih koncentracijah lastništva in usklajenega delovanja posameznih oseb za regulatorje trga večkrat ocenjevalo, da so neučinkoviti, k temu pa naj bi največ prispevala ravno toga zakonodaja. Na ministrstvu za gospodarstvo nam odgovora na vprašanje, ali je podobno ureditev pričakovati tudi za urad za varstvo konkurence, zaradi odsotnosti ministra Andreja Vizjaka včeraj ni uspelo pridobiti. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2008-06-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042469455/posel/novice/1042469455	Privatno-javni posli Todorića in Rohatinskega	gospodarstvo, ekonomija	Privatno-javni posli Todorića in Rohatinskega  Zagreb - Informacije, da je bila družba Romah v lasti družine Rohatinski za nekaj več kot dva milijona kun (okoli 300 tisoč evrov) prodana prehrambenemu velikanu Agrokor, že več dni pretresajo hrvaško javnost.  Guverner hrvaške narodne banke Željko Rohatinski je očitno v odličnih odnosih s tajkunom Ivico Todoričem. (Foto: dokumentacija Dnevnika) V tem poslu sicer ne bi bilo nič presenetljivega, če se ne bi v ozadju pojavljala vrsta sumljivih dejstev, od tega, da je Željko Rohatinski guverner hrvaške centralne banke (HNB), lastnik Agrokorja Ivica Todorić pa priljubljeni tajkun tako bivše kot sedanje hrvaške politične elite. Družba Romah pod vodstvom Rohatinskijeve žene Marije Rohatinski je sicer majhna družba z le štirimi zaposlenimi, registrirana za mednarodni promet ter domačo in mednarodno trgovino. Od leta 2008 dalje beleži zaporedne izgube v višini 110 tisoč, 364 tisoč in 184 tisoč kun, a kljub temu je bila uspešno prodana Todoriću za relativno visoko kupnino. Rohatinski na obtožbe sicer odgovarja, da je Agrokor za prevzem plačal normalno tržno ceno, ki seveda vključuje tudi premoženje družbe, vključno s hišo v zagrebški četrti Bukovac, kjer Rohatinski živi. Zanimiva pa je zgodovina omenjene hiše, ki je bila še do nedavnega v Todorićevi lasti, sedaj pa naj bi po besedah Rohatinskija njegova soproga to hišo zopet odkupila z denarjem od prodaje Romaha, pri transakciji pa Rohatinski ne vidi nič spornega. Rohatinski pa ni želel odgovarjati niti na novinarska vprašanja o tem, zakaj vseh svojih nepremičnin ni prijavil ustreznim organom, k čemur je sicer obvezan z zakonom, in kakšna je namembnost nedavnega kredita v višini 150 tisoč kun, ki ga je dvignil v Privredni banki Zagreb, kjer je bil glavni ekonomist pred nastopom službe v HNB. Ob tem je vredno omeniti, da je politika močne kune, ki jo Rohatinski neomajno vodi, voda na mlin prav Todorićevemu Agrokorju in nekaterim drugim hrvaškim trgovskim tajkunom, kot je Emil Tedeschi. Verjetno tako niti ni presenetljivo, da je kar 27 velikih Hrvaških družb, ki vključujejo Agrokor, Dukat, Franck in Atlantic, v spomladanski iniciativi Rohatinskega izrazilo podporo Rohatinskemu kot politiku, ki bo Hrvaški pomagal iz krize.	pd	Dnevnik	2011-08-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042497819/posel/novice/1042497819	Ruska osrednja banka znižala ključno obrestno mero	gospodarstvo, ekonomija	Ruska osrednja banka znižala ključno obrestno mero   Ruska osrednja banka znižala ključno obrestno mero Ruska centralna banka se je včeraj prvič po juniju 2010 odločila za znižanje ključne obrestne mere. Znižala jo je za 0,25 odstotne točke, na osem odstotkov, za ta korak pa se je odločila zaradi negotovosti glede rasti svetovnega gospodarstva, predvsem pa potencialnih negativnih učinkov evropske dolžniške krize. Znižanju ključne obrestne mere je botrovala tudi ocena inflacijskih tveganj in tveganj, vezanih na ohranitev stabilne rasti BDP.Španija še letos do svežnja varčevalnih ukrepov Nova podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria je včeraj dejala, da bo španska vlada nujne varčevalne ukrepe sprejela še pred koncem leta 2011. Med njimi bo po njenih besedah zamrznitev zaposlovanja novih javnih uslužbencev, pri čemer bo izjema le zaposlovanje na podhranjenih področjih, kot je vojska. Obstaja pa tudi možnost podaljšanja zamrznitve plač v javnem sektorju, med ukrepi pa bo zagotovo tudi novo znižanje pokojnin.Strabag izpolnil letošnje cilje Kljub neugodnim gospodarskim razmeram v Evropi, naj bi avstrijska gradbena skupina Strabag v letošnjem letu izpolnila večino poslovnih ciljev. Prihodki družbe, ki največ posluje v Nemčiji in Avstriji, bodo letos tako znašali 13,44 milijarde evrov, kar je štiri odstotke manj kot v preteklem letu. Istočasno naj bi Strabag ustvaril še 185 milijonov evrov čistega dobička. Za leto 2012 pri družbi pričakujejo, da bo delež prometa na vseh trgih naraščal s stopnjo inflacije. Pričakovan promet je 14,3 milijarde evrov (letos 14 milijard evrov).Moody s potrdil AAA za Avstrijo Naša severna soseda Avstrija je v očeh bonitetne agencija Moody s še vedno vzorna država v finančnem smislu, saj ohranja najvišjo bonitetno oceno AAA. Pri agenciji so pojasnili, da se lahko Avstrija pohvali s primerno raznolikim gospodarstvom, nizko stopnjo brezposelnosti in močnim finančnim stanjem. Glavni razlog za potrditev visoke ocene pa je močno gospodarstvo, ki ga dopolnjujeta kvalificirana delovna sila in konkurenčni izvozni sektor.Francosko gospodarstvo s počasnejšo rastjo Francoski BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju okrepil za 0,3 odstotka, kar je počasneje, kot je bilo sprva ocenjeno (0,4 odstotka). Kot so pojasnili v francoskem statističnem uradu (INSEE), so morali rast popraviti navzdol zaradi slabših rezultatov industrijske proizvodnje, v reviziji pa so upoštevali tudi končne številke, vezane na prodajo. Ob upoštevanju rezultatov v tretjem četrtletju bo Francija leto 2011 sklenila z 1,7-odstotno rastjo gospodarskih aktivnosti.Sedemsto milijonov evrov vredno sodelovanje Googla in Mozille Google in podjetje Mozilla, ki razvija priljubljeni spletni brskalnik Firefox, sta za nadaljnja tri leta podaljšala sodelovanje na področju spletnega iskanja. Podaljšanje partnerstva naj bi ustvarjalcem Firefoxa prineslo dodatnih 230 milijonov evrov zaslužka na leto. Firefox se v zameno za skoraj 700 milijonov evrov obvezuje, da bo svojim uporabnikom kot standardne storitve pri brskanju po spletu ponujal storitve Googla.Fitch: Kitajska in Indija bosta rasli počasneje Bonitetna agencija FitchRatings je znižala napoved gospodarske rasti za Azijo v prihodnjem letu, in sicer za 0,6 odstotne točke, na 6,8 odstotka. Podobna usoda naj bi doletela tudi drugo največje svetovno gospodarstvo Kitajsko, katere BDP se bo okrepil 8,2-odstotno oziroma 0,3-odstotne točke počasneje od prvih napovedi. Gospodarske aktivnosti v Indiji pa bodo od junijskih predvidevanj nižje za 0,7-odstotne točke, kar pomeni 7,5-odstotno rast BDP. Znižanje napovedi je deloma posledica slabše napovedi za razvita gospodarstva, so zapisali pri agenciji Fitchu, kjer pojasnjujejo, da je dodaten razlog tudi negativni vpliv zaostrene monetarne politike, s katero želi več azijskih držav zajeziti visoko inflacijo.Stark proti uporabi IMF za reševanje krize Prvi ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Jürgen Stark, ki bo januarja zapustil funkcijo, svari pred uporabo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri reševanju dolžniške krize v Evropi. Svoje probleme moramo po njegovem mnenju rešiti sami, in sicer s strogimi fiskalnimi politikami. Omenimo, da se želijo močno zadolžene članice območja evra z nakazilom sredstev na račun IMF izogniti prepovedi neposrednega financiranja. IMF pa bi jim potem lahko ponudil posojila. V teoriji tako ne gre za monetarno financiranje, saj se denar steka na glavni račun IMF, je dejal Stark. Pripravila Jan Bratanič in sta	Pripravila Jan Bratanič in sta	Dnevnik	2011-12-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042406497/posel/novice/1042406497	Energetiki na Pahorja naslovili odprto pismo o početju ministrice Radićeve	gospodarstvo, ekonomija	Energetiki na Pahorja naslovili odprto pismo o početju ministrice Radićeve  Ljubljana - Sindikat delavcev v energetiki v odprtem pismu predsednika vlade Boruta Pahorja opozarja, da ministrica za gospodarstvo Darja Radić ovira delo agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Zagotavljate nam eno, vaša ministrica počne nekaj povsem drugega, je zapisal predsednik sindikata energetike v Tešu Branko Sevčnikar.  Predsednik sindikata energetike v Tešu Branko Sevčnikar se je srečal s premoerjem Borutom Pahorjem. (Foto: Bojan Velikonja) Sevčnikar v odprtem pismu spominja na ustni dogovor o izpolnitvi tretje stavkovne zahteve sindikata po zamenjavi direktorja direktorata za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo Janeza Kopača. Verjeli smo vam in to je bil tudi razlog, da je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije pristopil k podpisu dogovora in odpovedi generalne stavke, ki smo jo napovedali za 12. oktober, je zapisal. Medtem ko so v sindikatu dogovor spoštovali in stavko odpovedali, pa Kopač še naprej veselo trosi laži in zavaja slovensko javnost o okoliščinah projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 v Tešu, se spreneveda o odkopnih zalogah premoga v Šaleški dolini in s tem postavlja na laž ugledne slovenske rudarske strokovnjake ter potvarja resnice o reorganizaciji slovenske elektrodistribucije, je dodal. Ob tem pa ministrica za gospodarstvo Darja Radić po Sevčnikarjevih besedah veselo oznanja slovenski javnosti, da ga nima namena zamenjati, ker da je to njen najbolj priden uradnik, ki izpolnjuje vse njene zahteve in naloge, ki mu jih dodeli . Medtem ko je Pahor doslej zagotavljal, da je vplivanje na odločitve organov v državnih podjetjih odslej v pristojnosti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, pa Radićeva nadaljuje s svojo politiko sprenevedanja in zdaj po njenem mnenju ta agencija ni sposobna in kompetentna za to, da bi opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, opozarja Sevčnikar, ki Pahorja še svari, naj ne bo vnovič začuden, če se mu bo preprosto zgodil slovenski delavec .	sta	Dnevnik	2010-11-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042227390/posel/novice/1042227390	V Hitu kmalu menjave nadzornikov in uprave	gospodarstvo, ekonomija	V Hitu kmalu menjave nadzornikov in uprave  Ljubljana - Hit bo po pričakovanjih v kratkem, najverjetneje že prihodnji mesec, dobil nov nadzorni svet in nato novo upravo. Po naših informacijah naj bi namreč takoj po zamenjavi vodstev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe lastnika zahtevala sklic izredne skupščine, na kateri naj bi predčasno odpoklicali sedanje nadzornike in imenovali nove. Poleg zamenjave treh predstavnikov države se bo zamenjal tudi predstavnik lokalnih skupnosti, saj se bo moral novogoriški župan Mirko Brulc zaradi poslanske funkcije odpovedati članstvu v nadzornem svetu.  Kot kandidata finančnega ministra za vodenje Hita omenjajo podjetnika Matjaža Vugo, ki pa zaradi svojega poslovanja v preteklosti ne zbuja zaupanja, da bi dobro vodil največjo slovensko igralniško družbo. Sedanjim nadzornikom bi se mandat sicer iztekel šele decembra, predsedniku uprave Niku Troštu, ki je edini ostal na položaju od leta 2006 imenovane uprave, pa marca 2010. Razlog za predčasno zamenjavo je poleg slabih odnosov v družbi, ki jo je v zadnjih letih zapustilo veliko strokovnjakov, zlasti skrb zbujajoče poslovanje. Hit, ki bo letošnje poslovno leto končal z izgubo, bo namreč letos dosegel poslovne rezultate na ravni tistih iz leta 2005. Za prihodnje leto načrtuje, da bo dosegel realizacijo iz letošnjega leta, vendar je že zdaj jasno, da bo to težko, zlasti ne brez zmanjšanja števila zaposlenih in znižanja plač. Hit je kot primer podjetja, ki ga prek svojih predstavnikov nadzorujeta Kad in Sod in ki imajo skrb zbujajoče rezultate, včeraj omenil tudi finančni minister Franc Križanič: Sila nenavadno je, da ima Hit izgubo. Zato Hit po mnenju predstavnikov vladajoče koalicije kar najhitreje potrebuje krizni menedžment, čeprav imena, ki so za zdaj pricurljala v javnost, v lokalni skupnosti ne zbujajo upanja v boljšo prihodnost podjetja. Tako se kot kandidat za predsednika uprave omenja Andrej Šircelj, dosedanji državni sekretar v kabinetu Janeza Janše, ki je bil ključni pogajalec v neuspešnih dogovorih o vstopu ameriškega kapitala v slovensko igralništvo. Kot kandidata naj bi ga premierju Borutu Pahorju ponudil njegov predhodnik Janez Janša v zameno za to, da Širclja minuli teden sedanji nadzorni svet Nove Ljubljanske banke ni imenoval za predsednika uprave banke. Kako se je na ponudbo odzval Pahor, še ni znano. Kot kandidat pristojnega finančnega ministra pa se je pojavil podjetnik Matjaž Vuga. Vuga, ki je bil v 90. letih član stečajne ekipe v Elanu, je lastnik podjetja Ensico Gaming, ki se ukvarja z računalniško podporo igralniških sistemov. Leta 2005 je želel kupiti podjetje Elan Inventa, a je pogodba propadla, ker ni izpolnil pogodbenih določil. S svojim dosedanjim poslovanjem, tudi v energetskem sektorju prek podjetja Ensico, pa Vuga med poznavalci razmer ne uživa zaupanja, da bi prevzel vodenje Hita. Omenimo še informacijo, da bi se želel v Hitovo upravo vrniti Silvan Križman, ki je bil do junija direktor družbe ICIT. Manj je znanega o kandidatih vlade za nadzornike Hita, medtem ko bo občine, kot kaže, zastopal Dragan Valenčič, župan občine Šempeter - Vrtojba in direktor Daimonda. Na vprašanje, ali uprava Hita še uživa njegovo zaupanje in ali ocenjuje, da lahko obvladuje položaj, čeprav bosta finančna kriza in recesija prihodnje leto zaznamovali igralništvo v Italiji, Evropi in svetu, je predsednik sedanjega nadzornega sveta Viktor Baraga odgovoril, da bi upravo že zamenjali, če ji ne bi zaupali. Predstavniki kapitala smo soglasno potrdili poslovni načrt za leto 2009. Ocenili smo, da jim damo priložnost. Če bodo lastniki ocenili drugače, pa bodo zamenjali nadzorni svet in upravo.	Vesna VukovićSuzana Rankov	Dnevnik	2008-12-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042399392/posel/novice/1042399392	Toplekovo prijateljsko tiho družbeništvo	gospodarstvo, ekonomija	Toplekovo prijateljsko tiho družbeništvo  Kidričevo - Posredni tihi solastnik ptujskega gradbenega podjetja je postal izključno zato, ker je nudil prijateljsko pomoč, je včeraj zatrjeval Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma. Tudi v lastništvo podjetja Vesol je kratkoročno vstopil samo zaradi dobronamernosti, da bi uspešno izpeljali projekt gradnje solarne elektrarne na območju Taluma.  Danilo Toplek: Poleg športa in popivanja po gostilnah pomagam tudi marsikateremu prijatelju. Toplek je bil od julija 2004 do decembra 2005 tihi družbenik Boruta Bernharda, direktorja GP Ptuj. Bernhard je bil tihi družbenik podjetja Schop, ki je bil v lasti GP Ptuj. Tihi družbenik sem bil zato, ker sem pomagal pri odprodaji Schopa, trdi Toplek. Sklenila se je tiha pogodba, ki se jo uporabi takrat, ko partnerji iz takšnih ali drugačnih razlogov nočejo, da se njihovo družabništvo v tem projektu objavlja. Leta 2006 je mariborsko podjetje MTB kupilo Schop in s tem GP Ptuj za 9,535 milijona evrov. Iz tega je mogoče sklepati, da bi Topleku pripadala desetina tega deleža, torej skoraj milijon evrov. A nakazila ni bilo, ker sta se Bernhard in bivši lastnik podjetja Schop Samo Majcenovič sprla in se zdaj tožita na sodišču. Jaz v tem poslu nisem dobil ničesar. Če bi se nekdo držal dogovora, bi nekaj zaslužil. Terjatev nimam, tožim nikogar, po domače povedano, sem popušil , je povedal Toplek. Zakaj predsednik uprave Taluma pomaga pri prodaji nekega zasebnega podjetja? Dan ima 24 ur, v popoldanskem času imam različne aktivnosti, poleg športa in popivanja po gostilnah pomagam tudi marsikateremu prijatelju, je odgovoril Toplek. Ali lahko potemtakem sklepamo, da je (bil) tihi pomočnik še v kakšnem drugem poslu? Z ničemer nisem tega potrdil. je odvrnil. Jaz sem altruist in pomagam, kjer le zmorem. Kot smo v Dnevniku objavili včeraj, je posebna revizija pokazala, da so bili poslovni odnosi med Talumom in GP Ptuj čisti kot solza, gospodarni in koristni za kidriško tovarno aluminija. O nespornosti Toplekovih projektov je prepričan tudi nadzorni svet Taluma. V obdobju 2000-2010 je GP Ptuj opravil za 10,3 milijona evrov poslov s Talumom, kar je dobrih 20 odstotkov vrednosti vseh gradbenih del. GP Ptuj nismo nikoli privilegirali, je zatrdil predsednik uprave. Iz poslovanja ni razvidne korelacije med njihovim dobičkom in posli v Talumu, poudarja Toplek in dodaja, da GP Ptuj ni bil nikoli odvisen od poslov v Talumu, ker je več kot 87 odstotkov svojih čistih prihodkov prislužil drugje. Enako brezhiben in interesno nekonflikten je tudi projekt gradnje solarne elektrarne na območju Taluma. Tega posla se je lotilo podjetje Vesol v lasti Vlada Veljkoviča, direktorja avtohiše Kolmanič. Družba si je izposodila 2,5 milijona evrov pri Factor banki. Prvotni lastnik se je odločil za umik iz projekta in za prodajo Vesola. Ker kupca ni mogel najti čez noč, je banka na sestanku zahtevala, da naj Vesol kupi Talum, kar pa smo zavrnili, je razložil Toplek. Ker pa niso hoteli ogroziti projekta, se je strinjal s predlogom banke, da v lastništvo Vesola začasno - do dokončanja naložbe - vstopijo tisti, ki so odgovorni za projekt. Zakaj o tem lastniškem vstopu ni tedaj obvestil nadzornega sveta Taluma? Odzvati smo se morali zelo hitro, vsaka zamuda bi ogrozila projekt, je razložil Toplek, ki je v ponedeljek izstopil iz lastništva Vesola. Novi lastnik podjetja je C&G Skupina, ki je deleže v Vesolu odkupila tudi od člana nadzornega sveta Taluma Marka Drobniča, ki naj bi v njem zastopal interese zaposlenih, ter Blaža in Anje Pesjak, sina in hčere šefa Factor banke Borisa Pesjaka. Med večje naročnike C&G Skupine, ki se ukvarja z inženiringom projektov, dobavo in montažo opreme za elektroenergetske objekte, sodi Eles, 80-odstotni lastnik Taluma. tomaz.klipsteter@dnevnik.si	Tomaž Klipšteter	Dnevnik	2010-10-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/296812/posel/novice/296812	Delničarji Abanke vpisali 97,6 odstotka novih delnic	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji Abanke vpisali 97,6 odstotka novih delnic  Ljubljana - Obstoječi delničarji Abanke Vipa so v prvem krogu dokapitalizacije, ki je potekal od 15. do 28. januarja, vpisali in vplačali 1.659.232 novoizdanih delnic banke, kar predstavlja 97,60 odstotka vseh novoizdanih delnic, je Abanka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.  Drugi krog dokapitalizacije Abanke se začne v torek in bo potekal najkasneje do 11. februarja. Če bodo vse delnice vpisasne in vplačane pred tem datumom, se bo ponudba predčasno zaključila. (Foto: Bojan Velikonja) Novoizdane delnice Abanke so bile v prvem krogu ponujene obstoječim delničarjem Abanke, ki so bili na dan potrditve prospekta za prodajo delnic s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev vpisani v delniško knjigo. Obstoječi delničarji so imeli prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu Abanke. Abanka je v okviru dokapitalizacije izdala 1,7 milijona novih delnic, ki jih prodaja po ceni 60 evrov. Preostalih 40.768 delnic, ki niso bile vpisane in vplačane v prvem krogu, bodo v drugem krogu ponujene v odkup delničarjem Abanke, ki so bili na presečni dan vpisani v delniško knjigo Abanke.	sta	Dnevnik	2008-02-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042387719/posel/novice/1042387719	Pahor: Neplačane prispevke nekdanjih delavcev Steklarske nove bo plačala država	gospodarstvo, ekonomija	Pahor: Neplačane prispevke nekdanjih delavcev Steklarske nove bo plačala država  Rogaška Slatina - Država bo nase prenesla neplačane prispevke nekdanjih delavcev Steklarske nove, ki je od maja lani v stečaju, je danes ob robu obiska v Steklarni Rogaška napovedal predsednik vlade Borut Pahor. Prejšnji delodajalec tem delavcem namreč ni plačal vseh prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.  Pahor je danes obiskal obnovljeno peč v Steklarni Rogaška. (Foto: Daniel Novakovič/STA) Prav tako je premier napovedal spremembe zakona o plačilu prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki bodo predvidele stroge sankcije za tiste delodajalce, ki se bodo izogibali plačilu omenjenih prispevkov. Pahor tako pričakuje, da delavci v prihodnje ne bodo imeli odvečnih skrbi glede plačila prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Spomnimo, da država, ki je bila prek Kapitalske družbe lastnica Steklarske nove, nekdanjim delavcem omenjene družbe, ki še niso prejeli niti odpravnin, pet let ni plačevala prispevkov. Po besedah predstavnika nekdanjih zaposlenih Steklarske nove Stjepana Miklaužića jim je država na ta račun tako dolžna okrog 2,5 milijona evrov.Preberite še: Premier Borut Pahor odprl obnovljeno steklarsko peč v Steklarni Rogaška.	sta	Dnevnik	2010-09-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042467818/posel/novice/1042467818	Sava Re vedno bolj ujeta v lastništvu Zavarovalnice Maribor	gospodarstvo, ekonomija	Sava Re vedno bolj ujeta v lastništvu Zavarovalnice Maribor  Ljubljana - Potem ko je iz lastništva Zavarovalnice Maribor izplačala Probanko in Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP), je Sava Re v začetku tedna manjši paket delnic, vreden okoli 200.000 evrov, kupila tudi od Nove KBM. Podatki iz delniške knjige razkrivajo, da je do posla prišlo le en dan po končanem prevzemu.  Zvonko Ivanušič (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Medtem ko v Novi KBM na naša vprašanja včeraj niso želeli odgovarjati, saj da jim to prepoveduje zakon o bančništvu, so v Savi Re zatrdili, da je bil nakup delnic dogovorjen že ob dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor. Za delnico so v Savi Re odšteli 5,72 evra, kolikor je znašala tudi cena dokapitalizacijske delnice in toliko, kot je zanjo v prevzemu ponujala NKBM. V dobrem tednu dni je tako Sava Re, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, za nakupe delnic Zavarovalnice Maribor po naših izračunih sicer namenila že več kot dva milijona evrov, glavnino tega zneska pa prejela Probanka, ki je za delnico iztržila več, kot je v prevzemni ponudbi zanjo ponujala NKBM. Pri zadnji krepitvi Save Re v Zavarovalnici Maribor se zastavljajo tudi vprašanja glede ekonomske upravičenosti teh poslov. Ker NKBM obvladuje 51 odstotkov lastništva, lahko namreč Sava Re s svojim 47,7-odstotnim deležem na skupščinah zgolj blokira statutarne spremembe in odločitve, ki potrebujejo tričetrtinsko podporo delničarjev. Toda zato Savi Re ne bi bilo treba nameniti več kot dva milijona evrov za nakup delnic Zavarovalnice Maribor, saj ji novi trije odstotki družbe dejansko niso prinesli nobene dodatne upravljalske moči. V Savi Re poudarjajo, da si še vedno želijo povečati lastništvo v Zavarovalnici Maribor, a obenem priznavajo, da zadnji nakupi njihovega vpliva niso povečali. matjaz.polanic@dnevnik.si Avtor je lastnik delnic NKBM in Sava Re.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-08-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042520763/posel/novice/1042520763	Od trnja do zvezd in nazaj, kako pa zdaj?	gospodarstvo, ekonomija	Od trnja do zvezd in nazaj, kako pa zdaj?   Letošnje dvomestne rasti tečajev nekaterih delnic na Ljubljanski borzi in tudi nekaterih drugih borzah jugovzhodne Evrope - po domače rečeno Balkana - so vlagatelje veterane, ki se spomnijo tako trnjevih časov kot tudi velikega buma tečajev vse do izbruha svetovne gospodarske finančne krize, vsaj za trenutek prestavile v stanje spomladanskega ugodja. Na drugi strani vlagatelji, ki so ob rasti pričakovanj in tečajev vstopali na balkanske trge neposredno ali posredno prek vlaganja v investicijske sklade, ne želijo slišati niti besedice o vlaganju na omenjene trge. Vsi smo doživeli marsikatero bolečo lekcijo ob dogajanju na regionalnih kapitalskih trgih, ni pa nujno, da bo to vodilo v to, da se bo kolektivno obnašanje vlagateljev, ki vlagajo v regijo na srednji in dolgi rok, zato tudi stalno spremenilo. Investiranje na robnih trgih Balkana je bilo vedno predvsem stvar skrajnosti in nisem prepričan, da se to spreminja. Če smo bili v letih pred zlomom priča ekstremni agresiji, ki je porinila povprečna vrednotenja na več kot 30-kratnik ciklično prilagojenega dobička, smo danes priča ekstremni resignaciji, ki je vrednotenja v povprečju porinila na 7,5-kratnik oziroma na ravni, ki so bila značilna za trnjeva leta na prelomu tisočletja. Pa so razmere zares enake, kot so bile takrat? Zagotovo ne in mnogi bi znali brez pomisleka povedati, da so slabše, predvsem pa bi zelo redki poznali kakršen koli kvalitativen premik. Zato bi lahko našli tudi kakšno utemeljitev na trgu. Tako lahko denimo na slovenskem trgu ugotovimo, da tečaji določenih podjetij kotirajo nižje od cen v notranjih odkupih, ko smo odpravljali družbeno lastnino in je večina od današnjih malih delničarjev slovenskih blue-chipov svoje lastniške certifikate zamenjala za delnice podjetij. Dolga leta po tem so številne predvsem mlajše generacije vlagateljev tarnale, zakaj se niso rodili prej, da bi bile del tega, kar je sledilo. Danes seveda tega ne slišimo več. Nihče se ne puli za delnice, čeprav kotirajo na vrednotenjih, ki kotirajo blizu zgodovinsko nizkih vrednotenj. Nihče se ne ozira kaj preveč na to, da bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in da je Srbija pridobila status kandidatke. Enako le redke vznemirjajo procesi privatizacije, ki se dogajajo v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem in najverjetneje tudi v Sloveniji, če verjamemo besedam novega finančnega ministra Janeza Šuštaršiča. Le redki opažajo, da se je močno spremenila infrastruktura trga in da se krepijo pokojninski skladi na Hrvaškem, v Romuniji in s polžjo hitrostjo celo v Sloveniji. Prvi so med drugim postali ne zgolj eden od pomembnih lastnikov Mercatorja, kar se v javnosti sicer stalno problematizira, vendar še mnogo pred tem tudi novomeške Krke. Ravno tako le redke zdramijo vse višje dividendne donosnosti kar nekaj podjetij. Je torej vsa ignoranca trga popolnoma neupravičena? Zagotovo ne, predvsem stabilnost financiranja finančnega sistema še vedno prinaša številna makroekonomska tveganja, ravno tako je državni kapitalizem naredil ogromno škode pri vodenju in upravljanju podjetij. Na drugi strani pa se vseeno zdi, da če je bilo sploh kdaj smiselno razmišljati o vlaganju v regijo, tako polno pasti, utegnemo biti danes pri tem vsaj nadpovprečno poplačani z višjimi zahtevanimi donosnostmi, ki so vračunane v nižje ravni tečajev, in strukturnimi spremembami, o katerih so vlagatelji le sanjali vsa leta borzne manije.		Dnevnik	2012-04-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042333481/posel/novice/1042333481	Interesne skupine se že spopadajo za nadzor nad združenim državnim premoženjem	gospodarstvo, ekonomija	Interesne skupine se že spopadajo za nadzor nad združenim državnim premoženjem  Ljubljana - Še preden je državni zbor opravil prvo obravnavo predloga zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, se je v ozadju že vnel spopad za kadrovanje v novi Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države. Kot glavna kandidata za funkcijo direktorja agencije se že omenjata Marko Simoneti, profesor ljubljanske pravne fakultete, predsednik nadzornega sveta NLB in član nadzornega sveta Luke Koper, in Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem in nekdanji notranji minister. Za prvega velja, da sodi v skupino okoli razvojnega ministra Mitje Gasparija, drugega pa uvrščajo v kroge dolgoletnih članov SD, ki naj bi za podporo Bohincu na svojo stran pridobili finančnega ministra Franca Križaniča. Poznavalci razmer so si enotni, da novi direktor agencije ne bi smel biti vidni član nobene politične stranke in se ga ne bi smelo uvrščati v nobeno interesno skupino. Agencija bo namreč deležna hudih pritiskov politike in lobijev. Glede na obseg premoženja, ki ga bo država prenesla na agencijo, pa bi pričakovali tudi, da bo imel direktor izkušnje z upravljanjem gospodarskih družb. Vlada s sprejemom zakona, katerega prvo branje bodo poslanci opravili danes, hiti zaradi zadovoljevanja zavez za članstvo v organizaciji OECD. Zato načrtuje, da bo potrjen najpozneje aprila, vodstvo pa mora biti imenovano najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Po predlogu zakona, ki ga je vlada poslala v državni zbor, naj bi direktorja in člane sveta agencije na predlog premierja imenovala vlada, kandidate pa bi iskali z javnim pozivom. Toda že ob obravnavi predloga zakona na vladi so se pojavili pomisleki, da bi jih moral imenovati parlament, kar bi povečalo neodvisnost agencije. Cilj zakona je namreč urediti upravljanje naložb po načelih učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti, ločeno od vpliva politike in posameznih interesnih skupin . Zaradi nasprotovanja strokovne javnosti niti vladni viri ne izključujejo možnosti, da bo na koncu sprejeta odločitev, da bi člane sveta in direktorja na predlog vlade imenoval državni zbor. Poleg tega potekajo tudi razprave o številu članov sveta, predlog zakona predvideva tri, vendar so se že v vladi pojavile zamisli, da bi morali število povečati. Na agencijo bodo z dnevom imenovanja njenih organov prenesene vse kapitalske naložbe države, ki jih upravljajo posamezni proračunski uporabniki, med drugim delnice Zavarovalnice Triglav, ki so v lasti ZPIZ. Ob tem ne gre spregledati niti tega, da bo kadrovsko-akreditacijski svet (KAS) z ustanovitvijo agencije postal njeno posvetovalno telo oziroma akreditacijska komisija. Agencija, ki bo samostojen in neodvisen organ s statusom nevladnega neposrednega proračunskega uporabnika, bo pripravila tudi strategijo upravljanja kapitalskih naložb za triletno obdobje, ki jo bo moral potrditi državni zbor. Predvideno je, da bi bila strategija sprejeta do konca leta, v njej pa bodo med drugim opredelili, katere so za državo strateške naložbe. Posebej v vladi pripravljajo zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, po katerem se bo lastniški vpliv paradržavnih skladov v gospodarstvu bistveno zmanjšal. Tudi Kad in Sod bo po novem upravljala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Predlog zakona, ki bo po pričakovanjih sprožil nov val privatizacije, naj bi bil pripravljen v nekaj dneh. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si	Suzana Rankov,Vesna Vuković	Dnevnik	2010-01-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/324517/posel/novice/324517	,Puč, Valanta in Toplaka v Savi: Razdor v koaliciji glede imenovanja novih nadzornikov	gospodarstvo, ekonomija	Puč Valanta in Toplaka v Savi: Razdor v koaliciji glede imenovanja novih nadzornikov  Kranj - Predstavnik državne Slovenske odškodninske družbe (Sod) na včerajšnji skupščini Save ni podprl predloga družb iz kroga Nacionalne finančne družbe (NFD) Staneta Valanta o imenovanju predsednika uprave državnega Kada Tomaža Toplaka v nadzorni svet Save.  Sod včeraj ni podprl predloga NFD Staneta Valanta (desno) o imenovanju prvega moža Kada Tomaža Toplaka (levo) v nadzorni svet Save. Kljub temu je dobil podporo 55 odstotkov delničarjev, Toplak pa ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje, ali bodo nadzorniki v kratkem odločali tudi o zamenjavi uprave Save, ki jo vodi Janez Bohorič. (Foto: Luka Cjuha) Kljub temu je predlog dobil podporo več kot polovice delničarjev Save, kar pomeni, da bosta od 28. junija v nadzornem svetu kranjske družbe, ki je pomembna lastnica Abanke in Gorenjske banke, sedela oba vodilna moža državnih paraskladov – poleg Toplaka (SDS) še prvi mož Soda Marko Pogačnik, sicer član NSi. Slednji včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila, zakaj svojemu predstavniku, s katerim se je po telefonu pogovarjal med samo skupščino, ni dovolil podpreti Toplakovega imenovanja. Država in podjetja iz kroga Nacionalne finančne družbe (NFD) so na včerajšnji skupščini prevzele oblast v nadzornem svetu Save. V novi sestavi tega organa, ki bo z mandatom začela 28. junija, bodo kot predstavniki kapitala namreč sedeli predsednik uprave Kada Tomaž Toplak, direktor Soda Marko Pogačnik in nekdanji član uprave Zavarovalnice Triglav Jože Obernsel. Prav tako med nadzorniki ostajajo prvi mož NFD Stane Valant, predsednik uprave Fidine Janko Kastelic in direktor Zavoda za varstvo pri delu Miran Kalčič. Za najbolj dramatičen trenutek včerajšnje skupščine Save je bilo treba čakati do zadnje točke dnevnega reda. Tik po tem, ko so se na velikem zaslonu v dvorani Šmartinskega doma v Stražišču izpisala imena nadzornikov, predlaganih v prvotnem sklicu skupščine, je skupina štirih družb iz kroga NFD (Maksima Invest, Fidina, Finetol in NFD1) vložila nasprotni predlog, iz katerega sta izpadli imeni Janeza Bojca (KD Group) in Jerneja Pavlina, nekdanjega tiskovnega predstavnika vlade Janeza Janše. Namesto njiju je NFD predlagal Toplaka in Obersnela. Sledila je osemminutna prekinitev, za katero je zaprosil predstavnik Soda in jo utemeljil z nujnim posvetovanjem . Še pred glasovanjem pa je prokurist uprave Save Miran Hude, ki je vodil skupščino, delničarje opozoril, da je Tomaž Toplak že član treh nadzornih svetov (Zavarovalnice Triglav, Abanke in Istrabenza), z imenovanjem v nadzorni svet Save pa bi prekoračil kvoto članstev, določeno z zakonom. Ko je Toplak pojasnil, da bo takoj po imenovanju upravo Triglava obvestil o odstopu iz nadzornega sveta največje domače zavarovalnice, je Hude delničarje opomnil na sicer redko v praksi uporabljeno možnost , da uprava Triglava oceni, da je Toplak iz nadzornega sveta odstopil v napačnem času za družbo in ga zato ne sprejme. Kljub temu so delničarji s 55 odstotki glasov podprli nasprotni predlog in tako v nadzorni svet imenovali oba vodilna moža paradržavnih skladov. Po dostopnih podatkih Sod za razliko od Kada ni podprl nasprotnega predloga. Pogačnik včeraj ni bil dosegljiv. Čeprav je predsednik uprave Save Janez Bohorič takoj po skupščini ocenil, da bo sodelovanje z novo sestavo nadzornega sveta najmanj tako uspešno kot z dosedanjo , Tomaž Toplak včeraj ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje, ali bo nadzorni svet morebiti predlagal zamenjave v upravi Save. O tem je v tem trenutku prezgodaj govoriti, je dejal Toplak, a poudaril, da so lanski rezultati Save nadpovprečni, za kar gre zasluga Bohoričevi upravi. Valant je poudaril, da je Bohoriču pred sejo pojasnil nasprotni predlog in da to ni nikakršno sovražno dejanje do uprave . In zakaj je kot dosedanji prvi nadzornik Save popravil svoj prvotni predlog in nanj dodal Toplaka? Gre za človeka, ki si je v zadnjih letih nabral veliko izkušenj, s katerimi lahko veliko prispeva v novi razvojni fazi Save. Kot predlagatelji ga ne jemljemo kot predstavnika politike, ampak kot kakovostnega nadzornika, ki bo okrepil strokovnost nadzornega sveta, kar si Sava tudi zasluži, je odgovoril Valant. Pomemben del razlogov za njegovo imenovanje je tudi pospešitev projekta združevanja Abanke in Gorenjske banke, je še dodal prvi mož NFD. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2008-06-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042235401/posel/novice/1042235401	Menedžerji v prevzem novomeške skupine TPV	gospodarstvo, ekonomija	Menedžerji v prevzem novomeške skupine TPV  Ljubljana - Menedžerji novomeške Skupine TPV, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in trženjem avtomobilskih delov in opreme, so včeraj skupaj s trebenjskim Trimom, Zvonetom Nosanom in Mojco Nosan objavili prevzemno ponudbo za TPV. Družba Partner IN, ki je v večinski lasti predsednika uprave TPV Vladimirja Gregorja Bahča, ima že zdaj v lasti 59,2 odstotka TPV, skupno pa prevzemniki obvladujejo več kot 85 odstotkov svoje tarče.  Za delnico v prevzemni ponudbi ponujajo le 83,5 evra, kar pomeni, da celotno Skupino TPV vrednotijo na le okoli 8,3 milijona evrov. Za primerjavo povejmo, da je Skupina TPV leta 2007 ustvarila 85,6 milijona evrov čistih prihodkov in imela 12,9 milijona evrov kapitala. Prevzemna ponudba se izteče 9. marca, vse stroške financiranja prevzema pa bo krila družba Partner IN. Agencija za trg vrednostnih papirjev je že lani opozorila, da se od julija lani za TPV uporablja prevzemna zakonodaja, kar pomeni, da bi moral Partner IN po nakupu dodatnih delnic objaviti prevzemno ponudbo.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-01-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042507251/posel/novice/1042507251	Delničarji Telekoma Slovenije marca o tožbah zaradi nepravilnosti	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji Telekoma Slovenije marca o tožbah zaradi nepravilnosti  Ljubljana - Delničarji Telekoma Slovenije se bodo 7. marca na skupščini seznanili s poročilom posebne revizije, ki je v družbi v času, ko sta jo vodila tako nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj kot zdajšnji Ivica Kranjčević, ugotovila milijonske škode. Pri tem bodo odločali o vložitvi tožbe za povrnitev škode.  (Foto: Jaka Adamič) Delničarji bodo odločali o predlogu, da se v šestih mesecih od dneva skupščine vložijo tožbe za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je v družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in/ali nadzora, je zapisano v sklicu skupščine, ki ga je uprava Telekoma Slovenije danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Revizorska družba Deloitte je namreč v posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v obdobju od leta 2006 do marca 2011 v družbah skupine Telekom Slovenije ugotovila vrsto škod, katerih ocenjena vrednost gre v milijone evrov. Tako naj bi pri nakupu 75-odstotnega deleža družbe Ipko na Kosovem nastalo vsaj za 3,86 milijona evrov škode. Škodo, ki je nastala pri prodaji deleža Ipka Factor banki in izvršitvi dogovorjene opcije, pa revizorji ocenjujejo na 8,34 milijona evrov. V zvezi z nakupom družbe On.net v Makedoniji so revizorji ugotovili, da ta ni bil voden dovolj transparentno, a da kakšna škoda pri tem ni nastala. Delničarji bodo sicer na skupščini odločali tudi o podpori že vložene tožbe in nadaljevanju postopka v primeru vodenja poslov nakupa in poslovanja družbe On.net iz Skopja.	sta	Dnevnik	2012-02-03 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042452457/posel/novice/1042452457	Aprila plače v povprečju nižje kot marca	gospodarstvo, ekonomija	Aprila plače v povprečju nižje kot marca  Ljubljana - Povprečna mesečna neto plača je aprila znašala 975,98 evra, kar je 1,1 odstotka manj kot marca in 1,7 odstotka več kot aprila lani, ugotavlja statistični urad. Povprečna bruto plača za april pa je znašala 1504,65 evra in je bila od plače za marec nižja za 1,3 odstotka, od plače za april lani pa višja za 1,4 odstotka.  Simbolična slika (Foto: Matej Povše) Povprečna mesečna bruto plača je bila aprila najvišja v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer je znašala 1838,29 evra. Sledili sta občina Ljubljana (1769,52 evra) in Dol pri Ljubljani (1732,06 evra). Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo pa so imeli v četrtem letošnjem mesecu v občinah Osilnica (898,18 evra), Starše (948,44 evra) in Kostanjevica na Krki (995,20 evra). Glede na april lani se je povprečna mesečna bruto plača za letošnji april najopazneje zvišala v dejavnostih rudarstvo (za devet odstotkov), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 2,9 odstotka) in gostinstvo (za 2,8 odstotka). Najbolj pa se je znižala v dejavnostih kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 1,6 odstotka), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 1,1 odstotka) in zdravstvo in socialno varstvo (za 0,9 odstotka). Povprečna mesečna bruto plača za april je bila sicer najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je dosegala 2172,93 evra. Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, znašala je 973,40 evra, so še sporočili iz statističnega urada.	sta	Dnevnik	2011-06-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042398367/posel/novice/1042398367	Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave	gospodarstvo, ekonomija	Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave  Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani je pred dnevi upnike Info TV pozvalo h glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, ki je bila v podjetju uvedena aprila letos. Rok za glasovanje bo potekel 19. novembra, je razvidno iz objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.  V petek izvršni direktor Info TV Vladimir Vodušek pričakuje potrditev posojilne pogodbe. (Foto: Alenka Žavbi) Upniški odbor Info TV pa je ravno ob povabilu h glasovanju soglašal z najemom posojila v višini do 150.000 evrov, ki ga želi družba najeti za premagovanje likvidnostnih težav. Odbor, ki mu predseduje odvetnik Franci Matoz, bo sejo nadaljeval v petek, ko izvršni direktor Info TV Vladimir Vodušek pričakuje potrditev posojilne pogodbe. Pogodbo mora namreč pred podpisom znova pregledati upniški odbor in z njo soglašati. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je septembra zavrnilo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave nad podjetjem Info TV, ki sta ga vložila prisilni upravitelj Valter Stepan ter eden od upnikov. Stepan je namreč sodišču konec julija predlagal, naj postopek ustavi in začne stečajni postopek, ker da je Info TV posloval s še enkrat višjo izgubo iz poslovanja, kot jo predvideva načrt reorganizacije. Info TV je v prvih osmih mesecih letos ustvaril 598.000 evrov čistih prihodkov od prodaje, izguba iz poslovanja je znašala 431.000 evrov, čista izguba pa 434.000 evrov. Avgusta je družba ponovno poslovala z dobičkom, saj je s prihodki pokrila vse tekoče stroške poslovanja. Družba je v avgustu ustvarila 75.000 evrov prihodkov, Vodušek pa ocenjuje, da doseženi prihodki kažejo na dejstvo, da uprava zasleduje načrtovane rezultate realizacije. Info TV je avgusta ustvaril tudi 68.000 evrov odhodkov, dobrih 7000 evrov dobička iz poslovanja in 4700 evrov čistega dobička.	sta	Dnevnik	2010-10-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042416585/posel/novice/1042416585	ZDA: Za vsakega od 3,25 milijona prostih delovnih mest se je lani potegovalo kar pet ljudi	gospodarstvo, ekonomija	ZDA: Za vsakega od 3,25 milijona prostih delovnih mest se je lani potegovalo kar pet ljudi  Washington - Delodajalci v ZDA so imeli novembra lani po podatkih ameriškega ministrstva za delo na voljo 3,25 milijona delovnih mest, vendar pa se je za njih potegovalo 15 milijonov ljudi oz. povprečno 4,6 osebe za eno delovno mesto. Po mnenju gospodarskih strokovnjakov bi bilo normalno, če bi se za eno delovno mesto potegovala največ dva delavca.  Po mnenju gospodarskih strokovnjakov bi bilo normalno, če bi se za eno delovno mesto potegovala največ dva delavca, novembra 2009 pa se jih je kar 6,3. (Foto: Reuters) Podatki ministrstva za delo za november pomenijo, da je bilo na voljo 39 odstotkov več delovnih mest kot julija 2009, mesec dni po koncu zadnje recesije. Vendar je to še vedno manj, kot bi bilo potrebno za zdravo ekonomijo. Decembra 2007, ko se je začela recesija, je bilo na voljo 4,4 milijona delovnih mest. Stopnja brezposelnosti v ZDA je sicer decembra lani padla z novembrskih 9,8 na 9,4 odstotka. Po mnenju gospodarskih strokovnjakov bi bilo normalno, če bi se za eno delovno mesto potegovala največ dva delavca, novembra 2009 pa se jih je kar 6,3. Kot ocenjujejo, brezposelni v ZDA torej še nekaj časa ne bodo mogli biti izbirčni in bodo morali prijeti za vsako delo, ki je na voljo. Medtem pa so delodajalci lahko zadovoljni, ker imajo veliko izbiro brez posebnih vzpodbud. V 12 mesecih do septembra lani so se plače zvišale le za 1,5 odstotka, inflacija v enakem obdobju pa je bila 1,1-odstotna. Avtomobilsko podjetje Ford je v ponedeljek napovedalo, da bo letos in prihodnje leto zaposlilo skupaj 7000 ljudi, veriga trgovin Dollar General bo odprla 625 novih trgovin in letos zaposlila 6000 ljudi, novih 4000 delovnih mest pa se letos obeta tudi pri največjem železniškem podjetju v ZDA Union Pacifik.	sta	Dnevnik	2011-01-12 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042283812/posel/novice/1042283812	Država Revozu 14,8 milijona evrov spodbude za zagon novega modela	gospodarstvo, ekonomija	Država Revozu 14,8 milijona evrov spodbude za zagon novega modela  Ljubljana - Vlada je včeraj novomeškemu Revozu namenila 14,3 milijona evrov finančne spodbude za investicijski projekt proizvodnje novega vozila z delovnim imenom X33. V tujih medijih je mogoče zaslediti, da se pod tem delovnim imenom skriva načrtovani model twingo CC, čeprav so nam včeraj v Revozu zagotovili, da ne gre za eno od izvedenk twinga, ampak za popolnoma nov model, ki bo nastal na konstrukcijski podlagi twinga. Vozilo se uvršča v segment majhnih vozil. Bolj ali manj bi lahko vozilo opisali kot športni dvosed, je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, kar zelo ustreza opisu novega twinga CC. Po ministrovih besedah v Revozu pričakujejo, da bodo izdelali 20.000 teh vozil na leto, v novomeškem proizvajalcu pa nam teh številk zaradi zaupnosti niso želeli potrditi. Skupna vrednost projekta znaša 47,8 milijona evrov, kar pomeni, da bo država sofinancirala okoli 30 odstotkov celotne investicije. Država je ob zagonu proizvodnje novega modela twingo 2 namenila 40 milijonov evrov, kar je predstavljalo le desetino celotne investicije, za katero so v Revozu porabili 400 milijonov evrov. 30-odstotna udeležba države je po uredbi o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije zgornja meja za posamezno investicijo. Zunanji učinki tega projekta - iz naslova davka od dohodka pravnih oseb, plačila elektrike, telekomunikacijskih storitev, zavarovalnin, goriva, vzdrževanja... - za obdobje 2010-2014 so ocenjeni na 124,2 milijona evrov, je ključni razlog, zakaj je državna subvencija smiselna, obrazložil Lahovnik. Po njegovih besedah se je kot pravilna izkazala že predhodna pomoč Revozu, saj je to ena od redkih družb v Sloveniji, ki trenutno povečuje proizvodnjo . V Revozu so nam zatrdili, da nameravajo v sklopu projekta proizvodnje novega vozila ustvariti okoli 50 novih delovnih mest. Treba je poudariti, da bodo v tovarni še številna druga delovna mesta deloma namenjena tudi temu modelu, poleg preostalih dveh, ki jih trenutno izdelujemo. Seveda pa tu ne računamo pozitivnih učinkov, ki jih bo imel ta projekt na število zaposlenih pri naših dobaviteljih, so razložili v novomeški tovarni. Tudi sam minister je poudaril pozitivne učinke investicije na slovenske dobavitelje, je pa razložil, da spodbuda nikakor ni pogojena s tem, da bi moral Revoz izbirati izključno slovenske dobavitelje. To bi bilo v nasprotju z zakoni in predpisi Unije, je povedal, vendar ob tem dodal, da je neformalno kljub vsemu predsedniku uprave Revoza Alešu Bratožu namignil, da bi bila smiselna prav izbira slovenskih dobaviteljev. S tem se je minister Lahovnik odzval na vprašanje, ali bo vlada pomagala Heliosu, da se vrne v Revoz kot glavni dobavitelj za premaze. srecko.zimic@dnevnik.si	Srečko Zimic	Dnevnik	2009-07-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042239073/posel/novice/1042239073	Ministrstvo preučuje konflikt interesov pri Averjevem vodenju nadzornikov Kada	gospodarstvo, ekonomija	Ministrstvo preučuje konflikt interesov pri Averjevem vodenju nadzornikov Kada  Ljubljana - Ministrstvo za finance zadevo preučuje in se bo do nje v kratkem opredelilo. Tako so včeraj na ministrstvu odgovorili na vprašanje Dnevnika, kako ocenjujejo možnost konflikta interesov glede na to, da vodi nadzorni svet državne Kapitalske družbe (Kad) predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver. Kad v imenu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravlja skoraj 35-odstotni lastniški delež Zavarovalnice Triglav, ki pa je neposredni konkurent Vzajemni na trgu zdravstvenih zavarovanj.  Spomnimo, da je Vlada Averja imenovala prav na predlog ministra za finance Franca Križaniča, kaj je ministrstvo in kasneje vlado prepričalo, da ga je imenovala za nadzornika paradržavnega sklada, pa ni znano. Možnost konflikta interesov pri imenovanju predsednika uprave Vzajemne v nadzorni svet Kada je, kot smo poročali včeraj, presojala tudi komisija za preprečevanje korupcije. Zgoraj omenjeni vidik ni bil predmet presoje, kar so nam potrdili tudi na komisiji, se pa bodo do našega vprašanja opredelili predvidoma prihodnji teden. Komisija je sicer ugotovila, da Aver ne more biti nadzornik Kada, saj ima Vzajemna tako kot Kad registrirano dejavnost pokojninskih skladov. Aver je komisiji menda ponudil tudi pravno mnenje, ki trdi drugače, vendar se komisija za preprečevanje korupcije z njim ni strinjala. Da bi lahko ostal v nadzornem svetu Kada, je Aver nato obljubil, da bo dejavnost pokojninskih skladov že prva skupščina Vzajemne brisala iz registra dejavnosti. Ob tem velja poudariti, da je Vzajemna v lasti več sto tisoč zavarovancev, Aver pa je njihov uslužbenec . Kako ti gledajo na črtanje pokojninskih skladov iz registra dejavnosti zavarovalnice zavoljo osebnih interesov predsednika uprave, pa bi bilo zaradi njihovega velikega števila težko ugotoviti. Kot smo že poročali, je Aver že na prvi seji nadzornikom Kada predstavil skupni projekt med Vzajemno in Kadom, in sicer ustanovitev družbe za institucionalno varstvo starejših in izvajanje zdravstvenih storitev. Naši viri trdijo, da je Aver z nekdanjim predsednikom uprave Kada Urošem Rožičem pismo o nameri za ustanovitev družbe podpisal že po tistem, ko je bilo jasno, da bo imenovan v nadzorni svet Kada. Rožič naj bi pismo o nameri podpisal, ob tem pa naj bi mu posamezniki ponujali mesto člana uprave Kada. Projekt naj bi sicer nastajal v ozkem krogu, poleg Rožiča in Averja pa naj bi pri njem aktivno sodelovala še Rožičeva svetovalka Janja Holcman Babič. Zato ni nenavadno, da se ob tem pojavljajo pomisleki, ali je bilo Averju članstvo v nadzornem svetu družbe, s katero je načrtoval skupni projekt, ponujeno naključno ali pa si je zanj morda prav zaradi omenjenega projekta sam intenzivno prizadeval. Ali bo projekt, ki po mnenju številnih ni slab, podprla tudi nova uprava Kada pod vodstvom Boruta Jamnika, ni znano. Na naša vprašanja v zvezi s stališči vodstva Kada do ustanovitve skupne družbe, nam v Kadu niso odgovorili.katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-01-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042248443/posel/novice/1042248443	Nafta danes cenejša	gospodarstvo, ekonomija	Nafta danes cenejša  Ljubljana - Nafta se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju pocenila zaradi zaskrbljenosti spričo občutnega znižanja gospodarskih aktivnosti v ZDA v zadnjem četrtletju, ki je preseglo pričakovanja analitikov.  Cena zahodnoteksaške lahke nafte z aprilskim dobavnim rokom se je znižala za 80 centov na 43,96 dolarja za 159-litrski sod. Objava podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda v ZDA je razkrila resničnost, in sicer da je ameriško gospodarstvo v zelo šibkem stanju, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili v oddelku za upravljanje s tveganji v Mitsubishiju v Tokiju. V Londonu se je 159-litrski sod severnomorske nafte brent za dobavo v aprilu pocenil za 75 centov na 45,60 dolarja. V lanskem zadnjem četrtletju se je ameriško gospodarstvo, sicer največji porabnik energije, v medletni primerjavi skrčilo za 6,2 odstotka. Večina analitikov je pričakovala 5,4-odstotno znižanje, objavljeni podatek ameriškega ministrstva za trgovino pa je največji četrtletni padec po prvem četrtletju 1982. Minuli teden se je vrednost nafte okrepila zaradi naraščajočih zalog bencina v ZDA in vse močnejših namigov, da se bo Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) odločila za vnovično znižanje proizvodnje.	STA	Dnevnik	2009-03-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042414564/posel/novice/1042414564	,Telekom bi lahko dolg do T2 izterjal že prej,	gospodarstvo, ekonomija	Telekom bi lahko dolg do T2 izterjal že prej  Ljubljana - Trditev Telekoma Slovenije, da je bil v upniškem razmerju s T2 prisiljen vztrajati v skladu z določili Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ne drži. Problemi plačilne nediscipline se rešujejo s pomočjo civilno-pravnih institutov, kot so izvršba, predlog za uvedbo prisilne poravnava ali stečajnega postopka, so opozorili v agenciji in dodali, da Apek pri tem nima nobenih pristojnosti. Telekom Slovenije pa bi se omenjenih institutov lahko poslužil že prej, menijo.  Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha) Na Apeku ob tem pojasnjujejo, da so primarno dolžni skrbeti za konkurenčni razvoj trga ter v največji možni meri zaščititi interese končnih uporabnikov. In končne uporabnike je (Apek) tudi zaščitil, ko je v skladu z zakonodajo ukrepal in Telekomu Slovenije preprečil uveljavitev vzorčnih ponudb. Rešitve, ki jih je za reševanje plačilne nediscipline hotel uveljaviti Telekom Slovenije, so bile namreč nepravične do končnih uporabnikov, so zapisali. V spornih vzorčnih ponudbah je Telekom Slovenije po oceni Apeka od alternativnih operaterjev zahteval nesorazmerno visoke bančne garancije, hkrati pa si je dopustil možnost, da odklopi naročnike tistih alternativnih operaterjev, ki niso poravnali obveznosti. Ker bi Telekom Slovenije tako kaznoval nič krive naročnike oziroma končne uporabnike, je Apek zahteval, da te vzorčne ponudbe spremeni oziroma jih omili, so še pojasnili.	pd	Dnevnik	2011-01-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042348697/posel/novice/1042348697	Vlada po preiskavah v Alstomu zahteva neodvisno revizijo bloka 6	gospodarstvo, ekonomija	Vlada po preiskavah v Alstomu zahteva neodvisno revizijo bloka 6  Ljubljana - Uradne potrditve, da se preiskava sumov podkupovanja, korupcije in pranja denarja pri poslih, ki jih je francoski koncern Alstom sklenil v tujini, nanaša tudi na posle v Sloveniji, niti včeraj ni bilo mogoče pridobiti.  Premier Borut Pahor (desno) in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (levo) od HSE zahtevata, naj najde neodvisnega presojevalca ekonomske smotrnosti bloka 6. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika) Čeprav so predstavniki Holdinga slovenske elektrarne (HSE) in TE Šoštanj v minulih dneh zatrjevali, da preiskava ni povezana s 695 milijonov evrov vredno tehnološko opremo za šesti blok, ki jo bo dobavil Alstom, velja opozoriti, da so se pri teh trditvah sklicevali na zagotovila iz Alstoma. Omenjeni koncern je po dostopnih podatkih sicer v preiskavi v treh državah: Veliki Britaniji, Franciji in Švici. Še najbliže Sloveniji pa bi lahko bila preiskava v Švici, od koder informacij za zdaj ni mogoče dobiti. Prav v tej podalpski državi bi se zelo verjetno lahko nahajali računi, na katere bi Alstom plačeval morebitne svetovalce v poslu s Šoštanjem. Za zdaj prav tako ni mogoče preveriti, ali švicarski organi preiskujejo tudi energetski del koncerna Alstom. Novica o preiskavah pri dobavitelju pa je očitno zganila tudi vlado. Ta bo tako že v četrtek od poslovodstva Holdinga slovenske elektrarne (HSE) zahtevala, da v najkrajšem času s pomočjo mednarodnega razpisa izbere izvajalca, ki bo opravil neodvisno presojo ekonomske smotrnosti izvedbe 1,1 milijarde evrov vredne naložbe v blok 6. Namen tovrstne neodvisne presoje je pridobitev informacije glede smotrnosti načrtovanega projekta, so po včerajšnjem sestanku predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika sporočili iz vlade. Kdo je bil navzoč na sestanku, nam včeraj v kabinetu predsednika vlade ni uspelo izvedeti, prav tako ni znano, ali sta se Lahovnik in Pahor pogovarjala tudi o širitvi poslovodstva TE Šoštanj. Kot je razumeti, bo HSE revizijo projekta, ki ga izvaja, tudi plačal. Pri tem velja spomniti, da vlade še pred manj kot dvema tednoma ekonomska smotrnost največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije ni pretirano skrbela. Ministrski zbor z Lahovnikom na čelu je namreč pozive nekaterih kolegov in večine članov strateškega sveta predsednika vlade za energetiko k reviziji projekta zavrnil in TE Šoštanj odobril dvestomilijonsko povečanje posojila pri Evropski investicijski banki (EIB), na skupaj 550 milijonov evrov. Vlada je na takratni seji sprejela le sklep o rednem spremljanju naložbe, čeprav je nekaj dni prej dobila na mizo poročilo službe za podnebne spremembe. Ta je opozorila na obstoj velike verjetnosti, da bo blok 6 (zaradi podražitve kvot za emisije ogljikovega dioksida, op. a.) že na polovici življenjske dobe predstavljal nasedlo investicijo, katere edina funkcija bo energetska varnost Slovenije . primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2010-03-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042307220/posel/novice/1042307220	Avgusta v Sloveniji nekoliko nižje plače	gospodarstvo, ekonomija	Avgusta v Sloveniji nekoliko nižje plače  Ljubljana - V Sloveniji je avgusta neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v povprečju znašala 918,28 evra, s čimer je bila za 0,4 odstotka nižja kot povprečna mesečna neto plača za julij in odstotek višja kot avgusta lani, so danes sporočili iz državnega statističnega urada.  Fotografija je simbolična. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Povprečna mesečna plača se je avgusta glede na julij znižala tako v bruto kot neto znesku. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je avgusta dosegla 1415,08 evra, kar je 0,6 odstotka manj kot mesec prej in 0,7 odstotka več kot avgusta lani. Ker se cene življenjskih potrebščin v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju niso spremenile, je bilo tudi realno znižanje plače, bruto in neto, enako njenemu nominalnemu znižanju, navajajo na statističnem uradu. V letošnjih prvih osmih mesecih so zaposleni v povprečju prejeli po 917,58 evra neto plače, kar je 4,1 odstotka več od povprečne plače v enakem obdobju lani. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo se je v omenjenem primerjalnem obdobju zvišala za 4,3 odstotka na 1416,25 evra.	sta	Dnevnik	2009-10-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042373271/posel/novice/1042373271	Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči znižale, cena avtoplina bo ostala nespremenjena	gospodarstvo, ekonomija	Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči znižale, cena avtoplina bo ostala nespremenjena  Ljubljana - Cene naftnih derivatov v Sloveniji se bodo opolnoči znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo pocenil za 0,006 evra na 1,217 evra za liter, 98-oktanski za 0,010 evra na 1,243 evra za liter, dizelsko gorivo za 0,025 evra na 1,162 evra in kurilno olje za 0,037 evra na 0,752 evra za liter.  (Foto: Jaka Adamič) Cena avtoplina bo ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter, so še sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.Vlada zvišala trošarino za energente Vlada je na današnji dopisni seji s spremembo uredbe o določitvi zneska trošarine za energente zvišala trošarine za neosvinčen motorni bencin in plinsko olje za pogonski namen, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Kljub temu se bosta neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo opolnoči pocenila. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala s 484,51 na 494,51 evra za 1000 litrov , za plinsko olje za pogon (dizelsko gorivo) pa s 427 na 437 evrov za 1000 litrov, so navedli v uradu vlade za komuniciranje.	sta	Dnevnik	2010-07-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042283650/posel/novice/1042283650	Japonska centralna banka znižala gospodarske napovedi	gospodarstvo, ekonomija	Japonska centralna banka znižala gospodarske napovedi  Tokio - Japonska centralna banka je danes objavila popravek svoje napovedi o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP). V fiskalnem letu, ki se bo sklenilo marca 2010, naj bi se obseg BDP Japonske po najnovejši napovedi znižal za 3,4 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke slabše od prejšnje napovedi.  Japonska centralna banka je za letos napovedala 1,3 -odstotni padec cen potrošnih dobrin, za prihodnje leto pa enoodstotnega. Zato se v zadnjem času krepijo bojazni pred morebitnim novim pojavom deflacije v največjem azijskem gospodarstvu. (Foto: Reuters) Centralna banka je popravila tudi napovedi za prihodnje fiskalno leto. Tako naj bi drugo največje svetovno gospodarstvo v fiskalnem letu 2010/2011 zabeležilo enoodstotno rast, medtem ko je bila prvotna napoved 1,2-odstotna rast, poročajo tuje tiskovne agencije. Po ugotovitvah Bank of Japan se je poslabševanje gospodarskih razmer v državi ustavilo, gospodarstvo pa naj bi začelo okrevati v drugi polovici fiskalnega leta ob podpori ukrepov, ki jih je za oživljanje gospodarstva sprejela vlada. Japonska centralna banka na današnjem zasedanju ni spreminjala ključne obrestne mere, ki ostaja pri 0,1 odstotka, napovedala pa je tudi, da bo še naprej odkupovala podjetniške obveznice in s tem povečevala likvidnost. Japonska, ki je v recesijo vstopila v drugem četrtletju 2008, je v prvem četrtletju v medletni primerjavi zabeležila 14,2-odstotno znižanje BDP. Najnovejši statistični podatki o izvozu in industrijski proizvodnji pa kažejo, da se razmere počasi izboljšujejo. Japonska centralna banka je za letos napovedala 1,3 -odstotni padec cen potrošnih dobrin, za prihodnje leto pa enoodstotnega. Zato se v zadnjem času krepijo bojazni pred morebitnim novim pojavom deflacije v največjem azijskem gospodarstvu.	sta	Dnevnik	2009-07-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042303946/posel/novice/1042303946	Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v EU avgusta navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v EU avgusta navzgor  Luxembourg - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se avgusta v primerjavi z julijem v območju evra zvišale za 0,4 odstotka, medtem ko je bilo zvišanje v celotni Evropski uniji 0,2-odstotno, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji pa so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih avgusta znižale za 0,2 odstotka.  (Foto: Matej Povše) Eurostat je objavil tudi popravljene podatke za julij, v skladu s katerimi so se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v sedmem mesecu letošnjega leta v primerjavi z junijem v evrskem območju znižale za 0,7 odstotka, v celotni EU pa za 0,6 odstotka. Prva ocena je govorila o 0,8- oz. enoodstotnem znižanju. V primerjavi z avgustom 2008 so v območju evra avgusta letos zabeležili za 7,5 odstotka nižje cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, v celotni EU pa je bilo znižanje cen 7,1-odstotno. Cene industrijskih izdelkov brez energetskega sektorja so se avgusta v primerjavi z julijem v območju evra zvišale za 0,1 odstotka, v celotni EU pa ostale nespremenjene. V energetskem sektorju so se medtem cene zvišale za 1,5 oz. 0,7 odstotka. V obeh območjih so se avgusta zvišale cene vmesnih izdelkov (za 0,3 oz. 0,2 odstotka). Cene trajnih potrošnih dobrin so ostale nespremenjene, medtem ko so cene investicijskega blaga in netrajnih potrošnih dobrin v območju evra ostale na enaki ravni, v sedemindvajseterici pa upadle za 0,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se avgusta znižale v 15 državah, za katere je Eurostat imel podatke, v sedmih so se znižale, na Cipru pa so ostale nespremenjene. Največje padce so zabeležili v Litvi (-0,7 odstotka), na Irskem (-0,6 odstotka) in v Bolgariji, največjo rast pa so zabeležili v Grčiji (+1,6 odstotka), na Finskem in v Veliki Britaniji (+odstotek) in v Belgiji (+0,9 odstotka). V Sloveniji so se cene avgusta na mesečni ravni znižale za 0,1 odstotka, potem ko so julija padle za 0,2 odstotka. Na letni ravni so se cene brez energetskega sektorja avgusta v območju evra znižale za 4,2 odstotka, v celotni EU pa za 3,3 odstotka. V energetskem sektorju pa so cene v letu dni padle za 16,9 odstotka v območju evra in za 16,3 odstotka v sedemindvajseterici. Na letni ravni so se cene vmesnih izdelkov znižale za 7,4 oz. 6,4 odstotka. Cene netrajnih potrošnih dobrin so padle za 3,1 oz. 2,1 odstotka, cene investicijskega blaga pa so v območju evra padle za 0,2 odstotka, v celotni EU pa narasle za 0,1 odstotka. Cene trajnih potrošnih dobrin so se medtem na letni ravni v obeh območjih zvišale, in sicer za 1,2 oz. 1,6 odstotka. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih na letni ravni avgusta najbolj znižale na Nizozemskem (-13,3 odstotka), v Litvi (-12 odstotkov), na Danskem (-10,8 odstotka) in v Bolgariji (-9,8 odstotka). Zvišanje cen so zabeležili le na Malti (+0,6 odstotka). V Sloveniji so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih avgusta na letni ravni znižale za 1,7 odstotka.	STA	Dnevnik	2009-10-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042519799/posel/novice/1042519799	Alstom naj bi postavil ultimat za nadaljevanje projekta Teš 6	gospodarstvo, ekonomija	Alstom naj bi postavil ultimat za nadaljevanje projekta Teš 6  Ljubljana, Gornja Radgona - Glavni dobavitelj opreme za šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6) je po poročanju časnika Finance vodstvu elektrarne zagrozil z ustavitvijo vseh del, če državnega poroštva za financiranje projekta ne bo do 20. maja. Stroški zaradi zamud in odpoklica delavcev bi lahko dosegli 300 milijonov evrov, navaja časnik.  (Foto: Bojan Velikonja) Vlada je sicer poroštvo podprla, a je konec februarja postavila dva pogoja: cena projekta se mora znižati za okoli 100 milijonov evrov, Termoelektrarna Šoštanj (Teš) pa mora s Premogovnikom Velenje skleniti pogodbo o fiksni ceni premoga. V Termoelektrarni Šoštanj so za STA potrdili, da v skladu s sklenjeno pogodbo Alstom lahko zaustavi izvajanje projekta, če do 20. maja ne bo zagotovljeno državno poroštvo. Teš in Alstom sta namreč konec leta 2011 sklenila dodatek k pogodbi o reprogramu plačil Alstomu, s katerim je do konca julija odložen del plačil. Dodatek k pogodbi je bil nujen, saj zaradi nesprejetja zakona o poroštvu oktobra 2011 ni bilo možno črpanje posojila pri Evropski investicijski banki (EIB). Kot kontrolna točka je v sklenjenem dodatku postavljen datum 20. maj 2012, do katerega bi moralo biti zagotovljeno državno poroštvo, pojasnjujejo na Tešu. Zaskrbljenost Alstoma po njihovem mnenju sloni na tem, da predlog zakona o poroštvu ne bo sprejet in nato ne bodo izvedeni vsi postopki, ki bi omogočili črpanje posojila pri EIB, saj je po sprejemu zakona potrebno uskladiti še tekst pogodbe med ministrstvom za finance in EIB, ter nato sprejeti tudi zakon o ratifikaciji, saj gre za mednarodno pogodbo. Poročilo o sprejetih ukrepih sta vladi morala Teš in Holding Slovenske elektrarne (HSE) dostaviti do 15. marca, a ga še ni obravnavala in tako se tudi še ni dokončno odločila o usodi državnega poroštva za najem 440 milijonov evrov posojila pri EIB. V Teš sicer še niso seznanjeni, kdaj bo vlada obravnavala omenjeno poročilo. Teš in HSE tako nimata potrebnih 340 milijonov evrov, kolikor bi morala letos plačati Alstomu za plačilo opreme. Direktor Teša Simon Tot meni, da so zahteve vlade izpolnili, čeprav ne more zatrditi, da lahko stroške projekta znižajo za 100 milijonov evrov. Z Alstomom in preostalimi podizvajalci se pogajamo. Največ si obetamo od pogajanj o ceni montaže, Alstom smo tudi pozvali k vnovičnemu odprtju glavne pogodbe, je povedal po poročanju Financ. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač poudarja, da projekta Teš 6 ne vodi vlada in ne ministrstvo. Na ravni vlade in ministrstva smo naredili vse, da blokad pri izvajanju projekta ne bi prišlo. Zdaj so na potezi tisti, ki sprejemajo zakon o poroštvu, se pravi DZ, in tisti, ki investicijo vodijo, je danes dejal Černač, ki se v Gornji Radgoni udeležuje dogodkov od odprtju sejmov Megra, Engra in Kogra. Minister je še poudaril, da je odgovornost za investicijo tako na HSE kot na vodstvu Teša. Glede pogodbenih razmerij za izpolnitev pogojev za poroštvo pa je po Černačevih besedah pravi naslov za pojasnila ministrstvo za finance, ki v okviru poroštvene pogodbe spremlja uresničevanje izvajanja sklepov vlade.	sta	Dnevnik	2012-03-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042366424/posel/novice/1042366424	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Irska stavnica Pedi Pauer pobira stave v povezavi s prihodnostjo izvršnega direktorja Beyond Petroleuma (BP) Tonyja Haywarda. BP je odgovoren za najhujšo naftno katastrofo v zgodovini ZDA, na stavnici pa je mogoče staviti, ali bo Tony Hayward obdržal svoje mesto ali bo odpuščen.		Dnevnik	2010-06-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042350770/posel/novice/1042350770	Kdo lahko ustavi NLB v Banki Celje - Marko Kranjec ali France Arhar?	gospodarstvo, ekonomija	Kdo lahko ustavi NLB v Banki Celje - Marko Kranjec ali France Arhar?  Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) se po neuradnih informacijah pripravlja na povečanje lastniškega deleža v Banki Celje na več kot 51 odstotkov. Pomemben motiv te poteze je krepitev kapitala - celjska banka ima v slovenskem bančnem prostoru eno najvišjih kapitalskih ustreznosti - medtem ko si NLB pri največjih lastnikih, državi in belgijski KBC, že dlje časa neuspešno prizadeva za dokapitalizacijo. Ta naj bi bila menda potrebna že v letošnjem letu.  Zdi se, da se utegneta kot pomembni oviri NLB pri želenem povečanju lastništva v Banki Celje izkazati guverner Banke Slovenije Marko Kranjec (desno) in predsednik uprave Unicredit banke Slovenije France Arhar (levo), ki naj bi proti temu že lobiral pri regulatorjih. (Foto: Bojan Velikonja) NLB ima v Banki Celje trenutno 49,55-odstotni lastniški delež, da bi jo lahko vključila v konsolidirano bilanco, pa mora lastništvo povečati na več kot 51 odstotkov. Banka mora za to pridobiti dovoljenja kar treh nadzornikov oziroma regulatorjev, namreč Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Urada za varstvo konkurence. V NLB, ki jo vodi nekdanji centralni bančnik Božo Jašovič, so povedali le, da spremembe v strategiji NLB do Banke Celje ni in da še naprej ostaja pridružena članica NLB Skupine . V kolikor bi prišlo do spremembe njenega statusa v NLB Skupini, bi bilo treba predhodno sprejeti ustrezne odločitve na pristojnih organih odločanja, so izjavili. O tem naj bi že na letošnji skupščini odločali delničarji NLB, menda že maja. Po neuradnih informacijah naj bi se NLB o možnosti povečanja lastniškega deleža v Banki Celje že pogovarjala z direktorjem UVK Janijem Sorškom, vendar teh informacij ni želel komentirati. UVK mora namreč preveriti, ali bi s prevzemom prišlo do prevelike koncentracije na katerem od trgov - možna ovira bi menda lahko bil tržni delež pri poslovanju s prebivalstvom. V molk so se zavili tudi v Banki Slovenije, ki bi se ob takšni konsolidaciji morala izreči o morebitnih sistemskih tveganjih. Na naše izrecno vprašanje, ali jim je NLB posredovala prošnjo za odobritev povečanja lastniškega deleža v Banki Celje so pri guvernerju Marku Kranjcu odgovorili, da Banka Slovenije o konkretnih postopkih do nadzorovanih subjektov ne sme posredovati informacij novinarjem, tudi ne tega, ali postopke, o katerih sprašujete, nadzornik obravnava. Stališča nadzornika o zadevah, ki vas zanimajo, so lahko tudi tržno občutljive informacije, so nam pojasnili včeraj. Nekateri poznavalci razmer sicer opozarjajo, da bi lahko bil razlog za regulatorjevo nenaklonjenost načrtom NLB večkrat napovedovani vstop novega lastnika v NLB. Ob tem velja omeniti, da je Banka Slovenije leta 2002 (vodil jo je Mitja Gaspari), ko je belgijski KBC izdal soglasje za pridobitev 34-odstotnega lastniškega deleža NLB, nadaljnje povečevanje njihovega deleža pogojevala z zmanjšanjem lastništva NLB v Banki Celje pod deset odstotkov. Zgodilo se je prav nasprotno. KBC do večinskega deleža v NLB zaradi nasprotovanja politike ni prišla nikoli, NLB pa je v Banki Celje že leta 2004 pridobila 49-odstotni lastniški delež. KBC zdaj svoj delež v NLB prodaja, zato Banka Slovenije s tega vidika razlogov za nasprotovanje koncentraciji verjetno nima. Velja še spomniti, da je NLB pred vstopom KBC že imela soglasje regulatorja za povečanje lastništva v celjski banki na več kot 50 odstotkov - podelil ji ga je tedanji guverner in zdajšnji prvi mož Unicredit Banke Slovenije France Arhar. Po naših informacijah naj bi bil regulator z interesi NLB seznanjen, vendar naj guverner Kranjec ne bi bil preveč naklonjen tej ideji. Na torkovi novinarski konferenci je v zvezi z lastništvom bank dejal, da regulatorja zanimajo predvsem strateški lastniki, če domačih ni mogoče najti, so to lahko tujci. Hkrati je okrcal strategije nekaterih bank - z imeni ni operiral - češ da se preveč osredotočajo na tržne deleže in premalo na dobičkonosnost. V zgodbo naj bi bil po trditvah naših sogovornikov vpleten tudi Arhar, ki naj bi nasprotoval povečanju lastništva NLB v celjski banki zaradi interesov Unicredit banke Slovenije. Po ocenah nekaterih poznavalcev je pričakovati, da se bo, če bo NLB uradno vložila vlogo za povečanje deleža v Banki Celje na pristojne institucije, v postopek vključil tudi Arhar. Njega bomo za komentarje prosili danes.	Vesna Vuković,Barbara Hren	Dnevnik	2010-04-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042468361/posel/novice/1042468361	Elektro Ljubljana po poti Elektra Primorje	gospodarstvo, ekonomija	Elektro Ljubljana po poti Elektra Primorje   Elektro Ljubljana po poti Elektra Primorje Delničarji Elektra Ljubljana so na včerajšnji skupščini soglašali z delitvijo dejavnosti nakupa in prodaje električne energije od omrežne dejavnosti, po kateri se dejavnost nakupa in prodaje električne energije po postopku izčlenitve prenese na prevzemno družbo Elektro energija. Delničarji so sprejeli tudi predlog, po katerem se 606.000 evrov bilančnega dobička nameni izplačilu dividend v višini 0,155 evra bruto na delnico. Razrešili so člana nadzornega sveta Aleša Šaverja in namesto prvotno predlaganega Janeza Bojca na njegovo mesto imenovali Jana Žana Oplotnika. Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je imenovanju Oplotnika nasprotovalo, predvsem zaradi domnevnih nepravilnosti na Darsu, v času ko je bil Oplotnik član uprave Darsa.Plama-Pur z desetodstotno rastjo dobička Proizvajalec mehke poliuretanske pene Plama-Pur je v prvih šestih mesecih letos ustvaril 18,34 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja šestodstotno rast v letni primerjavi. Čisti dobiček se je na letni ravni zvišal za dobro desetino, in sicer z 997.000 na 1,1 milijona evrov.Jovanovič novi predsednik nadzornikov NKBM Nadzorniki Nove KBM so na včerajšnji seji izvolili svojega novega predsednika. To je postal dr. Dušan Jovanovič. Za njegovega najresnejšega konkurenta je veljal Ivan Simič, ki naj bi ga podpirala zlasti Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države.Terme Dobrna z višjimi prihodki in nižjim dobičkom Terme Dobrna so v prvem polletju ustvarile nekaj več kot štiri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za skoraj šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je porasel za dva odstotka, na 201.804 evrov, medtem ko je dobiček pred davki padel za skoraj petino, na 70.931 evrov.Revoz zaposlil 300 delavcev nočne izmene Novomeški Revoz, ki je moral zaradi posledic nezadostne dobave elektronskih delov z območja potresno prizadete Japonske maja letos začasno ukiniti nočno izmeno, bo v ponedeljek uvedel polovično nočno izmeno. V ta namen bo družba zaposlila okoli 300 delavcev. Pripravila Jan Bratanič in STA	Jan Bratanič	Dnevnik	2011-08-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/269130/posel/novice/269130	Ko smo prišli med gazele, so prišli tudi inšpektorji	gospodarstvo, ekonomija	Ko smo prišli med gazele, so prišli tudi inšpektorji  Celje - Celjsko podjetje Esot se je že dvakrat, leta 2003 in lani (v hudi konkurenci kasnejše slovenske zlate gazele Dat-Cona) uvrstilo v ožji izbor najhitreje rastočih slovenskih podjetij.  Vladimir in Zoran Blatnik, direktor in pomočnik direktorja Esota. Ko se je njegovo ime prvič pojavilo med gazelami, so na vrata podjetja takoj potrkali različni inšpektorji. To je pač njihovo delo. Morda so prišli tudi zato, ker v prejšnjih letih nismo imeli nobene kontrole. Malo so nas obrali, česa hujšega ni bilo, pravi v smehu lastnik in direktor podjetja Vladimir Blatnik in dodaja: Bili smo seveda veseli, da smo prišli v ožji izbor. Godilo nam je tudi zaradi dejstva, da so kriteriji za gazele precej visoki, nam pa jih je uspelo doseči! Laščan Vladimir Blatnik je podjetje ustanovil leta 1990. Na začetku je imel dva zaposlena, danes si v podjetju služi kruh že 42 ljudi, od tega petnajst diplomiranih inženirjev. Med njimi je tudi njegov sin Zoran Blatnik, ki je pomočnik direktorja in bo nekoč za očetom prevzel podjetje. Esot se ukvarja s sistemi za hlajenje, filtriranje in pripravo tehnoloških in pitnih vod. Na domačem trgu je osvojil okoli 70-odstotni tržni delež, njegovi največji poslovni partnerji so Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Jedrska elektrarna Krško in Lek. Imate tudi vi težave s plačilno nedisciplino? Na srečo ne. Z našimi kupci imamo direktne pogodbe, torej samostojno nastopamo na trgu. Če si kooperant, je lahko zelo hudo. Večji problem so nelojalni konkurenti. To so različna trgovska podjetja, ki prevzamejo zastopstvo, prodajo nekaj izdelkov, nimajo pa servisa in strokovnega znanja, ki je danes izjemno pomembno. Na strokovnost, na znanje pri nas dajemo velik poudarek, zato tudi imamo toliko visokoizobraženih strokovnjakov.Nekaj več kot 40 odstotkov proizvodnje izvozite v tujino, na trge bivše Jugoslavije, Madžarske, Češke, Rusije. Kakšne izkušnje imate na južnih trgih? Zelo dobre. S temi trgi sodelujemo že od ustanovitve dalje. Po odcepitvi Slovenije smo sicer imeli velike težave, vendar poslovnih vezi nikoli nismo prekinili. Letos smo zelo dobre posle sklenili tudi v BiH.Nove kupce iščete na sejmih? Seveda, vendar ne na Mednarodnem obrtnem sejmu. Udeležujemo se specializiranih sejmov v Zagrebu in Beogradu, nastopamo tudi na sejmu Energetika v Celju. Prisotni smo tudi na različnih konferencah, ki so povezana z našo dejavnostjo, najboljša referenca so zagotovo naši dobro izvedeni projekti.Svoj uspeh pripisujete dobri organiziranosti in dobrim kadrom, kaj bi svetovali drugim, ki šele vstopajo v svet podjetništva? Izjemno težko je kar koli svetovati. Danes so drugačni časi, kot so bili leta 1990, ko sem jaz ustanavljal podjetje. Trg je zasičen, konkurenca je zelo ostra, tveganje je veliko. Če nimaš pravih povezav, če si brez referenc, boš težko uspel. Po mojem mnenju je še nekaj možnosti v storitvenih dejavnostih.S spremembo davčne zakonodaje v začetku letošnjega leta so podjetniki in obrtniki ostali brez možnosti, da za investirana sredstva uveljavljajo davčne osnove pred obdavčitvijo dobička. Kako ocenjujete ta vladin ukrep? Nas ta ukrep ni prizadel, ker že imamo svoje poslovne prostore in orodje. Po eni strani je po mojem mnenju ta ukrep dober, po drugi strani pa zavira razvoj novih tehnologij. Sicer pa je na splošno zdaj veljavna zakonodaja dobra in spodbudna za podjetništvo. Ne potrebujemo nobenih revolucionarnih sprememb.mojca.grusovnik@dnevnik.si	Mojca Grušovnik	Dnevnik	2007-09-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042362924/posel/novice/1042362924	Negativen trend se nadaljuje: Hrvaški BDP v prvem četrtletju nižji za 2,5 odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Negativen trend se nadaljuje: Hrvaški BDP v prvem četrtletju nižji za 2,5 odstotka  Zagreb - Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 2,5 odstotka, je danes prvo oceno objavil hrvaški državni statistični urad. Negativen trend se nadaljuje, a se je padec glede na podatke v prejšnjih četrtletjih upočasnil.  Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor. (Foto: Matej Povše) Statistični urad, ki bo končno oceno BDP za prvo letošnje četrtletje objavil 30. junija, je poudaril, da se padanje trimesečnega BDP nadaljuje, a se je upočasnilo. BDP je v prvem četrtletju 2009 v letni primerjavi realno upadel za 6,7 odstotka, v drugem za 6,3 odstotka, v tretjem 5,7 odstotka in v zadnjem pa za 4,5 odstotka. Hrvaška je v celotnem lanskem letu v primerjavi z letom 2008 beležila 5,8-odstotni realen padec BDP. Na krčenje gospodarstva sta po navedbah statistikov najbolj vplivala znižanje osebne porabe in manjša bruto vlaganja v fiksni kapital.	sta	Dnevnik	2010-05-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042401680/posel/novice/1042401680	Mednarodna agencija za energijo: Kljub zeleni politiki bo povpraševanje po nafti še raslo	gospodarstvo, ekonomija	Mednarodna agencija za energijo: Kljub zeleni politiki bo povpraševanje po nafti še raslo  Pariz - Povpraševanje po nafti naj bi v prihodnjih 25 letih po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) kljub okoljskim politikam, ki vse bolj dajejo prednost zeleni energiji, raslo. Po črnem zlatu bo največ povpraševala energetsko zelo potrošna Kitajska, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Fotografija je simbolična. (Foto: Reuters) Kot opozarja IEA, se bodo v prihodnjem obdobju zvišale tudi cene nafte, in sicer do leta 2035 kar za 88 odstotkov na 113 dolarjev za 159-litrski sod. Kljub podnebnem dogovoru iz Koebenhavna, ki sicer ni zavezujoč, bodo v prihodnjem 25-letnem obdobju fosilna goriva predstavljala več kot polovico celotnega povpraševanja, vodilni energent bo nafta. Po napovedih agencije naj bi se povpraševanje po nafti do leta 2035 povečalo za 18 odstotkov, pri čemer bodo prednjačile države v razvoju, predvsem Kitajska. V letu 2035 bo svetovno povpraševanje po nafte znašalo 99 milijonov sodov dnevno, kar je 15 milijonov sodov več kot v letu 2009. Povpraševanje po zemeljskem plinu bo naraslo za 44 odstotkov na 4500 milijard kubičnih metrov. Naraščajoče povpraševanje po fosilnih gorivih bo tako povečalo emisije ogljikovega dioksida, kar pomeni, da bo cilj iz Koebenhavna - globalno segrevanje ozračja omejiti pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje - praktično nemogoče doseči.	sta	Dnevnik	2010-11-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042336495/posel/novice/1042336495	Maksima Holding ostaja brez premoženja	gospodarstvo, ekonomija	Maksima Holding ostaja brez premoženja   Maksima Holding ostaja brez premoženja Včeraj je ena od bank upnic insolventni Maksimi Holding zaplenila za 1,95 milijona evrov delnic Istrabenza in za 930.000 evrov delnic Telekoma Slovenije. Glede na dostopne informacije je 5,3-odsotni delež Istrabenza in manjšinski delež Telekoma zaplenila Banka Celje. Ker gre za konkreten odnos med banko in komitentom , v banki teh informacij niso mogli komentirati. Po zadnjih zaplembah ima Maksima Holding v lasti le še za nekaj tisoč evrov delnic Istrabenza, okoli 12-odstotna deleža Certe in Eti Elektroelementa ter nekatere manjše naložbe.Managerski izziv 2010 dobila skupina Aha Revija Manager je skupini Aha Mojce Lukančič in Nigela Buxtona včeraj podelila naslov managerski izziv 2010 za najbolj drzen in prelomen poslovni načrt. Lukančičeva in Buxton sta nagrado prejela, ker kupujeta podjetja, v katerih vidita prihodnost, in jih skupaj z menedžmentom v teh podjetjih razvijata ter izboljšujeta.Pametnega omrežja ni mogoče financirati le z omrežnino Ker izključno z omrežnino ne bo mogoče financirati nadgradnje električnega omrežja v pametno omrežje, je v Sloveniji potreben celovit načrt, katere ukrepe je treba izvesti in kako zagotoviti vire financiranja, je včeraj ob robu foruma Pametna omrežja, izziv za danes dejal Ivan Šmon, podsekretar na direktoratu za energijo. Pojasnil je, da se tehtnica na ravni EU vse bolj nagiba v prid oblikovanju javno-zasebnih partnerstev, zato bi bilo tudi pri nas treba razmišljati v tej smeri.Pripravil Tomaž Modic		Dnevnik	2010-02-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042301310/posel/novice/1042301310	Metal Ravne končal svoj največji investicijski cikel	gospodarstvo, ekonomija	Metal Ravne končal svoj največji investicijski cikel  Ravne na Koroškem - Z včerajšnjim odprtjem prenovljenega ulivališča je Metal Ravne sklenil svoj največji investicijskih cikel, za katerega je zadnja tri leta namenil 75 milijonov evrov. Ta investicija je jamstvo, da bodo delovna mesta ostala na Koroškem in da se bo družba še naprej razvijala, je ob tem dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.  Investicija je zelo pomembna za družbo, ki je tretja v Evropi v proizvodnji orodnih jekel in peta v svetu. Še toliko bolj pomembna je v teh časih, ko vsako delovno mesto veliko šteje, je dodal minister. Naložbe v zadnjih treh letih v ravenskem Metalu, ki trenutno zaposluje 948 delavcev, so bile namenjene predvsem izdelavi novih produktov in ne toliko za povečanje zmogljivosti. Z novimi produkti je vedno lažje prebroditi krizo, je dejal predsednik uprave Skupine Slovenska industrija jekla Tibor Šimonka. Napovedal je, da po naložbah v proizvodnjo sledijo vlaganja v ljudi, razvoj, znanje, odnose s kupci in nove trge. Če ne bomo sledili potrebam trga, potem tudi ta vlaganja ne bodo dovolj, je menil Šimonka.	sta	Dnevnik	2009-09-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042328221/posel/novice/1042328221	Trimo v prvih enajstih mesecih ob četrtino prihodkov, največji padec v Rusiji, BiH, Bolgariji in na Poljskem	gospodarstvo, ekonomija	Trimo v prvih enajstih mesecih ob četrtino prihodkov, največji padec v Rusiji, BiH, Bolgariji in na Poljskem  Trebnje - Trebanjska skupina Trimo je v prvih enajstih mesecih lani ustvarila za četrtino nižje prihodke kot v enakem obdobju lani. Največji padec je Trimo zabeležil v Rusiji, BiH, Bolgariji in na Poljskem, najvišjo rast pa v Italiji, na Hrvaškem in Nemčiji, je povedala glavna direktorica družbe Tatjana Fink.  (Foto: Luka Cjuha) Kot je za decembrsko številko Trimotima, glasila podjetja Trimo, dejala Finkova, je bilo lansko leto za Trimo najzahtevnejše leto v zadnjem desetletju, saj se je povpraševaje po zgradbah v vseh državah bistveno znižalo. Nakupi kupcev Trima so se lani zelo spremenili. Kupci so iskali hitre in enostavne rešitve, predvsem pa so po dolgem obdobju močne nakupne dinamike znižali nakupe, nekateri čez noč. Razlog je na eni strani splošno znižanje povpraševanja pri samih Trimovih kupcih, zato ti niso potrebovali dodatnih zmogljivosti na področju proizvodnje, prodajnih centrov, skladišč, pisarn ipd. Svoje pa je k temu dala tudi finančna kriza in z njo povezana sposobnost kreditiranja bank, še posebej dolgoročnih posojil, zato so od Trima kupci pričakovali še večjo fleksibilnost in prilagodljivost novim razmeram kot doslej, je poudarila Finkova. Trimo je predlani na ravni skupine ustvaril za 218,1 milijona evrov prihodkov, 12 odstotkov manj kot leta 2007, bruto dobiček družbe pa je znašal 6,5 milijona evrov.	sta	Dnevnik	2010-01-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/320502/posel/novice/320502	Meja 200 dolarjev za sod nafte ni daleč	gospodarstvo, ekonomija	Meja 200 dolarjev za sod nafte ni daleč  Ljubljana - Letos se je vrednost surove nafte podražila za okoli 30 odstotkov. Investicijska banka Goldman Sachs je minuli teden popravila napovedi cen surove nafte za drugo polovico letošnjega leta s 107 dolarjev na 141 dolarjev za sod. V prihodnjem letu naj bi po napovedih vrednost soda narasla na 148 dolarjev, po opozorilih banke Goldman Sachs pa ni več daleč naslednja psihološka meja, ko bo sod nafte prekoračil mejo 200 dolarjev.  V UMAR pravijo, da je naraščanje cen goriva k aprilski inflaciji prispevalo 0,1 odstotne točke, po razpoložljivih podatkih pa bo prispevek k rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k majski inflaciji prispeval okoli 0,5 odstotne točke. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je naraščanje cen naftnih derivatov k 2,1-odstotni inflaciji prispevalo 0,4 odstotne točke. V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) razlagajo, da so v spomladanskem poročilu na podlagi takrat dostopnih podatkov predpostavljali, da bo cena nafte letos znašala 98 dolarjev za sod, kar je več od napovedi drugih mednarodnih inštitucij. Te so napovedovale, da bo vrednost nafte od 80 do 90 dolarjev za sod. V tem trenutku ocenjujemo, da še vedno obstaja možnost, da bo cena nafte nižja od naše predpostavke. To bi se zgodilo v primeru hujše recesije v ZDA in s tem še večje upočasnitve gospodarske rasti drugod po svetu, kot je trenutno predvidena. Po drugi strani bi bila lahko cena višja, če bo recesija v ZDA kratka in drugi deli sveta ne bodo doživeli takšne upočasnitve gospodarske rasti, kot se trenutno predpostavlja, pravijo v UMAR. Dodajajo, da so gibanja cen nafte na kratki rok vse bolj odvisna od mnogih dejavnikov, ki so enkratni in nepričakovani, čedalje manj pa od ekonomskih dejavnikov ponudbe in povpraševanja. V Petrolu pravijo, da se minuli teden objavljene spremembe komercialnih zalog nafte in njenih proizvodov v ZDA z napovedmi ne ujemajo najbolj. Zaloge surove nafte so narasle za 200.000 sodov, pričakovano pa je bila rast v višini 1,8 milijona sodov. Čeprav ni bilo pričakovanih nobenih sprememb, so zaloge bencina padle za 1,7 milijona evrov. Nigerijski uporniki so minuli teden povzročili eksplozijo na naftovodu, ki je terjala sto smrtnih žrtev. Pri pripravah na olimpijske igre v Pekingu je Kitajska aprila zabeležila rekorden uvoz in ogromno znižanje izvoza bencina, ki je znašal le četrtino izvoza minulega aprila. Zaradi nedavnega potresa v sečuanski provinci Kitajska razmišlja celo o ukinitvi sedem milijard dolarjev vrednega projekta gradnje rafinerije in kemične tovarne.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2008-05-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042340142/posel/novice/1042340142	Unior z milijonsko izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Unior z milijonsko izgubo  Ljubljana - Unior je lani ustvaril le 111,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je četrtino manj kot leto prej. Čista izguba matične družbe je znašala skoraj deset milijonov evrov, medtem ko so leta 2008 poslovali z 1,4 milijona evrov čistega dobička. Tudi za letošnje leto uprava pod vodstvom Gorazda Korošca načrtuje 1,9 milijona evrov izgube, medtem ko naj bi se prihodki zvišali na 119,6 milijona evrov.  Matej Golob Matzele. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) S poslovanjem in poslovnimi načrti so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki jih vodi direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) Matej Golob Matzele. Poleg poslovanja in načrtov so nadzorniki obravnavali tudi uvrstitev Uniorjevih delnic na Ljubljansko borzo. O kotaciji na Ljubljanski borzi bodo delničarji odločali na julijski skupščini, po Matzelejevih napovedih pa naj bi Unior na borzi kotiral še pred iztekom letošnjega leta.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-02-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042236605/posel/novice/1042236605	Kitajska izrinila Nemčijo z mesta tretjega največjega gospodarstva na svetu	gospodarstvo, ekonomija	Kitajska izrinila Nemčijo z mesta tretjega največjega gospodarstva na svetu  Peking - Kitajska je izrinila Nemčijo z mesta tretjega največjega gospodarstva na svetu, potem ko je Peking danes zvišal svojo oceno gospodarske rasti v letu 2007. Ta dosežek je simboličnega pomena, odseva pa hitro kitajsko gospodarsko rast v zadnjih desetletjih.  (Foto: AP) Kitajska vlada je objavilo revidirano oceno za gospodarsko rast v letu 2007. Po popravljeni oceni je predlanska rast kitajskega gospodarstva znašala 13 odstotkov in ne 11,9 odstotka, kot so ocenjevali doslej. Z zvišanjem gospodarske rasti se je zvišal tudi kitajski bruto domači proizvod (BDP), in sicer na 3,5 bilijona dolarjev po predlanskih menjalnih tečajih. To je bilo dovolj, da je Kitajska prehitela Nemčijo, ki je predlani zabeležila BDP v višini 3,3 bilijona dolarjev BDP. Nemčija sicer še vedno močno prekaša Kitajsko po BDP na prebivalca. V letu 2007 je ta kazalec v Nemčiji znašal 38.800 dolarjev, na Kitajskem pa le 2800 dolarjev. Poleg tega analitiki opozarjajo, da bo zaradi navzgor popravljenega podatka o rasti v letu 2007 lanska gospodarska rast, ki bo nižja zaradi ohlajanja svetovnega gospodarstva, izpadla toliko manj zadovoljivo. Po ocenah Svetovne banke bo Kitajska za leto 2008 zabeležila 7,5-odstotno rast, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred Kitajsko sta zdaj le še ZDA (13,8 bilijona dolarjev BDP) in Japonska (4,4 bilijona dolarjev BDP), pri čemer nekateri analitiki menijo, da bo Kitajska uspela prehiteti Japonsko že v roku treh do štirih let.	agencije,ub	Dnevnik	2009-01-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042402458/posel/novice/1042402458	Voditelji največjih iščejo v Seulu pot za zajezitev valutne vojne	gospodarstvo, ekonomija	Voditelji največjih iščejo v Seulu pot za zajezitev valutne vojne  Seul - Po nekaterih optimističnih napovedih naj bi voditelji 20 držav, ki so včeraj zvečer sedli za pogajalsko mizo, danes v Seulu vendarle podpisali skupno izjavo. Gre za poskus ustavitve valutne vojne ter kompromis o uravnoteženju velikih neskladij na področju mednarodne trgovine. Oba pojava že nekaj časa ogrožata konsolidacijo globalne ekonomije in kličeta duhove komaj oddaljene recesije.  Fotografija je simbolična. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Kot predvideno, zaradi usklajevanja neposrednih interesov nacionalnih gospodarstev, v Seulu za zdaj ni bilo prostora za razpravo o nujno potrebni reformi mednarodnih finančnih institucij (Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad...) in mehanizmov, ki so nastali po drugi svetovni vojni, se pravi v razmerah, ki so presežene z evolucijo globalnega gospodarstva. Reformiranje mednarodnega monetarnega sistema ni nekaj, kar bi se lahko zgodilo čez noč, je včeraj dejala Cristine Lagarde, francoska ministrica za gospodarstvo. Še mnogo mesecev bo preteklo, preden bomo lahko izoblikovali sistem, ki nam bo vsem pogodu, ki bo bolj ustrezen času, predvsem pa bolj varen in stabilen, je še dodala. Vrh v Seulu se je začel s kopičenjem jeze do Američanov, ki so pred tednom dni najavili množično tiskanje denarja za odkup državnih obveznic. Povečana denarna masa (šeststo milijard dolarjev), s katero Washington skuša na kratki rok oživeti ameriško porabo, je med mnogimi evropskimi državami in državami hitro rastočih gospodarstev povzročila paniko. Wall Street Journal našteva države (Tajvan, Tajska, Brazilija...), ki so že posegle po izrednih ukrepih za zaščito lastne valute. Bojazen držav, ki so se pravkar izvile iz recesije, je, da bodo sveže naložbe preplavile njihove relativno majhne finančne trge, okrepile vrednost lokalnih valut ter tako zavrle rast njihovih gospodarstev. Pritisk novega ameriškega ukrepa pa čutijo tudi večji sistemi. Nemčija, ki je največji evropski izvoznik, je zaradi krepitve evra nemudoma protestirala v Washingtonu, Merklova pa se je z Obamo v Seulu sestala takoj za vljudnostnim srečanjem med kitajskim in ameriškim predsednikom. Predsednik Obama, ki je prišel v Seul po porazu na vmesnih ameriških volitvah, je v prvem krogu dvostranskih srečanj skušal ublažiti osti, ki so z vseh strani merile nanj. Zavzel se je za ukinitev trgovinskih zaščitnih ukrepov ter pozval ostale voditelje, da podprejo prizadevanja za skupno rast svetovnega gospodarstva. Kot napovedujejo v Seulu, naj bi zaključni dokument vseboval dikcijo, s katero bo uravnavanje menjalne vrednosti valut prepuščeno trgu. Voditelji se za zdaj še niso odločili, ali bo v besedilu tudi napotilo, da naj se države odrečejo ukrepom tako imenovane tekmovalne devalvacije. Vrh v Seulu naj bi poleg tega nakazal predlog za razrešitev neskladij na področju mednarodne trgovinske menjave. Ameriška zamisel o maksimalni višini trgovinskega presežka je že pred vrhom zbudila velika negodovanja. Zanimiv pa je predlog, ki ga je velikima rivaloma, se pravi Ameriki in Kitajski, podal Orville Schell, vodja Centra za ameriško-kitajske odnose vplivne družbe Asia Society v New Yorku. Schell je za kitajsko tiskovno agencijo Xinhua včeraj dejal, da bi ZDA kitajskim naložbam morale na široko odpreti vrata. Schell meni, da bi na ta način lahko odpravili ogromno trgovinsko in kapitalsko neravnotežje med državama. andrej.mrevlje@dnevnik.si	Andrej Mrevlje	Dnevnik	2010-11-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042515065/posel/novice/1042515065	Lufthansa s 13 milijoni evrov izgube, Croatia Airlines zaradi stavke odpovedala več kot polovico letov	gospodarstvo, ekonomija	Lufthansa s 13 milijoni evrov izgube, Croatia Airlines zaradi stavke odpovedala več kot polovico letov  Frankfurt - Nemški letalski prevoznik Lufthansa je lansko leto sklenil v rdečih številkah. Vknjižil je 13 milijonov evrov čiste izgube, potem ko je leto 2010 končal z 1,1 milijarde evrov čistega dobička. Družba slab poslovni nastop pripisuje težavam svoje hčerinske letalske družbe British Midland (BMI).  (Foto: Daylife) Dobiček Lufthanse iz poslovanja je leta 2011 znašal 820 milijonov evrov, kar je 180 milijonov evrov manj kot leto dni pred tem, prihodki letalskega prevoznika pa so se lani okrepili za 8,3 odstotka na 28,7 milijarde evrov, poročajo tuje tiskovne agencije. V podjetju so padec čistega dobička utemeljili zlasti z dogajanjem v BMI. Kot so pojasnili, sta jih negativno poslovanje te hčerinske družbe in postopek njene prodaje stala 285 milijonov evrov. British Midland opravlja polete v Evropo, na Bližnji vzhod in v Afriko, njeno poslovanje pa so leta 2011 prizadeli zlasti nemiri v arabskem svetu. Slabše se je zaradi slabega položaja gospodarstva odrezala tudi na britanskem trgu. Sicer pa je Lufthansa decembra lani podpisala dogovor o prodaji BMI matični družbi britanskega konkurenta British Airways, to je International Airlines Group (IAG). Posel je vreden 172,5 milijona funtov (207,19 milijona evrov), kar je za IAG zelo ugodno. Zeleno luč dogovoru morajo prižgati še organi varovanja konkurence, Lufthansa in IAG pa upata, da bo posel sklenjen še v prvem četrtletju letošnjega leta. Ne glede na slabe poslovne rezultate v minulem letu pa bo nemški letalski prevoznik delničarjem tudi letos izplačal dividende, in sicer v višini 25 centov na delnico (lani 60 centov na delnico). Bolj podrobne poslovne številke za leto 2011 bo Lufthansa objavila 15. marca.	sta	Dnevnik	2012-03-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042390769/posel/novice/1042390769	Na lestvici stotih največjih podjetji v regiji jugovzhodne Evrope 14 slovenskih	gospodarstvo, ekonomija	Na lestvici stotih največjih podjetji v regiji jugovzhodne Evrope 14 slovenskih  Ljubljana - Na lestvico stotih največjih podjetij (brez finančnih institucij in zavarovalnic) po ustvarjenih prihodkih v regiji jugovzhodne Evrope, ki jo je izdelal SeeNews, se je v minulem letu uvrstilo 14 podjetij iz Slovenije. Največ podjetij, ki se je uvrstilo na lestvico, prihaja iz Romunije, in sicer 43, s 16 podjetji pa ji sledi Bolgarija. Srbija si deli tretje in četrte mesto s Slovenijo, Hrvaška pa je s 13 podjetji prišla na peto mesto.  Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha) Med slovenskimi podjetji sta se med prvo deseterico uvrstila Petrol in Mercator. Slovenska naftna družba je lani, tako kot v letu 2008, zasedla peto mesto. Po drugi strani je Mercator napredoval z desetega na šesto mestom. Tako kot v letu 2008 je bilo v minulem letu največje podjetje v jugovzhodni Evropi romunska naftna družba OMV Petrom, kateri prihodki so se glede na leto 2008 zmanjšali za okoli 26 odstotkov na 3,4 milijarde dolarjev. Na drugo mesto se je uvrstila hrvaška Ina. Tudi njej so se prihodki, tako kot prvouvrščenemu OMV Petromu, zmanjšali za približno četrtino. Med prvimi desetimi podjetji je za največ, in sicer za pet mest, napredovalo romunsko avtomobilsko podjetje Automobile Dacia. Po drugi strani pa je med prvimi desetimi podjetji največ mest (pet) izgubil Lukoil - Bulgaria, ki je sicer doživel tretjinski padec prihodkov. Celotni prihodki stotih največjih podjetij v Evropi so se v minulem letu zmanjšali za 14 odstotkov na 78 milijard evrov. Največ prihodkov, in sicer v višini 25,6 milijarde evrov, so ustvarila podjetja, ki se ukvarjajo z nafto in plinom. Sledijo podjetja, ki delujejo v proizvodnji in prodaji električne energije. Na lestvico uvrščena tovrstna podjetja so lani ustvarila 13,5 milijarde evrov prihodkov, kar je približno toliko kot leto dni pred tem. Najbolj dobičkonosna podjetja v regiji prihajajo iz sektorja telekomunikacij. Med njimi je na vodilnem mestu T-Mobile Hrvatska, sledijo mu Orange Romania in Vodafone Romania. Na sedmo mesto se je uvrstil slovenski farmacevt Krka, medtem ko je Telekom Slovenija uvrščen na enajsto, njegovo hčerinsko podjetje Mobitel pa na štirinajsto mesto. Podjetja, ki so lani dosegla največjo izgubo, so energetska podjetja, med katerimi je najbolj globoko v rdečih številkah končala Naftna industrija Srbije. Njena izguba je znašala kar 392,5 milijona evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-09-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042232111/posel/novice/1042232111	Dvig plač v zdravstvu bo imel velik vpliv na zdravstevno zavarovalnico Vzajemno	gospodarstvo, ekonomija	Dvig plač v zdravstvu bo imel velik vpliv na zdravstevno zavarovalnico Vzajemno  Ljubljana - Boštjan Aver dobro leto dni vodi Vzajemno. Nedavno pa je na presenečenje mnogih zasedel tudi položaj predsednika nadzornega sveta Kapitalske družbe. Kako mu je to uspelo, kot tudi, v kakšni kondiciji je bila Vzajemna, ko jo je prevzel od Marka Jakliča, pojasnjuje v pogovoru za Dnevnik.  Boštjan Aver. Ko ste septembra lani prevzeli funkcijo predsednika uprave Vzajemne, ste se javnosti in zaposlenim zaobljubili, da boste še letos ponudili življenjska zavarovanja. Kje se je zalomilo? Težko govorimo o tem, da se je zalomilo. Vsak projekt, še posebno tako zahteven, kot so življenjska zavarovanja, potrebuje svoj čas. Sicer pa dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) še nimamo, ker še nismo vložili vloge za pridobitev licence. To nameravamo storiti v prihodnjem letu, se pravi v letu 2009. Zakaj je prišlo do zamika? Razlogov je več, nedvomno pa je na našo odločitev oziroma preložitev vplivala finančna kriza. Ali drži, da ste vlogo za življenjska zavarovanja že vložili, a jo nato umaknili? Drži. V vlogi nismo imeli vseh dokazil, kako bomo zagotovili potrebni kapital. Edina možnost namreč je, da kapital zagotovimo iz obstoječih postavk kapitala, kar pa je mogoče le s sprejetjem potrebnih skupščinskih sklepov. Pomembna je tudi definicija članstva. Dejansko člani Vzajemne ne bodo več le tisti z zdravstvenim zavarovanjem, ampak tudi tisti, ki bodo imeli sklenjena življenjska zavarovanja. Prvi so podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedali v Adriaticu Slovenici. Šele nedavno ste tudi v Vzajemni potrdili, da je povišanje premije glede na rast stroškov zdravstvenih storitev praktično neizogibno. So bili ti planski dvigi že določeni? Vsekakor ne. O tem mora najprej odločati nadzorni svet. Dvig premij je sicer pričakovan, saj stroški škod bistveno presegajo načrte, še posebno v zadnjih štirih mesecih - v primerjavi z letom 2007 so namreč višje kar za desetino. Višje stroške, vsaj nekje za deset odstotkov, pa načrtujemo tudi v prihajajočem letu. Slaba polovica tega zneska oziroma odstotka gre na račun medicinske inflacije, preostanek pa na račun dviga plač v zdravstvu. Pri okoli 200 milijonih evrov škod, ki jih imamo vsako leto v Vzajemni, ta rast pomeni več kot 20 milijonov evrov dodatnih stroškov. Glede na to, da bomo to leto zaključili s pozitivno ničlo, pa je rast premij tudi logična, saj zaradi ureditve Solventnost II ne smemo poslovati z izgubo in s tem načeti svoje kapitalske ustreznosti. Ne vemo sicer še, kdaj in za koliko bomo zvišali premijo. V preteklosti ste zdravstvene zavarovalnice hkrati napovedovale dvig. Ali gre ločeno dvigovanje pripisati temu, da pri nas urad za varstvo konkurence deluje bolj intenzivno kot v preteklosti? Vem, kam merite, vendar vam zagotavljam, da ne gre za kartelno dogovarjanje. Že s spremembo zakona marca 2006 so zavarovalnice postavile premijo na najnižjo raven, na kateri še lahko pokrijejo svoje obratovalne stroške in škode. Že takrat je bila višina premij pri vsaki zavarovalnici oblikovana glede na trenutne in prihodnje obratovalne stroške. Tako je tudi normalno, da je treba premije zgolj prilagajati rasti škod. Ta rast pa je za vse enaka. Z izravnalnimi shemami smo izenačili povprečne stroške na zavarovanca, letos tudi že poteka prva popolna izravnava. V Vzajemni smo premijo nazadnje dvignili novembra lani, in sicer za 4,9 odstotka, konkurenca pa jo je dvignila za 10 odstotkov. Kako bo na poslovanje Vzajemne vplivala Solventnost II? To je še en razlog, da moramo poslovati z dobičkom, saj se v prihodnje predvidevajo bistveno višje kapitalske zahteve. Vzajemna bi morala tako do leta 2012 vsako leto ustvariti vsaj tri do štiri milijone evrov dobička. Res pa je, da danes še ne poznamo višine kapitalskih zahtev. Ali še naprej iz Vzajemne odhajajo mlajši, cenejši zavarovanci? Ne. Prehod zavarovancev je bistveno nižji, predvsem v primerjavi s prehodi po spremembi zakona leta 2006. Teh prehodov je bilo v letošnjem letu v povprečju manj kot 600 na mesec. Obenem smo v letu 2008 pridobili več kot 20 odstotkov več mladih zavarovancev, ki so v Vzajemni sklenili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot v letu pred tem, vsak mesec pa pridobimo tudi od 300 do 400 novih zavarovancev, ki k nam prihajajo iz konkurenčnih zavarovalnic. Kako pa je s pridobivanjem novih zavarovancev? Letos smo pridobili približno 25.000, izgubili pa okoli 7000 zavarovancev. Pri tem je treba upoštevati tudi umrljivost in odpise terjatev zaradi slabega finančnega stanja določenih zavarovancev. Tako da portfelj ohranjamo na isti ravni. Minister za zdravje Borut Miklavčič vam je očital visoke stroške poslovanja. Malce vam je zagrozil tudi z določilom v koalicijski pogodbi, da bi ZZZS spet začel ponujati dopolnilno zdravstveno zavarovanje. So stroški res tako visoki? V medijih sem zasledil ta očitek, ki pa potrebuje razlago, saj stroške poslovanja ne gre metati v en koš. Očitek bi bil na mestu, če bi Vzajemna ponujala zgolj dopolnilna zdravstvena zavarovanja, vendar pa, kot tudi sami veste, Vzajemna ponuja še veliko drugih produktov. Obratovalni stroški pa so v primerjavi z Evropo, kjer imajo vzajemne zavarovalnice delež obratovalnih stroškov v premijah več kot deset odstotkov, v Vzajemni nižji. Tako da takšen delež - 10,4 odstotka letos, lani več kot enajst - še zdaleč ni visok. Govoriti še o večjih prihrankih, pa je težko, saj so določeni stroški fiksni. Še enkrat poudarjam, da bomo letos na tem področju dosegli okoli dva do tri milijone evrov prihrankov. Kako pa gledate na navedbe v koalicijski pogodbi, da bi ZZZS spet začel ponujati dopolnilno zavarovanje? Iz izkušenj vam lahko povem, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne bo imel nič nižjih stroškov poslovanja. Še več, za realizacijo takšnega projekta bodo potrebovali nove kadre, zagonski kapital, treba bo ustanoviti zavarovalnico - to pa zahteva določene pravne postopke, uvedbo informacijskega sistema, postavitev trženja, itn. Se pravi, da bi že sam zagon oziroma realizacija projekta pomenila za državo velik kapitalski zalogaj. Kdaj lahko pričakujemo kolaps slovenske zdravstvene blagajne? O kolapsu bi težko govoril, saj tudi zavod lahko posluje s primanjkljajem, ker se ne nazadnje pokriva iz javnih sredstev. Tega manka naj bi bilo po nekaterih ocenah prihodnje leto od 50 do 100 milijonov evrov. Res bo težko zagotavljati potrebne vire v zdravstvu, vendar pa se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje ohraniti. Velik vpliv na vzdržnost zdravstvene blagajne bo imel tudi nedavni dvig plač v zdravstvu. Samo Vzajemna bo imela prihodnje leto dodatnih 12 milijonov evrov stroškov iz škod. Ta učinek pa je vsako leto kvečjemu še višji. Preidimo na vaš enoletni mandat. S čim se lahko pohvalite? Zelo uspešno smo prebrodili finančno krizo. Pravočasno smo reagirali in prodali lastniške vrednostne papirje. Odrekli smo se načrtovanemu povečanju naložb v delnice in kupone vzajemnih skladov za deset milijonov evrov, saj smo z internimi modeli in preučevanjem informacij zaznali pretečo nevarnost. Tako smo aprila zmanjšali izpostavljenost za 3,2 milijona evrov, septembra še za dodatnih šest milijonov evrov. Uspehe pa smo dosegli tudi na kadrovskem področju. V okviru Zlate niti, ki jo organizira Dnevnik, smo bili izbrani med najboljše zaposlovalce. Držimo tudi obljubo, da bomo premijo ohranjali na najnižji ravni. Ob tem smo ponosni na dva nova produkta, vzporedni zdravstveni zavarovanji VzajemnaDiagnoza+ ter VzajemnaNezgode+. Kakšen pa je odziv? Vsak mesec prodamo približno 500 nezgodnih zavarovanj, kar presega pričakovanja. Poleg tega se podoba Vzajemne v javnosti, če upoštevamo PR-indeks (negativne in pozitivne objave), izboljšuje. S čim to povezujete, z odhodom Marka Jakliča iz Vzajemne, ki je bil tarča številnih napadov? Tudi zaradi svoje nepokornosti agenciji za zavarovalni nadzor? To povezujemo predvsem z dobrim delom sedanje uprave. Lahko te uspehe razumemo tako, kot da je Jaklič pustil kar dobre nastavke za uspešno poslovanje zavarovalnice? Vsekakor. Vsak, ki je do zdaj deloval v Vzajemni, je pustil dobre nastavke, drugače Vzajemna ne bi bila to, kar je danes. Je pa nova uprava zadolžena za korak naprej. Denimo na področju upravljanja tveganj, finančne stabilnosti in kontrolinga. Se kot bodoči predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe (Kad) strinjate s prenosom dela Kada na ZPIZ? Težko bi v tem trenutku o tem govoril. Vsekakor bomo novi nadzorniki z marsičim pripomogli k strokovnemu poslovanju pri upravljanju naložb in skladov ter zagotavljanju zajamčenega donosa in sistema notranjih kontrol. Menim, da bo treba tudi prevetriti naložbeno politiko, poslovni pravilnik in strukturo naložb, ki jih skladi trenutno imajo. Kako ste sploh postali kandidat za člana nadzornega sveta Kada. Na čigavo priporočilo? Na priporočilo marsikoga, predvsem strokovnjakov. Nisem v nobeni politični stranki. Ravno zaradi tega vas sprašujem. Lahko imenujete te strokovnjake? So iz zavarovalniškega kroga. Kljub temu, da niste član politične stranke, pa verjamem, da niste politično naivni. Funkcija predsednika nadzornega sveta Kada ni bila nikoli do zdaj prepuščena naključju. Kot veste, je ključna obljuba, da se na te položaje imenuje strokovne ljudi, ne političnih. Priporočila ni dalo le nekaj oseb, ampak mnogo ljudi iz zavarovalniških krogov. Morda tudi Vlado Dimovski? Tega ne vem, je pa bil moj mentor pri izdelavi doktorske disertacije in tudi magistrske naloge. Veliko kolegov imam tudi z drugih fakultet, kjer predavam, recimo z Evropske pravne fakultete in Fakultete za menedžment. Ste pred nakupom IT-opreme za uvedbo življenjskih zavarovanj. Zaradi napačnih odločitev, ki so bile podvržene različnim klientelnim povezavam, so imele številne finančne družbe v preteklosti težave. Kako ste se vi lotili tega projekta? Zadnje pol leta pripravljamo nabor specifikacij in opisa procesov, ki jih bomo potrebovali. Začeli smo interno, pri svojih kadrih, nato smo ugotovili, da nimamo dovolj znanja in izkušenj s področja življenjskih zavarovanj. Zato smo k projektu povabili zunanje strokovnjake. Tako smo na približno 90 straneh pripravili povabilo k oddaji ponudbe za izbiro IT-opreme, opravili tudi že številne oglede, tako pri obstoječem dobavitelju informacijske tehnologije IN2 kot pri preostalih treh potencialnih ponudnikih. Kateri zunanji strokovnjaki vam pomagajo pri tem projektu? Ne vem, ali jih lahko omenim. Potem vas bom pa jaz vprašala. Sta med njimi tudi Aleš Ahčan, ki ga močno povezujejo s poslovanjem Vzajemne, in Igor Masten? Pri življenjskih zavarovanjih nam eden od naštetih pomaga, ne pa oba. Lahko špekuliramo, da nameravate ta posel podeliti Adacti, za katero naj bi delal tudi Ahčan? Na trgu smo identificirali štiri ponudnike, poleg Adacte in IN2 še podjetji Hermes Softlab in Parsek. Naše strokovne ekipe so se v okviru ožjega izbora odločile za Adacto in IN2. Dr. Ahčan pa po mojem vedenju ne dela za Adacto. Bi lahko imela Adacta kakšno primerjalno prednost, da bo seznanjena z določenimi informacijami? Ne. Kar zadeva IT-projekt, ga vodi bivši član uprave Franc Henigman, ki pa je v preteklosti izbral IN2. Vsekakor bo izbrana najbolj strokovna aplikacija. Ali vidite v prihodnosti možnost, da bi se Vzajemna povezovala ali strateško sodelovala s kakšno zavarovalnico? Denimo s Pozavarovalnico Sava? Pred meseci so bili že načeti določeni pogovori s Savo Re. Vendar smo prišli do zaključka, da lahko sami naredimo boljšo zgodbo, kot če bi se povezovali z nekom, ki nam ponuja to znanje. Še posebno če bi prišli v konflikt interesov, saj Sava Re že ponuja življenjska zavarovanja. S pozavarovalnico smo se pogovarjali tudi o sodelovanju na območju nekdanje Jugoslavije, a smo ocenili, da si ne moremo privoščiti konkretnega koraka, saj zaradi finančne krize še ni pravi čas. Še posebno ker so se nekatere slovenske zavarovalnice opekle v Makedoniji, Srbiji in Črni gori.	Vesna Vukovič,Tomaž Modic	Dnevnik	2008-12-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/309526/posel/novice/309526	Slovenija postaja vse bolj zanimiva tudi za ameriška podjetja	gospodarstvo, ekonomija	Slovenija postaja vse bolj zanimiva tudi za ameriška podjetja  Ljubljana - Slovenija je majhen trg, ki doživlja velike gospodarske reforme in vesti iz Slovenije, ki jih dobivajo gospodarstveniki v ZDA so dobre. Zato je tudi vse več zanimanja podjetij iz ZDA za Slovenijo, je danes na posvetu, ki ga je organizirala ameriška gospodarska zbornice, povedal pomočnik ameriškega ministra za trgovino Paul Dyck.  (Slika je simbolična.) (Foto: Tomaž Skale) Med zunanjetrgovinskimi partnericami ZDA je Slovenija na 104. mestu, kar je razumljivo glede na velikost Slovenije. Slovenija v času predsedovanja EU postaja v ZDA vse bolj prepoznavna, poleg tega pa ima zelo dobro geografsko lego, kar je zelo zanimivo za ameriška podjetja, ki hočejo delati v regiji. Dyck, ki je govoril predvsem o odnosih med ZDA in EU, je dejal, da je trgovinsko partnerstvo med unijo in ZDA najpomembnejša trgovinska zveza na svetu. Poleg številnih rešenih vprašanj v transatlantskih odnosih obstajajo tudi nekatera, ki še niso rešena. Med drugim je Dyck naštel priznavanje različnih certifikatov in standardov. Tako zaenkrat obstajajo razlike v standardih za testiranje hrane, kozmetike in varnosti avtomobilov, kar onemogoča večji ameriški izvoz v EU. Zato je potrebno težiti k temu, da bi obe strani priznavali standarde druga drugi ali pa bi te poenotili, je dejal. Ob tem se je Dyck tudi ustavil pri pri vprašanju tarif. Kot je dejal, bi odprava tarif med EU in ZDA bruto domači proizvod (BDP) unije zvišala za 3,5 odstotka, BDP ZDA pa za tri odstotke. Po podatkih ameriške gospodarske zbornice v Slovenije so ZDA v Evropo doslej naložile za 1200 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot v Azijo oz. to znaša 59 odstotkov vseh ameriških neposrednih investicij v tujino. Premoženje ameriških podjetij v EU je po podatkih zbornice vredno 2300 milijard dolarjev. Podjetja iz EU so v ZDA doslej vložila 1300 milijard dolarjev, ZDA pa so glavna destinacija za naložbe iz EU. Samo Švica, ki sicer ni članica EU, ima v ZDA za 1200 milijard dolarjev premoženja, Velika Britanija pa za 1100 milijard dolarjev. EU je npr. doslej samo v ameriško zvezno državo Kalifornija vložila več kot na Kitajsko.	STA,pn	Dnevnik	2008-04-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042410771/posel/novice/1042410771	Elektro Maribor se je ustrašil Rada Pezdirja: Dodatnih stroškov za odjemalce ne bo	gospodarstvo, ekonomija	Elektro Maribor se je ustrašil Rada Pezdirja: Dodatnih stroškov za odjemalce ne bo  Maribor - Elektro Maribor je ustavil dejavnost predvidenega zaračunavanja stroškov nudenja podpore oskrbe gospodinjskim odjemalcem, kamor med drugim sodijo stroški izdelave in pošiljanja računa, klicnega centra in informacijskih pisarn.  (Foto: Bojan Velikonja) Kot so danes sporočili iz mariborskega elektrodistributerja, ni prišlo do nobenih dodatnih stroškov za odjemalce, saj so nameravali omenjene stroške zaračunavati s 3. januarjem 2011. Do odločitve Elektra Maribor je prišlo le dan po tem, ko je Društvo za pravno državo na novinarski konferenci napovedalo akcijo zoper mariborsko družbo. Predsednik društva Rado Pezdir je poudaril, da za načrtovano zaračunavanje stroškov vodenja računa ni nobene pravne podlage. Elektro Maribor je na svoji spletni strani 30. novembra objavil obvestilo, da bo za gospodinjske odjemalce 3. januarja 2011 uvedel vodenje računa v višini 0,828 evra skupaj z DDV za posamezni račun. Po izračunih Društva za pravno državo bi Elektro Maribor, ki ima 189.000 odjemalcev, odjemalce na mesec oškodoval za 156.492 evrov, na leto za skoraj 1,88 milijona evrov, v petih letih pa za 9,39 milijona evrov. Odvetnik Franci Matoz je ob tem opozoril, da v splošnih pogojih poslovanja Elektra Maribor ni nobene določbe, ki bi distributerju dovolila uvedbo vodenja računa. Elektro Maribor bi moral v skladu z zakonodajo vsakega odjemalca pisno obvestiti o spremembi cene ter mu ponuditi možnost, da odstopi od pogodbe z elektrodistributerjem, česar ni storil. Njegova odvetniška pisarna je o tem že obvestila urad za varstvo konkurence, tržni inšpektorat in Banko Slovenije, od katerih zahteva takojšnje ukrepanje zoper odgovorne osebe.	sta	Dnevnik	2010-12-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/276052/posel/novice/276052	Zdenko Pavček se umika iz aktivnega upravljanja Viatorja & Vektorja	gospodarstvo, ekonomija	Zdenko Pavček se umika iz aktivnega upravljanja Viatorja & Vektorja  Ljubljana - Zdenko Pavček ne bo več vodil Viatorja & Vektorja. Iz sklica skupščine, ki bo 20. novembra, je namreč razvidno, da družba uvaja enotirni sistem upravljanja.  Zdenko Pavček je v zadnji letih bil kar nekaj pomembnih bitk, med drugim se je z menedžerskim prevzemom obvaroval na čelu Viatorja Delničarji družbe bodo odločali o razrešitvi dosedanjega nadzornega sveta in imenovanju upravnega odbora s šestletnim mandatom. V njem naj bi poleg Pavčka sedeli še predsednik uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka, direktor NFD Holdinga Zoran Boškovič in prof. dr. Ivan Prebil. Pričakovati je, da bo upravni odbor vodil Pavček, kar že kaže, da se umika iz aktivnega upravljanja Viatorja $amp, Vektorja, ki ga bo prepustil trem izvršnim direktorjem. Njihova imena so za zdaj še skrivnost. Nekateri poznavalci razmer napovedujejo, da utegne mesto glavnega izvršnega direktorja Viatorja&Vektorja prevzeti nekdo od zunaj. Po lani izpeljanem menedžerskem odkupu imata podjetji Petin in Vektor, ki sta v lasti menedžerjev, uradno 72-odstotni delež Viatorja&Vektorja.	Vesna Vuković	Dnevnik	2007-10-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042327528/posel/novice/1042327528	Regulator: konec razlik med oglaševano in dejansko hitrostjo interneta	gospodarstvo, ekonomija	Regulator: konec razlik med oglaševano in dejansko hitrostjo interneta  Ljubljana - Ker se pogosto dogaja, da slovenski uporabnik interneta ne dobi prenosne hitrosti, ki mu je bila obljubljena s pogodbo, se je regulator trga odločil, da temu naredi konec.  (Foto: Jaka Adamič) Pred kratkim je predlagal priporočilo, ki operaterjem zapoveduje, naj uporabnikom posredujejo pravilne in ažurne informacije o ocenjeni prenosni hitrosti oziroma jim jasno razložijo, da bo dejanska hitrost nižja od oglaševane. To bi morali storiti v roku enega meseca od izdaje priporočila. Če to ne bi doseglo želenega učinka, ne izključuje možnosti uveljavitve obveznih ukrepov. V Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ki jo že dober mesec vodi Dušan Schuster, so odgovorili tudi na pomisleke družbe Tušmobil, ki je opozorila na generalni problem, da so alternativni operaterji pri zagotavljanju širokopasovnega dostopa po bitnem toku (po bakreni parici) v celoti odvisni od Telekoma Slovenije, kjer je raven zagotavljanja storitve zapisana skopo in pomanjkljivo (...), na podlagi česar Tušmobil ne more zagotavljati dobre kakovosti storitev . Operater je poleg tega poudaril, da strank ne morejo obveščati o ocenjenih hitrostih, dokler jih ne priključijo na omrežje. Apek po drugi strani odgovarja, da priporočilo ne nalaga obveznosti obvestila pred sklenitvijo naročniške pogodbe, ampak da operater strankam pojasni, da lahko pride do prej omenjenega neskladja. Priporočilo predvideva tudi, da morajo operaterji prilagoditi naročniško pogodbo s klavzulo, da bodo, v kolikor se ugotovi, da je dejanska hitrost konstantno nižja od pogodbeno dogovorjene, paket na zahtevo stranke spremenili v drugega in stranki zaračunavali novo (nižjo) mesečno naročnino.	Tomaž Modic	Dnevnik	2010-01-05 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042265627/posel/novice/1042265627	Vlagatelji na Ljubljanski borzi optimistični: Delnica Pozavarovalnice Save poskočila za dobrih 9 odstotkov	gospodarstvo, ekonomija	Vlagatelji na Ljubljanski borzi optimistični: Delnica Pozavarovalnice Save poskočila za dobrih 9 odstotkov  Ljubljana - Vlagatelji so nov teden začeli polni optimizma. Cene večine delnic na Ljubljanski borzi so v jutranjem trgovanju skokovito porasle in potisnile osrednji indeks SBI20 za 2,61 odstotka nad petkovo vrednost. Indeks najlikvidnejših družb SBI TOP se je povzpel za 2,44 odstotka na 972,73 indeksnih točk.  Za največ se je do desete ure zvišala cena delnice Pozavarovalnice Save, ki se je zvišala za dobrih devet odstotkov, na 11,35 evra za delnico. Delnica Intereurope se je podražila za 8,12 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj Luke Koper povzpel za 7,48 odstotka na 26 evrov za delnico. Precej se je podražila tudi delnica Zavarovalnice Triglav, ki je v prve pol ure trgovanja pridobila 6,91 odstotka in se povzpela na 19,64 evra za delnico. Tudi delnica Istrabenza se je danes podražila, in sicer za 6,68 odstotka. Delnica naše druge največje banke pa se je podražila za dobrih pet odstotkov, enotni tečaj Nove KBM se je tako povzpel na 10,46 evra za delnico. Po drugi strani pa se je za največ znižal enotni tečaj delnice Pivovarne Laško, ki se je znižala za 0,71 odstotka, medtem ko večjih padcev tečajev na Ljubljanski borzi do desete ure ni bilo. Cene delnic na ameriških borzah so v petek po četrtkovi objavi stres testov skokovito porasle. Indeks Dow Jones se je povzpel za 1,96 odstotka na 8574,65 indeksne točke, indeks S&P 500 pa za 2,41 odstotka, medtem ko je tehnološki NASDAQ pridobil 1,33 odstotka. Delnice na borzah v Aziji so se v nočnem trgovanju večinoma pocenile za slab odstotek in pol. Hongkonški HANG SENG se je znižal za 1,42 odstotka na dobrih 17,142 indeksnih točk, delnice na kitajskih borzah so se pocenile za okoli 2,3 odstotka, medtem ko je indeks NIKKEI pridobil dve desetinki odstotka. V petek je na evropskih borzah prevladovalo pozitivno vzdušje, medtem ko se je danes v jutranjem trgovanju večina delnic evropskih borznih družb nekoliko pocenila.	nb	Dnevnik	2009-05-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042464330/posel/novice/1042464330	Analitiki: Ali je na vidiku nova recesija, je težko napovedati	gospodarstvo, ekonomija	Analitiki: Ali je na vidiku nova recesija, je težko napovedati  Ljubljana - Čeprav podatki še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih vsekakor odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva, poudarjajo borzni analitiki. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti.  (Foto: Reuters) Visoki padci na svetovnih borzah, ki smo jim priča v zadnjih dneh, so vsekakor znak panike, vprašanje pa je, če je to tudi znak nove recesije. Borzni trgi so namreč vodilni indikator, ki najbolje odraža pričakovanja prihodnjega dogajanja v realnem gospodarstvu, je ocenil analitik borznoposredniške družbe Alta Invest Matej Šimnic.Odzivi na znižanje kreditne ocene ZDA: Zlato z novim rekordom nad 1700 dolarjev za unčo Da je trenutno še preuranjeno govoriti o ponovnem padcu v recesijo, je menil Gregor Pipan iz borznoposredniške družbe GBD. Prav tako tega tudi ne moremo z gotovostjo ovreči, je dejal. Na borznih trgih zaznavamo predvsem odziv vlagateljev na povečano negotovost, pa je ocenil član uprave KD Skladi Matej Tomažin. Ob tem je poudaril, da je globalno gospodarstvo še zmeraj v fazi okrevanja, čeprav so nekateri ekonomski kazalci v zadnjem času slabši.Majhen kapitalski trg, a vendarle del globalnega dogajanja Trenutno padanje tečajev tako lahko pomeni prihod nove recesije, lahko pa pomeni tudi samo znižanje gospodarske aktivnosti, medtem ko se bomo recesiji izognili, je menil vodja upraviteljev NLB Skladov Lan Filipič. Po njegovih besedah so v preteklosti delniški tečaji tekom skoraj vsakega leta vsaj enkrat upadli za 10 odstotkov in več, zato prekomerno reagiranje na kratkoročne nihaje v veliko primerih ni v korist vlagateljev. Čeprav je slovenski kapitalski trg izredno majhen, je del globalnega dogajanja. Padci svetovnih borz in panika bi lahko povzročili beg vlagateljev iz slovenskih skladov, ti pa bi lahko v prihodnje še bolj pritisnili na tečaje slovenskih delnic, je opozoril Šimnic. Po Tomažinovem mnenju negotovost iz tujine prav gotovo ne vpliva pozitivno na trgovanje na Ljubljanski borzi. Na to po njegovih pojasnilih vpliva tudi problem likvidnosti. Da o neki dolgoročnejši korelaciji med Ljubljansko borzi in svetovnimi borzami nima smisla govoriti, pa je ocenil Pipan. Velika izguba vrednosti delnic slovenskih družb je bila po Filipičevem mnenju v prvi vrsti posledica borznega balona in posledično previsokih vrednotenj pred zadnjo krizo. Vse niti so v rokah politikov Kaj se bo dogajalo v prihodnje, je po Pipanovem mnenju skorajda nemogoče napovedovati. Lahko bi rekli, da so vse niti v rokah politikov, ki morajo predstaviti kredibilne načrte za zmanjšanje zadolženosti držav ter hkrati ohraniti zadostno stopnjo gospodarske rasti, je ocenil. Šimnic je dodal, da se bodo v prihodnjih dneh trgi verjetno osredotočali predvsem na komentarje in dejanja institucij, ki lahko vplivajo na dinamiko svetovnih gospodarstev. Pričakovanja so usmerjena predvsem v luči okrevanja, pa je menil Tomažin. Še vedno smo prepričani, da je zaradi rasti kupne moči potrošnikov na trgih v razvoju treba imeti nadpovprečen delež naložb iz teh trgov , je poudaril. Filipič pričakuje, da bodo kratkoročno napovedani nakupi obveznic držav v dolžniških težavah s strani Evropske centralne banke pripomogli k umiritvi evropske dolžniške krize v naslednjih tednih in mesecih. Glavno vlogo pa imajo tudi po njegovem mnenju vlade. Šimnic vlagateljem priporoča previdnost in zaenkrat odsvetuje prehitro odprodajo delnic podjetij, ki so v finančno dobrem stanju. Tudi Tomažin meni, da so hitre reakcije načeloma pogosto napačne, smiseln pa se mu zdi razmislek o vključitvi netveganih naložb. Filipič vlagateljem svetuje, naj podaljšajo obdobja, v katerih preverjajo donosnosti svojih naložb, kar bo preprečilo morebitne napake zaradi čustvenih odločitev.	sta	Dnevnik	2011-08-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042416691/posel/novice/1042416691	Dom oprema vendarle v stečaj, delavci brez plač že od konca novembra	gospodarstvo, ekonomija	Dom oprema vendarle v stečaj, delavci brez plač že od konca novembra  Železniki, Cerkno - Kranjsko okrožno sodišče je danes za podjetje Dom oprema, v katerem delo stoji že od začetka decembra, oklicalo začetek stečajnega postopka. Skoraj 50 zaposlenih v obratih v Cerknem in v Železnikih se bo po izteku odpovednega roka lahko vendarle prijavilo na zavod za zaposlovanje.  Zaradi hudih finančnih težava, v katerih so se znašli zaposleni v Dom opremi je sindikat v sodelovanju z Rdečim križem danes na zboru delavcev v Cerknem razdelil tudi prehrambene pakete. Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha) Zaposleni v podjetju za proizvodnjo pohištva so že od decembra čakali, da bo direktor podjetja vložil predlog za stečaj. Vendar je vodstvo družbe najprej čakalo na oklic stečaja za matično družbo Tom iz Mokronoga, potem pa je bila dodatna težava plačilo stroškov. V začetku tega tedna je direktor vendarle nakazal denar za stroške začetka postopka, na delo pa se je po odsotnosti vrnila tudi pristojna sodnica. Zaradi zamude pri oklicu začetka stečajnega postopka so delavci prek sindikata na sodišče vložili urgenco za čim prejšnjo rešitev zadeve. Delavci so namreč od konca novembra, ko so prejeli zaostalo septembrsko plačo brez prihodkov. Sedaj sekretarka gorenjske organizacije Sindikata lesarstva Slovenije Olga Drabik računa, da bo stečajna upraviteljica Ksenija Toplikar Zorn delavcem čim prej podala odpovedi delovnega razmerja. Po 15-dnevnem odpovednem roku se bodo delavci lahko prijavili na Zavod za zaposlovanje, sindikat pa se bo potrudil tudi, da bo v tem mesecu zagotovil vse potrebno za izplačila iz jamstvenega sklada, je poudarila Drabikova, ki se bo čim prej povezala s Toplikar Zornovo. Zaradi hudih finančnih težava, v katerih so se znašli zaposleni v Dom opremi je sindikat v sodelovanju z Rdečim križem danes na zboru delavcev v Cerknem razdelil tudi prehrambene pakete. Na ta način bodo lažje prebrodili čas do prvih izplačil iz jamstvenega sklada in prvih nadomestil iz zavoda za zaposlovanje, medtem ko se poplačila zaostalih plač in stečajne mase ne morejo posebej nadejati, saj ima Dom oprema premoženja premalo. Zaposleni zaradi velikih likvidnostnih težav družbe že več kot pol leta z zamikom prejemajo svoje plače. Z decembrom pa se je delo povsem ustavilo, saj je Dom opremi zmanjkalo denarja za nakup materialov za izvedbo naročil. Delavci, ki so za 1. december načrtovali začetek stavke, so tako že vse odtlej doma na čakanju.	sta	Dnevnik	2011-01-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042368500/posel/novice/1042368500	Geodetska uprava prenovila javni vpogled v podatke o nepremičninah, mogoče izračunati poskusno vrednost	gospodarstvo, ekonomija	Geodetska uprava prenovila javni vpogled v podatke o nepremičninah, mogoče izračunati poskusno vrednost  Ljubljana - Pred jesenskim obveščanjem lastnikov o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin je Geodetska uprava RS prenovila javni vpogled v podatke o nepremičninah na svojih spletnih straneh. Z malo truda je nepremičninam že mogoče izračunati poskusno vrednost, uradno vrednost pa bodo dobile po sprejemu vladne uredbe, predvidoma maja 2011.  Fotografija je simbolična. (Foto: AP) Geodetska uprava, ki je med decembrom 2006 in avgustom 2007 na terenu popisala podatke o 6,5 milijona nepremičnin v lasti 1,2 milijona lastnikov, s tem končuje vzpostavitev sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. Čaka nas še zadnja aktivnost - če smo v prejšnjih letih zbrali manjkajoče podatke o nepremičninah, smo jih v zadnjem obdobju uredili, zdaj pa bomo lastnike seznanili s poskusno izračunano vrednostjo njihovih nepremičnin ter vsemi podatki, ki so bili uporabljeni za izračun te vrednosti, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor geodetske uprave Aleš Seliškar. Lastnikom nepremičnin bodo tako avgusta najprej poslali informativne brošure, septembra in oktobra pa bodo sledila obvestila o poskusni izračunani vrednosti nepremičnin. Vsi lastniki nepremičnin bodo imeli dva meseca časa, da se odzovejo na naše podatke: da jih spremenijo ali pa dajo pripombe na uporabljene modele vrednotenja nepremičnin, je napovedal Seliškar. Sprememba podatkov bo možna prek interneta. V vsakem obvestilu bo namreč koda, ki bo skupaj z enotno matično številko občana (EMŠO) lastniku omogočila, da poseže v spletno aplikacijo ter spremeni podatke. S tem bodo lastniki nepremičnin lahko simulirali, kako sprememba podatkov vpliva na vrednost nepremičnine, je povedal Seliškar in hkrati opozoril, da bo mogoče spreminjati praviloma zgolj tiste podatke, ki so bili zbrani v okviru popisa nepremičnin. Tako zbrane podatke bodo na geodetski upravi obdelali do konca leta, predvidoma maja 2011 pa naj bi vlada sprejela uredbo o določitvi modela vrednotenja nepremičnin. Šele ta bo služila za dokončno določitev vrednosti nepremičnine. Poleg prenove javnega vpogleda v podatke o nepremičninah so na geodetski upravi vzpostavili tudi portal vrednotenja nepremičnin. Dostop je prav tako brezplačen, uporabniku pa omogoča vpogled v poskusno vrednost tipičnih nepremičnin na izbrani lokaciji, z malo truda pa tudi izračun konkretne vrednosti konkretne nepremičnine na konkretni lokaciji, je povedal direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin Dušan Mitrović. Pri tem so nepremičnine razdelili v 21 različnih skupin (hiše, stanovanja, lokali,...), za vsako od teh skupin pa Slovenijo razdelili v vrednostne cone. Poskusna vrednost nepremičnin ni predlagana cena kupcu, temveč je najverjetnejša cena, ki temelji na izvedenih kupoprodajnih poslih v zadnjih nekaj letih na tem območju, je poudaril Mitrović. Na obvestilih lastnikom bo navedena poskusna vrednost nepremičnin na dan 1. julij, po letu 2011 pa bodo postopek indeksacije izvajali enkrat letno ter modele prilagodili stanju na trgu, medtem ko so vrednostne cone dolžni prilagajati vsaka štiri leta.	sta	Dnevnik	2010-06-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042433355/posel/novice/1042433355	Nadzorniki Petrola pozno v večer o terjatvah do SCT	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki Petrola pozno v večer o terjatvah do SCT  Ljubljana - Nadzorni svet Petrola pod vodstvom Tomaža Kuntariča je na včerajšnji seji obravnaval revizijsko poročilo o vodenju in ekonomski upravičenosti poslov s SCT in odvetnikom Dušanom Korošcem, zaradi katerih je moral sredi januarja vrh Petrola zapustiti Aleksander Svetelšek.  Nadzorniki so včeraj obravnavali tudi lanskoletno poslovanje, ki je bilo boljše kot v letu 2009, a kljub temu pod pričakovanji analitikov. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Revizorji pri poslih znakov kazenske odgovornosti sicer niso našli, so pa našli znake negospodarnega ravnanja in nekatere nenaklepne napake , predvsem pri upravljanju kreditnih oziroma pravnih tveganj. Kakšno škodo je zaradi tega utrpel Petrol, ni mogoče oceniti, so sporočili po seji nadzornega sveta. Nadzorniki so včeraj upravi, ki jo od začetka februarja vodi Tomaž Berločnik, naložili, naj takoj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje sistema upravljanja tveganj. Revizijsko poročilo je poleg odgovornosti Svetelška ugotavljalo tudi morebitno soodgovornost Janija Živka, člana uprave za finance, in Romana Dobnikarja, član uprave za prodajo in marketing, vendar o izsledkih revizije niso poročali. Kot smo razkrili, je Petrol zaradi vse večjih neporavnanih terjatev do SCT začel v začetku leta 2009 urejati zavarovanja za terjatve in junija 2009 vpisal hipoteke za zavarovanje vseh terjatev do višine 12,6 milijona evrov na zemljiščih SCT v Mengšu in Preserju. Toda maja lani je Petrol s SCT podpisal novi pogodbi: tako imenovano blagovno posojilo, s katerim so urejali že zapadle terjatve, in drugo pogodbo, s katero so urejali bodoče terjatve. V obeh pogodbah je bilo po neuradnih podatkih zapisano, da z dnem veljavnosti novih pogodb preneha veljati prejšnje pogodbeno razmerje. Zaradi tega se je poslabšal tudi položaj Petrola, ki je izgubil hipoteke za zavarovanje njegovih terjatev. Nadzorniki so včeraj obravnavali tudi lanskoletno poslovanje, ki je bilo boljše kot v letu 2009, a kljub temu pod pričakovanji analitikov. Skupina Petrol je namreč lani ustvarila le 35,5 milijona evrov čistega dobička, kar je sicer 4,5-krat več kot leta 2009, ko so rezultate bremenili odpisi naložbe v Istrabenz, vendar hkrati 11,5 milijona evrov manj, kot so v Petrolu ocenjevali še sredi lanskega decembra. Odstopanje je po vsej verjetnosti posledica nenačrtovanih slabitev, vendar bodo podrobnosti znane šele danes, ko bodo v Petrolu objavili letno poročilo. Zaradi rasti cen naftnih derivatov so se lani prihodki Skupine Petrol zvišali za petino, na 2,8 milijarde evrov, k čemur je prodaja trgovskega blaga prispevala 417 milijonov evrov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte se je lani zvišala za pet odstotkov, na 2,35 milijona ton, večji del rasti pa so ustvarili zlasti v drugi polovici leta. Število bencinskih servisov so lani v Petrolu povečali za osem, na 441, od česar so imeli 30 odstotkov bencinskih servisov na trgih bencinskih servisov, od tega 313 v Sloveniji, 79 na Hrvaškem, 38 v Bosni in Hercegovini, preostalih 11 pa v Srbiji, Črni gori in na Kosovu. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-03-25 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/334683/posel/novice/334683	V Železnikih od obljub ministrov ne morejo živeti	gospodarstvo, ekonomija	V Železnikih od obljub ministrov ne morejo živeti  Železniki - Tri največja podjetja v Železnikih, ki dajejo kruh vsej Selški dolini, kljub obljubam ministrov, ki so po jesenskih poplavah prihajali v Železnike, še vedno niso prejela državne pomoči za povrnitev škode.  Nazadnje je na skupno pismo občine in direktorjev uprav Domela, Nika in Alplesa odgovoril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak konec aprila z obljubo, da pričakuje soglasje evropske komisije za državno pomoč (ki naj bi bila že pripravljena) za 11. junij, denar pa naj bi podjetja dobila konec tega meseca. Z ministrstva smo prejeli tale odgovor: Evropska komisija še ni poslala odgovora glede državnih pomoči podjetjem, ki so utrpela škodo v ujmi 18. in 19. septembra lani. Pomoč bo dodeljena v roku 30 dni po prejemu soglasja in po potrditvi na komisiji ministrstva za gospodarstvo. Vse skupaj traja predolgo in teče prepočasi. Po poplavah so obljubljali veliko, zgodilo se ni nič, ugotavlja direktor Nika Rado Čulibrk. Od ministrstva za gospodarstvo pričakujejo 600.000 evrov, od ministrstva za okolje iz naslova sanacijskega programa za povrnitev škode na objektih in okolici pa še 650.000 evrov, a za to pomoč država sploh še ni objavila razpisa. V Niku so imeli sicer za slaba dva milijona evrov škode, od države so za nujno sanacijo dobili 200.000 evrov, 127.000 od zavarovalnice, še 50 tisočakov od donatorjev. Vemo, da smo najbolj odvisni sami od sebe, zato smo šli normalno naprej v boj za preživetje. Najeli smo posojila za premostitev in tako lani poslovali z 1,4 milijona evrov dobička ob 32-milijonskem prometu, je povedal prvi mož Nika. Tudi v Alplesu, v katerem zaposlujejo 330 delavcev, obžalujejo dejstvo, da Bruselj še ni odobril državne pomoči podjetjem v Železnikih. Zdaj se sami pripravljamo na obnovo dveh mostov in regulacijo potoka, ki teče praktično skozi podjetje, je povedal Franc Zupanc, direktor Alplesa. Škodo so v Alplesu ocenili na 2,5 milijona evrov. Do zdaj so sami poskrbeli, da z dobavnimi roki niso zamujali, državna pomoč pa bi jim prišla še kako prav, saj se izpad dohodka pozna tudi pri poslovnem rezultatu, namesto milijon in več evrov dobička ga je bilo le nekaj sto tisočakov. Prav včeraj so odprli novo, kar šest milijonov in pol evrov vredno skladišče, letos pa tudi zaradi zmanjšanja kupne moči bistveno večjega dobička ne načrtujejo. V Domelu so utrpeli največjo, več kot osemmilijonsko škodo. Od zavarovalnice, donacij in prve pomoči države (200.000 evrov) so prejeli 1,4 milijona evrov, štiri delovne dni so podarili zaposleni. Vpliv poplav je prav v Domelu največji, lani so tako poslovali s skoraj milijonsko izgubo, v letošnjih prvih štirih mesecih poslujejo brez izgube. Od države pričakujejo dobre tri milijone evrov. Izguba je seveda v prvi vrsti posledica poplav, letos pa nas bremenijo tudi višje cene železa, veliko vlagamo v nove programe. Državno pomoč zaradi naravne ujme težko pričakujemo, saj jo bomo porabili za izboljšanje likvidnosti, ker smo za prvo sanacijo najeli posojila za pokritje izgube materiala in za nadomestilo strojev, ki po tistem, ko jih je zalila voda, ne delajo več normalno, je razložila Jožica Rejec, direktorica Domela. primoz.knez@dnevnik.si	Primož Knez	Dnevnik	2008-07-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042461088/posel/novice/1042461088	Z novelo zakona spremembe pri obveznih pobotih	gospodarstvo, ekonomija	Z novelo zakona spremembe pri obveznih pobotih  Ljubljana - Ministrstvo za finance je na spletnih straneh objavilo predlog novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, s katerim želijo odgovoriti na nekatera opozorila gospodarstva glede obveznega pobota. Presečno obdobje za vpis obveznosti v obvezni pobot se tako podaljšuje, opredeljuje pa se tudi minimalni znesek 250 evrov.  (Foto: Luka Cjuha) Po novem bodo morali dolžniki v pobot prijaviti obveznost, s katero so prišli v zamudo, v prvi krog pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude in ne več v pobot, ki sledi dnevu nastanka zamude. S tem naj bi se po navedbah predlagatelja uskladilo vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli glede knjiženja poslovnih dogodkov ter tako razbremenilo dolžnike in računovodske servise. Minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot, se določa pri 250 evrih, s tem pa naj bi se zmanjšalo administrativno breme upnikov, saj pri zelo nizkih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost, poleg tega pa vpis majhnih zneskov ne prispeva znatno k plačilni disciplini. Predlog novele predvideva še, da se zakon ne uporablja v poslovnih razmerjih z mednarodnim elementom in se tako uporablja le, če sta upnik in dolžnik vpisana v poslovni oziroma sodni register v Sloveniji. Poleg tega predlagatelj predlaga še oprostitev dolžnosti vpisa v obvezni pobot za obveznosti med osebami, ki v skladu z zakonom o gospodarskih družbah veljajo za povezane osebe, so bile s cesijo prenesene na finančno institucijo ali pa se bodo pokrile z vnaprej dogovorjeno kompenzacijo. Te obveznosti naj namreč ne bi ogrožale plačilne discipline. Za razliko od veljavnega zakona, ki začetek teka roka za plačilo veže na trenutek dostave blaga ali izvedbe storitve, predlog novele predvideva začetek teka roka s trenutkom prejema računa. S to spremembo naj bi se rešilo tiste primere v praksi, ko upnik ni izdal ali ni želel izdati računa, s katerim bi lahko dolžnik knjižil neko transakcijo. Po novem naj bi se solidarni dolžniki medsebojno dogovorili, kdo bo prijavil obveznost v pobot, v nasprotnem primeru pa bodo vsi kršili zakon. V primeru, da gre za solidarne upnike, pa lahko dolžnik obveznost prijavi v razmerju do tistega upnika, ki ga izbere. Ker veljavni zakon ni natančno opredeljeval nadzornega oziroma inšpekcijskega organa oziroma nadzor izvajajo vsi inšpektorati in drugi organi v skladu s svojimi pristojnostmi, predlog novele kot pristojna nadzorna organa določa davčno upravo in tržni inšpektorat. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih in izvajanje obveznega pobota sta že od vsega začetka tarča ostrih kritik gospodarstva, čeprav ju je DZ sprejel na podlagi zahtev oprtnikov in podjetnikov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), GZS-Zbornica računovodskih servisov, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) so vlado tako maja pozvale k spremembi urnika naslednjih večstranskih obveznih pobotov. Minimalni znesek so želele postaviti v višini 420 evrov, za presečni datum pa so predlagale prvi dan v tekočem mesecu, ko se izvaja obvezni večstranski pobot. Predlagale so še, da naj se konkretno določi inšpekcijski organ za nadzor nad izvajanjem zakona, zavzele pa so se še za jasno določitev izvzema prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot, ki izhajajo iz naslova postopkov prisilne poravnave in obstajajo med povezanimi osebami. Zbornice so ob nestrinjanju OZS predlagale še črtanje maksimalnega roka 120 dni kot zakonsko dovoljenega poštenega plačilnega roka. Zakon bi spremenile tako, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne bi smel biti daljši od 60 dni, razen v primerih, ko se gospodarska subjekta v pogodbi dogovorita drugače, pod pogojem, da to ni očitno nepravično do upnika. Temu na ministrstvu v predlogu zakonske novele niso sledili.	sta	Dnevnik	2011-07-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042397700/posel/novice/1042397700	IMF se obeta reforma: Večja teža pri sprejemanju odločitev v rokah hitro rastočih držav	gospodarstvo, ekonomija	IMF se obeta reforma: Večja teža pri sprejemanju odločitev v rokah hitro rastočih držav  Seul - Razmerja moči v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) se bodo preoblikovala na novo. Najpomembnejše razvite in razvijajoče se države so se namreč danes dogovorile o daljnosežni reformi denarnega sklada, ki bo večjo težo pri sprejemanju odločitev dala hitro rastočim državam, kot sta Kitajska in Indija.  Na dvodnevnem srečanju finančnih ministrov držav G20 v korejskem letovišču Gyeongju, ki se je začelo v petek, sodeluje tudi predsednik IMF Dominique Strauss-Kahn(na fotografiji). (Foto: Reuters) Reforma, o kateri so se po poročanju tujih tiskovnih agencij dogovorili finančni ministri skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev na srečanju v korejskem letovišču Gyeongju, bo odrazila čedalje večjo moč držav v razvoju. Te bodo po novem imele v IMF več glasovalnih pravic, medtem ko bodo dolgoletne gospodarske sile del glasovalnih pravic izgubile. Preoblikovanje glasovalnih pravic in deležev 187 držav članic je ena najbolj korenitih reform v zgodovini IMF. Z njo naj bi se tudi v tej organizaciji odrazila vse večja teža hitro rastočih držav v svetovnem gospodarstvu. Po drugi strani bodo druge države, ki so bile doslej pomembne nosilke odločitev IMF, izgubile vpliv pri odločanju. Podrobnosti še niso znane, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Pri dogovarjanju o reformi pa ne gre zgolj za porazdelitev glasovalnih pravic na novo, temveč tudi za nova pravila glasovanja ter zasedenost najvišjih položajev v organizaciji. ZDA se denimo zavzemajo za manjši vpliv Evropejcev v upravnem odboru IMF. Države v razvoju naj bi po novem dobile vsaj pet odstotnih točk večjo težo pri glasovanju. ZDA imajo trenutno v IMF delež v višini približno 17 odstotkov, Kitajska pa približno 3,7 odstotka, kar je po poročanju dpa veliko manj, kot pa bi ji moralo pripasti kot največji svetovni izvoznici in drugemu največjemu gospodarstvu na svetu. Na dvodnevnem srečanju finančnih ministrov držav G20 v korejskem letovišču Gyeongju, ki se je začelo v petek, sodelujeta tudi predsednik IMF Dominique Strauss-Kahn in predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. Na njem naj bi se pripravili za srečanje predsednikov držav in vlad članic G20, ki bo čez tri tedne v Seulu. Reforma IMF, katere pomen se je s svetovno finančno in gospodarsko krizo še povečal, naj bi začela veljati leta 2011. IMF nadzoruje finančne sisteme po svetu, da bi lahko ukrepal v primeru plačilnih težav ali nevarnosti bankrotov držav.	sta	Dnevnik	2010-10-23 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042472085/posel/novice/1042472085	Obstaja nevarnost, da ZDA zaspijo na lovorikah	gospodarstvo, ekonomija	Obstaja nevarnost, da ZDA zaspijo na lovorikah  Ženeva - Čeprav se moč, tako politična kot ekonomska, vse bolj prerazporeja od razvitih k razvijajočim se državam, pri čemer ZDA izgubljajo svoj vodilni položaj, je Charles W. Wessner, h kateremu po nasvet redno hodijo ameriške in tudi mednarodne organizacije, prepričan, da ZDA ne gre odpisati.  Sloveniji svetujem, naj ne sodeluje le z Nemčijo in Avstrijo, ampak z vso EU in preostalim svetom. ZDA gotovo predstavljajo priložnost za močno partnerstvo pri tujih investicijah, ki bi ga morali okrepiti, je povedal Charles W. Wessner, vodja programa tehnologij, inovacij in podjetništva na Ameriški nacionalni akademiji za znanost (NAS). (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Priča smo prerazporejanju moči. Razvijajoče se države bodo slej ko prej prehitele razvite. Kaj se bo zgodilo z ZDA, ko bo padla s prestola? ZDA še vedno zasedajo položaj vodilne ekonomije na svetu. Bolj kot vprašanje varnosti pa nevarnost predstavlja spanje na lovorikah. Še zdaleč ne vlagamo toliko, kot so vlagali naši očetje, kar jim je omogočalo, da so želi dobičke. Premalo vlagamo v raziskave, infrastrukturo, zeleno tehnologijo in tudi izobraževanje naših otrok. Težave imamo tudi s sprejemanjem podnebnih sprememb. Še vedno so sicer naše univerze med najboljšimi na svetu in imajo dobre povezave z industrijo. Tudi drugače smo zelo dojemljivi za nove produkte in tudi nove procese. So ZDA res največje vlagateljice v zeleno tehnologijo na svetu? Tudi sam sem bil presenečen, ko sem izvedel za ta podatek. Res imamo v to področje vloženega veliko tveganega kapitala, nekajkrat več kot Evropa. Nismo sicer močni pri vetrni energiji, smo pa pri solarni. So se ZDA sposobne sprijazniti, da bodo morale sedeti za isto mizo s Kitajsko, Brazilijo in drugimi, ki bodo morda imele celo večji glas kot one? ZDA odprtih rok sprejmejo priložnost za dialog s Kitajsko in se z njimi dogovorijo za vzajemno odgovornost. Toda, zavedajoč se kulturnih in drugih razlik, ali je med njima možno enakovredno razmerje? Seveda. Če ZDA ne bodo igrale vodilne vloge v gospodarstvu, ampak bodo taktirko prevzele razvijajoče se države, ki bodo osredotočene na lastni trg, kaj lahko ZDA iztržijo iz tega? Perspektivno za ZDA je sodelovanje s Kitajsko na področju zdravstva. Njeno prebivalstvo se stara, vedno več problemov jim povzroča rak. Ne nazadnje kar 200 ali 300 milijonov ljudi na Kitajskem kadi, tako da bo to v prihodnje predstavljalo velik strošek za njihovo zdravstveno blagajno. Naš nacionalni onkološki inštitut (NCI) je zainteresiran za sodelovanje. ZDA so sposobne ohraniti vodilno vlogo v svetu. Odpirale se bodo številne priložnosti. Zagotovo bo občasno prišlo tudi do kakšnega spora, ampak to bo le izboljšalo celoten sistem. Na kratek rok res obstaja veliko negotovosti, toda na dolgi rok kaže bistveno bolje. Če ne bo mogoče razčistiti nesoglasij, pa se bodo zadeve ponovno reševale na krvav način. Se lahko vojna za surovine spreobrne v globalni konflikt oziroma ali smo lahko priče novi hladni vojni? Ne. Do veliko vojn pride predvsem zaradi norosti ljudi. Samo poglejte Balkan. Nihče se ni boril zaradi nafte ali hrane, ampak zaradi zemlje, sovraštva, vse to pa so spodbudili zelo slabi voditelji. Imeli smo tudi čudne vojne, na primer za Falklandske otoke. Obstajajo države, kot so Severna Koreja in Iran, toda na splošno si nihče ne želi vojne. Če uporabljamo glave, ni nobenega razloga, da bi jo tudi pričakovali. Se zanašate na tehnološki razvoj, da bo preprečil spore? Nisem prepričan, sem pa optimističen. Bolj me skrbi razreševanje problema podnebnih sprememb. To počnemo prepočasi in premalo učinkovito. Upam le, da nas ne bo streznila šele katastrofa. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2011-09-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042326957/posel/novice/1042326957	Združene države Amerike uvajajo nove carine na uvoz jekla iz Kitajske	gospodarstvo, ekonomija	Združene države Amerike uvajajo nove carine na uvoz jekla iz Kitajske  Washington - Ameriška Komisija za mednarodno trgovino je v sredo soglasno potrdila uvedbo novih carin na uvoz jeklenih cevi iz Kitajske. Gre za največji trgovinski spor med državama glede jekla in bo prizadel za okrog 2,8 milijarde dolarjev kitajskega izvoza v ZDA.  Ameriška Komisija za mednarodno trgovino je v sredo soglasno potrdila uvedbo novih carin na uvoz jeklenih cevi iz Kitajske. (Foto: Reuters) Za uvedbo carin si že od aprila prizadevajo ameriške jeklarne in sindikati, ker naj bi Kitajska preplavila ameriški trg s podcenjenimi izdelki, za katere dobivajo subvencije od Kitajske vlade. Uvoz jeklenih cevi iz kitajske se je, po trditvah podjetja U.S. Steel od leta 2006 do leta 2008 potrojil, ameriška proizvodnja jeklenih cevi pa je medtem padla za 70 odstotkov. Cene so od najvišjih leta 2008 do septembra letos padle za polovico, delo pa naj bi izgubilo kar 40 odstotkov ameriških jeklarjev, zaposlenih pri proizvodnji omenjenih cevi. Komisija za mednarodno trgovino je potrdila carine med 10,36 do 15,78 odstotka za cevi, ki se najbolj uporabljajo v naftni in plinski industriji. To še ni konec, saj se bo Komisija spomladi odločala o tem ali naj uvede kazenske 96 odstotne carine zaradi dumpinga . Kitajska obtožbe zavrača in se lahko sedaj pritoži na razsodišče Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Kitajska podjetja lahko vložijo pritožbo tudi na Ameriško sodišče za mednarodno trgovino v New Yorku. Odvetnik kitajskih izvoznikov jekla Daniel Porter je za tiskovno agencijo AP zatrdil, da je bila ameriška jeklarska industrija prizadeta zaradi cikličnih nihanj v ceni nafte. Višje cene nafte so poleti 2008 vzpodbudile več povpraševanja za jeklenimi cevmi, nižje cene pa so povpraševanje znižale.	sta	Dnevnik	2009-12-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042242034/posel/novice/1042242034	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Lek z novim nadzornikom Edini lastnik Leka, švicarski Novartis, je na včerajšnji skupščini odpoklical nadzornika Petra Rupprechta in za njegovega naslednika imenoval Jeffreyja Georgea. Odpoklical je tudi Erica Gorka, člana nadzornega sveta Sandoza, generične enote skupine Novartis. V novi nadzorni svet je imenoval Petra Goldschmidta. LHB Internationale Handelsbank v izključni lasti NLB Nova Ljubljanska banka (NLB) je od Erste & Steiermarkische Bank kupila 506.187 delnic oziroma dober odstotek deleža frankfurtske LHB Internationale Handelsbank. S tem je NLB svoj delež v tej hčerinski družbi povečala na sto odstotkov.Svet Banke Slovenije o trenutnih razmerah Svet Banke Slovenije je članom plačilnega sistema izdal dovoljenje za oblikovanje plačilnega sistema SEPA, interna kreditna plačila. Družbi Bankart je izdal dovoljenje za upravljanje tega plačilnega sistema, in sicer za izvajanje izračuna medsebojnih terjatev in obveznosti članov plačilnega sistema. Seznanil se je tudi s tekočim poslovanjem bank in dogajanji na kapitalskih trgih.Razrešili članico uprave Ilirike Nadzorni svet borznoposredniške hiše Ilirika, ki je januarja dobil novi mandat, je razrešil članico uprave Katjo Drobež. Družbo tako za zdaj vodi le ustanovitelj in edini lastnik Igor Štemberger. Kot smo že poročali, je ta v začetku januarja razrešil tudi predsednika uprave Ilirike DZU Jožka Peterlina. Spremembe v lastništvu Kota Surovina Holding je od družbe Koto kupila njen 24,2-odstotni sklad lastnih delnic, hkrati pa je družbi prodala 21 odstotkov Surovine, zato se pojavljajo ugibanja, da je šlo dejansko le za zamenjavo deležev. Koto je dobrih deset odstotkov lastnih delnic prodal tudi Zlati Moneti II, ki jo lastniško obvladujejo menedžerji mariborske Probanke. Krajši delovni teden v Nožih Ravne V podjetju Noži Ravne, ki je del skupine Slovenske industrije jekla (Sij), so zaradi upada naročil s februarjem uvedli 36-urni delovni teden. V podjetju se namreč soočajo z okoli 20-odstotnim upadom povpraševanja na vseh segmentih proizvodnega programa, s skrajšanjem delovnega časa pa se želijo izogniti ukinitvi delovnih mest.Pripravila Luki Nuredini		Dnevnik	2009-02-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042435058/posel/novice/1042435058	Irske banke potrebujejo 24 milijard evrov	gospodarstvo, ekonomija	Irske banke potrebujejo 24 milijard evrov   Irske banke potrebujejo 24 milijard evrov Irske banke bodo po podatkih centralne banke v prihodnjih mesecih potrebovale dodatnih 24 milijard evrov, da bi jim zagotovili stabilno poslovanje, ugotavlja poročilo o stresnih testih. Stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, bi se s tem povzpeli na 70 milijard evrov oziroma 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske.H&M s 30 odstotkov nižjim dobičkom Švedski modni velikan Hennes & Mauritz (H & M) je v prvem letošnjem četrtletju posloval slabše od pričakovanj in ustvaril 2,63 milijarde švedskih kron čistega dobička (293 milijonov evrov), kar pomeni 30-odstotni padec na letni ravni. V četrtletju s koncem 28. februarja je drugi največji svetovni prodajalec oblačil zabeležil enoodstotni padec prihodkov, ki so znašali 24,5 milijarde kron. V družbi nekoliko slabše rezultate pripisujejo višjim cenam materiala in neugodnim valutnim nihanjem.Bombardier z močno rastjo dobička Kanadski proizvajalec letalske in železniške tehnologije Bombardier, tretji največji svetovni proizvajalec letal, je v preteklem četrtletju kar za 80 odstotkov povečal dobiček, potem ko je prejel več novih naročil letal. Montrealska družba je tako v obdobju od začetka novembra in do konca januarja ustvarila 318 milijonov dolarjev (223 milijonov evrov) čistega dobička. V omenjenem obdobju so se povečali tudi prihodki v letalski diviziji, in sicer z 2,7 na 2,9 milijarde dolarjev, medtem ko so se prihodki v železniški diviziji zmanjšali z 2,7 na 2,5 milijarde dolarjev.Prada načrtuje javno ponudbo delnic Italijanski modni velikan Prada naj bi obvestil hongkonško borzo o nameri do julija izvesti javno ponudbo delnic (IPO). Po prvih ocenah naj bi modna hiša s prodajo delnic dosegla skupno vrednost družbe 10,7 milijarde dolarjev, v katero ni vštet dolg. Deutsche Bahn osumljen kršitve pravil EU Nemški železniški operater Deutsche Bahn je v preiskavi zaradi suma kršitve evropske zakonodaje o varstvu konkurence, so dejali včeraj na evropski komisiji v Bruslju. Ob tem so potrdili navedbe nemških medijev, da je komisija v torek izvedla nenapovedano inšpekcijo v prostorih Deutsche Bahna in nekaterih njegovih podružnic. Komisija sicer sumi, da bi lahko podružnica Deutsche Bahn Energie, dobavitelj elektrike nemškim železnicam, prednostno obravnavala tovorno železniško vejo te skupine.Turčija s skoraj devetodstotno rastjo BDP Turško gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lani zabeležilo 9,2-odstotno rast, v vsem lanskem letu je bila ta 8,9-odstotna, ocenjuje turški statistični urad. Lanska rast turškega gospodarstva je bila tako boljša od pričakovanj vlade, ki je napovedala sedemodstotno gospodarsko rast.Srbija z 1,8-odstotno rastjo gospodarstva Srbski BDP se je lani okrepil za 1,8 odstotka, medtem ko se je leta 2009 skrčil za tri odstotke, kažejo podatki srbskega statističnega urada. Lanska gospodarska rast je v okvirih, ki jih je napovedal Mednarodni denarni sklad (IMF). Gerhard Roiss postal prvi mož OMV Z današnjim dnem postaja Gerhard Roiss glavni izvršni direktor avstrijskega energetskega velikana OMV. Roiss, ki je sicer od leta 2002 v OMV deloval kot pomočnik predsednika uprave in bil odgovoren za rafinerije in trženje petrokemičnih proizvodov, je na tem mestu zamenjal Wolfganga Ruttenstorferja.Milijonska dražba za petičneže Newyorška dražbena hiša Sotheby s bi lahko v osemdnevni spomladanski dražbi prodala za 310 milijonov dolarjev (218 milijonov evrov) umetnin. Vse večje število kitajskih milijonarjev pomeni namreč vse večji interes. Med dragimi vini in umetninami pa tokrat izstopa kitajska vaza iz 18. stoletja, ocenjena na 23 milijonov dolarjev.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2011-04-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042431662/posel/novice/1042431662	Kordež ostal v menedžerskem združenju tudi zato, ker je komuniciral z javnostjo	gospodarstvo, ekonomija	Kordež ostal v menedžerskem združenju tudi zato, ker je komuniciral z javnostjo  Ljubljana - Bine Kordež jo je v postopku pred častnim razsodiščem za razliko od Hilde Tovšak in Boška Šrota, ki ju je Združenje Manager izključilo iz svojih vrst, odnesel zgolj z opominom tudi zato, ker je med in po finančnem izčrpavanju Merkurja komuniciral z javnostjo.  Bine Kordež (Foto: Jaka Adamič) To je mogoče razbrati iz pojasnil, ki smo jih včeraj dobili v Združenju Manager. Njegova izvršna direktorica Sonja Šmuc nam je tako včeraj dejala, da je nekdanji predsednik uprave in največji lastnik Merkurja sprejel odgovornost za svoja dejanja . Če želimo stvari spremeniti in premakniti naprej, se je najprej treba česa naučiti. To pa se lahko stori le skozi komuniciranje. Predvsem v tistem delu, ki je pomemben za javnost. Kordež se za razliko od ostalih nikoli ni izogibal stikov in pojasnil, je poudarila sogovornica. Na vprašanje, ali Kordež s svojimi dejanji ni kršil najmanj člena menedžerskega kodeksa, ki zapoveduje osredotočanje na blaginjo podjetja , je Sonja Šmuc odgovorila, da je Kordež brez dvoma kršil nekatera določila kodeksa . Zato je tudi dobil opomin. To ni majhna sankcija, čeprav morda tako izgleda, je opozorila Šmučeva in dodala: Presojali smo vsa njegova ravnanja in ne poslovnih rezultatov. Ker v tej fazi pravni postopki, ki so avtomatično razlog za izključitev, še niso zaključeni, smo se odločili za ukrep opomina. Po neuradnih informacijah naj bi sicer organi odkrivanja in pregona v kratkem pripravili prvo kazensko ovadbo, povezano s preiskavo sumov kaznivih dejanj v Merkurju. Nanašala naj bi se na transakcijo s trgovskim centrom Primskovo v Kranju. Spomnimo, Merkur je sredi leta 2008 za zgolj 8,7 milijona evrov ta trgovski center prodal družbi Merfin, ta pa naprej še za devet milijonov evrov dražje družbi Kograd Igem. Že včeraj smo poročali, da častno razsodišče Združenja Manager vodi Vojko Čok, nekdanji predsednik uprave Banke Koper, ki je leta 2007 sodelovala v konzorciju prevzemnikov Merkurja. Kot je Čok pojasnil v sporočilu za javnost, je častno razsodišče pri svojem delu upoštevalo s poslovnikom združenja predpisan postopek in presojalo z vidika spoštovanja kodeksa etike Združenja Manager . Ta zavezuje člane k ustreznemu ravnanju že s samim vstopom v članstvo združenja, je še dodal Čok. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2011-03-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042451303/posel/novice/1042451303	Pred iztekom roka za kandidature favoritka za položaj direktorja IMF Lagardova	gospodarstvo, ekonomija	Pred iztekom roka za kandidature favoritka za položaj direktorja IMF Lagardova  Washington - Neuradni rok za vložitev kandidatur za mesto generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se z današnjim dnem izteka, izvolitev na to funkcijo pa se kot kaže nasmeha francoski finančni ministrici Christine Lagarde. Njen glavni konkurent, guverner mehiške centralne banke Agustin Carstens, namreč za zdaj nima dovolj podpore.  Predsedniško mesto Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se kot kaže nasmiha francoski finančni ministrici Christine Lagarde, saj njen protikandidat, guverner mehiške centralne banke Agustin Carstens zaenkrat nima dovolj podpore. (Foto: Rafael Marchante/Reuters) Stroka v skladu s tem, da je IMF ta čas osredotočen na dolžniške težave območja evra, pričakuje, da bo mesto prvega moža oz. prve dame sklada kljub nasprotovanju hitro rastočih držav tudi po tokratnem imenovanju ostalo v evropskih rokah. Več analitikov je ob tem sicer poudarjalo, da bi bil Carstens bolj primeren kot Lagardova, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oba omenjena kandidata že intenzivno lobirata za podporo po vsem svetu. Francozinja se tako po tem, ko je obiskala Indijo in Kitajsko, danes mudi na srečanju Afriške razvojne banke v portugalski prestolnici Lizboni, nato pa bo odpotovala še v Savdsko Arabijo in v Egipt. Medtem se bo danes Mehičan sestal z indijskimi voditelji v New Delhiju, naslednji teden pa ga pričakujejo v ameriškem Washingtonu.Zlasti države v razvoju vse bolj nasprotujejo evropskemu monopolu vodenja IMF 55-letna Lagardova in 53-letni Carstens sicer nista edina kandidata za glavni položaj v skladu. AFP tako kot njuna možna konkurenta omenja še Grigorija Marčenka in Trevorja Manuela. 52-letni Marčenko je guverner kazahstanske centralne banke. Sam je sicer za britanski časnik Telegraph dejal, da se je za njegovo kandidaturo zavzela skupina držav nekdanje Sovjetske zveze, veljal pa naj bi za človeka, ki bi lahko dobil podporo hitro rastočih držav, kot so Kitajska, Rusija in Indija. Kot je dejal, pa zaradi močne podpore, ki se obeta Lagardovi, še ni prepričan, ali se res podati v tekmo za glavni stolček v IMF ali ne. V zadnji minuti bi bila lahko vložena še kandidatura 55-letnega nekdanjega finančnega ministra Južnoafriške republike Manuela. Tudi ta še ne vodi kampanje, se pa za to zavzemajo afriške države, ki bi rade v boju nastopile s svojim kandidatom. Trevor je bil v osemdesetih letih poznan kot aktivist zoper politiko apartheida, leta 1994 pa je bil tudi član kabineta južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele. Mesto generalnega direktorja sklada se je izpraznilo, potem ko je dosedanji generalni direktor Dominique Strauss-Kahn zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico odstopil. Hitro razvijajoče se države so priložnost izkoristile za poziv k reformi institucije, ki bi morala po njihovem mnenju bolje odražati aktualno stanje v mednarodnem gospodarstvu. Tako so se izrekle proti pravilu, da IMF vedno vodi Evropejec. Sklad bo polno listo kandidatov za direktorja objavil 17. junija, končna odločitev o izbrancu pa naj bi padla 30. junija.	sta	Dnevnik	2011-06-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042511612/posel/novice/1042511612	Iztekata se prevzemni ponudbi konzorcija in Casinoja Bled za Casino Portorož	gospodarstvo, ekonomija	Iztekata se prevzemni ponudbi konzorcija in Casinoja Bled za Casino Portorož  Portorož - Danes opoldne se iztečeta konkurenčni ponudbi konzorcija prevzemnikov in Casinoja Bled za prevzem delnic Casinoja Portorož, ki za uspešno sanacijo nujno potrebuje svež kapital. Konzorcij, ki ga tvorijo Casino Riviera, Eurotas in občina Piran, za delnico portoroške družbe ponuja 51 centov, Casino Bled pa 52 centov.  Casino Portorož (Foto: dokumentacija Dnevnika) Prevzemno ponudbo za Casino Portorož sta prva objavila Casino Riviera in Eurostas in za delnico ponudila 15 centov, nato pa se jima je pridružila še občina Piran. Prevzemna ponudba se nanaša na 2.048.512 navadnih delnic Casinoja Portorož z glasovalno pravico in 169.358 neglasovalnih prednostnih delnic, ki jih prevzemniki še nimajo v lasti. Casino Riviera ima zdaj že v lasti 1.123.366 neglasovalnih prednostnih delnic Casinoja Portorož (86,90 odstotka), občina Piran pa 190.334 navadnih delnic z glasovalno pravico (8,50 odstotka). Eurotas delnic portoroške družbe nima. Casino Bled je nato konec januarja objavil konkurenčno ponudbo za vse delnice portoroške družbe in za delnico družbe ponudil 20 centov. Ponudba se nanaša na 2.238.846 navadnih delnic z glasovalno pravico in 1.292.724 neglasovalnih prednostnih delnic. V drugem tednu februarja sta tako Casino Bled kot konzorcij prevzemnikov izkoristila zadnji rok za spremembo prevzemne ponudbe. Ponudba konzorcija je tako narasla na 51 centov, ponudba Casinoja Bled pa na 52 centov. Uprava Casinoja Portorož sicer ne podpira ponudbe za prevzem s strani Casinoja Bled. Tako konzorcij ponudnikov kot Casino Bled praga uspešnosti prevzemne ponudbe nista določil, torej se bosta prevzemni ponudbi za uspešno šteli, če bodo pridobil delnice ali delnico kateregakoli razreda oz. če pridobijo vsaj eno prednostno ali redno delnico. V skupini Dialog, ki zastopa konzoricj ponudnikov, so sicer za STA že potrdili, da je ponudbo konzorcija že akceptiral eden od delničarjev, zato bo ta v vsakem primeru uspešna.	sta	Dnevnik	2012-02-22 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042506344/posel/novice/1042506344	V Tovarni kemičnih izdelkov Pinus se bodo odpovedali 32 zaposlenim	gospodarstvo, ekonomija	V Tovarni kemičnih izdelkov Pinus se bodo odpovedali 32 zaposlenim  Rače - V Tovarni kemičnih izdelkov Pinus iz Rač, ki je že nekaj časa v resnih likvidnostnih težavah, zaradi česar je trenutno brez dela skoraj polovica od skupaj približno 110 zaposlenih, trenutno pripravljajo načrt prestrukturiranja podjetja in skušajo poiskati ustrezne dogovore z bankami. V ta namen bo brez dela ostalo 32 ljudi.  Zavod za zaposlovanje. (Foto: Matej Povše) Iskanje rešitev za družbo v lasti Igorja Jurija Pogačarja se po neuradnih informacijah za zdaj giblje v pozitivno smer, pogoj za to pa je tudi prestrukturiranje podjetja. Vendar naj bi bilo odpuščanje neizogibno, zato so s predstavniki podjetniškega sindikata že uskladili kriterije, po katerih bodo odpuščali. Da so se usklajevali z upravo podjetja, ki jo od novega leta vodi Marko Klemenčič, je danes za STA potrdil sekretar podravske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Gregor Cerar, ki pokriva tudi področje kemične, kovinske in gumarske industrije. Kot je dejal, so se dogovorili za štiri kriterije, ki so po njihovem mnenju najbolj pošteni, ti pa med drugim upoštevajo delovno usposobljenost in delovno doba ter predvsem socialne dejavnike. Kot torej kaže, bo brez dela v Pinusu ostalo 32 ljudi, vendar pa podrobnejših informacij o tem niti v vodstvu družbe, niti pri sindikalnemu zaupniku v podjetju Borisu Brodeju, doslej nismo uspeli dobiti. Sredi januarja so v raškem podjetju pojasnili, da je zaradi pomanjkanja surovin za zagon proizvodnje trenutno približno 50 delavcev na čakanju, vnovičen zagon proizvodnje pa pričakujejo konec februarja. Pinus je kot mnoge gospodarske družbe v težkem, a ne brezizhodnem položaju. Podjetje se sooča z likvidnostnimi težavami zaradi neplačil s strani kupcev, vendar se likvidnostne težave rešujejo sproti, družba pa je po njegovih zagotovilih solventna, je takrat zagotovil Klemenčič in dodal, da je njihov osnovni cilj ohraniti proizvodnjo in delo. Lastnik sicer za podjetje že nekaj časa išče strateškega partnerja, a naj bi trenutno pogajanja z njimi nekoliko zastala, prav tako so vsaj začasno opustili načrte za prodajo sežigalnice. Mediji so pred časom pisali, da naj bi se za nakup zanimala indijska fitofarmacevtska multinacionalka.	sta	Dnevnik	2012-01-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042409020/posel/novice/1042409020	Adriatic Slovenica ne namerava podražiti premoženjskih zavarovanj	gospodarstvo, ekonomija	Adriatic Slovenica ne namerava podražiti premoženjskih zavarovanj  Ljubljana - Kljub množičnim škodnim dogodkom, marčevski škodi zaradi burje na Vipavskem in obsežnim septembrskim poplavam prve ocene poslovanja Adriatica Slovenice (AS) kažejo, da bo zavarovalnica leto 2010 sklenila s pozitivnim izidom, so včeraj ob 20. obletnici delovanja sporočili iz koprske zavarovalnice.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Kolikšen dobiček bodo ustvarili, v Adriaticu Slovenici niso razkrili, so pa povedali, da so prvih devet mesecev končali s 6,5 milijona evrov dobička. Ocenjujejo, da bodo do konca leta zbrali 262 milijonov evrov bruto premije, kar je le milijon evrov več kot lani. Uprava zavarovalnice z Gabrijelom Škofom na čelu za prihodnje leto ne načrtuje dviga premij premoženjskih zavarovanj, je pa opozorila na še vedno premajhno zavarovanost proti naravnim nesrečam.	Tomaž Modic	Dnevnik	2010-12-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042403750/posel/novice/1042403750	Čez mesec dni bo znano, ali mariborska nadškofija podjetju SCT za dela dolguje skoraj pol milijona evrov	gospodarstvo, ekonomija	Čez mesec dni bo znano, ali mariborska nadškofija podjetju SCT za dela dolguje skoraj pol milijona evrov  Maribor - Kljub temu, da Ivana Zidarja, predsednika uprave SCT ni bilo v sodni dvorani, le-ta se je že tretjič opravičil, se je okrožni sodnik mariborskega sodišča Marko Čagran v pravdnem sporu med Gradbenim podjetjem SCT, d.d., in Mariborsko nadškofijo odločil, da bo primer razsodil. Sodba o tem, ali nadškofija podjetju SCT za dela pri izgradnji telovadnice dolguje 457.825 evrov, kot trdijo gradbinci, bo čez mesec dni izšla pisno.  Ivan Zidar (Foto: Bojan Velikonja) Stanko Štrajn, izvršni direktor za pravo področje pri SCT, je povedal, da je Ivan Zidar še dan pred obravnavo nameraval priti v Maribor, a je bil zadržan, ker je moral urejati bančne garancije za zelo pomembne posle, vredne skoraj 50 milijonov evrov. Kot piše Delo, je Štrajn predlagal preložitev obravnave na prihodnji ponedeljek, vendar po besedah pravnega zastopnika nadškofije, odvetnika Mateja Piriha, na narok ne bi mogel pristopiti direktor Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Janez Štuhec, s katerim bi se moral Zidar soočiti. Čakati pa ni hotel niti sodnik Marko Čagran. Spomnimo: Na Vrbanski cesti pod mariborsko Kalvarijo je SCT v sklopu okrog 11 milijonov evrov vredne obnove kompleksa Zavoda Antona Martina Slomška zgradil večnamensko športno dvorano. Mariborska nadškofija, ki naj bi za športni objekt že poravnavala okoli tri milijone evrov in pol, po trditvah SCT, d.d., za gradbeno-obrtniška dela pri izgradnji telovadnice ni plačala zapadle terjatve v višini 457.825 evrov. SCT skuša zdaj dolg pridobiti po sodni poti, mariborska nadškofija pa trdi, da izvajalcu del ne dolguje ničesar, češ da ji je Ivan Zidar obljubil darilo v višini 100 milijonov tolarjev. Stanko Štrajn zatrjuje, da Ivan Zidar pogodbe ni podpisal, kar SCT v pravdi tudi dokazuje s pojasnilom, da je izvajalec obljubo izpolnil, ker je telovadnico zgradil zelo poceni. SCT ne more podarjati tako visokih zneskov, tako Štrajn, saj je recesija najbolj prizadela prav gradbeni sektor, zato so prisiljeni dosledno in pravno korektno izterjati dolgove, sicer se bo tudi SCT znašel v položaju, ko ne bo mogel odplačati lastnih dolgov. Predstavniki mariborske nadškofije, tako Delo, pa bo koncu pravdanja niso hoteli pojasniti svoje plati zgodbe.	dnevnik.si	Dnevnik	2010-11-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042216943/posel/novice/1042216943	Nemec: Podjetje mora poiskati svoje glavne kompetence	gospodarstvo, ekonomija	Nemec: Podjetje mora poiskati svoje glavne kompetence  Ljubljana - Konkurenčne prednosti si lahko povečujemo z zniževanjem stroškov, inovativnimi izdelki, avtomatizacijo proizvodnje ali višanjem dodane vrednosti, je na včerajšnji mednarodni konferenci, katere medijski sponzor je Dnevnik, povedal Aleš Nemec, predsednik uprave Iskre Avtoelektrike. Prvi dan konference, ki jo organizira Ekonomska fakulteta v Ljubljani, so namenili vodilnim v podjetjih, ki so se želeli podrobneje seznaniti s strateškimi izhodišči in praktičnimi primeri prenove poslovanja za doseganje konkurenčne prednosti.  Z različnimi metodami in orodji za analize notranjih virov ter zunanjih tržnih dejavnikov moramo ugotoviti, katere med številnimi kompetencami so glavne kompetence organizacije, je poudaril Nemec. Te so splet nadpovprečnih zmožnosti in značilnosti, ki jih je organizacija pridobila z izobraževanjem, izkušnjami in usposabljanjem ter so zajete v izdelkih, tehnologijah in znanju ljudi. Te glavne kompetence prispevajo pomembne koristi za odjemalce (kupce) - na zadovoljevanje njihovih potreb in pričakovanj bi se morala osredotočiti vsaka organizacija. Poleg tega so tudi podlaga za oblikovanje poslovnih strategij, s katerimi pridobivamo konkurenčne prednosti pred tekmecem na trgu in v panogi, je pojasnil. Pri izbiri teh strategij za oblikovanje konkurenčnih prednosti pa je po njegovih besedah treba upoštevati strateške prednosti in položaj ter ciljno konkurenčno področje. Na drugi strani moramo zagotoviti strateške sposobnosti. Eno je delati načrte, drugo pa imeti sposobnosti za izvedbo teh načrtov, je povedal. Današnji drugi dan konference se bo začel s plenarnim delom in nadaljeval v dveh ali treh tematskih sekcijah. Za konec bodo na okrogli mizi spregovorili o izkušnjah pri upravljanju in informatizaciji poslovnih procesov.	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-10-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042250478/posel/novice/1042250478	UVK presoja domnevno usklajene trženjske strategije Dela in Večera	gospodarstvo, ekonomija	UVK presoja domnevno usklajene trženjske strategije Dela in Večera  Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK) se je v okviru presoje koncentracije lastništva časopisnih hiš Delo in Večer po naših informacijah zdaj lotil še domnevno usklajene trženjske strategije obeh časopisnih družb.  Ti naj bi na trg oglaševanja v minulih mesecih intenzivneje posegli z izrazito nizkimi cenami oglasov. V časniku Delo naj bi v pogajanjih z določenimi kupci ceno oglasnega prostora znižali tudi za do 80 ali 90 odstotkov prvotne cene, če enake postopke uporabljajo v Večeru, gre za zlorabo položaja na trgu oziroma tržne moči, pojasnjujejo naši viri. Sicer pa naj bi UVK že zaključeval povzetek relevantnih dejstev glede Delovega nakupa mariborske časopisne hiše Večer. Vodstvu družbe, ki izdaja časnika Delo in Slovenske novice, bo urad najverjetneje naložil odprodajo deleža v Večeru, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Takšno odločitev naj bi pričakovali tudi vodilni Dela in njihovi lastniki, to je Pivovarna Laško, ki naj bi že dlje časa iskala kupca. V Delu si prizadevamo, da bi nam uspelo pridobiti soglasje urada. Če pa bo UVK povečanju deleža nasprotoval, bomo prisiljeni naš delež v Večeru prodati, so nam pojasnili v Delu. Med potencialnimi kupci Večera sta se najpogosteje omenjala avstrijska Styria in nemški WAZ, oba pa sta zanimanje za Večer že zanikala. Kljub temu naši viri vztrajajo, da naj bi bila pogajanja z nemško založniško hišo tik pred podpisom pogodbe, vendar naj bi bila razhajanja pri ceni prevelika. Poročali smo že, da se je omenjala možnost, da bi Delo poleg deleža v Večeru ponujalo naprodaj tudi 20-odstotni delež Dela, za celotni paket pa naj bi kljub padanju naklade v zadnjem času pričakovali okoli 65 milijonov evrov. Naj omenimo, da bo moral kupec več kot 20-odstotnega deleža medija v vsakem primeru pridobiti poprejšnje soglasje ministrstva za kulturo. Ker zanj Delo ob povečanju deleža v Večeru z 20 na skoraj 80 odstotkov novembra lani ni prosilo, poteka na sodišču tožba za ničnost sklenjenega posla. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-03-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042380557/posel/novice/1042380557	V Tiku zaposlenim obljubili plače	gospodarstvo, ekonomija	V Tiku zaposlenim obljubili plače  Tržič - Zaposleni v tržiškem podjetju Tiko še vedno čakajo na del junijske plače, vodstvo podjetja pa jim je včeraj poslalo pisno zagotovilo, da bodo plače za junij v celoti izplačane do 25. avgusta, julijske do srede septembra, do konca septembra pa tudi plače za avgust.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Kot smo že poročali, je podjetje v lasti podjetnika Milana Kepica, ki pa je tudi glavni naročnik in dolžnik, saj je njegovo podjetje Izolacija Kepic znašlo v hudih težavah in ima že dolgo časa blokirane vse račune. Prav tako je znana žalostna zgodba o gradnji hotelskega kompleksa Drnča v Dvorski vasi, kjer se je Kepic močno zadolžil, hotel pa je zdaj v postopku prisilne poravnave, medtem ko so ga od Kepica prevzeli upniki. Kakor koli že, Tiko je očitno našel nekaj likvidnostnih sredstev (po naših podatkih naj bi prodali dve stanovanji), da bo lahko poplačal vsaj zaposlene. Žalostno je še, da imajo v podjetju dovolj dela in naročil, a nič denarja za plače in material. V ponedeljek se bomo dobili z zaposlenimi in preučili odgovor vodstva podjetja. Če se ne bodo držali obljub, bomo o vsem obvestili inšpekcijo in napovedali opozorilno stavko, je dejal sekretar SKEI Gorenjska Stane Habjan.	pk	Dnevnik	2010-08-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042428602/posel/novice/1042428602	O usodi MTB bodo odločali v ponedeljek, direktor družbe danes ni mogel povedati nič konkretnega	gospodarstvo, ekonomija	O usodi MTB bodo odločali v ponedeljek, direktor družbe danes ni mogel povedati nič konkretnega  Maribor - Stavkovni odbor podjetja MTB, v katerem od prejšnjega petka stavkajo, se je danes še drugič ta teden sestal z vodstvom podjetja. Kot je po sestanku za STA povedala Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, jim direktor družbe Viktor Lednik tudi danes ni mogel povedati nič konkretnega, usoda podjetja pa naj bi bila znana v ponedeljek.  Viktor Lednik, glavni direktor MTB d.o.o. (Foto: Tomaž Klipšteter) Lednik je tudi danes povedal, da še vedno potekajo intenzivni pogovori z bankami, če pa ti ne bodo uspešni, bo vodstvo družbe začelo s postopki za vložitev zahteve za uvedbo stečajnega postopka, je dejala Črnčecova. Ob tem je še povedala, da je sicer za ponedeljek napovedana tudi skupščina podjetja, na kateri bo prisoten lastnik mariborskega gradbinca Blaž Mlinarič. Takrat bo sprejeta tudi dokončna odločitev o nadaljnji usodi podjetja. Delavci MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, s težavami pri izplačilih plač pa se ubada že vse od lanskega septembra, še vedno čakajo na polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do ponedeljka ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. S tem bi dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev s 120 zaposlenimi. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih branžah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor (TVM), od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.	sta	Dnevnik	2011-03-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042499259/posel/novice/1042499259	Orban: Centralne banke in regulatorja trga ne bomo združili pred letom 2013	gospodarstvo, ekonomija	Orban: Centralne banke in regulatorja trga ne bomo združili pred letom 2013  Budimpešta - Potem ko je madžarski parlament v petek sprejel sporni zakon o centralni banki, je tamkajšnji premier Viktor Orban zagotovil, da centralne banke in regulatorja trga ne nameravajo združiti pred letom 2013, ko se izteče mandat trenutnemu guvernerju centralne banke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Viktor Orban (Foto: Daylife) Madžarsko centralno banko trenutno vodi Andras Simor, ki se ne želi ukloniti zahtevam vlade po ohranjanju nizkih obrestnih mer in daje prednost krotitvi inflacije. Zakon je po mnenju analitikov namenjen spodkopavanju neodvisnosti centralne banke. Orbanova vlada se je zaradi reforme centralne banke soočila s hudimi kritikami EU, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), vendar opozorila niso zalegla. Orban je v pismu predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu zagotovil, da vlada ne namerava izkoristiti možnosti združitve centralne banke in regulatorja trga, dokler se Simorju ne izteče mandat. To se bo zgodilo marca 2013. Orban je zapisal tudi, da je sporni zakon v vseh vidikih skladen z evropsko zakonodajo . Pripravljen je stopiti v stik z Brusljem in razjasniti podrobnosti, je pozno v petek pojasnil tiskovni predstavnik madžarske vlade Peter Szijjarto. Neodvisnost nacionalnih centralnih bank je ključen pogoj za vstop v območje evra, ki Madžarsko še čaka. Do zapleta sicer prihaja v času, ko si Budimpešta prizadeva za do 20 milijard evrov vredno previdnostno posojilno linijo IMF in EU.	sta	Dnevnik	2011-12-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/297400/posel/novice/297400	Delodajalci so zahtevali, da ESS opravi posebno razpravo o inflaciji	gospodarstvo, ekonomija	Delodajalci so zahtevali, da ESS opravi posebno razpravo o inflaciji  ljubljana - Delodajalci so na današnji seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) zahtevali, da ESS opravi posebno razpravo o inflaciji. Menijo, da je ta potrebna pred odločanjem o ostalih zahtevah, zato so današnjo sejo, na kateri naj bi med drugim razpravljali o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in o delovnih dovoljenjih za tujce, zapustili.  Dušan Semolič in Jože Smole (Foto: Jaka Adamič) Za nas je ključen problem nadaljnjega razvoja Slovenije ta trenutek inflacija in nanjo vežemo vse ostalo, ker se tudi sindikati - s katerimi na bipartitni ravni trenutno ne najdemo ustreznega dogovora - vežejo nanjo in negativno opredeljujejo do vseh rešitev, je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Zato so delodajalci prepričani, da je treba najprej narediti široko obravnavo o inflaciji. Predstavniki delodajalcev so zahtevali, da se posebna seja ESS pripravi že v ponedeljek in da morajo na seji sodelovati tudi relevantni ministri. Predsedujoči ESS, minister za razvoj Žiga Turk, je dejal, da bodo skušali sejo sklicati že za ponedeljek, vendar da je vprašanje, če bodo takrat vsi ministri zaradi obveznosti s predsedovanjem na voljo. Turk je sicer prepričan, da je ta razprava potrebna in da je razprava o podražitvah, o inflaciji na ESS na mestu. Glede želje delodajalcev, da bi se razprava opravila pred izredno sejo državnega zbora na to temo, Turk pravi, da se zaveda, da imajo delodajalci nekoliko manj možnosti biti slišani. Nekatere strani imajo razmeroma veliko somišljenikov v nekaterih akterjih v parlamentu, delodajalska stran pa je tu nekoliko bolj osamljena in verjetno si lahko s tem pojasnimo to njihovo zahtevo, je dodal. Združenje delodajalcev je pred tednom dni predlagalo, da se na današnjo sejo uvrsti točka o inflaciji, ker so se na zadnji seji ESS predstavniki vlade zavezali, da se bo navedena problematika obravnavala najkasneje na naslednji seji. Da ta razprava ni bila danes, je nesporazum, je dejal Turk. Vlada se je na to razpravo pripravljala, nato pa dobila nasprotujoče signale, da bi bilo bolj zaželeno, da se o tem opravi posebna razprava, je dejal Turk. Sindikati so se danes zavzeli za to, da se pripravi posebna seja, do katere bi se pripravila gradiva. O inflaciji sicer lahko razpravljamo, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, vendar je smiselno, da se pripravijo ustrezni predlogi in sklepi. Po njegovih besedah bodo pripravili kar nekaj zahtev za vlado , med drugim glede porabe. Dušan Krajnik iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije od vlade pričakuje sistemsko obvladovanje inflacije. Po njegovem lahko vlada regulira določene cene v domeni lokalnih skupnosti, kot so komunalne storitve, vrtci. Na dnevnem redu današnje seje ESS je bila sicer med drugim razprava o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in o resoluciji nacionalnega plana zdravstvenega varstva ter o uredbi o določitvi kvote delovnih dovoljenj za tujce za letošnje leto.	sta,vik	Dnevnik	2008-02-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042527694/posel/novice/1042527694	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Mercator 4,11 % Sava 5,88 %		Dnevnik	2012-05-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042354934/posel/novice/1042354934	Avstrija in Rusija podpisali sporazum o gradnji Južnega toka	gospodarstvo, ekonomija	Avstrija in Rusija podpisali sporazum o gradnji Južnega toka  Dunaj - Rusija in Avstrija sta danes ob obisku ruskega premiera Vladimirja Putina na Dunaju podpisali medvladni sporazum o sodelovanju pri gradnji plinovoda Južni tok. S tem je sklenjen še zadnji potrebni sporazum za uresničitev projekta, ki bo ruski zemeljski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.  Heinz Fischer in Vladimir Putin. (Foto: Reuters) Izvršni direktor ruskega Gazproma Alexej Miller in prvi mož avstrijskega OMV Wolfgang Ruttensdorfer sta ob tem na Dunaju podpisala tudi temeljni sporazum o sodelovanju obeh državnih energetskih koncernov. Ob podpisu sta bila navzoča tudi ruski premier Vladimir Putin in avstrijski kancler Werner Faymann. Sporazum predvideva, da bo do konca leta 2010 narejena študija izvedljivosti avstrijskega kraka plinovoda Južni tok, od meje z Madžarsko pa do plinskega vozlišča Baumgarten. Tako naj bi določili tudi natančno traso ter ocenili stroške projekta. Dokončno naj bi dogovor o financiranju OMV in Gazprom dosegla v 18 mesecih. Plinovod Južni tok bo po napovedih sicer začel obratovati do konca leta 2015. Z letno kapaciteto 63 milijard kubičnih metrov naj bi po tej poti v Evropo prišlo okoli 35 odstotkov vsega ruskega zemeljskega plina. Putin je napovedal, da bo Avstrija po plinovodu Južni tok prejela do dve milijardi kubičnih metrov plina. Gre za stabilno in zanesljivo oskrbo, ki bo igrala pozitivno vlogo v izboljševanju energetske varnosti Evrope, je na tiskovni konferenci po srečanju z Faymannom dejal Putin. Avstrijski kancler je medtem izpostavil, da ni nobenega konflikta interesov med projektoma Južni tok ter Nabucco, ki naj bi v Evropo pripeljal plin iz kaspijske regije. Spomnil je, da se Avstrija zavzema za diverzifikacijo virov oskrbe ter se zato poslužuje različnih možnosti. Trenutno sicer okoli 60 odstotkov zemeljskega plina Avstriji dobavlja prav Rusija. Putin je bil do projekta Nabucco, ki ga močno podpira EU, nekoliko bolj oster. Nikakor ne nasprotujemo projektu, je dejal ruski premier. Kljub temu pa je ocenil, da je brez pomena in nevarno graditi plinovod, ne da bi bile vnaprej sklenjene dobavne pogodbe. Putin je sicer danes v Avstrijo pripotoval z enourno zamudo. Z dunajskega letališča se je najprej odpravil na srečanje s Faymannom, kasneje pa naj bi se srečal tudi z avstrijskim predsednikom Heinzom Fischerjem. Eden od pomembnejših vzrokov Putinovega obiska v Avstriji je sicer evropsko prvenstvo v judu, ki trenutno poteka na Dunaju. Putin bo prisoten na nekaterih dvobojih danes ter v nedeljo popoldan. V nedeljo zvečer pa naj bi odpotoval v Italijo, kjer se bo v ponedeljek srečal s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem.	sta	Dnevnik	2010-04-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042490561/posel/novice/1042490561	Donos na slovenske obveznice malenkost pod sedmimi odstotki	gospodarstvo, ekonomija	Donos na slovenske obveznice malenkost pod sedmimi odstotki  Ljubljana - Pritisk finančnih trgov na Slovenijo ostaja visok. Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice se je danes okoli poldneva sicer nekoliko znižal, a ostal tik pod psihološko mejo sedmih odstotkov. Donos glede na srednjo ceno obveznice je znašal 6,99 (v četrtek ob istem času 7,10 odstotka), so za STA sporočili iz NLB.  (Foto: Reuters) Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se je nad mejo sedmih odstotkov, ki ranljivim članicam območja evra, kot so Grčija, Irska in Portugalska, ni več omogočala vzdržnega zadolževanja, dvignila 11. novembra, in od takrat nad njo vztraja večino časa. Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne državne dolžniške vrednostne papirje je še vedno tudi precej višja od tiste na primerljive španske obveznice. Slednja je bila danes ob 12. uri pri 6,64 odstotka. Je pa danes občutno porasla zahtevana donosnost na italijanske obveznice z ročnostjo 10 let, namreč na 7,25 odstotka, potem ko je bila v četrtek opoldne s 6,96 odstotka še malenkost pod sedmimi odstotki. Donos do dospelosti 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za najvarnejše v Evropi, je po podatkih NLB ob 12. uri znašal 2,16 odstotka in bil za stotinko odstotne točke višji kot v četrtek. V zadnjih dneh se tako zvišuje tudi zahtevana donosnost na nemški dolg. Pribitek slovenskih na referenčne 10-letne nemške obveznice je danes znašal 4,83 odstotne točke in bil za 0,12 odstotne točke nižji kot v četrtek.	sta	Dnevnik	2011-11-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042246698/posel/novice/1042246698	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Telekom Slovenije 0,59 % Aerodrom Ljubljana 2,48 %		Dnevnik	2009-02-23 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/287015/posel/novice/287015	Krka prihaja v Posavje	gospodarstvo, ekonomija	Krka prihaja v Posavje  Krško - Novomeška Krka namerava v Krškem v prihodnjih dveh do treh letih zgraditi obrat za kemično sintezo učinkovin, potrebnih za proizvodnjo zdravil.  Po besedah člana Krkine uprave Aleša Rotarja, zadolženega za področje razvoja, so se za 16,7 hektara obsegajočo lokacijo na vzhodnem robu tovarne papirja Vipap Videm po poldrugem mesecu pogovorov s krško občino odločili zaradi ugodnih prometnih povezav ter kadrovskih in energetskih potencialov regije. Vrednost naložbe, ki bo potekala v več fazah, ocenjujejo na 10 do 20 milijonov evrov, delo pa bo dobilo nekaj deset delavcev.	es	Dnevnik	2007-12-13 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/319437/posel/novice/319437	Nafta se je spet podražila: Cena za sod nad 125 dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Nafta se je spet podražila: Cena za sod nad 125 dolarjev  Singapur - Cena ameriške nafte so spet višje. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z junijsko dobavo je bilo v azijskem trgovanju treba odšteti 125,95 dolarja. Na newyorški borzi je cena med torkovim trgovanjem dosegla 126,98 dolarja, nato pa trgovanje sklenila pri 125,80 dolarja za sod.  Po mnenju analitikov so cene nafte višje kljub napovedanemu manjšemu povpraševanju. Cena so je v zadnjem letu podvojila, od začetka leta, ko je presegla mejo 100 dolarjev, se je zvišala za 25 odstotkov. (Foto: Reuters) Severnomorska nafta brent z dobavo v juniju se je na borzi v Londonu danes podražila za 16 centov na 124,26 dolarja za sod. Ob koncu torkovega trgovanje je bilo za sod te nafte treba odšteti 124,10 dolarja. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v mesečnem poročilu, ki ga je objavila v torek, znižala napovedi za povpraševanje po nafti v prihodnjih mesecih. Obseg svetovne potrošnje surove nafte se bo po napovedih IEA zmanjšal za 390.000 sodov na 86,8 milijona sodov na dan. Po objavi poročila so cene nafte v torek nekoliko padle, nato pa se zopet zvišale. Pozornost je zdaj usmerjena na ameriško ministrstvo za energijo, ki bo danes objavilo poročilo o zalogah. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v torek, potem ko je v ponedeljek dosegla 119,65 dolarja, nekoliko znižala. Cena za sod nafte se je pocenila za 0,89 dolarja na 118,76 dolarja, je danes zapisano na spletnih straneh Opeca.	agencije,tsl	Dnevnik	2008-05-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042311521/posel/novice/1042311521	Planini v Kranju se obeta soproizvodnja toplote in električne energije	gospodarstvo, ekonomija	Planini v Kranju se obeta soproizvodnja toplote in električne energije  Kranj - V Elektru Gorenjska so se na pobudo civilne iniciative s soinvestitorjem Holdingom Slovenske elektrarne odločili pristopiti k projektu za izgradnjo sočasne proizvodnje toplote in električne energije na mestu kotlovnice Planina. Za izvedbo projekta potrebujejo več kot 51 odstotkov soglasij lastnikov stanovanj, ki so obenem tudi lastniki kotlovnice.  (Foto: Luka Cjuha) Projekt vključuje izgradnjo dveh plinskih motorjev, od katerih bo eden deloval skozi vse leto, in bo pokrival potrebe po sanitetni vodi, drugi motor pa bo obratoval med kurilno sezono in bo pokrival del potreb po ogrevanju. Tehnološka rešitev temelji predvsem na boljši izrabi energije plina, zatrjujejo v Elektru Gorenjska. Zato so za stanovalce soseske Planina Kranj že pripravili ponudbo, v kolikor bodo stanovalci do 30. novembra podpisali soglasje za izgradnjo naprave za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike v toplarni Planina, bodo v letošnjem decembru in nato vsako leto do leta 2019 prejeli enomesečno položnico za električno energijo zastonj. Po besedah predstavnika civilne iniciative Ogrevanje za Planino Bena Fekonje bo projekt stekel le, če bo soglasje dalo več kot 51 odstotkov lastnikov, k projektu pa mora kot 12-odstotna lastnica kotlovnice pristopiti tudi Mestna občina Kranj. Izgradnja soproizvodnje prinaša stanovalcem po mnenju Aleša Ažmana z Elektra Gorenjske ekološke in finančne koristi, saj bo izgradnja prispevala k manjšemu onesnaževanju okolja in k manjšim izpustom ogljikovega dioksida v zrak. Prihranke pa bodo stanovalci po njegovih besedah dodatno zaznali tudi pri nižjih stroških za ogrevanje in pri stroških za porabljeno električno energijo. Tako Ažman kot tudi Fekonja zatrjujejta, da je prenova obstoječe kotlovnice neizbežna, saj ne ustreza okoljskim zahtevam in jo bo potrebno zamenjati najkasneje do leta 2012, soproizvodnja pa bo nadomestila zamenjavo manjšega kotla, ki bi stanovalce soseske Planina v naslednjih treh letih stal 750.000 evrov. V civilni iniciativi menijo, da gre za pošteno ponudbo, saj ta v naslednjih 11 letih prinaša celotnemu naselju, ki se ogreva iz toplarne Planina, preko tri milijone evrov bonitet, novi motorji pa bodo dodatno zmanjšali škodljiv vpliv na okolje. Sicer pa so dodatne informacije o ponudbi na voljo na spletni strani www.ogrevanjeplanina.si.	sta	Dnevnik	2009-11-01 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042379798/posel/novice/1042379798	Rusija zaradi vročine in požarov morda celo ob odstotek BDP	gospodarstvo, ekonomija	Rusija zaradi vročine in požarov morda celo ob odstotek BDP  Moskva - Najhujši vročinski val v zahodni Rusiji, odkar se zbirajo podatki, in obsežni požari, ki po evropskem delu največje države na svetu pustošijo že več kot dva tedna, bi lahko po nekaterih ocenah Rusijo stali vse do 15 milijard dolarjev oz. 11 milijard evrov, kar predstavlja približno odstotek bruto domačega proizvoda (BDP).  Ruska vlada zaenkrat še ni objavila nikakršnih ocen škode letošnjega peklenskega poletja na gospodarstvo te velikanske države. (Foto: Reuters) Ruska vlada zaenkrat še ni objavila nikakršnih ocen škode letošnjega peklenskega poletja na gospodarstvo te velikanske države. Ta letos okreva po lanskem skoraj osemodstotnem padcu BDP v luči posledic svetovne finančne in gospodarske krize ter padca cen surovin in energentov. V Moskvi za letos napovedujejo rast v višini okoli štirih odstotkov, pri tem pa se jim pridružujejo tudi v mednarodnih ustanovah, kot sta Mednarodni denarni sklad in Evropske banka za obnovo in razvoj. Ekonomisti po pisanju tujih tiskovnih agencij ocenjujejo, da bo stopnja rasti zaradi neusmiljenega vremena v zadnjem mesecu nekoliko nižja. Kot navaja ruski poslovni časnik Komersant, bi škoda lahko dosegla 15 milijard dolarjev oz. okoli odstotek BDP, to oceno pa deli tudi glavni ekonomist britanske banke HSBC v Rusiji Aleksander Morozov. Več drugih ekonomistov pa po pisanju francoske tiskovne agencije AFP obseg škode ocenjuje v intervalu med 0,5 odstotka in odstotkom BDP. Pri tem pravijo, da gre za najbolj negativen scenarij, saj bi izpad zaradi vremena do konca leta lahko nadoknadilo splošno izboljšanje gospodarskega okolja. Rusko gospodarstvo bo posledice vročine, suše in požarov čutilo predvsem v bistveno nižjem pridelku žita in nekaterih drugih poljščin, kar naj bi vplivalo tudi na dvig inflacije. Poleg tega je treba upoštevati še posledice za industrijsko proizvodnjo in storitvene dejavnosti, saj so morali v veliko podjetjih zmanjšati proizvodnjo in delavce celo poslati na prisilni dopust. Obenem pa je treba upoštevati tudi povečano umrljivost in stroške zdravstvenega sistema zaradi povečanega števila obolelih. Število smrtnih žrtev vročine naj bi po nekaterih ocenah doseglo vsaj 15.000, lahko pa bo veliko višje. Po nekaterih ocenah bi lahko letošnji ruski vročinski val, ki mu še ni videti konca, po posledicah dosegel hude poletne vročine v srednji, zahodni in južni Evropi leta 2003, ko je po nekaterih ocenah zaradi vročega vremena umrlo celo 50.000 ljudi.	sta	Dnevnik	2010-08-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042352400/posel/novice/1042352400	Toyota v Severni Ameriki začasno ustavila prodajo lexusov GX 460	gospodarstvo, ekonomija	Toyota v Severni Ameriki začasno ustavila prodajo lexusov GX 460  New York - Japonski avtomobilski koncern Toyota je v Severni Ameriki začasno ustavil prodajo letošnje izdaje modela lexus GX 460, potem ko je ameriška potrošniška revija Consumer Reports objavila varnostno opozorilo v zvezi s temi vozili. To predstavlja nov udarec za Toyoto, ki je bila v zadnjem času primorana v vpoklic več milijonov vozil po vsem svetu.  Toyota je dobavitelje zaprosila, naj začasno ustavijo prodajo lexusov GX 460 iz modelnega leta 2010 v ZDA in Kanadi. (Foto: AP) Omenjena revija je pri preizkusu omenjenega športnega terenca ugotovila določena varnostna tveganja, zato mu je podelila sicer redko oceno Ne kupujte - varnostno tveganje , je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Izvajalci testa so ugotovili pomanjkljivo delovanje sistema ESC, ki vozilo v primeru zdrsa obdrži v smeri vožnje. Zaradi te pomanjkljivosti bi po njihovem mnenju lahko prihajalo do prevrnitev vozil in s tem hudih poškodb ali smrti potnikov. Čeprav so v reviji opomnili, da zaenkrat nimajo podatkov o nesrečah zaradi ugotovljene pomanjkljivosti, je Toyota v torek zvečer dobavitelje zaprosila, naj začasno ustavijo prodajo lexusov GX 460 iz modelnega leta 2010 v ZDA in Kanadi. V Toyoti so sicer prepričani, da omenjena vozila izpolnjujejo visoke standarde glede varnosti, a so se vseeno odločili za začasno ustavitev prodaje, da preverijo rezultate preizkusa omenjene revije. Obstoječim imetnikom omenjenih vozil pa japonski proizvajalec ponuja možnost, da do dokončne razjasnitve oziroma razrešitve težave dobijo nadomestno vozilo. Toyota skuša s hitrim odzivom popraviti svoj ugled. Pri večmilijonskih vpoklicih vozil v drugi polovici lanskega in prvih mesecih letošnjega leta je bila namreč deležna kritik, da se je prepočasi odzvala na poročila o ugotovljenih pomanjkljivostih. V ZDA je bila zaradi tega zoper Toyoto vložena serija odškodninskih tožb.	sta	Dnevnik	2010-04-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042493731/posel/novice/1042493731	V Kopru o glavnih ovirah ameriškim investicijam v Sloveniji	gospodarstvo, ekonomija	V Kopru o glavnih ovirah ameriškim investicijam v Sloveniji  Koper - Slabosti slovenskega trga, ki odvračajo ameriške investitorje, so med drugim visoka obremenitev dela in težave pri pridobivanju ustreznih dovoljenj, Slovenija pa bi morala zagotoviti tudi fleksibilnejši trg delovne sile ter prek javnih razpisov zmanjšati možnost korupcije, je danes v Kopru poudarila Ajša Vodnik z Ameriške gospodarske zbornice.  Fotografija je simbolična. (Foto: Vojko Rotar) Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice Vodnikova je na strokovni razpravi o izzivih poslovanja z ZDA, ki jo je organizirala koprska Fakulteta za management, opozorila še na to, da ameriška podjetja že selijo svoja regionalna središča iz Slovenije v Zagreb in Beograd, in tu bi morali po njenem prižgati rdečo luč . Navedla je tudi, da potencialnim novim investitorjem iz ZDA žal ne morejo pokazati prav dosti dosedanjih investitorjev, ki bi bili s svojo izkušnjo v Sloveniji zadovoljni in pri tem omenila primera podjetij Harrah s in Western Wireless. Nenazadnje bi bilo tudi za Slovenijo lažje pridobiti tuje investicije, če bi na tem področju imeli bolj izdelano strategijo, je še dodala Vodnikova. Tudi namestnik ameriškega veleposlanika v Sloveniji Eugene Young je ugotavljal, da imajo ameriška podjetja v drugih državah v regiji trenutno na voljo konkurenčnejše razmere za investicije kot pri nas. Po njegovem mnenju je v Sloveniji bistveno preveč vpletanja države v gospodarstvo, prav tako pa je kot slabost slovenskega gospodarstva označil omejitve pri delovni zakonodaji, ki škodujejo zlasti malim podjetjem. Ostali sogovorniki iz vrst gospodarstva so ugotavljali veliko odprtost in tudi konkurenčnost ameriškega trga, kar pa terja veliko večjo zavzetost in odzivnost. Američani dosegajo višjo dodano vrednost svojih izdelkov, ker so hitrejši in celoviteje razmišljajo o delovanju trga, je povedal direktor Kolektorja za območje ZDA, Kanade in Mehike Iztok Novak. Direktor ATech elektronike Davor Jakulin je poudaril, da so jih ameriški partnerji obravnavali na popolnoma enakopraven način. Po drugi strani pa sodelovanje z Američani po njegovih besedah terja veliko samoiniciativnosti, zaradi tamkajšnjega izredno konkurenčnega trga pa se je potrebno nenehno učiti in izboljševati. Na dolgotrajnost postopkov v Sloveniji v primerjavi z razmerami na drugi strani Atlantika je opozoril direktor Tomos Investa Domen Bočkor. Mi smo v Južni Karolini dobili gradbeno dovoljenje v 48 urah, v Sloveniji pa postopek traja dve leti, je navedel primer s prve roke.	sta	Dnevnik	2011-12-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042505088/posel/novice/1042505088	Delničarji Splošne plovbe niso podprli predloga o posebni reviziji poslovanja	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji Splošne plovbe niso podprli predloga o posebni reviziji poslovanja  portorož - Na današnji skupščini delničarji Splošne plovbe Portorož niso izglasovali predloga Mercate za izvedbo posebne revizije. Slednja naj bi, po mnenju Mercate, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, pojasnila vzroke za zmanjšanje tržne cene portoroške družbe.  Predsednik uprave Mercate Marko Mencin (Foto: Jaka Gasar) Mercata je na odločitev skupščine že napovedala izpodbojno tožbo, saj oporeka veljavnosti pooblastila, ki ga je imel pooblaščenec Pomorske družbe. Direktorju Pomorske družbe Jochenu Thomasu Döhleju je potekel mandat že 11. julija lani. Kot je za STA po skupščini povedal direktor Splošne plovbe Egon Bandelj, bo nadzorni svet Pomorske družbe direktorju podaljšal mandat. V Društvu malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS) opozarjajo, da je odvetnik Gregor Velkaverh, ki je na današnji skupščini glasoval v svojem in v imenu Pomorske družbe, predsednik nadzornega sveta Pomorske družbe, ki bi morala opraviti morebitno ponovno imenovanje Jochena Thomasa Döhleja za direktorja družbe. Velkaverh je že na začetku skupščine priznal, da kot pooblaščenec Pomorske družbe nima veljavnega pooblastila za zastopanje. Zato bodo v MDS o tem dogodku obvestili odvetniško zbornico in od nje zahtevali, da se nemudoma opredeli do tega dejanja. Ali ima morda to dejanje tudi elemente kaznivega dejanja, pa bodo morali v prihodnjih dneh proučiti tudi drugi ustrezni organi. Kot so v torek za STA pojasnili v Mercati, se je zadolženost skupine Splošna plovba pod večinskim lastnikom Petrom Döhlejem s slabih 56 milijonov dolarjev povečala na več kot 225 milijonov dolarjev. Mercata je v tem času vseskozi opozarjala na zmanjševanje vrednosti skupine. Ker je skupina Splošna plovba v obdobju 2007-2011 prikazala več kot 140 milijonov evrov dobička, od katerega je večinski lastnik za ostale družbenike namenil zanemarljiv delež, v Mercati menijo, da je praktično nemogoče, da je zmanjšanje tržne cene podjetja le posledica tržnih razmer in obnove flote. Zato je Mercata tudi zahtevala sklic skupščine.	sta	Dnevnik	2012-01-26 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/276367/posel/novice/276367	Novo vodstvo Nafte predstavilo vizijo razvoja	gospodarstvo, ekonomija	Novo vodstvo Nafte predstavilo vizijo razvoja  lendava - Novi direktor Nafte Lendava Mirko Horvat in njegov pomočnik Mihael Dominko sta danes predstavila vizijo razvoja podjetja. Skupina postaja razvojno naravnana in ekološko osveščena, novo vodstvo pa želi pospešiti uresničitev naložb in razvijati celotno skupino. Med ključnimi usmeritvami pa ostajata družbena odgovornost do lokalnega okolja in ustrezna kadrovska politika.  Za nadaljnji razvoj je po besedah Mirka Horvata besedah treba najti model, ki bo zagotovil izkoriščanje obstoječe energetske in prometne infrastrukture, in najti vlagatelja, ki bo sledil razvojni viziji Nafte. Novi projekti Nafta kot skupina podjetij želi postati tehnološko razvojni nosilec panoge v tem delu Evrope ter osvajati perspektivne dejavnosti, ki so v skladu s sodobnimi in ekološko naravnanimi usmeritvami tako v Evropi kot svetu, je poudaril novi prvi mož Nafte Mirko Horvat. Podjetje ima skupne projekte z lokalno skupnostjo, ožje in širše okolje želi oskrbovati z energijo, spodbujati športne in kulturne dejavnosti, sobivati s turizmom, za vse to pa bodo poskusili ustvariti pozitivno razpoloženje tudi pri zaposlenih. Ti bodo deležni boljšega izobraževanja, podjetje pa naj bi postalo zanimivo tudi za druge kadre. Za nadaljnji razvoj je po Horvatovih besedah treba najti model, ki bo zagotovil izkoriščanje obstoječe energetske in prometne infrastrukture, in najti vlagatelja, ki bo sledil razvojni viziji Nafte. Država kot lastnik intenzivno išče strateškega partnerja, vendar pa, kot je povedal predsednik nadzornega sveta Drago Šiftar, kaj več o tem ta hip ne morejo povedati, če to ne bi bilo uspešno, pa še vedno ostane možnost prodaje. Skladno z okoljskimi merili Kar zadeva ekologijo, po besedah Mihaela Dominka Nafta posluje skladno z najzahtevnejšimi okoljskimi merili, od naložb pa sta najpomembnejši nova tovarna formalina in tovarna za pridobivanje biodizla. Prva bo ob sodobni tehnologiji povečala tudi fleksibilnost poslovanja, saj lahko zdaj za pridobivanje metanola porabijo le tretjino metanola, preostalega pa morajo prodati na trgu. Pripravljalna dela za gradnjo naj bi začeli na začetku prihodnjega leta, za tovarno biodizla pa pričakujejo, da jo bodo končali v drugi polovici leta 2009. Vodenje hčerinske družbe Nafta Biodizel je po odhodu Radovana Žerjava na mesto prometnega ministra prevzel Slavko Pivar, direktor Eko Nafte, katere hčerinska družba je Nafta Biodizel.	sta,vik	Dnevnik	2007-10-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042379071/posel/novice/1042379071	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 17:25) vrednost sprememba (v %) DAX, Frankfurt 6264,04 -1,1 Dow Jones, New York 10547,3 -1,2 Nasdaq, New York 1882,5 -1,18 S&P 500, New York 1100,94 -1,32 FTSE, London 5325,37 -0,75 Nikkei, Tokio 9642,12 -0,12 ATX, Dunaj 2500,93 -1,55 MIB Index, Milano 21058,96 -1,15 CAC 40, Pariz 3699,63 -1,72 RTS, Moskva 1505,69 -0,28 PX, Praga 1199,1 0,17 Euronext, Pariz 662,05 -1,83 Vir: Reuters		Dnevnik	2010-08-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042266690/posel/novice/1042266690	Izguba v Hitu narašča, položaj še ni kritičen	gospodarstvo, ekonomija	Izguba v Hitu narašča, položaj še ni kritičen  Nova Gorica - Kdo bo novi predsednik uprave Hita, bo znano prihodnji teden. Tako pravi prvi nadzornik Roman Jaklič, ki še dodaja, da je trenutno poslovanje v Hitu v trendu, ki si ga nadzorniki ne želijo. Izguba je celo večja, kot je bila, letnega načrta družba ne dosega. Stvar ni rožnata, ni pa kritična. Družba je likvidna, a če ne bo hitre reakcije vseh interesnih skupin, tako Jaklič, potem se tudi Hitu črno piše.  Predsednik nadzornega sveta je po skoraj šest ur trajajoči seji povedal, da je v igri za predsednika še vseh pet kandidatov, da se morajo soočiti z argumenti vseh, da bi radi dobili še nekaj informacij in da nobeden od kandidatov ni idealen. Kot smo poročali včeraj, se je nadzorni svet srečal tudi s predstavniki vseh treh sindikatov. Šlo je za predstavitveni sestanek. Od nas želijo takšno upravo, ki naj bi se pogovarjala tudi s sindikati oziroma zaposlenimi, je povedal Jaklič. Predstavniki sindikatov Jožica Bone (Sindikat gostinskih in turističnih delavcev), Primož Gulin (sindikat Vrba) in Andrej Šekli (Sindikat igralniških delavcev Slovenije) podpirajo dva od petih kandidatov, a imen včeraj niso želeli izdati. Predstavniki sindikatov so tudi zatrdili, da z nobenim od kandidatov niso ničesar podpisali in da svet delavcev ni predlagal nadzornemu svetu svojih kandidatov. Gre za medijske konstrukte. Mi smo se samo pogovarjali s kandidati za predsednika uprave. Podprli bomo tistega, ki je najboljši za zaposlene. Verjamemo, da bo izbran najboljši kandidat, je tudi v imenu obeh kolegov dodala Bonetova.	Jani Alič	Dnevnik	2009-05-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042331427/posel/novice/1042331427	IMF opozarja pred zastojem pri reformi finančnega sektorja	gospodarstvo, ekonomija	IMF opozarja pred zastojem pri reformi finančnega sektorja  hongkong - Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je danes svetovne voditelje opozoril, da ne smejo opustiti reform finančnega sektorja, katerih namen je preprečiti ponovitev posojilne krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn (Foto: AP Photo) Nujno je uvesti ključne spremembe, med drugim boljšo regulacijo in nadzor nad bančnim sektorjem, je na azijskem finančnem forumu v Hongkongu povedal Strauss-Kahn in dodal: Potrebujemo reformo in potrebujemo politično voljo. Strauss-Kahn meni, da je potrebno še veliko postoriti, vendar ga skrbi, da bodo v šestih do 12 mesecih vsi znova poslovali kot ponavadi in pozabili na lekcije, ki jih je prinesla svetovna finančna kriza. Zaradi svetovne finančne krize, ki je izbruhnila leta 2008 v ZDA, so gospodarstva po vsem svetu zdrsnila v najgloblji padec po drugi svetovni vojni. Prvi mož IMF je ob tem opozoril, da je okrevanje svetovnega gospodarstva šibko ter neenotno. V Aziji tako okrevajo občutno hitreje kot v preostalem delu sveta. V tem okviru je znova pozval Kitajsko, naj okrepi vrednost svoje valute, saj kritiki obtožujejo Peking, da umetno vzdržuje nizko vrednost juana, zato da bi spodbudil izvoz. Hkrati je miril strahove glede morebitnega nepremičninskega balona, ki naj bi nastajal na Kitajskem in v širši regiji, ter obenem pozval regijo k spodbujanju domačega povpraševanja s ciljem zmanjšati odvisnost od izvoza.	sta	Dnevnik	2010-01-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042499926/posel/novice/1042499926	ExxonMobil v sporu proti Venezueli uspešen, Chevron proti Ekvadorju ne	gospodarstvo, ekonomija	ExxonMobil v sporu proti Venezueli uspešen, Chevron proti Ekvadorju ne  Caracas/Quito - Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) s sedežem v Parizu je v tožbi ameriškega naftnega velikana ExxonMobil proti Venezueli zaradi podržavljenja premoženja slednjemu prisodila 907 milijonov dolarjev odškodnine. Manj uspešen je bil še eden velikan Chevron, saj je ekvadorsko sodišče zavrnilo njegovo pritožbo na sodbo, ki Chevronu nalaga plačilo 18 milijard dolarjev odškodnine.  (Foto: Reuters) V prvem sodnem sporu je bil na tapeti venezuelski zakon iz junija 2006, v skladu s katerim so morale tuje naftne družbe venezuelski naftni družbi v državni lasti Petroleos de Venezuela (PDVSA) prepustiti 60-odstotni delež v svojih dejavnosti na naftnih poljih v porečju Orinoca. Nekatera podjetja so pristala na odškodnino, ExxonMobil in ameriška družba ConocoPhillips pa sta vložila tožbe. ICC je sedaj presodil v korist Exxona in mu dodelil 907 milijonov dolarjev odškodnine, čeprav je Exxon zahteval kar 12 milijard dolarjev. Z venezuelske vlade pa so sporočili, da nameravajo ExxonMobilu plačati le 255 milijonov dolarjev, ki naj bi jih ameriški družbi nakazali v 60 dneh. Pri tem naj bi 191 milijonov dolarjev odšteli neposredno ExxonMobilu za nastalo škodo po umiku iz Venezuele, 300 milijonov dolarjev za zamrznjena sredstva venezuelske naftne družbe v ZDA in še 160 milijonov za nasprotno tožbo. Pri PDVSA so pozdravlili uspešno obrambo proti zahtevam ExxonMobila, ki je terjal pretirano vsoto za odškodnino, tiskovni predstavnik ExxonMobila Patrick McGinn pa je dejal, da družba priznava zakonsko pravico Venezuele do razlastitve premoženja, ki je predmet odškodnine, vendar le po pošteni tržni vrednosti .Chevron plačuje za več kot dve desetletji stare grehe Manj uspešen od večjega tekmeca pa je bil Chevron, ki se je pritožil na februarsko odločitev nižjega ekvadorskega sodišča, da je ameriška družba odgovorna za odlaganje s strupenimi kemikalijami onesnažene odpadne vode, katero je v ekvadorskem tropskem porečju Amazonke med leti 1964 in 1992 odlagala družba Texaco, sicer od leta 2001 v lasti Chevrona. Toda senat treh sodnikov na višjestopenjskem okrožnem sodišču v Lago Agriu je potrdil sodbo nižjestopenjskega sodišča, ki ameriški družbi nalaga plačilo odškodnine v višini kar 18 milijard dolarjev, kar je sodišče utemeljilo z okoljsko malomarnostjo in moralno odgovornostjo. Tiskovni predstavnik Chevrona Kent Robertson je dejal, da odločitev predstavlja še enega v vrsti očitnih primerov spolitiziranosti in korupcije ekvadorskega sodnega sistema, ki je pričujoč primer pestilo že od samega začetka. Pri kalifornijski družbi zaenkrat sicer še premišljujejo o nadaljnjih ukrepih, ena izmed možnosti pa bi bila tudi pritožba na naslednji stopnji ekvadorskega pravosodja.	sta,oj	Dnevnik	2012-01-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042498056/posel/novice/1042498056	Življenjska zavarovanja tik pred koncem leta povsem ohladila trg	gospodarstvo, ekonomija	Življenjska zavarovanja tik pred koncem leta povsem ohladila trg  Ljubljana - Če so štiri največje domače zavarovalnice lani izgubile za kar okoli 40 milijonov evrov premij, na njihov račun pa rasle manjše konkurentke, je letos zgodba drugačna. Vodilni Zavarovalnici Triglav, kjer že dalj časa pred rastjo tržnega deleža dajejo prednost dobičkonosnosti, se res obeta, da bo ponovno ob več kot tri odstotke premij. Bodo pa zato letos njeno usodo delili tudi v življenjskih zavarovalnicah KD Življenje in NLB Vita pa tudi v Grawe.  Vodilni Zavarovalnici Triglav, kjer že dlje časa pred rastjo tržnega deleža dajejo prednost dobičkonosnosti, se obeta, da bo letos ponovno ob več kot tri odstotke premij. Medtem naj bi v družbi, ki jo vodi Matjaž Rakovec (na fotografiji), kar podvojili konsolidirani čisti dobiček. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika) Pri premoženjskih zavarovanjih se medtem pozna predvsem rast premij iz naslova zdravstvenih zavarovanj (štiri odstotke), večinoma zaradi višjih cen, do konca septembra pa so bila v porastu tudi zavarovanja kopenskih motornih vozil (1,3 odstotka), požara in elementarnih nesreč (šest odstotkov), pomoči (53 odstotkov) in splošno zavarovanje odgovornosti (pet odstotkov). Vseeno so njihovo rast skorajda izničila zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil (-6,7 odstotka), kreditno zavarovanje (-3,9 odstotka) in tudi nezgodno zavarovanje (-3,4 odstotka). Ker najnovejši podatki Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) segajo v september, bi se jim lahko v rdečem do konca leta pridružila še kakšna zavarovalnica. Jeseni je namreč še kazalo, da se bo letos slovenski zavarovalniški trg okrepil za več kot odstotek oziroma celo več kot lani, vendar je v zadnjih dveh mesecih prišlo do negativnega preobrata. Od januarja do novembra so namreč zavarovalnice zbrale le pičlih četrt odstotka več premij v primerjavi z lani. Življenjska zavarovanja, ki so septembra imela 0,97-odstotno rast (slabih pet milijonov evrov), pa so do novembra padla na 1,66-odstotni minus. Če bi od letošnjih premij odšteli tiste, ki so jih zbrali pokojninski skladi Kapitalske družbe (tudi Modre zavarovalnice) in SOP, pa se bo domači trg prvič v svoji zgodovini celo skrčil. Zavarovalnice, članice SZZ, so v enajstih mesecih z vsemi vrstami zavarovanj zbrale skupno 1,933 milijarde evrov bruto obračunane premije. Premija premoženja je znašala 1,348 milijarde evrov (1,09 odstotka več), premija življenja pa 585,65 milijona evrov. Delež slednjega se je v celotnem portfelju zmanjšal na 30,28 odstotka. Kako so se v zadnjih dveh mesecih odrezale Triglavove največje konkurentke, ni znano. Sta pa druga Zavarovalnica Maribor (ZM) in četrta Vzajemna, ki sta lani doživeli upad premij, še konec septembra dosegali visoko, nadpovprečno rast. Tudi koprska Adriatic Slovenica (AS), ki je lani stagnirala, je imela več kot dvoodstotno rast. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2011-12-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042218885/posel/novice/1042218885	Posledice svetovne finančne krize najbolj čutijo največji nepremičninski trgi v Evropi	gospodarstvo, ekonomija	Posledice svetovne finančne krize najbolj čutijo največji nepremičninski trgi v Evropi  Dunaj - Največji nepremičninski trgi v Evropi najbolj čutijo posledice svetovne finančne krize. V Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji je obseg prometa z nepremičninami v letošnjem tretjem četrtletju znašal 11,4 milijarde evrov, kar je 70 odstotkov manj kot v četrtletju pred tem.  V Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji je obseg prometa z nepremičninami v letošnjem tretjem četrtletju znašal 11,4 milijarde evrov, kar je 70 odstotkov manj kot v četrtletju pred tem. (Foto: AP) Hkrati se je delež teh treh držav v skupnem obsegu prometa z nepremičninami vseh 26 opazovanih držav zmanjšal s 65 na 43 odstotkov, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. V nasprotju z Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo pa se je v sedmih od opazovanih držav obseg prometa z nepremičninami povečal. Zaradi dveh obsežnih transakcij je še posebej opazen porast prometa v Skandinaviji. Stabilni pa so bili v tretjem četrtletju po poročanju agencije APA trgi srednje in vzhodne Evrope, predvsem Češka, Rusija in Poljska. Skupni obseg naložb v nepremičnine je v tretjem četrtletju s 26,4 milijarde evrov sicer presegel pričakovanja, vendar pa je bil za 59 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani, ko je še znašal 64,5 milijarde evrov. V letošnjem drugem četrtletju so v Evropi naložbe v nepremičnine znašale 27 milijard evrov, v letošnjih prvih devetih mesecih skupaj pa 92,9 milijarde evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je med letošnjim julijem in septembrom krepko zmanjšal obseg naložb v nepremičnine v Italiji, na Portugalskem in v Španiji - skupaj za 51 odstotkov. V državah Beneluxa se je obseg naložb zmanjšal za 77 odstotkov, v srednji in vzhodni Evropi pa za 42 odstotkov. Edino v Skandinaviji se je povečal za 41 odstotkov.	sta	Dnevnik	2008-11-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042211363/posel/novice/1042211363	ECB razmišlja o znižanju obrestne mere	gospodarstvo, ekonomija	ECB razmišlja o znižanju obrestne mere  Ljubljana - Na včerajšnjem zasedanju sveta guvernerjev Evropske centralne banke so se guvernerji odločili pustiti obrestno mero nespremenjeno. Kot je povedal predsednik ECB Jean-Claude Trichet, so sicer razmišljali tudi o znižanju obrestne mere, vendar so se soglasno odločili, da za zdaj ostane nespremenjena pri 4,25 odstotka. Večina analitikov zaradi te izjave pričakuje znižanje obrestne mere prihodnji mesec oziroma do konca letošnjega leta.  »Srečujemo se z izjemno veliko negotovostjo, največjo od vpeljave evra,« je povedal Trichet in potrdil, da zadnji podatki kažejo na zmanjševanje gospodarske aktivnosti. Na ohlajanje gospodarstva po njegovih besedah najbolj vplivajo zmanjševanje domačega trošenja in zaostreni pogoji financiranja. Ohlajanje gospodarstva bo po njegovih besedah vplivalo na zniževanje inflacijskih pritiskov, ki so se v zadnjem času »opazno zmanjšali, niso pa izginili«. »Ostajamo zavezani našemu cilju, to je srednjeročni cenovni stabilnosti,« je ponovno odgovoril Trichet na vprašanja, zakaj se niso odločili za znižanje obrestne mere. Inflacija v območju evra se je sicer septembra znižala na 3,6 odstotka, kljub vsemu pa ostaja močno nad dvoodstotnim ciljem ECB. Trichet je posebno izpostavil trg dela, kjer po njegovih besedah v zadnjih dveh četrtletjih prihaja do visokih dvigov nominalnih plač. »To je še toliko bolj neugodno v času, ko beležimo gospodarsko ohlajanje in posledično nižjo rast produktivnosti,« je opozoril. To posledično znižuje konkurenčnost evropskega gospodarstva, kar še nadalje vpliva na nižjo gospodarsko rast.	Srečko Zimic	Dnevnik	2008-10-03 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042378723/posel/novice/1042378723	Šentjurski Alpos v prisilni poravnavi	gospodarstvo, ekonomija	Šentjurski Alpos v prisilni poravnavi  šentjur - Okrožno sodišče v Celju je v sredo sprejelo sklep o uvedbi prisilne poravnave v šentjurskem Alposu. Za prisilnega upravitelja je sodišče imenovalo Andreja Marinca, Alpos pa mora v naslednjih 15 dneh založiti predujem za stroške prisilne poravnave v višini dobrih 30.000 evrov.  (Fotografija je simbolična.) (Foto: dokumentacija Dnevnika) Če Alpos ne bo založil omenjeni predujem, bo celjsko okrožno sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Za člane upniškega odbora, ki imajo po seznamu terjatev najvišji skupni znesek terjatev do Alposa, je sodišče imenovalo jeseniški Acroni, Novo kreditno banko Maribor, Alpos Handelsges, Banko Koper in Abanko Vipa. Po oceni sodišča bo v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavljenih več kot 600 terjatev, postopek prisilne poravnave pa naj bi trajal najmanj šest mesecev. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti do 4. septembra, v postopku prisilne poravnave pa ni treba prijaviti prednostih in zavarovalnih terjatev ter izločitvene pravice. Alpos je sicer predlog o uvedbi prisilne poravnave podal že konec junija letos, vendar ga je celjsko okrožno sodišče julija pozvalo k dopolnitvi predloga. Družba je tako predlog o uvedbi prisilne poravnave dopolnila s poročilom o finančnem položaju in poslovanju, revizorjevim poročilom o finančnem poslovanju, z načrtom finančnega prestrukturiranja podjetja in s poročilom pooblaščenega ocenjevalca vrednosti družbe. Alpos se je za uvedbo prisilne poravnave odločil, ker je junijska skupščina delničarjev zavrnila predlog o dokapitalizaciji družbe v višini 68 milijonov evrov. V upravi Alposa, ki jo vodi Mirjan Bevc, ugotavljajo, da obstajajo možnosti za normalno poslovanje družbe v bodoče. Obenem opravljene analize kažejo na možnosti za nadaljnje poslovanje le ob izvedenem finančnem prestrukturiranju ter kažejo na smotrnost prisilne poravnave zaradi zagotovitve normalnega, solventnega in likvidnega nadaljnjega poslovanja družbe, so ob podaji predloga za uvedbo prisilne poravnave zapisali v Alposu. Navedli so, da še naprej potekajo intenzivna prizadevanja in aktivnosti s konzorcijem bank upnic in potencialnim strateškim poslovnim partnerjem o sklenitvi programa finančnega prestrukturiranja, ki bi zagotovil odpravo insolventnosti in normalizacijo poslovanja. Dolgovi Alposa, ki mora reprogramirati bančno posojilo v višini 76,6 milijona evrov, znašajo okrog 150 milijonov evrov. Alpos je v prvem letošnjem četrtletju sicer ustvaril slabe štiri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, vendar je imelo podjetje skoraj tri milijone evrov izgube. Največji lastniki družbe so ArcelorMittal Ostrava (38 odstotkov), družba Benkol Establishment (21,10 odstotka), Alpe-Adrija-Privatbank (20,83 odstotka) in družba Remos naložbe (8,13 odstotka).	sta	Dnevnik	2010-08-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042446788/posel/novice/1042446788	Hastorjev Prevent Halog na javni dražbi kupil velik del Preventovih premičnin	gospodarstvo, ekonomija	Hastorjev Prevent Halog na javni dražbi kupil velik del Preventovih premičnin  Ljubljani - Na javni dražbi podjetja Prevent avtomobilski deli, ki je tako kot njegovo krovno podjetje Prevent Global v stečaju, je Nijaz Hastor prek svojega podjetja Prevent Halog minuli petek odkupil celotno premoženje, ki je bilo naprodaj. Zanj je odštel dobrih 334.000 evrov.  Kljub nekaterim pomislekom se je Nijaz Hastor, prek podjetja Prevent Halog, ki ga obvladuje s povezanimi osebami, udeležil javne dražbe Preventa avtomobilski deli in na njej za okoli 340.000 evrov pokupil vse premoženje, ki je bilo naprodaj. Na fotografiji stečajni upravitelj Preventa avtomobilski deli Grega Erman. (Foto: Tomaž Klipšteter/dokumentacija Dnevnika) Pred javno dražbo se je zastavljalo vprašanje, ali bo Prevent Halog, kot približno 32-odstotni lastnik Preventa Globala, sploh lahko sodeloval na njej (s povezanimi osebami Hastor obvladuje 45-odstotni lastniški delež Preventa Global). Stečajni zakon namreč prepoveduje, da bi premoženje iz stečaja kupil družbenik, ki je več kot 10-odstotni lastnik podjetja v stečaju. Po pojasnilih stečajnega upravitelja Preventa avtomobilski deli Gregorja Ermana so na koncu sprejeli odločitev, da Prevent Halog (Hastor veliko večino lastniškega deleža obvladuje s svojima sinovoma) na dražbi lahko sodeluje. Poleg tega, da ni lastnik Preventa avtomobilski deli, je predložil tudi notarsko overjeno izjavo, da ne obstajajo nikakršni zakonski zadržki, da se dražbe ne bi mogel udeležiti, razlaga Erman. Po njegovih besedah bo jutri na sodišče posredoval predlog za odobritev kupoprodajne pogodbe, na katerega je mogoča pritožba. Sicer pa Erman ocenjuje, da je bilo smiselno, da se je Prevent Halog udeležil javne dražbe, saj je pri najpomembnejšem od petih prodajnih sklopov izhodiščno prodajno ceno zvišal za več kot sto odstotkov. Medtem ko je izklicna cena za velik del proizvodne in pisarniške opreme v proizvodnem obratu v Mirni, ki je obsegala 382 postavk, znašala okoli 132.000 evrov, je bila po licitiranju prodana za približno 282.000 evrov. Poleg Preventa Haloga so se za nakup tega sklopa premoženja potegovali še nemško podjetje Tekin Maschinenhandel in dve slovenski podjetji: Slomatex in TO. Slomatex je prenehal dražiti pri 173.000 evrih, TO pri 186.000 evrih, zadnja ponudba Tekina pa je znašala 280.000 evrov. Po drugi strani pa je Preventu Globalu uspelo preostalo premoženje na dražbi kupiti po izklicni ceni, saj za nakup ni obstajal nikakršen interes. Tako je bila krojilna linija prodana za 26.340 evrov, sklop sedmih šivalnih strojev za okoli 22.000 evrov, računalniška oprema na lokaciji Mirna za 4858 evrov in rezervni deli v Mirni, ki so obsegali 316 enot, za šest tisoč evrov. Po trditvah naših virov se je Prevent Halog za nakup opreme na javni dražbi odločil, ker naj bi načrtoval odprtje novega proizvodnega obrata zunaj Slovenije. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-05-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042254405/posel/novice/1042254405	Grafist molči o načrtih v Marini Koper	gospodarstvo, ekonomija	Grafist molči o načrtih v Marini Koper  Koper - Ante Guberac, solastnik podjetja Grafist, ki je od družbe Istrabenz Turizem kupilo Marino Koper in nepremičnini v Portorožu, še vedno ne želi razkriti, kakšni so njegovi načrti. Posel še ni končan, zato zadeve ne želim komentirati, je včeraj za Dnevnik pojasnil Ante Guberac.  Vse boste izvedeli, ko bo čas za to, je odgovoril tudi na vprašanje, ali drži, da je njegovo podjetje pri poslu zgolj posrednik in da bo Marino Koper najbrž kmalu prodal drugemu kupcu. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Marino Koper prodali Italijanom. Grafist je Marino Koper kupil za tri milijone evrov, ker pa je Grafist gradbeno podjetje, ki z dejavnostjo marine nima ničesar, so mnogi prepričani, da so v ozadju drugi nameni. Kakšne načrte ima nov solastnik koprske marine, ne vem. Verjamem pa, da bodo tudi novi lastniki spodbujali našo športno dejavnost, saj je to dobro za vse Koprčane, pojasnjuje Viljem Orel, predsednik Zveze pomorskih športnih društev, ki ima v koprski marini jadralski in veslaški klub. Zveza pomorskih športnih društev je namreč solastnica Marine Koper in ima v lasti dobre štiri odstotke družbe. Na njeno ime je bilo pred dvajsetimi leti tudi izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo marine. Nas je sicer zanimalo to, da bi od Istrabenza sami kupili marino, vendar v tem trenutku denarja ne bi zmogli zbrati, zato smo se odrekli predkupni pravici, ko je Istrabenz Turizem dobil kupca. Svojega deleža pa ne nameravamo prodati, je še pojasnil Orel in dodal, da se njemu cena ne zdi prenizka. Nasprotno je prepričan nekdanji prvi nadzornik Istrabenza Janko Kosmina, ki je zaradi prodaje tudi protestno odstopil, saj mu je Igor Bavčar obljubil, da koprske marine ne bo prodal, pa je storil ravno to. tatjana.tanackovic@dnevnik.si	Tatjana Tanackovič	Dnevnik	2009-03-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/335543/posel/novice/335543	Nemški Merck v drugem četrtletju podvojil čisti dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Nemški Merck v drugem četrtletju podvojil čisti dobiček  Frankfurt - Nemški farmacevtski in kemični koncern Merck je v drugem četrtletju, od aprila do junija, v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojil čisti dobiček. Ta se je zvišal za 142,6 odstotka na 207,4 milijona evrov. Družba je v tem obdobju povečala tudi prihodke, in sicer za 6,1 odstotka na 1,9 milijarde evrov.  Leonardo Santarelli, direktor slovenske podružnice proizvajalca zdravil MSD - Merck Sharp Dohme. (Foto: Luka Cjuha) Družba je v drugem četrtletju zvišala tudi dobiček iz poslovanja, in sicer za 15,5 odstotka na 320,5 milijona evrov, kar je nekoliko manj od napovedi analitikov, ki so pričakovali okrog 327 milijonov evrov.	agencije,tsl	Dnevnik	2008-07-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042312692/posel/novice/1042312692	Ministrstvo želi spremembe v vodstvu sklada JEK	gospodarstvo, ekonomija	Ministrstvo želi spremembe v vodstvu sklada JEK  Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo predlaga spremembe v vodstvu Sklada za financiranje razgradnje Jedrske elektrarne Krško (JEK). Razlog je neustrezno ukrepanje vodstva sklada, ki je v minulem letu prvič doživel 11,83-odstotni padec tržne donosnosti celotnega portfelja.  Dr. Romana Jordan Cizelj (Foto: Bojan Velikonja) Zaradi neustreznega ukrepanja vodstva sklada JEK ministrstvo za gospodarstvo ocenjuje, da bi bilo primerno rešitve iskati tudi v kadrovskih spremembah vodstva sklada JEK, je namreč eden od predlaganih ukrepov v skladu, s katerimi se je ta teden seznanila vlada. A kakršne koli pomembnejše spremembe v vodstvu sklada so v izključni pristojnosti državnega zbora, saj velja za sklad JEK posebna ureditev, ki ga ne uvršča med preostale javne sklade, ampak mu je namenjen poseben zakon. To bi se lahko kaj kmalu spremenilo. Kot smo že poročali, načrtuje ministrstvo za gospodarstvo spremembe zakona, ki ureja poslovanje sklada, saj meni, da je sklad pomanjkljivo reguliran, njegova razpetost med državnim zborom in vlado v praksi pa povzroča, da ni v zadostni meri odgovoren nikomur . Vlada je zato ta teden gospodarskemu ministrstvu naložila, da v sodelovanju z ministrstvom za finance pripravi predlog sprememb zakona o skladu JEK, in sicer tako, da bodo te z umestitvijo sklada v pretežno pravno sistemsko ureditev javnih skladov omogočile preglednejše poslovanje in nadzor nad poslovanjem sklada . Zdaj sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednico, Romano Jordan Cizelj, in štiri člane, pri čemer predsednika in dva člana imenuje in razrešuje državni zbor, enega vlada, enega pa občina Krško. Delo sklada nadzoruje nadzorni odbor, ki ima predsednika in devet članov, za njihovo imenovanje ali razrešitev pa je v celoti pristojen samo državni zbor. Sklad JEK zastopa in vodi direktor, ki pa ga imenuje in razrešuje vlada. Kot je znano, je vodenje sklada sedaj predvsem v rokah vidnih predstavnikov politične stranke SDS. Tako poleg Jordan-Cizljeve tudi nadzorni odbor vodi nekdanji poslanec SDS Branko Kelemina. Naši viri trdijo, da je sklad tudi sicer tesno povezan s SDS. Tako naj bi direktor sklada, ki ga je imenovala prejšnja vlada na predlog nekdanjega gospodarskega ministra in Brežičana Andreja Vizjaka, kmalu po prihodu zaposlil - v skladu je vsega pet zaposlenih - hčer vodje svetniške skupine SDS, medtem ko je žena direktorja članica izvršilnega odbora ŽO SDS Brežice. Na sklad smo že v začetku oktobra poslali vprašanja, ali nam lahko navedene informacije potrdijo ali zanikajo, a nam vse do danes odgovorov niso posredovali. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-11-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042434720/posel/novice/1042434720	Srbi dajo Avstrijcem monopol, ampak za več denarja	gospodarstvo, ekonomija	Srbi dajo Avstrijcem monopol, ampak za več denarja   Srbi dajo Avstrijcem monopol, ampak za več denarja Vlada Srbije je pripravljena na prodajo 51-odstotnega deleža srbskega telekoma, ampak ne pod ceno, ki znaša 1,4 milijarde evrov. Ker Telekom Avstrije ponuja zgolj 950-milijonsko prevzemno premijo, ostalih 450 milijonov evrov pa je pripravljen investirati v infrastrukturo, je vlada Srbije Telekom Avstrije pozvala, da prevzemno ponudbo izboljša v 15 dneh. Ob tem Telekom Avstrije prevzema tudi mobilnega operaterja VIP. Omenjeni novonastajajoči monopol srbske vlade ne moti. Moti jo zgolj cena, ker je državljanom obljubila izkupiček v višini 1,4 milijarde evrov.Volvo bo zaposlil 1200 novih delavcev Švedski proizvajalec avtomobilov Volvo, ki je v lastništvu kitajskega podjetja Geely, bo zaposlil 1200 delavcev, od tega 1000 zaposlil na Švedskem, 200 pa v sestrskem podjetju v belgijskem Gentu.Romunija z novimi jedrskimi elektrarnami Romunija bo na jugovzhodu države v Černavodu gradila dva nova jedrska reaktorja. S tem želi Romunija postati manj odvisna od uvoza električne energije.Rusija bo v Makedoniji gradila plinovod Ruska vlada se z makedonski oblastmi dogovarja, da bi za poplačilo klirinškega dolga v Makedoniji zgradila plinovod, ki bi ga priključila tudi na plinovod Južni tok. Dogovor gre razumeti tudi kot pospeševanje gospodarskega sodelovanja, od katerega si obetata milijarde dolarjev letno.Priporočila bankam in zavarovalnicam so v navzkrižju Evropske banke morajo po priporočilu Basel III zbrati 2,3 milijarde evrov dolgoročnih virov z izdajami obveznic, medtem ko zavarovalnicam, ki so največji kupci obveznic, po priporočilu Solvency II te nakupe odsvetuje.Cene v Grčiji letijo v nebo Indeks cen pri grških proizvajalcih je v februarju zabeležil najvišjo raven v zadnjih desetih mesecih. V januarju je bil indeks glede na enako obdobje v preteklem letu višji že za 7,3 odstotka, v februarju pa za kar 8,5 odstotka. Stopnja inflacije je v Grčiji tako dosegla že 9,8 odstotka.Makedonsko gospodarstvo naglo okreva Industrijska proizvodnja v Makedoniji je bila februarja na letni ravni višja za 10,9 odstotka, mesec pred tem pa za 5 odstotkov. Tovarniška proizvodnja je bila prav tako višja za 16,6 odstotka.S & P znova znižal bonitetni oceni za Portugalsko in Grčijo Bonitetna hiša Standard & Poor s je včeraj ponovno znižala dolgoročne bonitetne ocene javnofinančno šibkim članicam območja evra, Portugalski in Grčiji. Portugalske 10-letne obveznice so tako dosegle rekordne donose. Grčija je bila deležna še nekoliko slabše bonitetne ocene. S tem je bonitetna ocena Grčije nižja že tudi od bonitetne ocene Egipta, njene dvoletne obveznice pa so dosegle rekorden donos v višini 15,46 odstotka.Pripravil Boris Meglič		Dnevnik	2011-03-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/323712/posel/novice/323712	Dogovor o dvigu plač v elektroindustriji za prihodnji dve leti	gospodarstvo, ekonomija	Dogovor o dvigu plač v elektroindustriji za prihodnji dve leti  Ljubljana - Predstavniki delodajalcev in sindikatov v elektroindustriji so danes v Ljubljani podpisali dodatek h kolektivni pogodbi dejavnosti, ki za več kot 36.000 zaposlenih v panogi ureja dvig plač po tarifnih razredih v letošnjem in prihodnjem letu. Najnižja osnovna plača za prvi tarifni razred bo od 1. junija 450,66 evra.  Lidija Jerkič je zadovoljna, ker so za razliko od prejšnjih let dodatek h kolektivni pogodbi sklenili za dve leti. (Foto: Luka Cjuha) Dodatek h kolektivni pogodbi predvideva dvig plač v dveh delih, in sicer s 1. junijem in s 1. avgustom, ter v primeru letne inflacije v 2008 nad 4,2 odstotka še januarja prihodnje leto. Najnižja osnovna plača za prvi tarifni razred bo od 1. junija znašala 450,66 evra (od 1. januarja je bila 422,82 evra), za deveti pa od 1. junija 1212,78 evra, od 1. avgusta pa 1224,96 evra (od 1. januarja je znašala 1176,24 evra).V osnovne plače januarja bo v celoti vključena inflacija v letošnjem letu Danes podpisani dodatek predvideva, da če bo povprečna inflacija od januarja do decembra letos presegla 4,2 odstotka in znašala do vključno 5,8 odstotka, se bodo najnižje osnovne plače od drugega do devetega tarifnega razreda s 1. januarjem 2009 zvišale za razliko med 4,2 in dejansko inflacijo, če pa bo povprečna inflacija presegla 5,8 odstotka, se bodo omenjene plače zvišale za razliko med 4,2 in 5,8 odstotka. Najnižji regres za letni dopust bo za letos 702 evra, za leto 2009 in do določitve zneska regresa za leto 2010 pa 710 evrov.Sindikat kovinske in elektro industrije: dvig ni optimalen Dvig glede na naše zahteve ni optimalen, je pa v okviru možnega, kar naše gospodarstvo lahko prenese, je povedala predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Lidija Jerkič in ob tem poudarila, da gre za določitev najnižjih osnovnih plač, osnov, ki so nato podlaga za dogovor pri posameznem delodajalcu. Jerkičeva je kot uspeh pogajanj navedla, da so se letos dogovorili prej kot običajno (že maja, namesto v jeseni), da bo prvi dvig že v juniju, da so delodajalci sledili predlogu za nekoliko višji dvig najnižjih osnovnih plač v prvem tarifnem razredu, da bo v osnovne plače januarja v celoti vključena inflacija v letošnjem letu, razen če bo pretirano visoka, in da so za razliko od prejšnjih let dodatek h kolektivni pogodbi sklenili za dve leti.Vodja pogajalcev delodajalske strani: letos so bila pogajanja boj intenzivna Vodja pogajalcev delodajalske strani Božo Belčec, sicer iz podjetja Danfoss Trata, je dejal, da je glede na vse pritiske bil uspeh že prvi dvig z januarjem letos ter da so bila letos pogajanja bolj intenzivna in da so bili predlogi obeh strani usmerjeni k dogovoru. Pot, po kateri smo prišli do dodatka, je bila bolj konstruktivna, rezultat pa je v obojestransko zadovoljstvo, pravi Belčec.Drugi dogovor v letošnjem letu Tokratni dogovor je drugi v letošnjem letu. Strani sta se februarja dogovorili za izredni dvig zaradi visoke lanske inflacije, tako da so se s 1. januarjem najnižje osnovne plače zvišale za 2,7 odstotka glede na dvig iz avgusta lani, ko so se povečale za 2,5 odstotka. To je za prvi tarifni razred pomenilo dvig na 422,82 evra, za deveti pa na 1176,24 evrov.	sta,nm	Dnevnik	2008-06-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042281928/posel/novice/1042281928	,Če gre Mura v stečaj, bo brezposelnost v Pomurju s sedanjih 14,4 odstotka narasla na prek 20 odstotkov,	gospodarstvo, ekonomija	Če gre Mura v stečaj, bo brezposelnost v Pomurju s sedanjih 14,4 odstotka narasla na prek 20 odstotkov  Ljubljana - Država Muri ne bo zagotovila pet milijonov evrov, kolikor jih družba nujno potrebuje za ohranitev proizvodnje. Na strani vodstva je, da sprejme nadaljnje poslovne odločitve, pravijo v Sodu in PDP, kjer se bodo še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov . Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič, glede dolgoročne rešitve Mure obstajata dve možnosti - da se ustvari novo, od Mure neodvisno podjetje ali pa vstop tujih investitorjev, ki so v zadnjem času že izkazali interes. Sod in Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP) tako nista podprla programa prestrukturiranja, ki ga je v ponedeljek predstavil prokurist družbe Zdenko Podlesnik. Petmilijonski vložek v Muro, ki ga je predvideval program, bi bil po Podlesnikovih besedah nujen za proizvodnjo v juliju in avgustu.Lahovnik: Vložek Soda v Muro ne bi bil smiseln Odločitev Soda, da v Muro ne vloži petih milijonov evrov, je ob sedanjem stanju podjetja pričakovana in smiselna, je danes v Ljubljani povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Sod glede na rezultate skrbnega pregleda namreč s tem ne bi zagotovil dolgoročnega obstoja Mure v sedanji obliki. Skrbni pregled poslovanja Mure, ki ga je naročila Slovenska odškodninska družba, je pokazal, da je Mura lani zabeležila 5,8 milijona evrov izgube iz poslovanja, ta pa je v prvem četrtletju letos znašala že štiri milijone evrov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Lahovnik. Po njegovih besedah se je izkazalo tudi, da v družbi že dlje časa ni kakršnega koli resnega poslovnega modela in ne nadzora nad stroški poslovanja, posebej v družbah v tujini. Samo družba Trendline je lani imela 3,5 milijona evrov izgube. Dejstvo je, da ostali lastniki, tudi največji, družba NFD, ki je prva odgovorna za poslovanje Mure, saj je imela odločilen vpliv na imenovanje vodstva, niso bili pripravljeni zagotoviti sorazmernega vložka v podjetje, pravi minister.Soboški župan ostal pred vrati K ministru je pred novinarsko konferenco prišel murskosoboški župan Anton Štihec. Po njegovih navedbah ga na ministrstvu na konferenco niso spustili. Ga pa je po srečanju z novinarji minister sprejel. Kot je župan povedal pred srečanjem z Lahovnikom, bo morala vlada v primeru prisilne poravnave ali stečaja nuditi ustrezno podporo. Če razmišljajo o stečaju in bodo 3300 zaposlenih poslali na zavod, bo stopnja brezposelnosti v Pomurju s sedanjih 14,4 odstotka narasla prek 20 odstotkov, opozarja župan. Poleg tega, pravi Štihec, delavci v primeru, da bodo šli na zavod prek stečaja, ne bodo deležni odpravnine. Po njegovih besedah je želela uprava del od omenjenih petih milijonov evrov porabiti za to, da bi delavcem, ki jih v prihodnje ne bodo več potrebovali, dala odpravnino in jih prijavila na zavod za zaposlovanje. Po stečaju bi verjetno nekatere delavce vzeli v novi družbi, pravi župan, ostali pa bi ostali na zavodu in bili prek sklada deležni precej manj sredstev. Spet se varčuje na zaposlenih v Muri. S tem se ne morem strinjati, je še dejal. Sredstva bi namenjali za stare obveznosti Ocenjujemo, da sredstva, ki bi jih katerikoli investitor v tem trenutku vložil v projekt nove Mure, ne bi bila porabljena za razvoj in njeno prestrukturiranje, ampak za tekoče obveznosti oz. druge obveznosti stare Mure, je dejal izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele. Matzele je dejal, da so s tujimi investitorji opravili informativne, telefonske pogovore. Obstajajo strateški investitorji, ki so pripravljeni del zmogljivosti tudi sami odkupiti, mogoče postaviti več novih podjetij, ki bi lahko pomenila rešitev za del zaposlenih, je poudaril. O nadaljnjih korakih se mora zdaj odločiti vodstvo Mure. Kot je ocenil Kuntarič, stečaj ni nujno najslabša rešitev. Tudi v stečaju je možno ohraniti proizvodnjo, je dejal. Dodal je, da je to povezano s sposobnostjo in spretnostjo stečajnega upravitelja, njegovih ambicij za ohranitev proizvodnje v čim večjem obsegu, ter na drugi strani tudi od partnerjev, ki so pripravljeni nadaljevati posle s podjetjem, ki je v stečaju. Za delavce je po Kuntaričevi oceni morda postopek prisilne poravnave najslabši. V tem primeru postanejo ujetniki, so zaposleni, družba ima do njih obveznost, mesece lahko ostanejo brez dohodkov. Nikakor si ne želim, da bi delavci Mure šli po isti poti kot delavci IUV in LTH, je poudaril. Mura: Sindikat v četrtek k Pahorju, odziv Podlesnika v četrtek Predsednik Murinega sindikata Drago Forjan je po današnji odločitvi, da potrebnega denarnega vložka države v podjetje ne bo, napovedal, da bodo sindikalisti v četrtek v zvezi s tem protestirali pri predsedniku vlade Borutu Pahorju. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik se bo na današnje dogajanje odzval v četrtek. Forjan je potem, ko je izvedel za odločitev Slovenske odškodninske družbe (Sod), da država ne bo zagotovila petih milijonov evrov, kolikor jih Mura potrebuje za ohranitev proizvodnje, povedal, da bodo v četrtek pred sejo vlade obiskali predsednika, ker so zgroženi. Nenazadnje je vlada je tista, ki ima določeno regulativo, da lahko stopi na prste neodgovornim lastnikom, ker je bila tudi sama solastnica in ne nazadnje lastnica bank, ki so denar dajale. Zato gremo na vlado, ona ima vzvode, s katerimi bi lahko preprečila siromašenje. Predstavniki zaposlenih smo to storili, ko smo se vsa ta leta, po domače rečeno, kregali z upravami in predsedniki uprav, je poudaril Forjan. V Ljubljano bo v četrtek predvidoma odšlo 35 sindikalnih zaupnikov, v petek pa bodo na seji napravili scenarij za množični odhod v Ljubljano in še marsikaj drugega , je napovedal Forjan. Da država Muri ne bo zagotovila potrebnih sredstev, sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani sporočila direktor Soda Tomaž Kuntarič in izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele. Na strani vodstva je, da sprejme nadaljnje poslovne odločitve, pravijo v Sodu in PDP, kjer se bodo še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov .	sta	Dnevnik	2009-07-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042227462/posel/novice/1042227462	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   KS Naložbe 15,38 % Terme Čatež 2,7 %		Dnevnik	2008-12-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042319446/posel/novice/1042319446	Večje škodne rezervacije poglobile izgubo Save Re	gospodarstvo, ekonomija	Večje škodne rezervacije poglobile izgubo Save Re  Ljubljana - Zaradi več kot za polovico manjših prihodkov od naložb, spomladanskih neurij s točo, večjih sprememb škodnih rezervacij in slabitve dobrega imena pri Savi Montenegro je Pozavarovalnica Sava (Sava Re) v prvih treh četrtletjih ustvarila 6,6 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani izkazovala 4,6 milijona evrov čistega dobička.  Neurja s točo so že drugo leto zapored krojila rezultat družbe, pri čemer pa se položaj na finančnih trgih še ni stabiliziral in čisti prihodki od škod še niso zmogli pokriti slabšega zavarovalno-tehničnega rezultata, pojasnjujejo v Savi Re, ki jo vodi Zvonko Ivanušič. (Foto: Bojan Velikonja) V prvih treh četrtletjih je Sava Re, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, zbrala 93,4 milijona evrov čistih premij, kar je 16 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Obenem so se čisti odhodki za škode zvišali za 14 odstotkov, medtem ko so se kosmate škode znižale za slabo desetino. Odstopanje med čistimi in kosmatimi škodami je posledica povečanih škodnih rezervacij, zaradi katerih so se zvišale tudi čiste škode in posledično zmanjšal dobiček oziroma poglobila izguba. Zaradi povečanega obsega poslovanja so se za več kot desetino zvišali tudi stroški pridobivanja pozavarovanj, medtem ko so se administrativni stroški nekoliko znižali. Od začetka leta se je kapital Save Re povečal za slaba dva odstotka (predvsem zaradi rasti tečajev na borzi), na 156,7 milijona evrov. V družbi pa pojasnjujejo, da so imeli konec septembra 49,1 milijona evrov presežka razpoložljivega kapitala nad minimalnim. Zaradi nakupa hrvaške družbe Velebit Usluge (ta ima v lasti zavarovalnici Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje) in dokapitalizacije Save Montenegro se je vrednost naložb v družbe v skupini in pridružene družbe zvišala na 92,7 milijona evrov, vrednost finančnih naložb pa za sedem odstotkov, na 214 milijonov evrov. Kakšno je bilo konec septembra stanje v Skupini Sava Re, ki jo poleg matične družbe sestavlja še devet zavarovalnic, makedonska družba za upravljanje in dve pridruženi družbi (Zavarovalnica Maribor in Moja Naložba), v družbi niso razkrili. So pa v Savi Re objavili, da so trenutno v fazi nakupa še preostalega 49-odstotnega deleža kosovske zavarovalnice Dukagjini life.Več kazalcev poslovanja in vrednotenja Save Re si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi. matjaz.polanic@dnevnik.si Avtor je lastnik delnic Save Re.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-12-01 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042528422/posel/novice/1042528422	Allianz v prvem četrtletju občutno povečal dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Allianz v prvem četrtletju občutno povečal dobiček  Frankfurt - Največja evropska zavarovalnica, nemška Allianz, je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 1,4 milijarde evrov čistega dobička, kar je skoraj 60 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko je ta znašal 915 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja je narasel za 40 odstotkov na 2,3 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  (Foto: AP) Višji dobiček je predvsem posledica izredno slabega prvega trimesečja lanskega leta, ko je Allianz zaradi naravnih katastrof beležil velik padec dobička. Izvršni direktor zavarovalnice Michael Dieckmann je ocenil, da so kot načrtovano, dobro začeli letošnje leto. V skladu s tem smo na dobri poti za uresničevanje načrtov za leto 2012, je dodal. Prve ocene prihodkov prvega trimesečja kažejo, da bodo ti ostali nad 30 milijardami evrov. Allianz bo sicer končne rezultate o poslovanju v prvem četrtletju objavil 15. maja.	sta	Dnevnik	2012-05-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042412524/posel/novice/1042412524	Neplačevanje računov: Petrol je dobavo goriva ustavil tudi Primorju	gospodarstvo, ekonomija	Neplačevanje računov: Petrol je dobavo goriva ustavil tudi Primorju  Ljubljana - Ni se še posušilo črnilo o finančnih težavah gradbenih velikanov Vegrad in SCT-ju, očitno pa se z likvidnostnimi težavami že nekaj časa srečujejo tudi v ajdovskem Primorju. Potem ko so v Petrolu ustavili dobavo goriva za tovornjake Zidarjevega podjetja SCT, je na »suhem« ostal tudi primorski gradbeni gigant.  Petrol je dobavo goriva ustavil tudi Primorju. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) To, da Primorju ne smejo več točiti goriva, so za Finance povedali zaposleni na eni od primorskih Petrolovih črpalk. Da ajdovski gradbinec zaradi neplačevanja računov ne dobi goriva menda ni prvič, vsaka blokada doslej pa se je končala potem, ko je gradbeno podjetje svoj dolg poravnalo. Na Petrolu so včeraj za Finance povedali, da razmerij s poslovnimi partnerji ne komentirajo. Kot pišejo Finance, je tudi Primorje zelo v težkem položaju. Njihovi bilančni izkazi so po neuradnih informacijah iz bančnih virov nekoliko boljši kot od SCT, a se kljub temu bojijo črnega scenarija. V Primorju so zanikali, da se pripravljajo na prisilno poravnavo. Večino poslov so lani opravili za državne družbe, tako Finance, zdaj pa večjih javnih naročil ni, tako da se soočajo s pomanjkanjem del, čeprav so dobili nekaj naročil v tujini. Lani so jim prihodki od prodaje zdrsnili skoraj za četrtino, na 340 milijonov evrov, a je kljub temu skupini uspelo iztržiti 4,9 milijona evrov dobička, podatki za letos pa niso na voljo.	dnevnik.si	Dnevnik	2010-12-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042290813/posel/novice/1042290813	Evropska proizvodnja nepričakovano nižja, Slovenija med najslabšimi	gospodarstvo, ekonomija	Evropska proizvodnja nepričakovano nižja, Slovenija med najslabšimi  Ljubljana - Industrijska proizvodnja v območju evra se je junija na mesečni ravni nepričakovano znižala. Glede na to, da se je maja zvišala za 0,6 odstotka, so analitiki ponovno pričakovali rast proizvodnje, vendar se je ta predvsem zaradi 4,2-odstotnega upada proizvodnje trajnih dobrin znižala za 0,6 odstotka.  (Foto: Jaka Adamič) V celotni Evropski uniji je upadla za 0,2 odstotka, pri čemer so največje znižanje beležili na Danskem (za 2,7 odstotka), v Italiji (za 1,2 odstotka), Bolgariji (za 1,1 odstotka) ter v Sloveniji, kjer je upadla za odstotek. Po drugi strani so največjo rast beležili na Irskem, kjer se je proizvodnja zvišala za 9,3 odstotka, na Nizozemskem (za 2,1 odstotka) ter na Poljskem (za 1,7 odstotka). Še slabše se je Slovenija odrezala na medletni primerjavi, saj je z izjemo Estonije beležila največji padec med državami članicami EU. V primerjavi z lanskim junijem se je namreč industrijska proizvodnja v Estoniji znižala za 30,1 odstotka, v Sloveniji za 22,2 odstotka, sledita pa Italija (za 21,9 odstotka) in Finska (za 20,9 odstotka). Omenjeni podatki so pravočasno opozorilo vsem, da je območje evra še vedno v recesiji, hkrati pa so v skladu z napovedmi, da bo okrevanje evropskega gospodarstva potekalo postopno, opozarjajo analitiki. Po njihovih ocenah se je gospodarstvo območja evra v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčilo za 0,5 odstotka, medtem ko je v prvem četrtletju upadlo za 2,5 odstotka. Uradne podatke bo Eurostat objavil danes. Veliko bolj spodbudni so podatki o gospodarskem razpoloženju v območju evra, saj se je klima že drugo četrtletje zapored izboljšala. Kazalnik gospodarskega razpoloženja, ki ga izračunava nemški institut za gospodarske zadeve Ifo, se je zvišal s 55,1 na 63,6 točke. Izboljšal se je predvsem zaradi manj negativnih pričakovanj za prihodnjih šest mesecev, medtem ko so se ocene trenutnih razmer še poslabšale in so na najnižji točki v zgodovini. V Ifu tudi ne pričakujejo, da bo Evropska centralna banka v kratkem spremenila ključno obrestno mero, medtem ko naj bi se obrestne mere na kapitalskih trgih zvišale. Hkrati menijo, da so britanski funt, japonski jen in ameriški dolar v primerjavi z evrom podcenjeni, vendar ne pričakujejo, da bo dolar v kratkem v primerjavi z evrom pridobil vrednost.	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-08-13 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042271112/posel/novice/1042271112	GM začel postopek stečajne zaščite	gospodarstvo, ekonomija	GM začel postopek stečajne zaščite  Ljubljana - Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors (GM) je danes na newyorškem sodišču vložil predlog za postopek stečajne zaščite. Postopek naj bi trajal od 60 do 90 dni, iz njega pa naj bi izšel novi General Motors, ki bo prevzel nase večino premoženja starega , ki bo počasi likvidiran.  (Foto: REUTERS, Jim Young) Družba, ki ima 82,29 milijarde dolarjev premoženja in 172,81 milijarde dolarjev dolga, bo od ameriške vlade prejela še 30 milijard dolarjev posojila, s čimer se vsota doslej odobrenih posojil približuje 50 milijardam dolarjev. Novi General Motors bo ohranil modele avtomobilov chevrolet, cadillac, buick in GMC, znebil pa se bo saaba, hummerja, pontiaca in saturna. Družba bo nase prevzela tudi obvezo, da začne proizvajati nov model majhnega varčnega avtomobila, kar bodo delali v eni od treh tovarn, ki bodo mirovale. Poleg tega bodo zaprli 11 tovarn v ZDA in odpustili skupaj 21.000 delavcev, kar pomeni 34 odstotkov delovne sile, do jeseni 2010 pa bodo ukinili 2600 trgovin oz. predstavništev. Ameriška vlada bo ohranila glavno besedo pri imenovanju novih članov upravnega odbora, pravico do po enega direktorja pa bodo imeli sindikat avtomobilske industrije (UAW) in vladi Kanade ter province Ontario. Sklad za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki ga bo vodil UAW, bo dobil v novem General Motorsu 17,5-odstotni delež in pravico do nakupa še 2,5 odstotka delnic. Upnikom, ki imajo do General Motorsa za 27 milijard dolarjev terjatev, bo pripadlo 10 odstotkov delnic in pravica do nakupa še 15 odstotkov delnic pod ugodnimi pogoji. Ameriška vlada bo v novem General Motorsu dobila 60-odstotni delež in 8,8 milijarde dolarjev v terjatvah ter prednostnih delnicah. Vladi Kanade in Ontaria bosta dobili 12-odstotni delež, 1,7 milijarde vrednih terjatev in prednostnih delnic.	STA	Dnevnik	2009-06-01 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042512214/posel/novice/1042512214	Britanski statistiki so potrdili 0,2-odstotni padec BDP v zadnjem četrtletju	gospodarstvo, ekonomija	Britanski statistiki so potrdili 0,2-odstotni padec BDP v zadnjem četrtletju  London - Britansko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih na ravni trimesečja skrčilo za 0,2 odstotka, kar je enako oceni iz minulega meseca, je danes objavil britanski statistični urad. V celotnem lanskem letu je britansko gospodarstvo beležilo 0,8-odstotno rast.  (Foto: Reuters) Britanski statistični urad ni popravil podatkov o krčenju bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju, je pa nekoliko poslabšal podatke za celotno lansko leto. V letu 2011 je britansko gospodarstvo tako beležilo 0,8-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj od prejšnje ocene. V tretjem četrtletju je britansko gospodarstvo na ravni trimesečja beležilo 0,5-odstotno rast, v drugem četrtletju je bila rast ničelna, v prvem pa je znašala 0,3 odstotka. Industrijska proizvodnja se je v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala za 1,4 odstotka, v celotnem lanskem letu pa za 1,3 odstotka. Obseg gradbenih del je v četrtem četrtletju beležil 0,5-odstotni padec, v celotnem letu 2011 pa 2,7-odstotno rast. Rast v storitvenem sektorju je bila v zadnjem četrtletju ničelna, v celotnem lanskem letu pa je znašala 1,6 odstotka. Leta 2010 je Velika Britanija zabeležila 2,1-odstotno rast BDP. Kot pojasnjujejo tamkajšnji statistiki, britansko gospodarstvo od krize v letih 2008-2009, ko je beležilo več kot sedemodstotni padec, kljub temu še ni popolnoma okrevalo. Gospodarske razmere v Veliki Britaniji kot tudi v območju evra so namreč še naprej negotove. Dober znak je v zadnjem lanskem četrtletju sicer predstavljala rast potrošnje gospodinjstev, potem ko je bila v minulih petih četrtletjih negativna ali ničelna. Gospodinjstva se kljub temu soočajo z nekaterimi težavami, med drugim z visoko stopnjo brezposelnosti in zmerno rastjo plač, ki v zadnjem četrtletju ni v zadostni meri sledila stopnji inflacije. Izvoz se je okrepil, predvsem v partnerice zunaj EU, uvoz pa se je nekoliko zmanjšal, predvsem na področju storitev.	sta	Dnevnik	2012-02-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042304673/posel/novice/1042304673	Carigrad gosti redno letno zasedanje IMF in Svetovne banke	gospodarstvo, ekonomija	Carigrad gosti redno letno zasedanje IMF in Svetovne banke  Carigrad - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, med njimi minister Franc Križanič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, se danes in v sredo sestajajo na rednem letnem zasedanju obeh ustanov. V ospredju je reforma in nova globalna vloga obeh institucij.  Finančni minister Franc Križanič (Foto: Jaka Adamič) Še preden se bosta oba slovenska predstavnika udeležila plenarnega zasedanja Sveta guvernerjev, ki sprejema ključne strateške in institucionalne odločitve tako v IMF kot v Svetovni banki, pa sta se tako minister kot guverner v največjem turškem mestu udeležila več sestankov in zasedanj, na dnevnem redu pa imata tudi različna dvostranska srečanja. Ob robu zasedanja se bo tako Križanič srečal s podpredsednikom Svetovne banke za Evropo in Osrednjo Azijo Philippom Le Houeroujem, z direktorjem za Evropo v IMF Marekom Belko, z namestnikom direktorja oddelka za denarne in kapitalske trge v IMF Jonathanom Fiechterjem ter z vršilcem dolžnosti direktorja za Evropo v Svetovni banki Theodorjem Ahlersom. Podobno kot v preteklih letih, se bodo člani delegacije finančnega ministrstva s predstavniki Svetovne banke in IMF pogovarjali tudi o sedanjih in predvidenih aktivnostih Centra za razvoj financ, ki ga gosti Slovenije in je namenjen sodelovanju z mednarodnimi ustanovami pri izvajanju izobraževalnih programov s področja javnih financ in monetarne politike za države jugovzhodne Evrope. Osrednje teme letnega zasedanja Sveta guvernerjev, ki sprejema ključne strateške in institucionalne odločitve tako v IMF kot v Svetovni banki, bodo trenutna dogajanja v svetovnem gospodarstvu, pregled sprejetih ukrepov za omilitev in premagovanje svetovne finančne in gospodarske krize ter razprava o nadaljevanju teh ukrepov in snovanju t.i. izhodnih strategij iz razmer povečane javnofinančne zadolženosti ter povečane količine denarja v obtoku, do česar so protikrizni ukepi pripeljali. Na dnevnem redu bodo tudi instuticionalna reforma IMf in Svetovne banke, katere namen je okrepitev glasu in udeležbe držav v razvoju pri odločanju, in sklepi nedavnega srečanja voditeljev 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20), ki IMF in Svetovni banki dodeljujejo novo vlogo v globalnem gospodarskem okvirju. Na tapeti bo tudi nadaljnja okrepitev finančnega položaja obeh ustanov. Prvo letno zasedanje IMF in Svetovne banke je bilo leta 1946 v Washingtonu. Tokratno srečanje v Carigradu je dvaindvajseto izven ameriške prestolnice, kjer imata obe instituciji sedež. Zadnje srečanje izven Washingtona je bilo leta 2006 v Singapurju.	STA	Dnevnik	2009-10-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042255445/posel/novice/1042255445	Finnair po zimskem premoru znova uvaja lete iz Ljubljane v Helsinke	gospodarstvo, ekonomija	Finnair po zimskem premoru znova uvaja lete iz Ljubljane v Helsinke  Brnik - Finski letalski prevoznik Finnair se po zimskem premoru znova vrača na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana z leti med Helsinki in Ljubljano. Letel bo štirikrat tedensko, začne z današnjo uvedbo poletnega voznega reda, so pojasnili v družbi Aerodrom Ljubljana, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.  Finnair je prvi let z Letališča Jožeta Pučnika opravil 6. aprila 2007, v enem letu so prepeljali 51.740 potnikov, zasedenost letov pa je bila okoli 80-odstotna. (Foto: pr) Zimsko sezono so izpustili zaradi premajhnih zmogljivosti, letalo, ki je letelo na liniji Ljubljana - Helsinki, so potrebovali na drugih trgih, še dodajajo v Aerodromu Ljubljana. Finnair je sicer prvi let z Letališča Jožeta Pučnika opravil 6. aprila 2007, v enem letu so prepeljali 51.740 potnikov, zasedenost letov pa je bila okoli 80-odstotna. Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet pa bo povečal število poletov z letališča Jožeta Pučnika na londonski Stansted. Od 31. marca bo letel petkrat tedensko, od 4. julija naprej dnevno, avgusta in septembra pa desetkrat na teden. Lani je na tej relaciji prepeljal 87.000 potnikov. Poletni vozni red sicer velja od 29. marca do 24. oktobra. V poletni sezoni bo devet rednih prevoznikov letelo na 32 rednih destinacij, 12 čarterskih pa na 30 čarterskih. Poleg navedenih novosti je nova povezava z Madridom (dvakrat na teden), vračajo pa se tudi lanske redne poletne destinacije Barcelona, Manchester in Dublin.	sta	Dnevnik	2009-03-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042272362/posel/novice/1042272362	General Motors v prisilni poravnavi	gospodarstvo, ekonomija	General Motors v prisilni poravnavi  Zadnja dva tedna se je optimizem na borzah v ZDA nadaljeval, saj je večina vrednostnih papirjev v tem času pridobila vrednosti. Splošni porast tečajev smo spremljali že prejšnji teden, ta teden pa se je pozitivno vzdušje večino časa nadaljevalo.  Tako se borzno okrevanje nadaljuje, zaradi izboljševanja položaja svetovnega gospodarstva pa se pričakuje tudi nadaljnje povečano povpraševanje po surovinah, kot sta baker in aluminij. Prav to pa je eden od najpomembnejših razlogov za poskok delnice podjetja Alcoa, ki trg oskrbuje z omenjenima kovinama. Informacije o tem, da eden od največjih letalskih prevoznikov v ZDA, United Airlines, načrtuje nakup 150 novih letal, so k poletu spodbudile delnico enega izmed najpomembnejših proizvajalcev letal, podjetja Boeing. Na občutno porast cen tekočega zlata - sodček nafte se je vsak dan v povprečju podražil skoraj za odstotek - pa ne vpliva zgolj okrevanje svetovnega gospodarstva, ampak tudi depreciacija dolarja. Med manj donosne naložbe se v zadnjega pol meseca uvrščajo farmacevtska podjetja in banke, ki se jih še vedno drži etiketa bolj tveganih naložb. Največ so v opazovanem obdobju izgubili delničarji General Motorsa. Podjetje se je znašlo v postopku prisilne poravnave, potem ko se je leta 2005 začelo otepati z resnejšimi izgubami, kljub 20-milijardni državni pomoči pa se detroitskemu velikanu zaradi zaostritve makroekonomskih gospodarskih razmer ni uspelo izvleči iz brezna rdečih številk. Prisilna poravnava naj bi vodila do rojstva manjšega podjetja, ki mu bo država 60-odstotna lastnica, institucionalnim investitorjem, ki so do zdaj imeli v lasti večino podjetja, pa bo po preoblikovanju pripadla zgolj desetina lastniškega kapitala. Boljši časi se napovedujejo drugemu največjemu svetovnemu gospodarstvu. Japonska je aprila dosegla zunanjetrgovinski presežek. Znamenja stabilizacije poleg izvoza kaže tudi proizvodnja, potrošniki pa za zdaj še ostajajo previdni. Po mnenju analitikov bo japonski izvoz postopoma okreval zlasti na račun razvijajočih se dežel, med katerimi še posebno izpostavljajo Kitajsko.	Martin Romih,Medvešek Pušnik	Dnevnik	2009-06-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042291680/posel/novice/1042291680	Borze globoko v rdečem, ameriška nafta pod 66 dolarji	gospodarstvo, ekonomija	Borze globoko v rdečem, ameriška nafta pod 66 dolarji  Frankfurt/New York - Evropske borze so današnje trgovanje s precejšnjimi padcu, tečaji so izgubili tudi več kot dva odstotka. Podobno padec beležijo na borzi v New Yorku. Nafta se je danes močno pocenila - ameriška se je spustila pod 66, severnomorska pa pod 70 dolarjev. Močno je padel tudi tečaj evra, ki je bil popoldne precej pod 1,41 dolarja.  Slika je simbolična. (Foto: Luka Cjuha) Evropske borze so danes nadaljevale trend s konca prejšnjega tedna. Pariški indeks CAC 40 je izgubil 2,16 odstotka in sklenil pri 3419,69 točke. Frankfurtski indeks DAX se je znižal za 2,02 odstotka na 5201,61, londonski FTSE 100 za 1,46 odstotka na 4645,01 točke, milanski FTSE Italia All-Share pa za 2,63 odstotka na 21.433,34 točke. Na dunajski borzi je indeks ATX danes padel za 2,68 odstotka in trgovanje končal pri 2324,98 točke. Zagrebški indeks Crobex se je znižal za 1,73 odstotka na 1884,44 točke, indeks BUX v Budimpešti za 2,53 odstotka na 17.613,39 točke, beograjski indeks Belex 15 pa za 2,71 odstotka na 627,61 točke. Enak trend je tudi na borzi v New Yorku - indeks Dow Jones je doslej izgubil 1,64 odstotka, indeks Nasdaq pa 2,39 odstotka. Nafta se je danes pocenila na nove najnižje ravni v avgustu. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v septembru se je v trgovanju na newyorški borzi pocenila za 2,06 dolarja na 65,45 dolarja, severnomorska nafta brent pa na londonski borzi za 2,78 dolarja na 69,63 dolarja za 159-litrski sod, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Med vzroki za negativno vzdušje je slabo poročilo o potrošniškem zaupanju v ZDA konec minulega tedna, nafta pa se ceni kljub prisotnosti prvih letošnjih tropskih neviht in orkanov, ki bi lahko ogrozili naftno in plinsko proizvodnjo na območju Mehiškega zaliva Padec na borznem trgu je potisnil tečaj evra precej pod mejo 1,41 dolarja. V današnjem popoldanskem trgovanju je bilo treba po poročanju nemške tiskovne agencije dpa odšteti 1,4053 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj za en evro opoldne postavila pa 1,4072 dolarja, medtem ko je bil v petek pri 1,4294 dolarja.	sta	Dnevnik	2009-08-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/295138/posel/novice/295138	Srbska vlada neenotna o energetskem sporazumu z Rusijo	gospodarstvo, ekonomija	Srbska vlada neenotna o energetskem sporazumu z Rusijo  Predsednik Srbije Boris Tadić in premier Vojislav Koštunica na eni strani ter predsednik Rusije Vladimir Putin na drugi strani so včeraj v Beogradu podpisali energetski sporazum, s katerim nameravajo ruski družbi Gazprom prodati Naftno industrijo Srbije (NIS).  Sporazumom ureja tudi gradnjo plinovoda od Rusije prek Črnega morja do Srbije za tranzit in dobavo plina v druge države Evrope. Po tem sporazumu naj bi zgradili tudi podzemno skladišče plina na črpališču Banacki dvor ter posodobili NIS. Gazprom naj bi za 51-odstotni delež Nisa odštel 400 milijonov evrov, do leta 2012 pa naj bi v družbo vložil še dodatnih 500 milijonov evrov. Prodaja NIS bo predvidoma zaključena do konca leta. Minister za ekonomske odnose in regionalni razvoj Mlađan Dinkić je dejal, da s tem sporazumom ne bo nič dokončno rečeno: Tisto, kar sem svetoval predsedniku države in vlade, je, da ne bi smeli dovoliti, da Gazprom postane večinski lastnik NIS in da se morajo dogovoriti o enakopravnem lastništvu v plinovodu in NIS. Oziroma če bi Rusi postali 51-odstotni lastnik plinovoda, bi morali mi ostati večinski lastnik NIS. Ameriška administracija vsebine sporazuma sicer še ne pozna, poudarja, da gre za dve svobodni državi, ki tak sporazum lahko podpišeta, vendar sočasno opozarja, da so, ko gre za energetsko oskrbo, Američani zainteresirani za čim bolj raznovrstno ponudbo oskrbe, da se dobava plina ne bi več izkoriščala v politične namene.	Aleksander Čirić,Beograd	Dnevnik	2008-01-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042508449/posel/novice/1042508449	Pajenkova tudi ZM zagotovila sredstva za dokapitalizacijo Probanke	gospodarstvo, ekonomija	Pajenkova tudi ZM zagotovila sredstva za dokapitalizacijo Probanke  Ljubljana - Predsednica uprave Probanke Romana Pajenk pri zbiranju sredstev za vplačilo dokapitalizacijskih delnic Probanke ni pomagala zgolj Adriaticu Slovenici, temveč tudi Zavarovalnici Maribor.  Romana Pajenk (Foto: Jaka Adamič) V začetku lanskega novembra je namreč Probanka od Zavarovalnice Maribor odkupila za dva milijona evrov svojih podrejenih obveznic, v zameno pa je mariborska zavarovalnica skoraj natanko identičen znesek investirala v dokapitalizacijske delnice Probanke. Podobno kot pozneje pri Adriaticu Slovenici tudi Zavarovalnica Maribor očitno kupnine za obveznice nikoli ni dejansko dobila na svoj račun, saj sta vplačilo dokapitalizacijskih delnic Probanke in prodaja Probankinih obveznic potekala na isti dan. Samo prek poslov z Zavarovalnico Maribor in Adriaticom Slovenico je tako Pajenkovi temeljni kapital Probanke uspelo povečati za kar pet milijonov evrov, čeprav Probanka s temi vplačili dejansko ni dobila nobenih dodatnih sredstev. Dokapitalizacijo Probanke je že lani zahtevala Banka Slovenije, kjer pa načina dokapitalizacije niso želeli komentirati, kakor tudi niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali bodo preverili potek dokapitalizacije. V Banki Slovenije pojasnjujejo, da se podrejene obveznice pod določenimi pogoji sicer lahko transformirajo v kapital banke, a le z dovoljenjem Banke Slovenije. Od srede lanskega leta je Pajenkovi o nakupu dokapitalizacijskih delnic uspelo prepričati manj kot 30 investitorjev, ki so skupno vplačali za 12,3 milijona evrov novih delnic. Ali je s pomočjo Probanke pri dokapitalizaciji sodeloval tudi kateri od preostalih dokapitalizatorjev, ni znano, po naših izračunih ima Probanka trenutno odkupljenih že za skoraj 12 milijonov evrov lastnih obveznic. V Dnevniku smo razkrili, da so velik del novih delnic Probanke vplačali zlasti družbe in posamezniki, ki jim je Pajenkova v preteklosti pomagala izvesti menedžerske prevzeme, in družbe, ki jih Probanka še vedno znatno financira. Na drugi strani sta od članov uprave in nadzornega sveta dokapitalizacijske delnice vplačala le Pajenkova in predsednik nadzornega sveta Roman Glaser. Vsak od njiju je vplačal za 50.000 evrov delnic, kar je bil tudi spodnji prag vplačila. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2012-02-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042383638/posel/novice/1042383638	Avstrijska banka Hypo potrojila izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Avstrijska banka Hypo potrojila izgubo   Avstrijska banka Hypo potrojila izgubo Podržavljena celovška banka Hypo Group Alpe Adria, ki je postala zaradi suma različnih kaznivih dejanj prejšnjega vodstva predmet preiskav, je v prvem letošnjem polletju ustvarila 499 milijonov evrov čiste izgube, potem ko je bila ta v enakem obdobju lani 162 milijonov. Med vsemi težavami je tudi sedanja uprava medtem napovedala tožbe proti prejšnji. Sicer pa bančno skupino, ki je prisotna tudi v Sloveniji, še vedno bremenijo slaba posojila, še posebno na jugovzhodnih trgih. Teh je za 8,27 milijarde evrov, kar je približno za petino več kot ob koncu leta 2009 in skoraj četrtina vseh posojil. Rezervacije za slaba posojila so se v prvem polletju na letni ravni povečale za 91 odstotkov, na 667 milijonov evrov.ZDA: ponovno znižanje napovedi gospodarske rasti Ameriška vlada je občutno znižala oceno gospodarske rasti v drugem četrtletju letos. Ameriški BDP je tako v omenjenem obdobju na letni ravni porasel za 1,6 odstotka, kar je za 0,8 odstotne točke manj od prve ocene in za 2,1 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju. Največji delež sta k znižanju ocene prispevala visoka rast uvoza in posledično povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Zaradi tega je bila rast v drugem četrtletju manjša kar za 3,4 odstotne točke, kar pa je sploh največji negativen učinek zunanjetrgovinskega neravnotežja od leta 1947. Uvoz se je namreč v drugem trimesečju na letni ravni povečal za 32,4 odstotka, kar je najvišja rast po letu 1984. Izvoz pa se je medtem okrepil le za 9,1 odstotka.Toyota z novim odpoklicem vozil v ZDA Največji japonski proizvajalec avtomobilov Toyota bo kmalu postal znan tudi kot družba z največ odpoklici v zgodovini, če bo le nadaljevala v tem tempu. Najnovejši zaplet je povzročila napaka na motorju pri modelih corolla in matrix, proizvedenih med letoma 2005 in 2008, zaradi česar bo Toyota v ZDA odpoklicala 1,13 milijona vozil. Pri napaki na motorju naj bi šlo za slabo delujoč modul, ki nadzira motor, zaradi česar se lahko motor sredi vožnje, tudi pri veliki hitrosti, ugasne in se noče več prižgati.Commerzbank želi zbrati pet milijard evrov sredstev Druga največja nemška zasebna banka Commerzbank želi zbrati pet milijard evrov svežega kapitala in se na tak način dodatno otresti odvisnosti od države, ki ima v tej banki manjšinski delež. Nemška vlada ima sicer v banki 25-odstotni delež, a banka za zdaj ne namerava izdajati novih delnic, pač pa namerava povečati kapital z vračilom dolga državi. Državni delež v banki namreč potiska cene delnic navzdol, saj mora banka plačevati dodatne obresti na izposojeni državni denar, ki ga je bilo skupno 18,2 milijarde evrov. Delež države v banki hkrati vladi omogoča tudi pravico veta pri pomembnih odločitvah.Iberia končno spet z dobičkom Največja španska letalska družba Iberia, ki se bo vsak čas združila z britansko družbo British Airways, je v drugem četrtletju letos predvsem zaradi povečanja števila potnikov v poslovnem razredu vnovič zabeležila dobiček. V omenjenem obdobju je tako ustvarila 31 milijonov evrov čistega dobička, ki je prvi po šestih zaporednih četrtletjih izgub. Poslovni rezultat je resnično spodbuden, saj je treba upoštevati tudi 20 milijonov evrov izpada prihodkov zaradi vulkanskega prahu z islandskega vulkana, ki je nagajal letalskim družbam aprila in maja. Kljub temu so bili prihodki v prvih šestih mesecih večji za 2,8 odstotka in so skupno znašali 2,27 milijarde evrov, rast prihodkov v drugem četrtletju pa je bila 10,2-odstotna.Velika Britanija z 1,2-odstotno rastjo BDP Po podatkih statističnega urada Velike Britanije se je gospodarstvo te dežele v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem razširilo za 1,2 odstotka. Nov podatek pomeni, da so statistiki za 0,1 odstotne točke navzgor popravili podatek o britanski gospodarski rasti v obdobju med aprilom in junijem. Podobno velja tudi za podatke v letni primerjavi, kjer je rast znašala 1,7 odstotka, statistiki pa so podatek prav tako popravili za 0,1 odstotne točke navzgor. Sicer pa je britansko gospodarstvo zabeležilo rast že tretje četrtletje zapored, potem ko je v času globoke recesije šest mesecev drselo navzdol. Hitrejša rast pa je predvsem zasluga gradbenega sektorja, katerega obseg se je v drugem četrtletju povečal za 8,5 odstotka, kar je več od 23. julija objavljenih prvih izračunov v višini 6,6 odstotka.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2010-08-28 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042494660/posel/novice/1042494660	Sodni mlini pri Goršetu meljejo počasi	gospodarstvo, ekonomija	Sodni mlini pri Goršetu meljejo počasi  Ljubljana - Če je pravica do zaključka sodnih in drugih postopkov v razumnem roku eno od načel pravne države, je ta zagotovo padla na izpitu v primeru stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura.  V prihodnjih dneh bo tako minilo dve leti, odkar je okrožno sodišče uvedlo sodno preiskavo v kazenskem postopku proti stečajnemu upravitelju HKS Sicura Braneta Goršeta (na fotografiji). (Foto: Dragica Manfreda) Iz preglednice stečajnih postopkov, gospodarskih sporov, odškodninskih pravd in kazenskih postopkov, ki so tako ali drugače povezani s stečajem HKS Sicura, je namreč razvidno, da so na njihov epilog vpleteni morali čakati skoraj desetletje. Nekatere od naštetih zadev pa so tudi po devetih letih od stečaja hranilnice, ki ga je sodišče razglasilo decembra 2002, še vedno odprte. V prihodnjih dneh bo tako minilo dve leti, odkar je okrožno sodišče uvedlo sodno preiskavo v kazenskem postopku proti stečajnemu upravitelju HKS Sicura Braneta Goršeta. Kot smo poročali v Dnevniku, je Gorše v pregonu od leta 2007, in sicer zaradi preprodaje terjatev HKS Sicura do večjega števila dolžnikov v nominalni vrednosti 200.000 evrov. Te je Gorše v začetka leta 2004 po tem, ko jih je upnikom opisal kot težko izterljive, prodal za slabih 33.400 evrov. Kupil jih je Jože Šušteršič, ki je iz njihovega naslova po dostopnih podatkih že do konca leta 2006 iztržil približno 228.000 evrov, torej 28.000 evrov več od njihove nominalne vrednosti, in to celo brez sodnih izterjav. Pri tem naj bi kriminalisti pridobili več indicev o povezavi Šušteršiča, ki naj bi bil zgolj slamnati kupec, in Goršeta. Po naših podatkih je okrožno državno tožilstvo zahtevo za preiskavo okrožnemu sodišču v Ljubljani poslalo že avgusta 2008. To je preiskavo zaradi dvomov decembra 2009 ustavilo, saj je kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja prekvalificiralo le v zlorabo položaja. Čeprav so kriminalisti že pred tem pridobili podatke o denarnih transakcijah in opravili razgovore z vpletenimi, tudi Šušteršičem, sodna preiskava tudi po dveh letih še ni zaključena. Kako je to mogoče ob dejstvu, da sodne preiskave na ljubljanskem sodišču v povprečju v zadnjih petih letih trajajo od šest do osem mesecev? Medtem ko na sodišču poudarjajo, da so razlogi daljšega trajanja postopka objektivne narave , se je ta po dostopnih podatkih zavlekel zaradi vedno novih dokaznih predlogov, ki jih je vložil Gorše. Med njimi velja poleg predloga zaslišanja vseh 427 upnikov HKS Sicura, ki ga je pristojna sodnica Deša Cenar zavrnila, izpostaviti še zaslišanja vedno novih prič (med njimi lani tudi Mitje Gasparija, nekdanjega guvernerja Banke Slovenije, ki je za vodenje stečaja določila Goršeta, in viceguvernerja Sama Nučiča, ki pri Goršetovi prodaji terjatev nista imela nobene vloge) in zaplete s sodnim izvedencem. Čeprav je ta prodajo terjatev po naših informacijah ocenil kot škodljivo, je Gorše zahteval in dobil dve dopolnitvi izvedenskega mnenja ter nato najel celo svojega izvedenca (Silvano Jagodic iz podjetja BDO EOS). Na nenavadno dolžino trajanja sodne preiskave proti Goršetu je okrožno sodišče v Ljubljani opozoril tudi upniški odbor HKS Sicura. Ta je aprila letos na sodišče zaradi domnevnega zavlačevanja postopka vložil nadzorstveno pritožbo, ki jo je to zavrnilo, a je nato mesec dni kasneje rokovnemu predlogu ugodilo višje sodišče v Ljubljani. Čeprav je 30. maja letos odredilo prednostno reševanje zadeve, pa ta dobrih šest mesecev kasneje še vedno ni končana. Na vprašanje, kdaj bo, na sodišču odgovarjajo, da tega ni mogoče predvideti . Z enakim tempom se je letos razpletel tudi kazenski postopek, ki ga je okrožno državno tožilstvo jeseni 2002 začelo proti nekdanjemu ustanovitelju in direktorju HKS Sicura Andreju Severju. Po tem, ko je tožilstvo leta 2004 sodišču poslalo zahtevo za sodno preiskavo, je bila ta zaključena šele štiri leta kasneje. Po tem, ko je sodišče po vložitvi obtožnice marca letos razpisalo prvi narok v glavni obravnavi. Četudi postopek prihodnje leto morda ne bo zastaral, se je Severju, ki mu tožilstvo očita povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem in druga kazniva dejanja, že vnaprej uspelo rešiti odškodninske tožbe, saj je v postopku osebnega stečaja letos sodišče zaprosil za odpust obveznosti. Gorše za Dnevnik ne daje komentarjev. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2011-12-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042400645/posel/novice/1042400645	Kožuh-Novakova zaradi varuha konkurence želela sestanek z Radićevo	gospodarstvo, ekonomija	Kožuh-Novakova zaradi varuha konkurence želela sestanek z Radićevo  Ljubljana - Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak je zaradi postopka Urada za varstvo konkurence (UVK) proti ZDUS zaradi suma koncentracije na zadnji skupščini Vzajemne želela posredovanje ministrice za gospodarstvo Darje Radić. Ta jo je odslovila s pojasnilom, da je UVK samostojen in neodvisen organ. Potrjujemo, da je Mateja Kožuh Novak zaprosila za sestanek pri ministrici za gospodarstvo, vendar smo ji sporočili, da je UVK v skladu z zakonom o preprečevanju in omejevanju konkurence v celoti samostojen in neodvisen pri izvajanju svojih nalog. O zakonitosti dejanj in aktov UVK lahko odloča zgolj vrhovno sodišče in noben drug organ. Sestanka ni bilo, so naše informacije potrdili na ministrstvu za gospodarstvo. Kožuh-Novakovo smo vprašali, ali je z obiskom želela doseči, da ministrica za gospodarstvo prepreči postopek UVK proti ZDUS, vendar ne ona ne tiskovni predstavnik ZDUS Matjaž Vizjak na naše vprašanje nista odgovorila. UVK je konec oktobra uvedel postopek proti ZDUS, katere pooblaščenci so na skupščini Vzajemne predstavljali več kot 90 odstotkov glasov, vendar koncentracije tudi 30 dni po skupščini niso prijavili uradu. V ZDUS so sum varuha konkurence označili za smešen in popolnoma neupravičen. V končni fazi lahko UVK razveljavi julijsko skupščino Vzajemne, posledično pa bi lahko bila nična tudi izvolitev nadzornikov in nedavno imenovanje novih članov uprave. Skupščina, na kateri so pooblaščenci ZDUS predstavljali 92,4 odstotka vseh glasov, je na podlagi nasprotnega predloga v nadzorni svet izvolila Kožuh Novakovo, podpredsednika ZDUS Mirka Miklavčiča ter predstavnika sindikatov Marjana Urbanča in Andreja Zorka. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2010-11-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042270558/posel/novice/1042270558	Inflacija se je maja ponovno znižala: Cenovni pritiski se v večini skupin cen znižujejo	gospodarstvo, ekonomija	Inflacija se je maja ponovno znižala: Cenovni pritiski se v večini skupin cen znižujejo  Ljubljana - Cene življenjskih potrebščin so se po podatkih Statističnega urada RS maja zvišale za 0,6 odstotka, medletna inflacija pa se je močno znižala, in sicer na 0,7 odstotka. Osnovna inflacija je aprila znašala 2,6 odstotka, medtem ko je decembra lani znašala 3,9 odstotka.  (Foto: Luka Cjuha) Poleg dejanske inflacije se v zadnjih mesecih znižuje tudi osnova inflacija, so sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »Zniževanje osnovne inflacije kaže, da se umirjajo cenovni pritiski v večini skupin cen, kar je v veliki meri povezano z umirjanjem gospodarske aktivnosti v Sloveniji in na globalni ravni,« je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, direktor Urada. Dejanska inflacija je nižja od osnovne, tako da je Slovenija v obdobju, ko zaradi tehničnega učinka osnovne cene nafte in hrane prispevajo k inflaciji manj kot v zadnjih letih. Cene nafte in hrane so junija lani k domači medletni inflaciji prispevale vsaka po 1,9 odstotne točke, medtem ko so cene hrane aprila letos k rasti cen prispevale 0,3, cene nafte pa negativne 0,8 odstotne točke. Sicer pa bi bil prispevek cen goriv k inflaciji še bolj negativen, če ne bi bilo povišanj trošarin na tekoča goriva, je povedal Vasle in dodal, da v primeru nadaljevanja takšnih gibanj ne moremo izključiti kratkotrajne deflacije na medletni ravni.	nb	Dnevnik	2009-05-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042269508/posel/novice/1042269508	Spor med lastniki zaradi dokapitalizacije GA Gospodinjski aparati	gospodarstvo, ekonomija	Spor med lastniki zaradi dokapitalizacije GA Gospodinjski aparati  Ljubljana - Delničarji družbe GA Gospodinjski aparati so pred dnevi na skupščini sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe z izključitvijo prednostne pravice, zaradi česar se je vnel spor med lastniki. Bivši član uprave Simon Zgonc, ki je hkrati 12,81-odstotni lastnik družbe, je zaradi izključitve prednostne pravice napovedal izpodbojno tožbo.  Fotografija je simbolična. (Foto: Matej Povše) Družba GA Gospodinjski aparati je v večinski lasti sklada tveganega kapitala Horizonte Venture Management, med preostalimi lastniki pa sta poleg Zgonca še Hypo Alpe Adria Bank in NLB z najmanjšim lastniškim deležem. Družba naj bi se dokapitalizirala z izdajo 24.500 delnic po 4,17 evra za delnico, osnovni kapital družbe pa bi se tako povečal na skoraj 465.000 evrov. Vodstvo družbe GA Gospodinjski aparati, katere predsednik uprave je Primož Penca, želi z omenjeno potezo doseči iztisnitev malih delničarjev, meni Zgonc, saj so se v upravi in nadzornem svetu odločili za dokapitalizacijo s tolikšnim številom delnic, da se bo njegov lastniški delež zmanjšal z 12,81 na 9,99 odstotka. Skriti namen uprave in nadzornega sveta družbe je po njegovem mnenju iztisnitev malih delničarjev po ceni, ki je sicer skoraj dvainpolkrat nižja od knjigovodske vrednosti delnice. Zgonc je že oktobra lani zaradi razhajanj v upravi odstopil, saj so se njihovi pogledi na vodenje in prihodnost družbe precej razlikovali, medtem ko na drugi strani predsednik uprave družbe Primož Penca meni, da je njegov odstop in vložitev izpodbojne tožbe posledica osebnih zamer. Pojasnil je tudi, da je vstop Alianse, ki bo v celoti vplačala novoizdane delnice, pomemben korak k strateškemu povezovanju obeh družb, saj sta si družbi izmenjali 21,97-odstotni delež, kar je pomembna strateška odločitev v času gospodarske krize. Družbi do sedaj še nista poslovno sodelovali, sicer pa je se njuna dejavnost povezuje. Družba GA Gospodinjski aparati je specializirana za prodajo gospodinjskih aparatov vseh svetovnih proizvajalcev, medtem ko Aliansa prodaja izdelke, kot so bela tehnika, mali gospodinjski aparati, klimatske naprave in drugi izdelki za široko potrošnjo. nusa.brank@dnevnik.si	Nuša Brank	Dnevnik	2009-05-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/294005/posel/novice/294005	Swaty in Comet z istim predsednikom uprave	gospodarstvo, ekonomija	Swaty in Comet z istim predsednikom uprave  Maribor - Očitno je vse bližje dokončna konsolidacija slovenskih tovarn umetnih brusov. Po včerajšnji skupščini delničarjev Swatyja so večinski lastniki takoj sklicali izredno sejo novega nadzornega sveta, na kateri dolgoletnemu direktorju Branku Bezjaku niso podelili še četrtega mandata, temveč so sklenili, da bo njegova dela s 5. februarjem začel opravljati Aleš Mikeln, ki je predsednik uprave zreškega Cometa. Bezjak marca odhaja v pokoj in odločitve lastnikov ni hotel komentirati.  Branku Bezjaku (na sliki), ki je veljal za nasprotnika združitve Swatyja in Cometa, nadzorniki, ki so jih imenovali na včerajšnji skupščini Swatyja, niso podelili še enega mandata. Kot je znano, v režiji finančne skupine Probanke že nekaj časa poteka lastniška konsolidacija obeh tovarn, in sicer pod okriljem ljubljanske Avtotehne. To podjetje je že skoraj 100-odstotni lastnik Cometa, po prevzemni ponudbi novembra lani pa so uspeli pridobiti 73-odstotni lastniški delež v Swatyju. V Avtotehni so pojasnili, da zamenjava vodstva Swatyja ni prvo znamenje bodoče združitve podjetij, temveč da zgolj vzpostavljajo izhodišče za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja Swatyja, obe družbi pa bosta dolgoročno obdržali svoji blagovni znamki. Čeprav vsi vpleteni vztrajno zatrjujejo, da ukinitev Swatyjeve proizvodnje v Mariboru ne pride v poštev, nekoliko drugačno prihodnost napoveduje včerajšnji sklep skupščine, po katerem so razširili dejavnost družbe tudi na področje gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in skladno s tem potrdili tudi ustrezno spremembo statuta družbe. Mariborska tovarna umetnih brusov namreč stoji na tržno zelo zanimivi lokaciji tik ob Tržaški cesti, zato bi morebitno zaprtje Swatyja lastnikom utegnilo omogočiti dober zaslužek z gradnjo stanovanjskih kompleksov ali poslovnih objektov.	Tomaž Klipšteter	Dnevnik	2008-01-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042529710/posel/novice/1042529710	Facebook zvišal pričakovanja glede cene delnice	gospodarstvo, ekonomija	Facebook zvišal pričakovanja glede cene delnice  New York - Ameriška družba Facebook je pred bližajočo se prvo javno ponudbo delnic (IPO) zvišala svoja pričakovanja glede vrednosti delnice. Po novem pričakuje, da bo vrednost delnice v IPO dosegla vrednost od 34 do 38 dolarjev, kar vrednost celotnega podjetja postavlja v razpon od 93 milijard do 104 milijard dolarjev.  (Foto: AP) V prejšnji dopolnitvi vloge za IPO je družba pričakovano ceno za delnico postavila v razpon od 28 do 35 dolarjev. Na tej podlagi je bila vrednost podjetja ocenjena na 70 milijard dolarjev do 87,5 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Facebookova prva javna ponudba bo s tem največja doslej v rangu tehnoloških podjetij in ena največjih v rangu vseh ameriških podjetij. Delnice Facebooka bodo pod oznako FB kotirale na ameriški borzi Nasdaq. Trgovanje z njimi naj bi se začelo 18. maja. Leta 2004 ustanovljeni Facebook, ki ga vodi 28-letni ustanovitelj Mark Zuckerberg in ima 3500 zaposlenih, ima po zadnjih podatkih že več kot 900 milijonov uporabnikov. Facebook je najbolj priljubljeno spletno družbeno omrežje v vseh državah po svetu, razen na Kitajskem, Japonskem, v Rusiji, Južni Koreji in Vietnamu, kažejo podatki analitske hiše Comscore.	sta	Dnevnik	2012-05-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/329893/posel/novice/329893	Če ne bo sprememb, bo šlo orodjarjem slabo, tudi tistim, ki imajo družinska podjetja	gospodarstvo, ekonomija	Če ne bo sprememb, bo šlo orodjarjem slabo, tudi tistim, ki imajo družinska podjetja  Pomanjkanje delovne sile, birokracija, recesija, ki se iz Združenih držav Amerike seli na evropski trg, vse dražje cene energentov ter osnovnih surovin, vse to so težave, s katerimi se ukvarjajo tudi mala orodjarska podjetja. To je le eden od razlogov, da se podjetje Bizjan za zdaj ne bo širilo, pravi direktor družinskega podjetja s štirimi zaposlenimi Robert Bizjan.  Dijaki, ki končajo srednjo šolo, niso usposobljeni niti za najbolj osnovne operacije na strojih. Trg ta trenutek ni najbolj naklonjen proizvajalcem visokotehnoloških izdelkov, saj se vsakič, ko je gospodarstvo v težavah, najprej ustavi razvoj. To se je zgodilo tudi ob tej recesiji, ki je prizadela Združene države Amerike, počasi pa se kaže tudi na evropskih tleh. Podjetja zmanjšujejo vlaganja v napredne tehnologije, kar pomeni manj naročil za izdelovalce novih orodij, podjetja pa se selijo v države tretjega sveta. To je le eden od razlogov, da se podjetje Bizjan za zdaj ne bo širilo, pravi direktor družinskega podjetja s štirimi zaposlenimi Robert Bizjan. Izdelujejo orodja za brizganje termoplastov, orodja za ekstrudiranje in za pihano embalažo. V podjetju se ukvarjajo tudi s struženjem in rezkanjem na CNC-napravah, opravljajo žično in potopno erozijo ter erozijsko vrtanje. Polovico svojih izdelkov podjetje proda proizvajalcem plastičnih izdelkov v tujini, največ v Avstriji, Nizozemski in Franciji. Največji in po eni strani tudi najbolj bizaren razlog je pomanjkanje delovne sile. Robert Bizjan ne more verjeti, da se izmed 64.000 nezaposlenih oseb v Sloveniji ne najde delavec, ki bi lahko ali pa hotel delati v njegovi delavnici. V zadnjih nekaj letih je dobil le dve prošnji za zaposlitev prek zavoda za zaposlovanje, pa še ta dva nista prišla na razgovor. Pravi, da slabe plače ne bi smele biti izgovor. Pri njem namreč delavec zasluži najmanj povprečno slovensko plačo. S prstom pokaže tudi na šolski sistem. Dijaki, ki končajo srednjo šolo, niso usposobljeni niti za najbolj osnovne operacije na strojih. Robert Bizjan pravi, da za izučitev enega delavca potrebuje tri do štiri leta. Rešitve ne vidi drugje kot v prenovi šolskega sistema. Po njegovem mnenju bi morali uvesti vajeniški sistem tako kot v Avstriji. Ob vsem tem vseeno prizna, da se je v zadnjih 15 letih kar nekaj stvari obrnilo na bolje. Z vstopom v Evropsko unijo in v schengenski prostor so se odprle meje, lažje je prodreti na tuje trge, kandidirati je mogoče na razpisih za evropska sredstva.	Mitja Prek	Dnevnik	2008-06-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042383496/posel/novice/1042383496	Skupina Juteks ob polletju z milijon evrov čistega dobička	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Juteks ob polletju z milijon evrov čistega dobička  žalec - Skupina Juteks je v prvih šestih mesecih letos ustvarila dober milijon evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani poslovala z več kot 200.000 evrov izgube. Matična družba pa je ob polletju poslovala z izgubo v višini 1,1 milijona evrov, v prvi polovici leta 2009 pa so imeli 225.805 evrov dobička.  V prvem polletju je skupina Juteks za naložbe namenila 2,5 milijona evrov, do konca letošnjega leta pa načrtujejo še investicijo v delu proizvodnega procesa v ruskem proizvodnem obratu, predračunska vrednost te naložbe pa znaša 300.000 evrov. (Foto: Luka Cjuha) Sicer je skupina Juteks v prvi polovici letošnjega leta čiste prihodke od prodaje s 13,4 milijona evrov povečala na 16,3 milijona evrov, čisti prihodki matične družbe pa so ob polletju upadli s 13,4 milijona evrov na 11,4 milijona evrov, je podjetje danes sporočilo prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Krovna družba je v prvih šestih mesecih letos prodala 4,2 milijona kvadratnih metrov PVC-talnih oblog, kar je za dobrih 12 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju ter za 8,4 odstotka pod polletnim načrtom. Ob tem pa je družba junija letos ugotovila, da se prodaja njihovih izdelkov ponovno krepi. Uprava Juteksa pojasnjuje, da je upad prodaje talnih oblog posledica gospodarske krize, ki je povzročila upad povpraševanje po njihovih izdelkih na največjih trgih. Menijo tudi, da je dvig cen surovin negativno vplival na polletni poslovni rezultat, saj višje cene surovin ni bilo možno prenesti v prodajno ceno. Navajajo tudi, da je polletni dobiček skupine Juteks, ki zaposluje 290 delavcev, posledica velike krepitve rublja, kar je posledično pozitivno vplivalo na realizirane tečajne razlike v hčerinski družbi s sedežem v Rusiji. Zaradi zmanjšanja zunanjih negativnih vplivov je uprava družbe sprejela program ukrepov za izboljšanje poslovnega stanja Juteksa. Pri oblikovanju varčevalnega programa pa Juteksova uprava ni upoštevala le potencialov, ki obstajajo znotraj podjetja in na katere ima vpliv, temveč tudi tveganja pri nabavnih cenah surovin in materiala.	sta	Dnevnik	2010-08-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042497093/posel/novice/1042497093	Japonsko tožilstvo s preiskavo v Olympusu: Podjetje prikrilo izgubo 1,5 milijarde dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Japonsko tožilstvo s preiskavo v Olympusu: Podjetje prikrilo izgubo 1,5 milijarde dolarjev  Tokio - Japonsko tožilstvo si je pred dnevi kot del preiskave ogledalo prostore podjetja Olympus. Zakaj? Eden najbolje poznanih proizvajalcev fotoaparatov na svetu je namreč več let domnevno prikazoval lažno finančno stanje in prikrival izgube.  (Foto: Reuters) Problem je prišel v javnost zatem, ko je nekdanji direktor Olympusa, Michael Woodford, zatrdil, da so ga odpustili zato, ker je spraševal o nekih sumljivih izplačilih. V Olympusu so sicer priznali, da so v zadnjih dveh desetletjih prikrili izgubo 1,5 milijarde dolarjev (1,1 milijarde evrov). Prejšnji teden je Olympus tokijski borzi predal revidirano finančno poročilo. Sodeč po njem je podjetje v zadnjih šestih mesecih do konca septembra naredilo izgubo v višini 414 milijona dolarjev (315 milijonov evrov). Težave s finančnimi sredstvi Olympusa so vzbudile skrb mnogih po svetu, gre namreč za eno bolj uglednih in uspešnih podjetij na Japonskem, morda pa bo to škodilo ugledu države. Temu niso pomagale niti nasprotujoče si izjave iz Olympusa, ko je afera prišla v javnost. Najprej so Woodfordove izjave zanikali, kasneje pa priznali prikrivanje izgub. Analitiki pravijo, da je bila racija v središču Olympusa signal oblasti, ki želijo zagotoviti, da bi vsa podjetja delala po zakonu.	tak	Dnevnik	2011-12-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042255832/posel/novice/1042255832	OMV je ruskemu Surgutneftegasu prodal MOL	gospodarstvo, ekonomija	OMV je ruskemu Surgutneftegasu prodal MOL  Ljubljana - Avstrijski energetski koncern OMV je ruski naftni družbi Surgutneftegas prodal svoj delež v madžarskem MOL. Za 21,2-odstotni delež bo Surgutneftegas odštel 1,4 milijarde evrov.  Kot je znano, si je OMV več kot leto dni prizadeval za prevzem MOL, avgusta lani pa odstopil od prevzema. Temu so namreč nasprotovali v MOL, ki je zaradi tega začel kupovati lastne delnice ter se obenem povezoval s češkim CEZ in omanskim Oman Oil Company (OOC), madžarska vlada, ki se je v bran MOL postavila s spremembami prevzemne zakonodaje, ter na koncu tudi evropska komisija. Slednja je dejala, da bi prevzem močno ogrožal konkurenco v regiji, in od OMV med drugim zahtevala prodajo nekaterih bencinskih črpalk. Zaradi nesprejemljivih pogojev komisije je nato OMV prekinil vse aktivnosti v zvezi z združevanjem. Iz tega razloga je prodaja delnic, ki jo je vodila investicijska banka JP Morgan, logičen korak z našo strategijo, so sporočili iz OMV. Za delnico MOL bo ruska naftna družba odštela 61,3 evra, kar je okoli 93 odstotkov več od njene trenutne tržne vrednosti. Medtem so v ruski naftni družbi poudarili, da bo nakup deleža v MOL pripomogel k energetski varnosti v EU. Surgutneftegas je ena najskrivnostnejših družb na svetu, bila pa naj bi tesno povezana z moskovskim Kremljem. Družba, ki jo vodi ruski milijarder Vladimir Bogdanov, v nasprotju z drugimi ruskimi družbami ne objavlja svojih poslovnih rezultatov v skladu z mednarodnimi standardi, prav tako je njeno lastništvo dokaj neznano. Od leta 2003 namreč ni razkrila svoje lastniške strukture, zato se v medijih objavljajo različne informacije. Po poročanju nekaterih medijev je Bogdanov njen največji lastnik, a on trdi, da ima le dvoodstotni delež in da družba nima pomembnejšega večjega lastnika.	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-03-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042434370/posel/novice/1042434370	Zreški Unior prodaja četrtinski delež v podjetju Štore Steel	gospodarstvo, ekonomija	Zreški Unior prodaja četrtinski delež v podjetju Štore Steel  Zreče - Zreški Unior prodaja 25,1-odstotni delež v podjetju Štore Steel. Družbeniki podjetja Štore Steel - DP Železar Štore, Kovintrade, Dinos ter fizične osebe - so že uveljavili predkupno pravico za odkup tega deleža, s prodajo pa so se na ponedeljkovi seji strinjali tudi nadzorniki Uniorja, so danes sporočili iz družbe.  (Foto: Luka Cjuha) Pogodba o prodaji oz. nakupu omenjenega deleža bo sklenjena aprila, vrednost prodaje pa bo določena na podlagi cenitev. Po prodaji omenjenega deleža bo Unior kot družbenik Štore Steel imel še skoraj 30-odstotni lastniški delež. Zreški Unior je sicer v prvih dveh mesecih letos ustvaril 24,7 milijona evrov prodaje, kar je 28,4 odstotka več kot v lanskem primerjalnem obdobju in 1,6 odstotka nad dvomesečnim načrtom. Unior letos načrtuje dva milijona evrov čistega dobička ob 10,4 milijona evrov obračunani amortizaciji.	sta	Dnevnik	2011-03-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042302158/posel/novice/1042302158	Varuh konkurence ustavil postopek zoper Infond Holding, Laško in Delo pri prevzemu Večera	gospodarstvo, ekonomija	Varuh konkurence ustavil postopek zoper Infond Holding, Laško in Delo pri prevzemu Večera  Ljubljana - Potem ko je varuh konkurence ugotovil, da je koncentracija med časopisnima družbama Delo in Večer v nasprotju s pravili konkurence, je Pivovarna Laško danes tudi sporočila, da je varuh konkurence ustavil postopek presoje skladnosti domnevne koncentracije Infond Holdinga, Laškega in Dela nad Večerom.  (Foto: Tomaž Klipšteter) Kot je sporočila Pivovarna Laško na spletnih straneh Ljubljanske borze, je varuh konkurence 23. septembra postopek, ki ga je začel konec leta 2007, ustavil. Na uradu za varstvo konkurence so namreč ugotovili, da niso podani zakonski pogoji za nadaljevanje tega postopka, saj je med samim postopkom prišlo do spremembe dejanskega stanja. Infond Holding namreč ni več največji lastnik Laškega, s tem pa tudi posredno lastnik Dela in Večera. V Pivovarni Laško so danes potrdili, da je varuh konkurence ugotovil neskladje povezave Dela in Večera, zato je Delu naložil odprodajo 75 odstotkov Večera. Varuh konkurence je v odločbi ponovil svojo ugotovitev iz povzetka relevantnih dejstev, namreč, da bi koncentracija omenjenih družb omejevala učinkovito konkurenco na trgu založništva in izdajanja dnevnih publikacij s splošnoinformativno vsebino, kakor tudi na trgu oglasnega prostora v Sloveniji. Na podlagi odločbe varuha konkurence si lahko Delo, ki ima zdaj približno 80 odstotkov Večera, samo izbere kupca, vendar mora biti odsvojitev deleža dokončna, kar pomeni, da prodajalec ne sme imeti možnosti ponovnega nakupa delnic. Rok za prodajo deleža je eno leto, vendar se po pisni zahtevi in ustrezni utemeljitvi lahko podaljša.	sta	Dnevnik	2009-09-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042448094/posel/novice/1042448094	Nastajajoči razvojni centri za farmacijo, lesarstvo in nove tehnologije korak do evropskih sredstev	gospodarstvo, ekonomija	Nastajajoči razvojni centri za farmacijo, lesarstvo in nove tehnologije korak do evropskih sredstev  Ljubljana - V Novem mestu nastaja farmacevtsko gospodarsko središče, v Pomurju center za nove materiale, pogone in tehnologije, v Cerknici pa razvojni center interdisciplinarnih tehnologij in raziskav na področju lesa. Gre za prve tri od skupno 17 centrov, ki jih bo finančno podprlo ministrstvo za gospodarstvo, skupaj z nekaj manj kot 180 milijoni evrov.  V Novem mestu nastaja farmacevtsko gospodarsko središče, v Pomurju center za nove materiale, pogone in tehnologije, v Cerknici pa razvojni center interdisciplinarnih tehnologij in raziskav na področju lesa. (Foto: Matej Povše) Novomeška Krka ter podjetja Metronik, Iskra Pio in Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine so že ustanovili podjetje Frama GRS, ki bo z gospodarskim ministrstvom podpisalo pogodbo o sofinanciranju gospodarskega središča. Vložek Krke je 99,7-odstotni, podjetje pa vodi Aleš Rotar. Ocenjena vrednost projekta, ki naj bi zaposlovalo 38 ljudi, znaša 44,79 milijona evrov, od tega bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 10,6 milijona evrov. Osem družbenikov - med njimi Seaway, Pipistrel, podjetje za razvoj plovil VSR Lab, podjetje za izdelavo in servisiranje letal Albatross Fly - je v Puconcih ustanovilo podjetje Razvojni center za nove materiale, pogone in tehnologije - RC NMPT. Direktor podjetja, ki bo zaposlilo 120 ljudi, od tega 70 v pomurski regiji, je Janez Grašič. Registrirali bodo 30 patentov in štiri blagovne znamke, ustanovili pa bodo 21 podjetij. Ocenjena vrednost projekta znaša 38,78 milijona evrov, evropski sklad bo prispeval 14,53 milijona evrov. Področje lesarstva bodo raziskovali v Cerknici, kjer je 14 družbenikov, med njimi Svea, Brest-Pohištvo, Kovinoplastila Lož, Javor Pivka, Kolektor Liv, ustanovilo podjetje Intech-Les. Vodita ga Robert Ivančič in Zoran Trošt, namen podjetja sta podpora proizvodnji in izobraževalna dejavnost, opravljali pa naj bi tudi dejavnost holdinga kot lastnika potencialnih podjetij spin-off. Ocenjena vrednost projekta znaša 42,2 milijona evrov, evropski sklad pa bo prispeval 17,23 milijona evrov. Spomnimo, da je ministrstvo za gospodarstvo v lanskem razpisu razvoj gospodarsko-logističnih centrov iz vlaganja v zidove in opremljanje zemljišč preusmerilo v razvoj visokotehnoloških proizvodov in storitev. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-05-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042402680/posel/novice/1042402680	Nadzorniki Abanke prihodnjo sredo o novem predsedniku uprave	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki Abanke prihodnjo sredo o novem predsedniku uprave  Brdo pri Kranju - Nadzorni svet Abanke bo na seji prihodnjo sredo predvidoma izbral novega predsednika uprave tretje največje slovenske banke, je v okviru današnje okrogle mize na Dnevih slovenskih bančnikov dejal namestnik predsednika nadzornega sveta banke Branko Pavlin. Obenem je prepričan, da bo prišlo do združitve z Gorenjsko banko.  Sedež Abanke. (Foto: Bojan Velikonja) Pavlin je prepričan, da bo banka izbrala dobrega človeka za predsednika uprave, čeprav se je potožil, da imajo nadzorniki zaradi omejitev pri nagrajevanju zelo oteženo delo pri selekciji. V medijih se v zadnjih dneh kot dva glavna kandidata za prvega moža Abanke omenja nekdanji prvi mož Triglava in sedanji prvi nadzornik Krke Jože Lenič in glavnega izvršnega direktorja KD Banke Aljošo Tomaža. Po pisanju današnjih Financ naj bi bil favorit Lenič, možno pa naj bi bilo, da bi Tomaž pristal kot član uprave. Pavlin je sicer prepričan, da bo banka z novim prvim možem dobro poslovala in da bo prišlo do združitve z eno ali dvema bankama . Banka v takšni lastniški strukturi bo po njegovi oceni tudi v prihodnje uspešna. Abanka in Gorenjska banka že nekaj časa vodita določene aktivnosti v smeri združevanja, a do nje še ni prišlo. Kot je danes dejal Pavlin, se lastniki o temeljnih vprašanjih še niso odločili. kot smo danes poročali v Dnenviku, se skupina lastnikov Abanka okrog kranjske Save (še Zvon in Vipa Holding), ki se sooča z visoko zadolženostjo, iskala načine za umik iz lastništva Abanke. Med interesenti za vstop v Abanko se omenja španski Santander, o katerem se je že govorilo kot o potencialnem strateškem partnerju za Novo Ljubljansko banko. Zavarovalnica Triglav si z delničarskim sporazumom prizadeva oblikovati blok lastnikov, ki bi obvladovali vsaj 51 odstotkov banke, nato objavili prevzemno ponudbo in s tem za nekaj časa stabilizirali lastniško strukturo tretje največje slovenske banke.	sta	Dnevnik	2010-11-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042287359/posel/novice/1042287359	Carinska uprava avgusta začenja izvajati vračila trošarin za poslovne namene	gospodarstvo, ekonomija	Carinska uprava avgusta začenja izvajati vračila trošarin za poslovne namene  Ljubljana - Carinska uprava RS bo avgusta začela sprejemati prve zahtevke za vračilo trošarin na pogonsko gorivo, ki je bilo dokazano uporabljeno za poslovne namene. Višina vračila je največ 130 evrov na 1000 litrov ali 0,13 evra na liter. Gre za izvajanje novele zakona o trošarinah, ki je bila sprejeta letos spomladi.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Ob nakupu pogonskega goriva za tovornjake z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone ter avtobuse, večinoma gre za dizelsko gorivo, je moč po novem uveljavljati vračilo že plačane trošarine, če je bilo gorivo dokazano uporabljeno za poslovne namene. Pri tem je najvišji dovoljeni znesek vračila določen pri 130 evrih na tisoč litrov oz. 13 centov na liter. Ob upoštevanju zadnjega sklepa vlade in teh vračil je trošarina na dizel v Sloveniji sedaj s 302 evroma na 1000 litrov dizla na najnižji še dovoljeni ravni v Evropski uniji. Vračilo lahko uveljavi pravna ali fizična oseba v zvezi z opravljanjem svoje registrirane dejavnosti, na katero se glasijo tudi računi za nabavo goriva. Količino, za katero uveljavlja vračilo trošarine, upravičenec dokazuje z računi oziroma kopijami računov o nabavi v Sloveniji, ter s podatki o namenu porabe, ki jih mora voditi v posebni evidenci, so sporočili iz carinske uprave. Plinsko olje, nabavljeno v Sloveniji, je v skladu s pravilnikom porabljeno kot pogonsko gorivo za poslovne namene, če je porabljeno za prevoz blaga z vozili oz. za linijski ali izredni prevoz potnikov. Upravičenci so sicer osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v državah članicah Evropskega gospodarskega območja EEA (EU + Norveška, Islandija in Liechtenstein). Upravičenec, ki zahteva vračilo trošarine, mora pristojnemu carinskemu organu predložiti račune o nabavi plinskega olja v Sloveniji, ki vsebujejo registrsko oznako vozila, identifikacijo bencinskega servisa oziroma točilnega mesta, vrsto, količino in ceno goriva, datum polnjenja ter registrsko oznako vozila, v katero je bilo gorivo natočeno. Vračilo trošarine se ne izvaja za gorivo, kupljeno z gotovino. Upravičenec mora predložiti tudi dokazilo o opravljanju dejavnosti. Upošteva se dokazilo, ki ju izda pristojni organ, kjer ima sedež. Upravičenci s sedežem v Sloveniji predložijo zahtevek carinskemu organu, ki je krajevno pristojen glede na njihov sedež. Upravičenci iz druge države članice EEA vložijo zahtevek v carinskem uradu Dravograd. Upravičenci lahko uveljavljajo vračilo trošarine za koledarski mesec ali koledarsko leto. Zahtevek se vloži do konca tekočega meseca za pretekli mesec oziroma do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Prvo vračilo trošarine se izvede za julij 2009 (za gorivo, natočeno v upravičena vozila v juliju 2009). Carinski organ odloči o zahtevku v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka in izvede vračilo trošarine v 15 dneh od vročitve odločbe o vračilu. Podrobnejše informacije in zahtevek za vračilo so objavljeni na spletni strani carinske uprave:http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/trosarine/vracilo_trosarine/vracilo_trosarine_za_komercialni_namen/	STA	Dnevnik	2009-07-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042386256/posel/novice/1042386256	Nobeno naše podjetje v Libiji še ni sklenilo posla: Bodo Pahorjevi napori obrodili?	gospodarstvo, ekonomija	Nobeno naše podjetje v Libiji še ni sklenilo posla: Bodo Pahorjevi napori obrodili?  Ljubljana - Čeprav se je po večkratnih obiskih predsednika vlade Boruta Pahorja v Tripoliju na veliko govorilo o milijonskih posli, ki naj bi jih v prihodnjih letih slovenski gradbinci izvajali v Libiji, menda še nobeno podjetje ni sklenilo veljavnega posla.  Pahor in Križanič. (Foto: Daniel Novakovič/STA) Ante Milevoj, ki na GZS skrbi za poslovanje z Libijo, je za Finance potrdil, da mu ni znano, da bi se katerikoli slovenski gradbinec v Libiji dogovoril za posel. Boris Dolamič iz GPG priznava, se v Libiji še vedno pogovarjajo, pogajanja pa se v zadnjih treh mesecih niso premaknili z mrtve točke. Dolamič je za Finance povedal, da so jim sicer pokazali projekte, to pa je bilo tudi vse, kar so v Libiji videli. Posla nima sklenjenega niti SCT, pravijo viri časnika Finance, ki so blizu našemu največjemu gradbenemu podjetju. Menda se ne zatika le pri bančnih garancijah, ampak tudi pri provizijah, vse skupaj pa naj bi bila bolj kot karkoli drugega propaganda za domače banke. Povsem drugačne informacije pa prihajajo iz Primorja. Prvi mož ajdovskega gradbenega podjetja Dušan Črnigoj zatrjuje, da so v Libiji posel sklenili. Po njegovih besedah je pogodba podpisana, manjka samo še veljavna bančna garancija. Črnigoj ni hotel izdati za kakšen posel gre, niti tega, katera banka, tuja ali domača, bo Primorju garancijo dala. Kot pišejo Finance, naj bi bilo po nekaterih informacijah poslu najbliže gradbeno podjetje Vegrad, ki je v postopku prisilne poravnave. Predstavniki Vegrada naj bi se takoj po koncu ramazana, končuje se jutri, odpravili v Libijo. Obstaja pa verjetnost, da bi libijski posel velenjskega gradbinca pozneje prevzelo katero drugo podjetje.	dnevnik.si	Dnevnik	2010-09-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042284327/posel/novice/1042284327	Bivše vodstvo Luke Koper osumljeno stomilijonskega oškodovanja družbe	gospodarstvo, ekonomija	Bivše vodstvo Luke Koper osumljeno stomilijonskega oškodovanja družbe  Ljubljana - Koprski policisti so zaradi kaznivih dejanj in oškodovanja Luke Koper ovadili bivšega predsednika uprave družbe Roberta Časarja ter predsednika nadzornega sveta in koprskega župana Borisa Popoviča, je mogoče sklepati iz včerajšnjih pojasnil koprske policijske uprave. V obsežni kriminalistični preiskavi v Luki so koprski policisti ugotovili, da bi lahko bila družba zaradi kaznivih dejanj bivšega vodstva oškodovana za več kot 100 milijonov evrov.  (Foto: Matej Povše) Doslej so policisti končali preiskavo petih primerov protipravnih ravnanj, kaznivih dejanj pa naj bi bilo še precej več. Policijska preiskava, ki še poteka, je pokazala, da so odgovorni v družbi med letoma 2006 in 2008 ravnali kot slab gospodar in v nasprotju z interesi družbe. Večkrat so zlorabili svoj položaj in prekoračili meje svojih pravic, vse to z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi drugim gospodarskim subjektom, so sporočili iz koprske policijske uprave. Od petih končanih zadev so tri povezane z najemom zemljišč, dve pa s podpisom pogodb v večji vrednosti brez potrebnega soglasja nadzornega sveta družbe. Zaradi sklepanja škodljivih najemnih pogodb je bila družba skupno oškodovana za 1,9 milijona evrov, iz pojasnil policije pa je mogoče sklepati, da so bili v teh primerih ovadeni Časar, Popovič ter še direktor in prokurist druge gospodarske družbe najemnice, in sicer zaradi utemeljenega suma napeljevanja h kaznivemu dejanju. Pri zadnjih dveh primerih uprava družbe ni imela ustreznega soglasja nadzornega sveta za sklenitev dveh poslov. V prvem v višini 4,7 milijona evrov za gradnjo na enem od prej omenjenih zemljišč, v drugem pa naj bi šlo za dokapitalizacijo romunskih družb Rail Port Arad in Trade Trans Terminal Arad. Del dokapitalizacije v višini 1,5 milijona evrov je že bil izvršen, drugi del v višini 1,3 milijona evrov pa je preprečilo sodišče. V zvezi s tem so koprski policisti, kot smo pred časom že poročali, že ovadili Časarja ter še tri nekdanje vodilne osebe v Luki Alda Babiča, Marjana Babiča in Borisa Marzija. Koprski kriminalisti so preiskavo, ki še ni končana, začeli na podlagi anonimne ovadbe in obvestil komisije za preprečevanje korupcije. Sredi aprila so izvedli odmevne hišne preiskave na sedežu Luke Koper in na domovih nekaterih takratnih vodilnih mož družbe.	Barbara Hren	Dnevnik	2009-07-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042496698/posel/novice/1042496698	Premoženje Novolesa ne zadostuje za poplačilo delavcev	gospodarstvo, ekonomija	Premoženje Novolesa ne zadostuje za poplačilo delavcev  Ljubljana - Celotno premoženje propadlega novomeškega lesnopredelovalnega podjetja Novoles še zdaleč ne bo zadostovalo za poplačilo vseh 690 upnikov, ki so v stečajnem postopku prijavili terjatve. Iz otvoritvene bilance stečajne upraviteljice Romane Kruhar Puc je razvidno, da poleg navadnih upnikov ne bodo poplačani niti prednostni upniki, med katere se poleg države uvrščajo tudi zaposleni.  Stečajni postopek Novolesa bo stal skoraj tri milijone evrov. (Foto: Ernest Sečen/dokumentacija Dnevnika) Kruhar-Puceva je ugotovila, da tržna vrednost vseh nepremičnin znaša 9,6 milijona evrov, njihova likvidacijska vrednost pa 6,2 milijona evrov. Celotna tržna vrednost opreme je ocenjena na 4,3 milijona evrov, medtem ko likvidacijska vrednost znaša 1,85 milijona evrov. Po oceni stečajne upraviteljice bo zaloge mogoče prodati za 960.000 evrov, pri čemer njihova knjigovodska vrednost znaša 2,6 milijona evrov. V otvoritveno bilanco vključene kratkoročne terjatve znašajo 1,1 milijona evrov. Pred začetkom stečaja so bile sicer za dober milijon evrov višje. Ker sta v stečaju končali tudi hčerinski podjetji Pohištvo Brežice in Novoles - Primara, obstaja majhna verjetnost, da bodo terjatve do obeh podjetij v višini milijona evrov poplačane. Zato jih Kruhar-Puceva ni vključila v otvoritveno bilanco. V stečajnem postopku so upniki skupno prijavili 60 milijonov evrov terjatev, od katerih jih je Kruhar-Puceva prerekala okoli 13 milijonov evrov. Ločitvenim upnikom je priznala za 15,4 milijona evrov terjatev, prednostnim 3,8 milijona, navadnim upnikom 3,6 milijona evrov, za 21,9 milijona evrov terjatev pa je priznala pogojno. Celoten stečajni postopek Novolesa naj bi po ocenah upraviteljice stal 2,86 milijona evrov, pri čemer so v ta znesek všteti tudi stroški prisilne poravnave v višini 1,7 milijona evrov. Spomnimo, insolventni položaj je Novoles pred stečajem poskušal reševati s prisilno poravnavo. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-12-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042231360/posel/novice/1042231360	Britanci se bodo morda morali kmalu soočiti z oderuškimi obrestnimi merami	gospodarstvo, ekonomija	Britanci se bodo morda morali kmalu soočiti z oderuškimi obrestnimi merami  London - Nujni državni krediti, ki so jih prejeli najrevnejši Britanci, bodo morda kmalu odplačevani z obrestmi, saj ministri razmišljajo, da bi vpeljali določene spremembe, piše bbc.news. Fond za pomoč se trenutno razteza na približno 535 milijonov evrov, ki jih prejme 1,2 milijona upravičencev.  Nujni državni krediti, ki so jih prejeli najrevnejši Britanci, bodo morda kmalu odplačevani z obrestmi, saj ministri razmišljajo, da bi vpeljali določene spremembe, piše bbc.news. (Foto: bbc.news) Do sedaj so bila ta posojila odplačevana brez obresti, britanska vlada pa je sedaj sporočila, da bodo v prihodnje nekatera posojila morda vodili sindikati za kredite, ki običajno računajo od 12,68 do 26,8 obrestne mere. Torijci so ministre že obsodili, da so oderuhi. Strokovnjaki pa pravijo, da so te reforme oblikovane tako, da zagotavljajo, da jih dobijo res samo tisti ljudje, ki jih nujno potrebujejo. Socialni fond je bil vzpostavljen kot pomoč ljudem v stiski – največkrat starejšim državljanom in invalidom. Vlada naj bi tako tudi razmišljala, da bi sindikatom za kredite ponudila pogodbe, s katerimi bi zagotovili posojila, ki bi jih ljudje lahko privoščili, poleg tega pa bi ponudili tudi možnosti varčevanja in pa finančnega svetovanja. Da bi s tem pokrili financiranje dodatnih dejavnosti, predlagamo, da mesečne obresti ne bi bile višje od 1 do 2 odstotka.“	tk,bbc.news	Dnevnik	2008-12-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042254632/posel/novice/1042254632	Do ponedeljka bo Igor Bavčar razmislil o morebitnem odstopu	gospodarstvo, ekonomija	Do ponedeljka bo Igor Bavčar razmislil o morebitnem odstopu  Ljubljana - Predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je v današnjem pogovoru za Pop TV poudaril, da banke upnice še vedno nimajo enotnega stališča za reševanje Istrabenza, ki ga pestijo veliki dolgovi. Do ponedeljka bo Bavčar tako razmislil tudi o morebitnem odstopu s položaja, če bo to koristilo Istrabenzu . Bavčar je poudaril, da je nenavadno, da po treh mesecih pogajanj z bankami te ob koncu moratorija, ki se izteče v ponedeljek in v katerem bi bilo potrebno doseči dogovor, predlagajo njegovo razrešitev. Kot da bi hotele na ta način pokazati, da niso sposobne med sabo doseči dogovora o tem, kako naprej, je dejal Bavčar in dodal, da banke v treh mesecih niso bile sposobne organizirati tega konzorcija, niso podpisale nobenega zavezujočega dokumenta med seboj, niti niso dale nobenega predloga Istrabenzu. POVEJ, KAJ MISLIŠ: Kako dolgo bo Igor Bavčar še prvi mož Istrabenza? Dodal je še, da se za stanje v Istrabenzu počuti odgovornega in poudaril, da se z bankami pogovarjajo o poravnavi 500 milijonov evrov dolgov, kolikor je dolgov na holdingu, in ne o milijardi dolgov, kot večkrat navajajo mediji. Torkove obtožbe predsednika uprave Petrola Marka Kryžanowskega, da je Petrol moral kupiti tretjino Istrabenza, ker bi sicer Bavčar prevzel Petrol, s tem vse dolgove obesil na Petrol, sam pa izvedel menedžerski odkup in postal lastnik tega velikega imperija, je Bavčar danes označil za smešne. DOSJE: IGOR BAVČAR IN ISTRABENZ Prvi mož Istrabenza je še dodal, da bo počakal na četrtkov sestanek z bankami, saj morajo te tudi formalno sporočiti svoja stališča. Kako in na kakšen način bodo ravnali v prihodnje, pa bo znano po petkovi seji nadzornega sveta Istrabenza.	agencije	Dnevnik	2009-03-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042345115/posel/novice/1042345115	Velike spremembe v lastništvu Casinoja Portorož	gospodarstvo, ekonomija	Velike spremembe v lastništvu Casinoja Portorož  Ljubljana - Potem ko je sredi minulega meseca KBM Infond družbi Emafin prodal svoj 20-odstotni delež prednostnih delnic Casinoja Portorož, se je v zadnjih dneh odvrtela še vrsta transakcij z delnicami Casinoja Portorož.  Družba BTS Company Sandija in Tomaža Buha je namreč od investicijske družbe NFD 1 in Hotelov Bernardin kupila njun 35-odstotni delež prednostnih delnic Casinoja Portorož. Skupaj je tako v samo mesecu dni lastnika zamenjala več kot polovica prednostnih delnic Casinoja Portorož. BTS Company je po nam dostopnih podatkih kupljene delnice Casinoja Portorož že prodala, vendar kupec še ni bil vpisan v delniško knjigo Centralne klirinško depotne družbe KDD. V ozadju nakupa poznavalci razmer omenjajo Roka Furlana, direktorja družbe Sector Beton.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-03-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042519960/posel/novice/1042519960	Unicredit ostaja brez ključnih mož, NPU pa zanima njegova vloga v Mercatorju	gospodarstvo, ekonomija	Unicredit ostaja brez ključnih mož, NPU pa zanima njegova vloga v Mercatorju  Ljubljana - Poleg Franceta Arharja iz vrha slovenske Unicredit banke odhaja tudi eden ključnih članov njene uprave Janko Medja. Medtem ko se Arharju mandat izteka in mu lastniki niso poverili novega, za Medjo ni povsem znano, kaj je glavni vzrok njegove nepričakovane odločitve. Medja naših informacij v tem trenutku ne more komentirati neposredno , pojasnil pa je, da med njim in Arharjem ni prišlo do nobenih nesoglasij, kot smo poročali pred dnevi.  Unicredit banka Slovenija ostaja brez svojih ključnih mož, ki so odigrali vidno vlogo pri Agrokorjevem poskusu sovražnega prevzema Mercatorja. Potem ko je bil pred dnevi predsednik njene uprave France Arhar (desno) imenovan za novega direktorja Združenja bank Slovenije, banko zdaj zapušča tudi član uprave Janko Medja (levo), ki naj bi vodil operativni del priprav na transakcijo. Arharjevega naslednika naj bi sicer lastniki imenovali že v kratkem, ali bodo hkrati našli tudi zamenjavo za Medjo, pa ni znano. (Foto: Tomaž Zajelšnik/dokumentacija Dnevnika) Poznavalci razmer ne izključujejo, da so kadrovske rošade posledica Agrokorjevega neuspešnega poskusa sovražnega prevzema Mercatorja, pri katerem je vidno vlogo odigrala ravno Unicredit banka. Po naših zanesljivih informacijah pa so se preiskovanja vloge Skupine Unicredit pri prevzemu Mercatorja zdaj lotili tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Na Mercatorju so nam včeraj potrdili le, da so prejeli zahtevek NPU za posredovanje določenih podatkov na podlagi določil zakona o kazenskem postopku , medtem ko informacij, da so kriminalisti iskali podatke o trgovanju z delnicami Mercatorja, niso želeli ne potrditi ne zanikati. Kaj konkretno kriminalisti preiskujejo, za zdaj tako še ni znano, ni pa mogoče izključiti, da jih zanima zlasti vloga hrvaških pokojninskih skladov pri trgovanju z delnicami Mercatorja. Kot smo razkrili v Dnevniku, Unicredit namreč nima pod nadzorom zgolj 8-odstotnega deleža Mercatorja, ki ga je pred tremi leti zasegla Istrabenzu, temveč tudi delnice, ki so vsaj uradno v lasti hrvaških pokojninskih skladov. V internih dokumentih Unicredita, katerih vsebino smo razkrili v Dnevniku, si namreč Skupina Unicredit v svojo last prišteva tudi zdaj že okoli 8-odstotni paket delnic Mercatorja, ki je shranjen na fiduciarnem računu Splitske banke. Dejanski lastniki tega paketa delnic so hrvaški pokojninski skladi, med katerimi naj bi bili tudi tisti skladi, s katerimi upravlja Skupina Unicredit. Hrvaški pokojninski skladi so po naših analizah nakupe Mercatorjevih delnic začeli skoraj sočasno, kot se je za nakup Mercatorja začel zanimati tudi Agrokor. Pri tem ni zanemarljiv podatek, da bi uspešen prevzem Mercatorja prinesel Skupini Unicredit za več deset milijonov evrov finančnih koristi prek dobička pri prodaji delnic, provizij pri svetovanju ter provizij pri posojilnih poslih. Očitkov, da imajo ti skladi zaradi sodelovanja bančne skupine z Agrokorjem pri trgovanju z delnicami Mercatorja dostop do informacij nejavnega značaja, Arhar včeraj ni želel komentirati. Obrnite se na te sklade ali subjekte, ki so jim blizu, nam je odgovoril in zatrdil, da sam pri tem nima nikakršne povezave. O povezavi med Unicreditom in hrvaškimi pokojninskimi skladi zgovorno priča tudi podatek, da slovenski Unicredit za novega člana nadzornega sveta Mercatorja ni predlagal enega od njenih zaposlenih, temveč Borisa Galića, predsednika upravnega odbora Allianz Zagreb, ki upravlja z nekaterimi večjimi hrvaškimi pokojninskimi skladi. Allianz je solastnik Mercatorja, je bil o predlogu za imenovanje Galića kratek Arhar, ki je pred jutrišnjo skupščino Mercatorja poudaril, da od svoje zahteve za zmanjšanje števila članov nadzornega sveta ter zahteve za posebno revizijo namere za prevzem Pivovarne Laško ne odstopajo, čeprav so revizijo v Mercatorju že opravili. Ali nameravajo na skupščini vlagati tudi kakšne nasprotne predloge, Arhar ni želel pojasniti. Prav tako pa se je izognil tudi jasnemu odgovoru na vprašanje, ali bodo zaradi razpada konzorcija za prodajo večinskega deleža Mercatorja svoj delež Agrokorju sedaj prodali neposredno. Unicredit banka ni investicijska banka in nikoli nismo imeli premoženja, ki bi ga investirali na kapitalski trg, je odgovoril Arhar ter dodal: Kdor je zainteresiran za nakup Mercatorja, lahko pride k nam. matjaz.polanic@dnevnik.sivesna.vukovic@dnevnik.si	Polanič Matjaž,Vesna Vuković	Dnevnik	2012-03-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042529825/posel/novice/1042529825	Slovenske banke pred zidom: v treh letih nabrale 1,6 milijarde evrov terjatev do podjetij v stečaju	gospodarstvo, ekonomija	Slovenske banke pred zidom: v treh letih nabrale 1,6 milijarde evrov terjatev do podjetij v stečaju  Ljubljana - Pasiven odnos slovenskih bank do prezadolženih podjetij v težavah, prepuščanje podjetij stečajnim postopkom in zavračanje možnosti aktivnega sodelovanja pri njihovi sanaciji so po treh letih krize pripeljali do zaskrbljujočih podatkov – če so imele banke konec leta 2008 do podjetij v stečaju 89 milijonov evrov terjatev, so jih imele konec minulega leta 1,7 milijarde evrov. Velika večina teh, 82,4 odstotka, je skoncentriranih v velikih domačih bankah, banke v tuji lasti jih namreč pogosto prenašajo na matične banke.  Banka Slovenije v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti ostro kritizira odnos bank do podjetij, ki je preveč pasiven. Obremenitev kreditnega portfelja bank s slabimi posojili bi lahko po mnenju centralne banke odvrnila tudi morebitne kapitalske vlagatelje. (Foto: Tomaž Skale) Banke pasivne tudi v svojih podjetjih Banke že od začetka krize probleme slabih posojil rešujejo zgolj z oblikovanjem vedno novih rezervacij, morebitnim podaljševanjem posojil, s poslovnim in finančnim prestrukturiranjem podjetij pa se ne ukvarjajo. Čeprav vse bolj postajajo njihove ekonomske lastnice, še vedno niso pripravljene sprejemati odločitev in poskrbeti, da preživijo vsaj njihovi zdravi deli. Spomnimo le na Rimske terme in zahtevo bank upnic, naj vodstvo term pripravi ambicioznejši načrt, bližjega tistemu, na podlagi katerega so banke odobravale posojila. Hkrati so jim še dodatno zvišali obrestno mero, od lastnikov pa zahtevali, da podjetje dokapitalizirajo. Naj ponovimo, da če bi bil poslovni načrt iz leta 2008 realen, terme danes ne bi bile v prisilni poravnavi. Pivovarna Laško se z bankami že dve leti in pol neuspešno pogaja o reprogramu posojil, čeprav so banke tudi njene večinske lastnice. Za zdaj vse kaže, da ne bo uspelo Primorju, še enemu velikemu gradbincu. Propad največjega, SCT, je NLB k aktivnejši vlogi v propadajočem gradbenem sektorju prisilil šele po tem, ko so se pojavile grožnje z unovčevanjem več kot 140 milijonov evrov garancij, ki jih je podjetju podelila banka. Vodilni v številnih podjetjih se zadnja leta ukvarjajo predvsem s pogajanji z bankami, manj s proizvodnjo, prodajo, razvojem. Med vsemi lani novoodobrenimi posojili je bil velik del, natančneje 43 odstotkov, namenjen podaljševanju starih posojil. Ključen podatek pri tem je, da ta posojila banke večinoma podaljšujejo za manj kot leto dni. Banke težave torej odlagajo, a podatki o slabih terjatvah v bilancah bank kažejo, da je za izjave vodilnih bančnikov v stilu, naj gospodarstvo samo najde izhod iz krize, prepozno. Preveliko pasivnost bankam znova očita tudi Banka Slovenije, ki pa je v vseh teh letih predvsem opozarjala, manj ukrepala.Danes rezervacije in slabitve, jutri odpisi A če so bankirji v prvih letih krize oblikovali predvsem rezervacije in oslabitve, so sedaj prešli v fazo, ko morajo v bilancah beležiti tudi odpise in v prihodnjih letih bo teh še bistveno več. Stečajni postopki, katerih trend se ne umirja, namreč trajajo več let, dokončni odpisi pa sledijo šele ob njihovem zaključku. Po podatkih Banke Slovenije banke terjatve do podjetij v stečaju v povprečju slabijo manj kot 50-odstotno. V preostalem delu se očitno zanašajo na zavarovanja, ki predstavljajo v slovenskih bankah pomemben del zaščite pred tveganji, a vprašanje je, kako kakovostna je, tudi zaradi mrtvega nepremičninskega trga, ta zaščita. Da je poplačilo bank v stečajnih postopkih zelo nizko , ugotavljajo tudi centralni bankirji. Nedvomno bodo sledile nove izgube in posledično znižanje kapitala bank, ki je že zdaj pod povprečjem bank evrskega območja. Sicer pa pasivnosti bank oziroma njihove manjše naklonjenosti tveganjem , kot so to opisali v Banki Slovenije, ne občutijo le podjetja v težavah. Iz slovenskih bank namreč bežijo tudi dobri komitenti, predvsem podjetja iz predelovalne dejavnosti. Tuje banke so ugodnejše in manj zahtevne od domačih, ki so poleg tega do financiranja podjetij tudi na splošno zadržane. V prvem polletju minulega leta so tako na primer zavrnile tudi 60 odstotkov zahtevkov za investicijska posojila. Ko dobra podjetja prejšnja posojila poplačajo, pri slovenskih bankah novih ne dobijo, ugotavljajo v Banki Slovenije. Dejstvo je, da je slovensko gospodarstvo močno prezadolženo, a vse kaže, da na dokapitalizacije ne gre računati. Celotni tok lastniškega kapitala lani je dosegel vsega 363 milijonov evrov, bistveno premalo, da bi se zadolženost podjetij znatneje zmanjšala. Prav tako v trenutni gospodarski situaciji ni pričakovati dobičkov, ki bi jih podjetja lahko ohranjala. Sredstev za poplačilo posojil, ki so jih banke velikodušno odobravale v času gospodarske rasti, še nekaj časa ne bo. Banke bodo zato prisiljene skupaj s podjetji najti rešitev. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2012-05-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042220148/posel/novice/1042220148	Stoletni hotel Bellevue v Ljubljani bo dobil novega lastnika, načrt za temeljito prenovo je že pripravljen	gospodarstvo, ekonomija	Stoletni hotel Bellevue v Ljubljani bo dobil novega lastnika, načrt za temeljito prenovo je že pripravljen  Ljubljana - Začelo se je zbiranje ponudb za nakup hotela Bellevue poleg ljubljanskega parka Tivoli. Izklicna cena za hotel je sedem milijonov evrov, piše na spletni strani nepremičninske agencije Slovenia Invest, kjer nezavezujoče ponudbe pričakujejo do šestindvajsetega novembra. Hotel - zgrajen je bil pred sto leti, zdaj pa je že deset let zaprt - je od starega dela mesta in središča oddaljen pet minut hoje ter obsega trinajst tisoč kvadratnih metrov površin, piše v razpisu, objavljenem v današnjih Financah.  Hotel Bellevue bo obnovljen. (Foto: Luka Cjuha) Začetek zbiranja ponudb za nakup hotela Bellevue v Ljubljani Pripravljen je tudi idejni arhitekturni načrt, ki predvideva razširitev objekta z zdajšnjih 1314 kvadratnih metrov na 10.799 kvadratnih metrov. Tako bi lahko nastal petzvezdični hotel z devetinsedemdesetimi sobami, sedeminosemdesetimi podzemnimi parkirnimi prostori, wellness centrom, bazenom in konferenčno dvorano za sto petdeset ljudi. Hotelski turizem v Ljubljani je v minulih petih letih zrasel za petinšestdeset odstotkov, s 339.392 prenočitev v letu 2003 na 559.009 prenočitev v letu 2007. Konferenčni in t.i. incentive trg v Ljubljani pa rasteta po dvajset odstotni letni stopnji, mesto gosti že več kot tisoč dogodkov na leto. Glede na želje ponudnika je mogoče urediti tudi bančno financiranje, še piše v danes objavljenem razpisu. Predvideni stroški obnove znašajo petnajst milijonov evrov, piše na spletni strani Slovenia Invest, ki hotel prodaja za Študentski servis Maribor. Nekatere banke v Sloveniji se soočajo s problemom likvidnosti, ki jih je povzročila svetovna gospodarska kriza, vendar je vsaj deset takih, ki ponujajo financiranje do višine sedemdeset odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine, navajajo. Kot je znano, je Študenski servis Maribor pred tremi leti hotel kupil za okoli dva milijona evrov od denacionalizacijskih upravičencev, vanj pa ni ničesar vložil. Po ocenah direktorja servisa Marjana Krajnca je bila to dobra naložba , saj naj bi hotel s pripadajočim zemljiščem preko ugledne agencije, ki je specializirana za prodajo hotelov , sedaj prodali za sedem milijonov evrov.	STA,bč	Dnevnik	2008-11-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042503322/posel/novice/1042503322	Nemčija je pri S & P varna	gospodarstvo, ekonomija	Nemčija je pri S & P varna   Nemčija je pri S & P varna Bonitetna agencija Fitch opozarja, da bi v okviru revizije bonitetnih ocen šestih držav območja evra - Belgije, Španije, Italije, Irske, Cipra in Slovenije - lahko še pred koncem meseca znižala boniteto Italije za dve stopnji in tako sledila zgledu konkurenčne agencije S & P, ki je italijansko oceno kreditnega tveganja prav tako za dve stopnji znižala v petek. Pri S & P pa so potrdili, da bo Nemčija, četudi bi letos zdrsnila v recesijo, obdržala najvišjo bonitetno oceno AAA.Rekordne vloge bank pri ECB Banke območja evra so v noči na sredo pri Evropski centralni banki (ECB) naložile 528,2 milijarde evrov, torej novo rekordno vsoto. Dnevni rekordi se vrstijo že dlje časa, kar kaže na nadaljevanje ali celo stopnjevanje nezaupanja v evropskem finančnem sistemu. Banke si namreč s posojili ECB zagotovijo le 0,25-odstotno obrestno mero, medtem ko se enomesečni euribor za neposredno posojanje na medbančnem trgu giblje pri okoli 0,8 odstotka.IMF si želi dodatnih 500 milijard dolarjev Mednarodni denarni sklad (IMF) si prizadeva zbrati dodatnih 500 milijard dolarjev (390 milijard evrov) sredstev, s katerimi bi državam pomagali pri blaženju posledic svetovne finančne krize. Po ocenah IMF bodo države v prihodnjih letih namreč potrebovale kar okoli 1000 milijard dolarjev (780 milijard evrov) posojil, v preteklih dveh letih pa je IMF prispeval približno tretjino vseh sredstev, namenjenih pomoči najbolj težavnih držav območja evra.Gazprom znižuje Evropi ceno plina Ruski plinski velikan Gazprom se je zaradi dolžniške krize, ki je močno znižala evropsko povpraševanje po ruskem zemeljskem plinu, in padajočega tržnega deleža v regiji odločil petim velikim odjemalcem, ki vključujejo nemški Wingas, francoski GDF Suez in italijanski Sinergie Italiane, znižati cene plina za okoli 20 odstotkov. Goldman Sachs z nižjim dobičkom Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je lani ustvarila 2,5 milijarde dolarjev (slabi dve milijardi evrov) dobička, kar je 67 odstotkov manj kot v letu 2010. Vodilni možje pri banki so slabše poslovanje pojasnili z veliko zaskrbljenostjo glede svetovnega makroekonomskega okolja, kar je občutno vplivalo na pripravljenost vlagateljev za sprejemanje tveganj in opravljanje trgovalnih poslov.Apple z novo tožbo proti Samsungu Ameriški Apple je proti tekmecu Samsungu vložil novo tožbo, s katero bo skušal prepovedati prodajo desetih modelov pametnih telefonov korejskega proizvajalca na nemškem trgu, poleg tega pa je vložil še ločeno tožbo proti prodaji petih Samsungovih tabličnih računalnikov. Tožbe po navedbah pravnih zastopnikov temeljijo na Applovih patentih glede zasnove priljubljenih naprav, globalna sodna bitka med obema velikanoma pa se tako le še zaostruje.Mol zanikal prodajo premoženja Ine v Siriji Madžarska energetska družba Mol je zanikala špekulacije nekaterih hrvaških medijev, da namerava prodati plinska in naftna polja v Siriji, ki so v lasti hrvaške družbe Ina. S prodajo premoženja naj bi Mol nadaljeval izčrpavanje družbe, v kateri ima nekaj manj kot 50-odstotni delež. Toda v Molu so poudarili, da je njihov edini cilj močnejša in boljša Ina, ki bo postala gonilo hrvaškega gospodarstva.Pripravila Jernej Ogrin in STA		Dnevnik	2012-01-19 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042266271/posel/novice/1042266271	Cene nafte so se približale 60 dolarjem za sod	gospodarstvo, ekonomija	Cene nafte so se približale 60 dolarjem za sod  Singapur - Cene nafte so se danes zaradi nepričakovanega znižanja zalog nafte v ZDA, kar vzbuja upanje v skorajšnjo okrepitev potrošnje, približale 60 dolarjem za sod.  Cene nafte so se danes zaradi nepričakovanega znižanja zalog nafte v ZDA, kar vzbuja upanje v skorajšnjo okrepitev potrošnje, približale 60 dolarjem za sod. (Foto: Reuters) Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v juniju, je bilo treba danes v opoldanskem azijskem trgovanju odšteti 59,73 dolarja, kar je 88 centov več kot v torek, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Na blagovni borzi v New Yorku se je sod zahodnoteksaške lahke nafte v torek podražil za 35 centov na 58,85 dolarja. S tem se je cena črnega zlata povzpela na najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, kar je po besedah borznih posrednikov posledica dejstva, da je Kitajska aprila povečala uvoz nafte za 14 odstotkov. Zaloge nafte v ZDA so se prejšnji teden po podatkih Ameriškega inštituta za nafto zmanjšale za 3,13 milijona sodov na 370,7 milijona sodov, medtem ko so analitiki pričakovali rast za nekaj več kot milijon sodov. V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za dolar na 58,94 dolarja za sod.	sta	Dnevnik	2009-05-13 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042444727/posel/novice/1042444727	Petronas načrtuje 20 milijard dolarjev vreden energetski kompleks	gospodarstvo, ekonomija	Petronas načrtuje 20 milijard dolarjev vreden energetski kompleks  Kuala Lumpur - Malezijski naftni koncern Petronas je v petek razkril ambiciozen načrt izgradnje 20 milijard dolarjev vrednega projekta, ki bo obsegal rafinerijo ter objekt za petrokemijo in proizvodnjo polimerov. Kompleks, ki se bo raztezal na 1012 hektarjih površin in bo stal na jugu države, blizu meje s Singapurjem, naj bi bil končan do konca leta 2016.  (Foto: Reuters) Prvi mož družbe Šamsul Ažar Abas je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal, da bo projekt po pričakovanjih privabil tuje vlagatelje, tudi iz Singapurja. Lahko se povezujemo s Singapurjem. Naša vrata singapurskemu gospodarstvu so odprta. Ne imejmo Singapurja za tekmeca, je poudaril Ažar Abas. Čeprav Singapur nima svojih naravnih energetskih virov, pa ima večjo rafinerijo kot Malezija. Rafinerija bo po načrtih dnevno predelala 300.000 159-litrskih sodov nafte v bencin, kerozin in dizelsko gorivo. V petrokemiji pa bodo na leto proizvedli 3,9 milijona tone visokotehnoloških izdelkov za farmacevtsko dejavnost, elektroniko, avtomobilsko industrijo, dejavnost plastike in druge sektorje. Z uresničitvijo projekta bo Malezija, ki je za Indonezijo druga največja proizvajalka nafte v jugovzhodni Aziji, rafinerijsko dejavnost okrepila za skoraj 50 odstotkov na 935.300 sodov dnevno. Singapurska rafinerijska dejavnost medtem predela 1,3 milijona sodov črnega zlata dnevno. Projekt je sicer trenutno v fazi podrobne študije izvedljivosti, dokončna odločitev o naložbi pa bo sprejeta prihodnje leto.	sta	Dnevnik	2011-05-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042525564/posel/novice/1042525564	Industrija v Sloveniji letno proizvede tri milijone ton odpadkov	gospodarstvo, ekonomija	Industrija v Sloveniji letno proizvede tri milijone ton odpadkov  Ljubljana - Industrija je v Sloveniji v letu 2010 proizvedla več kot tri milijone ton odpadkov in skoraj 15 milijonov kubičnih metrov odpadne vode. Preskrba z vodo v industriji pa je bila ocenjena na 901 milijona kubičnih metrov. V aktivnosti za varstvo okolja je industrija v omenjenem letu vložila skoraj 91 milijonov evrov.  (Foto: Luka Cjuha) Državni statistični urad je omenjene podatke sporočil v okviru obeleževanja dneva Zemlje, ki so ga po celem svetu praznovali v nedeljo. Slogan letošnjega svetovnega dneva je bil Mobilizirajmo Zemljo. Kljub neprestanemu okoljskemu osveščanju in upadanju proizvodnje zaradi svetovne ekonomske krize je namreč industrija še vedno glavni krivec za obremenjevanje okolja. Evropska komisija je predlagala državam članicam EU štiri oblike aktivnosti, s katerimi bi v okviru skupnega evropskega trga poleg gospodarskega razvoja države pomagale hitreje doseči okoljevarstvene cilje. To so: uvedba direktive o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja (IPPC), sklepanje okoljevarstvenih dogovorov, uvedba sistemov za ravnanje z okoljem (EMS) in označevanje okolju prijaznih izdelkov. V Sloveniji je bilo v letu 2009 iz industrije izpuščenih v ozračje 56 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Največ izpustov toplogrednih plinov iz industrije je izviralo iz dejavnosti oskrba z električno energijo (67 odstotkov), veliko tudi iz predelovalnih dejavnosti (29 odstotkov). Količine odpadkov iz industrije pa se zmanjšujejo. V letu 2010 so se glede na leto 2009 zmanjšale za štiri odstotke, v letu 2009 pa glede na leto 2008 za tri odstotke. Podoben trend se kaže tudi pri celotni količini odpadkov iz proizvodih in storitvenih dejavnosti. Od odpadkov, ki so v letu 2010 nastali v industriji, je bilo interno predelanih 42 odstotkov, interno odstranjenih 12 odstotkov, v nadaljnje ravnanje z odpadki je bilo oddanih 40 odstotkov teh odpadkov, preostalih šest odstotkov pa je bilo začasno skladiščenih ali izvoženih v tujino.	sta	Dnevnik	2012-04-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042245515/posel/novice/1042245515	Največ brezposelnih v predelovalni dejavnosti	gospodarstvo, ekonomija	Največ brezposelnih v predelovalni dejavnosti  Ljubljana - Prve posledice odpuščanja so že opazne v panogah, kjer so bili zaradi nižjih naročil prisiljeni zniževati obseg proizvodnje, ugotavlja državni statistični urad. Število registrirano brezposelnih se je decembra povečalo za 3000 ljudi, kar pomeni da se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala za 0,3 odstotne točke, tako da je znašala sedem odstotkov.  Pri moških se je stopnja zvišala za 0,4 odstotne točke, kar je 6,1 odstotka, pri ženskah pa za 0,2 odstotne točke, to je na 8,1 odstotka. Število delovno dejavnih se je zmanjšalo za 6500, k temu pa je v največji meri prispevalo zmanj šanje števila zaposlenih moških. Naj bolj je izpostavljena predelovalna in dustrija, saj so njene dejavnosti decembra zaposlovale za 3500 ljudi manj kot novembra. Za skoraj 2000 ljudi se je zmanjšalo število delovno dejavnih v gradbeništvu, medtem ko je ostalo v gostinstvu število nespremenjeno. Po drugi strani se je število delovno de javnih zvišalo v zdravstvu in v social nem varstvu (za okoli 150 ljudi). »Več kot očitno je, da se zadnje me sece število brezposelnih dokaj hitro povečuje,« je pojasnil Janez Malačič iz ljubljanske ekonomske fakultete. Sama številka kljub temu ni visoka, saj »tako Evropska unija kot Slovenija poznata veliko višje stopnje brezpo selnosti«. »Dober ekonomski sistem je tako naravnan, da s povečanjem števila brezposelnih naraščajo tudi socialni prispevki, predvsem nadomestila za brezposelnost,« je povedal in dodal, da veliko pričakujejo od paketov vlade za pomoč gospodarstvu. Malačič ne pod pira delnega subvencioniranja polne ga delovnega časa, saj bi morali več pozornosti nameniti spodbudam za delo, medtem ko subvencioniranje delavcev daje obratne signale. »Vlada bi morala zvišati obseg investicij, več po zornosti nameniti prestrukturiranju gospodarstva in ustvarjanju novih de lovnih mest,« svetuje Malačič. Po ocenah evropske komisije bo do konca leta 2010 izgubilo svojo službo 3,5 milijona prebivalcev EU. Gospo darska kriza naj bi najhuje prizadela kovinsko in avtomobilsko industrijo, prav tako bosta močno prizadeta fi nančni in logistični sektor. V omenje nih panogah so samo v zadnjem če trtletju lani ukinili 100.000 delovnih mest. Po drugi strani pa naj bi trgo vinski sektor ustvaril nova delovna mesta. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-02-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042438328/posel/novice/1042438328	Protinapad Darje Radić: pod vprašajem 440 milijonov evrov državnih poroštev za TEŠ 6	gospodarstvo, ekonomija	Protinapad Darje Radić: pod vprašajem 440 milijonov evrov državnih poroštev za TEŠ 6  Ljubljana - Ministrici za gospodarstvo Darji Radić je v vojni za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) včeraj uspelo izbojevati prvo pomembno zmago. Vlada se je namreč na njen predlog odločila, da bo največjo energetsko naložbo v zgodovini samostojne Slovenije z državnimi poroštvi podprla le, če bosta TEŠ in njegov lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE) v prihodnjih tednih izdelala nov investicijski načrt za projekt, ki bo imel zahtevano 9-odstotno stopnjo donosnosti. Gre za pogoj, ki lahko pod vprašaj postavi gradnjo bloka 6. Kot je znano, njegovo financiranje temelji na 550 milijonov evrov vrednem posojilu Evropske investicijske banke (EIB), za katero naj bi v znesku 440 milijonov evrov jamčila država s poroštvi. Ker HSE in TEŠ v skladu z energetsko zakonodajo posojil pri bankah ne smeta zavarovati z energetsko infrastrukturo, bi se torej brez poroštev močno podražili viri financiranja in posledično tudi sam projekt, ki naj bi bil po ocenah ministrstva za finance že zdaj na pragu donosnosti . Sklep, ki ga je predlagala vlada, je podprl tudi predstavnik ministrstva za finance, pri čemer velja omeniti, da na včerajšnji seji ni bilo ministra za finance Franca Križaniča, sicer velikega zagovornika TEŠ 6.Poročilo PWCtudi na policijo in tožilstvo Projekta ne nameravamo prekiniti. Treba pa je ugotoviti, ali bo projekt delal izgubo ali pa bomo imeli kaj od njega, je včeraj po seji vladi dejala Radićeva in poudarila, da je TEŠ 6 primer za učbenike o tem, kako se nekega projekta ne sme voditi . Dodala je, da je pri branju poročila o pregledu poslov v TEŠ, ki so ga pripravili revizorji PriceWaterhouse Coopers (PWC), zaznala resne sume kršitev zakonodaje in celo korupcije . Ministrstvo bo to poročilo predložilo generalni policijski upravi, pristojnemu državnemu tožilstvu in komisiji za preprečevanje korupcije, je dejala Radićeva, ki je sicer prvotno želela, da to ministrstvu naroči vlada. Kot smo razkrili v Dnevniku, so revizorji med drugim ugotovili, da sta nekdanja generalna direktorja HSE Jože Zagožen in Viljem Pozeb junija 2008 pogodbo med TEŠ in Alstomom parafirala brez ustreznega sklepa nadzornega sveta. Iz gradiva, ki ga je včeraj obravnavala vlada, je mogoče razbrati, da čaka odgovorne na holdingu in v Šoštanju v prihodnjih mesecih garaško delo. V novi investicijski načrt (zadnji veljavni je star leto in pol, v tem času pa naj bi cena TEŠ 6 presegla 1,2 milijarde evrov) bodo tako morali poleg stroškov razgradnje treh šoštanjskih blokov in plinskih turbin po koncu njihove življenjske dobe zajeti tudi utemeljeno analizo sposobnosti doseganja obljubljene cene premoga. Tega v Šoštanju trenutno od Premogovnika Velenje odkupujejo po ceni 2,74 evra na gigajoul, po letu 2015, ko naj bi začel obratovati šesti blok, pa naj bi po napovedih padla na 2,25 evra.Radićeva ne verjame, da bo Medved pocenil lignit Iz analize občutljivosti je razvidno, da investicija ni ekonomsko sprejemljiva, če se cena premoga poveča za deset odstotkov, je dejala ministrica. Da bi se to lahko zgodilo, je očitno kljub drugačnim zagotovilom prvega moža premogovnika Milana Medveda prepričana tudi sama. Gradivo za vlado tako med drugim navaja, da znižanje cene ni lahka naloga , pri čemer se sklicuje na ocene nemškega podjetja DMT IMC Montan Consulting, ki je pred meseci preverjalo količine in kakovost zalog premoga v Velenju. Nemško podjetje je ugotovilo, da je 70 odstotkov stroškov premogovnika fiksnih. Dejstvo je, da konkretni načrt za poslovanje in znižanje stroškov ne obstaja, vse napovedi pa temeljijo na zagotovilih vodstva premogovnika, da jim bo to ceno uspelo doseči, piše v gradivu. Na ministrstvu so kot neprimerno in nerealno ocenili tudi Medvedovo napoved, da bo premogovnik v prihodnjih letih podvojil prihodek iz hčerinskih podjetij na 15 milijonov evrov. Mimogrede: na ministrstvu so v gradivu poudarili, da bodo morali v TEŠ velenjski lignit za zagotavljanje potrebne kalorične vrednosti v višini 10,5 megajoula na kilogram v prihodnjih letih mešati z uvoženim premogom. To pa so v holdingu in premogovniku že pred časom zanikali.Nihče ne ve, kolikšna je trenutna cena bloka 6 Investicija bo ekonomsko nesprejemljiva tudi v primeru, če se emisijski kuponi podražijo za desetino ali vrednost investicije poveča za sto milijonov evrov, je še povedala Radićeva. Prav cena TEŠ 6 za zdaj ostaja največja neznanka projekta. Njegove trenutne vrednosti namreč zaradi tako imenovane eskalacijske klavzule, ki ceno glavne tehnološke opreme prilagaja podražitvam barvnih kovin na svetovnih borzah, (še) ne vedo niti na HSE, skoraj zagotovo pa je ta že višja od 1,2 milijarde evrov. Po oceni iz vladnega gradiva bo samo tekoča cena opreme, ki jo bo dobavil Alstom, septembra 2014 presegla 764 milijonov evrov, kar pomeni, da bo za natanko 70 milijonov višja od cene iz pogodbe. primoz.cirman@dnevnik.siPreberite še avtorjev komentar: Patria in TEŠ 6 - nevodeni raketi	Primož Cirman	Dnevnik	2011-04-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042330177/posel/novice/1042330177	Nikkei najvišje v zadnjih 15 mesecih, nafta se je nekoliko pocenila	gospodarstvo, ekonomija	Nikkei najvišje v zadnjih 15 mesecih, nafta se je nekoliko pocenila  tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.982,10 točke. To je 74,42 točke oziroma 0,68 odstotka višje kot v četrtek in najvišje v zadnjih 15 mesecih.  (Fotografija je simbolična.) (Foto: AP Photo) Na tokijski borzi so največ pridobile delnice tehnoloških podjetij, kot je Advantest, katerih rast je spodbudilo dobro poslovanje ameriškega proizvajalca računalniških čipov Intel, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Intel je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 2,3 milijarde dolarjev čistega dobička, medtem ko je dobiček v enakem obdobju leto poprej znašal le 234 milijonov dolarjev. Na Wall Streetu so se vrednosti delnic v v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.710,55 točke, kar je za 29,78 točke oz. 0,28 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 8,84 točke oz. 0,38 odstotka in se ustavil pri 2316,74 točke.	sta	Dnevnik	2010-01-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042491087/posel/novice/1042491087	Ljubljanska borza: SBI TOP teden začel z rastjo	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP teden začel z rastjo  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 616,68 točke, kar je 5,48 točke oz. 0,90 odstotka več kot v petek. Podražila se je večina delnic v indeksu, največjo rast, več kot osemodstotno, pa so zabeležile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).  (Foto: Jaka Gasar) Delnice NKBM so se podražile za 8,18 odstotka na 3,64 evra, Gorenja za 5,46 odstotka na pet evrov, Telekoma Slovenije za 1,25 odstotka na 64,80 evra, Mercatorja za 0,47 odstotka na 172,50 evra in Krke za 0,28 odstotka na 49,69 evra. Padec med blue chipi so utrpele le Petrolove delnice, ki so se pocenile za 0,62 odstotka na 160 evrov. Preostali delnici v prvi kotaciji sta trgovanje sklenili neenotno: delnice Intereurope so se pocenile za 4,11 odstotka na 0,70 evra, medtem ko so se delnice Luke Koper podražile za 2,53 odstotka na 8,10 evra.	sta	Dnevnik	2011-11-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042308831/posel/novice/1042308831	Evropske borze v zelenem območju	gospodarstvo, ekonomija	Evropske borze v zelenem območju  Frankfurt/London - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje začeli v pozitivnem območju, medtem ko so delnice na glavnih azijskih borzah danes trgovanje sklepale večinoma v negativnem območju. Na neenotno gibanje delnic vplivajo mešani znaki, ki jih dajejo objavljeni poslovni rezultati in gospodarski kazalci.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) V borzi v Frankfurtu se je indeks DAX v uvodnem delu trgovanja zvišal za 0,46 odstotka, pariški CAC 40 se je zvišal za 0,34 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 0,38 odstotka. V Aziji pa so se delnice danes, kot omenjeno, v cenile. V Tokiu so se pocenile v povprečju za 0,03 odstotka, v Šanghaju za 0,45 odstotka, v Hongkongu za 0,08 odstotka, v Seulu za 0,32 odstotka. Tečaj evra se je sicer danes nekoliko okrepil v primerjavi z dolarjem, s torkovih 1,4928 dolarja na današnjih 1,4945 dolarja. V primerjavi z dolarjem je porasla tudi vrednost japonskega jena, za en dolar je danes potrebno odšteti 90,66 jena, medtem ko je v torek ameriški zelenec tehtal 90,74 jena.	STA	Dnevnik	2009-10-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042444932/posel/novice/1042444932	Ljubljanska borza: SBI TOP izgubil skoraj odstotek	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP izgubil skoraj odstotek  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 761,94 točke, kar je 7,10 točke oz. 0,92 odstotka manj kot v petek. V indeksu so se najbolj pocenile delnice Mercatorja, ki so zdrsnile za 2,85 odstotka.  (Foto: Luka Cjuha) V indeksu so se pocenile še delnice Petrola (-1,72 odstotka), Nove Kreditne banke Maribor (-1,19 odstotka) in Telekoma Slovenije (-1,06 odstotka). Rast so zabeležile delnice Krke (+1,10 odstotka), s katerimi je bilo opravljenega tudi največ prometa, in sicer za 552.750 evrov. Zaključni tečaj delnic Gorenja se ni spremenil. V prvi kotaciji so poleg delnic iz indeksa še delnice Intereurope in Luke Koper. Zaključni tečaj prvih se je zvišal za 2,41 odstotka, tečaj slednjih pa se ni spremenil.	sta	Dnevnik	2011-05-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042304226/posel/novice/1042304226	Ženske v Sloveniji so leta 2007 v povprečju na mesec zaslužile za 100 evrov manj od moških	gospodarstvo, ekonomija	Ženske v Sloveniji so leta 2007 v povprečju na mesec zaslužile za 100 evrov manj od moških  ljubljana - Povprečna mesečna bruto plača žensk leta v Sloveniji leta 2007 ni dosegla povprečne mesečne bruto plače moških in je bila od moških nižja za dobrih 100 evrov. Povprečna mesečna bruto plača žensk je znašala 92,2 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških oz. 0,9 odstotne točke manj kot leto prej, ugotavlja državni statistični urad.  Nadpovprečne bruto plače so zaposleni v letu 2007 dosegli in presegli v osrednjeslovenski in goriški regiji. V osrednjeslovenski je bila zaposlena skoraj tretjina vseh zaposlenih, v goriški pa slabih šest odstotkov. Najnižje povprečne plače so bile v pomurski regiji, kjer so dosegle nekaj manj kot 82 odstotkov slovenske povprečne bruto plače in le nekaj več kot 71 odstotkov povprečne bruto plače v osrednjeslovenski regiji, še v začasnih podatkih strukturne statistike plač, ki temelji izključno na administrativnih virih, ugotavlja statistični urad. (Foto: Jaka Adamič) Povprečna letna bruto plača moških preračunana na mesec je znašala 1370 evrov, povprečna letna bruto plača žensk preračunana na mesec pa 1263 evrov. Ker gre za povprečja, statistiki poudarjajo, da do razlik prihaja zaradi različne izobrazbene, starostne in poklicne strukture. Tudi v letu 2007 je bila tako kot v preteklih letih največja razlika med povprečnima bruto plačama žensk in moških v dejavnosti finančno posredništvo. V tej dejavnosti je bilo zaposlenih dvakrat toliko žensk kot moških, dosegale pa so zgolj 68,2 odstotka bruto plače moških oz. so zaslužile približno 840 evrov manj. Podobno je bilo v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, v kateri so ženske dosegale 70,2 odstotka bruto plače moških. Povprečne plače moških in žensk so se najmanj razlikovale v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze, kjer je bila razlika le tri odstotne točke oz. 40 evrov v prid žensk. V tej dejavnosti je bilo zaposlenih trikrat toliko moških kot žensk, v povprečju pa so opravljale bolje plačana dela.	sta	Dnevnik	2009-10-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042307324/posel/novice/1042307324	Davor Hvala poslal Mihaelu Permanu odgovor in odstopil z vrha Vzajemne	gospodarstvo, ekonomija	Davor Hvala poslal Mihaelu Permanu odgovor in odstopil z vrha Vzajemne  Ljubljana - Član uprave Vzajemne Davor Hvala, ki je z razrešitvijo Boštjana Averja prevzel naloge predsednika uprave, je včeraj po manj kot tednu dni na vrhu zavarovalnice odstopil.  V AZN, ki jo vodi Mihael Perman, ostro zavračajo namigovanja o povezavah in dogovarjanjih o ukrepu imenovanja izredne uprave, ki se pojavljajo v medijih. Poudarjajo, da o izredni upravi odloča senat, ki je sestavljen iz šestih ljudi, kar izključuje vsakršno možnost pristranske obravnave. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Potem ko je Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) poslal odgovor na načrtovano imenovanje izredne uprave Vzajemne, v katerem je zapisal, da je ukrep AZN po njegovem mnenju nesorazmeren ukrep , in agenciji predlagal, da postopek nadzora ustavi, je nadzornemu svetu sporočil, da odstopa. Po naših informacijah je Hvala, katerega odločitev naj bi po mnenju poznavalcev temeljila na strahu pred odgovornostjo, odstopil z odložilnim pogojem. Opravljal bo tekoče posle, dokler v Vzajemno ne pride nov predsednik uprave z licenco oziroma dokler AZN ne imenuje izredne uprave. Vzajemno je že zdaj vodil en sam član uprave, kar po zakonu ni dovoljeno, zdaj pa očitno na vrhu ostaja le prokurist zavarovalnice Franc Henigman. Spomnimo, da je ta brez licence ostal že pred leti, ko mu je AZN licenco odvzela skupaj s takratnim predsednikom uprave Markom Jakličem. Kakšni bodo nadaljnji postopki AZN, ni jasno. Zagotovo pa razrešitev Averja minuli petek in včerajšnji odstop Hvale ne bosta prepričala o prekinitvi postopka imenovanja izredne uprave. Iz obvestila agencije, ki nam ga je uspelo pridobiti v uredništvu, namreč izhaja, da je bilo v sporno pridobivanje odstopnih izjav dveh članov nadzornega sveta, na kar se je osredotočila AZN, vpletenih več oseb. Poleg obeh članov nadzornega sveta, ki sta podpisala odstopni izjavi, Gregorja Primica in Ivana Sepaherja, in poleg obeh, zdaj že nekdanjih članov uprave, Averja in Petra Pustatičnika, ki sta odstopni izjavi hranila, sta bila v postopek pridobivanja odstopnih izjav vključena še Janez Pustatičnik, brat Petra Pustatičnika, in vodja novomeške enote Vzajemne Stane Vidmar. V pisarni slednjega naj bi Sepaher podpisal odstopno izjavo, nato jo je Vidmar izročil Janezu Pustatičniku, ta pa svojemu bratu, ugotavlja AZN. Spomnimo, da je Petru Pustatičniku delovno razmerje prekinil Aver, s katerim sta prišla v spor, Janez Pustatičnik pa je že več mesecev na bolniški. Primic in Sepaher medtem zanikata, da bi ju v Vzajemni pozvali k odstopu in se s tem skušali izogniti ukrepu AZN, zato ostajata nadzornika Vzajemne, tudi Vidmar ostaja na svojem delovnem mestu. Zdaj je na potezi senat AZN, najverjetnejši kandidat za izredno upravo Vzajemne Dušan Novak, po navedbah več virov dober prijatelj predsednika senata AZN Jurija Goriška, pa bi lahko vodenje Vzajemne prevzel kaj kmalu. V AZN bodo danes sprejeli predstavnike ZDUS z Mirkom Miklavčičem na čelu. Kot nam je včeraj pojasnil Miklavčič, od AZN pričakujejo, da jim bo ta stopila s poti in jim dovolila izpeljati izredno skupščino. Aktivnosti smo že začeli pred šestimi meseci in vseskozi obveščali javnost. Če se do zdaj niso odzvali, bi morali še malo počakati, je dejal Miklavčič. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-10-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/328411/posel/novice/328411	Parlamentarni odbor o večji samostojnosti agencij prihodnji teden	gospodarstvo, ekonomija	Parlamentarni odbor o večji samostojnosti agencij prihodnji teden  Ljubljana - Noveli zakona o trgu finančnih instrumentov in o zavarovalništvu, s katerimi želi vlada okrepiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), po mnenju parlamentarne zakonodajnopravne službe agenciji izloča iz sistema javnega sektorja.  Po njihovem mnenju naj bi bila sporna predvsem ureditev, ki agencijama omogoča, da v okviru razpoložljivih sredstev sami določita obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela. S tem naj bi se agenciji izvzeli tako iz zakona o javnih uslužbencih kot zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zakonodajnopravna službe je svoje pomisleke predstavila na včerajšnji seji odbora za finance in monetarno politiko, a vlada nanje ni imela pripravljenega odgovora. Odbor je zato sejo prekinil in obravnavo obeh novel zakonov, ki ju poslanci sprejemajo po nujnem postopku, prestavil na prihodnji torek. Omeniti velja, da je pripravljalec zakona, ministrstvo za finance, sprva za obe agenciji predvideval, da se ju izvzame iz sistema javnega sektorja, o čemer smo v Dnevniku že poročali. V vladi sprejetem predlogu zakona pa so za agenciji predlagali le višjo stopnjo avtonomije, tako da bi lahko ti v okviru razpoložljivih sredstev sami določali število zaposlenih in tudi višino plač ter drugih izdatkov zaposlenih. Prepričani so, da bi na tak način agencijama zagotovili neodvisen položaj pri njunem delovanju tudi na področju zaposlovanja, saj je zdaj ta odvisna od ministrstva za finance, ki izda vsako leto sklep o največjem dovoljenem številu zaposlenih na agenciji. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2008-06-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042252757/posel/novice/1042252757	Najbogatejša Rusinja Jelena Baturina Moskvo prosi za finančno pomoč v višini ene milijarde evrov	gospodarstvo, ekonomija	Najbogatejša Rusinja Jelena Baturina Moskvo prosi za finančno pomoč v višini ene milijarde evrov  Moskva - Jeleni Baturini, ki je poročena z vplivnim moskovskim županom Jurijem Lužkovim , se je zaradi svetovne finančne krize premoženje skrčilo za 2,5 milijarde evrov, njena družba Inteks pa je zaplavala v rdeče številke. Baturina se letos, zaradi zmanjšanja premoženja, ni uvrstila na Forbesovo lestvico bogatašev, zdaj pa se je pridružila skupini ruskih oligarhov, ki so vlado zaprosili za finančno pomoč.  Jelena Baturina. (Foto: Daily Telegraph) 46-letna Baturina je prva in do sedaj edina Rusinja, ki je uspela v moškem poslovnem svetu. Iz delavke v sovjetski tovarni je obogatela s posli v gradbeni industriji in z nepremičninami. Baturina je zanikala, da ji je poroka z moskovskim županom povečala premoženje. Baturinovo so večkrat kritizirali, da s projekti, ki jih izvaja njeno gradbeno podjetje Inteks, uničuje sovjetske zgodovinske objekte.	tp,Daily Telegraph	Dnevnik	2009-03-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042322728/posel/novice/1042322728	Matej Lahovnik odstavljanje Radičeve zanika kot popoln nesmisel	gospodarstvo, ekonomija	Matej Lahovnik odstavljanje Radičeve zanika kot popoln nesmisel  Ljubljana - Po kuloarjih so se pojavila namigovanja, da naj bi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik želel odstop državne sekretarke Darje Radič, nasledila pa naj bi jo pomočnica direktorja Japtija Monika Malešič.  Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zanika namigovanja, da naj bi državna sekretarka Darja Radič na njegovo željo zapuščala položaj. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika) Minister Lahovnik namigovanja zanika kot popoln nesmisel, da Radičeva ostaja državna sekretarka pa so nam potrdili tudi v službi za stike z javnostmi na ministrstvu. Zanikajo tudi, da bi med ministrom Lahovnikom in državno sekretarko Radičevo nastal kakršen koli spor.	Barbara Hren	Dnevnik	2009-12-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042345480/posel/novice/1042345480	Večina Pahorjevega energetskega sveta zahteva razpravo pred odločitvijo o bloku 6	gospodarstvo, ekonomija	Večina Pahorjevega energetskega sveta zahteva razpravo pred odločitvijo o bloku 6  Ljubljana - Predsednik vlade Borut Pahor je pred odločitvijo, ali slediti ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, ki je jutrišnjo sejo vlade označil za skrajni rok sprejema odločitve o bloku 6 TE Šoštanj, ali prisluhniti svojemu strateškemu svetu za energetiko. Večina njegovih članov ga je namreč ta teden pozvala, naj o investiciji v višini 1,1 milijarde evrov pred dokončno odločitvijo še njim dovoli besedo.  Premier Pahor je po februarski seji sveta dejal, da sta bili dve možnosti, in sicer, ali se s projektom nadaljuje ali ne, pokazala pa se je tudi tretja možnost, pri čemer naj bi šlo za neodvisno recenzijo projekta, zato bodo, pravi Pahor, še počakali. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika) Devet od skupaj 15 članov strateškega sveta za energetiko je premierja pozvalo, naj še pred sprejemom odločitve v zvezi s projektom TEŠ skliče nadaljevanje seje strateškega sveta. Proučiti želijo posredovana uradna strokovna gradiva o upravičenosti investicije, za katera prosijo, naj jih kabinet predsednika vlade posreduje čim prej. Preučiti želijo tudi odgovore na odprta vprašanja, na podlagi teh pa želijo poskusiti oblikovati dokončno stališče sveta. Počutili bi se, da nismo izpolnili vaših pričakovanj ob imenovanju sveta, v kolikor bi v tem trenutku obsedeli v tišini, med drugim še piše v pismu, ki so mu ga posredovali. Iz kabineta predsednika vlade nismo prejeli komentarja na vsebino pisma niti odgovora na vprašanje, ali bo pozivu članom strateškega sveta prisluhnil ali ne. Pismo so sicer podpisali Dali Djonlagić z Univerze v Mariboru, Janvit Golob z Univerze v Ljubljani, predsednik uprave GEN I Robert Golob, Nevenka Hrovatin z ljubljanske ekonomske fakultete, direktor uprave Turboinštituta Vladimir Kercan, direktor LEA Spodje Posavje Janez Petek, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman, predsednik uprave Geoplina Alojz Stana in nekdanji gospodarski minister, zdaj poslanec SDS Andrej Vizjak. Med podpisniki ni predsednika uprave Premogovnika Velenje, ki TEŠ oskrbuje s premogom, Milana Medveda, nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje Evgena Dervariča, predsednika sindikata delavcev v energetiki Franca Dolarja, Jožeta Zagožna, nekdanjega prvega moža Holdinga Slovenske elektrarne, Janeza Peklenika iz odbora za energetiko SAZU ter direktorice Petrola Energetike Mojce Kert Kos. Spomnimo, da sta se tudi na zadnji seji strateškega sveta sredi februarja, sicer prve po več kot letu dni, oblikovala dva tabora. Večina tistih, katerih podpisov na pismu premierju ni, je projekt zagovarjala, številni podpisniki so bili do projekta kritični. Premier Pahor je po februarski seji sveta dejal, da sta bili dve možnosti, in sicer, ali se s projektom nadaljuje ali ne, pokazala pa se je tudi tretja možnost, pri čemer naj bi šlo za neodvisno recenzijo projekta, zato bodo, pravi Pahor, še počakali. A po seji minuli četrtek je predsednik vlade povedal, da po vsem, kar je slišal, premagajo argumenti za nadaljevanje projekta . Spomnimo še, da so premiera osupnili stroški, ki bi nastali, če bi odstopili od projekta , predstavilo pa mu jih je vodstvo HSE. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2010-03-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042463600/posel/novice/1042463600	Podizvajalci in Dars prekinili sestanek	gospodarstvo, ekonomija	Podizvajalci in Dars prekinili sestanek  Ljubljana - Predstavniki društva podizvajalcev v gradbeništvu in Družbe za avtoceste v RS (Dars) so prekinili današnji sestanek, na katerem bi morali pregledovati zahtevke podizvajalcev pri gradnji avtocest. Kot je STA povedal predsednik društva Mirko Požar, je na sestanek prišla nekompetentna komisija Darsa brez vsakršnih pooblastil .  (Foto: Splet) Dars in podizvajalci naj bi danes začeli pregled odgovorov družbe na zahtevke v zvezi z neplačili pri gradnji avtocest, strokovne službe Darsa naj bi posameznim podizvajalcem dodatno pojasnile odločitev v zvezi zahtevkom za neposredno poplačilo. Na sestanek je s strani Darsa prišla popolnoma nekompetentna komisija brez vsakršnih pooblastil, kar je bilo v nasprotju z dogovorom , je povedal Požar. Na sestanku bi morali pregledati dokumentacijo in narediti zapisnik. Vztrajali smo pri zapisniku, kljub temu da so rekli, da je to neformalni sestanek. Pomembni so samo sestanki s težo, je dejal Požar in dodal, da komisija po posvetu z upravo zapisnika ni želela podpisati, tako da so podizvajalci sestanek prekinili. Društvo podizvajalcev bo podrobnosti dogovarjanj in dokumentacijo, ki dokazuje, da je Dars ves čas vedel, da podizvajalci nismo plačani, pa ni reagiral , predstavili na novinarski konferenci, ki bo ob 13.30 v Ljubljani. Na Darsu trenutno za pojasnila niso dosegljivi.	sta	Dnevnik	2011-08-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/291249/posel/novice/291249	Iz T-2 mora oditi tudi holding Zvon Ena	gospodarstvo, ekonomija	Iz T-2 mora oditi tudi holding Zvon Ena  Ljubljana - Odločitev o umiku mariborske nadškofije iz lastništva telekomunikacijske družbe T-2 se nanaša tudi na holding Zvon Ena, saj želimo prekiniti vsakršno povezavo. Odločitev o tem, kdaj bo holding prodal delež, prepuščamo upravi. Vsekakor želimo, da bo to čim prej.  (Foto: Jaka Adamič) Tako je včeraj Igor Vojinovič iz urada za stike z javnostmi pri mariborski nadškofiji odgovoril na vprašanje Dnevnika, ali se mora v skladu z nedeljsko odločitvijo nadškofije iz lastništva T-2 umakniti tudi holding Zvon Ena, ki je v večinski lasti cerkvenega podjetja Gospodarstvo Rast. To torej pomeni, da je po novem naprodaj kar 93 odstotkov mariborskega telekomunikacijskega podjetja. Zvon Ena ima namreč v lasti 51 odstotkov T-2, mariborska nadškofija pa še dodatnih 42 odstotkov. Pri tem velja spomniti, da je Zvon Ena še konec novembra v T-2 vložil dodatnih deset milijonov evrov svežega kapitala. Nadškofija je prek Gospodarstva Rast to nazadnje storila maja lani z osmimi milijoni evrov. Dva meseca kasneje je pater Branko Cestnik v Družini v povezavi s T-2 zapisal, da sta pornografija in zaslužek za vsako ceno, ne pa dražgoški mitingi, tisto, kar danes pogublja duše . Tokrat smo dali prednost moralnim kriterijem pred poslovnimi. Za nas je pomembnejša doslednost lastnemu nauku, je Vojinovič komentiral navedbo, da se bo Zvon Ena zaradi šestih spornih pornografskih televizijskih kanalov umaknil iz T-2, še preden bi lahko v paradni naložbi unovčil dobiček. Holding je namreč T-2 ustanovil leta 2004, predlani pa je imela družba 13,6 milijona evrov izgube, kar je posledica velikih vlaganj v nastop na domačem telekomunikacijskem trgu. Prav telekomunikacije so poleg kemije, papirništva, finančnega posredništva in turizma že več let eden izmed naložbenih stebrov holdinga Zvon Ena, ki ima 34.600 delničarjev, kar je skoraj enako številu prebivalcev Kranja. V Zvonu Ena, ki ga vodi Simon Zdolšek, včeraj niso bili dosegljivi za komentar. Pri tem velja spomniti, da so lastniki Zvona iz vrst nadškofije še pred meseci zatrjevali, da gre pri vprašanju pornografije za odgovornost uprave. O tem smo z ljudmi iz T-2 že govorili in povedali so nam, da je zadeva zakodirana. T-2 ni producent tega programa, ampak le posrednik, in to na izrecno željo posameznega uporabnika. Vemo pa, da Cerkev v svobodo posameznika z absolutno cenzuro ne more posegati, je februarja v Mladini povedal prvi finančnik nadškofije Mirko Krašovec. Na več spletnih forumih je sicer mogoče že dlje časa najti razmeroma enostavne napotke, kako omenjene programe brez kode spremljati tudi prek računalnika. So si torej v mariborski nadškofiji, ki je v Sloveniji poslovno daleč najuspešnejša, premislili zaradi pritiska iz Ljubljane oziroma Vatikana? Vojinovič je včeraj zavrnil namige, da gre pri T-2 za rivalstvo med škofijama, in dodal, da so se za umik odločili zaradi izraženega nezadovoljstva vernikov . Gotovo pa naša poslovna uspešnost ljubljansko nadškofijo spodbuja k pozitivni tekmovalnosti, pri čemer nikakor ne moremo govoriti o kakršni koli zavisti, je še dejal Vojinovič.	Primož Cirman	Dnevnik	2008-01-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/333778/posel/novice/333778	Iskra Avtoelektrika zaradi posledic neurja pričakuje težave v proizvodnji	gospodarstvo, ekonomija	Iskra Avtoelektrika zaradi posledic neurja pričakuje težave v proizvodnji  Ljubljana - Ponedeljkovo neurje s točo je prizadelo tudi tovarno Iskre Avtoelektrike v Šempetru pri Gorici, kjer je nastala večja gmotna škoda. V ponedeljek so morali zaustaviti proizvodnjo, ki pa je včeraj ponovno stekla na vseh obratih. Škoda je velika, vendar ocene za zdaj še nimamo, saj smo začeli šele s popisovanjem in saniranjem škode, nam je povedal predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Aleš Nemec.  Poškodovanih je 15.000 kvadratnih metrov strehe, škoda pa bo presegla milijon evrov. Ocena škode bo predvidoma znana konec tedna, nato pa bodo sledila pogajanja z Zavarovalnico Triglav glede tega, kolikšen del škode zaradi izpada proizvodnje bodo krili, še pravi Nemec. Iskra Avtoelektrika je namreč včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da zaradi uničenega materiala in možnosti ponovnega namakanja proizvodnih prostorov v prihodnjih tednih pričakujejo težave pri zagotavljanju proizvodnje.	mm	Dnevnik	2008-07-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042471068/posel/novice/1042471068	Frank le korak od vezave na evro	gospodarstvo, ekonomija	Frank le korak od vezave na evro  Ljubljana - Švicarski narodni banki (SNB) je zaradi nadaljnje rasti domače valute, ki se kar noče končati, očitno dokončno prekipelo. Včeraj so namreč predstavniki banke v izjavi za javnost zapisali, da SNB ne bo več tolerirala tečajnega razmerja, nižjega od 1,2 franka za evro. Omenjeni tečaj bo SNB ciljala z vsemi sredstvi in z največjo odločnostjo, za doseganje tega pa je pripravljena tuje valute kupovati v neomejenih količinah, so še zapisali.  (Foto: Reuters) Frank je namreč v obdobju enega leta proti evru pridobil že več kot 30 odstotkov in je po nekaterih ocenah precenjen kar za 35 do 45 odstotkov. Takšna precenjenost prinaša nevarnost deflacije in, še pomembneje, predstavlja velikansko oviro za močno izvozno usmerjeno švicarsko gospodarstvo, kar je vlado že prisililo v znižanje napovedi gospodarske rasti za leto 2012 z 1,9 na 1,5 odstotka. SNB se je v boju proti rasti franka za zdaj poskušala izogibati neposrednim posegom na devizne trge in se je raje zanašala na milejše ukrepe, kot je višanje depozitov za komercialne banke, nižanje medbančne obrestne mere in povečevanje količine denarja v obtoku. Zdaj pa imajo omejene uspešnosti teh ukrepov očitno dovolj in so se s takojšnjo veljavo odločili za to potezo, ki predstavlja le še korak do de facto vezave tečaja franka na evro. Za dejansko fiksiranje tečaja, četudi začasno, bi se sicer v banki odločili le v skrajni sili, saj bi zahtevala celo spremembo ustave. Posledice odločitve SNB so bile takojšnje, saj je vrednost franka z jutranje ravni okoli 1,10 v roku dobre ure padla na skoraj 1,22 franka za evro, Kljub temu je po mnenju SNB tečaj še vedno visok, zato ob podobnih gospodarskih obetih in deflacijskih tveganjih napoveduje nadaljnje ukrepe. To so vsekakor spodbudne novice za imetnike posojil v švicarskih frankih, manj navdušeni pa so verjetno evropski voditelji, saj bi Švica s tiskanjem neomejenih količin frankov precej okrepila tudi inflacijske pritiske znotraj evrskega območja.	jo	Dnevnik	2011-09-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042336861/posel/novice/1042336861	Evropski poslanci bodo danes glasovali o sporazumu Swift	gospodarstvo, ekonomija	Evropski poslanci bodo danes glasovali o sporazumu Swift  Strasbourg - Evropski parlament bo danes, zadnji dan februarskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu glasoval o začasnem sporazumu o podatkih o evropskih državljanih iz sistema Swift. Glede na to, da spornemu sporazumu, ki velja že od 1. februarja, nasprotuje večina političnih skupin, je pričakovati, da ga bodo evropski poslanci danes zavrnili.  Evropski parlament (Foto: Jaka Adamič) Če bo Evropski parlament sporazum zavrnil, kar je prejšnji teden predlagal tudi parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), bo to prvič v zgodovini, da bo ta evropska institucija prekinila mednarodno pogodbo. Tudi v tem primeru naj bi prenos bančnih podatkov v praksi še vedno potekal, in sicer preko Nizozemske na podlagi njenega bilateralnega sporazuma z ZDA. Evropske poslance v zvezi z omenjenim sporazumom najbolj skrbi, da se podatki o bančnih računih in finančnih transakcijah državljanov EU pretakajo v ZDA brez kakršnega koli nadzora. Problematično je tudi, da lahko ZDA podatke posredujejo naprej tretjim državam in da ZDA lahko omenjene podatke v skladu s svojo zakonodajo hranijo do 90 let, medtem ko je v EU ta rok pet let. Začasni sporazum Swift je začel veljati 1. februarja in se izteče konec oktobra. Države članice EU so sporazum podprle konec novembra lani, tik pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, ki daje parlamentu več pristojnosti na tem področju. Tudi to je razlog za veliko vroče krvi v Evropskem parlamentu na račun tega sporazuma.	sta	Dnevnik	2010-02-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042380407/posel/novice/1042380407	Vrednost gradbenih del je bila junija za 1,6 odstotka nižja kot maja	gospodarstvo, ekonomija	Vrednost gradbenih del je bila junija za 1,6 odstotka nižja kot maja  Ljubljana - Vrednost gradbenih del je bila junija za 1,6 odstotka nižja kot maja, na letni ravni pa je bil padec 16,9-odstoten. V prvem polletju je bila vrednost gradbenih del za 17,7 odstotka nižja kot v prvih šestih mesecih lani, v začasnih podatkih navaja državni statistični urad.  Fotografija je simbolična. (Foto: Matej Povše) Vrednost gradbenih del je bila junija v mesečni primerjavi za 9,4 odstotka nižja na stavbah, medtem ko se je na gradbenih inženirskih objektih zvišala za 5,1 odstotka. Glede na junij 2009 pa je bila vrednost del nižja pri obeh vrstah gradenj, na stavbah za 18,6 odstotka in na gradbenih inženirskih objektih za 15,8 odstotka. V prvih šestih mesecih pa se je vrednost gradbenih del v medletni primerjavi na stavbah znižala 10,5 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 22,8 odstotka. Vrednost gradbenih del, opravljenih junija, je bila v primerjavi s povprečjem za leto 2005 višja za 5,8 odstotka. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za 3,1 odstotka, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih pa je bila višja za 12,5 odstotka, so še navedli na statističnem uradu.	sta	Dnevnik	2010-08-13 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/319651/posel/novice/319651	Težave s hipotekami in zaplembami hiš: V ZDA aprila za 65 odstotkov več domov pred izvršbo	gospodarstvo, ekonomija	Težave s hipotekami in zaplembami hiš: V ZDA aprila za 65 odstotkov več domov pred izvršbo  New York - Zaradi neplačevanja obrokov hipotekarnih posojil je aprila v ZDA grozila izvršba nad 243.000 hišami in stanovanji, kar je 65 odstotkov več kot aprila lani oz. štiri odstotke več kot marca letos, so sporočili iz zasebnega podjetja iz Kalifornije Realty Trac. Po podatkih podjetja, ki spremlja tovrstne podatke, je bilo aprila največ domov pred izvršbo v Nevadi, Kaliforniji, Arizoni in na Floridi.  V celotnih ZDA je sicer le dva odstotka vseh stanovanj in hiš pod grožnjo zaplembe. A to za tiste, ki jim grozi izguba doma, ni nobena tolažba. Aprila je odločbo o izvršbi dobilo eno od 519 gospodinjstev v ZDA, do dejanske zaplembe pa je prišlo v 54.500 primerih. Položaj je najslabši v Nevadi, kjer so odločbo dobili v enem od 146 gospodinjstev. (Foto: AP) Podatki kažejo, da se ameriška nepremičninska kriza še ne bo tako hitro umirila. Vrednosti hiš in stanovanj padajo in postajajo nižje, kot pa znaša višina hipotekarnega dolga. Posebej slab je položaj na področju drugorazrednih hipotek s spremenljivimi obrestnimi merami, ki jih posojilodajalci v skladu s pogoji zvišajo, nato pa tarnajo, da jim ostane nepremičnina, ki je ne morejo prodati, namesto da bi se s kreditojemalci skušali dogovoriti o ugodnejših pogojih odplačevanja, vsaj dokler se kriza ne poleže. V Kaliforniji na zaplembo čaka 65.000 domov, kar je 112 odstotkov več kot lani aprila. Sledita Arizona in Florida, kjer je odločbo o zaplembi dobilo 17 odstotkov več lastnikov stanovanj in hiš kot marca. Slabo je tudi v Koloradu, Marylandu, Georgiji, Ohiu, Michiganu in Massachusetsu. Predstavniški dom ameriškega kongresa je prejšnji teden sprejel predlog zakona, ki ponuja 300 milijard dolarjev garancij za refinanciranje hipotekarnih posojil pod ugodnejšimi pogoji, s čimer bi rešili pol milijona lastnikov stanovanj in hiš. Predlog morajo sprejeti še v senatu, predsednik George Bush pa doslej ni bil naklonjen podpisu zakona.	agencije,tsl	Dnevnik	2008-05-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/311682/posel/novice/311682	V Engrotušu šele izbirajo svetovalca za izvedbo IPO	gospodarstvo, ekonomija	V Engrotušu šele izbirajo svetovalca za izvedbo IPO  Ljubljana - Čeprav so v Engrotušu že sredi januarja napovedali, da bo njihov lastnik Mirko Tuš z modelom prve javne prodaje delnic (IPO) prodal 35 odstotkov družbe, do danes niso pripravili niti prospekta. Še več, iz Engrotuša so nam sporočili, da trenutno šele izbirajo partnerja za izvedbo postopka, po neuradnih informacijah pa se zatika pri plačilu, ki ga zahtevajo resni svetovalci.  O tem, koliko delnic bodo ponudili malim delničarjem, kakšna bo cena delnice in drugi pogoji, bo določila skupščina, so še dejali v Tušu. Na vprašanje, ali so skupščino že sklicali, niso odgovorili. Po javno dostopnih podatkih sklic skupščine še ni bil objavljen, spomnimo pa, da so v družbi še pred meseci napovedali, da bo skupščina potekala aprila. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali se niso zaradi neugodnih razmer na svetovnih borzah v Engrotušu odločili, da z IPO počakajo. V družbi so nam sicer zatrdili, da so vse aktivnosti v zvezi z javno prodajo delnic v skladu z zastavljenim planom in potekajo tako, kot so bile predvidene . Hkrati so še povedali, da je prodajo delnic mogoče pričakovati v sredini letošnjega leta po prejetju revizorjevega poročila za poslovno leto 2007 .	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-04-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042287849/posel/novice/1042287849	Ameriške banke lani izplačale več nagrad kot so imele dobička: Več kot 4793 bankirjev dobilo vsaj milijon dolarjev nagrade	gospodarstvo, ekonomija	Ameriške banke lani izplačale več nagrad kot so imele dobička: Več kot 4793 bankirjev dobilo vsaj milijon dolarjev nagrade  Ljubljana - Bonusi, ki so jih prejeli zaposleni na vodilnih položajih pri ameriških bankah, ki so lani prejele finančno pomoč, so presegli čiste dobičke nekaterih bank, so danes sporočili s pisarne državnega tožilca Andrewa Cuoma.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Banke nimajo pravega razloga za izplačevanje tako visokih bonusov je v poročilu devetmesečne preiskave zapisal Andrew Cuomo. Njegova odvetniška pisarna je s preiskavo izplačila bonusov začela oktobra lani zaradi pritožb davkoplačevalcev. Ker je devet bank v ZDA oktobra lani prejelo kar 125 milijard dolarjev pomoči ameriške vlade in hkrati izplačalo visoke denarne nagrade zaposlenim, je Cuomo od bank zahteval natančnejše podatke o izplačilu bonusov. Raziskava je tako pokazala, da je najmanj 4793 bančnikov in finančnih posrednikov v najslabšem letu na Wall Streetu prejelo za več kot milijon dolarjev bonusov. Če bi banke imele bolj „načelen“ sistem za izplačilo bonusov, bi bile manj izpostavljene „kraji“ zaposlenih s strani konkurenčnih finančnih institucij, ki so jih privabile z višjo plačo, meni Cuomo. V poročilu so tako zapisali, da mora biti sistema za izplačilo denarnih nagrad izpopolnjen čim prej. Med bankami, ki so izplačale več bonusov, kot je znašal njihov čisti dobiček, so tudi Goldman Sachs, Morgan Stanley in JPMorgan Chase & Co. Goldman Sachs je tako pri 2,3 milijarde dolarjev dobička izplačala 4,8 milijarde dolarjev bonusov, pri čemer je v okviru TARP programa prejela 10 milijard dolarjev finančne pomoči. Morgan Stanley je ustvarila 1,7 milijarde dobička, izplačala 4,475 milijarde dolarjev nagrad, pri čemer je prejela finančno pomoč enake vrednosti kot Goldman Sachs. JP Morgan Chase je ob 25 milijard dolarjev visoki finančni pomoči in 5,6 milijarde dolarjev čistega dobička izplačala za 8,69 milijarde dolarjev denarnih nagrad.	nb	Dnevnik	2009-07-31 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042252292/posel/novice/1042252292	Po sedmih mesecih znova pozitivni prilivi v vzajemne sklade	gospodarstvo, ekonomija	Po sedmih mesecih znova pozitivni prilivi v vzajemne sklade  Ljubljana - Po sedmih mesecih nepretrganih neto odlivov iz domačih vzajemnih skladov so slovenske družbe za upravljanje minuli mesec končale s 5,2 milijona evrov neto prilivov, kar je največ po decembru 2007.  Kljub pozitivnim prilivom se je skupno število vlagateljev februarja zmanjšalo za nekaj več kot 1400, na 394.976. Glavnino so k temu prispevali predvsem delniški skladi. Ti so imeli namreč konec februarja 925 vlagateljev manj kot konec januarja, medtem ko se je število vlagateljev povečalo samo pri skladih denarnega trga (v njih varčuje le dobrih 1500 slovenskih vlagateljev). Podatek o zmanjšanju števila vlagateljev v delniških skladih ob sočasnih 4,2 milijona evrov neto prilivov sicer nakazuje, da so se za prodajo točk vzajemnih skladov minuli mesec odločali predvsem mali vlagatelji, medtem ko so večji vlagatelji povečali svoje investicije. Minuli mesec so vsi domači vzajemni skladi na borzi izgubili slabih 75 milijonov evrov, zaradi česar so se skupna sredstva v skladih znižala na samo 1,42 milijarde evrov oziroma na raven z januarja 2006. Kljub pozitivnim donosom v minulem tednu so vlagatelji v vzajemnih skladih letos izgubili že povprečno okoli sedem odstotkov premoženja. Izmed vseh delniških skladov, ki se tržijo v Sloveniji, je letos pozitivna le slaba petina, med uravnoteženimi skladi pa le eden izmed dvaindvajsetih. Po višini donosa letos izstopajo predvsem skladi, ki imajo večji del sredstev investiranih v delnice družb, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in predelavo zlata. Nadpovprečni so tudi donosi skladov, ki investirajo v Rusijo, Latinsko Ameriko, tehnologijo in energijo. Na spodnjem koncu lestvice so z do 30-odstotnim padcem skladi, ki imajo večino sredstev vloženo v finančno industrijo, dobrih 18 odstotkov pa so letos v povprečju izgubili tudi tako imenovani Balkan skladi. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-03-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042293753/posel/novice/1042293753	Skupina Gorenje je v prvem polletju zabeležila 18 milijonov evrov izgube	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Gorenje je v prvem polletju zabeležila 18 milijonov evrov izgube  Ljubljana - Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 567,9 milijona evrov konsolidiranih prihodkov, kar je 33 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čista izguba je znašala nekaj manj kot 18 milijonov evrov, pri čemer je izguba v drugem četrtletju znašala 3,25 milijona evrov. Dobičkonosnost se je glede na prvo četrtletje pomembno izboljšala .  (Foto: Tomaž Skale) Kot je družba danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, se je s poslovanjem v polletju danes seznanil nadzorni svet družbe in podprl ukrepe in prizadevanja uprave, da se tudi v prihodnjih mesecih osredotoča na zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. Družba Gorenje je v polletju zabeležila nekaj manj kot 265 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko so v enakem lanskem obdobju ti znašali 382,4 milijona evrov. Izguba je znašala 19,9 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa je imela družba pet milijonov evrov čistega dobička. V drugem četrtletju letos je družba prihodke od prodaje z lanskih 186 milijonov znižala na 119 milijonov evrov. Izguba je znašala 7,9 milijona evrov, medtem ko je družba v enakem obdobju lani ustvarila dober milijon evrov čistega dobička. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je s poslovanjem v drugem četrtletju glede na neugodne gospodarske razmere zadovoljen. Razvoj v prvem polletju potrjuje, da smo na poti uresničevanja napovedi o učinkih aktivnosti pospeševanja prodaje in optimiranja stroškov, kar bo ocenjeni poslovni izid iz poslovanja (EBIT) pripeljalo na pozitivno letno raven. Dodaja, da naročila v avgustu, septembru in oktobru kažejo rahlo boljšo sliko kot v prvi polovici leta, tako da v Gorenju temu primerno povečujejo tudi proizvodnjo. Bobinac ob tem deli previdnost analitikov, ki uspešnost poslovanja v drugi polovici leta vežejo na dogajanja v septembru in oktobru. Ocenjujem, da smo pri takšnem razvoju dogodkov, kot je bil v drugem trimesečju, in z nadaljevanjem aktivnosti optimiranja čistih obratnih sredstev do konca leta sposobni doseči prosti denarni tok v višini 25 milijonov evrov, pravi in dodaja, da pa bo letošnje leto v celoti, čeprav se na nekaterih trgih kažejo znaki okrevanja, še vedno zelo težko in bo pravo okrevanje gospodarstva prišlo morda šele v sredini leta 2010. Skupina Gorenje je dobre tri četrtine od omenjenih skoraj 568 milijonov evrov prihodka ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov. Potrošnja aparatov se je vse od lanske jeseni zniževala tudi še v drugem četrtletju, obseg naročil pa se je sedaj ustalil in do konca leta nakazuje rahlo izboljšanje, pravijo. Prodaja je v drugem četrtletju najbolj padla v vzhodni in jugovzhodni Evropi, medtem ko je družba v nekaterih državah zahodne Evrope zaznala celo rast povpraševanja. V Rusiji in Ukrajini se je trg gospodinjskih aparatov že v začetku letaprepolovil, pravijo in dodajajo, da med uspešnejše trge sodijo Srbija, Češka, Danska, Nemčija in Avstrija, slabše pa so poslovali v Franciji, na Hrvaškem, v Romuniji ter v baltskih državah, kjer so nekatere prodajne aktivnosti zaradi nelikvidnosti tržišč zamrznili. Izid iz poslovanja skupine se je v drugem četrtletju, potem ko je družba v prvem četrtletju beležila sedem milijonov evrov izgube iz poslovanja, približal ničli, kar pomeni, da se je dobičkonosnost iz poslovanja v drugem četrtletju v primerjavi s prvim pomembno izboljšala . K boljšemu poslovanju je največ prispevalo optimiranje procesov in ukrepov za zmanjševanje stroškov ter začetek rabe surovin in materiala po nižjih cenah. Družba je uporabila vse možnosti državnih ukrepov na področju stroškov dela in mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih ter tako znižala stroške dela. Od julija je Gorenje tudi vključeno v ukrep subvencioniranega začasnega čakanja na delo.	STA	Dnevnik	2009-08-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/341798/posel/novice/341798	Razpisni pogoji kot nevarnost za uspešno črpanje evropskih sredstev	gospodarstvo, ekonomija	Razpisni pogoji kot nevarnost za uspešno črpanje evropskih sredstev  Ljubljana - Na nedavnem razpisu Tehnološke agencije (TIA) za skupne razvojno-investicijske projekte so morala podjetja dokazovati, da bodo s sredstvi financirala projekt, ki ga brez pomoči ne bi bilo. Kot bi kaznovali podjetja, ki sama vlagajo v raziskave in razvoj, je nesmiselnost nekaterih kriterijev pri dodelitvi evropskih sredstev na včerajšnji okrogli mizi ponazorila Mateja Mešl iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).  Ravno pogoji za dodelitev sredstev po mnenju gospodarstva predstavljajo eno večjih nevarnosti za uspešno črpanje. Tista, ki postopke zapleta in zaostruje pravila, pa naj bi bila predvsem Slovenija, medtem ko evropska komisija teži k poenostavitvam. Preveč je zapletov okoli formalnopravnih pogojev, premajhen pa je poudarek na vsebini, je prepričan Tomaž Savšek iz novomeške družbe TPV. Hkrati se preveč sredstev namenja infrastrukturi, premalo pa programom za povečanje dodane vrednosti, s katerimi bi dosegli tehnološki preboj in večjo konkurenčnost. Na omejevalni pogoj v predpisanem deležu za sofinanciranje razvoja in infrastrukture je opozoril tudi Roman Kužnar iz Iskratela. Ta dobi iz evropskih sredstev okoli pet odstotkov od 20 milijonov evrov vrednega razvojnega proračuna, medtem ko vlaganju v infrastrukturo družba namenja znatno manjši delež - le 1,5 milijona evrov. Spet nove težave se pojavijo, ko je projekt enkrat sprejet in je treba poročati o izvajanju projekta. Tega se bojijo tudi v Hidrii, ki je na omenjenem razpisu TIA prejela sredstva enkrat kot nosilka projekta, drugič kot članica konzorcija, poleg tega pa so pridobili še sredstva za mlade raziskovalce. Osnovni cilj slednjega je po besedah Miloša Šturma iz Hidrie, da pet raziskovalcev v dveh do treh letih doktorira, ne da družba vsake tri mesece na TIA pošilja obsežno dokumentacijo o njihovem delu. Realno je, da pri tej dinamiki razvoja vsebine nekaterih programov niso več ustrezne, se je strinjal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar in dodal, da z administriranjem tudi sam ni vedno zadovoljen. Ob tem je poudaril, da je trenutno razpisanih za več kot milijardo evropskih sredstev, in kot najpomembnejše izpostavil, da stvari tečejo , saj gre za enkratno razvojno priložnost .	Katja Svenšek	Dnevnik	2008-08-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042515038/posel/novice/1042515038	Nasprotniki trase daljnovoda ČHE Kozjak: ,Naj se stiske ne rešujejo s povzročanjem novih stisk,	gospodarstvo, ekonomija	Nasprotniki trase daljnovoda ČHE Kozjak: Naj se stiske ne rešujejo s povzročanjem novih stisk  Maribor - Nasprotniki predlagane trase daljnovoda pri načrtovanem projektu Črpalne hidroelektrarne Kozjak, zbrani v Ekološko društvo Kozjak Dragučova, so se na problematiko odločili opozoriti tudi premiera Janeza Janšo in njegovo ministrsko ekipo. V odprtem pismu so jih pozvali k razmisleku o tem, da naj se stiske ne rešujejo s povzročanjem novih stisk.  (Foto: Luka Cjuha) Kot so zapisali v pismu, združene civilne iniciative nasprotujejo načrtovanih megalomanskih gradbenih posegov Dravskih elektrarn Maribor (DEM) v prostoru Kozjaka in Slovenskih Goric od Fale v Dravski dolini do Dragučove v Pesniški dolini. Vztrajno smo opozarjali na neustreznost umestitve, ki je v prvi vrsti usklajena z željami investitorja, ob tem pa so bila zanemarjena temeljna določila prostorskega načrtovanja, zapisana v slovenski področni zakonodaji. Posebej smo opozarjali na nepravilnost vodenja postopkov, ki jih predvideva ustava in zakoni ter na nespoštovanje sprejetih mednarodnih zavez, kjer je gotovo najbolj merodajna Aarhuška konvencija, so predstavniki civilnih pobud zapisali v pismu. Ti pozdravljajo odločitev državnega zbora o zmanjševanju števila ministrstev, hkrati pa pričakujejo, da bo delitev pristojnosti ministrstva za okolje in prostor med dve ministrstvi vnesla bolj pozitiven in odgovoren odnos do okolja in prostora ter dosledno spoštovanje ustave, področne zakonodaje in mednarodnih konvencij. V delovanju pristojnih ministrstev pričakujejo tudi več posluha ter spoštovanja stališč prizadete in zainteresirane javnosti. Ker so doslej že velikokrat opozarjali na neustreznost umestitve, posebej pa na nepravilnost vodenja postopkov, ministre pozivajo, da vsak na svojih področjih, še posebej pa pri sprejemanju nacionalnega energetskega programa poskrbijo za implementacijo Aarhuške konvencije v vse zakone in pravilnike, saj od leta 2006, ko je Slovenija konvencijo ratificirala, kljub zavezi to še vedno ni bilo storjeno. Zaradi te neusklajenosti, lahko podjetja, ki tudi z nepravilno vodenimi postopki dosežejo od vlade potrjeno uredbo o državnem lokacijskem načrtu, z razlastitvami neupravičeno in načrtno uničujejo družine, njihovo lastnino in seveda okolje, so še zapisali pobudniki in dodali, da bomo sami budno bdeli nad dogajanjem ter o posegih, ki ne bodo v skladu z omenjenimi pravili pravne države, še naprej obveščali domače in mednarodne institucije. Kot je pojasnil eden od predstavnikov društva Borut Holcman, so se za pismo odločili, da novo vlado obvestijo o tem, da obstajajo ter da morajo z njimi računati. Od njih pričakujejo, da bodo zahteve lokalnega prebivalstva obravnavali resno in ne bodo na njihov račun povzročali morebitnih novih stisk. Tisti, ki živimo v tem okolju, želimo ohraniti okolje takšno, kakršno je, temu primeren pa lahko pričakujejo tudi naš odziv, je dejal Holcman.	sta	Dnevnik	2012-03-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/318909/posel/novice/318909	Reševanje hrvaške industrije	gospodarstvo, ekonomija	Reševanje hrvaške industrije  Na zahtevo Evropske unije je hrvaška vlada razkrila načrt sprememb v svoji industrijski politiki, kar je bil pogoj za to, da lahko v pogajanjih z Brusljem zapre poglavje Podjetništvo in industrijska politika. Ker je bilo tvegano čakati s spremembami v industrijski proizvodnji in zaradi naraščajočih izgub v sektorjih, v katerih je zaposlenih največ ljudi, so tudi hrvaški ekonomisti od hrvaške vlade dlje časa zahtevali, da zbere pogum in naredi strateške spremembe v svoji industrijski politiki.  Gospodarski minister Damir Polančec je ob predstavitvi načrta sprememb industrijske politike pojasnil, da bodo po novem v sektorjih, kjer je zaposlenih največ ljudi, krepili blagovne znamke, iskali nove trge, del nove industrijske politike pa bi bila tudi krepitev partnerstev s tujimi podjetji. Vladni načrt opozarja tudi na težave, s katerimi se srečuje Hrvaška, med drugim na to, da ima 60 odstotkov strokovnjakov družboslovno izobrazbo. Kako v proizvodnji uvajati nove tehnologije, če nimamo dovolj inženirjev in informatikov? Kako ustvarjati nove proizvode, če je še vedno 80 odstotkov raziskovalcev zaposlenih v inštitutih, ne pa v industriji? so vprašanja, na katera naj bi hrvaška vlada odgovorila z novim načrtom industrijske politike. Kot nove razvojne prednostne naloge dokument izpostavlja spremembe v biotehnoloških metodah v primarni proizvodnji hrane, prehrambni industriji in proizvodnji zdravil... Dokument vsebuje tudi predlog, od katerega so sicer bežale vse dosedanje hrvaške vlade: prenehanje subvencioniranja izbranih podjetij in celo določenih sektorjev z državnimi sredstvi. Zmagovalcev ne bo več izbirala država, temveč trg kot glavno gonilo sodobnega gospodarstva, med drugim piše v predlogih nove industrijske politike Hrvaške.	Milan Jakšič,Zagreb	Dnevnik	2008-05-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042451236/posel/novice/1042451236	Hillary Clinton se ne pripravlja na prevzem položaja predsednice Svetovne banke	gospodarstvo, ekonomija	Hillary Clinton se ne pripravlja na prevzem položaja predsednice Svetovne banke  Washington - Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je v četrtek zanikal ugibanja nekaterih ameriških medijev, da se državna sekretarka Hillary Clinton pripravlja na odstop s položaja in bo postala nova predsednica Svetovne banke.  Hillary Clinton se ne bo poslovila od svojega položaja in prevzela mesto predsednice Svetovne banke. (Foto: Reuters) Položaj predsednika Svetovne banke po dogovoru med ZDA in Evropo pripada ZDA, tako kot položaj generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pripada Evropejcem. Sedanjemu predsedniku Svetovne banke Robertu Zoellicku mandat poteče leta 2012. Clintonova se je leta 2008 potegovala za osvojitev demokratske predsedniške nominacije in izgubila proti Baracku Obami, ki pa jo je nemudoma po izvolitvi imenoval na položaj državne sekretarke. Clintonova je vedno govorila, da na tem položaju ne bo ostala več kot štiri leta. Poleg Carneyja je govorice zanikal tudi tiskovni predstavnik Clintonove Philippe Reines. Govorice, ki krožijo, pa pravijo tudi to, da naj bi Obama domnevno željo Clintonove po selitvi na čelo Svetovne banke podpiral. Kot možen kandidat za njenega naslednika se omenja predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose in nekdanji predsedniški kandidat John Kerry iz Massachusettsa.	sta	Dnevnik	2011-06-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042411959/posel/novice/1042411959	Sodišče bo spet odločalo o pogojnih terjatvah NLB in Gorenjske banke do Infond Holdinga	gospodarstvo, ekonomija	Sodišče bo spet odločalo o pogojnih terjatvah NLB in Gorenjske banke do Infond Holdinga  Ljubljana - Mariborsko okrožno sodišče bo moralo vnovič odločati o pogojnih terjatvah NLB in Gorenjske banke do Infond Holdinga ter o pogojnih ločitvenih pravicah v zavarovanje teh terjatev na delnicah Mercatorja in Pivovarne Laško. Višje sodišče je namreč ugodilo pritožbam upnikov na odločitev prvostopenjskega sodišča, da so terjatve prispele prepozno.  Sodišče bo vnovič odločalo o pogojnih terjatvah NLB in Gorenjske banke do Infond Holdinga. (Foto: Luka Cjuha) Okrožno sodišče je pogojno terjatev NLB do Infond Holdinga v višini 125,1 milijona evrov ter pogojno ločitveno pravico v zavarovanje terjatve na 404.832 delnicah Merkurja in 1.713.685 delnicah Pivovarne Laško kot prepozno zavrglo sredi septembra. Da so prepozne tudi pogojna terjatev Gorenjske banke do Infond Holdinga v višini 42 milijonov evrov ter pogojna ločitvena pravica v zavarovanje terjatve na 142.920 delnicah Mercatorja in 542.448 delnicah Pivovarne Laško, pa je sodišče s sklepom ugotovilo v začetku novembra. Oba upnika sta se na sklep sodišča pritožila, višje sodišče pa je pritožbama ugodilo. V NLB so v pritožbi poudarili, da so imeli z dolžnikom sklenjenih več kreditnih pogodb, v zavarovanje terjatev pa je bila ustanovljena zastavna pravica na delnicah Mercatorja in Pivovarne Laško. Ker Infond Holding ob zapadlosti ni poravnal svojih obveznosti, je NLB unovčila zavarovanja in delnice Mercatorja in Pivovarne Laško prodala družbi Fin-Do, ki jih je kasneje prodala nazaj NLB. Na ta način je bila terjatev NLB v večjem delu poravnana, preostanek pa je banka prijavila v stečajno maso znotraj trimesečnega roka za prijavo terjatev. Šele 4. junija je NLB od ljubljanskega okrožnega sodišča prejela tožbo Infond Holdinga na ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb, ki so bile sklenjene v fazi unovčitve zavarovanj. Z vročitvijo tožbe NLB je začela teči pravda. Če Infond Holding s svojim tožbenim zahtevkom uspe, NLB ne bo več imetnica delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. V tem primeru bi prišlo do ponovne vzpostavitve zavarovanih terjatev NLB do Infond Holdinga, obstaja pa nevarnost, da ne bi bilo vzpostavljeno zavarovanje teh terjatev. Zaradi tega je NLB terjatev iz naslova neplačanih kreditov kot pogojno prijavila v stečajnem postopku. Gorenjska banka pa je v pritožbi na sklep okrožnega sodišča poudarila, da je imela z Infond Holdingom sklenjenih več kreditnih pogodb, v zavarovanje terjatev pa je bila prav tako ustanovljena zastavna pravica na delnicah Mercatorja in Pivovarne Laško. Tudi Gorenjska banka se je lotila unovčevanja zavarovanj in delnice kupila sama. Kot so navedli v banki, so zastavljene delnice prodali pred uvedbo stečajnega postopka - ta je stekel 28. decembra lani - , s tožbo Infond Holdinga pa so bili seznanjeni šele septembra letos. Ker Gorenjska banka ob začetku stečajnega postopka Infond Holdinga s tožbo te družbe ni bila seznanjena, ni imela razloga, da bi že poplačane terjatve kot pogojne prijavila v stečajnem postopku. V Gorenjski banki so ob pritožbi na odločitev prvostopenjskega sodišča menili, da jim je treba zagotoviti možnost poplačila v stečajnem postopku. Če bi ostal sklep sodišča v veljavi, bi bila Gorenjski banki namreč odvzeta pravica do poplačila terjatve, stečajna masa bi se neupravičeno povečala, preostali upniki pa bi bili poplačani v višjem znesku v škodo banke. Upnik, ki je delnice prodal v postopku unovčitve zavarovanj, ni ravnal nedopustno, so še poudarili v Gorenjski banki.	sta	Dnevnik	2010-12-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042323888/posel/novice/1042323888	Avstrijci ustavili proizvodnjo v Opekarni Pragersko	gospodarstvo, ekonomija	Avstrijci ustavili proizvodnjo v Opekarni Pragersko  Maribor - Opekarna Pragersko po več kot sto letih delovanja nepričakovano ustavlja svojo proizvodnjo, celotno njeno premoženje pa bo podjetje Wienerberger, ki je več kot 96-odstotni lastnik opekarne, razprodalo. Takšen je bil sklep petkove skupščine delničarjev Opekarne Pragersko, ki se je udeležil samo največji lastnik.  (Foto: Luka Cjuha) V začetku desetletja se je pragerska opekarna znašla v hudih finančnih težavah, grozeč stečaj pa je preprečila sprožitev postopka prisilne poravnave. Ko je avstrijski opekarniški gigant, ki je prej postal lastnik ormoške opekarne, pred šestimi leti lastniško vstopil v pragersko podjetje, so si vsi obetali dolgoročno prihodnost za to podjetje z dolgo tradicijo. Pod novim lastnikom je podjetje vseskozi poslovalo dobičkonosno in je letno proizvedlo približno 40 milijonov opek. Je pa lani doživelo občuten upad prihodkov, ki so s 5,7 milijona evrov zdrsnili na 3,8 milijona evrov. Wienerberger je letos spomladi za potrebe opekarne nameraval izpeljati obsežno naložbo - urediti novi glinokop v okolici Slovenske Bistrice. Temu projektu pa je ostro nasprotovala lokalna skupnost Brezje, ki je ocenila, da bi bil 25 hektarjev velik glinokop prehud poseg v njihovo naravno okolje in bi bil hrup moteč za krajane, saj bi iz glinokopa tovornjaki 200-krat na dan odvažali tovore. Po besedah Ratka Matjašiča, vodje splošnega kadrovskega sektorja v podjetju Wienerberger, so ta projekt opustili zaradi gospodarske krize, ki je posebej hudo prizadela gradbeno panogo. Že junija so ugasnili peči v pragerski opekarni, del 22 zaposlenih so prezaposlili v ormoško opekarno, preostalim pa so vročili odpoved delovnega razmerja. Zato je zdaj v Opekarni Pragersko zaposlenih samo še sedem ljudi, ki tam ne bodo ostali več dolgo. tomaz.klipsteter@dnevnik.si	Tomaž Klipšteter	Dnevnik	2009-12-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/325742/posel/novice/325742	Prenos koncesije na novo družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi	gospodarstvo, ekonomija	Prenos koncesije na novo družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi  Brežice - Holding Slovenske elektrarne (HSE) je z včerajšnjim podpisom aneksa h koncesijski pogodbi o izkoriščanju energetskega potenciala spodnje Save gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn prenesel na novoustanovljeno družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) s sedežem v Brežicah.  Direktor družbe je postal dosedanji direktor projekta Skupni podvig Bogdan Barbič, ki je navzoče na priložnostni svečanosti v brežiškem gradu malo za šalo, malo zares povabil, naj se 10. junija 2015 udeležijo odprtja zadnje elektrarne iz verige - HE Mokrice. Dosedanji koncesionar HSE z 51 odstotki deleža predstavlja največjega družbenika novega podjetja, Dravske elektrarne Maribor sodelujejo z 31 odstotki, delež Gen energije iz Krškega znaša 12 odstotkov, preostali delež pa prestavljata Soške elektrarne Nova Gorica in Termoelektrarna Brestanica. Vrednost naložbe v energetski del verige po zadnjih ocenah znaša 460 milijonov evrov, medtem ko finančna konstrukcija za infrastrukturni del, ki se napaja iz vodnega sklada, še ni povsem dorečena.	es	Dnevnik	2008-06-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042266559/posel/novice/1042266559	Belgijska bančno-zavarovalna skupina KBC je v prvem četrtletju še povečala izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Belgijska bančno-zavarovalna skupina KBC je v prvem četrtletju še povečala izgubo  Bruselj - Belgijska bančno-zavarovalna skupina KBC je v prvem četrtletju še povečala izgubo. Potem ko je ta v lanskem zadnjem četrtletju znašala 2,62 milijarde evrov, se je konec marca povzpela na 3,60 milijarde evrov, pri čemer so upoštevani tudi enkratni učinki prevrednotenja naložbenega portfelja.  KBC je že v lanskem tretjem četrtletju krepko zdrsnila v rdeče številke. (Foto: Reuters) Kot so danes sporočili s sedeža KBC, izkazane izgube naložbenega portfelja znašajo 4,06 milijarde evrov. Zgolj iz naslova prevrednotenja in slabitve portfelja strukturiranih finančnih instrumentov je KBC izkazala za 3,8 milijarde evrov izgube. Ob neupoštevanju teh enkratnih učinkov bi banka med januarjem in marcem ustvarila 465 milijonov evrov dobička, kar je precej več od 176 milijonov evrov v zadnjem lanskem četrtletju. Belgijska vlada je danes KBC odobrila 22,5 milijarde evrov poroštev za pokrivanje izgub. Obenem je izrazila pripravljenost, da banki omogoči novo kapitalsko injekcijo v višini do dveh milijard evrov, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. KBC je že dobila 5,5 milijarde evrov svežega kapitala s strani belgijske vlade in regije Flandrija, potem ko jo je lansko jesen prizadela finančna kriza. Bila je zadnja med belgijskimi bankami, ki je zaprosila za državno pomoč. Državna poroštva bodo okrepila zaupanje v trdnost banke ter njen konkurenčni položaj na mednarodnem finančnem trgu, navaja AP. Poroštvo pa bo morala pred začetkom veljave odobriti še Evropska komisija. Neto obrestni prihodki v prvem četrtletju so se v medletni primerjavi povzpeli za 27 odstotkov na 1,48 milijarde evrov. Bruto premije na področju zavarovalništva so se v medletni primerjavi okrepile za šest odstotkov na 1,31 milijarde evrov. Neto provizije so v prvem četrtletju dosegle 317 milijonov evrov, kar je 28 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi zmanjšanja vrednosti premoženja v upravljanju. KBC je že v lanskem tretjem četrtletju krepko zdrsnila v rdeče številke. Njena izguba se je povzpela na 906 milijonov evrov, v zadnjem lanskem četrtletju pa je poskočila na 2,62 milijarde evrov. Tudi izgledi za naprej po trditvah banke niso rožnati. K vse večji izgubi so po pojasnilih banke prispevali trgi vzhodne Evrope, predvsem Madžarska in Rusija, kjer je prišlo do depreciacije domačih valut. KBC je sicer nekaj manj kot tretjinska lastnica največje slovenske banke NLB, katere četrtletne rezultate bo v ponedeljek obravnaval nadzorni svet.	sta	Dnevnik	2009-05-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042261202/posel/novice/1042261202	Banke upnice v petek znova o Istrabenzu	gospodarstvo, ekonomija	Banke upnice v petek znova o Istrabenzu  Ljubljana - Pred petkovim vnovičnim sestankom bank upnic Istrabenza je predsednik uprave največje upnice, Nove Ljubljanske banke (NLB), Draško Veselinovič dejal, da bodo upnice prišle do rešitve, ki bo koristna za vse banke. Pogovorov bank ne želijo javno komentirati, ker bi to, tako Veselinovič, lahko dodatno slabilo njihov položaj.  Banke upnice, ki jim Istrabenz dolguje skoraj milijardo evrov, se bodo v petek pogovarjale o prihodnjih korakih v Istrabenzu. (Foto: Luka Cjuha) Stvari se zaenkrat odvijajo normalno, je danes na novinarski konferenci, na kateri je vodstvo NLB sicer pojasnilo politiko odobravanja posojil, zatrdil Veselinovič. NLB je glede na tržni delež po njegovih besedah v Istrabenzu malo prisotna, zato v tem primeru ni toliko izpostavljena. Banke upnice, ki jim Istrabenz dolguje skoraj milijardo evrov, se bodo tako v petek pogovarjale o prihodnjih korakih v Istrabenzu. Še pred sestankom upnic se bo v Kopru sestal nadzorni svet družbe, ki naj bi obravnaval program finančnega prestrukturiranja Istrabenza, ki ga mora uprava z Igorjem Bavčarjem na čelu pripraviti do konca aprila. V zvezi z Istrabenzom naj bi bili sicer še vedno odprti vsi scenariji, vključno s stečajem koprske holdinške družbe. Predlog za uvedbo stečaja je pred dnevi že vložila avstrijska banka Bawag. Ta naj bi se za to odločila zato, ker se konzorcij bank upnic ni dogovoril o vrnitvi razveljavljenih reodkupnih pogodb, ki so jih banke v minulem letu sklenile z Istrabenzom, v skupno maso premoženja koprskega holdinga. Bawag naj bi imel do Istrabenza okoli 80 milijonov evrov slabo ali nezavarovalnih terjatev.	sta	Dnevnik	2009-04-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042486739/posel/novice/1042486739	Se vzpostavlja novo evroobmočje? Kljub optimizmu se kriza očitno stopnjuje	gospodarstvo, ekonomija	Se vzpostavlja novo evroobmočje? Kljub optimizmu se kriza očitno stopnjuje  Berlin, Bruselj, Pariz - Nemčija je danes zavrnila ugibanja, da se Berlin in Pariz pripravljata na vzpostavitev manjšega območja evra, do tovrstnih namigov pa je bil kritičen tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Slabši časi se medtem obetajo tako Nemčiji kot Franciji, Romunija pa si kljub temu želi, da se bo leta 2015 pridružila državam z evrom.  Merklova, Sarkozy in Berlusconi. (Foto: Reuters) Poročila, da Nemčija načrtuje oblikovanje manjšega območja evra, so lažna, je danes zatrdil govorec nemške vlade Steffen Seibert. Nasprotno, nemška vlada si želi stabilizirati območje evra v obstoječi obliki, so njegove besede povzele tuje tiskovne agencije. Pozneje je ugibanja o tem, da želi Berlin območje evra očistiti močno zadolženih držav, zavrnila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Imamo en sam cilj in to je stabilizirati območje evra, kakršno je danes, ga narediti konkurenčnejšega, doseči napredek pri uravnoteženju proračunov, je dejala po pogovoru z romunskim predsednikom Traianom Basescujem v Berlinu. Verjamemo, da je območje evra sposobno znova vzpostaviti verodostojnost in to velja za vsako od držav članic z evrom, je poudarila kanclerka. EU kot celota in evrsko območje spadata skupaj in ju ne gre ločevati, pa se je na namige o manjši monetarni uniji odzval predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.Kriza se stopnjuje, nemške banke v težavah Dolžniška kriza območja evra pa se ne glede na optimizem, ki sta ga izrazila Merklova in Barroso, stopnjuje. Nemška centralna banka je tako danes opozorila, da so nemške banke vse bolj izpostavljene težavam območja skupne evropske valute. Tveganja, ki jim je zaradi dolžniške krize območja evra izpostavljen nemški finančni sistem, so se čez poletje močno okrepila, je banka zapisala v letnem poročilu o finančni stabilnosti države. S tem, ko se je poslabšalo stanje v evrskem območju, so namreč na nemški bančni sistem po ugotovitvah banke padla nova bremena. V tej luči je mogoče v poročilu prebrati, da bodo morale nemške banke najverjetneje odpisati še več grškega dolga. Ob tem je Bundesbank opozorila, da je Nemčija na račun dokapitalizacij bank, izvedenih v preteklih letih, vendarle sposobna obvladati tveganja.Francija prejela opozorilo Evropska komisija je danes Francijo opozorila, da mora pohiteti z varčevalnimi ukrepi. Čeprav je Pariz v ponedeljek napovedal varčevanje in dvig davkov, s čimer naj bi zbral 65 milijard evrov in ohranil najvišjo bonitetno oceno AAA, je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn danes dejal, da bo morala francoska vlada za izpolnitev svojih ciljev narediti še več. Francoska ministra za finance in proračun Francois Barioin in Valerie Pecresse sta sicer že zatrdila, da bo Parizu uspelo zmanjšati javnofinančni primanjkljaj kot načrtovano četudi bo rast francoskega BDP letos morda manj kot enoodstotna. Francija si je sicer za cilj postavila, da bo primanjkljaj do leta 2013 spravila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kot to zahteva pakt za stabilnost evra, proračun pa naj bi uravnotežila do leta 2016. Dogajanje v območju evra pa očitno še ni povsem zabrisalo privlačnosti skupine držav s skupno evropsko valuto. Romunski predsednik Basescu je namreč danes dejal, da si Romunija želi leta 2015 postati del monetarne unije. Kot je izpostavil v Berlinu, ne verjamejo v razpršeno Evropo. Romunija podpira proces integracije, je še zatrdil.Preberite še: Dogovor o grški vladi odpira novo poglavje, Merklova že obljubila podporo	sta	Dnevnik	2011-11-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/310243/posel/novice/310243	Huber namesto Kumperščaka novi predsednik Murine uprave	gospodarstvo, ekonomija	Huber namesto Kumperščaka novi predsednik Murine uprave  Ljubljana - Nadzorniki Mure so na včerajšnji seji sprejeli odstop predsednika uprave Mure Aleša Kumperščaka, ki je bil na tem položaju od lanskega avgusta. O njegovi zamenjavi se je zaradi nesoglasja z zaposlenimi špekuliralo že dlje časa.  Nadzorniki Mure so sprejeli odstop predsednika Murine uprave Aleša Kumperščaka in imenovali Franca Huberja (na sliki), ki je zdaj zaposlen kot direktor Term Lendava. Za to lahko sklepamo, da so lastniki Kumperščaka prisilili k odstopu. Po neuradnih podatkih je Kumperščak izposloval odpravnino v višini treh mesečnih plač. Novi predsednik Murine uprave bo 1. julija postal Franc Huber, ki je zdaj direktor Term Lendava. Nadzorniki so mu podelili mandat do leta 2013. Konec minulega leta je Huber izpolnil pogoje za upokojitev, vendar je podpisal pogodbo, da bo Terme Lendava vodil do konca tega leta. Katere ukrepe bom najprej sprejel, še ne vem. Najprej se bom moral sestati z ekipo, potem pa bom pripravil analizo stanja Mure, ki ji bo sledil sanacijski program, je za Dnevnik povedal Huber. O sanaciji Mure ne dvomi: Imam 40 let delovnih izkušenj. Bil sem dolgoletni finančni direktor in pomočnik generalnega direktorja Radenske. V svoji karieri sem že saniral Terme Lendava in gostinsko podjetje Zvezda Diana, ki ima več kot 250 zaposlenih, razlaga Huber. Na vprašanje, ali je od nadzornikov dobil mandat, da sam sestavi upravo, odgovarja, da to še ni določeno. Nadzorniki so včeraj imenovali tudi prokurista Mure, Henrika Peternelja, ki bo svojo funkcijo opravljal do konca junija. Peternelj je v nadzornem svetu Mure predstavljal interese NFD Holdinga. Zaradi Kumperščakove zamenjave je s položaja člana nadzornega sveta Mure odstopil Žarko Krajnik, ki je v nadzornem svetu zastopal Zvon Dva Holding. Krajnik je sredi minulega leta tudi pripeljal Kumperščaka v Muro. Nadzorniki Mure so včeraj seznanili javnost tudi z nerevidiranimi poslovnimi rezultati družbe v minulem letu. Medtem ko je bila čista izguba višja kot leto pred tem, so bili rezultati iz poslovanja nekoliko boljši. Podrobneje bo Mura javnost o poslovnih rezultatih seznanila v prihodnjih dneh. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2008-04-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042240571/posel/novice/1042240571	Jani Soršak zanika dogovor z družbami Pivovarne Laško	gospodarstvo, ekonomija	Jani Soršak zanika dogovor z družbami Pivovarne Laško  Ljubljana - Družbe iz kroga Pivovarne Laško in Istrabenza tudi po odločitvi Urada za varstvo konkurence (UVK), ki jim je dovolil obremenitev delnic Mercatorja, ostajajo brez glasovalnih pravic v največji slovenski trgovski družbi.  To je včeraj potrdil direktor urada Jani Soršak in dodal, da sklep, ki ga je izdal UVK, v ničemer ne vpliva na postopek ugotavljanja koncentracije naštetih lastnikov v Mercatorju. Najnovejši sklep se nanaša le na Klirinško-depotno družbo (KDD), ki lahko po novem vpiše obremenitev na delnice Mercatorja. Že prej je namreč veljalo, da bi lahko ti lastniki deleže v Mercatorju prodali tudi brez soglasja UVK, če bi to storili v dobri veri in na način, da bi lastniško dokončno izstopili iz družbe, ne pa delnic zgolj parkirali , je pojasnil Soršak. Povedano preprosteje, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Infond Holding, Radenska in Istrabenz z delnicami še vedno ne smejo razpolagati na način, da bodo ohranjali oziroma utrjevali domnevno lastniško koncentracijo v Mercatorju. Čeprav lahko omenjene družbe po novem teoretično ponovno obremenijo delnice Mercatorja, pa jih je velika večina po neuradnih informacijah tako in tako že zastavljena, po neuradnih informacijah celo v več kot 230 pravnih poslih. Soršak je včeraj poudaril, da izvirni postopek zaradi nepriglasitve lastniške koncentracije, ki ga je UVK sprožil že decembra 2007, še ni končan. Upravno sodišče se namreč še vedno ukvarja s tožbo, s katero omenjeni lastniki Mercatorja izpodbijajo sklep UVK. Že po prej veljavnem zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence smo imeli vso pravno podlago za prepoved izvajanja koncentracije, novi zakon pa je tako imenovano blokado izvajanja koncentracije tako in tako zakonsko uredil. UVK v zakonsko ureditev s svojimi sklepi niti ne more posegati, je dodal Soršak. Infond Holding je pred dnevi umaknil tožbo, ki jo je na vrhovnem sodišču vložil zoper UVK zaradi blokade prodaje 23 odstotkov Mercatorja avstrijskemu Raishopu. Čeprav je pravni zastopnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek včeraj za STA zatrdil, da je umik tožbe posledica dogovora z UVK, pa je Soršak njegove navedbe zanikal in označil kot absurdne . Zdolšek je sicer dejal, da je UVK predlagal deblokado premoženja, mi pa se zavežemo, da bomo umaknili tožbo pred vrhovnim sodiščem . primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2009-01-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042398855/posel/novice/1042398855	Grožnje: Prvemu nadzorniku HSE pred sejo o bloku 6 poslali fotografije njegove hiše	gospodarstvo, ekonomija	Grožnje: Prvemu nadzorniku HSE pred sejo o bloku 6 poslali fotografije njegove hiše  Ljubljana - Ponedeljkova seja nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki so razpravljali o finančni konstrukciji šestega bloka TE Šoštanj, je imela nenavaden uvod.  Sedež Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) so v ponedeljek obiskali kriminalisti in zbirali obvestila o nenavadnem pismu, ki ga je pred sejo s točko o financiranju bloka 6 prejel predsednik nadzornega sveta Jadranko Medak. (Foto: Matej Povše) Po dostopnih podatkih je namreč predsednika nadzornega sveta Jadranka Medaka ob vstopu v prostore holdinga na recepciji pričakala kuverta. V njej mu je za zdaj neznana oseba poslala fotografije njegovega vikenda na Primorskem, ki so bile posnete dan prej, v nedeljo popoldne. Medak je o prejetem pismu obvestil Policijsko upravo (PU) Ljubljana. Kmalu za tem so holding obiskali tudi kriminalisti, nadzorniki pa so po njihovem odhodu začeli sejo. Na ljubljanski PU so nam včeraj potrdili, da so prejeli obvestilo oškodovanca o prejemu ovojnice z nenavadno vsebino . Policisti so preverili okoliščine omenjenega dogodka, so pojasnili. Da je pismo prejel Medak, ne pa tudi ostali nadzorniki, so nam potrdili na HSE. Je torej zgolj naključje, da je Medak pismo prejel prav na dan seje, ki je imela na dnevnem redu tudi način financiranja 1,2 milijarde evrov vredne naložbe v blok 6? Kot je včeraj za Dnevnik dejal Medak, so pošiljatelji očitno računali s tem, da bi me prestrašili . V kuverti so bile fotografije vikenda, ki sem ga zgradil pred dobrim desetletjem. Očitno so mi želeli dati vedeti, da mi sledijo, zato sem poklical policijo, je še povedal Medak. Čeprav so na PU Ljubljana ocenili, da iz zbranih obvestil ni razbrati znakov uradno pregonljivega kaznivega dejanja, torej groženj , velja pismo s fotografijami umestiti v širši kontekst dogajanj, povezanih s HSE in TE Šoštanj, v zadnjih tednih. Kot smo že poročali, je Medak, sicer uslužbenec ministrstva za gospodarstvo, eden od štirih članov nadzornega sveta, ki jih je vlada na ta položaj imenovala v začetku oktobra. Na prvih dveh rednih sejah so se nadzorniki lotili finančne konstrukcije bloka 6, pri čemer so s poslovodstvoma holdinga in TEŠ prišli navzkriž že pred devetimi dnevi. Prižgali so namreč rdečo luč podpisu pogodbe s komercialnimi bankami za jamstvo pri kreditu v višini 110 milijonov evrov. Tega bi HSE in TEŠ najela v sklopu 550 milijonov evrov vredne kreditne linije pri Evropski investicijski banki (EIB), ki je ključna pri veljavni finančni konstrukciji največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije. Še konec prejšnjega tedna kazalo, da je položaj nerešljiv. Nadzorniki na čelu z Medakom so črpanje prve tranše posojila pri EIB pogojevali z izločitvijo državnih poroštev, ki jih je omenjena banka zahtevala ob podpisu posojilne pogodbe, pri čemer uradno ni znano, ali in kdaj jih bo odobril državni zbor. Vse je kazalo na to, da bodo v TEŠ za zdaj ostali brez predvidenih 110 milijonov evrov, ki bi jih morali poiskati pri drugih, zelo verjetno dražjih virih. Na kocki so bili veliki vložki. Ne le zaradi 30 milijonov evrov, ki naj bi jih TEŠ iz 110-milijonske tranše nakazala Alstomu, in 60 milijonov evrov, ki so si jih v Šoštanju za sprotno financiranje projekta kratkoročno izposodili pri HSE (od tega 20 milijonov evrov za vračilo posojila Dravskim elektrarnam, ki jih vodi sedanji začasni direktor HSE Viljem Pozeb). Še večja nevarnost za projekt blok 6 bi bil signal, ki bi ga v primeru neodobritve jamstvene pogodbe z bankami dobila EIB. Če bi se ta umaknila iz financiranja šestega bloka, bi v Šoštanju 550 milijonov evrov morali najti pri komercialnih bankah, v tem primeru pa bi bil lahko zaradi podražitve stroškov financiranja pod vprašajem tudi sam projekt. Kljub temu se je ponedeljkova seja, na katero nadzorniki HSE niso povabili direktorja TEŠ Uroša Rotnika, končala s kompromisom. Nadzorniki so HSE in TEŠ črpanje 110-milijonske tranše odobrili, a bodo morali v obeh družbah pred tem pripraviti alternativne scenarije finančne konstrukcije, ki ne vključujejo državnih poroštev. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2010-10-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042518441/posel/novice/1042518441	NLB po oceni Global Finance najboljša banka v Sloveniji v 2012	gospodarstvo, ekonomija	NLB po oceni Global Finance najboljša banka v Sloveniji v 2012  Ljubljana - Mednarodna finančna revija Global Finance je za najboljšo banko v Sloveniji v letu 2012 izbrala Novo Ljubljansko banko (NLB). S tem se je največja slovenska banka že petnajstič zapored uvrstila med najboljše banke na razvijajočih se trgih srednje in vzhodne Evrope, so sporočili iz NLB.  (Foto: Luka Cjuha) Revija Global Finance vsako leto na podlagi analiz in ocen mednarodnih strokovnjakov s področja financ, vodilnih v podjetjih in bančnih svetovalcev prepozna najboljše banke v posameznih državah in regijah. Tokratno ocenjevanje so izvedli že 19. leto zapored. Revija je, kot je objavljeno na njeni spletni strani, v regiji srednja in vzhodna Evropa izbirala najboljše banke v 22 državah. Kot najboljša v regiji je priznanje prejela banka Raiffeisen International, katere podružnice so bile za najboljše banke izbrane v Albaniji, Romuniji in Srbiji. Med kriteriji so bili rast premoženja, dobičkonosnost, strateški odnosi, storitve za uporabnike, konkurenčnost cen in inovativnost produktov. Raziskava bank na razvijajočih se trgih je bila poleg regije srednja in vzhodna Evropa razdeljena še na regije razvita Evropa, Bližnji vzhod, Afrika, Azija, Severna Amerika in Latinska Amerika.	sta	Dnevnik	2012-03-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042241240/posel/novice/1042241240	S krizo se soočajo tudi pooblaščeni trgovci in serviserji motornih vozil	gospodarstvo, ekonomija	S krizo se soočajo tudi pooblaščeni trgovci in serviserji motornih vozil  Ljubljana - Posledice finančne krize v Sloveniji občutijo tudi pooblaščeni trgovci in serviserji z motornimi vozili. Ti se soočajo z zmanjšano finančno likvidnostjo, upadom prodaje tako novih kot rabljenih vozil, večjimi zalogami vozil, pri večini obstaja tudi verjetnost odpuščanja.  Fotografija je simbolična. (Foto: AP) Negativne posledice finančne krize pri svojem poslovanju opažajo vsi pooblaščeni trgovci in serviserji z motornimi vozili, ki so sodelovali v anketi sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri Podjetniško-trgovski zbornici. Vsi se soočajo z zmanjšano finančno likvidnostjo. Večina, 86 odstotkov jih meni, da banka, s katero poslujejo, primerno ukrepa in blaži učinke finančne krize. Pri tem so izpostavili, da bi pozitivne učinke na trgu lahko banke spodbudile, če bi jim omogočile lažji dostop do sredstev, predvsem v primeru, ko jih nameravajo porabiti za investiranje ali financiranje zalog, kreditiranje z ugodnejšo obrestno mero in za daljša obdobja. Prav tako bi pozitivne učinke dosegli, če bi banke omogočile tekoče obnavljanje revolving kreditov in lažjo dostopnost kreditov za kupce vozil. Da so zaradi krize ogrožena delovna mesta v podjetju, kjer delajo, in da obstaja verjetnost odpuščanja, jih meni 86 odstotkov. Od oktobra do decembra lani se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 pri 43 odstotkih vprašanih za 30 odstotkov zmanjšala prodaja novih vozil. Prodaja rabljenih vozil se je pri 22 odstotkih prodajalcev zmanjšala za 15 odstotkov, medtem ko so nekateri zabeležili tudi 60-odstotni upad prodaje rabljenih vozil. Zaloge novih in rabljenih vozil se povečujejo pri 86 odstotkih vprašanih, pri 79 odstotkih se znižuje tudi obseg servisnih storitev v delavnici. Polovica anketiranih pooblaščenih trgovcev z motornimi vozili ocenjuje, da se bodo cene novih vozil znižale predvsem v obliki akcij s strani uvoznikov, 86 odstotkov jih pričakuje tudi znižanje cen rabljenih vozil. Trgovci in serviserji z motornimi vozili ocenjujejo, da bi k izhodu iz krize lahko pripomogla tudi vlada. Tako bi po zgledu nekaterih članic EU lahko sprejela ukrepe, ki spodbujajo prodajo vozil, npr. subvencioniranje nakupa novega vozila. Temu cilju bi lahko pripomogla tudi, če bi znižala davke, skrajšala roke za vračilo DDV, ukinila davek na motorna vozila, predvsem pa sprejela ukrepe za ureditev trga uvoza novih in rabljenih vozil.	sta	Dnevnik	2009-02-01 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042440463/posel/novice/1042440463	United Continental povečal izgubo	gospodarstvo, ekonomija	United Continental povečal izgubo   United Continental povečal izgubo Največja svetovna letalska družba United Continental je v prvem letošnjem četrtletju povečala izgubo, predvsem zaradi vse višjih cen goriv in nižjih prihodkov zaradi dogodkov na Japonskem. Čista izguba je tako znašala 213 milijonov dolarjev (146 milijonov evrov), potem ko je bila v enakem obdobju lani precej nižja pri 82 milijonih dolarjev. Kljub temu pa so se povišali prihodki družbe, in sicer za 11 odstotkov na 8,2 milijarde dolarjev, kar je posledica višjih cen letalskih vozovnic.AMD presegel pričakovanja analitikov Drugi največji svetovni proizvajalec računalniških procesorjev Advanced Micro Devices (AMD) je v prvem četrtletju letos ustvaril 510 milijonov dolarjev (okoli 350 milijonov evrov) čistega dobička in s tem skoraj za dvakrat presegel lanski poslovni rezultat. Hkrati so se povečali tudi prihodki, in sicer za 2,5 odstotka na 1,61 milijarde dolarjev, kar je dobrih 200 milijonov dolarjev več od povprečne ocene analitikov.New York Times razočaral Istoimenski lastnik časopisne hiše New York Times je imel v prvih treh mesecih letos 566,5 milijona dolarjev, kar je dobrih 20 milijonov dolarjev manj kot lani. Prihodki od oglaševanja so se znižali za 4,4 odstotka na 299 milijonov dolarjev, medtem ko so prihodki od prodaje spletnih vsebin porasli za 4,5 odstotka. Čisti dobiček je znašal 5,4 milijona dolarjev, kar je za 58 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Dobro novico pa je ob tem prinesla uvedba plačljivega dostopa do spletnih vsebin, saj je časopis v treh tednih dobil 100.000 novih naročnikov.Capital One močno povečal dobiček Ameriška bančna skupina Capital One je v prvem četrtletju letos ustvarila 1,02 milijarde dolarjev čistega dobička, kar pomeni 60-odstotno povečanje v letni primerjavi. Povečanje dobička je predvsem posledica izboljšanja poslovanja s kreditnimi karticami. Banka s sedežem v mestu McLean, Virginia, je hkrati v letni primerjavi močno zmanjšala obseg rezervacij in oslabitev, in sicer z 1,48 milijarde na 534 milijonov dolarjev.Amgen s padcem dobička Največja svetovna biotehniška družba Amgen je v obdobju od januarja do konca marca ustvarila 1,13 milijarde dolarjev čistega dobička (okoli 775 milijonov evrov), kar pomeni 3,4-odstotni padec na letni ravni. Prihodki kalifornijske družbe so se hkrati zvišali za tri odstotke na 3,7 milijarde dolarjev. Omenimo, da je družba v raziskovalne in razvojne namene namenila 14 odstotkov več sredstev kot lani, in sicer 736 milijonov dolarjev.BlackRock povečal dobiček Največji denarni sklad na svetu BlackRock je v prvem letošnjem trimesečju povečal svoj dobiček za 34 odstotkov na letni ravni, predvsem zaradi krepitev delniškega trga. Dobiček se je tako povzpel na 568 milijonov dolarjev, s čimer je presegel napovedi analitikov. Premoženje v upravljanju sklada se je ob tem povečalo za 2,5 odstotka na 3650 milijard dolarjev (2500 milijard evrov), prihodki pa so se povečali za 14 odstotkov na 2,28 milijarde dolarjev.Japonska oblikovala popotresni sklad v vrednosti 34 milijard evrov Japonska je zaradi škode, ki je nastala ob potresu in cunamiju, oblikovala poseben sklad v vrednosti 4020 milijard jenov (33,66 milijarde evrov). Sredstva iz proračuna bodo namenjena sanacijskim delom, med drugim odstranjevanju grušča ter izgradnji začasnih hiš za ljudi, ki so v katastrofi ostali brez domov. Vlada načrtuje, da bo za obnovo cest in pristanišč porabila okoli 1200 milijard jenov (10,05 milijarde evrov), za odstranitev grušča 352 milijard jenov (2,95 milijarde evrov), za izgradnjo začasnih domov pa 362 milijard jenov (3,03 milijarde evrov).Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2011-04-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042339004/posel/novice/1042339004	Plačilo za okoljsko škodo bi podjetjem odneslo tretjino dobička	gospodarstvo, ekonomija	Plačilo za okoljsko škodo bi podjetjem odneslo tretjino dobička  london - Stroški onesnaževanja in druge škode, povzročene okolju s strani največjih svetovnih podjetij, bi slednja v primeru, da bi bila finančno odgovorna za svoje početje, stalo tretjino njihovega dobička. To je pokazala neobjavljena študija, opravljena za Združene narode, ki jo povzema britanski časnik The Guardian.  V Trucost poudarjajo, da bi se morale največje svetovne družbe na osnovi poročila zamisliti in sama znižati svoje okoljske vplive, preden jih k temu z uvedbo finančnih kazni prisilijo države. V stanje pa morajo poseči tudi regulatorji. Tako kot bi namreč lahko uvedba davkov in dajatev občutno zarezala v dobičke družb, nadaljnja neučinkovita poraba naravnih virov povzroča veliko škodo nacionalnim gospodarstvom nasploh. (Foto: dokumentacija Dnevnika) 3000 največjih javnih podjetij na svetu je okolju v letu 2008 skupno prizadejalo za 2200 milijard dolarjev škode, je pokazala študija, ki jo je izvedla londonska agencija Trucost. To predstavlja od šest do sedem odstotkov vseh njihovih prihodkov ter v v povprečju eno tretjino njihovih dobičkov. V svetu se krepi zaskrbljenost nad dejstvom, da nihče ne plačuje za uporabo naravnih virov, izgubo in škodo v okolju. Stopnje onesnaženja medtem dosegajo krizne vrednosti, prav tako se svet sooča s hitro izgubo zalog pitne vode, rib ter rodovitne zemlje. Kar polovico stroškov iz poročila predstavlja škoda, povzročena s strani toplogrednih plinov. Večje stroške povzroča tudi lokalno onesnaževanje zraka ter škoda, ki jo povzroča potratna uporaba in onesnaževanje pitne vode. Na letošnjem 40. zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu so sicer vodilni možje največjih svetovnih podjetij izrazili precejšnjo zaskrbljenost nad tem, kako bi morebitna plačila za uporabo okolja vplivala na njihova podjetja.	sta	Dnevnik	2010-02-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042476664/posel/novice/1042476664	Sindikati pred današnjo stavko znova na sestanek z upravo Casinoja Portorož	gospodarstvo, ekonomija	Sindikati pred današnjo stavko znova na sestanek z upravo Casinoja Portorož  Portorož - Reprezentativni sindikati v družbi Casino Portorož se bodo danes znova sestali z upravo družbe. Če dogovora o izplačilu dela avgustovskih plač, regresa in premalo izplačanih plač v letu 2009 ne bodo dosegli, bodo zaposleni ob 18. uri začeli s stavko.  (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Zaposleni doslej na pogajanjih z upravo še niso prišli do dogovora, je povedal predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev Mirjan Ražman in dodal, da še vedno obstaja možnost odpovedi ali prekinitve stavke, če bodo današnja pogajanja uspešna. Po naših izkušnjah se dogovor ponavadi doseže malo pred napovedanim začetkom stavke, je v četrtek za STA dejal Ražman in pojasnil, da bodo v nasprotnem primeru delavci danes stavkali tako, da bodo prišli na delovno mesto, a ne bodo opravljali svojega dela. Stavko bodo nadaljevali v soboto, trajala pa bo od 17. ure do nedelje do 5. ure zjutraj. V nedeljo bodo začeli ob 14. uri in končali v ponedeljek ob 3. uri zjutraj. Če dogovora tudi takrat še ne bo, bodo stavko ponovili prihodnji konec tedna. Takrat bodo prav tako začeli v petek, prekinili pa jo bodo po izpolnitvi zahtev, je pojasnil Ražman. Zaposleni v Casinoju Portorož so brez dela avgustovskih plač ostali, ko je posebni davčni urad Casinoju zaradi neporavnanih obveznosti iz naslova davka od iger na srečo blokiral vse račune. K odblokiranju so davčno upravo pozivali tudi sindikati.	sta	Dnevnik	2011-09-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042287843/posel/novice/1042287843	Sod razpravo o Pečečnikovem predlogu preložil na ponedeljek	gospodarstvo, ekonomija	Sod razpravo o Pečečnikovem predlogu preložil na ponedeljek  Ljubljana - Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe (Sod) danes ne bo razpravljal o ponudbi podjetnika Joca Pečečnika za reševanje Mure. Kot so za STA danes povedali v Sodu, se bodo o tej tematiki pogovarjali na ponedeljkovi izredni seji, ki se bo začela ob 13. uri.  (Foto: Luka Cjuha) Pečečnikov predlog predvideva predvideva ustanovitev novega podjetja, ki bi od Mure kupilo proizvodni obrat v Murski Soboti in pisarniške prostore v Ljubljani skupaj z zalogami in stroji ter Murino blagovno znamko. Vlada je imela na četrtkovi seji po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika glede predloga pomisleke, in sicer zaradi tveganja ob nesorazmernosti vložka države in zasebnega vlagatelja, poleg tega pa tudi glede poroštev, ki da bi jih morali priglasiti in bi lahko pomenili nedovoljeno državno pomoč, ter zagotovitve poslov, s čimer da bi kršili zakona o javnih naročilih in o preprečevanju omejevanja konkurence. Glede na to, da je Sod že sodeloval, in glede na prve odzive na predlog si težko predstavljam, da bi lahko tako zagotovili 20 milijonov evrov svežega kapitala in še potencialno 12 milijonov evrov poroštev, pri čemer bi morali najprej kupiti nepremičnine, je po četrtkovi seji vlade dejal Lahovnik. Direktor Soda Tomaž Kuntarič danes za pojasnila ni dosegljiv, je bil pa v četrtek s Pečečnikovim predlogom seznanjen, a ga ni želel komentirati. Vlada je sicer v četrtek službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko naložila, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi čim prej pripravi pregled ukrepov države v primeru stečaja Mure.	STA	Dnevnik	2009-07-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042340019/posel/novice/1042340019	V Cometu zaradi pomanjkanja naročil marca na čakanje predvidoma 70 ljudi	gospodarstvo, ekonomija	V Cometu zaradi pomanjkanja naročil marca na čakanje predvidoma 70 ljudi  Maribor - V zreškem Cometu se tudi v letu 2010 soočajo s pomanjkanjem naročil, zato so v podjetju za marec že napovedali nove ukrepe za premagovanje težav, med katerimi je tudi čakanje na delo. Kot je pojasnil predsednik uprave Aleš Mikeln, bodo v naslednjih treh mesecih mesečno na čakanje napotili po 70 zaposlenih. Lani je brez dela ostalo 53 ljudi.  (Foto: Boris Lenič) Po preučitvi vseh možnosti in opravljenih posvetovanjih s predstavniki sindikatov smo se odločili za ukrep čakanja na delo. Uvajamo ga za trimesečno obdobje, na čakanje pa bomo mesečno napotili približno 70 zaposlenih iz vseh enot, odvisno od obsega in vrste naročil. Predvidevamo, da bo skupno v ukrep vključenih 250 zaposlenih iz vseh služb v Cometu, seveda pa je vse odvisno od tega, koliko naročil bomo pridobili v naslednjih mesecih, je pojasnil Mikeln. Sicer pa je po njegovih besedah v sklopu programa presežnih delavcev, ki so ga bili v zreški tovarni umetnih brusov septembra lani prisiljeni pripraviti zaradi visokega upada naročil in posledičnega upada prodaje za več kot 30 odstotkov, v letu 2009 delovno razmerje prenehalo 53 zaposlenim. Comet je trenutno sredi intenzivnih priprav na združitev z mariborskim Swatyjem, podjetjem s sorodno proizvodnjo, ki je prav tako v lasti Avtotehne. Omenjena združitev bi se po Mikelnovih besedah lahko zgodila že do 1. aprila, saj želijo projekt, ki bo prinesel številne sinergijske učinke, zaključiti v najkrajšem možnem času. Točen datum bo znan, ko bodo zaključeni vsi potrebni postopki za združitev podjetij, pojasnjuje prvi mož obeh družb, ki bosta v prihodnje na trgu nastopala z imenom SwatyComet. Mikeln je tudi potrdil, da so konec lanskega leta v Cometu zaprli proizvodnjo keramičnih brusov in jo preselili v Swaty. Kot je dejal, negativno poslovanje Cometove enote v zadnjih letih ni več omogočalo nadaljevanje proizvodnje pod istimi pogoji in je terjalo zahtevno odločitev glede možnosti prihodnjega obstoja. Da bi na eni strani lahko ohranili čim več delovnih mest in na drugi strani dragoceno strokovno znanje, ki smo ga v Cometu nadgrajevali dobrih 25 let, smo se odločili za prenos na družbo Swaty. Obseg poslovanja na področju keramičnih brusov je v družbi Swaty namreč nekajkrat večji od obsega v Cometu, daljša pa je tudi tradicija izdelave tovrstnih brusov, je dejal Mikeln. V Maribor je bilo prezaposlenih 12 ljudi in čeprav v Cometu zagotavljajo, da zaradi selitve proizvodnje niso odpuščali, pa je od lani zaradi recesije in upada naročil od 53 odpuščenih bilo kar 17 takih, ki so prihajali iz enote Keramični brusi. Kot je še dejal Mikeln, ta hip o uvedbi čakanja na delo razmišljajo tudi v Swatyju, dokončno odločitev pa bodo predvidoma sprejeli še ta teden.	sta	Dnevnik	2010-02-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042216301/posel/novice/1042216301	Z dokapitalizacijo v lastništvu NKBM tudi neznani domači vlagatelji	gospodarstvo, ekonomija	Z dokapitalizacijo v lastništvu NKBM tudi neznani domači vlagatelji  Ljubljana - Nova Kreditna banka Maribor, ki jo vodi Matjaž Kovačič, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 35,4 milijona evrov bruto dobička, kar je okoli 11 milijonov evrov več kot v prvi polovici leta. Bilančna vsota mariborske banke je konec septembra znašala 4,56 milijarde evrov, kar je 8 odstotkov več kot konec decembra lani oziroma 74,3 milijona evrov več kot ob polletju.  Podrobnejše rezultate o poslovanju bodo v NKBM razkrili prihodnji ponedeljek, že včeraj pa je nekatere podatke o poslovanju obravnaval nadzorni svet NKBM, ki mu predseduje Franc Škufca. Poleg poslovanja so nadzorniki obravnavali tudi trenutno finančno krizo in njene vplive na NKBM. Ugotovitve, kako ta vpliva na banko, niso razkrili. Razpravljali so tudi o dokapitalizaciji banke, ki se je zaključila pred dobrim tednom. Kdo vse je poleg države vplačal dokapitalizacijske delnice, bo predvidoma znano konec meseca. Še pred začetkom dokapitalizacije naj bi Kovačič snubil tudi nekatere tuje vlagatelje, vendar se ti, z izjemo East Capital, ki je že zdaj v lastništvu banke, niso odzvali. Po naših informacijah pa so se za nakup dokapitalizacijskih delnic odločili nekateri za zdaj še neznani domači institucionalni vlagatelji, ki doslej še niso bili med lastniki NKBM. Ena od tem včerajšnje seje nadzornega sveta je bila tudi strategija Nove KBM do leta 2013, ki, tako naši viri, vključuje širitev v Sloveniji, boljše izkoriščanje sinergij s Poštno banko Slovenije in Zavarovalnico Maribor, iskanje kadrovskih in stroškovnih rezerv, v srednjeročnem načrtu pa naj bi bila tudi širitev na trge jugovzhodne Evrope. matjaz.polanic@dnevnik.si Avtor je lastnik delnic NKBM.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-10-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042514372/posel/novice/1042514372	Strahovi so se uresničili, opolnoči nove rekordne cene naftnih derivatov	gospodarstvo, ekonomija	Strahovi so se uresničili, opolnoči nove rekordne cene naftnih derivatov  Ljubljana - Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji se bodo opolnoči zvišale na nove rekordne vrednosti. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 2,5 centa na 1,463 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 2,4 centa na 1,478 evra, dizelsko gorivo pa za 0,8 centa na 1,343 evra za liter.  Fotografija je simbolična. (Foto: Jaka Gasar) Dražje bo tudi kurilno olje, in sicer se bo cena zvišala za 0,3 centa na 1,026 evra za liter, so danes sporočili iz Petrola. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.Cene goriv primerljive s cenami v sosednjih državah Medtem ko se pogonska goriva dražijo in dosegajo rekordne vrednosti, vlada po mnenju direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djanija Brečeviča še ne bo znižala trošarin, za to tudi še ni čas. Po pojasnilih finančnega ministrstva vlada ni znižala trošarin, cene goriv pa da so primerljive s cenami v sosednjih državah. Vlada danes ni posegla v višino trošarin na energente, to bo storila šele, ko bodo ogroženi makroekonomski temelji, je ocenil Brečevič in dodal, da se bo vlada najverjetneje za ta korak odločila, ko bodo cene pogonskih goriv začele vplivati na stopnjo inflacije in ostale makroekonomske pokazatelje. Kot so za STA pojasnili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), so se cene življenjskih potrebščin v prvih dveh mesecih letos zvišale za nekaj manj kot 0,1 odstotka. Okoli 0,4 odstotne točke so prispevala dražja tekoča goriva, večina negativnega prispevka pa je izhajala iz sezonskega znižanja cen obleke in obutve. K 2,9-odstotni medletni inflaciji v februarju so cene tekočih goriv prispevale dobre 0,6 odstotne točke. Zadnje podražitve bodo k inflaciji v marcu prispevale še 0,2 odstotne točke, na medletni ravni pa bo prispevek znašal 0,8 odstotne točke, so še pojasnilih na Umarju. Na podlagi analiz ministrstva za finance ugotavljamo, da so cene goriv primerljive s cenami goriv v sosednjih državah oziroma so odstopanja minimalna, pa so dejali na ministrstvu. Slovenija po pojasnilih ministrstva namreč s kratkoročnimi ukrepi sproti prilagaja višino trošarin na način, da ni ogrožena konkurenčnost gospodarstva in obenem zagotovljena proračunska stabilnost.Za znižanje trošarin še ni čas Ravno zaradi proračunskega primanjkljaja je po Brečevičevem mnenju malo verjetno, da bi vlada znižala trošarine za pogonska goriva, saj te predstavljajo vir prihodkov za državni proračun. Po njegovih pojasnilih ima vlada sicer manevrskega prostora za znižanje trošarin dovolj, vendar pa po njegovi oceni za to še ni čas. Cena motornih bencinov je namreč primerljiva s cenami v sosednjih državah - dražji je le v Italiji, medtem ko so razmere pri dizelskem gorivu nekoliko boljše - cenejšega imajo le na Hrvaškem. Odločitev vlade glede znižanja trošarin bo po Brečevičevi oceni odvisna tudi od dogodkov v Iranu. Če bi se politična kriza zaradi jedrskega programa v Iranu nadaljevala ter bi cene surove nafte in pogonskih goriv na mediteranski borzi začele naraščati, bo vlada verjetno znižala trošarine, je dejal. Razmere na naftnem trgu bo kratkoročno v veliki meri krojila hitrost reševanja krize v Iranu, dolgoročno pa stopnja aktivnosti svetovnega gospodarstva. Brečevič sicer pričakuje, da bo povpraševanje po črnem zlatu na dolgi rok naraščalo počasi, s tem pa se bo rahlo zviševala tudi cena surove nafte.	sta	Dnevnik	2012-03-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042385794/posel/novice/1042385794	Prvih 50 delavcev se je vrnilo v Prevent	gospodarstvo, ekonomija	Prvih 50 delavcev se je vrnilo v Prevent  Slovenj Gradec - Družba Boxmark Leather je včeraj res zaposlila prvih 50 Preventovih šivilj, že danes namerava skleniti pogodbo o zaposlitvi s še 50 šiviljami, ta teden pa bo delo dobilo okoli 150 ljudi.  (Foto: Luka Cjuha) Direktor Boxmarka Marjan Trobiš je optimistično napovedal, da bodo postopno zaposlovali še naprej in da bo končna številka verjetno med 600 in 800 zaposlitvami v Radljah, Slovenj Gradcu in na Mirni. Boxmarkovi cilji so trenutno kratkoročni, vendar kot zatrjuje Trobiš, nameravajo poslovne prostore odkupiti, za kar imajo tudi v pogodbi o najemu dogovorjeno predkupno pravico, in nadaljevati proizvodnjo sedežnih prevlek predvidoma naslednjih pet do osem let. Delavke bodo pri Boxmarku zaslužile okoli 600 evrov, pogodbo pa imajo trenutno sklenjeno za en mesec. Včeraj so se k novemu delodajalcu vrnile z novimi pričakovanji in nekoliko zaskrbljene, saj so iz Kidričevega do njih prišle novice, da bo delodajalec od njih pričakoval visoko storilnost. Preventove šivilje so navajene trdega dela, kar je očitno ugotovil tudi Trobiš, ki je ob srečanju z njimi dobil zelo pozitiven vtis. Konec septembra namerava Boxmark proizvodnjo zagnati še v Radljah, podobno naj bi se zgodilo še na Mirni na Dolenjskem.	zs	Dnevnik	2010-09-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042239780/posel/novice/1042239780	Pokojninski skladi kljub ,varnim naložbam, v rdečih številkah	gospodarstvo, ekonomija	Pokojninski skladi kljub varnim naložbam v rdečih številkah  Ljubljana - »Varne naložbe« slovenskih pokojninskih skladov niso obvarovale pred negativnimi donosi v lanskem letu. Kapitalska družba (Kad) je tako za pokrivanje razlike med doseženim in zajamčenim donosom svojih pokojninskih skladov že morala uporabiti lasten kapital, zgolj šesterica vzajemnih pokojninskih skladov pa je izgubila 60 milijonov evrov.  Če pokojninski skladi letos ne bodo dosegli zajamčenega donosa, bodo razliko pokrili donosi iz minulih let. Izbruh finančne krize je pokojninske sklade prisilil v dodatno prestrukturiranje portfelja v korist manj tveganih naložb, tako da zdaj delež obveznic predstavlja že več kot dve tretjini celotne naložbene strukture pokojninskih skladov. Kljub negativnim trendom, kot kaže, zavarovanci skladom zaupajo, saj so ti tudi lani ponovno dosegli visoko rast sredstev v upravljanju, prav tako pa se je tudi zanemarljivo malo zavarovancev odločilo za izstop iz skladov. ***Za večjo tabelo liknite tukaj*** Čeprav imajo slovenski pokojninski skladi večino sredstev naloženih v varnih obveznicah, so minulo leto kot po pravilu imeli negativne donose. Kapitalska družba (Kad) je tako za pokrivanje razlike med doseženim in zajamčenim donosom svojih pokojninskih skladov že morala poseči po lastnem kapitalu, samo šesterica vzajemnih pokojninskih skladov (VPS), ki razpolagajo s tretjino vseh sredstev za dodatne pokojnine, pa je izgubila skoraj 60 milijonov evrov.Pri drugih izvajalcih za zdaj še dovolj rezervacij Večini izvajalcev sicer rezervacije, ki so bile oblikovane v preteklih, bolj uspešnih letih, za zdaj zadoščajo za pokrivanje razlike med doseženim in zajamčenim donosom. Tako praktično vsi pokojninski skladi v zadnjih petih letih presegajo donos dvajsetih odstotkov. Skrb vzbujajoč je pogled na sklade Kapitalske družbe, ki so negativni celo v obdobju treh let. Tako so se rezervacije, ki jih je družba oblikovala za pokrivanje te razlike, povzpele že na 53,2 milijona evrov. Izjemno visoko, kar 18-odstotno izgubo so v minulem letu ustvarili pri Adriaticu Slovenici in s tem petletni donos znižali zgolj na 13 odstotkov. Pozitivno so minulo leto zaključili zgolj v Zavarovalnici Triglav in Pokojninski družbi A.V varnih naložbah že dobri dve tretjini sredstev Napovedi, da bodo upravljavci pokojninskih skladov svoje naložbe zaradi zaostrenih razmer preusmerili v manj tvegane vrednostne papirje, domače ter tuje državne in podjetniške obveznice, so se uresničile. Naši izračuni tako potrjujejo, da obveznice predstavljajo že več kot dve tretjini celotne naložbene strukture pokojninskih skladov. Nekateri izmed skladov so ta delež resda za malenkost znižali, vendar so sredstva, ki so jih imeli v bolj tveganih naložbah - delnicah, vzajemnih skladih in investicijskih družbah - premaknili v bolj likvidne vrednostne papirje in inštrumente, kot so depoziti, gotovina ter potrdila o vlogi.Rast sredstev v upravljanju še vedno dvomestna Kljub negativnim donosom pa skladi še vedno dosegajo znatno rast sredstev v upravljanju. Še več, z izjemo Kadovega KVPS je uspelo pokojninskim skladom vrednost teh sredstev povečati za več kot desetino. Ta rast sicer ni primerljiva z letom 2007, ko so nekateri z vplačanimi premijami zavarovancev in plemenitenjem njihovega premoženja svoje portfelje povečali tudi za polovico. Poudariti velja, da morajo zavarovanci upravljavcem vsako leto v obliki provizije (vstopnih in upravljavskih) odtegniti tudi do nekaj odstotkov svojega premoženja. Ob tem moramo tudi opozoriti, da skladi kljub jasnim razlikam med doseženimi donosi skorajda niso beležili izstopov oziroma prehodov individualnih zavarovancev, saj ti predstavljajo zgolj nekaj odstotkov vseh, vključenih v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja. Je pa iz določenih pokojninskih načrtov, vsaj iz Kapitalske družbe in Probanke, izstopila peščica kolektivnih zavarovancev (podjetij). Izvajalec sicer pri izstopu zaračuna izstopne stroške v vrednosti največ odstotek odkupne vrednosti.Upočasnjena rast portfelja zavarovancev Poleg negativnih donosov je lansko leto zaznamovala tudi upočasnjena rast števila novih zavarovancev. Skladom je namreč še predlani uspelo v svoje portfelje vključiti več tisoč novih zavarovancev, njihovo število pa se je skupno povečalo za dobrih 30.000. Pri tem sta bila poleg Kadovega zaprtega pokojninskega sklada ZVPSJU najuspešnejša Moja naložba in Prva osebna zavarovalnica. Največjo, skoraj tretjinsko rast, je takrat dosegel tudi sklad Adriatica Slovenice, sicer najmanjši med izvajalci. Trend je sicer v lanskem letu znatno upadel, nadpovprečno rast pa je dosegal zgolj sklad Zavarovalnice Triglav, ki je bil lani eden redkih s pozitivnim donosom. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2009-01-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042426609/posel/novice/1042426609	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Intereuropa 4,32 % Sava 2,52 %		Dnevnik	2011-02-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042362125/posel/novice/1042362125	Iz politike se nepričakovano umika prvi mož nemške zvezne dežele Hessen	gospodarstvo, ekonomija	Iz politike se nepričakovano umika prvi mož nemške zvezne dežele Hessen  Berlin - Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Hessen in eden ključnih politikov vladajoče Krščansko-demokratske unije (CDU) Roland Koch je danes nepričakovano sporočil, da se umika iz politike, poročajo tuje tiskovne agencije. 52-letni Koch se je večkrat omenjal kot eden od kandidatov za kanclerstvo ali za položaj finančnega ministra.  Angela Merkel. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) A kot je danes razkril novinarjem, s koncem avgusta zapušča svet politike. Kaj bo počel po odhodu iz politike, ni želel razkriti, dejal je le, da ima nekaj idej . Večina njegovih sodelavcev je bila ob današnji novici presenečena, čeprav je Koch zatrdil, da Merklova za njegov odhod ve že kakšno leto dni. Zatrdil je tudi, da ne odhaja zaradi kakršnihkoli prepirov. Konservativni ministrski predsednik ostrega jezika Hessen vodi že od leta 1999 in je namestnik Merklove kot vodje CDU. Kljub temu je pogosto kritiziral njene politike, zato je veljal za enega njenih glavnih rivalov. Med drugim je večkrat pozval k zmanjšanju javnih izdatkov. Sicer pa je Koch tako kot Merklova veljal za zaveznika nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla.	sta	Dnevnik	2010-05-25 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042375186/posel/novice/1042375186	Od petih Murinih apartmajev na Pagu prodani trije	gospodarstvo, ekonomija	Od petih Murinih apartmajev na Pagu prodani trije  Murska Sobota - Na današnji dražbi Mure v stečaju so od petih apartmajev na otoku Pagu prodali tri oziroma na dveh dražbah apartmajev na tem otoku od sedemnajstih le sedem. Dva sta danes odšla kupcem po izklicni ceni, pri enem pa so jo dvignili za 5000 evrov.  (Foto: Bojan Velikonja) Potem ko na prejšnjih dražbah ni bilo zanimanja oziroma plačane varščine za stanovanja v Murski Soboti in Ljutomeru ter poslovne prostore v Ljubljani, je danes varščino položilo pet kupcev. Za prvi apartma v naselju Gajac je cena od nekaj manj kot 57.000 evrov zrasla na slabih 62.000 evrov, pri drugem in tretjem pa so kupci ostali pri izklicni ceni nekaj čez 50.000 evrov. Eden od kupcev je bil iz Prekmurja, drugi iz Novega mesta, tretji pa Hrvat, ki že ima apartma in ga je kupil še v nadstropju. Dražbe Mure v stečaju bodo spet jeseni, ko bo med drugim naprodaj tudi celotni kompleks Mure s stroji in objekti Plese 2, katerega ocenjena vrednost je slabih 27 milijonov evrov.	sta	Dnevnik	2010-07-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042321211/posel/novice/1042321211	ZDA bodo znižale stroške reševanja bank za več kot 200 milijard dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	ZDA bodo znižale stroške reševanja bank za več kot 200 milijard dolarjev  Washington - Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame načrtuje znižanje stroškov reševanja bank za več kot 200 milijard dolarjev, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedal nek uslužbenec ameriškega ministrstva za finance.  Ameriški predsednik Barack Obama (Foto: AP Photo) Uslužbenec ministrstva, ki je želel ostati neimenovan, je povedal, da pričakovanje nižjih stroškov programa reševanja bank temelji na hitrejšem okrevanju velikih bank ter nižjih dosedanjih izdatkih za nekatere banke. V okviru oktobra lani sprejetega 700 milijard dolarjev vrednega programa pomoči domačemu finančnemu sektorju naj bi tako ZDA za reševanje bank namenile 141 milijarde dolarjev, medtem ko so še avgusta ta strošek ocenjevale na 341 milijarde dolarjev. Novi znesek bo vključen v predlog novega proračuna, ki ga bo Obama v kongresu predstavil februarja. Znižanje pričakovanih stroškov reševanja pomoči finančnemu sektorju bo znižalo tudi pričakovani proračunski primanjkljaj. ZDA so proračunsko leto 2009, ki se je izteklo s septembrom, sklenile z rekordnim primanjkljaj v višini 1420 milijard dolarjev. Ameriške banke so doslej vrnile približno 70 milijard dolarjev pomoči, poleg tega je Bank of America napovedala, da bo vrnila 45 milijard dolarjev. Pričakovati je, da bo Obama v torkovem govoru o gospodarskem položaju predstavil idejo, da bi vrnjena sredstva v program namenili za pomoč brezposelnim.	sta	Dnevnik	2009-12-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042290835/posel/novice/1042290835	NLB odgovarja Infondu Holdingu: Ravnali smo v skladu s pogodbo	gospodarstvo, ekonomija	NLB odgovarja Infondu Holdingu: Ravnali smo v skladu s pogodbo  Ljubljana - NLB pri svojem poslovanju vedno, kot tudi v konkretnem primeru, ravna v skladu s pravili stroke, in sicer na temelju pogodb in veljavne zakonodaje. Tako so v največji banki včeraj na kratko komentirali napoved Infonda Holdinga, da bo proti bankam zaradi zasega delnic Pivovarne Laško in Mercatorja vložil odškodninske tožbe.  (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Znano je, da so si banke od sredine prejšnjega tedna s prodajo zaseženih delnic poplačale za 243 milijonov evrov terjatev do Infonda Holdinga, ta pa je medtem že vložil predlog za začasno odredbo, s katero poskuša bankam pred skupščino Pivovarne Laško konec meseca prepovedati razpolaganje z delnicami. Infondu Holdingu je za zdaj ostalo še 15,6 odstotka delnic Pivovarne Laško, saj NKBM in Probanka delnic še nista zarubili, po nekaterih napovedih naj bi to storili danes. Poleg bank, ki obvladujejo 38,4 odstotka lastništva, in Infonda Holdinga je med večjimi lastniki še država s sedmimi odstotki delnic. Tožbeni zahtevek se nanaša na plačilo odškodnine in razveljavitev po njihovem mnenju fiktivnih poslov. Samo NLB naj bi jih po njihovem mnenju oškodovala za 54 milijonov evrov. Več kazalcev poslovanja Infond Holdinga, njegove večinske lastnice družbe Center Naložbe in Pivovarne Laško si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-08-13 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042493550/posel/novice/1042493550	Banka Slovenije: Banke tudi prihodnje leto v oslabitve in s potrebo po dokapitalizaciji	gospodarstvo, ekonomija	Banka Slovenije: Banke tudi prihodnje leto v oslabitve in s potrebo po dokapitalizaciji  Ljubljana - Slovenske banke bodo tudi v prihodnjem letu oblikovale oslabitve, potrebovale bodo dokapitalizacije in izkazovale bodo slab finančni rezultat. Tako kaže analiza sveta Banke Slovenije o možnih posledicah nadaljnjih neugodnih gospodarskih gibanj, neugodnih razmer na finančnih trgih in visokih cen zadolževanja na poslovanje slovenskih bank.  Svet centralne banke pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca na včerajšnji seji ni mogel mimo zahtevanega visokega donosa na dolgoročne slovenske obveznice. Ta je, tako centralni bankirji, previsok. Med drugim je zanj kriva negotovost glede vodenja fiskalne konsolidacije in sprejemanja strukturnih reform, dodajajo. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Po zadnjih dostopnih podatkih so banke letos do oktobra oblikovale 609 milijonov evrov oslabitev ter posledično zabeležile 107 milijonov evrov izgube pred davki. Stroški oslabitev znatno naraščajo vse od leta 2008 in če so leta 2009 banke oslabitve opravile za 3,7 odstotka vseh terjatev, so jih letos do septembra oblikovali že za 5,6 odstotka vseh terjatev. Položaj gospodarstva pa se medtem ne izboljšuje in nič ne kaže, da bi se banke intenzivneje začele ukvarjati s podjetji, njihovimi komitenti, ki jim grozi propad. Naj omenimo, da je letos samo do konca oktobra v stečaju končalo več kot 570 podjetij, lani v vsem letu 510 podjetij. Napovedi za prihodnje leto se ne izboljšujejo, kvečjemu nasprotno. A v Banki Slovenije očitno pričakujejo, da se bo stanje umirilo leto kasneje. Leta 2013 naj bi se tako izboljšali tudi finančni rezultati bančnega sektorja, ki pa bodo še vedno odvisni od gospodarskih gibanj in umiritve razmer na finančnih trgih, pričakujejo pa tudi izboljšanje finančne strukture poslovanja podjetij. Kreditna aktivnost bank se ob tem še naprej znižuje. Likvidnost in solventnost bančnega sistema ostaja po zagotovilih Banke Slovenije primerna, banke pa pridobivajo sredstva tako pri evrosistemu kot z vlogami. Gospodinjstva na primer so v bančni sistem v prvih desetih mesecih vložila 168 milijonov evrov. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-12-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042231478/posel/novice/1042231478	Hit proti posebni reviziji Oniksa	gospodarstvo, ekonomija	Hit proti posebni reviziji Oniksa  Ljubljana - Na zadnji skupščini jeseniške družbe Oniks se Hit kot največji delničar ni strinjal s predlogom, da bi posebni revizor preveril določene poslovne odločitve vodstva. GBD Skupina - desetinski lastnik Oniksa - je namreč zahtevala, naj revizor preveri prodajo kapitalskih naložb v zadnjih petih letih in vrednost nakazil med povezanimi osebami.  Glede na veliko transakcij in sprememb v družbi bi se radi prepričali, da nismo kot manjšinski delničar oškodovani, saj nismo razpolagali z zadostnimi informacijami in podatki, da bi lahko posle pregledali sami, je povedala izvršna direktorica GBD Skupine Ani Klemenčič. Preglasovanje njihovega predloga razume kot: Ali jih poslovanje družbe v preteklosti ne zanima ali pa so jim dostopni vsi podatki. GDB Skupina je med drugim zahtevala podrobnosti o prodaji Kovinarja z Jesenic in podrobnosti o poslih s Kovinarjem Gradnje ST. Prav tako želijo izvedeti, prodaja katerih naložb je bila upoštevana v finančnih prihodkih lanskega leta. Kaj se je dogajalo na skupščini, ne bom komentiral, resnica pa je taka, da vse, kar delamo, delamo javno in transparentno, je povedal Tilen Majnardi, koordinator delovanja skupine Hit v Kranjski Gori. Spomnimo, da je igralni salon v hotelu Larix zgradila Hit Alpinea, nato pa ga je prodala podjetju Oniks. Ta igralnica naj bi bila prodana prepoceni, zaradi česar je svoj položaj direktorice Hita Alpinea izgubila Marjana Novak. Hit je igralnico vendarle dobil nazaj, potem ko je konec poletja kupil 75 odstotkov družbe Oniks. Poleg novega lastnika je družba dobila tudi novi upravni odbor, novo ime in nov sedež podjetja, saj so bili Hitovi predlogi na skupščini potrjeni. Prejšnje člane v upravnem odboru, Florijana Velikajno, Branka Pretnarja in Vinka Pogačnika, so zamenjali Bogdan Soban, Tomaž Repinc ter Ernst Poženel. Novo ime družbe je postalo Hit Larix, sedež družbe pa je zdaj v Kranjski Gori. Majnardi je še povedal, da bodo v prihodnosti verjetno izvedli konsolidacijo igralnih salonov v Kranjski Gori - poleg Hit Larixa imajo v lasti tudi igralni salon Hit in Hit Alpinea - saj bo učinkoviteje, če jih združijo v holding.	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-12-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042304474/posel/novice/1042304474	Še nekoliko boljša slika septembrske gospodarske dejavnosti v območju evra	gospodarstvo, ekonomija	Še nekoliko boljša slika septembrske gospodarske dejavnosti v območju evra  Bruselj - Gospodarska dejavnost v območju evra se je septembra okrepila še nekoliko bolj od pričakovanj. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit in velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je z avgustovskih 50,4 točke septembra povzpel na 51,1 točke in ne na 50,8 točke, kot se je glasila prva ocena.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Ločeni indeks za storitveni sektor pa se je povzpel z 49,9 točke na 50,9 točke, kar je za 0,3 odstotne točke več od prve ocene. To pomeni, da se je tudi storitveni sektor septembra povzpel čez mejo 50 točk, torej na raven, ki že pomeni povratek k rasti. Rezultati pod to mejo pomenijo krčenje in storitveni sektor se je pod mejo 50 točk gibal kar 16 mesecev, medtem ko se je celotni PMI v recesijskem območju gibal 14 mesecev. Po besedah glavnega ekonomista pri raziskovalni družbi Markit Chrisa Williamsona boljši septembrski rezultati kažejo na to, da se okrevanje nemškega in francoskega gospodarstva nadaljuje, poleg tega pa se recesija v Italiji in Španiji umirja. Vse skupaj krepi previdno upanje glede povratka k rasti v pravkar minulem tretjem četrtletju. Če je v začetku leta na mesec delo izgubilo 367.000 oseb, se je sedaj ta številka zmanjšala na 100.000, je še dejal Williamson. Glavni ekonomist pri raziskovalni družbi IHS Global Insight pa je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da povratek v območje rasti krepi pričakovanja, da se je gospodarstvo evrskega območja v tretjem četrtletju po petih trimesečjih krčenja resnično znova okrepilo. Tako storitveni kot proizvodni sektor pa še nista izven najbolj nevarnega območja, saj so v naslednjih mesecih nihanja navzdol povsem mogoča, je še dejal Archer.	STA	Dnevnik	2009-10-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042304055/posel/novice/1042304055	Triglav od Slovenijalesa terja pojasnila o tožbi v Beogradu	gospodarstvo, ekonomija	Triglav od Slovenijalesa terja pojasnila o tožbi v Beogradu  Ljubljana - Zavarovalnica Triglav, večinska lastnica Slovenijalesa, je upravo in nadzorni svet te družbe pozvala, da ji v pisni obliki posredujeta informacije o obravnavi na sodišču v Beogradu v zadevi Jugobanka v stečaju. Po besedah predsednika uprave Mitje Pleterskega bo v Beogradu 21. oktobra eden od narokov v tožbi proti Slovenijalesu, ki pa ni odločilen.  Zavarovalnica Triglav Spomnimo, da terjatve Slovenijalesa do Jugobanke izvirajo iz začetka devetdesetih let. Celotna vrednost terjatev z zamudnimi obrestmi znaša okoli 40 milijonov evrov. Poleg tožbe v Srbiji je bila proti Slovenijalesu vložena tudi tožba v ZDA, ki je trenutno zamrznjena. Ko je v začetku lanskega leta neznano srbsko podjetje Municipium-S na javnem razpisu srbske agencije za zavarovanje depozitov odkupilo terjatve Jugobanke v stečaju do Slovenijalesa, je proti Slovenijalesu v Sloveniji vložilo tožbo na izdajo meničnega plačilnega naloga.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-10-03 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042450087/posel/novice/1042450087	V Sloveniji v prvem četrtletju višji stroški dela	gospodarstvo, ekonomija	V Sloveniji v prvem četrtletju višji stroški dela  Ljubljana - Stroški dela na dejansko opravljeno uro v Sloveniji so bili v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 2,2 odstotka. Povprečne bruto plače so se medtem po podatkih državnega statističnega urada zvišale za 3,1 odstotka.  Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se najizraziteje zvišali v rudarstvu (za 12,1 odstotka) in v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za 11 odstotkov), razlog za zvišanje je po oceni statističnega urada v manjšem številu dejansko opravljenih delovnih ur v prvih treh mesecih. (Foto: Matej Povše) Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se najizraziteje zvišali v rudarstvu (za 12,1 odstotka) in v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za 11 odstotkov), razlog za zvišanje je po oceni statističnega urada v manjšem številu dejansko opravljenih delovnih ur v prvih treh mesecih. Po drugi strani so se stroški dela na dejansko opravljeno uro najizraziteje znižali v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 1,7 odstotka) in v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 1,5 odstotka). Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat z 2. junija so bili desezonirani stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v industriji in storitvah v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z enakim obdobjem 2009 višji v 20 državah članicah EU, za katere je Eurostat imel podatke. Stroški dela so se najopazneje zvišali v Bolgariji (za 7,8 odstotka) in v Romuniji (za 5,8 odstotka), znižali pa v Grčiji (za 6,2 odstotka) in na Madžarskem (za 2,6 odstotka). V celotni sedemindvajseterici so se stroški dela zvišali za 1,9 odstotka, v Sloveniji pa je bilo zvišanje 4,4-odstotno, je podatke Eurostata še navedel državni statistični urad.	sta	Dnevnik	2011-06-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042337938/posel/novice/1042337938	Mešano razpoloženje na kapitalskih trgih	gospodarstvo, ekonomija	Mešano razpoloženje na kapitalskih trgih  V preteklem tednu so trgi zaustavili svoje upadanje. S&P500 je tako zrasel za 0,9, MSCI World pa za 1,1 odstotka. Trgi v razvoju so doživeli še večji odboj, saj je MSCI EM v prejšnjem tednu zrasel za 2,7 odstotka. Očitno so se vlagatelji pomirili po skoraj 10-odstotni korekciji, pri čemer je v ozadju več razlogov.  Prvič, medtem ko je tehnična analiza še sredi januarja kazala na pregretost trgov, pa sedaj kaže na območja pretiranega prodajnega pritiska. Drugič, če so ankete med vlagatelji glede prihodnje rasti delniških indeksov sredi januarja kazale, da je pesimistično razpoloženih le 26 odstotkov vlagateljev, je ta delež poskočil na 40 odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da do korekcije ali upadov po navadi pride ravno v času največjega optimizma in obratno, v času največjega pesimizma pride do rasti cen delnic. Tretjič, skrbi glede reševanja grških težav pomirja vse več novic in govoric, da bo območje evra le našlo rešitev. Težko je namreč pričakovati, da bo Evropska centralna banka dovolila bankrot ene izmed članic. Istočasno pa ta kriza pomeni, da je večja verjetnost ohranitve nizke obrestne mere v območju evra, kar je dobro za kapitalske trge. Po drugi strani pa tudi slabih novic ne primanjkuje, zato še ne kaže na ponovno vzpostavitev trenda rasti. Podatki o rasti bruto domačega proizvoda v območju evra so še vedno šibki in nižji od pričakovanj. Tako je bila rast v zadnjem četrtletju le 0,1-odstotna in ne 0,3-odstotna. Pri tem se je poglobila recesija v Grčiji, Italija je ponovno zdrsnila v negativno območje, Nemčija pa je zabeležila stagnacijo. Težave držav območja evra tako še naprej vplivajo na depreciacijo dolarja. Z drugačnimi težavami se srečuje Kitajska, ki je že drugič v mesecu dni zahtevala dvig nivoja depozitov za dana posojila, s čimer se zmanjšuje ekspanzivnost monetarne politike. Razlog je v skrbi glede previsoke gospodarske rasti. Tako je namen dviga preprečiti pregrevanje gospodarstva, kar je dobro, a kratkoročno je to slab signal za kapitalske trge. Če se dotaknemo še olimpijskih iger, kjer gledamo in ugibamo o zmagovalcih, pa je glavni poraženec iger že znan. Televizijska hiša NBC v lasti General Electricsa je namreč za pravice predvajanja plačala visokih 820 milijonov dolarjev, kar je bilo dogovorjeno v daljnem letu 2003, po drugi strani pa naj bi prihodki od oglaševanja znašali le od 650 do 700 milijonov dolarjev. Recesija je naredila svoje. Gre torej za okoli 150-milijonsko izgubo, seveda pa istočasno podrobno pokrivanje iger pomeni tudi visoke stroške produkcije. Nedvomno visoko preplačane pravice prenosa.		Dnevnik	2010-02-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042529464/posel/novice/1042529464	Slovenija in Rusija za cenejše mobilno gostovanje	gospodarstvo, ekonomija	Slovenija in Rusija za cenejše mobilno gostovanje   Slovenija in Rusija za cenejše mobilno gostovanje Minister Žiga Turk je včeraj z ruskim ministrom za telekomunikacije in sredstva obveščanja podpisal izjavo za pocenitev mobilne telefonije med državama. Ta omogoča podpis sporazumov med operaterji obeh strani za znižanje tarif po vzorcu, ki velja v EU. Na slovenski strani so se za znižanje že zavezali Telekom Slovenije, Tušmobil in T2.Prostori SCT naprodaj za pol milijona evrov manj Druga javna dražba za poslovne prostore družbe SCT na Slovenski cesti v Ljubljani bo 19. junija. Izklicne cene za prostore v treh nadstropjih znašajo skupno 2,22 milijona evrov, kar je okoli 540.000 evrov manj kot na prvi dražbi.Skrbni pregled Juteksa do 22. junija Uprava Juteksa je na pobudo konzorcija lastnikov, ki prodajajo svoj delež v žalski družbi, podaljšala rok za izvedbo skrbnega pregleda do 22. junija, in sicer zaradi naknadno prispelih nezavezujočih ponudb.O usodi Skupine Viator & Vektor prihodnji petek Sodišče je za prihodnji petek sklicalo narok za obravnavo proti vodenju postopka prisilne poravnave Skupine Viator & Vektor. Ugovor je sicer podala Abanka Vipa.Nama viša izgubo Nama je v prvem četrtletju ustvarila 3,23 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je na ravni enakega obdobja lani, in več kot potrojila čisto izgubo na 58.000 evrov.Aprila znova odlivi iz vzajemnih skladov Vzajemni skladi domačih družb za upravljanje so imeli aprila za 2,5 milijona evrov neto odlivov, od česar glavnina odpade na delniške sklade in uravnotežene sklade. Na drugi strani so imeli obvezniški skladi aprila za 0,9 milijona evrov pozitivnih prilivov, skladi denarnega trga pa za 0,8 milijona evrov neto prilivov. Konec aprila je imelo 445.500 vlagateljev v vzajemnih skladih, s katerimi upravljajo domače družbe za upravljanje, za 1,88 milijarde evrov premoženja oziroma 25 milijonov evrov manj kot konec marca.Knauf Insulation z novimi Bisolovimi elektrarnami Na strehi podjetja Knauf Insulation v Škofji Loki so včeraj odprli tri nove Bisolove sončne elektrarne s skupno močjo 886 kilovatov. Z njimi bodo proizvedli 966 megavatnih ur električne energije na leto.Deos z izgubo Deos, ki se ukvarja z gradnjo in upravljanjem oskrbovanih stanovanj, je v prvih treh mesecih beležil okoli štiri milijone evrov poslovnih prihodkov in 226.500 evrov izgube.NFD Holding zaradi prodaje naložb z dobičkom NFD Holding je imel v prvem četrtletju 4,5 milijona evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležil 31,1 milijona evrov izgube. Boljši rezultat je posledica prodaje delnic Etola in Term Maribor.Pripravila Tomaž Modic in STA		Dnevnik	2012-05-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042483325/posel/novice/1042483325	Država v prodajo Casinoja Portorož in Casinoja Bled pod strogimi pogoji	gospodarstvo, ekonomija	Država v prodajo Casinoja Portorož in Casinoja Bled pod strogimi pogoji  Ljubljana - Državni lastniki Casinoja Bled in Casinoja Portorož prodajajo večinska deleža v obeh omenjenih igralnicah, a pod strogimi pogoji. Ponudniki morajo resnost ponudbe za odkup deleža namreč podkrepiti z bančno garancijo v višini enega milijona evrov, ki bo ponudnika bremenila v primerih, če ne bo izpolnil sprejetih obveznosti.  (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Ko gre za portoroško družbo, pa pričakujejo državni lastniki še pet milijonov sredstev za poslovno in finančno sanacijo družbe, v nasprotnem primeru bo država unovčila tri milijone evrov visoko bančno garancijo, s katero bodo morali jamčiti resnost ponudbe. V Casinoju Bled prodajajo državni lastniki - Kapitalska družba (Kad), Slovenska odškodninska družba (Sod), Zavarovalnica Triglav in Modra zavarovalnica - 53,5-odstotni delež, v Casinoju Portorož pa Kad, Sod in Modra zavarovalnica 53,17-odstotni delež. Zakonodaja zasebnim podjetjem ne dovoljuje pridobitev več kot 20-odstotnega deleža, kar pa so prodajalci deležev rešili z obvezo opcijske pogodbe. V kolikor poda ponudnik zaradi omejitev po zakonu o igrah na srečo ponudbo za odkup dela ponujenega paketa, mora za preostali del do celotnega predmeta prodaje podati ponudbo, ki bo predmet ustanovitve prodajne opcije na podlagi posebne pogodbe, v kateri mora biti točno določena cena za delnico in rok veljavnosti opcijskega upravičenja najmanj do 31. decembra 2014, namreč piše v razpisu za prodajo deležev obeh omenjenih podjetij. Večinski delež lahko namreč v igralnicah prevzame le država, lokalna skupnost ali državno podjetje. Obstaja pa po zakonu o igrah na srečo izjema, ki bi v danem primeru lahko nakup večinskega deleža Casinoja Portorož omogočila Casinoju Bled. Tega prek prednostnih delnic obvladuje Gold Club, ki se je že omenjal med interesenti za nakup deleža v Casinoju Portorož. Po zakonu o igrah na srečo omejitve glede pridobitve deleža namreč ne veljajo za družbe, ki že imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah. Toda, kot rečeno, poleg kupnine za delež v Casinoju Portorož ponudniki pričakujejo tudi najmanj 5 milijonov evrov svežega kapitala. Če tega morebitni ponudniki ne bodo storili v skladu s ponudbo, jih bo doletelo unovčenje nepreklicne bančne garancije. Direktor Casinoja Portorož Mitja Peternel je za Dnevnik povedal, da se ne bodo odzvali vabilu državnih lastnikov. Zakonodaja na področju igralništva, o kateri se tudi mi ne strinjamo, jasno določa, da je lahko le država večinski lastnik koncesionarjev. Ta ista država pa se hoče znebiti Casinoja Bled in Casinoja Portorož? To zakonsko ni možno, zato so tudi pričakovanja prodajalcev glede opcijskih upravičenj vsaj dvomljiva, je možnost o odkupu državnih deležev zavrnil Peternel. Ta ocenjuje, da se je oblikovala skupina vplivnih ljudi z območja južne Primorske, ki želi s pomočjo korupcije in pritiskom na uradne institucije prevzeti večinske deleže v državnih igralnicah, ki imajo veliko koncesijo, kar je sicer protizakonito . Komentarja solastnika družbe Gold Club Lorisa Požarja včeraj na sedežu družbe nismo pridobili, saj je bil službeno odsoten. poslovni@dnevnik.si katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek,Vojko Rotar	Dnevnik	2011-10-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042270783/posel/novice/1042270783	V Sloveniji v nasprotju z območjem evra inflacija še pozitivna	gospodarstvo, ekonomija	V Sloveniji v nasprotju z območjem evra inflacija še pozitivna  Ljubljana - Maja so se cene življenjskih potrebščin že četrti mesec zaporedoma zvišale. Mesečna inflacija je tako maja znašala 0,6 odstotka, letna inflacija pa se je zaradi lanske visoke rasti cen v maju znova znižala in zdaj znaša 0,7 odstotka. V celotnem območju evra se je inflacija prvič po zadnjih 13 letih, odkar zbirajo podatke, spustila na nič. Po mnenju nekaterih najgloblja recesija po 30. letih prejšnjega stoletja je tako povzročila, da so se države območja evra prvič, odkar so uvedle evro, znašle pred deflacijo, ki lahko dodatno poglobi gospodarsko krizo. Nevarnost deflacije je omejena, je ta teden izjavil član sveta guvernerjev Evropske centralne banke Lucas Papademos. Ob nadaljevanju takšnih gibanj v prihodnjih mesecih v Sloveniji in v celotnem območju evra ne moremo izključiti kratkotrajnejše deflacije na medletni ravni, meni Boštjan Vasle direktor Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja, da bo že v drugi polovici leta učinek osnove - lanske visoke rasti cen - deloval v nasprotni smeri, kar nakazuje, da se bo inflacija zelo verjetno začela zviševati. Dve leti smo imeli visoko gospodarsko rast in že nekoliko pregreto gospodarstvo, kar je vplivalo na porast inflacije, gospodarska kriza pa ima ravno nasprotni učinek, razlaga Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete. Da je gospodarska kriza tudi v Sloveniji dokončno pritisnila na zniževanje inflacije, kažejo podatki o osnovni inflaciji - ta je očiščena vplivov cen, ki močno nihajo (cene sveže hrane in energentov) - saj je ta v aprilu znašala 2,6 odstotka, še decembra lani pa 3,9 odstotka. Zniževanje osnovne inflacije kaže, da se umirjajo cenovni pritiski v večini skupin cen, kar je v veliki meri povezano z umirjanjem gospodarske aktivnosti v Sloveniji in globalno, poudarja tudi Vasle. Presežna delovna sila in porast zalog pomenita dodaten pritisk na zniževanje cen, v prvih treh mesecih je bilo v Sloveniji 15.000 brezposelnih več kot v enakem obdobju lani, v marcu pa so se zaloge v industriji na letni ravni povišale za nekaj več kot šest odstotkov. Dejanska inflacija je zanihala pod osnovno, kar kaže, da je Slovenija v obdobju, ko zaradi tehničnega učinka osnove cene nafte in hrane k inflaciji prispevajo precej manj kot v letih pred tem. V Sloveniji ima pri izračunu indeksa inflacije nafta večji delež, kar pomeni, da se je zaradi rasti cen nafte inflacija hitreje zviševala, se pa je ob padcu cen nafte tudi hitreje znižala, poudarja Kešeljevič. Junija lani so cene nafte in hrane k domači medletni inflaciji prispevale vsaka po 1,9 odstotne točke, v aprilu letos je bil prispevek rasti cen hrane 0,3, nafte pa -0,8 odstotne točke. Prispevek cen goriv k inflaciji bi bil še bolj negativen, če ne bi bilo povišanj trošarin na tekoča goriva, ki so letos k inflaciji po naši oceni prispevale 0,7 odstotne točke, še zaključuje Vasle. srecko.zimic@dnevnik.si	Srečko Zimic	Dnevnik	2009-05-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042324987/posel/novice/1042324987	Simobilu še izdatneje upadel tržni delež	gospodarstvo, ekonomija	Simobilu še izdatneje upadel tržni delež  Ljubljana - Simobil je v tretjem četrtletju letos znova doživel upad tržnega deleža, tokrat za 0,3 odstotne točke, razkriva zadnje poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij. Družba je posledično beležila le še 27,9-odstotni tržni delež, kar je tik nad tistim izpred konca lanskega leta. Na njen račun je še največ pridobil Tušmobil, ki je svoj delež povečal na 7,3 odstotka. Največji na trgu, Mobitel, še naprej izgublja svoj položaj, in sicer predvsem na segmentu predplačnikov.  Iz poročila je razvidno, da se še naprej krepi internetna telefonija (VoIP). V primerjavi z drugim četrtletjem je število telefonskih priključkov, ki temeljijo na tej tehnologiji, poraslo za 14,3 odstotka. Poslovnih priključkov je bilo v treh mesecih za več kot polovico več. Tržni deleži ponudnikov internetne telefonije so se v tretjem četrtletju bistveno spremenili. Če je Telekom Slovenije pričakovano izgubil nekaj odstotnih točk (delež mu pada že od konca minulega leta), pa je precejšnji upad doživel tudi T-2. Po drugi strani je mariborski Amis bistveno povečal svoj tržni delež, s 6,6 na 9,3 odstotka, medtem ko so v agenciji visok porast tržnega deleža Tušmobila, z 0,8 na 6,7 odstotka, pripisali združitvi s Tuš Telekomom. Amis je pridobil tudi na trgu internetne televizije (IPTV) in obvladuje že njegovega 5,3 odstotka, medtem ko njegov položaj na trgu širokopasovnega dostopa do interneta stagnira. Telekom je na omenjenih trgih zmanjšal svoj tržni delež, njegov največji konkurent T-2 pa je svojega še povečal. Velja omeniti, da se je v tretjem četrtletju letos nekoliko upočasnila rast priključkov prek optike do doma (FTTH). Po 12-odstotni rasti v drugem četrtletju se je njihovo število povečalo za le 5,7 odstotka, na 64.531 priključkov.	Tomaž Modic	Dnevnik	2009-12-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042483977/posel/novice/1042483977	Sanacija Slovenskih železnic poteka po načrtih	gospodarstvo, ekonomija	Sanacija Slovenskih železnic poteka po načrtih  Ljubljana - Projekt sanacije in reorganizacije sistema Slovenskih železnic, ki ga v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripravlja podjetje AT Kearney, poteka po potrjenem načrtu in v skladu z določenimi prednostnimi nalogami, so danes zatrdili na železnicah.  (Foto: Luka Cjuha) Projekt sanacije in reorganizacije je razdeljen na štiri glavna področja: postavitev strateških smernic, vzpostavitev nove organizacije, poslovni preobrat, poslovni procesi in IT podpora. Za delo na teh področjih skrbijo delovne skupine, ki jih sestavljajo predstavniki Slovenskih železnic in družbe AT Kearney. Prvi, konceptualni del projekta, je po navedbah Slovenskih železnic že končan. Pripravljena je bila strategija do leta 2020 za tovorni promet, potniški promet, infrastrukturo in druga odvisna podjetja. Določeni so bili ciljna organiziranost železnic, ciljni procesi in ukrepi za optimiranje poslovanja. Pripravljen je bil tudi načrt izvedbe vseh ukrepov za optimiranje poslovanja. Ta bo podlaga za izvedbene postopke, ki jih bo sprožilo novo poslovodstvo Slovenskih železnic. Prav tako že potekajo tudi strateški projekti, ki jim bo novo poslovodstvo dalo vso podporo, zato da bodo lahko čim prej prinesli načrtovane učinke - primerno dobičkonosnost za lastnika in zadosten investicijski potencial za lasten razvoj. Strateški cilj Slovenskih železnic na področju tovornega prometa je osredotočanje na doseganje dobičkonosnosti, ponujanje prvovrstnih storitev v sodelovanju z Luko Koper in prevzemanje vodilne povezovalne vloge železnic na Balkanu ter izboljšanje učinkovitosti železniškega transporta. V potniškem prometu strategija predvideva povečanje števila potnikov ter prihodkov na potnika in utrditev položaja hrbtenice javnega potniškega prometa. To pomeni osredotočanje na najbolj izkoriščene proge, izboljšanje učinkovitosti potniškega prometa ter razvoj različnih novih storitev na vlakih in na železniških postajah. Na področju infrastrukture si bodo Slovenske železnice prizadevale za ohranitev položaja glavnega izvajalca vzdrževanja javne železniške infrastrukture, povečanje produktivnosti ter izboljšanje kakovosti storitev z izboljšano stroškovno učinkovitostjo in prilagodljivostjo. V drugih odvisnih podjetjih strategija določa zagotavljanje kakovostnih storitev Slovenskim železnicam po najkonkurenčnejših cenah. Njihova prednostna usmeritev je zagotovitev dopolnilnih storitev Slovenskim železnicam. Železnice, ki so se s 1. septembrom preoblikovale v holding - ta bo sicer v celoti zaživel 1. januarja 2012 - trenutno še vodi Goran Brankovič, kmalu pa ga bo na položaju generalnega direktorja zamenjal Igor Blejec. Ta bo nadzornemu svetu predlagal še dva člana uprave, medtem ko bo delavce v upravi zastopal zdajšnji delavski direktor Albert Pavlič. Nadzorniki naj bi novo upravo potrjevali približno čez dva tedna.	sta	Dnevnik	2011-10-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042313156/posel/novice/1042313156	Evropske borze neenotno, Wall Street z rastjo, nafta cenejša	gospodarstvo, ekonomija	Evropske borze neenotno, Wall Street z rastjo, nafta cenejša  London - Evropske borze so trgovalni teden sklenile neenotno. V Londonu in Frankfurtu so se tečaji delnic v povprečju zvišali, medtem ko so se v Parizu znižali. Pozitivno vzdušje med vlagatelji na ameriškem Wall Streetu pa tečaje potiskajo navzgor. Nafta se je pocenila za okoli dva dolarja.  (Foto: Reuters) Med vodilnimi borzami so trgovanje pozitivno sklenili v Londonu in Frankfurtu, indeks FTSE 100 na londonski borzi se je v primerjavi s četrtkom zvišal za 0,33 odstotka na 5142,72 točke, indeks DAX v Frankfurtu pa je trgovanje sklenil pri 5488,25 točke, kar je 0,13 odstotka več kot dan prej. V Parizu se je indeks CAC 40 znižal za 0,04 odstotka na 3707,29 točke. V Budimpešti se je indeks BUX znižal za 1,90 odstotka na 20.076,32 točke, indeks FTSE Italia All-Share v Milanu za 0,16 odstotka na 23.025,18 točke in indeks ATX na Dunaju za 0,02 odstotka na 2561,12 točke. V Beogradu je indeks Belex 15 trgovanje sklenil pri 779,84 točke, kar je 1,79 odstotka več kot v četrtek, medtem ko so se tečaji delnic v Zagrebu, merjeno z indeksom Crobex, znižali za 0,62 odstotka, indeks pa je trgovanje končal pri 2120,58 točke. Kljub slabim podatkom z ameriškega trga dela - stopnja brezposelnosti v ZDA je oktobra znašala 10,2 odstotka in tako prvič po letu 1983 presegla mejo 10 odstotkov - pa se tečaji delnic na Wall Streetu gibajo v pozitivnem območju. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 0,24 odstotka in se giblje okoli 10.030 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa se je zvišal za 0,29 odstotka na okoli 2111 točk. Podatki z ameriškega trga dela so po mnenju analitikov cene nafte potisnili navzdol. Zahodoteksaška lahka nafta z dobavo v decembru se je na newyorški blagovni borzi pocenila za 2,21 dolarja na 77,41 dolarja za 159-litrski sod, v Londonu pa se je severnomorska nafta brent, prav tako z dobavnim rokom v decembru, pocenila za 1,95 dolarja na 76,04 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Evropska centralna banka referenčni tečaj evra opoldne postavila pri 1,4862 dolarja, medtem ko je bil v četrtek pri 1,4867 dolarja.	sta	Dnevnik	2009-11-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042491176/posel/novice/1042491176	Luka Koper v prvih devetih mesecih krepko povišala prihodke in dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Luka Koper v prvih devetih mesecih krepko povišala prihodke in dobiček  Koper - Luka Koper je v prvih devetih mesecih tega leta zabeležila 105,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, za osem odstotkov so presegli tudi načrte. Kot je objavljeno v devetmesečnem poslovnem poročilu, je družba v tem obdobju ustvarila 3,1 milijona evrov čistega dobička.  Luka Koper. (Foto: Matej Povše) Na segmentu generalnih tovorov so v koprskem pristanišču dosegli povečanje prihodkov glede na lansko obdobje iz naslova skladiščenja ter iz naslova povečanja polnjenja oziroma praznjenja zabojnikov. Največjo rast prihodkov so dosegli pri pretovoru zabojnikov, saj so se prihodki v primerjavi z lanskoletnimi povečali kar za 42 odstotkov. Porast pretovora zabojnikov in posledično prihodkov iz tega naslova je posledica rasti kontejnerizacije v svetovnem merilu. Najbolj so se povečali prihodki iz naslova skladiščenja zabojnikov in opravljanja dodatnih storitev na blagu. V tretjem četrtletju se je umirila rast prihodkov od pretovora zabojnikov glede na enako obdobje lani. Na avtomobilskem terminalu je povečanje prihodkov predvsem posledica pridobivanja novih poslov in povečevanja izvajanja dodatnih storitev. So se pa znižali prihodki iz naslova skladiščenja zaradi povečanega obrata avtomobilov. Na segmentu tekočih tovorov je čutiti vpliv investicije v terminal za alkohole, saj so se prihodki v prvih devetih mesecih povečali, in sicer za 18 odstotkov. Povečanje prihodkov iz naslova skladiščenja, dodatnih storitev ter iz naslova polnjenja oz. praznjenja zabojnikov je vplivalo na 19-odstotno skupno povečanje prihodkov na segmentu sipkih in razsutih tovorov. Luka Koper je tako v prvih devetih mesecih zabeležila 4,5 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, čisti dobiček v višini 3,1 milijona evrov pa je bil kar trikrat višji kot v enakem obdobju lani ter za 28 odstotkov nižji od načrtovanega. Brez slabitve finančne naložbe v družbo Intereuropa bi čisti dobiček znašal 8,7 milijona evrov.	sta	Dnevnik	2011-11-28 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042423766/posel/novice/1042423766	V prisilni poravnavi Vegrada Projektivni biro bi bili upniki poplačani le petodstotno	gospodarstvo, ekonomija	V prisilni poravnavi Vegrada Projektivni biro bi bili upniki poplačani le petodstotno  Ljubljana - Celjsko okrožno sodišče je včeraj začelo postopek prisilne poravnave v podjetju Vegrad Projektivni biro, ki je hčerinsko podjetje Vegrada v stečaju. Za prisilno upraviteljico je bila imenovana Darja Seme, ki sicer v stečajnem postopku Vegrada sodeluje s stečajno upraviteljico Alenko Gril. Da bi se postopek prisilne poravnave lahko nadaljeval, mora Vegrad Projektivni biro v roku 15 dni sodišču založiti 30.000 evrov predujma.  Matej Košič. (Foto: Aleš Beno/Finance) Celotne obveznosti Vegrada Projektivni biro, ki ga vodi Matej Košič (v Vegradu je bil izvršni direktor za gradnje), znašajo 4,3 milijona evrov. Od tega zneska imajo navadni upniki, ki svojih obveznosti nimajo zavarovanih in na katere ima prisilna poravnava učinek, za 3,9 milijona evrov terjatev. Da bi prisilna poravnava uspela, jo bodo morali podpreti lastniki najmanj 60 odstotkov navadnih terjatev. V tem primeru bodo v roku 42 mesecev poplačani le v višini 5,35 odstotka prijavljenih terjatev. Prednostnim upnikom (zaposlenim in Dursu) Vegrad Projektivni biro dolguje približno 274.000 evrov, izločitvenim upnikom pa okoli 184.000 evrov. Tako prednostni kot izločitveni upniki bodo v prisilni poravnavi poplačani v celoti.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-02-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042496910/posel/novice/1042496910	Danes ni dan za prodajo Mercatorja, včeraj ni bil dan za Boža Jašoviča	gospodarstvo, ekonomija	Danes ni dan za prodajo Mercatorja, včeraj ni bil dan za Boža Jašoviča  Ljubljana - Prodaja Mercatorja Agrokorju je odložena do nadaljnjega, ni pa še dokončno padla v vodo. Toda postopek škodljive prodaje Mercatorja, na katerega je zaman opozarjal ves državni vrh, je že odnesel predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Boža Jašoviča. Nadzorni svet NLB se je včeraj namreč seznanil z njegovim nepreklicnim odstopom in sprejel sklep, da Jašovič funkcijo opravlja do imenovanja novega predsednika uprave.  Po dobrih dveh letih je s položaja predsednika uprave NLB odstopil Božo Jašovič. Uradne razloge bo pojasnil danes, po neuradnih informacijah pa je sodu izbilo dno nestrinjanje pomembnega dela nadzornikov z načinom prodaje Mercatorja, ki ga je narekovala prav uprava NLB. (Foto: Jaka Adamič) Načrte bankirjev in uprave Pivovarne Laško, da bi že danes podpisali sporazum o prodaji večinskega paketa delnic Mercatorja, so včeraj prekrižali zlasti nadzorniki Pivovarne Laško, ki so odločanje prekinili in ga bodo nadaljevali v petek, kot tudi družba Eatons Capital iz Nevade v ZDA, ki je nepričakovano objavila namero za prevzem Pivovarne Laško. Nadzorniki Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) z Dušanom Jovanovičem na čelu so prodajo delnic Mercatorja podprli. Toda nadzorni svet NLB, ki ga vodi Marko Simoneti, se je »glede na spremenjene okoliščine, vezane na informacije o prevzemni nameri za Pivovarno Laško, in pisna opozorila večinskega lastnika (Agencije za upravljanje kapitalskih naložb v imenu Republike Slovenije, op. p.) odločil, da odločanje o prodaji Mercatorja odloži«. Božo Jašovič bo razloge za odstop pojasnil v današnji posebni izjavi, po neuradnih informacijah pa naj bi sodu izbili dno za upravo nepričakovani zapleti na seji nadzornega sveta NLB. Nadzorniki, ki so načeloma ves čas podpirali prodajo Mercatorja, naj bi namreč včeraj izrazili številne pripombe na izpogajani sporazum o prodaji Mercatorja, med njimi tudi predstavniki belgijske KBC. Po pojasnilih predsednika nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimirja Malenkoviča so nadzorniki zaradi finančnega stanja pivovarne sicer podprli prodajo naložb, vendar soglasja za prodajo delnic Mercatorja (še) niso dali. Od uprave pričakujejo, da bo poskušala izpogajati boljše pogoje poslovanja za Pivovarno Laško, kot so zdaj določeni v sporazumu o prodaji Mercatorja. Ali bo Agrokor na to pristal, ni jasno, še težje pa bo uprava Dušana Zorka izpolnila drugi pogoj, ki so ji ga postavili nadzorniki. Zahtevali so namreč, naj do petka od bank pridobi zavezujoče zaveze glede kakovostnega dolgoročnega reprograma posojil, saj samo odprodaja naložb za sanacijo finančnega stanja ne bo dovolj. Znano je, da banke že dve leti ne želijo pristati na dogovor o reprogramu posojil, čeprav so banke tudi večinske lastnice Laškega. Poleg tega, da uspevajo Laščani poravnavati obresti za posojila (od konca leta 2009 do junija letos so odplačali 56 milijonov evrov posojil in 34 milijonov evrov obresti), imajo banke s tem tudi vzvod, da jih silijo v razprodajo naložb. Zaradi objavljene namere za prevzem bo morala uprava Pivovarne Laško, tako kaže, za morebitno prodajo delnic Mercatorja pridobiti soglasje skupščine, podobno kot so morali delničarji julija zaradi namere za prevzem odločati o soglasju za prodajo Fructala. Kdo stoji za Eatons Capital, ki napoveduje, da bo v 30 dneh objavil ponudbo za prevzem, včeraj še ni bilo jasno. Iz registra družb zvezne države Nevada pa je razvidno, da je družbo (ki v tem trenutku sicer miruje) ustanovila družba Corporation Makers , specializirana za ustanavljanje podjetij, njena predstavnica pa je Diana Speltz. Namera naj bi bila že poslana tarči, torej Pivovarni Laško, in Agenciji za trg z vrednostnimi papirji, kjer pa tega sinoči niso potrdili. »Če se bo namera za prevzem izkazala za realno, bo treba sklicati skupščino,« je povedal Vladimir Malenkovič. Očitno so prodajalci včeraj računali na drugačen razplet dogodkov. Upravo Mercatorja so v ponedeljek zvečer povabili na za danes predviden sestanek pred podpisom pogodbe o prodaji, na katerem naj bi jim predstavili vsebino pogodbe. Uprava z Žigo Debeljakom na čelu je povabilo zavrnila, češ da naj prodajalci Mercatorju najprej pošljejo vsebino pogodbe o prodaji, da jo preučijo skupaj s svojimi finančnimi in pravnimi svetovalci. Mercator je ponovno poudaril, da ne glede na morebitni podpis pogodbe ne bo dovolil skrbnega pregleda, če predhodno ne bodo ustrezno zaščiteni interesi Mercatorja in njegovih zaposlenih. Znano je, da Agrokorjevi partnerji svoje sodelovanje pri financiranju prevzema (med drugim EBRD) pogojujejo s skrbnim pregledom družbe, sočasno pa ne želijo dati jamstev, da se bodo načrtovane zaveze pred prevzemom in po njem izvajale. vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si	Suzana Rankov,Vesna Vuković	Dnevnik	2011-12-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042357468/posel/novice/1042357468	Swiss Re kljub potresu in neurju s petino višjim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Swiss Re kljub potresu in neurju s petino višjim dobičkom  zürich - Švicarska pozavarovalnica Swiss Re je v prvem četrtletju kljub negativnim učinkom potresa v Čilu in neurja Xynthia uspela povečati čisti dobiček. Ta se je glede na enako obdobje lani povečal za 21 odstotkov na 158 milijonov dolarjev, je danes objavila družba.  Spletna stran Swiss Re (Foto: swissre.com) Družba je uspela izboljšati poslovanje, kljub temu da so rezultat bremenile posledice naravnih nesreč, v glavnem potresa v Čilu in neurja, ki je prizadel Evropo, Xynthia, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal glavni izvršni direktor Swiss Re Stefan Lippe. Zaradi potresa v Čilu konec februarja, v katerem je umrlo 486 ljudi, je imel Swiss Re 500 milijonov dolarjev škode, izguba zaradi neurja Xynthia, ki je marca prizadelo atlantsko in severnomorsko obalo Evrope in terjalo 62 življenj, pa je dosegla 100 milijonov dolarjev. Swiss Re ocenjuje, da bo imela zaradi uhajanja nafte v Mehiškem zalivu, do katerega je prišlo po eksploziji naftne ploščadi pred dvema tednoma, okoli 200 milijonov dolarjev izgube. Nesreča - do ponedeljka naj bi prek mesta uhajanja nafte namestili 98 ton težko kupolo, ki naj bi zadržala nafto - bi lahko zavarovalniško panogo po predhodnih ocenah Swiss Re skupno stala med 1,5 in 3,5 milijarde dolarjev.	sta	Dnevnik	2010-05-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042370508/posel/novice/1042370508	OECD: dvoodstotna inflacija	gospodarstvo, ekonomija	OECD: dvoodstotna inflacija   OECD: dvoodstotna inflacija Maja je letna stopnja inflacije članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) znašala dva odstotka, kar je desetinko odstotka manj kot aprila. Padec cen je pretežno posledica upočasnitve rasti cen energije, ki so se maja okrepile za 11 odstotkov, po aprilski 12,1-odstotni rasti. Ob neupoštevanju cen hrane in energije so se majske cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 1,3 odstotka, kar je enako kot aprila. Tretji mesec zapored pa so se na letni ravni krepile cene hrane, in sicer za 0,5 odstotka.Japonska: padec industrijske proizvodnje Na Japonskem se je maja nekoliko upočasnilo okrevanje gospodarstva, saj je padec povpraševanja iz tujine vplival na zmanjšanje industrijske proizvodnje, zmanjšanje potrošnje gospodinjstev in povečanje brezposelnosti. Industrijska proizvodnja je tako maja na mesečni ravni padla za 0,1 odstotka, kar je prvi padec po treh mesecih rasti. Po podatkih japonske vlade pa so se pošiljke v tujino zmanjšale za 1,7 odstotka, ob tem pa se je proizvodnja najbolj zmanjšala pri velikanih, kot sta Honda in Toyota, medtem ko je precej padla tudi proizvodnja strojev, ključnih za proizvodnjo LCD-zaslonov. Toyota s prvim evropskim hibridom Največji svetovni proizvajalec avtomobilov Toyota je v svoji britanski tovarni v Burnastonu začel proizvodnjo prvega evropskega avtomobila na hibridni pogon. Gre za model auris, katerega hibridne motorje bo Toyota proizvajala v valižanskem mestu Deeside, dokončala pa že v prej omenjenem Burnastonu. V obeh tovarnah je zaposlenih več kot 400 delavcev. Nemci si želijo vrnitev marke Osem let po vstopu v območje evra si večina Nemcev želi nazaj svojo bivšo valuto. V raziskavi, ki jo je opravil inštitut Ipsos, je 51,4 odstotka Nemcev izrazilo podporo vrnitvi nemške marke, ki je za mnoge simbol gospodarske in finančne moči države. Očitna razlika v raziskavi je bila med starejšo in mlajšo populacijo, med državljani, starejšimi od 50 in mlajšimi od 64 let, je podpora povratku marke kar 56-odstotna, medtem ko mlajši, stari od 16 do 29 let, s tem soglašajo le 42-odstotno.Stavka madridske podzemne železnice Zaradi stavke uslužbencev podzemne železnice v glavnem mestu Španije Madrid je brez prevoza ostalo več kot dva milijona ljudi. Po dveh neuspelih sestankih predstavnikov delavcev z upravo so se ti odločili za popolno stavko, v kateri se ni premaknil niti en vlak. Stavka je odziv 7500 delavcev na znižanje plač, ki je del ukrepov vlade za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Ryanair pozimi zmanjšuje obseg storitev na Otoku Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je napovedal, da bo v letošnji zimi zaradi visokih davkov in letaliških stroškov obseg zmogljivosti na britanskih letališčih znižal za 16 odstotkov. S tem bo prepeljanih dva milijona potnikov manj, brez službe pa naj bi ostalo 200 zaposlenih.IATA: rast letalskega prometa Po raziskavi Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) se je svetovni letalski potniški promet maja v letni primerjavi povečal za 11,7 odstotka, medtem ko se je tovorni letalski promet v primerjavi lanskim majem okrepil za 34,3 odstotka. Potniški promet je predkrizne ravni presegel za odstotek, tovorni pa za šest odstotkov. Letalski prevozniki so v potniškem prometu zmogljivosti maja povečali le za 4,8 odstotka, zaradi česar se je zasedenost kabin globalno zvišala na 76 odstotkov.RWE Innogy, Stadtwerkein Siemens gradijo vetrni park Družbe RWE Innogy, Stadtwerke in Siemens nameravajo na morju 18 kilometrov od mesta Liverpool zgraditi vetrni park v skupni vrednosti dveh milijard evrov, ki naj bi proizvedel do 576 megavatov energije. Park naj bi bil eden največjih na svetu, saj bo v njem več kot 160 vetrnih turbin, ki se bodo razprostirale po 79 kvadratnih kilometrih. Gradnja parka, v katerem ima RWE 60-odstotni delež, naj bi se začela konec naslednjega leta, obratovati pa naj bi začel leta 2014.ZDA: zmanjšano zaupanje potrošnikov Američani, ki jih skrbi šibko okrevanje gospodarstva in pomanjkanje prostih delovnih mest, so junija po treh mesecih rasti ponovno izrazili nižje zaupanje v domače gospodarstvo. Kazalnik potrošniškega zaupanja se je z majske 62,7 točke junija znižal na 52,9 točke, so sporočili iz nevladne poslovne organizacije Conference Board. Medtem so se rahlo zvišale cene stanovanj in hiš.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2010-06-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042504023/posel/novice/1042504023	Potrošnikom v ,kriznih, državah upadel apetit po čokoladah znamke Lindt	gospodarstvo, ekonomija	Potrošnikom v kriznih državah upadel apetit po čokoladah znamke Lindt  Kirchberg - Potrošnikom v problematičnih državah z evrom je v letu 2011 upadel apetit po dragih čokoladah. Medtem ko je švicarski proizvajalec Lindt & Sprüngli v Nemčiji, Franciji in Švici našel več kupcev kot leto prej, pa so bili potrošniki v globoko zadolženih državah Italiji in Španiji do njegovih čokolad precej zadržani.  (Foto: Matej Povše) V omenjenih dveh državah ter deloma tudi v Avstraliji se je rast prodaje lani občutno upočasnila, so ta teden sporočili iz tovarne čokolade Lindt & Sprüngli. Padec prodaje pripisujejo izredno težavnemu ekonomskemu okolju in deloma tudi izredno visokim temperaturam v spomladi in pozni jeseni. Zaradi močnega švicarskega franka se je prodaja Švicarjev lani zmanjšala za 3,5 odstotka na 2,49 milijarde frankov (2,1 milijarde evrov), a organska rast je bila šestodstotna. V celoti gledano so se sicer tržni deleži družbe lani kljub upadu prodaje povečali. Podrobnosti o poslovanju v letu 2011 bo vodstvo družbe predstavilo 1. marca. Najbolje so se prodajali v zlat papir zaviti čokoladni medvedki, s katerimi je Lindt & Sprüngli pred božičem obogatili svojo ponudbo. S tem se je družba še za korak približala svojemu cilju, da tudi za pomembno božično obdobje razvije globalno prepoznaven izdelek, podobno kot ji je uspelo z zlatim zajčkom za veliko noč. V švicarskem proizvajalcu čokolade so zadovoljni tudi s prodajo v Hongkongu, zaradi česar načrtujejo še bolj suveren prodor na kitajski trg.	sta	Dnevnik	2012-01-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/308070/posel/novice/308070	NFD Holding povečal dobiček in zmanjšal dolgove	gospodarstvo, ekonomija	NFD Holding povečal dobiček in zmanjšal dolgove  Ljubljana - NFD Holding, ki ga vodi Zoran Bošković, je lani ustvaril 5,7 milijona evrov čistega dobička oziroma 51 odstotkov več kot leto pred tem. K rasti dobička so pripomogle predvsem ugodne razmere na Ljubljanski borzi ter prodaje njihovih deležev v Jati Emoni, Skimarju in Šeširju. Pri prodajah finančnih naložb je lani NFD Holding ustvaril 8,66 milijona evrov kapitalskih dobičkov, medtem ko je bilo kapitalskih izgub za 1,5 milijona evrov.  Lansko leto je NFD Holding izkoristil tudi za poplačilo bančnih posojil, saj jih je imel konec decembra lani le še za 15 milijonov evrov oziroma skoraj 12 milijonov evrov manj kot konec leta 2006. Posledično se je delež kapitala v financiranju zvišal na visokih 89,4 odstotka, delež najetih posojil v vseh virih financiranja pa se je več kot prepolovil in znaša 5,6 odstotka. Konec decembra lani je imel NFD Holding za 267,8 milijona evrov sredstev oziroma 36,2 odstotka več kot leto pred tem, medtem ko je bila rast kapitala kar 46,6-odstotna. Rast sredstev uprava NFD Holdinga pripisuje predvsem njihovi naložbeni dejavnosti ter visoki rasti cen delnic na Ljubljanski borzi v letu 2007.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-03-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042219912/posel/novice/1042219912	Skupini Gorenje narasle terjatve in zaloge	gospodarstvo, ekonomija	Skupini Gorenje narasle terjatve in zaloge  Ljubljana - Skupina Gorenje je predvsem zaradi prevzema nizozemskega Ataga v prvih devetih mesecih čiste prihodke od prodaje povečala za 4,4 odstotke na 992 milijonov evrov, medtem ko bi bila rast brez upoštevanja nizozemske družbe le 0,8 odstotna. Matična družba je sicer v prvih treh četrtletjih zabeležila padec prodaje, vendar pa je, kot pojasnjujejo v Gorenju, to predvsem posledica spremembe načina poslovanja njihove družbe Valjevo, ki je prešla na neposredno izdajanje računov.  V poročilu o poslovanju uprava Gorenja še navaja, da so pri programu kuhalnih aparatov in hladilno zamrzovalnih aparatov zabeležili padec količinske prodaje, medtem ko najvišje rasti zaznavajo pri prodaji mikrovalovnih pečic, malih gospodinjskih aparatov in sesalnikov. Padec količinske prodaje se je odrazil tudi v povečanju zalog za dobro desetino, medtem ko se je plačilna nedisciplina kupcev odrazila v povečanih terjatvah do kupcev, ki so konec septembra znašale že skoraj 300 milijonov evrov. Zaradi povečanja pozornosti izdelkom z višjo dodano vrednostjo, nižje rasti stroškov blaga, materiala in storitev, nadomestitve dražjih komponent s cenejšim ter časovno ugodnih zakupov surovin, se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Gorenje zvišal za kar 11,9 odstotka, medtem ko je bila rast čistega dobička 14-odstotna. Ker so Atag v konsolidirane rezultate poslovanja vključili šele z začetkom julija je posledično čista dobičkonosnost kapitala padla. Ker je Gorenje prevzem deloma plačalo z lastnimi delnicami, se je višina kapitala Skupine Gorenje letos zvišala za 42 milijonov evrov na 393 milijonov evrov, vendar pa so se na drugi strani njihove finančne obveznosti povečale za 190 milijonov evrov, kar je vplivalo na znižanje deleža kapitala v financiranju na dobrih 31 odstotkov. matjaz.polanicdnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-11-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042269833/posel/novice/1042269833	Nova plinska kriza? Gazprom zagrozil Ukrajini s popolno predplačniško shemo za zemeljski plin	gospodarstvo, ekonomija	Nova plinska kriza? Gazprom zagrozil Ukrajini s popolno predplačniško shemo za zemeljski plin  moskva - V ruskem Gazpromu so po današnjem srečanju izvršnega direktorja ukrajinskega Naftogaza Olega Dubine in prvega moža Gazproma Alekseja Millerja izrazili bojazen, da Ukrajina Rusiji ne bo uspela poravnati majskega računa za dobavljeni plin. Ob tem so znova zagrozili, da bodo v tem primeru prešli na stoodstotno predplačniško shemo.  Kdaj se bosta Rusija in Ukrajina uspeli dogovoriti o plačilu plina, ostaja odprto vprašanje. (Foto: Jaka Adamič) Kot so sporočili iz Gazproma, je današnje opozorilo le zadnje dejanje v dolgo trajajočem sporu med Moskvo in Kijevom glede dostave ruskega zemeljskega plina. Pogajanja med sprtima stranema o dostavi plina, predvsem pa o načinu plačila, so potekala pretekli teden, vendar pa so se končala brez doseženega sporazuma. Ukrajina, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza še posebej prizadela, se je v pogajanjih zavzemala za odložitev plačila plina v višini do petih milijard evrov, kolikor potrebuje za plin, ki ga lahko shrani v svojih podzemnih zmogljivostih. Ukrajinska stran pa očitno ni bila uspešna, saj je Gazprom danes zagrozil, da bo moral Kijev ves dostavljeni plin v celoti plačati v naprej, če bo zamudil z majskim plačilom.Rusija grožnjo napovedala že pred časom Sicer pa je Rusija s podobno grožnjo nastopila že na vrhu EU-Rusija pretekli konec tedna v ruskem Habarovsku. Moskva je namreč od sedemindvajseterice zahtevala, da pomaga Ukrajini pri plačilu majskega računa za dobavljeni plin, da bi se s tem izognila morebitnim prekinitvam dobave plina v Evropo, kot se je to zgodilo v začetku letošnjega leta. Naftogaz zadnjih Gazpromovih groženj sicer še ni komentiral. Se je pa oglasil ukrajinski minister za energetiko Jurij Prodan, ki je poudaril, da bo Ukrajina storila vse, da Naftogazu tako kot doslej omogoči popolno in pravočasno plačilo Rusiji za dobavljeni plin. Medtem je svetovalec za energetiko ukrajinske premierke Oleksandr Hudima dejal, da so vse grožnje Gazproma namenjene predvsem temu, da bi EU odvrnile od namenov, da pomaga pri obnovi ukrajinskega sistema za tranzit ruskega plina v Evropo. S tem naj bi Moskva tako pritisnila na sedemindvajseterico, da podprla in investirala v ruska prizadevanja za izgradnjo alternativnih tranzitnih poti za dostavo plina Evropi - Južni tok preko Črnega morja oziroma Severni tok preko Baltika.Spor pozimi najbolj prizadel Evropo Nazadnje je rusko-ukrajinski spor vrelišče sicer dosegel ob samem začetku letošnjega leta. Gazprom je dobavo zemeljskega plina Ukrajini zaradi spora glede cene in ukrajinskega dolga prekinil 1. januarja, 7. januarja pa je zaradi domnevnih kraj plina, namenjenega evropskim odjemalcem, prekinil tudi dobavo plina preko ukrajinskega ozemlja Evropi in tako močno prizadel številne države. Posledice so tedaj najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oz. močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se poleg držav zahodnega Balkana soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija. V naslednjih tednih je nato prišlo do težko pričakovanega podpisa plinskega sporazuma, v skladu s katerim naj bi pretok plina nadzorovali ruski in ukrajinski opazovalci ter opazovalci EU, in sicer na petih točkah tako v Rusiji kot Ukrajini ter še treh točkah na Slovaškem in v Romuniji. Evropa iz Rusije sicer pridobi okrog četrtino vsega zemeljskega plina, ki ga porabi, pri čemer ga 80 odstotkov prispe prek plinovodov čez ozemlje Ukrajine.	sta	Dnevnik	2009-05-26 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042246342/posel/novice/1042246342	Za unčo zlata že skoraj 1000 dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Za unčo zlata že skoraj 1000 dolarjev  Ljubljana - Strah pred dodatnim poslabšanjem stanja v svetovnem gospodarstvu je povzročil, da se je cena zlata med včerajšnjim trgovanjem povzpela na tik pod 1000 dolarjev za unčo zlata (31,1 grama). Rast cen povzroča višje povpraševanje vlagateljev, saj so ti zaradi nižjih cen nafte in deflacijskih skrbi svojo pozornost preusmerili na varno zlato, ocenjujejo v banki Barclays Capital.  Vrednost unče zlata s takojšnjo dobavo je tako narasla za več kot 21 dolarjev, na 995,90 dolarja, za več kot 20 dolarjev (na 996,50 dolarja za unčo) se je podražilo tudi zlato z aprilskim rokom dobave. Vrednost zlata se je tako povzpela na najvišjo raven po svoji rekordni vrednosti marca lani, ko je bilo treba za unčo odšteti 1030,80 dolarja. V Barclays sicer tudi za zdaj ne izpuščajo možnosti, da bi cena zlata presegla 1000 dolarjev za unčo. Med včerajšnjim trgovanjem sta se podražila tudi platina in srebro. Za unčo srebra je bilo treba odšteti 14,575 dolarja oziroma 3,8 odstotka več kot v začetku trgovanja, medtem ko se je unča platine podražila za 1,3 odstotka, na 1093,50 dolarja.	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-02-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042478108/posel/novice/1042478108	Riko zavzema Ukrajino	gospodarstvo, ekonomija	Riko zavzema Ukrajino   Riko zavzema Ukrajino Po pogodbi z družbo Hydrosila je podjetje Rico julija podpisal pogodbo s podjetjem Turboatom, ki velja za enega vodilnih podjetij proizvodnje turbin na svetu. Riko, ki se ukvarja z razvijanjem celovitih rešitev za uvedbo modernih, učinkovitih in okolju prijaznih tehnologij v najrazličnejših industrijah, je jeseni sklenil še pogodbi s podjetjem Vaz ter družbo Ukrlomprom ter si tako še dodatno odprl pot na ukrajinski trg.Perutnina Ptuj v gradnjo distribucijskega centra Skupina Perutnina Ptuj je prek svoje hrvaške družbe Pipo Čakovec včeraj tudi uradno začela gradnjo novega distribucijskega centra v Osijeku. Naložba je vredna dobra dva milijona evrov, slovesnega začetka gradnje pa se je skupaj z direktorjem Predragom Šegovićem udeležila tudi predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor.Delavci Konstruktorja ogorčeni nad upravo Okoli 250 zaposlenih v mariborskem gradbincu Konstruktor, ki že skoraj tri mesece poskuša s stavko doseči poplačilo zaostalih plač ali pa uvedbo stečaja, je ogorčenih nad ravnanjem uprave družbe. Ta je namreč dan pred včeraj sklicanim narokom, na katerem bi prisilni upravitelj Matjaž Polenčič zahteval stečaj, vložila spremenjeni načrt sanacije.Korošec predsednik nadzornikov Tovarne olja Gea Predsednik nadzornega sveta Tovarne olja Gea je postal Damjan Korošec, medtem ko bo njegov namestnik Dejan Jojić.GZS in predstavniki vlade o gospodarskem razvoju Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so včeraj sklicali sestanek, saj so zaskrbljeni nad gibanji na področju financiranja in pospeševanja razvoja v Sloveniji. Manjka pravih prioritet, je izpostavil Samo Hribar Milič in dodal: Poiskati moramo podporo, da gospodarske projekte tudi v tej krizi bolj odločno financiramo. Poleg predsedstva GZS so na sestanku prisostvovali predstavniki vlade s področja razvoja in financiranja ter predstavnik Slovenske izvozne in razvojne banke (SID).DZ potrdil novelo zakona o poroštvih Odbor državnega zbora (DZ) za finance in monetarno politiko je včeraj potrdil predlog novele zakona o poroštvih države za financiranje investicij gospodarskih družb, ki predvideva izdajo poroštev tudi za obratna sredstva, kadar podjetja nastopajo na javnih razpisih. Poroštvo bi za obratna sredstva krilo 60 odstotkov glavnice, za investicije pa kot do zdaj 75 odstotkov glavnice. Odbor je v program prodaje premoženja dodal Adrio Airways. GSA ni uspel s pritožbo na prodajo premoženja Steklarske nove GSA Joca Pečečnika, ki je ločitveni upnik v postopku stečaja Steklarske Nove, ni uspel s pritožbo na način prodaje premoženja. Sodišče je namreč potrdilo predlog stečajnega upravitelja, da se premoženje stečajnega dolžnika, na katerem obstaja več ločitvenih pravic (med drugim tudi pritožnikovih), prodaja kot celota.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2011-10-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042469282/posel/novice/1042469282	Območje evra avgusta z 2,5-odstotno inflacijo	gospodarstvo, ekonomija	Območje evra avgusta z 2,5-odstotno inflacijo  Luxembourg - Države območja evra so avgusta na letni ravni zabeležile 2,5-odstoten dvig cen, je danes v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Toliko je inflacija znašala tudi julija, kar pomeni, da je še vedno nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke (ECB).  (Foto: daylife.com) ECB ciljno raven inflacije postavlja blizu, a nekoliko pod dva odstotka. Ta raven se zdi banki še zmerna za zagotavljanje cenovne stabilnosti. ECB avgusta v skladu s pričakovanji ni spremenila ključne obrestne mere za območje evra, ki jo je na julijski seji dvignila za 0,25 odstotne točke na 1,5 odstotka. Podrobnosti o avgustovski inflaciji bo Eurostat objavil 15. septembra.Nemška vlada za krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra Nemška vlada je danes potrdila dogovor voditeljev članic območja evra z 21. julija, ki poleg dodatne pomoči Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) predvideva tudi spremembe tega mehanizma v smeri njegove večje prožnosti in finančne moči. Postopek potrjevanja v Nemčiji naj bi bil zaključen septembra. EFSF naj bi imel sicer po novem 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, medtem ko je imel prej 440 milijard evrov kapitala in 250 milijard evrov efektivne zmožnosti. Poleg tega naj bi po novem lahko tudi kupoval državne obveznice članic območja evra na sekundarnem trgu ali celo neposredno od držav, če bi Evropska centralna banka ugotovila izredne razmere na finančnih trgih. Obenem bi države iz njega lahko črpale tudi sredstva za dokapitalizacijo bank. Nemški parlament naj bi o predlogu zakona, potem ko ga je podprla vlada, glasoval še pred koncem septembra, poročajo tuje tiskovne agencije. Do takrat ima Merklova čas, da v pravilnost krepitve mehanizma prepriča tudi skeptike znotraj svoje desnosredinske koalicije. Številni poslanci namreč želijo, da bi imel pri prihodnjih akcijah reševanja članic območja z evrom večjo vlogo nemški parlament. Nemčijo pa je danes okrcal belgijski minister za evropske zadeve Olivier Chastel, ki je v pogovoru za časnik Le Soir največje evropsko gospodarstvo pozval, naj neha nasprotovati skupnim evrskim obveznicam. Prednosti, ki jih ima Nemčija od skupnega trga, bi morala kompenzirati s sprejetjem skupnih evrskih obveznic, je menil minister.	sta	Dnevnik	2011-08-31 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042329362/posel/novice/1042329362	Nemška družba Beiersdorf lani s 30 odstotkov nižjim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Nemška družba Beiersdorf lani s 30 odstotkov nižjim dobičkom  Hamburg - Nemška družba Beiersdorf, znana predvsem po kremah znamke Nivea in Eucerin, je po predhodnih podatkih lani ustvarila 379 milijonov evrov čistega dobička, kar je več kot 30 odstotkov manj kot predlani. Prihodki so se znižali s 5,97 na 5,75 milijarde evrov, je danes objavila družba.  Nemška družba Beiersdorf, znana predvsem po kremah znamke Nivea in Eucerin, je po predhodnih podatkih lani ustvarila 379 milijonov evrov čistega dobička, kar je več kot 30 odstotkov manj kot predlani. (Foto: arhiv Dnevnika) Družba, ki bo končne podatke za lani objavila 4. marca, ocenjuje, da je poslovala v skladu z načrti, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Najbolje je krizo prestala divizija potrošniških izdelkov, ki prodaja večinoma kozmetične izdelke, in sicer predvsem po zaslugi dvomestne rasti na Kitajskem in v Latinski Ameriki. Divizija je beležila 5,01 milijarde evrov prihodka, medtem ko so leta 2008 znašali 5,13 milijarde evrov. Linija samolepilnih trakov Tesa je beležila 737 milijonov evrov prihodka, kar je 12,1 odstotka manj kot predlani. Kljub gospodarski krizi je družba uspela zadržati prihodke od prodaje le malo pod predlanskimi rekordnimi ravnmi, pravi glavni izvršni direktor družbe Thomas Quaas. V letu 2008 je družba beležila najvišje prihodke in čisti dobiček v svoji 125-letni zgodovini.	sta	Dnevnik	2010-01-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042212768/posel/novice/1042212768	Tudi TAB čuti finančno krizo	gospodarstvo, ekonomija	Tudi TAB čuti finančno krizo  Mežica - Delničarji družbe Tovarna akumulatorskih baterij (TAB) Mežica bodo za izplačilo dividend prejeli 2,5 milijona evrov, kar znaša 10 evrov bruto na delnico. Največja delničarja sta podjetje Energija RM Mežica in Bogomir Auprih, ki skupno obvladujeta več kot 55 odstotkov družbe.  Realizacija v letošnjih devetih mesecih znaša okoli 70 milijonov evrov, po besedah predsednika uprave Bogomirja Aupriha pa se bo poslovno leto končalo s približno enakim dobičkom kot lani, s 3,4 milijona evrov. Auprih je potrdil, da čutijo finančno krizo tudi v TAB. Pretirane zaskrbljenosti ni, potrebna pa bo previdnost. Opazno je, da so veliki projekti ustavljeni in da se znižujejo naročila baterij za prvo vgradnjo, vendar od teh kupcev nismo zelo odvisni. Tudi naš investicijski cikel ni ogrožen. Dinamika naložb v okviru osmih milijonov evrov na leto se nadaljuje po zastavljenih načrtih, je povedal. Dodal je še, da odpuščanja TAB ne grozijo, prej nasprotno. zs	Bogomirja Aupriha	Dnevnik	2008-10-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042204875/posel/novice/1042204875	Večina gospodinjstev letos plačevala štiri odstotke dražjo elektriko	gospodarstvo, ekonomija	Večina gospodinjstev letos plačevala štiri odstotke dražjo elektriko  Ljubljana - Povprečne maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva so po podatkih statističnega urada v prvem polletju glede na različne porabniške skupine znašale od 10,06 do 18,58 evra za 100 kWh. V največji porabniški skupini (od 5000 do 15.000 kWh letne porabe), ki predstavlja skoraj polovico vse porabe, se je v prvi polovici leta cena elektrike v primerjavi z lanskim drugim polletjem zvišala za štiri odstotke, na 10,66 evra.  Da lahko letos pričakujemo vnovične podražitve elektrike, smo v Dnevniku poročali že pred več kot mesecem dni. K letošnji rasti cen - te so se od začetka leta do konca julija zvišale za 4,1 odstotka - pa so cene električne energije za gospodinjski odjem po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj prispevale 0,09 odstotne točke. Da lahko letos pričakujemo vnovične podražitve elektrike, smo v Dnevniku poročali že pred več kot mesecem dni. Distributerji, ki jim varuh konkurence zaradi hkratnega dviga cen s 1. januarjem letos očita usklajeno delovanje, poudarjajo, da so cene v Sloveniji za več kot polovico nižje od tržni cen, podražitve elektrike pričakujejo tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Elektriko bi lahko v tujino prodajali po ceni več kot 100 evrov, a jo slovenskim gospodinjstvom prodajajo ceneje od 50 evrov. Takšna prodajna politika je predvsem posledica dejstva, da sta tako proizvodnja kot distribucija v večinski lasti države, cene elektrike za gospodinjstva pa so bolj politična kot ekonomska kategorija. Slovenske cene elektrike pa ne zaostajajo le za tržnimi, temveč tudi za povprečnimi maloprodajnimi cenami v Evropi. Po podatkih statističnega urada (mednarodne primerjave so opravili na podlagi podatkov za drugo polletje lani) je maloprodajna cena za elektriko za gospodinjstva v Sloveniji na ravni 70 odstotkov povprečja vseh članic EU. Povprečna cena elektrike za industrijo (brez davka na dodano vrednost) je v prvi polovici leta znašala glede na različne porabniške skupine od 6,45 do 14,12 evra za 100 kWh. Večina je za 100 kWh plačala 7,67 evra, kar pa je za tri odstotke več kot v drugem polletju lani. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2008-09-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042470886/posel/novice/1042470886	Grčija je uspela zbrati svež denar, Španija ostaja kritična do Aten in Rima	gospodarstvo, ekonomija	Grčija je uspela zbrati svež denar, Španija ostaja kritična do Aten in Rima  atene, madrid - Grčija je s šestmesečnimi zakladnimi menicami danes zbrala 1,3 milijarde evrov, pri čemer je bila obrestna mera malenkost nižja kot na zadnji podobni avkciji. Španija, ena od šibkih držav v območju evra, je medtem znova zagotovila, da ne potrebuje pomoči, zaradi vse večjih napetosti na finančnih trgih pa je s prstom pokazala na Grčijo in Italijo.  Protesti v Grčiji se še vedno nadaljujejo. (Foto: Reuters) Povpraševanje po grških zakladnih menicah je doseglo dobre tri milijarde evrov, Grčija pa je želela z njimi zbrati vsaj milijardo evrov. Zahtevani donos je dosegel 4,8 odstotka, kar je nekoliko manj kot na podobni avkciji avgusta, ko so obresti znašale 4,85 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Evroskupina je 21. julija dosegla dogovor o novem reševalnem paketu za Grčijo, vendar je Finska nato sporočila, da bo Atenam pomagala le v primeru zavarovanja posojil. Dvostranski dogovor o zavarovanju, ki sta ga nato avgusta dosegli državi, je zaradi nasprotovanja drugih članic v območju evra propadel. Grčija, ki ima velike težave pri uresničevanju zastavljenih javnofinančnih ciljev, je sicer upala, da bodo parlamenti v državah članicah območja evra nov paket pomoči začeli potrjevati po poletnih počitnicah, vendar se je tudi pri tem že začelo zapletati. Slovaška je namreč danes sporočila, da o drugem paketu pomoči ne bo glasovala pred decembrom.Nove skrbi glede grških javnih financ okrepile napetost na finančnih trgih Vnovična zaskrbljenost glede grških javnih financ je okrepila napetosti na mednarodnih finančnih trgih. Španska ministrica za finance Elena Salgado je ob tem danes zavrnila namigovanja, da je bila Španija minuli mesec skoraj primorana zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Zagotovila je, da je ne potrebuje niti sedaj. Španska vlada je zaradi vse večjih napetosti na mednarodnih finančnih trgih s prstom pokazala na Grčijo in Italijo. Zelo smo zaskrbljeni, ker imajo nekatere države veliko težav in ne izpolnjujejo zastavljenih ciljev - Grčija in Italija, je v pogovoru za televizijo Telecinco dejal tiskovni predstavnik španske vlade Jose Blanco. Španski sindikati sicer danes v Madridu pripravljajo zborovanje proti dopolnitvam ustave o omejitvi javnofinančnega primanjkljaja. Bojijo se, da bo vlada z drastičnimi varčevalnimi ukrepi posegla tudi na področje sociale in tako spodkopala socialno državo.	sta	Dnevnik	2011-09-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/290754/posel/novice/290754	UVK: Mercator naj bi zlorabil položaj na trgu	gospodarstvo, ekonomija	UVK: Mercator naj bi zlorabil položaj na trgu  Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK), ki ga vodi Jani Soršak, je včeraj v Uradnem listu objavil podrobnejše obrazložitve sklepov o uvedbi postopkov zoper Mercator in domnevno povezane družbe iz kroga Pivovarne Laško.  Največji slovenski trgovski družbi tako očita, da naj bi podpis pogodb z dobavitelji izdelkov za vsakdanjo rabo pogojevala z zahtevo po številnih neupravičenih pogodbenih bonitetah, ki niso vključene v kalkulacijo maloprodajnih cen, in visokih rabatih, ki naj ne bi bili upravičeni z običajnimi pogoji poslovanja. Mercator naj bi tako (ne)posredno pogojeval nepoštene prodajne ali nakupne cene s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi in glede na trgovinske običaje niso povezane z vsebino teh pogodb. S tem naj bi Mercator po mnenju UVK zlorabljal svoj, domnevno prevladujoči položaj na trgu izdelkov za vsakdanjo rabo, s čimer naj bi prekršil tudi 82. člen (rimske) pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Urad je prav tako uvedel postopek proti štirim lastnikom Mercatorja (Pivovarni Laško, Unionu, Radenski in holdingu Infond), družbi Center Naložbe, ki ima v lasti večino Infonda, in podjetju Kolonel, ki je uradni lastnik Centra Naložbe. Omenjenim družbam očita, da so najpozneje do 4. decembra pridobile skupni nadzor nad Mercatorjem, te koncentracije pa niso priglasile uradu. Fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes za sodelovanje v obeh postopkih, morajo prijaviti udeležbo pri uradu do začetka februarja. Do takrat morajo tudi poslati morebitne dokumente, pomembne za odločitev urada.	Primož Cirman	Dnevnik	2008-01-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042264965/posel/novice/1042264965	Societe Generale z visoko izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Societe Generale z visoko izgubo  Ljubljana - Tretja največja francoska bančna skupina Societe Generale, v katero spada tudi slovenska banka SKB, je v prvem letošnjem četrtletju nepričakovano zabeležila izgubo.  Banka je na račun izgub, povezanih z zavarovalnicami obveznic, in oslabitev na račun slabih posojil v prvih treh mesecih zabeležila 278 milijonov evrov izgube. Po objavi rezultatov se je vrednost delnic na pariški borzi znižala za več kot pet odstotkov, saj so pred tem analitiki napovedovali, da bo Societe Generale zabeležila več kot tristomilijonski dobiček. Sektor investicijskega bančništva je v prvem četrtletju ustvaril 414 milijonov evrov izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani beležil 141 milijonov evrov dobička. Prihodki so se v primerjavi z letom prej znižali za 46 odstotkov, na 841 milijonov evrov. Dobiček sektorja za poslovanje s prebivalstvom se je znižal za 29 odstotkov, na 216 milijonov evrov, prihodki pa so se znižali za odstotek, na 1,73 milijarde evrov.	srz	Dnevnik	2009-05-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042280329/posel/novice/1042280329	Cena sporočil SMS iz tujine skoraj trikrat nižja	gospodarstvo, ekonomija	Cena sporočil SMS iz tujine skoraj trikrat nižja  Ljubljana - Na podlagi nove uredbe, ki jo je aprila potrdil evropski parlament, so z včerajšnjim dnem začela veljati nova pravila Evropske unije o gostovanju v mobilnih omrežjih. Uredba je predpisala dodatno znižanje stroškov gostovanja v tujih omrežjih za odhodne in dohodne klice ter omejila cene sporočil SMS, poslanih iz tujine.  Cena enega sporočila SMS iz tujine v Slovenijo lahko odslej znaša največ enajst centov brez upoštevanja DDV, kar je za skoraj trikrat ceneje od dosedanjega povprečja v višini 28 centov brez DDV. Na podlagi uredbe lahko mobilni operaterji za minuto klica odslej zaračunavajo največ 43 centov brez DDV za odhodne ter največ 19 centov brez DDV za dohodne klice. Na podlagi novih pravil morajo ponudniki odslej klice obračunavati v sekundnih intervalih, pri čemer lahko postavijo spodnjo mejo za obračun vsaj 30 sekund. Doslej je bil namreč dovoljen minutni interval obračunavanja klicev, na podlagi katerega so po navedbah evropske komisije uporabniki za pogovore plačevali tudi do 24 odstotkov več. Z včerajšnjim dnem se je pocenil tudi prenos podatkov v tujih omrežjih znotraj EU. Zgornja meja za brskanje po spletu, prenašanje filmov ali pošiljanje fotografij tako odslej znaša en evro, pričakujejo pa, da se bo v prihodnjem letu spustila na največ 80 centov za megabajt prenesenih podatkov, v letu 2011 pa še za dodatnih 30 centov. Tudi pri gostovanju je predvideno nadaljnje zniževanje še dovoljenih cen. S prvim julijem prihodnjega leta se bodo namreč cene predvidoma znižale za dodatne štiri cente, enako pa naj bi se zgodilo poleti leta 2011. Za uporabnike Simobila cena poslanega sporočila SMS po novem znaša 13,2 centa na minuto, cena dohodnega klica 22,8 centa, cena odhodnega pa 51,6 centa, so sporočili iz omenjenega mobilnega operaterja. Iz podatkov na spletnih straneh našega največjega mobilnega operaterja Mobitela pa je razvidno, da tovrstne storitve zaračunavajo za približno enake zneske kot pri Simobilu. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-07-02 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042335205/posel/novice/1042335205	Gospodarska zbornica Slovenije bo podelila 42. nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke	gospodarstvo, ekonomija	Gospodarska zbornica Slovenije bo podelila 42. nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke  Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo drevi v Cankarjevem domu podelila 42. nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Gre za priznanje tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo podjetja, pojasnjujejo v zbornici. Slavnostni govornik na prireditvi bo premier Borut Pahor.  Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo drevi v Cankarjevem domu podelila 42. nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. (Foto: Jaka Adamič) Nagrade, ki so najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji, so namenjene direktorjem, izvršnim direktorjem in predsednikom uprav oziroma osebam, ki operativno vodijo družbo kot visoko priznanje za izjemno poslovodno, tehnično, marketinško ter organizacijsko delo in trajni razvoj družbe, določajo pravila. Pri ocenjevanju dosežkov nagrajencev komisija GZS poleg trajnosti in stabilnosti, visoke poslovne in podjetniške kulture, poslovnih, tržnih, izvoznih in razvojnih rezultatov, internacionalizacije ter uveljavljenosti v EU upošteva tudi hitro in učinkovito tržna širitev gospodarske družbe, obetavno vizijo in jasno strategijo, lastni razvoj in inovacije ter družbeno odgovornost podjetja. Lani so si nagrado po mnenju komisije prislužili Iztok Bizjak iz podjetja Gonzaga, Janez Kožuh iz Perftecha, Mirjan Kulovec iz Kolpe, Ivan Mirt iz družbe Tanin Sevnica, Romana Pajenk iz Probanke ter Štefan Sobočan iz družbe Varis Lendava. Leto pred tem pa so bili nagrajeni Anton Papež iz družbe TCG Unitech Lth-ol, Franci Pliberšek iz celjskega Mika, Janez Škrabec iz podjetja Riko, Savinska Urbašek iz podjetja Nieros Metal, Rok Uršič iz družbe Instrumentation Technologies ter Aleksander Zalaznik iz podjetja Danfoss Trata. Kdo bodo letošnji nagrajenci, bo znano po podelitvi, ki se je bo ob Pahorju udeležil tudi šolski minister Igor Lukšič.	sta	Dnevnik	2010-02-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042225104/posel/novice/1042225104	Fed tokrat na pomoč	gospodarstvo, ekonomija	Fed tokrat na pomoč  Ljubljana - Ameriške zvezne rezerve (Fed) so včeraj predstavile nov načrt, ki naj bi sprostil trg posojil za potrošnike in manjša podjetja. Fed bo tako odkupil za 600 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami, 200 milijard dolarjev pa bo namenil za odmrznitev potrošniškega posojilnega trga.  »Z novim programom želimo znižati stroške ter povečati dostopnost do stanovanjskih posojil,« pojasnjujejo v Fedu. Večji dostop do omenjenih posojil naj bi izboljšal stanje na ameriškemu trgu nepremičnin in posledično vplival tudi na druge finančne trge. Kot so pojasnili, bo Fed kupil do 100 milijard dolarjev vredne dolgove hipotekarnih družb Fannie Mae, Freddie Mac in Federal Home Loan Banks ter do 500 milijard dolarjev vredne obveznice Fannie, Freddie in Ginnie Mae. Imetniki obveznic, zavarovanih z različnimi tipi potrošniških posojil (posojilne kartice, avtomobilska in študentska posojila), pa bodo prejeli četrtino sredstev novega paketa.Ob predstavitvi novega načrta je ameriški finančni minister Henry Paulson povedal, da je nov program zavarovan z 20 milijardami dolarjev iz oktobrskega 700 milijard dolarjev vrednega rešilnega paketa.	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-11-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042218789/posel/novice/1042218789	EU viša mejo finančne pomoči za plačilne bilance držav in daje pomoč Madžarski	gospodarstvo, ekonomija	EU viša mejo finančne pomoči za plačilne bilance držav in daje pomoč Madžarski  Bruselj - Evropska komisija je danes predlagala dvig zgornje meje v okviru aranžmaja EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci z 12 na 25 milijard evrov. Ob tem je tudi predlagala pomoč Madžarski v višini 6,5 milijarde evrov, kar morajo potrditi še finančni ministri povezave, ki se bodo sestali prihodnji teden.  (Foto: Luka Cjuha) Obstoječa uredba o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic omogoča odobravanje posojil državi, ki ima težave glede bilance tekočih plačil ali pretoka kapitala, ali pa obstaja nevarnost, da bi v tovrstne težave zašla. Pomoč v okviru tega aranžmaja lahko dobijo samo države, ki še niso sprejele skupne evropske valute evro. Terjatve iz posojil, ki se odobrijo državam članicam po tem aranžmaju, so načeloma omejene na 12 milijard evrov, po novem predlogu pa bi se zgornja meja zvišala na 25 milijard evrov. V ta namen lahko komisija v imenu Evropske skupnosti sklene pogodbo o najemu posojila na trgih kapitala ali pri finančnih institucijah. Evropska komisija je že 13. oktobra napovedala, da je pripravljena pomagati madžarski vladi pri spopadanju s finančno krizo. Madžarski bo tako EU ponudila tovrstno pomoč v višini 6,5 milijarde evrov, poleg tega bo Mednarodni denarni sklad (IMF) Budimpešti namenil 12,5 milijarde evrov, Svetovna banka pa milijardo, kar skupno znaša 20 milijard evrov pomoči. Oba predloga - glede zvišanja zgornje meje pomoči ter odobritve tovrstne pomoči Madžarski - je komisija že poslala v obravnavo državam članicam. Po pričakovanjih naj bi te na zasedanju finančnih ministrov EU v torek potrdile oba predloga, pri čemer pa morata glede zgornje meje svoje mnenje podati še Evropski parlament in Evropska centralna banka (ECB). Pomoč iz Bruslja bo prvi tak primer po pomoči Evropske komisije Italiji v začetku 90. let. Madžarsko je svetovna finančna kriza močno prizadela. Izpostavljena je predvsem zaradi proračunskega primanjkljaja in primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance, deloma precenjene valute, nizkih tujih rezerv in visokega kratkoročnega dolga v tujih valutah. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je izrazil zadovoljstvo, da je EU uspelo tako hitro predlagati navedeni odločitvi, obenem pa je izrazil pričakovanje, da bo Madžarska vzpostavila močna fiskalna pravila in institucije , ki bodo v prihodnje preprečili odmike od zadanih proračunskih ciljev. Madžarska je svoj proračunski primanjkljaj znižala na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem letu, po tem, ko je ta v letu 2006 znašal 9,3 odstotka BDP. Znižal se je tudi primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance, čeprav je še vedno visok - tako kot tudi javni dolg, ki je s 65,8 odstotka v letu 2007 med najvišjimi v regiji. Madžarska vlada je ta mesec sprejela akcijski načrt v 12 točkah, ki predvideva nadaljnje znižanje proračunskega primanjkljaja na 3,4 odstotka BDP v tem letu, ob tem pa tudi ukrepe za podporo bančnemu sektorju in za večji nadzor.	agencije,pb	Dnevnik	2008-10-31 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042306174/posel/novice/1042306174	Nobelova nagrada za ekonomijo Američanoma Elinor Ostrom in Oliverju Williamsonu	gospodarstvo, ekonomija	Nobelova nagrada za ekonomijo Američanoma Elinor Ostrom in Oliverju Williamsonu  Stockholm - Švedska akademija znanosti je danes v Stockholmu sporočila, da bosta Nobelovo nagrado za ekonomijo za letošnje leto prejela Američana Elinor Ostrom in Oliver Williamson za delo na področju organizacije sodelovanja pri ekonomskem upravljanju. Ostromova je prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za ekonomijo.  Elinor Ostrom, prva ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado za ekonomijo in Oliver Williamson. (Foto: AP) Kot so ob razglasitvi nagrajencev poudarili v žiriji, sta Ostromova in Williamson med drugim dokazala, da gospodarska analiza lahko osvetli večino oblik družbene ureditve. Ostromova bo tako prejela nagrado v vrednosti 980.000 evrov, prislužila pa si jo je z analizo gospodarskega upravljanja, ki se posebej osredotoča na upravljanje z javno lastnino oz. lastnino pod javnim nadzorom. Ostromova je sicer profesorica na univerzi v ameriški Indiani, že v preteklih letih pa se je njeno ime pojavljalo kot ime možne nagrajenke. V prvem odzivu po razglasitvi je za švedsko televizijo poudarila, da je nagrada zanjo veliko presenečenje in je kot nagrajenka počaščena. Poleg tega je zelo presenečena tudi nad tem, da je postala sploh prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za ekonomijo, ki jo podeljujejo od leta 1969. Poleg Ostromove je žirija nagrado podelila tudi Williamsonu za njegovo analizo ekonomskega upravljanja, posebej znotraj podjetij. Z njo je Williamson med drugim dokazal, da hierarhično urejene organizacije, kot so na primer podjetja, predstavljajo alternativo upravnim strukturam, ki se razlikujejo predvsem glede pristopa do reševanja konflikta interesov. Lani je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejel ameriški ekonomist Paul Krugman za analizo trgovinskih vzorcev in umestitve gospodarske dejavnosti. Krugman je z omenjeno analizo ponudil novo teorijo za odgovor na številna vprašanja o učinku proste trgovine. Oznanilo Nobelovih nagrajencev za ekonomijo je zadnje v sezoni razglasitev nagrajencev za leto 2009. Ostromova in Williamson bosta nagrado iz rok švedskega kralja Gustava prejela 10. decembra, ob obletnici smrti Alfreda Nobela leta 1896.	STA	Dnevnik	2009-10-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042220670/posel/novice/1042220670	Podjetja iz kroga Pivovarne Laško tožijo ATVP zaradi Mercatorja	gospodarstvo, ekonomija	Podjetja iz kroga Pivovarne Laško tožijo ATVP zaradi Mercatorja  ljubljana - Infond Holding je skupaj s Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko na vrhovno sodišče vložil tožbo zoper Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), so sporočili iz Infond Holdinga. S to potezo izpodbija odločbo agencije, s katero je ta omenjenim družbam odvzela glasovalne pravice v Mercatorju. ATVP v 23. oktobra izdani odločbi ugotavlja, da so Infond Holding, pivovarni in Radenska imetnice približno 48,34-odstotnega deleža Mercatorja z glasovalno pravico. Kot je med drugim ugotovila ATVP, družbe delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Mercatorju, zato jim je z odločbo prepovedala uresničevati glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali znižajo lastništva pod 25 odstotkov. Skupina podjetij okoli Pivovarne Laško je že po prejetju odločbe napovedala vložitev tožbe. Na vrhovno sodišče jo je vložila 4. novembra. Kot v petkovem sporočilu pojasnjuje Infond Holding, agencija v izpodbijani odločbi zmotno uporablja materialno pravo , saj je zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Družbe, povezane s Pivovarno Laško, že dlje časa vztrajajo, da v času, na katerega se nanaša odločba, niso dosegale prevzemnega praga, saj niso imele glasovalnih pravic. Infond Holding in Pivovarna Laško sta po njihovih trditvah postali povezani osebi šele 17. marca, ko je Pivovarna Laško prejela odločbo ATVP o uspešno izvedenem prevzemu s strani Infond Holdinga. Od nastopa obveznosti priglasitve koncentracije, ki v skladu z zakonsko regulativo nastopi v sedmih dneh od prejetja odločbe o uspešno opravljenem prevzemu, pa do odločitve urada za varstvo konkurence v zadevi je izvrševanje konkurence, torej tudi razpolaganje z glasovalnimi pravicami, zadržano. Glede na to, kot so že pred časom pojasnili v Laškem, so Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska upoštevale zakon o prevzemih in na skupščini Mercatorja 26. avgusta niso uresničevale glasovalnih pravic iz naslova lastništva najboljšega soseda . Sicer pa sta Infond Holding in skupina Pivovarna Laško 4. novembra, torej isti dan, kot sta vložili tožbo na vrhovno sodišče, napovedali prodajo skupno 48-odstotnega deleža v Mercatorju. Razlog naj ne bi bila finančna kriza, ampak teror , ki ga država prek urada za varstvo konkurence izvaja nad Pivovarno Laško . V Laškem so napovedali tudi odškodninsko tožbo zoper državo.	sta,ub	Dnevnik	2008-11-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/274646/posel/novice/274646	NKBM in Zavarovalnica Triglav bosta pretresla borzo	gospodarstvo, ekonomija	NKBM in Zavarovalnica Triglav bosta pretresla borzo  Ljubljana - Do konca januarja se bo na Ljubljansko borzo predvidoma uvrstila Zavarovalnica Triglav, prav tako naj bi v nekaj mesecih na njej kotirala Nova Kreditna banka Maribor (NKBM). Pri slednji država, kot je znano, načrtuje prvo javno prodajo (IPO) delnic, po zadnjih informacijah pa naj bi bil naprodaj okoli 49-odstotni delež.  »Uvrstitev nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družb na borzo bi nas lahko uvrstila na zemljevid mednarodnega kapitala, kar bi dolgoročno povečalo likvidnost in gibanje tečajev približalo gibanju na razvitejših kapitalskih trgih,« je dejal Kruno Abramovič. Tržna kapitalizacija obeh družb se bo po predvidevanjih analitikov gibala med tremi in štirimi milijardami evrov. Kot napovedujejo borzniki, bo med vlagatelji veliko zanimanja za delnice NKBM, kar bo imelo vpliv tudi na preostale delnice. Ker bodo namreč vlagatelji zbirali sredstva za nakup delnic NKBM, se bo temu ustrezno povečal prodajni pritisk pri preostalih delnicah. V želji po doseganju nadpovprečnih donosov se namreč utegne ponoviti zgodba, ki smo ji bili priče na Hrvaškem pred javno prodajo delnic Hrvatskega telekoma, ko so hrvaški državljani hiteli prodajati svoje naložbe in zbirati sredstva za vplačilo delnic te družbe. V tem obdobju so se tako znižali tudi tečaji večine družb na Zagrebški borzi. Ljudje v NKBM vidijo stabilnost in relativno majhno tveganje morebitne izgube premoženja, zaradi česar bi moralo biti zanimanje za njene delnice večje od ponudbe, meni Marko Jovič iz Abanke Vipa. Pričakujem podobno zgodbo kot pri hrvaškem telekomu. Delnice Zavarovalnice Triglav bodo po mojem mnenju vrh dosegle še pred uvrstitvijo na borzo, trenutna cena pa je bolj posledica špekulacij in navidezne omejenosti ponudbe kot poslovanja, še pravi Jovič. Napovedana uvrstitev delnic Zavarovalnice Triglav na borzo in prva javna prodaja delnic NKBM bosta gotovo popestrili dogajanje na našem kapitalskem trgu, saj utegneta biti družbi zanimivi tudi za nekatere tuje vlagatelje, meni namestnica direktorja oddelka analiz v Publikumu Petra Lesjak. Uvrstitev nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družb na borzo, zlasti če bo šlo za občutnejši free float , bi Ljubljansko borzo lahko umestila na zemljevid mednarodnega kapitala, kar bi dolgoročno povečalo likvidnost in gibanje tečajev približalo gibanju tečajev na razvitejših kapitalskih trgih, pa pravi Kruno Abramovič, član uprave družbe NLB Skladi. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2007-10-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042410405/posel/novice/1042410405	Gradnja predora Markovec na koprski strani zamuja že 70 dni	gospodarstvo, ekonomija	Gradnja predora Markovec na koprski strani zamuja že 70 dni  Ljubljana - Cestno podjetje Maribor (CPM) z gradnjo predora Markovec na koprski strani zamuja že več kot 70 dni, so nam včeraj potrdili blizu državne družbe DDC, ki nadzoruje inženiring in gradnjo omenjenega predora.  Cestno podjetje Maribor (CPM) z gradnjo predora Markovec na koprski strani zamuja že več kot 70 dni, so nam včeraj potrdili blizu državne družbe DDC, ki nadzoruje inženiring in gradnjo omenjenega predora. (Foto: Luka Cjuha) Po dostopnih podatkih je CPM, ki je v začetku decembra z gradbišča umaknil večji del mehanizacije, od 40 do 60 dni zamude pridelal tudi na zahodni, izolski strani predora. Ker dela v predoru, ki so se začela konec aprila, še vedno stojijo, je tako vse manj možnosti, da bo predor odprt ob predvidenem roku (marca 2013). O Markovcu je včeraj razpravljal tudi nadzorni svet Darsa, ki pa do včeraj zvečer še ni uradno oblikoval sprejetih sklepov. Te naj bi državna družba za avtoceste objavila danes. Medtem ko predsednik nadzornega sveta Darsa Milan Medved včeraj ni bil dosegljiv, so nam v upravi, ki jo vodi Mateja Duhovnik, na več vprašanj odgovorili le s pojasnilom, da pogovori v zvezi z dokončanjem predora s CPM in Alpine Bau potekajo na tehničnem in poslovnem nivoju . Že pred časom smo poročali, da je za Dars oteževalna okoliščina v pogovorih z Alpine Bau dejstvo, da avstrijska družba ob podpisu pogodbe o gradnji predora za razliko od CPM ni predložila garancije za izpolnitev pogodbenih obveznosti. To posledično pomeni, da Dars, ki naj bi ga v pogovorih z Avstrijci zastopala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, tako rekoč nima na voljo finančnih vzvodov, s katerimi bi lahko Alpine Bau prisilil v dokončanje projekta. Čeprav v DDC uradnih pojasnil o dogajanju v Markovcu ne dajejo, smo neuradno izvedeli, da sta gradbišče v minulih dneh poleg delavcev slovaške Skanske, ki so stroje pustili v bližini predora, zapustila še dva podizvajalca CPM. Eden od njih naj bi odpeljal tudi več razdelilnih omaric z električno energijo, zaradi česar naj bi prihajalo tudi do motenj pri oskrbi. Vso opremo in mehanizacijo naj bi CPM odpeljal brez soglasja DDC, ki naj bi predstavnike CPM že večkrat opozoril, da z odstranjevanjem opreme kršijo tako imenovane splošne pogoje pogodbe o gradnji. Kot je znano, je CPM gradnjo predora ustavil po tem, ko mu je Dars zavrnil zahtevek za plačilo dodatnih del zaradi spremenjenih geoloških okoliščin v višini dobrih 5 milijonov evrov. Pri tem so se v CPM, ki ga vodi Janez Škoberne, sklicevali na pomanjkljivo poročilo o omenjenih raziskavah, ki je del strokovnih podlag za projektno-gradbeno dokumentacijo in ki naj bi se bistveno razlikovalo od dejanskega stanja hribine. Medtem ko po neuradnih informacijah nobena od enajstih raziskovalnih vrtin ni na območju sedanjih izkopov v predoru, je Duhovnikova poudarila, da je bila je trdota zemljin na Markovcu jasno opredeljena v vseh elaboratih . primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2010-12-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042361845/posel/novice/1042361845	Soršak zaradi kartela izdal odločbo proti žičničarjem	gospodarstvo, ekonomija	Soršak zaradi kartela izdal odločbo proti žičničarjem  Ljubljana - Urad za varstvo konkurence (UVK) je pred dnevi izdal odločbo, da so slovenski žičničarji delovali usklajeno pri določanju cen smučarskih vozovnic.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Tako kot v podobnih primerih lahko pričakujemo, da bo odločbi v prihodnjih dneh sledila še izdaja globe, ki lahko doseže do 10 odstotkov letnega prometa žičničarjev. Po drugi strani lahko pričakujemo, da se bodo slovenski žičničarji, ki so bili predmet preiskave UVK - RTC Krvavec, Unior Kovaška industrija, ATC Kanin Bovec, Hotel Cerkno, ŠC Pohorje, RTC Žičnice Kranjska Gora in Združenje slovenskih žičničarjev, ki deluje v okviru GZS, na odločitev UVK pritožili, pri čemer je pritožbeni organ vrhovno sodišče. UVK, ki ga vodi Jani Soršak, je v postopku proti slovenskim žičničarjem ugotovil, da so se ti od leta 2000 (z izjemo RTC Krvavca, ki se je dogovarjal do leta 2004) dalje dogovarjali oziroma usklajeno delovali pri oblikovanju cen smučarskih vozovnic za odrasle, in sicer tako, da so določili enake oziroma podobne cene smučarskih kart.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-05-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/339664/posel/novice/339664	Ekološki pridelki s stojnic v trgovine	gospodarstvo, ekonomija	Ekološki pridelki s stojnic v trgovine  Ljubljana - Bruselj je Sloveniji za tri projekte promocije kmetijskih izdelkov prek javnih razpisov doslej odobril že 2,7 milijona evrov denarja ali 80 odstotkov vrednosti projektov. Gre za sofinanciranje informiranja in promocije perutninskega mesa Evropske unije na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in BiH, za promocijo mleka in mlečnih izdelkov na notranjem trgu EU ter za promocijo ekološkega kmetijstva v Sloveniji.  Prvi projekt se že izvaja od pomladi, trajal bo tri leta, GIZ mesne industrije pa bo iz bruseljskega in slovenskega proračuna zanj dobil 1,35 milijona evrov. Programa promocije mleka in mlečnih izdelkov (država Slovenija in EU bosta v dveh letih zanj namenili 576.742 evrov) ter ekoloških proizvodov (za triletni program bo na voljo 945.248 evrov iz slovenskega in bruseljskega proračuna) naj bi se začela izvajati 1. septembra s podpisom pogodbe med Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter GIZ mlekarstvo Slovenije in Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. To je lepa količina denarja, s katero je mogoče kaj učinkovitega narediti, je zadovoljen Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Ekološki kmetje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot dva tisoč - to so trije odstotki vseh kmetov - so si zadali, da bodo s to promocijo povpraševanje in porabo ekoloških pridelkov v treh letih povečali za 15 odstotkov. Promocija naj bi ekološke kmete usposobila za sodobne tržne razmere. Slovenske kmetije so namreč tako majhne, da dlje od prodaje na tržnicah vsaka posamezno ne zmore, naš cilj pa je, da bi bili sposobni priti vsaj na police naših supermarketov, kjer slovenskih ekoloških proizvodov skorajda ni. Delno zaradi trgovskih marž, delno pa tudi zato, ker Slovenci vse, kar pridelamo, prodamo na stojnicah, pravi Fras. Slovenska mesnopredelovalna industrija nekaj izkušenj s tovrstno promocijo že ima, saj je prva dobila bruseljski denar, zato jo v državah nekdanje Jugoslavije že izvaja. Boris Jež, sekretar GIZ mesne industrije, poudarja, da gre za generično promocijo, kar pomeni, da slovenska živilska podjetja svojih blagovnih znamk ne smejo propagirati. Potrošnike informiramo o kakovosti in sledljivosti perutninskega mesa, proizvedenega na območju EU. Začeli smo z novinarskimi konferencami, v različne medije vlagamo brošure o belem mesu, jeseni pa bomo novinarje iz Makedonije, Hrvaške, BiH in Srbije povabili tudi na obisk v v Slovenijo, pojasnjuje Jež in dodaja, da je lahko tovrstno informiranje potrošnikov o kakovosti belega mesa evropskega porekla dobra podlaga za slovenska živilska podjetja, da na svoje stroške hkrati izvajajo še lastno promocijo, ki je še kako potrebna. Na tujih trgih je Slovenija kot država neprepoznavna. V poslovnih krogih nas imajo kljub predsedovanju EU še vedno za vzhodnoevropske proizvajalce, opozarja Jež.	Tatjana Pihlar	Dnevnik	2008-08-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042369068/posel/novice/1042369068	Delničarji ajdovskega Mlinotesta so ostali brez dividend	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji ajdovskega Mlinotesta so ostali brez dividend  Ajdovščina - Delničarji ajdovskega Mlinotesta so na torkovi skupščini med drugim odločili o uporabi bilančnega dobička za leto 2009 v višini 646.405 evrov. Na predlog uprave bo ves bilančni dobiček namenjen za druge rezerve iz dobička.  Delničarji ajdovskega Mlinotesta so na torkovi skupščini med drugim odločili o uporabi bilančnega dobička za leto 2009 v višini 646.405 evrov. (Foto: Matej Povše) Kot je uprava družbe zapisala v obvestilu za delničarje, so bili vsi predlagani sklepi na skupščini, na kateri je bilo prisotnega 94,5 odstotka kapitala, sprejeti. Sklepu o delitvi dobička je sicer nasprotoval delničar Žito, ki ima v lasti 24,99 odstotka delnic Mlinotesta. Ostali delničarji družbe ostajajo Vipa holding s 69,46 odstotka delnic Mlinotesta ter okrog 800 malih delničarjev, ki imajo v lasti 5,21 odstotka delnic. Na skupščini so delničarji podprli tudi spremembe statuta. Ta bo sedaj omogočal, da bodo lahko tudi delavci sodelovali pri delitvi dobička. Po spremembi statuta pa bo mandat uprave in nadzornega sveta trajal šest namesto dosedanjih štirih let. Delničarji so sprejeli tudi predlagani sklep, da bo revizor družbe za leto 2010 ljubljanska družba KPMG Slovenija. Mlinotest v letošnjem letu pričakuje 44,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 743.000 evrov dobička. Po besedah izvršilnega direktorja za trženje v Mlinotestu Mirana Božiča je bila prodaja v prvih treh mesecih leta za sedem odstotkov višja kot v enakem obdobju lani in je dosegla 10,7 milijona evrov.	sta	Dnevnik	2010-06-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042528660/posel/novice/1042528660	V Radečah o papirnici s francoskim podjetjem Oberthur Technologies	gospodarstvo, ekonomija	V Radečah o papirnici s francoskim podjetjem Oberthur Technologies  Radeče - Na radeški občini so se danes mudili predstavniki francoskega podjetja Oberthur Technologies, ki se zanimajo za nadaljevanje proizvodnje v radeški papirnici, ki je od aprila v stečaju. Županja Radeč Rafaela Pintarič je danes za STA povedala, da so občutki po srečanju zelo prijetni in da so signali s strani Francozov pozitivni.  (Foto: Ernest Sečen) Kot je pojasnila Pintaričeva, je bilo srečanje s Francozi spoznavne narave, na njem pa so predstavili svojo idejo o ustanovitvi podjetja, ki bi nadaljevalo proizvodnjo belih papirjev na stroju štiri, medtem ko francosko družbo kot potencialnega strateškega partnerja zanima stroj pet, na katerem poteka proizvodnja posebnega papirja za tiskanje denarja. Po neuradnih informacijah naj bi bili Francozi, ki so se v radeški papirnici mudili že večkrat, v nadgradnjo stroja pet pripravljeni vložiti od 10 do 15 milijonov evrov. Računam, da se bo zadeva odvila v pravo smer, je še dejala Pintaričeva. Oberthur Technologies je sicer navzoč v 40 državah, v katerih zaposluje okoli 6800 delavcev. Sklep o ustanovitvi podjetja za zagon proizvodnje na papirnem stroju štiri so radeški svetniki sprejeli aprila. Od bank, ki naj bi projekt že podprle, občina pričakuje posojilo za zagonska sredstva v višini okrog dva milijona evrov, za ustanovitev podjetja pa je treba zagotoviti 7500 evrov.	sta	Dnevnik	2012-05-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042220537/posel/novice/1042220537	Savi padel dobiček, zaloge in terjatve pa se zvišujejo	gospodarstvo, ekonomija	Savi padel dobiček, zaloge in terjatve pa se zvišujejo  Ljubljana - Skupina Sava je v zadnjem četrtletju ustvarila le dobrih šest milijonov evrov čistega dobička, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa ga je bilo za 29,7 milijona evrov, kar je pod načrti uprave in 12,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.  Na dobiček kranjskega holdinga so letos pozitivno vplivali predvsem visoki prihodki od dividend Abanke in Gorenjske banke. Na drugi strani so se v družbi spopadali z visoko rastjo stroškov blaga, materiala in storitev ter z več kot desetodstotno rastjo stroškov dela, dobiček njihovih pridruženih podjetij (Gorenjska banka, Abanka Vipa in Job) pa se je v prvih treh četrtletjih v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za šest milijonov, na 21,3 milijona evrov. Bolj kot na sam dobiček pa so padci tečajev na borzah vplivali na finančni položaj kranjskega holdinga. Kapital Skupine Sava se je namreč od začetka leta znižal za 19 milijonov evrov, na 526 milijonov evrov, medtem ko je bil njihov presežek iz prevrednotenja kar za 43 milijonov evrov nižji kot ob začetku leta. Vendar pa je trenutno stanje po vsej verjetnosti še slabše, saj se je v vmesnem obdobju na borzo uvrstila delnica Abanke. Ker je njena borzna vrednost pod tisto, po kateri je delnice kupovala Sava, se je to odrazilo padcu kapitala. Kakšen vpliv je imela uvrstitev Abanke na borzo, za zdaj ni mogoče natančno oceniti, po dostopnih podatkih pa je ob upoštevanju trenutne borzne cene Savin kapital še za okoli 20 milijonov evrov nižji. Ohlajanje gospodarstva in težave avtomobilske industrije se v prvih devetih mesecih letošnjega leta še niso drastično odrazili na njihovi gumarski dejavnosti, ki je prihodke povečala za pet odstotkov, medtem ko so pri turistični dejavnosti imeli še enkrat višjo rast prodaje. Toda pregled bilanc razkriva, da so se jim zaloge v zadnjem letu dni povečale kar za 82 odstotkov, poslovne in druge terjatve pa za slabih 30 odstotkov, kar priča o tem, da bo njihova gumarska dejavnost v prihodnjih obdobjih pod velikim pritiskom. Glede na neugodno gospodarsko okolje nekatere odvisne družbe ne bodo v celoti dosegle poslovnih načrtov, je sporočila uprava družbe, ki jo vodi Janez Bohorič. Ta kljub temu ocenjuje, da bodo dosegli načrtovanih 35,1 milijona evrov čistega dobička. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-11-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042519988/posel/novice/1042519988	Država in NLB pokopali tudi Lip Poljčane	gospodarstvo, ekonomija	Država in NLB pokopali tudi Lip Poljčane  Ljubljana - Včeraj je v stečajnem postopku končala še ena lesnopredelovalna družba in z njo vred nekaj manj kot sto zaposlenih - Lip Poljčane. Čeprav je vlada tovarni pohištva lani poleti odobrila skoraj milijon evrov pomoči, pa nato denarja zaradi neuspešnega dogovarjanja med državo in Novo Ljubljansko banko (NLB) nikoli ni dobila na račun.  (Foto: Luka Cjuha) Za komentar smo včeraj zaman skušali priklicati direktorico in največjo lastnico Vlasto Klepec. Je pa ta že decembra lani povedala, da družba nujno potrebuje likvidna sredstva, saj bo drugače končala v stečajnem postopku, pa čeprav je povpraševanja po njenih izdelkih dovolj. Družba, ki je pretekla leta vselej ustvarjala več kot tri milijone evrov prihodkov, predlani 3,6 milijona evrov, si je obetala državno poroštvo za pol milijona evrov posojila z rokom vračila dveh let in obenem nekaj manj kot 380.000 evrov subvencije za delovna mesta. Zaradi naraščajočih stroškov obresti je namreč zaostajala s plačilom surovin, do prestrukturiranja poslovanja in ohranitve vseh delovnih mest pa bi lahko prišla le ob zunanji pomoči. Lastniki, torej menedžerji in zaposleni, pa so obljubili, da bodo Lip Poljčane dokapitalizirali z nekaj deset tisoč evri. Toda zapletlo se je na relaciji med državo in večinsko državno banko. Prva je namreč pred tem zahtevala vpis na prvo mesto v hipoteki na nepremičnine, ki pripada NLB, s čimer pa se ta ni strinjala. Klepčeva je nazadnje konec minulega leta opozorila na nelogičnost spora, saj se je podjetje v okviru programa prestrukturiranja zavezalo k poplačilu vseh posojil. Če bi šel Lip Poljčane v stečaj, pa si banka z zemljišči ne bo mogla kaj dosti pomagati. Ne nazadnje tudi v državni proračun plačujejo davke in prispevke, hkrati pa ohranjajo delovna mesta. To je le eden v nizu stečajev lesnopredelovalnih družb. Pred tem so namreč propadli Novoles, Lesna Litija, Lipa Pohištvo in Lipa Plus, po stečaju podjetij Javor Pohištvo in Javor IPP pa nič dobrega ne kaže niti Javorju Pivka. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2012-03-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042324845/posel/novice/1042324845	Gorenjska banka podaljšala pogodbo s katero bi se Gorenjci okrepili v Abanki Vipa	gospodarstvo, ekonomija	Gorenjska banka podaljšala pogodbo s katero bi se Gorenjci okrepili v Abanki Vipa  Ljubljana - Gorenjska banka pod vodstvom Gorazda Trčka je podaljšala opcijsko pogodbo z Zvonom Ena Holdingom in kranjsko družbo BPT na podlagi katere bi lahko Gorenjska banka postala tretja največja lastnica Abanke Vipa.  Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke (Foto: Gorenjska banka) Prvotno je bilo sicer mišljeno, da bo Gorenjska banka že minuli torek od Zvon Ena Holdinga in BPT kupila njun 2,4- oziroma 4,8-odstotni lastniški delež Abanke Vipa, vendar so pogodbo z Zvonom podaljšali do 15. januarja, pogodbo z BPT pa do 10. junija prihodnje leto. Uradni razlogi za podaljšanje pogodb niso znani, kot smo uspeli izvedeti pa je podaljšanje pogodbe predlagal Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek. Spomnimo, da je Zvon Ena Holding sredi letošnjega leta Gorenjski banki začasno prodal deset odstotkov Abanke, kupnino pa uporabil za delno poplačilo posojila, ki ga je najel pri Dravskih elektrarnah Maribor. Ob takratni začasni prodaji se je Zvon Ena Holding z Gorenjsko banko dogovoril, da po določenem času ponovno odkupi desetino Abanke, v kolikor tega ne naredi, pa ima možnost, da Gorenjski banki proda še preostali delež v Abanki Vipa. V primeru, da bi Gorenjska banka odkupila delež Zvon Ena Holdinga in BPT bi svoj lastniški delež v Abanki povečala na 17,2 odstotka. Skupaj bi tako Gorenjska banka in njena večinska lastnica, družba Sava, obvladovali več kot 40 odstotkov Abanke, čemur po naših informacijah niso naklonjeni predvsem v Zavarovalnici Triglav. Od soglasja Triglava bo odvisna tudi načrtovana združitev Abanke in Gorenjske banke, saj ima Zavarovalnica Triglav v lasti ključni 26-odstotni delež Abanke s katerim lahko na skupščini blokira združitev obeh bank. Sava in Gorenjska banka imata sicer že sedaj v lasti več kot 25-odstotni lastniški delež, vendar prevzema kljub temu nista objavili. V Savi namreč zatrjujejo, da jim prevzema ni potrebo objaviti, saj imajo v lasti „le“ 45,9-odstotni lastniški delež Gorenjske banke (49,8-odstotni brez upoštevanja lastnih delnic) in tako po zakonu niso obravnavani kot povezani osebi, glede tega pa so pridobili tudi pravno mnenje. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-12-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042204945/posel/novice/1042204945	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Altria se dogovarja o nakupu UST Največji proizvajalec tobačnih izdelkov v ZDA Altria Group, ki proizvaja cigarete Marlboro, se dogovarja o nakupu ameriškega konkurenta UST, poroča New York Times. Družbo UST, ki med drugim proizvaja cigarete skoal in copenhagen, naj bi kupil za 10 milijard dolarjev. OTE o prodaji deleža v makedonskem Cosmofonu Grška telekomunikacijska družba OTE utegne v okviru reorganizacije prodati svoj delež v makedonskem mobilnem operaterju Cosmofone. Izvršni direktor OTE Panagis Vourloumis je povedal, da želi lastnik grške družbe, Deutsche Telekom, prodati Cosmofone, saj ima nemška družba v Makedoniji že svojega mobilnega operaterja Mobimak, ki pokriva 85 odstotkov tržnega deleža. Jadrolinija povečala izgubo Največji hrvaški ladjar Jadrolinija je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril 16,7 milijona evrov izgube, medtem ko so v enakem obdobju lani ustvarili 10,4 milijona evrov izgube. Ladjar je imel izgubo zaradi višjih odhodkov, ki so se povečali za 16,4, medtem ko so skupni prihodki zrasli le za 5,9 odstotka. Sony odpoklical 440.000 prenosnikov Sony je odpoklical 440.000 prenosnih računalnikov po svetu, ker naj bi se nekaj modelov samodejno vžgalo in celo ranilo uporabnike. Sony bo nudil brezplačna popravila v 48 državah, kjer prodajajo potencialno okvarjene računalnike. Goldman Sachs priporoča prodajo delnic Merrill Lyncha Goldman Sachs priporoča investitorjem prodajo delnic Merrill Lyncha. Za to so se odločili, ker je vrednost delnic te investicijske banke v letošnjem letu padla za 51 odstotkov. Iz Goldmana so še povedali, da bodo rezultati investicijskih bank in preostalih finančnih institucij v tretjem četrtletju zelo slabi . RWE prodal delež v Tarragona Power Nemški energetski koncern RWE je španski družbi Iberdola Generacion prodal svoj 50-odstotni delež v španskem energetskem podjetju Tarragona Power. Vrednosti prodaje Terragone, ki je bilo podjetje v mešani lasti RWE in Iberdole, niso razkrili. GDF Suez za nakup naftnih nahajališč na Nizozemskem Nedavno nastali francoski energetski koncern GDF Suez se z nizozemsko naftno družbo Nederlandse Aardolie Maatschappij (NAM) dogovarja o nakupu naftnih in plinskih nahajališč ter dela infrastrukture v Severnem morju v vrednosti 1,075 milijarde evrov. Če bo posel sklenjen, bo GDF Suez postal tudi največji raziskovalni in proizvodni upravitelj v nizozemskem delu Severnega morja. Dell prodaja tovarne Proizvajalec osebnih računalnikov Dell bo v okviru svojega načrta o znižanju stroškov in zvišanju dobičkonosnosti prodajal svoje tovarne, poroča Wall Street Journal. Dell naj bi v prihodnjih 18 mesecih večino svojih tovarn prodal velikim pogodbenim partnerjem iz Azije. Microsoft vrača udarec Applu Microsoft se je na Applove oglase Mac vs. PC odzval z novo marketinško kampanjo, vredno 300 milijonov dolarjev, s katero namerava izboljšati ogled operacijskega sistema Windows Vista. Čeprav je družba prodala več kot 180 milijonov omenjenih operacijskih sistemov, se ves čas srečuje z obtožbami, da je program prepočasen in poln napak. Fiat se širi na Kitajsko in Indijo Italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat se zaradi slabe prodaje na azijskem trgu s kitajskimi dogovarja o mogočem partnerstvu, poročajo italijanski mediji. Zanimal naj bi se tudi indijski trg. Povečana trgovina med EU in Ukrajino Trgovinska menjava med Evropsko unijo in Ukrajino se je med letoma 2000 in 2007 več kot potrojila, saj se je izvoz povečal z 5,5 na 22,4 milijarde evrov, uvoz pa s 4,8 na 12,4 milijarde evrov. Slovenija je v omenjenem obdobju povečala izvoz v Ukrajino za dobrih 200 milijonov, na 239 milijonov evrov, uvoz pa za dobrih 20 milijonov, na 37 milijonov evrov. Estonija z 11-odstotno inflacijo Stopnja inflacije v Estoniji je julija znašala 11-odstotka na letni ravni, kar je najmanj v zadnjih petih mesecih. Estonskemu gospodarstvu sicer v letošnjem letu grozi recesija, saj vlada napoveduje zmanjšanje ekonomske aktivnosti za odstotek, po tem ko so lani imeli sedemodstotno rast. Hrvaški inšpektorat zapečatil 1749 apartmajev Hrvaški državni inšpektorat je v zadnji turistični sezoni opravil 20.491 inšpekcijskih pregledov na turističnem in nastanitvenih dejavnostih. Po njegovih ugotovitvah je bilo 67 delavcev zaposlenih na črno, 55 tujih državljanov zaposlenih brez dovoljenja in 140 tujcev brez delovnega dovoljenja za Hrvaško. Ob tem so zaradi nelegalnega dela zapečatili tudi 1749 sob in apartmajev ter 85 nastanitvenih objektov. Pripravila Luki Nuredini	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-09-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042491986/posel/novice/1042491986	Magneti Ljubljana pri Švicarjih zelo cenjen dobavitelj	gospodarstvo, ekonomija	Magneti Ljubljana pri Švicarjih zelo cenjen dobavitelj  Ljubljana - Družba Magneti Ljubljana, ki večino prihodkov ustvari z dobavo proizvodov avtomobilski industriji, žanje uspehe tudi na drugih področjih. Švicarsko podjetje Maxon Motor, vodilni proizvajalec koračnih motorjev (med drugim jih vgrajujejo v moderno medicinsko opremo, merilne tehnike in komunikacijske naprave), je namreč Magnetom med vsemi dobavitelji podelilo srebrno priznanje award.  Podjetje Magneti Ljubljana, ki večino prihodkov ustvari z dobavo izdelkov avtomobilski industriji, je zaradi gospodarske krize v letu 2009 utrpelo strm padec prodaje. Težav so se rešili razmeroma hitro, saj so se lani prihodki krepko povečali, direktor in lastnik podjetja Albert Erman pa tudi v letošnjem letu napoveduje solidno rast prihodkov. (Foto: Jaka Adamič) Čeprav z Maxonom sodelujemo že 20 let in mu dobavljamo 1,4 milijona trajnih kovinskih magnetov na leto, smo na prejeto nagrado, ki dokazuje, da smo eden njihovih najboljših dobaviteljev, zelo ponosni, je dejal Albert Erman, direktor in skupaj z družino večinski lastnik Magnetov. Med drugim so bili Maxonovi izdelki prisotni na Marsu, saj je švicarsko podjetje v trup robota ameriške vesoljske agencije Nasa, ki je bil poslan na rdeči planet, vgradilo 39 od 43 elektromotorjev. Tako kot številne dobavitelje v avtomobilski industriji je kriza prizadela tudi Magnete. V primerjavi z letom 2008 so se leta 2009 prihodki od prodaje znižali za 38 odstotkov, na 7,96 milijona evrov, podjetje pa je v predlanskem letu doseglo 437.000 evrov izgube. V lanskem letu so se prihodki od prodaje povečali za skoraj 50 odstotkov, na 11,8 milijona evrov, pri čemer je podjetje doseglo 431.000 evrov dobička. Kot je pojasnil Erman, bodo v letošnjem letu dosegli okoli 14,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Zaradi krize, ki je zelo prizadela avtomobilsko industrijo, so se Magneti odločili, da bodo razpršili prodajo na druga področja oziroma zmanjšali odvisnost od dobave avtomobilski industriji, katere delež v celotni prodaji znaša 70 odstotkov. V letošnjem letu so začeli sodelovati z multinacionalko Alstom, ki med drugim izdeluje tudi motorje za pogon tramvajev in vlakov, širši javnosti pa je znana kot dobavitelj opreme za TEŠ 6. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-12-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/316193/posel/novice/316193	Luka Koper odštela dva milijona evrov za novoustanovljeno podjetje	gospodarstvo, ekonomija	Luka Koper odštela dva milijona evrov za novoustanovljeno podjetje  Ljubljana - Luka Koper je za 2,1 milijona evrov kupila podjetje Investicije Novamark, ki je bilo ustanovljeno šele konec minulega leta, imelo pa je samo 52.138,7 evra osnovnega kapitala oziroma kar 40-krat manj, kot je znašala kupnina za družbo. Na vprašanje, kako upravičujejo nakup in koliko kapitala je sploh imela družba, nam v Luki Koper, ki jo vodi Robert Časar, niso odgovorili. So pa nam zatrdili, da je šlo za strateško odločitev, saj je bila družba lastnik določenega dela zemljišč v Sežani, kjer Luka Koper gradi evropski distribucijski center.  Družba Investicije Novamark je po dostopnih podatkih nastala z oddelitvijo dela premoženja od družbe Novamark, ki je v lasti predsednika stranke Oljka Viktorja Markežiča. Družba Investicije Novamark je po dostopnih podatkih nastala z oddelitvijo dela premoženja od družbe Novamark, ki je v lasti predsednika stranke Oljka Viktorja Markežiča. Markežič, ki prodajo pripisuje poslovnim interesom, nam je pojasnil, da je na Investicije Novamark prenesel okoli 35.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Sežani, medtem ko je največja nepremičnina ostala v lasti njegove družbe Novamark. Mimogrede, konec leta 2006 je imel Novamark le 574.000 evrov kapitala, ustvaril pa je slabih 15.000 evrov čistega dobička. Omeniti velja še, da je Luka Koper obvestila javnost o nakupu šele v nedavno objavljenem letnem poročilu, čeprav je Investicije Novamark kupila že februarja, navadno pa o nakupih in prodajah družb javnost obveščajo sproti. Luka Koper je kupila Investicije Novamark skoraj sočasno, kot je Markežič koprskemu županu in prvemu nadzorniku Luke Koper Borisu Popoviču poslal odškodninski zahtevek zaradi nedopustnega poseganja v čast in njegovo dobro ime ter občutek vrednosti in od njega terjal 10.000 evrov in javno opravičilo. To nikakor ni povezano, je sosledje dogodkov komentiral Markežič. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-04-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/321424/posel/novice/321424	Fed znižal napoved o rasti	gospodarstvo, ekonomija	Fed znižal napoved o rasti  Ljubljana - Ameriška centralna banka (Fed) je po včeraj objavljenih napovedih kar za odstotno točko znižala napoved za gospodarsko rast v letošnjem letu. Ta bo po novih napovedih znašala od 0,3 odstotka do 1,2 odstotka. Še v januarju so v Fedu predvidevali, da bo gospodarska rast znašala od 1,3 do 2 odstotka.  Obenem so postale bolj pesimistične tudi napovedi o inflaciji. Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in nafte, naj bi znašala od 2,2 do 2,4 odstotka, skupna inflacija pa bi lahko dosegla 3,4 odstotka. Prav rast inflacije je verjetno razlog, da kljub temu, da se bo močneje povečala tudi brezposelnost - dosegla naj bi 5,7 odstotka, lani je stopnja brezposelnosti znašala 4,6 odstotka - od guvernerja Feda Bena Bernankeja in kolegov ne gre pričakovati, da bi še naprej zniževali ključno obrestno mero. Od avgusta lani so jo spustili s 5,25 odstotka na 2 odstotka. Gospodarska rast v letošnjem letu bo veliko šibkejša kot leto prej, ocenjujejo v Fedu in ugotavljajo, da gre to na račun nadaljevanja negativnih trendov na nepremičninskem trgu, težjega dostopa do gospodinjskih in podjetniških posojil in rasti stroškov energije . Zapisali so še: Čeprav ostajajo tveganja za nižjo gospodarsko rast, so člani zaskrbljeni tudi zaradi inflacije, predvsem zaradi naraščajočih cen nafte in surovin. Fed kljub vsemu pričakuje, da bodo močno znižanje obrestne mere, vladni stimulativni davčni paket in šibak dolar ter posledično visoka rast izvoza pripomogli k okrevanju ameriškega gospodarstva.	Srečko Zimic	Dnevnik	2008-05-23 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042261059/posel/novice/1042261059	Ljubljanska borza je torkovo poslovanje zaključila v rdečih številkah	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza je torkovo poslovanje zaključila v rdečih številkah  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 3546,41 točke, kar je 18,99 točke oz. 0,53 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 4,39 točke oz. 0,51 odstotka na 850,38 točke.  Ljubljanska borza (Foto: Luka Cjuha) V prvi kotaciji so največ izgubile delnice Mercatorja, ki so se pocenile za 2,95 odstotka na 150,22 evra, Luke Koper (-1,99 odstotka na 19,71 evra) in Krke (-0,41 odstotka na 50,89 evra), rast pa so zabeležile delnice Intereurope (+1,08 odstotka na 5,60 evra) in Telekoma Slovenije (+0,23 odstotka na 147,81 evra).	sta	Dnevnik	2009-04-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042289471/posel/novice/1042289471	Elektro Celje ne želi vstopiti v lastništvo družbe Steklarska, proizvodnja stekla	gospodarstvo, ekonomija	Elektro Celje ne želi vstopiti v lastništvo družbe Steklarska, proizvodnja stekla  Rogaška Slatina - Elektro Celje ne želi vstopiti v lastniško strukturo novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla, ki ima namen najeti opremo in proizvodnjo Steklarske nove v stečaju, je danes za STA povedal direktor podjetja Andrej Zupan. Dejal je, da so jim iz Elektro Celja sporočili, da niso podjetje, ki bi vstopalo v lastniške strukture.  Novoustanovljena družba Steklarska, proizvodnja stekla, naj bi danes najela opremo in proizvodnjo Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju. (Foto: Jaka Adamič) Zupan je pojasnil, da odločitev Elektro Celja, ki je eden izmed večjih upnikov Steklarske nove, pomeni, da ni pripravljeno sofinancirati začetek proizvodnje v družbi Steklarska, proizvodnja stekla. Na vprašanje, ali so z Geoplinom, ki je prav tako upnik Steklarske nove, dosegli ustrezen dogovor, je Zupan odgovoril, da še niso prišli do skupnega, obojestranskega dogovora, pogovori pa intenzivno potekajo. Dodal je tudi, da bo osrednja steklarska peč, ki je že izpraznjena, danes ob 14. uri dosegla kritično temperaturo oz. bo ohlajena. Kljub temu, peč bo možno še danes ponovno zagnati, v ponedeljek po oceni Zupana pa to več ne bo mogoče. Za Zupana tako glavni problem še naprej ostaja, kako zagotoviti financiranje proizvodnje v Steklarski, proizvodnja stekla v naslednjih dveh do treh mesecih. Za začetni zagon proizvodnje bi družba namreč potrebovala okrog 350.000 evrov.Družba Steklarska, proizvodnja stekla, naj bi danes najela Steklarsko novo Novoustanovljena družba Steklarska, proizvodnja stekla, naj bi danes najela opremo in proizvodnjo Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju, je za STA danes povedal eden izmed družbenikov nove družbe, Stjepan Miklaužić. Dejal je, da morajo pred podpisom pogodbe še pridobiti soglasje Geoplina kot upnika, Elektro Celje pa je soglasje že podalo. Miklaužić pričakuje, da s pridobitvijo soglasja Geoplina ne bo nobenih težav, saj naj bi bili pogovori s predstavniki Geoplina uspešni. Pojasnil je tudi, da je osrednja steklarska peč, ki jo je stečajni upravitelj Štefan Rola v četrtek začel prazniti, že izpraznjena, vendar je stekleno maso možno vrniti nazaj v peč, saj postopek ohlajanja peči ni stekel. Po oceni Miklaužića bo v začetni fazi podjetje Steklarska, proizvodnja stekla zaposlilo 70 delavcev, predvsem tistih, ki hočejo delati, naročil naj bi za zdaj imeli dovolj. Najemno pogodbo naj bi sklenili za šest mesecev, za ponovni zagon proizvodnje pa bi potrebovali okrog 350.000 evrov. Iz Kapitalske družbe (Kad), ki je večinska lastnica Steklarske nove, so v četrtek sporočili, da so pripravljeni sodelovati v predlaganem podjemu preko svoje odvisne družbe PDP, Posebna družba za podjetniško svetovanje, kot lastnik kapitala ali z nudenjem vmesnih oblik financiranja, pod pogojem, da se v podjem vključijo tudi ključni dobavitelji ter stečajni upravitelj kot najemodajalec proizvodnih sredstev. Poudarili so tudi, da so prek omenjene družbe PDP pripravljeni zagotoviti do četrtino potrebnih virov za financiranje obratnih sredstev in ne več kot 100.000 evrov v obdobju šestih mesecev pod naslednjimi pogoji: da se za financiranje podjema izkoristijo vse obstoječe možnosti financiranja, ki jih nudita Zavod za zaposlovanje in Slovenski podjetniški sklad, da ključni dobavitelji svoje terjatve spremenijo v kapital najmanj v višini četrtine potrebnih virov in svojo zavezo podajo v pisni obliki in da stečajni upravitelj kot najemodajalec v okviru zakonskih možnosti zagotovi najem proizvodnih sredstev brez posebnih zavarovanj in zahtevanih avansov ter na ta način z odloženim plačilom financira del poslovanja.Kad lahko vstopi le kot manjšinski družbenik Kad je tudi opozoril, da je kot potencialni investitor v družbo začel razgovore z ministrstvom za gospodarstvo, ministrstvom za delo in Slovenskim podjetniškim skladom, ki so izrazili pripravljenost vložiti potrebna sredstva v obliki različnih pomoči (subvencioniranje obrestnih mer za obratni kapital in podelitev potrebnih jamstev in garancij, potrebnih za pridobivanje kreditov, sredstva za novo zaposlene in podobno). Ob tem so pojasnili, da lahko Kad ali njegova odvisna družba vstopi v podjem le kot manjšinski družbenik, saj bi vsak vložek v kapital, ki bi presegal manjšinski delež, lahko predstavljal nedovoljeno državno pomoč. Tudi nudenje vmesnih oblik financiranja se lahko izvede le pod pogoji, ki ne predstavljajo nedovoljenih oblik državnih pomoči. Od trenutka, ko so privatni investitorji odstopili od ponudbe stečajnemu upravitelju, je Kapitalska družba pričela razgovore s skupino posameznikov, ki so izrazili podjetniško iniciativo za najem proizvodnih zmogljivosti. V začetku tega tedna je Kapitalska družba pridobila zahtevan poslovni načrt, ki na podlagi strokovne ocene realno upošteva okoliščine poslovanja novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla in pripravila ovrednotenje potencialne investicije ter ocenila vrednost kapitala, so še sporočili iz Kada.	sta	Dnevnik	2009-08-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/293927/posel/novice/293927	Kitajska v 2007 s 13,8-odstotno rastjo tujih investicij	gospodarstvo, ekonomija	Kitajska v 2007 s 13,8-odstotno rastjo tujih investicij  Peking - Obseg tujih neposrednih investicij na Kitajskem, vključujoč finančni sektor, se je v letu 2007 povečal za 13,8 odstotka. Vrednost vseh investicij je znašala 82,66 milijarde dolarjev, je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino.  Kitajsko gospodarstvo, naj bi po ocenah že peto leto zapored beležilo dvomestno rast. (Foto: Reuters) Brez upoštevanja finančnega sektorja je obseg tujih neposrednih investicij na Kitajskem lani znašal 74,77 milijarde dolarjev, kar pomeni 13,59-odstotno rast. V letu 2006 se je obseg tujih neposrednih investicij znižal. Kitajsko gospodarstvo, ki naj bi v letu 2007 po ocenah že peto leto zapored beležilo dvomestno rast, poganjajo izvoz in investicije. Kitajske oblasti se s ciljem preprečiti pregrevanje gospodarstva trudijo umiriti tako izvoz kot investicije, hkrati pa pospešiti domačo potrošnjo. Ena izmed prioritet za leto 2008 je tudi strožji nadzor kreditiranja.	sta	Dnevnik	2008-01-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042320194/posel/novice/1042320194	Na maratonskem sojenju Igorju Lahu priči Darko Končan in Klemen Šešok	gospodarstvo, ekonomija	Na maratonskem sojenju Igorju Lahu priči Darko Končan in Klemen Šešok  Ljubljana - Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je včeraj pred tričlanskim senatom, ki mu predseduje Andreja Sedej Grčar, nadaljevalo sojenje privatizacijskemu tajkunu Igorju Lahu.  Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je včeraj nadaljevalo sojenje privatizacijskemu tajkunu Igorju Lahu (desno) zaradi zlorabe položaja in pravic, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let zapora. Na fotografiji levo Lahov odvetnik Bojan Pečenko. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika) Lah je obtožen zlorabe položaja in pravic v letu 2006, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let zapora. Zaradi istega kaznivega dejanja je okrožno sodišče v Ljubljani pred približno dvema letoma izdalo oprostilno sodbo, ki pa jo je višje sodišče razveljavilo in zadevo ponovno vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču. Tožilstvo v obtožnici Lahu očita, da je kot direktor v družbi Divida ter pooblaščenih investicijskih družbah Kompas Sklad 1 in Kompas Sklad 2 pred trinajstimi leti zlorabil položaj za pridobitev premoženjske koristi tretjemu. Marca 1996 je družba Divida Damjanu Plescu prodala okoli 5000 Mercatorjevih delnic po 10,43 evra za delnico, še v istem dnevu pa sta Kompas Sklad 1 in Kompas Sklad 2 od Plesca kupila delnice po 37,56 evra za delnico. Na tak način je Plesec v enem dnevu ustvaril dobrih 135.000 evrov kapitalskega dobička. Sum storitve kaznivega dejanja je naznanila Agencija za trg vrednostnih papirjev, tožilstvo pa je obtožnico vložilo leta 2004 oziroma tik pred zastaranjem. Na včerajšnji obravnavi je bilo zaslišanih pet prič, ena priča, ki je bila vabljena, pa se glavne obravnave ni udeležila. Po predlogu obrambe, ki mu tožilec ni nasprotoval, bo na prihodnji obravnavi 20. januarja sodišče zaslišalo še pet prič. Od teh dveh sta dva strokovnjaka za davke in finance, in sicer Darko Končan ter Klemen Šešok. Ko bodo zaslišane vse priče, bo sodišče gradivo poslalo sodnemu izvedencu za finančno stroko Tiborju Hrenu, napoveduje sodnica Andreja Sedej Grčar. Hren, ki je zaposlen kot namestnik direktorja za bančne operacije v Banki Slovenije, je na prvi obravnavi podal izvedeniško mnenje, ki ni bilo v korist Lahu. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-12-03 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/319918/posel/novice/319918	Luka Koper v prvem četrtletju s tretjino višjim dobičkom kot lani	gospodarstvo, ekonomija	Luka Koper v prvem četrtletju s tretjino višjim dobičkom kot lani  Koper - Prihodki skupine Luke Koper so se v prvih treh mesecih v primerjavi s prvim četrtletjem lani zvišali za 15 odstotkov na 36,1 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja se je povečal za 22 odstotkov na 8,7 milijona evrov, čisti dobiček pa za 33 odstotkov na 8,4 milijonov evrov.  (Foto: Matej Povše) Kot je družba danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so se prihodki matične družbe v prvem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani zvišali za 13 odstotkov na 32,8 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja se je zvišal za 24 odstotkov na 7,4 milijonov evrov, čisti dobiček pa za 31 odstotkov na sedem milijonov evrov. Pretežni del prihodkov je Luka Koper ustvarila na tujih trgih. Z osnovno dejavnostjo profitnih centrov, opravljenim ladijskim pretovorom, so ustvarili 91 odstotkov vseh prihodkov. V prvih treh mesecih so pretovorili 162.968 osebnih avtomobilov, kar je 45 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Pretovor kontejnerjev se je povečal za 19 odstotkov na 86.272. Na terminalu za sadje so pretovor povečali za 831 odstotkov, kar je posledica povečanega pretovora banan. Na tovorni železniški postaji v Kopru so glede na lanske prve tri mesece odpremili 163 več vlakov, sprejeli pa 35 več. Skupno število vlakov se je povečala za pet odstotkov na 4140. Število naloženih in razloženih tovornih vagonov v Luki Koper se je povečalo za osem odstotkov na 54.371. Delež pretovorjenega blaga, ki zapusti pristanišče po železnici, znaša okoli 70 odstotkov.	sta,zk	Dnevnik	2008-05-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042454979/posel/novice/1042454979	Saab bi z naročilom s Kitajske zaposlenim lahko izplačal plače	gospodarstvo, ekonomija	Saab bi z naročilom s Kitajske zaposlenim lahko izplačal plače  Stockholm - Švedski avtomobilski proizvajalec Saab, ki se je znašel v finančnih težavah, je s Kitajske prejel naročilo v višini 13 milijonov evrov, s pomočjo katerega bi lahko 3700 zaposlenim izplačal plače. Podjetje zagotavlja, da bo naročilo omogočilo izplačilo plač zaposlenim ter poplačilo dolgov dobaviteljem, poroča ameriška tiskovna agencija AP.  (Foto: Reuters) Saab, ki ni želel razkriti imena kitajskega naročnika, zaradi finančnih težav ni mogel izplačati plač 3700 zaposlenim, kar je sprožalo dvome, kako dolgo bo podjetje še lahko preživelo. Avtomobila družba Spyker, ki je lani postala večinska lastnica družbe Saab, je sporočila, da nadaljujejo pogovore z več strankami glede rešitve finančnega položaja Saaba, med drugim tudi glede prodaje in oddaje nepremičnin. Saabov predstavnik Eric Geers pa je sporočil, da je Kristina Geers izstopila iz uprave švedskega avtomobilskega proizvajalca, tako da Victor Muller ostaja edini član uprave. Zelo obžalujemo pomanjkanje finančnih sredstev, ki povzročajo težave, zato se trudimo rešiti sedanje razmere, je dejal Muller. Dodal je, da se ruski poslovnež Vladimir Antonov še vedno zanima za vlaganje v Saab, vendar do sedaj ni pridobil privoljenja Evropske investicijske banke. Antonov lahko Saabu zagotovi potrebna finančna sredstva v tem kritičnem obdobju. Močno se trudimo, da bo pridobil privolitev takoj, ko bo to možno , je še dejal Muller. Antonov je sicer že pred časom dejal, da je v Saab pripravljen vložiti med 50 in 150 milijoni dolarjev, še poroča AP. Proizvodnja v Saabovi tovarni v mestu Trollhattan na zahodu Švedske stoji od 8. junija, vodstvo družbe pa je zaposlenim sporočilo, naj pred 4. julijem ne hodijo na delo. Spyker je Saab v začetku leta 2010 kupil od ameriškega General Motors. Spyker, ki je imel s švedskim proizvajalcem jeklenih konjičkov velike načrte, svojih ambicij tako ni uspel uresničiti.	sta	Dnevnik	2011-06-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042417102/posel/novice/1042417102	Črnigoj po petih letih v KDD vpisal delnice Primorje Holdinga	gospodarstvo, ekonomija	Črnigoj po petih letih v KDD vpisal delnice Primorje Holdinga  Ljubljana - Menedžerji ajdovskega Primorja so včeraj, slabih pet let po končanem menedžerskem prevzemu, v register Centralne klirinško depotne družbe KDD le vpisali delnice Primorje Holdinga in tako tudi razkrili celotno lastniško strukturo družbe.  Dušan Črnigoj (Foto: Luka Cjuha) Skupno ima Primorje Holding 50 lastnikov, med katerimi je z 11,3-odstotnim deležem največji predsednik upravnega odbora Primorja Dušan Črnigoj. Po podatkih KDD Črnigoju s 6,3-odstotnim deležem sledi član upravnega odbora Primorja Alojz Bolčina, direktor marketinga Marijan Mučič ima v lasti nekaj manj kot pet odstotkov, podjetnik Jožef Vrabec 4,6 odstotka, nekdanji član nadzornega sveta Miran Lavrenčič in glavni izvršni direktor Primorja Robert Brajdih pa imata v lasti vsak po dobre štiri odstotke. Večina preostalih lastnikov ima v lasti do dva odstotka družbe. Čeprav ima Črnigoj v lasti le desetino družbe, pa ima pri vprašanjih glede lastništva glavno besedo. Vsak od lastnikov Primorje Holdinga mora namreč pri prodaji delnic ali njihovem dodatnem nakupu dobiti pisno dovoljenje družbe. O izdaji tega dovoljenja lahko odloča le Črnigoj, ki je tudi direktor Primorje Holdinga. Po dosegljivih podatkih se lastništvo Primorje Holdinga v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Lastnike, ki so želeli prodati del svojih delnic, je v zadnjih letih izplačalo kar Primorje Holding, ki je za nakup dveh odstotkov lastnih delnic odštelo okoli 700.000 evrov. Primorje Holdingu je sicer v zadnjih letih uspelo odplačati že večino posojil, ki so jih najeli za menedžerski prevzem, trenutni finančni dolg Primorje Holdinga pa se ocenjuje še na okoli sedem milijonov evrov.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-01-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042460526/posel/novice/1042460526	Apple v drugem četrtletju več kot podvojil dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Apple v drugem četrtletju več kot podvojil dobiček  Ljubljana - Ameriški Apple je tudi z rezultati drugega četrtletja krepko presegel napovedi analitikov (5,87 milijarde dolarjev dobička) in dosegel 7,31 milijarde dolarjev dobička oziroma 7,79 dolarja na delnico. V enakem obdobju lani je ustvaril 3,25 milijarde dolarjev dobička.  (Foto: Reuters) Od aprila do junija je Apple več kot podvojil prodajo mobilnih telefonov iphone (20,34 milijona, 142 odstotkov več) in tabličnih računalnikov ipad (9,25 milijona, 183 odstotkov več), medtem ko je podjetje pri prodaji prenosnih računalnikov Mac beležilo 14-odstotno rast, predvajalnikov ipod pa 20-odstotni upad. Navdušeni smo nad najboljšim četrtletjem do zdaj, saj so prihodki zrasli za 82 odstotkov, dobiček pa za 125 odstotkov, je ob tem povedal glavni izvršni direktor podjetja Steve Jobs. Trenutno smo osredotočeni, da uporabnikom že to jesen pripeljemo operacijski sistem iOS 5 in storitev iCloud, je dodal.	Tomaž Modic	Dnevnik	2011-07-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042304698/posel/novice/1042304698	Trgovanje se na Ljubljanski borzi odvija v pozitivni smeri	gospodarstvo, ekonomija	Trgovanje se na Ljubljanski borzi odvija v pozitivni smeri  Ljubljana - Trgovanje je bilo zaustavljeno zaradi komunikacijskih težav, nadaljevalo pa se bo ob 10:30, so za Dnevnik pojasnili na Ljubljanski borzi. Za kakšne komunikacijske težave natančno gre, za zdaj še ni znano.  (Foto: Luka Cjuha) Do enajste ure so tako borzniki sklenili za 760.000 evrov poslov, pri čemer sta bili najprometnejši delnici Krke in Petrola. Enotni tečaj novomeškega farmacevta se je povzpel za 0,3 odstotka na 71,94 evra, delnica Petrola se je podražila za 0,8 odstotka, pri čemer se je njen enotni tečaj oblikoval pri 326,37 evra. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI20 se je oblikoval pri 4316,89 indeksne točke, kar je 0,43 odstotka nad včerajšnjim izhodiščem. Najbolj se je podražila delnica Gorenja, in sicer za 2,6 odstotka na 12,24 evra. Enotni tečaj delnice NFD Holdinga se je povzpel za 1,64 odstotka, medtem ko je delnica Abanke pridobila nekaj manj kot 1,6 odstotka. Enotni tečaj delnice Aerodroma Ljubljane se je povzpel za slab odstotek in pol, delnica Luke Koper pa se je podražila za 1,36 odstotka. Po drugi strani se je nekoliko pocenila delnica Finetola, in sicer za 1,447 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj delnice KD Group znižal za pol odstotka. Pocenila se je tudi delnica Mercatorja, in sicer za 0,35 odstotka.	nb	Dnevnik	2009-10-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042501355/posel/novice/1042501355	Hrvaški telekom bo odpustil približno 450 delavcev, sindikati ogorčeni	gospodarstvo, ekonomija	Hrvaški telekom bo odpustil približno 450 delavcev, sindikati ogorčeni  Zagreb - Hrvaški telekom (HT) namerava odpustiti približno 450 delavcev, so potrdili danes v družbi. Kot so pojasnili, so se odločili za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi trendov na telekomunikacijskem trgu in novih okoliščin poslovanja. Proteste zaradi odpuščanj pa so že napovedali trije sindikati zaposlenih v HT.  Fotografija je simbolična. (Foto: Matej Povše) Poleg globalnega trenda znižanja prihodkov, ko gre za osnovne telekomunikacijske storitve, znižanja celotne vrednosti hrvaškega telekomunikacijskega trga s 15 milijard kun (dve milijardi evrov) na 13 milijard kun (1,7 milijarde evrov) v zadnjih treh letih, vse močnejšega vpliva konkurence, sprememb zakonov ter znižanja nakupovalne moči na Hrvaškem, imajo pomemben vpliv tudi vlaganja družbe v napredne tehnologije, razvoj storitev in infrastrukture, ter izboljšanja poslovnih procesov , so pojasnili svoje razloge na spletni strani HT. Napovedali so, da bodo delavcem izplačali povprečno 360.000 kun (48.000 evrov) odpravnin. Kot so poudarili, gre za največji znesek odpravnin na Hrvaškem, ki je po njihovih trditvah povprečno šestkrat večji, kot je z zakonom predpisana višina odpravnin v primeru odpovedi. Sindikati zaposlenih v HT so nato napovedali proteste in druge sindikalne akcije proti upravi HT. Poudarjajo, da uprava ne bo podaljšala pogodbe za 234 delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas ter da bo brez službe kmalu 684 delavcev. Edini razlog za odpuščanja naj bi bil, da mora uprava HT večinskem lastniku Deutsche Telekomu in ostalim delničarjem zagotoviti večji dobiček kot je bil lani, ko je ta znašal dve milijardi kun (266 milijonov evrov). Sindikati trdijo, da je podjetju dobiček bolj pomemben kot ljudi, ter da ni tehnološkega viška zaposlenih. Pojasnili so, da je podjetje angažiralo na različnih poslih več kot 1100 študentov, le v letu 2011 naj bi redno zaposleni imeli več kot 112.000 nadur. Opozorili so, da namerava uprava najeti zunanje izvajalce in kooperante namesto delavcev, ki jih bodo odpustili. Predsednik Hrvaškega sindikata telekomunikacij Juko Cikojević je poudaril, da uprava ni sprejela pogojev sindikatov za odpuščanje približno 200 delavcev, ter da bodo verjetno 19. januarja organizirali proteste pred upravo HT in poslopjem nemškega veleposlaništva v Zagrebu. Izpostavljajo, da se večinski lastnik ne obnaša na podoben način do svojih delavcev v Nemčiji. Sindikati so spomnili, da je bilo po prevzemu HT s strani Deutsche Telekoma v družbi 11.400 zaposlenih, danes pa jih je v vodilnem telekomikacijskem operaterju na Hrvaškem 5723.	sta	Dnevnik	2012-01-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042288217/posel/novice/1042288217	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Javor Pivka 13,7 % Istrabenz 4,55%		Dnevnik	2009-08-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042493601/posel/novice/1042493601	V AUKN bi novo vlado prehiteli z menjavami nadzornikov HSE	gospodarstvo, ekonomija	V AUKN bi novo vlado prehiteli z menjavami nadzornikov HSE  Ljubljana - V Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) naj bi aktualno medvladje skušali izkoristiti za nove zamenjave v nadzornem svetu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).  (Foto: Jaka Adamič) Po naših informacijah naj bi tako v upravi agencije pripravljali predlog za zamenjavo najmanj dveh članov nadzornega sveta domačega elektroenergetskega holdinga, med drugim tudi predsednika Draga Dolinarja. Kot smo neuradno izvedeli, za zdaj ni znano, ali bo uprava AUKN predlog za zamenjavo prinesla že na jutrišnjo sejo sveta agencije. Medtem ko naj bi bila zamenjavam naklonjena člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, naj bi jim nasprotovala predsednica uprave Dagmar Komar. Glede menjave posameznih članov nadzornega sveta HSE ni bila sprejeta nobena odločitev, zato vam glede tega ne moremo dati pojasnil, so včeraj sporočili iz AUKN. Gre za novo nadaljevanje vojne med nadzornim svetom HSE in agencijo, ki se je začela že ob njeni ustanovitvi pred dobrim letom dni, njen cilj pa je zamenjava poslovodstva holdinga z Matjažem Janežičem na čelu in posledično prevzem nadzora nad izvajanjem 1,3 milijarde evrov vrednega projekta šestega bloka TE Šoštanj. Spomnimo, v začetku lanskega novembra so nadzorniki, ki jih je na položaje imenovala še takratna ministrica za gospodarstvo Darja Radić, podprli poslovodstvo HSE pri zamenjavi direktorja TEŠ Uroša Rotnika, ki jo je AUKN tako rekoč v prvih dneh svojega obstoja skušala razveljaviti. Januarja letos je nato agencija razrešila predsednika nadzornega sveta HSE Jadranka Medaka, ki je na glas razmišljal o možni zamrznitvi projekta TEŠ 6 za nekaj mesecev, in namesto njega v nadzorni svet imenovala Igorja Šalamuna, ki je v AUKN zadolžen za energetiko. Vodenje nadzornega sveta, v katerem sedita še Vekoslav Korošec in Marjan Ravnikar, je nato prevzel Dolinar, ki so ga v AUKN ob podpori energetskih krogov iz Šaleške doline bolj ali manj potihoma skušali zamenjati že večkrat, nazadnje letos poleti. Dolinar komentarjev ni želel dajati. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2011-12-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042310922/posel/novice/1042310922	Milijoni iz Kozmusovega Preventa izpuhteli v mreži podjetij na Pacifiku	gospodarstvo, ekonomija	Milijoni iz Kozmusovega Preventa izpuhteli v mreži podjetij na Pacifiku  Ljubljana - Skupina Prevent Global je med letoma 2004 in 2006, ko jo je vodil Jože Kozmus, novozelandski družbi Global Investments Group (GIG), partnerju pri propadlem projektu laserskih kartic, nakazala za več kot 24 milijonov evrov nezavarovanih posojil. To je razvidno iz finančnih izkazov podjetja Global Investments Group, ki smo jih v minulih dneh pridobili z Nove Zelandije. Kozmus je sicer v začetku tedna napovedal, da želi večinski delež Preventa kupiti za pet milijonov evrov.  V začetku leta 2005 je Jože Kozmus (na desni) od ruske akademije za vprašanja varnosti, obrambe in javnega reda prejel odlikovanje Petra Velikega zaradi poudarjanja pomembnosti tehnologije laserskih kartic za boj proti terorizmu. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Dokumenti razkrivajo, da se je posel, v okviru katerega je želel Prevent v Sloveniji v tistem času postaviti drugo tovarno laserskih kartic na svetu, izkazal za jamo brez dna. GIG je namreč po tem, ko je od ameriške družbe Lasercard za dobrih 28 milijonov ameriških dolarjev kupil licenco za ekskluzivno trženje laserskih kartic v vzhodni Evropi, te neuspešno prodajal v Rusiji. Kljub temu da novozelandska družba v dveh letih po pridobitvi licence ni ustvarila niti evra prihodkov iz osnovne dejavnosti, njene obveznosti pa so kar za dvakrat presegale premoženje, jo je Prevent na veliko kreditiral.Ključna oseba v poslu poslovnež Anton Kuhar Kje je končal denar, ki je na Novo Zelandijo pritekal iz Slovenj Gradca? Iz dokumentov je razvidno, da je GIG med marcem 2005 in marcem 2006 vložil kar okrog pet milijonov evrov v pokrivanje izgub skoraj desetih hčerinskih podjetij in družb, ki so povezane s slovenskima lastnikoma družbe Global Investment Group: poslovnežem Antonom Kuharjem, ki je bil pred leti zaposlen v francoski podružnici novomeškega IMV, nekaj časa pa naj bi prebival v Južnoafriški republiki, in mariborskim podjetnikom Marjanom Rožmanom. Ob tem je opaziti, da je GIG v štiri podružnice v Rusiji, edini državi, kjer je posloval, v tem obdobju vložil le milijon evrov. Ostali štirje milijoni evrov naj bi končali na računih avstralskih in novozelandskih podjetij, ki po dostopnih podatkih s samim kartičnim poslom niso imela nobene povezave, med njihovimi lastniki pa so tudi fizične osebe iz Slovenije. Močno zadolžen Preventov partner je tako v začetku leta 2006 dober milijon evrov posodil podjetju Karbon Plus, ki ga prek družbe iz Združenih arabskih emiratov obvladuje Kuhar. Več kot dva milijona evrov pa je GIG vložil v novozelandsko podjetje Satequs, ki prebiva na istem naslovu. Tudi to je bilo takrat v večinski lasti Kuharja, uradno pa naj bi bilo zadolženo za nabavo materiala za kartice.Lastniška veriga se konča na Pacifiku Še skoraj dva milijona evrov je GIG od leta 2004 do leta 2006 plačal za svetovalne storitve, pri čemer je zgolj med marcem 2005 in marcem 2006 od Preventa prejel za osem milijonov evrov posojil. Dokumenti razkrivajo, da sta bila med pomembnimi svetovalci podjetja tudi Kuhar in mariborski podjetnik Marjan Rožman, ki je račune za svetovanje izstavljal prek slovenske družbe CVI. Ta je od maja 2008 v stečaju, pred tem pa je bila v lasti podjetja nabiralnika z Britanskih Deviških otokov. Družba, ki se je uradno ukvarjala z računalniškim programiranjem, je sicer v letu 2006 ustvarila 132.000 evrov prihodkov. Ob tem velja opozoriti, da je GIG zadnje finančne izkaze javno objavil za obdobje med marcem 2005 in marcem 2006. Tudi sicer je iz podatkov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, mogoče razbrati, da gre pri Preventovem novozelandskem partnerju pri kartičnem poslu za običajnega posrednika, ki v tem poslu nima izkušenj. GIG, ki domuje v Aucklandu, namreč deluje v prostorih tamkajšnjega Dalmatinskega kulturnega društva, ustanovljeno pa je bilo v začetku leta 2003, torej leto dni pred nakupom licence od Lasercarda. Tudi med lastniki GIG-a ni najti visokotehnoloških podjetij ali mednarodnih finančnih skladov, ampak le mrežo podjetij iz Avstralije in pacifiške države Vanuatu, ki so tako ali drugače povezana s Kuharjem in Rožmanom. Zakaj je torej Prevent Global posel z laserskimi karticami želel izpeljati prek GIG? Ker je to podjetje od Lasercarda pridobilo licenco, je včeraj za Dnevnik povedal Jože Kozmus. Za odgovor na vprašanje, zakaj je GIG posloval prek mreže podjetij v Novi Zelandiji in drugih državah, pa nas je nekdanji prvi mož Preventa Globala napotil na Antona Kuharja. Ta včeraj ni bil dosegljiv. Čeprav naj bi se Kozmus in Kuhar po trditvah naših virov poznala že dlje časa, je Kozmus včeraj zatrdil, da sta se spoznala pred nekaj leti, na enem od sestankov, ko je Prevent iskal nove razvojne projekte .Kozmus: V kartice še vedno verjamem Ob tem je pojasnil, da je tudi sam GIG-u posodil milijon evrov, ker v ta projekt že dolgo časa verjame . Družbi smo dajali nezavarovana posojila, ker je bila zadeva dovolj jasna, poleg tega pa je pogodba vključevala postavitev tovarne v Slovenj Gradcu, poudarja Kozmus. Kljub temu je prav posel s karticami eden ključnih vzrokov za težak finančni položaj Preventa Globala, saj je pridelal skoraj polovico od 60 milijonov evrov dolgov, ki jih ima skupina. Družba je že v letu 2007 zaradi propada načrtovane prodaje kartic popravila vrednost posojil GIG-a, leto dni kasneje pa je zaradi novozelandske družbe odpisala skoraj 17 milijonov kratkoročnih finančnih naložb. Preostalih 7,2 milijona evrov posojila je Prevent pretopil v nakup opreme za proizvodnjo kartic. Lasercard je v tem času licenco GIG-a zaradi nezaupanja prenesel na Prevent Global. Zadnje posojilo smo GIG-u dali leta 2005, ko je finančni dolg Preventa znašal 103 milijone evrov, lani pa le še 56 milijonov evrov. To pomeni, da je bilo v tem obdobju vrnjenih 47 milijonov evrov, družba pa bi na podlagi strategije dolgove tudi vračala, je dodal Kozmus. sebastjan.morozov@dnevnik.si primoz.cirman@dnevnik.si	Sebastjan Morozov,Primož Cirman	Dnevnik	2009-10-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042319915/posel/novice/1042319915	Zlato s ponovnim rekordom	gospodarstvo, ekonomija	Zlato s ponovnim rekordom   Zlato s ponovnim rekordom Cena zlata se je med včerajšnjim trgovanjem v Londonu pri 1199,49 dolarja za 31,1-gramsko unčo povzpela na novo rekordno vrednost. Nadaljnje zviševanje cene zlata je posledica šibkega dolarja in drugih dejavnikov, kot so nizke obrestne mere, inflacijski pritiski in strahovi glede finančnih težav dubajskega investicijskega holdinga Dubai World.Države članice OECD z rastjo cen Cene življenjskih potrebščin so se oktobra v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zvišale za 0,2 odstotka na letni ravni, kar je prva rast po maju letos. V primerjavi s prejšnjim mesecem so se oktobra cene v državah članicah OECD zvišale za 0,1 odstotka.Japonska centralna banka omilila denarno politiko Japonska centralna banka bo omilila denarno politiko, gospodarstvu pa bo pomagala z ugodnimi posojili. Z omenjenim ukrepom se je med drugim tudi odzvala na naraščajočo vrednost jena in padajoče cene življenjskih potrebščin. Komercialnim bankam bo ponudila za okoli 115,8 milijarde dolarjev kratkoročnih posojil, obenem pa je ključno referenčno obrestno mero ohranila pri 0,1 odstotka.Avstralija zvišala ključno obrestno mero Avstralska centralna banka je včeraj znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 3,75 odstotka in jo znižala že tretji mesec zapored. Obrestno mero je začela zviševati oktobra, kot prva izmed največjih gospodarstev na svetu. Avstralija je finančno krizo prestala bolje kot druge države, in sicer zaradi uspešnega 39 milijard dolarjev težkega svežnja ukrepov za spodbujanje gospodarstva.De Beers v dokapitalizacijo Trije lastniki največjega podjetja na področju pridobivanja diamantov na svetu De Beers so se po izjemno slabem letu v diamantni industriji odločili za dokapitalizacijo družbe v višini milijarde dolarjev. Največji lastnik družbe je rudarski velikan Anglo American, ki ima 45-odstotni lastniški delež družbe, 40 odstotkov ima v lasti družina Oppenheimer, 15 odstotkov pa vlada Bocvane. Družba mora do konca leta 2010 refinancirati 1,5 milijarde dolarjev dolga. Nemčija z nižjo brezposelnostjo Stopnja brezposelnosti se je novembra v Nemčiji znižala za 0,1 odstotne točke na 7,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot oktobra. Število brezposelnih je tako upadlo za 13.000 na 3,215 milijona, kljub temu pa je bilo na letni ravni višje za 227.000. Direktor Zvezne agencije za delo Frank-Jürgen Weiss tako meni, da so bili učinki krize na brezposelnost manj dramatični, kot so se mnogi bali.V Nemčiji prepovedali nedeljsko obratovanje trgovin Nemško ustavno sodišče je včeraj potrdilo prepoved nedeljskega obratovanja trgovin. Presodili so namreč, da je bil odlok, po katerem lahko trgovine v Berlinu obratujejo vse nedelje v decembru, neustaven. V sindikatu storitvenih dejavnosti Verdi so tako poudarili, da je odločitev blagodejna za delavce v trgovinah, njihove družine in socialno okolje.Pripravila Nuša Brank		Dnevnik	2009-12-02 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/299133/posel/novice/299133	ST Armas bo tržil vojaški program za slovensko vojsko, pravi direktor	gospodarstvo, ekonomija	ST Armas bo tržil vojaški program za slovensko vojsko, pravi direktor  Ravne na Koroškem - V Sistemski tehniki (ST) so uresničili napoved o izločitvi vojaškega programa v novo družbo. Sistemska tehnika Armas je začela delovati januarja in ima 16 zaposlenih.  Zaradi te spremembe so gospodarski načrt za leto 2008 in zaključni račun za leto 2007 obravnavali šele včeraj. V ST Armas se bodo, kot je povedal direktor Sistemske tehnike Milan Švajger, ukvarjali s servisiranjem valukov za slovensko vojsko, z razvojem vojaške tehnike in s trženjem vojaškega programa, izdelava komponent za vojaško opremo pa ostaja v Sistemski tehniki, kjer je zaposlenih 254 ljudi. Zaradi te spremembe so gospodarski načrt za leto 2008 in zaključni račun za leto 2007 obravnavali šele včeraj. Švajger je izrazil zadovoljstvo ob pozitivnem izidu poslovnega leta. Dobiček je skromen, vendar pa bi lahko znašal okoli pol milijona evrov, če ne bi bili obremenjeni s plačili odpravnin ob krčenju števila zaposlenih, ki so znašale okoli 300.000 evrov. Dosežek je glede na to, kar smo doživeli v letu 2006, ko smo ogromno vlagali v posel z osemkolesniki in izgubili 60 odstotkov trga, izjemen. Sodelavci so dali vse od sebe, da smo preživeli krizno obdobje, pravi Švajger. Družba ima za leto 2008 dovolj naročil za civilni in vojaški program, hkrati pa večino naročil tudi za leto 2009. V ST so kljub zaostrenim razmeram delavcem izplačali povprečno 550 evrov božičnice, plače proizvodnih delavcev so dvignili za en plačilni razred ali v skupni masi za 8 odstotkov, januarska povišica pa bo 2 odstotka. Švajger je poudaril, da jim je uspelo poravnati tudi v minulem letu zaradi krize odloženo obveznost plačila za drugi pokojninski steber za vse zaposlene. Ob izgubi posla za slovensko vojsko se je vojaški program močno zmanjšal, razmerje v minulem letu je bilo 85 odstotkov proizvodnje za civilni program in 15 odstotkov za vojaškega. Letos načrtujejo 30-odstotno rast celotne proizvodnje, rast pri vojaškem programu bo okoli petodstotna. Za sredi leta končane in letos začete naložbe bo ST namenila 10 milijonov evrov. Obseg poslov se po besedah Švajgerja naglo širi tako na civilnem kot vojaškem programu, zato potrebujejo kadrovske okrepitve v proizvodnji, če pa se bo še bolj povečal vojaški program, bodo imeli težave s proizvodnimi zmogljivostmi, čeprav bosta dve novi hali zgrajeni v nekaj mesecih.	Zlatka Strgar	Dnevnik	2008-02-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042283959/posel/novice/1042283959	Odločbe o prenehanju zaposlitve tudi 245 delavcem Iskre Avtoelektirke	gospodarstvo, ekonomija	Odločbe o prenehanju zaposlitve tudi 245 delavcem Iskre Avtoelektirke  Šempeter pri Gorici - Z avgustom bodo v Iskri Avtoelektriki 245 zaposlenim začeli vročati odločbe o prenehanju pogodb o zaposlitvi, je za STA povedal odgovoren za stike z javnostmi v podjetju Erik Panjtar. Kljub skrajšanemu delovniku in subvenciji države, ki se izteče z julijem, bodo morali odpuščati, saj beležijo v povprečju 40-odstoten padec naročil.  Fotografija je simbolična. (Foto: Jani Alič) V šempetrski Iskri Avtoelektriki, kjer je trenutno okoli 1500 zaposlenih, je letos brez dela že ostalo 300 delavcev s pogodbami za določen čas. Do konca leta se jim bo pridružilo še 245 zaposlenih s pogodbami za nedoločen čas. V družbi so skupaj s sindikatom namreč pripravili program reševanja presežnih delavcev, na katerega lahko novogoriški zavod za zaposlovanje do petka, 24. julija, poda pripombe, a zapletov ne pričakujejo, je pojasnil Panjtar. Tako bodo v Iskri Avtoelektriki, katere delavci bodo zadnji teden v juliju in prva dva tedna v avgustu na kolektivnem dopustu, prihodnji mesec začeli vročati odločbe o prenehanju pogodb o zaposlitvi. Na seznamu, ki so ga oblikovali upoštevajoč potrebe delovnega procesa, je 245 oseb z različno delovno dobo in iz različnih delov tovarne, tako da bodo odpovedni roki trajali od enega do pet mesecev, je povedal Panjtar. Po njegovih besedah bodo v podjetju vsaj v naslednjih dveh mesecih nadaljevali s 36-urnim delovnikom, čeprav zaradi napovedanega odpuščanja za vnovično subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ne bodo zaprosili. Zaposleni bodo tako še naprej prejemali za desetino nižje plače, najverjetneje pa bodo uporabili ukrep državne pomoči za čakanje na delo. Velika verjetnost je, da bomo šli v to, je zatrdil Panjtar. Sicer pa v šempetrski družbi že za jesen upajo na boljše poslovanje. Takrat bo Iskra Avtoelektrika že imela novo vodstvo. Dosedanji predsednik uprave Aleš Nemec se namreč konec avgusta upokoji, o njegovem nasledniku pa bo nadzorni svet, vsaj tako je zaenkrat predvideno, odločal le nekaj dni prej, je še povedal Panjtar. Družba Iskra Avtoelektrika je samo v prvem četrtletju letos ustvarila 31,9 milijona evrov prihodkov od prodaje in 2,2 milijona evrov izgube.	sta	Dnevnik	2009-07-16 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/305467/posel/novice/305467	Renault do konca februarja povečal prodajo za skoraj 11 odstotkov	gospodarstvo, ekonomija	Renault do konca februarja povečal prodajo za skoraj 11 odstotkov  Ljubljana - Skupina Renault je v prvih dveh mesecih letos prodala 330.058 osebnih vozil, kar je za 10,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, ko so prodali 297.822 vozil. Skupaj z lahkimi dostavnimi vozili je skupina Renault prodala 391.62 vozil oz. 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani (361.119 vozil), so sporočili iz družbe Renault Slovenija.  Renault Clio. (Foto: Zupančič) Februarja se je v Evropi, kjer je skupen avtomobilski trg beležil 7,5-odstotno rast prodaje, skupna prodaja skupine Renault zvišala za 8,2 odstotka na 128.081 vozil, najbolj pa se je povečala prodaja Renaultovih avtomobilov Nemčiji, (25 odstotkov), pa tudi v Švici, Belgiji, Nizozemskem in Španiji. Izven Evrope je skupina Renault, v kateri so poleg Renaulta vključene še Renault Samsung motors in Dacia, povečala prodajo za 29,4 odstotka, po državah pa se je najbolj okrepila prodaja v Braziliji (za 74,1 odstotka), Argentini (45,8 odstotka) in Alžiriji (42,2 odstotka).	agencije	Dnevnik	2008-03-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042528721/posel/novice/1042528721	V treh letih dacarji odkrili za 58 milijonov evrov premoženja neznanega izvora	gospodarstvo, ekonomija	V treh letih dacarji odkrili za 58 milijonov evrov premoženja neznanega izvora  Ljubljana - V času finančne krize in pomanjkanja proračunskih virov je pričakovati povečan pritisk na izterjavo davčnih obveznosti, še posebno utajenih. Boj proti utaji davkov so s prihodom novega premierja začeli v Italiji, te dni odmeva velika akcija hrvaških dacarjev, ki so v dveh mesecih pod drobnogled vzeli 2000 državljanov. V prostore davčne uprave so povabili estradnike, tudi najbogatejšega Hrvata Ivico Todorića. Sosedje so se pregona lotili odmevno, kaj pa slovenska davčna uprava (Durs)?  Ko davčni inšpektorji izbranega in do takrat že dodobra analiziranega zavezanca povprašajo, od kod mu premoženje, obstaja velika verjetnost, da jih ta s pojasnili ne bo zadovoljil. V več kot 130 inšpekcijskih nadzorih je namreč le petim zavezancem uspelo pojasniti izvor premoženja, ki je odstopalo od njihovih prihodkov. Na fotografiji direktorica Dursa Mojca Centa. (Foto: Jaka Gasar) Le petim je uspelo dokazati izvor premoženja Durs preverja izvor premoženja davčnih zavezancev od leta 2008. Zanimajo jih davčni zavezanci, fizične osebe, ki potrošijo več oziroma imajo več premoženja, kot bi si ga glede na prijavljene prihodke lahko privoščili. Zanimajo jih lastniki luksuznih avtomobilov, nepremičnin, nakazila v tujino, po naših informacijah so seznanjeni tudi z dvigi gotovine na bankomatih. Zavezanec v tem trenutku s preiskavo še ni seznanjen, in če troši več, kot je glede na prijavljene prihodke ustvaril, uvede Durs, potem ko pridobi vse podatke o zavezančevem premoženju, davčni inšpekcijski nadzor. Šele v postopku nadzora je zavezanec povabljen, da izvor premoženja pojasni. V 137 zaključenih primerih inšpekcijskega nadzora, kolikor so jih opravili od leta 2009 do marca letos, je izvor premoženja uspelo pojasniti petim zavezancem. Dokazno breme je na zavezancu. Ko Durs zavezanca povabi, da pojasni, od kod mu premoženje, obstaja torej več kot 96-odstotna verjetnost, da davčnih inšpektorjev z obrazložitvijo ne bo zadovoljil.Za 58 milijonov skritega premoženja 17 milijonov davka Izplen zaradi ugotovljenega premoženja, ki presega prihodke, se iz leta v leto veča. V letu 2009 je Durs izterjal vsega 2,76 milijona evrov, leto kasneje 3,5 milijona, lani nekaj več kot deset milijonov evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Durs odmeril 1,2 milijona evrov davka, skupaj v zadnjih treh letih torej 17,5 milijona evrov. Po naših informacijah znaša povprečna davčna stopnja dodatno odmerjenih davčnih obveznosti okoli 30 odstotkov, kar pomeni, da 132 fizičnim osebam ni uspelo pojasniti, na kakšen način so pridobili premoženje v skupni vrednosti okoli 58 milijonov evrov. Po pojasnilih Dursa poteka v tem trenutku 34 inšpekcijskih nadzorov in če gre upoštevati rezultate minulih preiskav, večini ne bo uspelo pojasniti, od kod jim premoženje. Izkušnje hrvaških kolegov, ki jih je v pogovoru za Jutarnji list razkrila direktorica hrvaške davčna uprave Nada Čavlović Smiljanec, sicer kažejo, da so najpogostejša pojasnila davčnim inšpektorjem, od kje izvirajo sredstva, dobitek na loteriji, poročno darilo in posojilo prijateljev. Odločbi Dursa, s katero ta terja plačilo davka od nepojasnjenega premoženja, so načeloma sledili dopisi odvetniških pisarn in tožbe na sodišču. Navedeno ni ravno presenečenje, tako kot verjetno ne klic najbogatejšega Hrvata Todoriča ta teden v vladno palačo. A vsaj slovenska sodišča so do zdaj vselej dala prav Dursu. Tako upravno kot vrhovno sodišče je potrdilo pravilnost in zakonitost davčnih odločb, tudi uporabo obrnjenega davčnega bremena. Kljub temu števila preiskav na Dursu ne nameravajo povečati, vsaj letos to po njihovih pojasnilih ne bo odstopalo od podatkov prejšnjih let. Opozarjajo, da gre za najbolj zapletene in strokovno zahtevne postopke, temu pa je treba prilagoditi tudi kadrovske vire. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2012-05-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/324594/posel/novice/324594	Zaradi inflacije ECB predvidoma brez spremembe obrestne mere	gospodarstvo, ekonomija	Zaradi inflacije ECB predvidoma brez spremembe obrestne mere  Frankfurt - Svet Evropske centralne banke (ECB) v luči rekordne inflacije in znakov odpornosti gospodarstva območja evra na nestabilne razmere, ki vladajo na svetovnih finančnih trgih in v ZDA, tudi na današnjem zasedanju po predvidevanjih analitikov ne bo zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki že od junija lani vztraja pri štirih odstotkih.  Kot je povedal predsednik ECB Jean-Claude Trichet, je boj proti inflaciji ter skrb za srednjeročno stabilnost cen je glavna naloga ECB. (Foto: Andreas Varnhorn) Če so nekateri nedavno zatrjevali, da bi utegnila ECB obrestne mere znižati še letos, pa večina ekonomskih analitikov sedaj pričakuje, da bo ECB ohranila obrestne mere nespremenjene še globoko v leto 2009. Nekateri omenjajo celo možnost dodatne zaostritve monetarne politike. Glavni razlog je trdovratna visoka inflacija. Ta je na letni ravni v območju evra tako po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat maja dosegla 3,6 odstotka, s čimer je bila izenačena rekordna marčevska vrednost.Inflacija v 15 državah krepko presega cilj ECB Inflacija v 15 državah z evrom vztraja na visoki ravni že od začetka letošnjega leta in krepko presega cilj ECB, po katerem naj inflacija na srednji rok ne bi presegla dveh odstotkov. ECB naj bi danes v najnovejši trimesečni gospodarski napovedi obenem za preostanek letošnjega leta in za 2009 napovedala višjo inflacijo kot v marčevski napovedi. Takrat je za leto 2008 napovedala 2,9-odstotni dvig splošne ravni cen v letu 2008, v letu 2009 pa naj bi inflacija znašala 2,1 odstotka. Mednarodni denarni sklad (IMF) sicer pričakuje, da bo inflacija v evrskem območju ostala nad tremi odstotki še kar nekaj mesecev, nekateri strokovnjaki pa predvidevajo, da se bo celo še bolj približala štirim odstotkom.*** VIDEO: Inflacija, inflacija ... ***Trichet: ECB bo vztrajala pri svojem mandatu zagotavljanja cenovne stabilnosti Boj proti inflaciji ter skrb za srednjeročno stabilnost cen je glavna naloga ECB. To so predsednik ECB Jean-Claude Trichet in ostali najpomembnejši predstavniki osrednje monetarne institucije v evrskem območju posebej izpostavili tudi ob 10. obletnici ECB, ki jo je ta praznovala 1. junija. Trichet je tako ob tej priložnosti poudaril, da so stabilna inflacijska pričakovanja ključna za gospodarsko rast, zaposlovanje in socialno kohezijo, istočasno pa je tudi napovedal, da bo ECB vztrajala pri svojem mandatu zagotavljanja cenovne stabilnosti.Izziv ECB: Kako v luči rastočih cen hrane in nafte ter ostalih surovin ohraniti stabilna inflacijska pričakovanja ECB se sicer že več mesecev sooča z izzivom, kako v luči rastočih cen hrane in nafte ter ostalih surovin ohraniti stabilna inflacijska pričakovanja, obenem pa s svojo monetarno politiko ne želi preveč zadušiti gospodarske dejavnosti, ki se zaradi krize na svetovnih finančnih trgih, grozeče gospodarske stagnacije v ZDA in visokih cen surovin na območju evra sooča s številnimi negativnimi vplivi na rast. V zadnjih dneh so signali glede gibanj gospodarske rasti v evrskem območju mešani. Kazalnik gospodarskega razpoloženja (ESI) je v območju evra tako maja vztrajal pod dolgoročnim povprečjem, potem ko se je aprila znižal za 2,5 točke. Zaskrbljujoč je tudi podatek o vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev (PMI), ki velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj. Ta se je v območju evra maja znižal na najnižjo vrednost v zadnjih 58 mesecih in se približal vrednosti 50 točk, ki velja za mejo krčenja gospodarske dejavnosti. Po drugi strani pa obstajajo znaki relativne stabilnosti gospodarstva v območju evra glede na nespodbudne okoliščine. Eurostat je tako ta teden v popravljeni prvi oceni sporočil, da je gospodarska rast v prvem četrtletju 2008 v območju evra na letni ravni znašala 0,8 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju 2007. Tudi IMF je izboljšal svojo napoved za rast v območju evra, in sicer z 1,4 na 1,75 odstotka.S problemom inflacije in gospodarske rasti se sooča tudi Britanska centralna banka S podobno dilemo - inflacija ali gospodarska rast - se sooča tudi Britanska centralna banka, ki je v zadnjih mesecih svojo ključno obrestno mero znižala že dvakrat, nazadnje aprila s 5,25 na 5,0 odstotka. Tokrat naj bi ključno obrestno mero ohranila nespremenjeno. Kljub ohlajanju britanskega gospodarstva je namreč po mnenju analitikov inflacija previsoka, da bi si lahko privoščila znižanje obrestne mere.	agencije,tsl	Dnevnik	2008-06-05 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042398206/posel/novice/1042398206	Wall Street: Indeksa navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Wall Street: Indeksa navzgor  Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v ponedeljek končalo v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 11.164,05 točke, kar je za 31,49 točke oz. 0,28 odstotka več kot v petek. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 11,46 točke oz. 0,46 odstotka in se ustavil pri 2490,85 točke.  Wall Street (Foto: J Gasar) Na pozitivno trgovanje na Wall Streetu je vplivala izjava ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), da bo novembra izdala svoje poročilo o zadnji nepremičninski krizi v ZDA, to je nepravilnostih pri zaplembah stanovanj in hiš lastnikom, ki ne plačujejo obrokov posojil.	sta	Dnevnik	2010-10-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042282788/posel/novice/1042282788	Premožni Arabci: Katar naj bi za vstop v Porsche ponudil sedem milijard evrov	gospodarstvo, ekonomija	Premožni Arabci: Katar naj bi za vstop v Porsche ponudil sedem milijard evrov  Stuttgart - Zalivski emirat Katar oziroma njegova naložbena roka Qatar Investment Authority (QIA) in predsednik uprave nemškega proizvajalca luksuznih športnih avtomobilov Porsche, Wendelin Wiedeking naj bi se po pisanju nemške tiskovne agencije dpa dogovorila, da naj bi Katar v Porsche vložil sedem milijard evrov.  Porsche GT (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Katar naj bi v zameno dobil 25-odstotni delež v Porscheju in delniške opcije za do 24 odstotkov največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen (VW), ki jih ima v lasti Porsche. Proizvajalec iz Stuttgarta ima zaradi prevzemanja VW - sedaj ima Porsche v lasti okoli 51 odstotkov VW, namero za povečanje deleža na 75 odstotkov pa je opustil, potem ko mu je zmanjkalo sredstev - okoli devet milijard evrov dolga, zato se že nekaj mesecev z bankami pogaja za 12,5 milijarde evrov posojila, obenem pa išče tudi druge vire svežega kapitala. Vsota, ki jo ponuja Katar bi podjetje skoraj razdolžila in bi bila zanj osvoboditev, je dpa izvedla iz neimenovanih virov. Podjetje bi se tako praktično rešilo iz brezna dolgov. Končna odločitev glede prihodnje usode Porscheja bo najverjetneje padla šele 23. julija, ko se bo na izredni seji sestal nadzorni svet Porscheja. Že danes so se v Salzburgu po pričevanju neimenovanih virov srečali predstavniki družin Porsche in Piech, ki sta zaenkrat edina lastnika Porscheja ter pomembna lastnika VW, da bi razrešili zapletene razmere, v katerih se je znašlo podjetje. Med bratrancema, Wolfgangom Porschejem in predsednikom nadzornega sveta VW Ferdinandom Piechom sicer že nekaj časa poteka ogorčen boj za prevlado. VW je tako že konec junija predsedniku nadzornega sveta Porscheja, Wolfgangu Porscheju za 49,9-odstotni delež v Porscheju ponudil med tremi in štirimi milijardami evrov. V naslednjem koraku bi nato po predlogu VW Katar prevzel delniške opcije VW, ki jih ima v lasti Porsche in s katerimi so si v Stuttgartu želeli zagotoviti 75-odstotni delež v VW. Na koncu naj bi se nato Porsche in VW združila, pri čemer bi imeli družini Piech in Porsche več kot 40-odstotni delež, zvezna dežela Spodnja Saška 20 odstotkov, Katar 15 odstotkov in še en državni naložbeni sklad pet odstotkov. Po pisanju nemškega tednika Spiegel naj bi sedaj VW svojo ponudbo zvišal na precej nad štiri milijarde evrov. Po navedbah tednika Focus naj bi tako v Wolfsburgu predlagali poseben davčni model ob prevzemu, s katerim bi Porsche od posla iztržil dodatno milijardo evrov. Uprava Porscheja se naj zaenkrat še ne bi odzvala, vendar pa so bili v Stuttgartu do sedaj proti prodaji skoraj polovice podjetja precej večjemu in močnejšemu tekmecu. Ponudbi VW za nakup 49,9 odstotka Porscheja naj bi bili naklonjeni tudi v zvezni deželi Spodnja Saška, ki je več kot 20-odstotni lastnik VW, medtem ko so v zvezni deželi Baden Württemberg, kjer je sedež Porscheja, VW doslej pozivali k več spoštovanja do Porscheja kot največjega delničarja wolfsburškega velikana.	sta	Dnevnik	2009-07-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042437485/posel/novice/1042437485	Dolamič zemljišče v lasti GPG pred stečajem prenesel v roke poslovnega sodelavca	gospodarstvo, ekonomija	Dolamič zemljišče v lasti GPG pred stečajem prenesel v roke poslovnega sodelavca  Ljubljana - Direktor Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Boris Dolamič je le nekaj mesecev pred stečajem nekoč enega od največjih gradbincev na podjetje, ki je v lasti njegovega tesnega poslovnega sodelavca Gregorja Vesenjaka, prenesel skoraj 14.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Obali.  Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG) Borisa Dolamiča (na fotografiji) je septembra 2009 za 4,5 milijona evrov kupilo podjetje Projekt Oltra, ki ima v lasti zemljišče v Ankaranu. Leto dni kasneje ga je GPG prenesel v last Dolamičevega poslovnega partnerja Gregorja Vesenjaka, pri čemer ni znano, ali je ta sploh plačal kupnino GPG. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) To je Dolamič storil s prodajo podjetja Projekt Oltra, ki ima prek Hypo Leasinga v lasti zemljišče na območju Ankarana. Omenjeno podjetje so v GPG kupili septembra 2009 in zanj odšteli 4,5 milijona evrov. To je sicer dvakrat več od vrednosti minulih transakcij z omenjenim podjetjem. Kljub temu je Projekt Oltra že leto dni kasneje dobil novega lastnika, družbo Gra-Pro, ki jo je ustanovil Vesenjak, sicer tudi nekdanji zastopnik Dolamičevega ciprskega podjetja Spalting Investments, donedavnega edinega lastnika GPG. Gre za potencialno enega najbolj spornih poslov, ki jih je GPG izpeljal v mesecih pred stečajem. Obstaja namreč več razlogov za sum, da je z njim želel Dolamič iz GPG še pred stečajem prenesti del premoženja. Čeprav bi moral Gra-Pro po pogodbi GPG za nakup podjetja, ki z izjemo zemljišča nima drugega premoženja, plačati 4,8 milijona evrov, pa mu je Dolamič ponudil nenavadno ugodne plačilne pogoje. Za plačilo kupnine je Vesenjaku pustil kar deset mesecev časa, kar pomeni, da bi jo morali nakazati do junija letos. Ker je GPG vmes padel v stečaj, obstaja velika verjetnost, da se bo izterjava 4,8 milijona evrov močno zavlekla.Bo stečajna upraviteljica posel izpodbijala? Ali je GPG od Vesenjaka prejel kupnino, nam pri Dolamiču ni uspelo preveriti, v vsakem primeru pa bo to morala storiti stečajna upraviteljica GPG Melita Butara. Če bo ocenila, da je Dolamič s poslom oškodoval upnike, pa bi ga lahko tudi izpodbijala. Pri omenjenem poslu je odprtih še več vprašanj. Tako je iz javno dostopnih bilanc težko razbrati, kje bo Gra-Pro našel denar za poplačilo podjetja z zemljiščem. Podjetje je namreč v celotnem letu 2009 ustvarilo le dobrih 1500 evrov prihodkov, imelo pa je še okrog 22.000 evrov sredstev. Po naših podatkih sicer Gra-Pro v pogodbi z GPG ni razkril virov financiranja za nakup, na roke pa mu gredo tudi pogoji zavarovanja 4,8-milijonske terjatve. Če do junija letos ne bo poravnal celotne kupnine, jo mora takrat zavarovati s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem. Toda Gra-Pro po javno dostopnih podatkih nima v lasti drugih nepremičnin, njegovo edino pomembnejše premoženje pa je 14.000 evrov terjatev do posojilojemalcev. Domnevo, da je šlo pri prodaji podjetja Projekt Oltra dejansko le za prenos dela premoženja GPG v roke Dolamiča in njegovih najtesnejših poslovnih partnerjev, bi lahko potrjevala tudi kronologija lastniških sprememb v samem podjetju. To je z oddelitvijo izšlo iz luksemburškega nepremičninskega sklada Ceeref Igorja Laha, pri čemer je za popotnico dobilo zemljišče, ki je bilo nekoč v lasti GPG Naložb. Osnovni kapital podjetja Projekt Oltra je bil vsa leta 800.000 evrov, v manj kot dveh letih pa je podjetje zamenjalo kar pet lastnikov, pri čemer so po naših informacijah več poslov sklenile tudi tako ali drugače povezane osebe. Gremo po vrsti. Že junija 2008 je tako novi lastnik Projekta Oltra za skoraj 1,6 milijona evrov postalo podjetje Limaco, ki ga je zastopal nekdanji direktor družbe Pulsar Holding Marko Vavpetič.Prijateljski posli med Ciprom in Slovenijo V imenu prodajalca, družbe Ceeref, je pogodbo podpisal Uroš Glavan, nekdanji tesni sodelavec Igorja Laha. Ob tem naši viri opozarjajo, da sta Glavan in Vavpetič soseda in da je najverjetneje Vavpetič zgolj posodil svoje podjetje za transakcije z zemljišči ob Obali. Pojdimo naprej. Limaco je julija 2009, torej po dobrem letu dni, podjetje po skoraj isti ceni prodal ciprskemu podjetju Basgeet Investments Limited. To je v lasti drugega ciprskega podjetja Palmisano Investments. Tudi pri obeh ciprskih podjetij nastopajo stari Dolamičevi znanci. Njuna lastnika sta namreč Uroš Glavan in Danijel Viljevac, še eden od nekdanjih Lahovih sodelavcev.. Basgeet Investments je sicer pri nakupu Projekta Oltra zastopal Vesenjak. Dva meseca kasneje pa se je podjetje s Cipra spet vrnilo v Slovenijo, natančneje v roke podjetja Verdin Naložbe v lasti Roberta Držana, ki je zanj plačal 2,4 milijona evrov. Temu je že 14 dni kasneje uspel posel stoletja. V začetku septembra 2009 je namreč Projekt Oltra prodal GPG in za to iztržil 4,5 milijona evrov, torej skoraj dvakrat več od nakupne cene.Kako do dveh milijonov evrov dobička v 14 dneh Povzeto: od prvotnih 800.000 evrov je cena podjetja, katerega premoženje so zgolj zemljišča ob Obali, najprej narasla na 1,6 milijona evrov. Tik preden se je podjetje iz Cipra vrnilo v Slovenijo, je njegova vrednost narasla že na 2,4 milijona evrov, podjetje Verdin Naložbe pa je nato v samo dveh tednih z nakupom in prodajo podjetja v času krize, ki je udarila tudi po nepremičninskem trgu, ustvarilo dobra dva milijona evrov dobička. To je bil tudi edini prihodek Verdina Naložb v letu 2009. Bilance nakazujejo, da bi lahko Verdin Naložbe iz posla, pri katerem je ustvaril 2,1 milijona evrov, neznanemu posredniku plačal skoraj milijon evrov provizije. Kako so torej v Verdinu Naložbah porabili preostali del dobička v višini 1,2 milijona evrov? Vse kaže, da je podjetje ta denar vložilo v nakup slabih petih odstotkov ajdovske Tekstine. Isto leto je Verdin Naložbe delnice Tekstine skoraj v celoti oslabil, zaradi česar je leto 2009 končal z minimalnim dobičkom. Glede na visoko nakupno ceno se torej zastavlja vprašanje, od koga je podjetje kupilo delnice Tekstine. Prav tako je vprašanje, na čigavih računih je dejansko ostala razlika v ceni med nakupom in preprodajo Projekta Oltra. vesna.vukovic@dnevnik.si primoz.cirman@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si	Suzana Rankov,Vesna Vuković,Primož Cirman	Dnevnik	2011-04-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042458784/posel/novice/1042458784	IMF za namestnika Lagardove imenoval kitajskega ekonomista Zhu Mina	gospodarstvo, ekonomija	IMF za namestnika Lagardove imenoval kitajskega ekonomista Zhu Mina  Pariz - Mednarodni denarni sklad (IMF), katerega vodenje je minuli teden prevzela nekdanja francoska finančna ministrica Christine Lagarde, je v torek za enega od namestnikov generalne direktorice imenoval kitajskega ekonomista Zhu Mina. Gre za dolgo pričakovano priznanje velike moči Kitajske v globalnem gospodarstvu.  Zhu Min (Foto: Reuters) IMF je za prvega namestnika Lagardove sicer imenoval pomočnika ameriškega predsednika Baracka Obame Davida Liptona, ki bo nasledil dosedanjega prvega namestnika Johna Lipskyja. Položaj namestnika generalnega direktorja sicer že zasedata Naojuki Šinohara z Japonske in Nemat Šafik iz Egipta. Položaj četrtega namestnika generalnega direktorja so oblikovali za predstavnika hitro rastočih držav, mnogi pa so pričakovali, da bo ta položaj zasedel prav predstavnik Kitajske, druge gospodarsko najmočnejše države na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za prvi dve imenovanji, ki jih je po prevzemu vodenja ene osrednjih mednarodnih finančnih ustanov opravila Lagardova. Ob nastopu položaja je obljubila, da bodo velike hitro rastoče države v vodstvenih organih sklada dobile večjo vlogo. Imenovanje Liptona in Zhuja mora potrditi še odbor izvršnih direktorjev, kar pa je po poročanju AFP zgolj formalnost. 58-letni Zhu je bil od leta 2010 posebni svetovalec nekdanjega generalnega direktorja IMF, v preteklosti pa je bil zaposlen tudi v kitajski centralni banki in Svetovni banki. Lagardova je v izjavi ocenila, da bodo njegove izkušnje veliko doprinesle k delovanju sklada. Dominique Strauss-Kahn je s položaja generalnega direktorja IMF odstopil zaradi obtožb o spolnem napadu. Odbor izvršnih direktorjev IMF je 55-letno Lagardovo za njegovo naslednico izbral konec junija po posvetovanjih z njo in edinim protikandidatom, predsednikom mehiške centralne banke Agustinom Carstensom. IMF tako prvič v zgodovini vodi ženska. Gentlemanski dogovor predvideva, da položaj generalnega direktorja IMF vedno zasede Evropejec, njegov namestnik pa prihaja iz ZDA. Pri tokratni izbiri generalnega direktorja ene osrednjih mednarodnih finančnih ustanov, ki je močno vpeta v reševanje dolžniške krize v Evropi, so takšnemu dogovoru močno nasprotovale hitro rastoče države.	sta	Dnevnik	2011-07-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042428692/posel/novice/1042428692	Vodenje Lafargea je prevzel Janusz Miluch	gospodarstvo, ekonomija	Vodenje Lafargea je prevzel Janusz Miluch  Trbovlje - Trboveljska cementarna Lafarge cement je v četrtek dobila novo vodstvo. Zdaj že nekdanjega direktorja Iztoka Viranta je nadomestil Janusz Miluch, ki je bil prej komercialni direktor Lafargea na Poljskem.  Novo imenovanje v Trbovljah sovpada s težkimi časi v slovenskem gradbeništvu, ki so jih Lafargeu prinesli predvsem stečaja zasavskega gradbenega podjetja SGP Zasavje in Vegrada, pa tudi insolventnost Zidarjevega SCT. Kot je pred dnevi pojasnil Dušan Škalički, namestnik tehničnega direktorja v Lafarge cementu, so namreč v letu 2010 beležili drastičen padec prodaje cementa, letos pa pričakujejo še dodatno zmanjšanje prodaje. Kljub vsemu so v cementarni prepričani, da imajo prihodnost, tako da bo ključna naloga novega vodstva prehod skozi obdobje krize in učvrstitev položaja na trgu, je v imenu novega vodstva sporočil vodja komuniciranja Andrej Sopotnik. Miluch bo sicer o stanju cementarne poročal izvršnemu direktorju skupnega podjetja Lafarge-Strabag, Denisu Berthonu, ki je imenovanje novega vodstva označil kot dobro novico. Ena od naših ključnih prednosti je, da lahko prenesemo izkušene in uspešne ljudi, ki lahko pomagajo zagotoviti nov zagon, meni Berthon, prepričan, da bo Miluch poskrbel za pozitivno poslovanje cementarne, pri čemer mu bo v prihodnjih mesecih v pomoč tudi Virant. Kakšna bo Virantova vloga v cementarni po obdobju uvajanja novega vodstva, pa bodo iz cementarne sporočili naknadno, je še pojasnil Sopotnik.	slo	Dnevnik	2011-03-05 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042460167/posel/novice/1042460167	Johnson&Johnson v četrtletju s petino nižjim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Johnson&Johnson v četrtletju s petino nižjim dobičkom  New Jersey - Ameriški proizvajalec farmacevtskih izdelkov in medicinske tehnike Johnson&Johnson je v drugem četrtletju letos zabeležil 2,78 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 19,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je zvišal za 8,3 odstotka na 16,6 milijarde dolarjev.  Johnson (Foto: splet) Družba upad dobička pripisuje stroškom prestrukturiranja, odpoklicev izdelkov in pravdanja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki od prodaje v ZDA so glede na lansko drugo trimesečje ostali nespremenjeni pri 7,45 milijarde dolarjev, medtem ko se je prodaja v tujini povečala za 16 odstotkov na 9,15 milijarde dolarjev, v veliki meri po zaslugi tečajnih razlik. V četrtletno prodajo je zarezal niz odpoklicev več kot 25 izdelkov, pravijo v družbi, a so ohranili napoved dobička v letošnjem letu, v katerem ob neupoštevanju enkratnih izdatkov ali prilivov pričakuje med 4,90 in petimi dolarji čistega dobička na delnico. Omenjenih 2,78 milijarde dolarjev v četrtletju pomeni en dolar dobička na delnico.	sta	Dnevnik	2011-07-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042492277/posel/novice/1042492277	Ponovni razpis za direktorja sklada NEK?	gospodarstvo, ekonomija	Ponovni razpis za direktorja sklada NEK?   Ponovni razpis za direktorja sklada NEK? Vlada je upravnemu odboru Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Neka predlagala, da zaključi postopek javnega natečaja za imenovanje direktorja sklada. Da se na razpisano delovno mesto direktorja sklada ne imenuje nobenega kandidata, je upravni odbor predlagal že konec avgusta. Kadrovsko akreditacijski svet vlade je predlagal, da se javni razpis ponovi.SŽ - infrastruktura bo modernizirala kočevsko progo Vlada je sklenila z družbo SŽ - infrastruktura podpisati aneks k pogodbi o opravljanju vzdrževalnih del v javno korist za leto 2011, s katerim bosta omogočena izvedba druge faze modernizacije kočevske proge ter obnova postaje Poljčane. Sredstva v višini 20,3 milijona evrov bo država zagotovila v letu 2012.AUKN prodaja deleže v Puhu, Energetiki Črnomelj in Ekoenu Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je včeraj prek svoje spletne strani začela zbirati javne ponudbe za nakup državnih deležev v podjetjih Puh, Energetika Črnomelj in Ekoen. Izklicna cena za delež v podjetju Puh znaša 2,2 milijona evrov, preostala deleža v Energetiki Črnomelj in Ekoenu pa sta ocenjena na 440.000 in 304.000 evrov.Elektro energija začela poslovati Elektro energija, nova družba v lasti Elektra Ljubljana, je včeraj začela poslovati. Z ločitvijo dejavnosti dobave od dejavnosti distribucije električne energije je Elektro Ljubljana izpolnila zahteve slovenske in evropske zakonodaje.VZMD opozarja na pasti prodaje Mercatorja Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pozorno in z zaskrbljenostjo spremlja postopke prodaje večinskega deleža Mercatorja. Če bodo prodajalci 52-odstotnega paketa delnic te prodali, kupec pa ne bo imel zadostnih sredstev za prevzem, bi to imelo sila negativne posledice za družbo in za male delničarje.Pivovarna Laško na DBS začasno prenesla delnice Radenske Pivovarna Laško je zaradi zagotavljanja likvidnosti z Deželno banko Slovenije (DBS) sklenila pogodbo o začasni prodaji vrednostnih papirjev in skladno s to pogodbo banki začasno odprodala 600.000 delnic oziroma 11,86-odstotni delež Radenske. Lastništvo Laškega v Radenski se je tako začasno znižalo s 93,82 na 81,96 odstotka.Emo-Tech umaknil ugovor proti vodenju prisilke Almonta Emo-Tech, ki je 19. septembra vložil ugovor proti vodenju prisilne poravnave nad družbo Almont iz Slovenske Bistrice, je ugovor v torek umaknil, zato je okrožno sodišče v Mariboru postopek z ugovorom ustavilo. Še vedno pa teče postopek ugovora Prve finančne agencije proti vodenju prisilne poravnave Almonta. Spomnimo, da je prisilna poravnava Almonta stekla 28. junija, 155 upnikov pa je skupaj prijavilo za dobrih 21 milijonov evrov terjatev.Alea Iacta brez koncesije Vlada je včeraj zavrnila zahtevo družbe Alea Iacta za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu v Vrtojbi. Ugotovila je namreč, da je na širšem goriškem območju obstoječa ponudba zadostna in da bi prekomerno povečevanje obsega ponudbe lahko negativno vplivalo na poslovanje obstoječih ponudnikov.Konstruktor Invest v stečaj Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj ustavilo postopek prisilne poravnave nad družbo Konstruktor Invest in začelo stečajni postopek. Konstruktor Invest je namreč 24. novembra umaknil predlog za začetek prisilne poravnave, ki je sicer stekla 16. avgusta.Izimobil razmišlja o prijavi Boba UVK Družba Izimobil resno razmišlja, da bi Simobilov nizkocenovni paket Bob prijavila na urad za varstvo konkurence (UVK). Prepričani so namreč, da drugi največji slovenski mobilni operater prek blagovne znamke Bob obljublja uporabnikom storitve pod ceno oziroma pod stroški storitve.Pripravila Jan Bratanič in STA		Dnevnik	2011-12-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042508129/posel/novice/1042508129	Pomoč Tosami Zagožnovo odnesla iz medresorske komisije	gospodarstvo, ekonomija	Pomoč Tosami Zagožnovo odnesla iz medresorske komisije  Ljubljana - Marija Zagožen ni več predsednica medresorske komisije za dodeljevanje državnih pomoči podjetjem v težavah, poleg nje pa je odhajajoča vlada nedavno razrešila še tri njene člane: Špelo Medved, Ivana Govšeta in Alenko Šesek.  Novi predsednik medresorske komisije za podeljevanje državnih pomoči podjetjem v težavah je postal Aljoša Tomaž. (Foto: Luka Cjuha) Novi predsednik komisije, ki ima po novem le pet in ne več šest članov, je postal Aljoša Tomaž, vanjo pa je vlada imenovala še nekdanjega generalnega direktorja Dursa Stojana Grilja in Metko Kandrič, izvršno direktorico državnega podjetja PDP. Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da so se za zamenjave odločili, ker komisija lani ni preučila vseh vidikov pri reševanju vloge za podelitev državne pomoči Tosami. Spomnimo, ko je ministrstvo za gospodarstvo vodila še Darja Radić, je medresorska komisija dala vladi pozitivno mnenje o državni pomoči Tosami. Toda ko je predlog na mizo kot začasni minister prejel naslednik Radićeve Mitja Gaspari, je vladi predlagal, da naj medresorska komisija ponovno pretehta svojo odločitev. Vlada se je julija lani s predlogom strinjala. Namesto da bi komisija septembra lani ponovno odločala o pomoči Tosami, se zaradi nesklepčnosti komisije to ni zgodilo. Po zakonu o prestrukturiranju podjetij v težavah je vlada od leta 2009 14 podjetjem odobrila 18,5 milijona evrov državnih pomoči. Od tega zneska na subvencije odpade 4,7 milijona evrov, na poroštva 2,35 milijona evrov, na dolgoročna posojila pa 11,46 milijona evrov. V obravnavanem obdobju je vlada štirim podjetjem odobrila še 2,7 milijona evrov. Najmanj, in sicer 1,8 milijona evrov pomoči, je država odobrila leta 2010. Dodelitev državne pomoči še ne pomeni izplačila, saj morajo družbe za izplačilo izpolniti določene pogoje, so dodali na ministrstvu za gospodarstvo. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2012-02-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042284919/posel/novice/1042284919	Vlada imenovala nove nadzornike HSE	gospodarstvo, ekonomija	Vlada imenovala nove nadzornike HSE  Ljubljana - Novi člani nadzornega sveta Holdinga slovenske elektrarne (HSE) so Mojca Kert Kos, Franc Žlahtič, Franc Žerdin in Igor Tičar. Vlada jih je skupaj z nadzorniki petih elektrodistribucijskih podjetij na predlog ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika imenovala na včerajšnji dopisni seji.  Vlada, simbolična slika. (Foto: Matej Povše) Pri tem je opaziti, da v novi sestavi nadzornega sveta holdinga, ki mora najkasneje do konca septembra izbrati novega generalnega direktorja družbe, ni težkokategornikov iz energetskega gospodarstva in politike. Stroko bo v njem zastopal dekan mariborske fakultete za elektriko, računalništvo in informatiko Igor Tičar, ministrstvo za gospodarstvo pa bo HSE, ki je v stoodstotni lasti države, nadziralo prek Franca Žlahtiča, ki sicer vodi tudi svet nacionalne agencije za energijo. Še najbližje političnim strankam je najverjetnejši kandidat za predsednika nadzornega sveta Franc Žerdin, nekdanji direktor Premogovnika Velenje in velik zagovornik gradnje šestega bloka TE Šoštanj, ki je mestni svetnik SD v Velenju. Mojca Kert Kos, ki vodi Petrol Energetiko, pa je članica nikoli zaživelega strateškega sveta predsednika vlade za energetiko. Ob tem velja opozoriti, da si Petrol in HSE konkurirata pri prodaji in dobavi električne energije industrijskim odjemalcem. Vlada je včeraj imenovala tudi nove člane nadzornih svetov elektrodistribucijskih podjetij. V nadzornem svetu Elektra Ljubljane bodo tako sedeli Marjan Rekar, Andrej Šušteršič, Jasna Kalšek in Aleš Šaver, v Elektru Maribor Roman Ferenčak, Matjaž Madžarac, Peter Grubelnik in Srečko Kokalj, v Elektru Celje Vladimir Malenkovič, Uroš Merc, Drago Štefe in Marjan Šunta, v Elektru Gorenjska Aleš Groznik, Ludvig Sotošek, Mojca Golc in Darjan Petrič ter v Elektru Primorska Matevž Marc, Miloš Pantoš, Uroš Saksida in Karol Peršolja.	Primož Cirman	Dnevnik	2009-07-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042449858/posel/novice/1042449858	Stečajni upravitelj Gradisa Celje je razpisal drugo javno dražbo	gospodarstvo, ekonomija	Stečajni upravitelj Gradisa Celje je razpisal drugo javno dražbo  Celje - Stečajni upravitelj Gradisa Celje Zlatko Hohnjec je za 5. julij razpisal drugo javno dražbo za prodajo stečajnega premoženja. Tokrat je predmet prodaje Gradisov samski dom v Celju, izklicna cena pa je določena v višini 2,2 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.  Stečajni upravitelj Gradisa Celje Zlatko Hohnjec je za 5. julij razpisal drugo javno dražbo za prodajo stečajnega premoženja. (Foto: Luka Cjuha) Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo pravočasno vplačale varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene. Kupec, ki bo na dražbi uspel, bo moral podpisati prodajno pogodbo v roku treh dni po opravljeni javni dražbi, v roku 20 dni po dražbi pa plačati celotno kupnino. Hohnjec je v predlaganem in zdaj potrjenem seznamu terjatev Gradisa, ki je v stečaju od marca lani, priznal za 68,5 milijona terjatev, medtem ko jih je za dobrih 10,5 milijona evrov prerekal. Ločitveno pravico in s tem prednost pri poplačilu je sodišče priznalo Banki Celje, Abanki Vipa, banki Sparkasse, Merkurju, Hypo Alpe Adria banki, NKBM in Mercatorju.	sta	Dnevnik	2011-06-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042266449/posel/novice/1042266449	Padec vrednosti delnic za polovico zmanjšal lanski skupni dobiček družb	gospodarstvo, ekonomija	Padec vrednosti delnic za polovico zmanjšal lanski skupni dobiček družb  Ljubljana - Gospodarske družbe v Sloveniji so v lanskem letu po skoraj vseh kazalcih poslovanja zabeležile padec. Glede na to, da se je finančno-gospodarska kriza v realnem sektorju začutila šele v drugi polovici lanskega leta, so lahko pričakovanja za letos toliko bolj skrb zbujajoča.  Ljubljanska borza, simbolična slika. (Foto: Luka Cjuha) Lansko leto so gospodarske družbe po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) skupno sicer še končale pozitivno, a le z 2,3 milijarde evri celotnega dobička (prihodki, zmanjšani za odhodke), kar je za 47 odstotkov manj kot leta 2007. Levji delež je prispeval padec borznih tečajev, zaradi česar so družbe imele lani 1,3 milijarde evrov izgube, medtem ko so imele še leto poprej iz naslova finančnega delovanja visoke čiste dobičke. Kljub temu velja poudariti, da so zmanjšale tudi dobiček iz poslovanja, in sicer za tri odstotke, na 3,4 milijarde evrov. Medtem ko se je čisti dobiček družb, tisti po odplačanih davkih, lani v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 17 odstotkov, na 3,36 milijarde evrov, se je čista izguba, ki so jo ustvarila podjetja, povečala kar za 175 odstotkov. Skupno so družbe dosegle le slabo polovico rezultata iz leta 2007, a lansko leto kljub temu še končale s samo 1,66 milijarde evrov čistega dobička. Skrb zbujajoč je podatek, da je bil nominalno ta le nekoliko višji kot tisti iz leta 2004. Poskušajmo padec uspešnosti slovenskih podjetij ponazoriti še z enim kazalcem: če so leta 2007 na 100 evrov prihodkov ustvarile 4,4 evra čistega dobička, so ga lani le še 1,9 evra, kar je najmanj v zadnjih petih letih. In če so družbe vse od leta 2004 ustvarjale več skupnih prihodkov kot skupnih odhodkov in razmerje povečevale v korist prihodkov, so lani izkazale najnižjo vrednost kazalca celotne gospodarnosti. Na 100 evrov skupnih odhodkov so izkazale le 103 evre skupnih prihodkov, kar je znova najslabši rezultat zadnjih petih let. Prvič v zadnjih petih letih so družbe na ravni poslovnih prihodkov dosegle boljše rezultate kot na ravni celotnih prihodkov. Če so se ti finančni prihodki v minulih letih zviševali, so jih namreč v lanskem letu predvsem zaradi oslabitev in odpisov finančnih naložb potisnili navzdol. Hkrati se je povečalo zadolževanje družb. Obveznosti do virov sredstev so se v primerjavi z letom 2007 povečale za 10 odstotkov in če so kapital povečale za 4 odstotke, so obveznosti povečale za 15 odstotkov. Delež obveznosti v sredstvih se je povečal za 2,3 odstotne točke, na 65,2 odstotka, kar pomeni, da imajo naše družbe dvakrat več obveznosti kot kapitala. Prav tako se je zmanjšala pokritost dolgoročnih sredstev z dolgoročnimi viri financiranja. Edina pozitivna kazalca sta kazalca produktivnosti, izračunana iz razmerja med celotnimi prihodki in zaposlenimi ter iz razmerja med zaposlenimi in neto dodano vrednostjo.	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-05-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042498923/posel/novice/1042498923	Prodaja Istrabenzovega opatijskega hotela po treh letih znova na začetku	gospodarstvo, ekonomija	Prodaja Istrabenzovega opatijskega hotela po treh letih znova na začetku  Ljubljana - Prodaja edine Istrabenzove turistične naložbe na Hrvaškem, opatijskega Grand Hotela Adriatic, je, kot kaže, padla v vodo, saj družbi EPS Real Estate tudi v podaljšanem roku ni uspelo zbrati kupnine za nakup hotela. Kot smo razkrili v Dnevniku, je EPS Real Estate že oktobra lani za opatijski hotel ponudil 33 milijonov dolarjev oziroma okoli 25 milijonov evrov, vendar nato kljub več podaljšanih rokih, opravljenem pravnem pregledu in skrbnem pregledu poslovanja kupnine ni nakazal na skrbniški oziroma tako imenovani escrow račun.  Po skoraj treh letih od začetka prodajnih postopkov in po tistem, ko so se s skrivnostno družbo EPS Real Estate že dogovorili za prodajo, opatijski hotel Grand Hotel Adriatic ostaja v lasti Skupine Istrabenz, prodajni postopki pa se očitno vračajo na začetek. (Foto: Grand Hotel Adriatic) Zakaj do prodaje kljub sklenjeni pogodbi oziroma podpisani predpogodbi ni prišlo, ni znano. O skrivnostni družbi EPS Real Estate ni mogoče dobiti nobenih kontaktnih podatkov, po nekaterih informacijah pa naj bi bila družba dejansko še vedno v mirovanju. Po navedbah naših virov naj bi sicer družbo v Italiji ustanovili nekateri nepremičninski investitorji iz ZDA, vendar tega v italijanskih sodnih registrih ni mogoče preveriti. Vse bolj kaže, da se prodaja Grand Hotela Adriatic, ki poleg dveh hotelskih zgradb obsega tudi kongresni center, wellnes center in Casino Adriatic, tri leta po začetku prodajnih postopkov in dveh neuspešnih javnih razpisih znova vrača na začetek. S prodajo Grand Hotela Adriatic bi lahko v Istrabenzu Turizmu sicer rešili velik del svojih finančnih težav, ki jim jih je povzročila (pre)draga investicija v portoroški Grand hotel Palace. Istrabenzova turistična divizija, v katero poleg matične družbe Istrabenz Turizem sodijo še Grand Hotel Adriatic, Istrabenz hoteli Portorož (lastnik Grand hotela Palace) in italijanska družba Thai Si, je imela konec septembra 75 milijonov evrov finančnega dolga, kar je 2,5 milijona evrov manj kot konec lanskega decembra. Zaradi visokih obresti za bančna posojila in amortizacije je Istrabenzova turistična divizija v prvih treh četrtletjih letošnjega leta ustvarila štiri milijone evrov čiste izgube, medtem ko je bil dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pri 5,6 milijona evrov za tretjino nižji kot v enakem lanskem obdobju. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-12-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042342866/posel/novice/1042342866	Dobro poročilo o zaposlovanju potrdilo dober teden na Wall Streetu	gospodarstvo, ekonomija	Dobro poročilo o zaposlovanju potrdilo dober teden na Wall Streetu  New York - Osrednji borzni indeksi Wall Streeta so v petek končali uspešen teden, ki ga je zadnji dan trgovanja potrdilo poročilo ameriškega ministrstva za delo o tem, da je stopnja brezposelnosti februarja ostala na 9,7 odstotka.  (Foto: daylife.com) Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s petkom preteklega tedna napredoval za 240,94 točke oziroma 2,3 odstotka na vrednost 10.566,20 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je napredoval za 34,21 točke oziroma 3,1 odstotka na vrednost 1138,70 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite za 88,09 točke oziroma 3,9 odstotka na vrednost 2326,35 točke, indeks manjših podjetij Russell 2000 pa je porasel za 37,46 točke oziroma 6 odstotkov na 666,02 točke. Osrednji indeksi so se spet znašli v pozitivnih številkah na letni ravni. Dow Jones je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2009 napredoval za 138,15 točke oziroma 1,3 odstotka, S&P 500 za 23,60 točke oziroma 2,1 odstotka in Nasdaq za 57,20 točke oziroma 2,5 odstotka. Ameriško ministrstvo za trgovino je v petek razveselilo vlagatelje s podatkom, da so februarja v ZDA ukinili le 36.000 delovnih mest. Analitiki so jih pričakovali 50.000, poleg tega pa ugibali, ali bodo februarske številke napihnjene zaradi snežnih viharjev. Marca naj bi bili podatki še boljši. Poleg tega je ameriška centralna banka Federal Reserve poročala, da je vrednost potrošniških posojil v ZDA januarja povišala za 4,96 milijarde dolarjev, kar je bila prva rast po 11 zaporednih mesecih. Že v ponedeljek je prišlo na dna nekaj poročil, ki so kazala, da ameriško gospodarstvo sicer počasi, vendar pa zanesljivo okreva. Inštitut za za upravljanje s ponudbo je sporočil, da je njegov indeks proizvodnih dejavnosti februarja rasel počasneje, kot januarja, vendar še vedno kazal rast. Osebna poraba Američanov je januarja porasla za 0,5 odstotka, poraba za gradnje je padla, osebni dohodki pa so lani nazadovali za 1,7 odstotka. V ponedeljek je bilo tudi nekaj najav korporacijskih prevzemov, kar je dober znak oživitve zaupanja, v četrtek pa so trgovine poročale o dobri prodaji v januarju. Vsi znaki kažejo, da je okrevanje na poti, čeprav ne bo tako hitro, kot upajo predvsem tisti, ki so brez dela. Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom napredoval za 122,06 točke oziroma 1,2 odstotka, s čimer se je povzpel na najvišjo vrednost od 20. januarja. S&P 500 je v petek porasel za 15,73 točke oziroma 1,4 odstotka, kar je bila že šesta zaporedna dnevna rast indeksa. Nasdaq je porasel za 34,04 točke oziroma 1,5 odstotka, Russell 2000 pa je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 13,55 točke oziroma 2,1 odstotka. Nafta se je v petek podražila za 1,29 dolarja na 81,50 dolarja za 159-litrski sod, kar je pomagalo k rasti delnic naftnih podjetij. Delnice Chevrona so se podražile za 1,22 dolarja na 74,30 dolarja, delnice ExxonMobila pa za 1,07 dolarja na 66,47 dolarja. Opomogle so si tudi delnice finančnih podjetij. Delnice Bank of America so se podražile za 30 centov na 16,70 dolarja, delnice JP Morgan Chase pa za 89 centov na 42,81 dolarja.	sta	Dnevnik	2010-03-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/322432/posel/novice/322432	Dars je z izvajalci sklenil pogodbo za odsek Ponikve - Hrastje	gospodarstvo, ekonomija	Dars je z izvajalci sklenil pogodbo za odsek Ponikve - Hrastje  Ljubljana - Družba za avtoceste v RS (Dars) je minuli četrtek z izbranim izvajalcem sklenila pogodbo o gradnji avtocestne trase Ponikve - Hrastje. Dela v vrednosti 48,15 milijona evrov bodo izvedla podjetja v skupnem nastopu SCT, Primorje, CGP in Kraški zidar.  (Foto: Jaka Adamič) Kot je Dars danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom, izbranim v postopku javnega naročanja. Izvajalci bodo dela izvedli v 18-mesečnem pogodbenem roku od uvedbe v delo.	agencije,pb	Dnevnik	2008-05-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042471097/posel/novice/1042471097	Cene ameriških državnih obveznic znova rastejo	gospodarstvo, ekonomija	Cene ameriških državnih obveznic znova rastejo  New York - Skrbi pred morebitno ponovitvijo recesije v ZDA in nadaljevanje finančne krize v Evropi prepričujejo vlagatelje, da se odpovedo delnicam in kupujejo ameriške državne obveznice, katerih cene so v torek porasle, donosi pa padli. Cena izposojanja je za ZDA spet nižja, ne glede na padec kreditne ocene s strani bonitetne agencije Standard & Poor s.  (Foto: AP) Donosi na obveznice z desetletno zapadlostjo so se v torek znižali na 1,97 odstotka, njihova cena pa je porasla za 12,5 centa na 100 vloženih dolarjev. Cena 30-letnih obveznic je porasla za 81 centov na 100 dolarjev, donos pa je padel na 2,26 odstotka. Obenem se je v torek nadaljevalo padanje delniških indeksov. Dow Jones je uvodoma zdrsnil za 300 točk, na koncu pa v primerjavi s petkom izgubil 100 točk. ZDA so torej za vlagatelje v negotovih časih še vedno dobra naložba.V ZDA avgusta malce hitrejša rast storitvenih dejavnosti Ameriški storitveni sektor, ki zaposluje 90 odstotkov vse delovne sile v ZDA, se je avgusta malce razširil. Inštitut za upravljanje s ponudbo je poročal, da je vrednost indeksa storitvenih dejavnosti za avgust porasla z julijskih 52,7 na 53,3 točke. Vsaka vrednost indeksa nad 50 točk pomeni rast in ta se je v zadnjih dveh letih nadaljevala skoraj neprekinjeno, čeprav se je v zadnjih šestih mesecih upočasnila. Položaj v storitvenih dejavnostih je nekoliko boljši kot v proizvodnih, saj je omenjeni inštitut pretekli teden poročal, da je vrednost ustreznega indeksa avgusta znašala le 50,6 točke.	sta	Dnevnik	2011-09-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042229144/posel/novice/1042229144	Škode in kriza izničili dobiček Adriatica Slovenice	gospodarstvo, ekonomija	Škode in kriza izničili dobiček Adriatica Slovenice  Ljubljana - Množični škodni dogodki in padci tečajev vrednostnih papirjev so vzrok, da zavarovalnica Adriatic Slovenica ne bo dosegla načrtovanih rezultatov. Za leto 2008 je bil predviden dobiček v višini 25 milijonov evrov pred davki, zdaj vse kaže, da dobička ne bo, je včeraj povedal predsednik uprave Adriatica Slovenice Gabrijel Škof.  V letošnjih prvih desetih mesecih so zbrali skupaj 213 milijonov evrov bruto premij, pri tem pa izplačali skupaj 146 milijonov evrov odškodnin, od tega približno 19 milijonov evrov zaradi škode, ki so jo povzročila poletna neurja. Kot je poudaril Škof, kapitalska ustreznost zavarovalnici s 1030 zaposlenimi (60 manj kot leto pred tem) trenutno ne povzroča težav. Načrtujejo tudi širitev v tujini. Potem ko je septembra v Beogradu začela poslovati premoženjska zavarovalnica AS Osiguranje, ki je v 99,8-odstotni lasti Adriatica Slovenice, bodo še letos odprli poslovalnico tudi v Novem Sadu. Njeno mrežo nameravajo še širiti, tako da bi leta 2009 zbrala pet milijonov evrov bruto premij in v nekaj letih zavzela dva odstotka srbskega trga. Znano je, da bo zavarovalnica z novim letom podražila dopolnilna zdravstvena zavarovanja, mesečna premija bo višja za slaba dva evra. Drugih zavarovalnih produktov ne bodo podražili.	sta,Tomaž Modic	Dnevnik	2008-12-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042375453/posel/novice/1042375453	Vodstvo NLB za 400-milijonsko dokapitalizacijo, ki neti spor med ministri	gospodarstvo, ekonomija	Vodstvo NLB za 400-milijonsko dokapitalizacijo, ki neti spor med ministri  Ljubljana - Nadzorniki Nove Ljubljanske banke (NLB) so na včerajšnji seji potrdili predlog uprave banke na čelu z Božom Jašovičem, da se banko dokapitalizira s 400 milijoni evrov. Odločitev naj bi po neuradnih informacijah sprejeli soglasno, ali in kako bo pri dokapitalizaciji sodelovala država, pa še vedno ni jasno.  Med pomembnejšimi odločevalci v vladi je minister za finance Franc Križanič v manjšini tistih, ki ocenjujejo, da mora država NLB dokapitalizirati. Sam ves čas poudarja, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v Sloveniji, toda na odgovor, na kakšen način bo krepil njen kapital, v banki čakajo že skoraj leto dni. (Foto: Matej Povše) Prav na jutrišnjem delovnem posvetu vlade o proračunih za leto 2011 in 2012 ter strukturnih reformah je pričakovati burno razpravo na temo dokapitalizacije NLB. Razlogi za to so v izjemno različnih in nasprotujočih si pogledih na sodelovanje države pri dokapitalizaciji NLB. Medtem ko minister za finance Franc Križanič podpira državno dokapitalizacijo NLB in nasprotuje zmanjšanju lastniškega deleža države v banki, na nasprotnem bregu stoji minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Poleg tega velja spomniti tudi na nedavne izjave premierja Boruta Pahorja, da ne verjame več, da mora imeti Slovenija kot majhna ekonomija večinski delež v največji banki. Bolj je naklonjen vstopu tujega partnerja, ki bi imel željo po donosih na dolgi rok. Po tej različici je v igri zmanjšanje lastniškega deleža države v NLB na 25 odstotkov in eno delnico, s čimer bi država ohranila nadzor nad ključnimi odločitvami v banki. Glede na včerajšnjo izjavo ministra Križaniča, da ministrstvo za finance podpira dokapitalizacijo in razvojne načrte NLB, saj gre za najpomembnejšo finančno institucijo v Sloveniji, stvar lastnikov pa je, katero vrsto kapitala bodo lastniki vplačali, Tier 1 ali Tier 2 , je razumeti, da še vedno razmišlja o vplačilu dokapitalizacijskih sredstev preko prednostnih delnic, ki nimajo glasovalne pravice. A slednje je, vsaj z vidika enega od razlogov, ki ga za nujnost dokapitalizacije banke navaja uprava, vprašanje brez teže. V banki namreč dokapitalizacijo utemeljujejo z nujnostjo izboljšanja kapitalske ustreznosti glede na količnik temeljnega kapitala Tier 1, kar zahtevajo nova evropska pravila, in s stresnim testom, po katerem bo NLB po Jašovičevih napovedih med analiziranimi bankami na repu EU. Krepitev kapitala Tier 2, kamor se zdaj vštevajo prednostne delnice, tako banki ne zadošča. Z ministrstva za finance včeraj do konca redakcije nismo dobili pojasnil, ali in na kakšen način bo država sodelovala pri dokapitalizaciji NLB. Prav tako odgovora na vprašanje, ali se jim je z belgijsko KBC uspelo dogovoriti, da bo sodelovala pri dokapitalizaciji sorazmerno z lastniškim deležem v višini okoli 30 odstotkov. Ob tem velja opozoriti na neuradne informacije, da naj bi KBC znova skušala z državo skleniti dogovor o povečanju svojega lastniškega deleža v NLB. To naj bi preverjala tudi v Bruslju. Kot je znano, se je KBC morala ob prejemu državne pomoči zavezati, da se bo dezinvestirala. Država je neposredno in posredno približno 48-odstotna lastnica NLB in tega deleža s sodelovanjem pri dokapitalizaciji ne sme povečati brez objave prevzemne ponudbe. Če bi pri dokapitalizaciji sorazmerno z višino svojega lastniškega deleža v NLB, ki znaša okoli 30 odstotkov, sodelovala belgijska KBC, bi v zraku viselo še 22 odstotkov paketa dokapitalizacijskih delnic. Ker so preostali lastniki NLB večinoma mali delničarji, tudi finančni holdingi, ki sredstev za dokapitalizacijo nimajo, bi morala država že zdavnaj odgovoriti na vprašanje, kdo še bo sodeloval pri dokapitalizaciji banke. Precej se je govorilo o Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in International Financial Corporation (IFC), ki je del Skupine Svetovne banke. Pri čemer pa velja opozoriti, da EBRD ob morebitnem vnovičnem lastniškem vstopu v NLB pričakuje, da bo država lastništvo v banki v doglednem času občutno znižala oziroma banko privatizirala. Slednje izhaja tudi iz pravkar sprejete strategije EBRD za Slovenijo. EBRD je pripravljena zagotavljati sredstva za financiranje slovenskih finančnih institucij za njihovo rast, predvsem pri širitvi njihovih poslov v države v regiji, so zapisali v strategiji, poleg tega pa podpirajo nadaljnji umik države iz gospodarstva. Vodstvo NLB pričakuje, da bo dokapitalizacija izpeljana do konca tega leta, skupščina, na kateri bodo delničarji odločali o dokapitalizaciji, pa bo sklicana za september. vesna.vuković@dnevnik.si, barbara.hren@dnevnik.si	Vesna Vuković,Barbara Hren	Dnevnik	2010-07-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042334018/posel/novice/1042334018	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Nova KBM 0,83 % Sava 1,3 %		Dnevnik	2010-01-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042296209/posel/novice/1042296209	Z novim zakonom o dohodnini naj bi pobrali za 16,4 milijona evrov več davkov	gospodarstvo, ekonomija	Z novim zakonom o dohodnini naj bi pobrali za 16,4 milijona evrov več davkov  Ljubljana - Navedbe gospodarskega ministra Mateja Lahovnika po današnji seji vlade, da naj bi vlada ob uvedbi novih dohodninskih razredov pobrala za 20 milijonov evrov davkov manj, ne držijo, ocenjujejo na finančnem ministrstvu. Ob tem poudarjajo, da bi neto pozitiven učinek ob uvedbi predloga zakona o dohodnini znašal 16,4 milijona evrov.  Finančno in gospodarsko ministrstvo (na sliki ministra omenjenih resorjev Franc Križanič in Matej Lahovnik) se ne strinjata glede posledic novega zakona o dohodnini. (Foto: Luka Cjuha) Kot so sporočili s finančnega ministrstva, naj bi s predlagano novelo zakona o dohodnini, po kateri bi se spremenila davčna obremenitev nekaterih zavezancev, prišlo do zvišanja javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine. Zaradi predlaganega zvišanja dodatne splošne olajšave bi se davčna obremenitev zavezancev znižala, kar bi pomenilo izpad prihodkov proračuna, in sicer po oceni v višini približno 11,6 milijona evrov. Po drugi strani pa bi se zavezancem z dohodki nad dvainpolkratnikom povprečne plače, ki bi bili razporejeni v novi predlagani četrti in peti davčni razred s stopnjami 45 odstotkov in 50 odstotkov, davčna obremenitev povečala. To bi pomenilo priliv prihodkov proračuna, po oceni v višini približno 50 milijonov evrov. S ponovno uvedbo stanovanjske olajšave se ocenjuje, na podlagi podatkov o številu zavezancev, ki so tako olajšavo koristili v letu 2006, da bi bili prihodki iz naslova dohodnine nižji za okrog 20 milijonov evrov. Do določenega znižanja virov iz naslova dohodnine bi prišlo tudi zaradi povečanja instituta namenitve dela dohodnine za donacije za humanitarne namene, po oceni za okrog dva milijona evrov. Kljub temu bi neto pozitiven učinek predlaganega zakona znašal približno 16,4 milijona evrov, so izračunali na finančnem ministrstvu. Minister Lahovnik je danes med drugim ponovil, da je delo je v Sloveniji nadpovprečno obremenjeno, zato bo vedno nasprotoval dodatni obdavčitvi dela z dodatnimi dohodninskimi razredi. Kot je dejal, bi država, po izračunih, ki jih ima na voljo, ob uveljavitvi predloga finančnega ministra Franca Križaniča pobrala celo za 20 milijonov davkov manj. Več bi bilo sive ekonomije in davčnih utaj, je ocenil Lahovnik. Lahovnik je tudi ponovil, da sam ni bil obveščen o pripravi novih dohodninskih razredov. Je pa poudaril, da se mu glasno razmišljanje finančnega ministra ne zdi problematično. Ta vlada je v tem smislu bistveno drugačna od prejšnje. Oni so delovali na bistveno drugačen, bolj avtoritaren način, meni gospodarski minister.	sta	Dnevnik	2009-09-03 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042409214/posel/novice/1042409214	NLB naj bi Savi podaljšala posojilo	gospodarstvo, ekonomija	NLB naj bi Savi podaljšala posojilo  Ljubljana - Nova Ljubljanska banka je Savi pripravljena podaljšati posojilo, ki se je izteklo v tem mesecu, Sava pa ga ni sposobna niti delno poplačati. Po naših informacijah bodo od slabih 43 milijonov evrov Savi podaljšali plačilo okoli 40 milijonov evrov posojila, vendar pod drugačnimi pogoji, kot so veljali doslej.  (Foto: Luka Cjuha) Tako je včeraj že potekala dopisna seja nadzornega sveta Save, na kateri so odločali o zavarovanjih za posojilo. In sicer naj bi NLB dobila v zavarovanje eno od bremen prostih turističnih naložb Save. Poleg tega bo morala Sava po trditvah naših virov kratkoročno posojilo poplačevati sproti, vsakih nekaj mesecev po par milijonov evrov. Savi se, kot smo poročali nedavno, v začetku decembra izteka posojilo, s katerim je pred letom dni odkupila del terjatev bank do NFD Holdinga za nakup delnic Istrabenza. Toda že novembra je Sava NLB sporočila, da posojila ne zmore poplačati, zato je NLB zahtevala vsaj delno poplačilo, in sicer v višini okoli 18 milijonov evrov, kolikor je NFD Holding v tem letu poplačal obveznosti do Save. Zaradi likvidnostnih težav pa je bila za Savo tudi to prevelika zahteva. Savi se po neuradnih informacijah v tem mesecu izteče še za okoli šest milijonov evrov kratkoročnih posojil pri drugih bankah.	sr,Vesna Vuković	Dnevnik	2010-12-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042416785/posel/novice/1042416785	Novi šef družbe Mura in partnerji je Milan Mörec	gospodarstvo, ekonomija	Novi šef družbe Mura in partnerji je Milan Mörec  Ljubljana - Novi predsednik uprave družbe Mura in partnerji, ki je hčerinsko podjetje Mure, d.d., je postal Milan Mörec, ki je bil do zdaj član uprave tega podjetja, v preteklosti pa je bil dolga leta eden od ključnih menedžerjev Mure.  Milan Mörec (Foto: bc) Dosedanji šef Mure in partnerji Bojan Starman je namreč podal odstopno izjavo. Poleg Starmana je odstopil tudi predsednik nadzornega sveta Mure in partnerji Matej Kurent. Po besedah stečajnega upravitelja Mure Branka Đorđevića sta tako Starman kot Kurent odstopila, ker se nista strinjala, da je morala Mura in parterji pred kratkim kupiti podjetje Mura EHM. Nakup tega podjetja, ki je nedavno vložilo predlog za začetek prisilne poravnave, je zahteval Đorđević. Mura EHM je drugi največji kupec Mure. Če ga ne bi kupila Mura in partnerji, bi izgubili vse trgovine v Sloveniji in na Hrvaškem, je svojo odločitev utemeljil Đordević.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-01-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/305135/posel/novice/305135	Delničarji Iskre Avtoelektrike v ustanovitev holdinške družbe	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji Iskre Avtoelektrike v ustanovitev holdinške družbe  Šempeter pri Gorici - Nadzorni svet Iskre Avtoelektrike, ki mu predseduje Igor Hustič, je včeraj članom uprave dovolil, da sodelujejo pri ustanovitvi družbe, ki se bo ukvarjala izključno z dejavnostjo holdingov.  Njen osnovni namen naj bi bil povezovanje malih delničarjev Iskre Avtoelektrike . Ali to pomeni, da se že v kratkem obeta menedžersko-delavski odkup Iskre Avtoelektrike, ni mogoče z gotovostjo napovedati. Predsednik uprave Aleš Nemec sicer priznava, da bi si menedžerji želeli pridobiti pomembnejši delež Iskre Avtoelektrike, čeprav prevzema po njegovih zagotovilih ne načrtujejo, saj za kaj takega nimajo dovolj sredstev. V družbi, ki jo bodo ustanovili, bodo po njegovih besedah združeni le mali delničarji, med katerimi bo predvidoma tudi uprava Iskre Avtoelektrike. Kdo bo družbo vodil, še ni znano, zagotovo pa to ne bo kateri izmed članov uprave, pravi Nemec. Alešu Nemcu in preostalima članoma uprave, Ivanu Lisjaku in Tadeju Vidicu, je nadzorni svet ravno včeraj podaljšal mandat. Spomnimo, da še danes ni znano, kdo je dejansko lastnik družbe Infond Holding 3, sicer 24,3-odstotne lastnice Iskre Avtoelektrike. Ko je Infond Holding junija lani prodal Infond Holding 3, se je med kupci omenjal predvsem menedžment Iskre Avtoelektrike na čelu z Alešem Nemcem, ki pa zatrjuje, da menedžerji niso lastniki Infond Holdinga 3. Nadzorni svet Iskre Avtoelektrike se je včeraj seznanil tudi s podatki o poslovanju družbe in skupine v minulem letu ter nadaljnjimi načrti delovanja odvisnih družb na Kitajskem trgu. Kot pojasnjuje Nemec, njihova kitajska podružnica posluje dobro, svoje izdelke pa prodaja predvsem na lokalnem trgu, medtem ko del proizvodnje izvaža tudi v ZDA. Lani je Iskra Avtoelektrika povečala prihodke za 15,3 odstotka, rast čistega dobička pa je bila kar 49,5-odstotna. V strateških načrtih za naslednja štiri leta smo si zadali, da bomo rasli s 15-odstotno stopnjo, še napoveduje. Če se bodo njegovi načrti uresničili, bi morala družba leta 2012 ustvariti slabih 330 milijonov evrov prihodkov oziroma skoraj tri četrtine več kot lani. matjaz.polanic@dnevnik.si jani.alic@dnevnik.si	Matjaž Polanič,Jani Alič	Dnevnik	2008-03-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042462942/posel/novice/1042462942	Po razkritju v Dnevniku mali delničarji in Kad zahtevajo posebno revizijo Perutnine Ptuj	gospodarstvo, ekonomija	Po razkritju v Dnevniku mali delničarji in Kad zahtevajo posebno revizijo Perutnine Ptuj  Ljubljana - Ozadje prodaj hčerinskih družb, ki so v nizu nenavadnih okoliščin končale v posredni lasti vodilnih menedžerjev Perutnine Ptuj, bodo, kot kaže, preverili tudi revizorji Ernsta&Younga. Kapitalska družba in društvo malih delničarjev MDS sta namreč včeraj zaradi suma oškodovanja družbe zahtevala imenovanje posebnega revizorja, ki bi preveril poslovanje Perutnine Ptuj v zadnjih petih letih.  Prodajo hčerinskih družb, ki so posredno končale v pomembni lasti menedžerjev Perutnine Ptuj z Romanom Glaserjem na čelu, bodo, kot kaže, skupaj s številnimi drugimi posli preverili revizorji Ernst (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika) Kot smo minuli teden razkrili v Dnevniku, so se menedžerji ptujske prehranske skupine, združeni v družbi Holding PMP, z vsega 158 evri dokopali do večinskega deleža PP Agro (nekdanji Agrokombinat Maribor), hkrati pa jim je Perutnina Ptuj prodala tudi pomemben delež v svoji bosansko-hercegovski hčerinski družbi Perutnina Ptuj B, ki velja za eno najuspešnejših družb v ptujski skupini. Prodajo Perutnine Ptuj B je predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser sicer zanikal in zatrdil, da je imel Holding PMP že ob ustanovitvi te družbe v lasti 45-odstotni delež. Vendar pa je na drugi strani prav iz letnih poročil Perutnine Ptuj razvidno, da je Holding PMP v Perutnino Ptuj B vstopil šele v minulem letu. Do konca leta 2009 je bila namreč Perutnina Ptuj lastnica 99,6 odstotka Perutnine Ptuj B, medtem ko je konec lanskega decembra izkazovala le še 55-odstotni delež. Kolikšen lastniški delež ima Perutnina Ptuj dejansko v lasti, ni znano, saj je tudi Holding PMP v svojem poročilu o poslovanju zapisal, da ima v lasti 55 odstotkov družbe, se pravi natanko toliko, kot ga v svojih bilancah izkazuje tudi Perutnina Ptuj. Čeprav je po podatkih iz sodnega registra Holding PMP prek družbe Agroinvesticije še vedno večinski lastnik PP Agro, Glaser to ostro zanika. V letnem poročilu za leto 2010 je tako zapisal, da se je uprava odločila, da je PP Agro njihova strateška naložba, zaradi česar naj bi jo tudi odkupili nazaj. Kdaj je bil posla sklenjen in zakaj so družbo prvotno sploh prodali, v letnem poročilu Perutnine Ptuj ni razkrito, je pa prav njihovo letno poročilo edino, kjer je omenjeno, da so lani znova postali edini lastnik PP Agro. Na drugi strani so imele Agroinvesticije še konec lanskega decembra v lasti za 158 evrov dolgoročnih finančnih naložb, kar je identično znesku, ki so ga odštele za nakup večinskega deleža PP Agro, medtem ko je sredi lanskega decembra notar Miloš Lešnik overil družbeniško pogodbo, po kateri je bila Perutnina Ptuj manjšinska lastnica PP Agro. Zahteve Kada in MDS za imenovanje posebnega revizorja Glaser včeraj ni želel podrobneje komentirati. Povedal je le, da bodo predlog v skladu z zakonodajo, poslovnikom ter drugimi akti predstavili na skupščini in delničarjem omogočili, da se o njem izrečejo. So pa poslovni dogodki in rezultati poslovanja Perutnine Ptuj tako ali tako že bili za vsako leto posebej revidirani, in to vsakokrat od ugledne in velike mednarodne revizijske družbe, je še dodal Glaser. Toda med redno in posebno revizijo obstaja velika razlika. Revizor pri pregledu letnega poročila namreč le preveri, ali je to pripravljeno v sladu z računovodskimi standardi, medtem ko v posebni reviziji revizor preveri tudi ekonomičnost posameznih poslov. Čeprav je le malo možnosti, da bi konzorcij lastnikov, ki je leta 2008 prevzel Perutnino Ptuj (poleg Holdinga PMP še Perutninska zadruga Ptuj, Merkur, Probanka in Zlata Moneta II), na skupščini 26. avgusta predlog za posebno revizijo podprl, te možnosti za zdaj še ni mogoče izključiti. Zlasti je ključno vprašanje, kako se bo na predlog odzval Merkur, ki ima v lasti četrtino delnic Perutnine Ptuj in ki je z njo v sodnem sporu. Spomnimo namreč, da sta se Glaser in tedanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež konec leta 2008 dogovorila za zamenjavo delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja, vendar nova uprava Merkurja te pogodbe ni priznavala, saj naj bi bila nezakonita in nična, medtem ko Glaser vztraja, da je zavezujoča. Toda, če bi bila ta pogodba zavezujoča, bi to pomenilo, da je Glaser kršil zakon o gospodarskih družbah, saj je 24 odstotkov lastnih delnic kupil mimo skupščinskega sklepa, prav tako pa zakon dopušča le 10 odstotkov lastnih delnic. Prav zaradi tega Kad in MDS zahtevata, da posebni revizor preveri tudi posle z Merkurjem. Ne glede na izid skupščine Glaserju ne bo uspelo preprečiti imenovanja posebnega revizorja. Po neuradnih informacijah naj bi bili namreč v Kadu in MDS že pripravljeni, da bodo v primeru zavrnitve predloga imenovanje posebnega revizorja zahtevali prek sodišča. Vse, kar bi moral Kad sodišču dokazati, je, da ima v lasti 10 odstotkov delnic Perutnine Ptuj in da so delničarji predlog za imenovanje posebnega revizorja na skupščini zavrnili. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-08-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042280653/posel/novice/1042280653	Premier Borut Pahor: Če Tasič ostane župan, naj razmisli o odhodu z železnic	gospodarstvo, ekonomija	Premier Borut Pahor: Če Tasič ostane župan, naj razmisli o odhodu z železnic  Prevalje - Generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Matic Tasič bi moral na zahtevo svojega prometnega ministra Patricka Vlačiča in na zahtevo nadzornega sveta SŽ odstopiti s funkcije župana občine Prevalje, vendar se to tudi na včerajšnji seji sveta občine Prevalje ni zgodilo. Igra z odstopom se vleče že vse od njegovega imenovanja v marcu 2009.  Čeprav bi moral generalni direktor Slovenskih železnic Matic Tasič že zdavnaj odstopiti s funkcije župana občine Prevalje, se to tudi na včerajšnji seji sveta občine Prevalje ni zgodilo. (Foto: Luka Cjuha) Čeprav je Tasič v javnosti v zadnjem času poudarjal, da je nepreklicno odstopil s funkcije župana, v resnici še naprej deluje kot župan. Tako denimo kot župan spremlja vse pomembnejše prireditve v občini, sklicuje seje sveta občine Prevalje, zadnja je bila včeraj. Minister Vlačič je včeraj v zvezi z zapleti okoli Tasičevega odstopa dejal le, da gospod Tasič ne more biti oboje hkrati . Enako mnenje ima premier Borut Pahor, ki od Tasiča tudi pričakuje, da bo razmislil o odhodu s SŽ, če bo ostal župan Prevalj. Vlačič je sicer že ob prvem zapletu na seji prevaljskih svetnikov sredi maja dejal: Če bo treba iskati novega generalnega direktorja, pričakujemo, da bo nadzorni svet, skladno z novimi usmeritvami vlade, poiskal generalnega direktorja prek javnega razpisa . Predsednik nadzornega sveta SŽ Andrej Godec je nad zapletom na včerajšnji seji prevaljskih svetnikov presenečen in ocenjuje, da Tasičevo ravnanje zmanjšuje kredibilnost nadzornega sveta, ministra za promet in vlade. Na seji nadzornikov prihodnji torek bodo zato razpravljali tudi o tej zadevi. Prevaljski svetniki na seji sredi maja ugotovitvenega sklepa o Tasičevem odstopu niso sprejeli, saj je proti glasovalo devet svetnikov, za pa sedem. Tasič je imel možnost, da odstop uredi v upravnem postopku, in je bil na seji 17. maja 2009 tudi seznanjen s pojasnilom vladne službe za lokalno samoupravo, da v takem primeru lahko vloži tožbo na upravnem sodišču. Po zakonu o lokalni samoupravi, kot so pojasnili v vladni službi, 37.a člen konkretno določa primere, v katerih županu preneha mandat, če odstopi. Ker svetniki ugotovitvenega sklepa o njegovem odstopu niso sprejeli, je imel možnost v osmih dneh vložiti tožbo na upravno sodišče. Vladna služba je tudi pojasnila, da je upravno sodišče v vsebinsko podobnem primeru že sprejelo meritorno odločitev. Na občini o tem, ali je Tasič v roku osmih dni sprožil upravni postopek, ne vedo nič, sam pa nam včeraj na to vprašanje ni odgovoril. Svetniki občine Prevalje o istem primeru dvakrat ne bodo odločali in je zanje zgodba s formalnega vidika končana. Prevaljski svetnik Franc Juričan, ki je bil eden tistih, ki so bili za sprejem ugotovitvenega sklepa o odstopu, pa je dejal: Očitno poskuša ostati na dveh stolih. Nič nimamo zoper Tasiča, saj tudi ni slab župan, vendar gre za neprimerno farso, ko na eni strani javnost prepričuje, da je nepreklicno odstopil, po drugi strani pa v občini Prevalje nastopa kot župan. Ne razumemo, za kaj gre pri tem cincanju, seveda pa se tudi na tem primeru kaže, kako sladka je oblast in kako težko je sestopiti, pravi Juričan. zlatka.strgar@dnevnik.si barbara.hren@dnevnik.si	Zlatka StrgarBarbara Hren	Dnevnik	2009-07-03 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042316300/posel/novice/1042316300	NLB je po oceni revije Global Finance najboljša slovenska banka na področju valutnega trgovanja	gospodarstvo, ekonomija	NLB je po oceni revije Global Finance najboljša slovenska banka na področju valutnega trgovanja  Ljubljana - Mednarodna specializirana finančna revija Global Finance je v torek v New Yorku podelila priznanja najboljšim bankam na področju valutnega trgovanja, pri čemer je bila Nova Ljubljanska banka (NLB) izbrana za najboljšo banko na tem področju v Sloveniji.  (Foto: Luka Cjuha) Kot so danes sporočili iz največje slovenske banke, so uredniki revije Global Finance s pomočjo mednarodnih analitikov, managerjev velikih družb in finančnih strokovnjakov ocenjevali banke v 86 državah in regijah. Bistvena merila, ki so jih pri tem upoštevali, so bili: obseg transakcij, tržni delež, pokritost, podpora strankam, cenovna konkurenčnost in inovativnost tehnologij posamezne banke.	sta	Dnevnik	2009-11-18 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042497752/posel/novice/1042497752	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Zaupanje potrošnikov v Sloveniji se je decembra tako v mesečni kot letni primerjavi izboljšalo. K dvigu kazalnika so prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede možnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih.		Dnevnik	2011-12-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042460498/posel/novice/1042460498	Kitajci krepijo energetsko prisotnost v Kanadi	gospodarstvo, ekonomija	Kitajci krepijo energetsko prisotnost v Kanadi   Kitajci krepijo energetsko prisotnost v Kanadi Kitajski državni energetski koncern CNOOC bo za okoli 2,1 milijarde dolarjev prevzel kanadsko podjetje OPTI, ki v kanadski provinci Alberta razvija nahajališča nafte iz bitumenskega peska. Posel naj bi po pričakovanjih končali v zadnjem letošnjem četrtletju.Prodaja starih stanovanj v ZDA junija upadla Prodaja hiš in stanovanj, ki niso novogradnje, je v ZDA junija v primerjavi z majem upadla za 0,8 odstotka na letno prilagojeno raven 4,77 milijona enot. To je občutno pod ravnijo šestih milijonov enot, ki jo ekonomisti ocenjujejo za kazalnik zdravega nepremičninskega trga.Yahoo razočaral s četrtletnimi prihodki Ameriški spletni velikan Yahoo je v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal čisti dobiček za 11 odstotkov na 237 milijonov dolarjev, vendar je ob tem utrpel petodstotni padec prihodkov in zdrnil na 1,08 milijarde dolarjev. Z dobičkom je nekoliko presegel, s prihodki pa krepko zaostal za napovedmi analitikov. Ti so za prihodke, ki izključujejo provizije, plačane partnerskim spletnim stranem, napovedovali le dvoodstotno zmanjšanje.BHP Billiton znova z rekordno proizvodnjo železove rude Britansko-avstralski rudarski velikan BHP Billiton je v poslovnem letu, ki se je končalo konec junija, znova dosegel rekordno proizvodnjo železove rude, osem odstotkov več kot leto poprej. Na drugi strani se je proizvodnja metalurškega premoga, ki se uporablja v industriji, na letni ravni znižala za 13 odstotkov, predvsem na račun poplav, ki so prizadele Avstralijo.Dobiček Telie Sonere upadel za skoraj četrtino Švedsko-finska telekomunikacijska skupina Telia Sonera je v drugem četrtletju letos ustvarila 4,5 milijarde kron (490,2 milijona evrov) čistega dobička, kar je 23 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec dobička je posledica slabšega poslovanja povezanih družb. Za štiri odstotke je padla tudi prodaja, k čemur so prispevali tudi neugodni menjalni tečaji.Johnson&Johnson z nižjim dobičkom Zaradi prestrukturiranja hčerinske družbe Cordis in pravnih sporov se je dobiček ameriške družbe Johnson&Johnson v drugem četrtletju letos znižal skoraj za petino na 2,78 milijarde dolarjev.Eurostar v polletju z rahlo rastjo prometa Eurostar, ki upravlja hitro železniško povezavo med Veliko Britanijo, Francijo in Belgijo skozi predor pod Rokavskim prelivom, je v prvem polletju ustvaril 421 milijonov funtov (okoli 481 milijonov evrov) prihodkov. To je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Število potnikov se je povečalo za tri odstotke na 4,7 milijona.American Airlines z največjim naročilom v zgodovini Ameriška letalska družba American Airlines je naznanila največje naročilo letal v zgodovini industrije. Kupila bo 460 letal z enim prehodom, posel pa je razdelila med rivala Airbus in Boeing. Letalska družba bo kupila 200 boeingov 737 ter 260 airbusov A320, ki bodo dobavljeni med letoma 2013 in 2022.Pripravila Tomaž Modic in STA		Dnevnik	2011-07-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042397050/posel/novice/1042397050	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Pipistrel mora poiskati pot na ameriško tržišče in na vsa tista, ki so z njim povezana, zato bo novo proizvodno halo za sestavljanje štirisedežnih in večsedežnih letal verjetno postavil v neposredno bližino slovenske meje, vendar v Italiji. Slovenija z ZDA namreč nima podpisanega bilateralnega sporazuma, v preteklosti pa je družba na ameriško tržišče poskušala vstopati prek tretjih trgov.		Dnevnik	2010-10-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042474496/posel/novice/1042474496	Bojan Brank novi prvi nadzornik Slovenskih železnic	gospodarstvo, ekonomija	Bojan Brank novi prvi nadzornik Slovenskih železnic  Ljubljana - Novi nadzorni svet Slovenskih železnic se je danes sestal na ustanovni seji in za svojega predsednika imenoval Bojana Branka, ki je bil član nadzornega sveta tudi v prejšnji sestavi. O izboru in postopku imenovanja Ervina Pfeiferja na čelo železnic bodo nadzorniki razpravljali na naslednji seji.  Bojan Brank (Foto: Luka Cjuha) Funkcijo namestnika predsednika bo v nadzornem svetu opravljal Silvo Berdajs, ki v nadzornem svetu zastopa zaposlene. Poleg Branka in Berdajsa so v nadzornem svetu Slovenskih železnic še Lojze Zajc, Viktor Markežič in Mitja Grbec, drugi član predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu pa je Nikola Kneževič. Nadzorni svet je štiriletni mandat sicer nastopil 10. septembra. Nadzorni svet Slovenskih železnic se je seznanil tudi z dosedanjimi aktivnostmi, povezanimi z izborom generalnega direktorja Slovenskih železnic. Po Brankovih besedah je soglasno sklenil, da izbor in postopek imenovanja Pfeiferja na mesto generalnega direktorja Slovenskih železnic opravi na naslednji seji, ki naj bi bila razmeroma kmalu. To je vse, kar smo se v zvezi s tem dogovorili. Na to temo ne želim več špekulirati, je novinarjem dejal Brank. Zahtevo za izdajo mnenja k imenovanju Pfeiferja je novim nadzornikom naložila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). Pfeiferja je namreč na čelo družbe 29. avgusta, torej še pred preoblikovanjem železnic v holding, imenoval nekdanji nadzorni svet pod vodstvom Igorja Zajca, čeprav je AUKN pred tem Zajcu svetovala, naj pred uveljavitvijo holdinške organizacije družbe ne hiti z dokončnim izborom novega prvega moža železnic. Nekdanji nadzorni svet je kljub nasvetu AUKN imenoval novega generalnega direktorja holdinga Slovenske železnice, agencija pa je z 10. septembrom imenovala nove člane nadzornega sveta. Ti so se tako danes sestali na prvi seji, na kateri so se med drugim seznanili tudi s poročilom o poteku sanacije Slovenskih železnic, ki so ga predstavili sodelavci družbe AT Kearney. Po Brankovih besedah so nadzorniki iz predstavitve poročila o poteku sanacije železnic izluščili ključna vprašanja, kaj je potrebno storiti, da Slovenske železnice dosežejo poslovni preobrat. V sistemu se sicer, tako Brank, že zdaj dogaja nekaj pozitivnega, o čemer pričajo številke o dodani vrednosti na zaposlenega: če je ta še leta 2009 znašala nekaj več kot 24.000 evrov in lani približno 28.000 evrov, znaša dodana vrednost na zaposlenega po zadnjih podatkih skoraj 33.000 evrov. Nadzorni svet se je seznanil tudi z oceno letošnjega poslovanja Slovenskih železnic, ki jih zdaj še vedno vodi Goran Brankovič. Po prvi ocenah je osemmesečni dobiček iz poslovanja znašal 646.000 evrov, čista izguba pa je znašala 5,17 milijona evrov. Čisti poslovni izid je bistveno boljši od načrtov, saj poslovni načrt predvideva čisto izgubo v višini 14,81 milijona evrov. Na poslovni izid so v prvih osmih mesecih ponovno negativno vplivale negativne tečajne razlike v višini 3,9 milijona evrov ter nenačrtovani izvedeni finančni inštrumenti v višini 2,13 milijona evrov. Ob izločitvi izrednih enkratnih vplivov bi Slovenske železnice dosegle čisto izgubo v višini 3,32 milijona evrov. Skupni poslovni prihodki so v prvih osmih mesecih letos z 271,37 milijona evrov za 7,7 odstotka presegli načrtovane in za 11,2 odstotka lanske poslovne prihodke. Tržni prihodki v višini 150,2 milijona evrov so načrtovane presegli za 5,7 odstotka, lanske pa za devet odstotkov. V prvih osmih mesecih so železnice prepeljale 11,86 milijona ton blaga oz. 5,9 odstotka več kot lani ter opravile 2603 milijonov netotonskih kilometrov oz. 12 odstotkov več kot lani in s tem presegle plan. Prepeljale so 10,49 milijona potnikov oz. 1,9 odstotka manj kot lani in opravile 529 milijonov potniških kilometrov oz. 4,9 odstotka manj kot lani.	sta	Dnevnik	2011-09-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042403630/posel/novice/1042403630	V stečaj večina Vegradovih podjetij	gospodarstvo, ekonomija	V stečaj večina Vegradovih podjetij  Ljubljana - Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril je v včerajšnjem izrednem poročilu napovedala, da bo treba predloge za začetek stečaja pripraviti za večino hčerinskih podjetij. Preostala hčerinska podjetja namerava Grilova ovrednotiti in jih prodati.  (Foto: Bojan Velikonja) Podlaga za analizo, katera Vegradova podjetja so zrela za stečaj, ji je bilo poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki je bilo pred meseci pripravljeno za potrebe Vegradove prisilne poravnave. Iz tega poročila je razvidno, da bi stečaj Vegrada lahko povzročil tudi stečaj številnih hčerinskih podjetij, na kar smo v Dnevniku opozorili že pred več kot enim mesecem. Poleg podjetij Vegrad Montal in Vegrad Inde, v katerih je bil že sprožen stečaj, Grilova ocenjuje za izredno problematično podjetje Vegrad AM, ki je investitor projekta Celovški dvori. Za to podjetje je Grilova predlog za stečaj vložila minuli petek. Na dveh sestankih z Novo Ljubljansko banko je bil namreč sprejet sklep, da je stečaj Vegrada AM najboljša rešitev. Na sestankih je bilo tudi dogovorjeno, da bo izvajalce najnujnejših del na objektu angažiral Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana in stroške poravnal iz zadržanih sredstev kupnin. Prav tako je bil izpostavljen problem prodaje stanovanj Vegradovim podizvajalcem za plačilo Vegradovih obveznosti, pri čemer pa izbrisne pobotnice niso bile posredovane. Vse terjatve Vegrada AM iz naslova prodaje stanovanj so bile zastavljene v korist bank, prav tako so zastavljene tudi nepremičnine. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-11-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042283075/posel/novice/1042283075	Globa elektrodistribucijam ,pravnomočna,	gospodarstvo, ekonomija	Globa elektrodistribucijam pravnomočna  Ljubljana - Pet elektrodistributerjev v večinski državni lasti bo moralo v državni proračun zaradi usklajenega delovanja plačati več milijonov evrov kazni. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo petih distribucijskih družb zoper odločbo urada za varstvo konkurence (UVK), ki jim je zaradi kartelnega dogovarjanja naložil skupno kar nekaj manj kot osem milijonov evrov kazni. Sodba je pravnomočna.  S primerom se bo zdaj ukvarjal še prekrškovni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča. Distributerji lahko zahtevajo revizijo. Globa se jim lahko nekoliko zniža, a državni proračun bi bil lahko že letos bogatejši za nekaj milijonov evrov. Omenimo, da je UVK oglobil tudi odgovorne ljudi, direktorje distribucij, in sicer vsakega s približno 20.000 evri kazni. Spomnimo, da so elektrodistributerji - Elektro Ljubljana, Celje, Maribor, Primorska in Gorenjska - konec leta 2007 hkrati napovedali zvišanje cen električne energije s 1. januarjem 2008, in sicer vsi v enakem znesku, za šest odstotkov. To je bila vseskozi uveljavljena praksa distribucij, tudi po odprtju trga z električno energijo sredi leta 2007, ko cene niso bile več regulirane, pa naj bi bile podražitve neuradno dogovorjene z ministrom za gospodarstvo. Organ v sestavi istega ministrstva, varuh konkurence, je proti distribucijam zaradi usklajenega delovanja in kartelnega dogovarjanja uvedel postopek, v katerem jim je očital usklajeno delovanje, avgusta lani pa izdal negativno odločbo. S pravnomočnostjo odločbe UVK je podražitev z začetkom lanskega leta postala nična, odjemalci pa lahko tako preplačan znesek v višini šestih odstotkov s tožbo zahtevajo nazaj.	Katja Svenšek,sta	Dnevnik	2009-07-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042340491/posel/novice/1042340491	Največja evropska zavarovalnica Allianz je lani ustvarila 4,3 milijarde evrov čistega dobička	gospodarstvo, ekonomija	Največja evropska zavarovalnica Allianz je lani ustvarila 4,3 milijarde evrov čistega dobička  München - Največja evropska zavarovalnica Allianz je lani ustvarila 4,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je posledica tako izboljšanja razmer na finančnih trgih kot dobičkonosnosti rednega poslovanja. V lanskem letu je Allianz pridelala 2,2 milijarde evrov izgube, a je bila to še posledica dejstva, da je bilanco bremenila Dresdner Bank.  Allianz je lani ustvarila 4,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je posledica tako izboljšanja razmer na finančnih trgih kot dobičkonosnosti rednega poslovanja (fotografija je simbolična). (Foto: Luka Cjuha) Allianz je kasneje hčerinsko družbo, ki je zaradi svetovne finančne krize padla v rdeče številke, prodala banki Commerzbank, tako da čista poslovna izida obeh let nista primerljiva. Če se upoštevajo zgolj dejavnosti, ki so bile tako lani kot letos del skupine Allianz in bodo tudi v prihodnje, je zavarovalniška skupina lani ustvarila 4,7 milijarde evrov dobička, kar je bilo za 13,2 odstotka več kot predlani (4,2 milijarde evrov). Skupni prihodki so se lani v primerjavi z 2008 povečali za 5,2 odstotka na 97,4 milijarde evrov, od tega so se prihodki od premij na segmentu življenjskih in zdravstvenih zavarovanj povečali za 11 odstotkov na 50,8 milijarde evrov, bruto premije na segmentu premoženjskega in nezgodnega zavarovanja pa so upadle za dva odstotka na 42,5 milijarde evrov, so sporočili iz družbe. Dobiček iz poslovanja je lani znašal nekaj manj kot 7,2 milijarde evrov, kar je bilo prav tako za dva odstotka manj kot v letu 2008. Poslovni segmenti družbe so se morali v prvi polovici lanskega leta spopasti z enim najbolj negotovih gospodarskih okolij v zgodovini, v drugem polletju pa je podjetje znova doseglo pozitivni zagon, so v komentarju rezultatov v Allianz. Stopnja solventnosti zavarovalniške skupine je lani dosegla 164 odstotkov, kar je za sedem odstotnih točk več kot v letu 2008, vrednost kapitala družbe pa se je povečala za 19 odstotkov na 40,2 milijarde evrov. Uprava bo za lani predlagala dividendo v višini 4,10 evra na delnico, kar je 17 odstotkov več kot predlani. Za letošnje leto v družbi pričakujejo približno enako dobičkonosnost poslovanja kot lani, čeprav zaradi še vedno zelo negotovih gospodarskih razmer ne želijo dati natančne napovedi.	sta	Dnevnik	2010-02-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042216803/posel/novice/1042216803	Dunajska borza bo postala večinski lastnik praške borze in s tem še dodatno razširila svojo mrežo	gospodarstvo, ekonomija	Dunajska borza bo postala večinski lastnik praške borze in s tem še dodatno razširila svojo mrežo  Praga - Dunajska borza bo kupila večinski delež v Praški borzi in s tem še bolj razširila svojo mrežo lastništev v borzah v tem delu Evrope. Dunajska borza namreč že ima večinske deleže v Budimpeški in Ljubljanski borzi.  Izvršni direktor dunajske borze Michael Buhl in direktor dunajske borze Heinrich Schaller. (Foto: Luka Cjuha) Delež bo kupila od skupine obstoječih delničarjev. Prepričani smo, da bo partnerstvo z Dunajsko borzo spodbudilo širitev čeških kapitalskih trgov, je povedal izvršni direktor podjetja Patria Finance, s skoraj 25 odstotki doslej največjega lastnika Praške borze, Jan Klenor. Borzi sicer nista razkrili ne višine kupnine ne deleža, ki ga bo pridobila Dunajska borza. Analitiki sicer vrednost praške borze ocenjujejo na 200 do 400 milijonov evrov.	sta	Dnevnik	2008-10-22 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042296802/posel/novice/1042296802	Probanka dokapitalizirala svojo lizinško družbo	gospodarstvo, ekonomija	Probanka dokapitalizirala svojo lizinško družbo  Ljubljana - Probanka je z 2,2 milijona evrov dokapitalizirala svojo odvisno družbo Probanka Leasing ter s tem njen osnovni kapital več kot podvojila na 3,8 milijona evrov.  Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke (Foto: Jaka Adamič) Predsednica uprave Probanke Romana Pajenk je za Dnevnik pojasnila, da so se za dokapitalizacijo odločili, ker je zaradi rasti poslovanja hčerinskih družb potrebno tudi usklajevanje njihove kapitalske ustreznosti . Vendar pregled poslovanja Probanke Leasing v prvi polovici letošnjega leta razkriva, da se je rast poslovanja družbe praktično ustavila. Sredstva Probanke Leasing so se namreč v prvih šestih mesecih znižala za nekaj 100.000 evrov, na 68,6 milijona evrov, za prav toliko pa se je zmanjšal tudi kapital družbe, ki ga je bilo konec junija za vsega 2,2 milijona evrov. Tudi z dokapitalizacijo se struktura financiranja ni opazneje izboljšala, saj je delež dolgov v sredstvih še vedno okoli 93 odstotkov. Za vsak evro kapitala ima tako Probanka Leasing kar okoli 15 evrov obveznosti. V prvem polletju je Probanka Leasing ustvarila 357.000 evrov čistega dobička, kar je 2,5-krat več kot v enakem obdobju lani.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-09-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042293962/posel/novice/1042293962	Letošnji proračunski primanjkljaj v ZDA 1600 milijard dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Letošnji proračunski primanjkljaj v ZDA 1600 milijard dolarjev  Washington - Proračunska urada Bele hiše in kongresa sta v torek objavila podobne številke o proračunskem primanjkljaju ZDA v letošnjem proračunskem letu, ki se konča 30. septembra. Ta bo znašal okrog 1600 milijard dolarjev, s čimer krepko presega lanskoletni rekordni znesek 455 milijard.  (Foto: dokumentacijja Dnevnika) Kongresni proračunski urad in Urad za upravo in proračun Bele hiše sta izračunala tudi, koliko primanjkljaja se bo nabralo v 10 letih od proračunskega leta 2010, ki se začne 1. oktobra letos, do leta 2019. Bela hiša je prišla do številke 9000 milijard, kongresni urad pa do vsote 7140 milijard. Tovrstne napovedi se sicer po mnenju poznavalcev nikoli ne uresničijo, ker je nemogoče za 10 let vnaprej napovedati dogodke, ki bodo vplivali na proračun. Kongresni urad navaja manjši znesek, ker predvideva, da se bodo davčne olajšave sprejete v času predsednika Georgea Busha leta 2012 iztekle. Predsednik Barack Obama pa je med kampanjo obljubljal, da jih bo za vse tiste, ki zaslužijo manj, kot 250.000 dolarjev na leto obdržal. Bela hiša je tokrat za letos sicer napovedala za 263 milijard manj primanjkljaja, kot pa maja meseca in sicer skupaj 1580 milijard. Proračun namreč ni porabil 250 milijard dolarjev, kolikor jih je bilo v rezervi za boj proti finančni krizi. Bela hiša in kongres napovedujeta, da bo stopnja brezposelnosti dosegla 10 odstotkov, preden se bo začela zniževati. Povprečna brezposelnost naj bi bila v letošnjem letu okrog 9,3 odstotke, v letu 2010 pa okrog 9,8 odstotka. Po napovedih Bele hiše bo gospodarstvo letos nazadovalo po stopnji 2,8 odstotka in ne le za 1,4 odstotka, kot so napovedali maja. Rast se bo vrnila leta 2010, vendar pa bo le 2 odstotna in ne 3,2 odstotna, kot so napovedali maja. Šele leta 2011 naj bi se gospodarstvo zagnalo s stopnjo rasti okrog 3,6 odstotka. Gospodarska svetovalka predsednika Obame Christina Romer je v torek dejala, da je tokratna recesija pač hujša kot so predvidevali na podlagi informacij iz lanske jeseni in začetka letošnjega leta. Direktor proračunskega urada Bele hiše Peter Orzsag pa je zatrdil, da bi bil položaj še hujši, če ne bi februarja sprejeli 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket.	STA	Dnevnik	2009-08-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042340830/posel/novice/1042340830	Iskra Avtoelektrika po prepolovljenih prihodkih v izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Iskra Avtoelektrika po prepolovljenih prihodkih v izgubo  Šempeter pri Gorici - Iskra Avtoelektrika je v letu 2009 ustvarila 102,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je manj kot polovica prihodkov iz leta prej. Čista izguba je znašala 18,1 milijona evrov, potem ko je družba leto prej še beležila dobiček v višini 3,7 milijona evrov.  Negativni vpliv finančne in gospodarske krize se je nadaljeval tudi v letu 2009, ugotavlja uprava Iskre Avtoelektrike (fotografija je simbolična). (Foto: Božidar Griški) Negativni vpliv finančne in gospodarske krize, ki se je začel v zadnjem četrtletju 2008, se je nadaljeval tudi v letu 2009, ugotavlja uprava Iskre Avtoelektrike, ki jo od lanskega decembra vodi Edvin Sever. Kot navaja uprava v nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazih, ki jih je danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, družba kljub ukrepom, ki so bili usmerjeni v zniževanje vseh vrst fiksnih in variabilnih stroškov ter hitrejši razvoj novih programov, ni dosegla zastavljenih ciljev. Ker je Iskra Avtoelektrika končala leto 2009 z izgubo, sklep skupščine o pogojnem povečanju kapitala iz naslova udeležbe delavcev pri dobičku, ki so ga delničarji sprejeli na skupščini julija 2008, ne bo realiziran.	sta	Dnevnik	2010-02-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042292359/posel/novice/1042292359	,Po trenutnem okrevanju bo sledil nov padec,	gospodarstvo, ekonomija	Po trenutnem okrevanju bo sledil nov padec  Ljubljana - Trenutno izboljšanje gospodarskih razmer je bilo pričakovano, bistvene pospešitve rasti pa kratkoročno ni pričakovati, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani zatrdil ekonomist Velimir Bole. Trenutnemu okrevanju naj bi sledil nov padec, dolgoročnejše okrevanje pa se bo začelo na nižjih ravneh (oblika W).  Velimir Bole (Foto: Matej Povše) Bojim se, da trenutno izboljšanje gospodarske aktivnosti nima kaj dosti zveze z realnim okrevanjem gospodarstva, pa je prepričan Jan Fransoo, profesor Tehnične univerze v Eindhovnu. Pojasnil je, da kriza ni posledica nižjega povpraševanja končnih potrošnikov, ampak zmanjševanja zalog v podjetjih. Po njegovih besedah so že februarja napovedali, da bo v teh mesecih sledilo izboljšanje, saj se bodo morala podjetja oskrbeti za tekoče poslovanje, vendar to ne bo trajalo. Še en padec bomo doživeli v začetku prihodnjega leta, je zatrdil. Bole meni, da gospodarstva jugovzhodne Evrope svoje aktivnosti sploh ne bodo mogle pognati brez zunanje spodbude, saj same ne zmorejo ustvariti tolikšnega povpraševanja. Tako se bo morala ta regija zanašati na EU, preostale države v OECD (predvsem ZDA) in tudi BRIC kot tri glavne generatorje povpraševanja. Čeprav se strinja z Boletom, da gospodarsko okrevanje v Sloveniji in vsej regiji ne bo tako hitro, pa Peter Sanfey, vodilni ekonomist iz Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), dodaja, da smo lahko dolgoročno optimistični, saj je v tej regiji še veliko investicijskih priložnosti. Dolgoročnejša rast naj bi bila po napovedih zelo počasna, je povedal Bole in poudaril, da se bo gospodarstvo območja evra bržkone šele v drugi polovici leta 2012 vrnilo na raven iz prvega lanskega četrtletja. To je utemeljil z napovedjo Evropske centralne banke, da bo brezposelnost v prihodnjih treh letih narasla čez deset odstotkov. Tolikšnih stopenj gospodarske rasti, kot smo jih bili vajeni v preteklosti, v prihodnje ni več pričakovati, razen če bi prišlo do pomembnih tehnoloških premikov (zelene tehnologije), poudarja Janez Prašnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Kljub vsemu pa Sanfey meni, da se močna rast lahko ponovno pojavi, vendar je vse odvisno od globalne ekonomije in tega, ali bo trgovina tekla svobodno naprej. Ne smemo se vrniti k protekcionizmu, ki smo ga doživeli v obdobju velike gospodarske depresije, je dodal. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2009-08-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042509353/posel/novice/1042509353	V stečaju GPG priznanih za 136 milijonov evrov navadnih terjatev	gospodarstvo, ekonomija	V stečaju GPG priznanih za 136 milijonov evrov navadnih terjatev  Ljubljana - V stečaju GPG je upraviteljica Melita Butara od okoli 318 milijonov evrov prijavljenih terjatev priznala med drugim za 2,6 milijona evrov prednostnih terjatev in 136 milijonov evrov navadnih terjatev. Upraviteljica ocenjuje, da navadni upniki ne bodo poplačani, bi pa lahko stečajna masa zadostovala za poplačilo delavcev.  GPG. (Foto: Jaka Adamič) Kot je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev v stečaju Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), danes objavljenega na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je bilo pravočasno prijavljenih 1652 terjatev, od tega 921 izločitvenih terjatev in 20 prijav ločitvene pravice. Upoštevane so terjatve, ki so prispele do vključno 4. julija lani, terjatve za izločitvene pravice, ki so prispele po tem datumu, niso zajete v tem seznamu in bodo objavljene v kasnejših seznamih. Skupni znesek prijavljenih terjatev je 317,95 milijona evrov, od tega je priznanih prednostnih terjatev 2,63 milijona evrov, priznanih navadnih terjatev 136,04 milijona evrov, pogojno priznanih terjatev pa 23,87 milijona evrov. Prerekanih terjatev je 155,40 milijona evrov. Butara glede na število priznanih terjatev oz. glede na znesek priznanih prednostnih terjatev upnikov ocenjuje, da v tem stečajnem postopku navadni upniki ne bodo poplačani. Večji del stečajne mase namreč predstavlja premoženje, na katerem so izkazane ločitvene pravice. Premoženje stečajnega dolžnika, ki ni obremenjeno, bo po oceni upraviteljice zadostovalo za kritje stroškov stečajnega postopka in za poplačilo prednostnih terjatev - terjatev delavcev. Med navadnimi upniki izstopa Nova Ljubljanska banka (NLB), ki ima za okoli 81,8 milijona evrov priznanih navadnih terjatev. Poleg tega ima še za 7,4 milijona pogojno priznanih terjatev in za 2,7 milijona priznanih ločitvenih pravic. Ostali večji navadni upniki so Hypo Alpe-Adria-Bank (okoli 6,3 milijona evrov), SKB banka (4,3 milijona evrov), Elcom (3,6 milijona evrov), Varis (3,4 milijona evrov), Arming (2,4 milijona evrov), Projekt Oltra (2,3 milijona evrov), Prva finančna agencija (2,2 milijona evrov) in Volksbank (2,1 milijona evrov). Glede na seznam je bilo priznanih za 5,57 milijona evrov ločitvenih pravic, od tega največ NLB (2,7 milijona evrov) ter Volksbank (546.000 evrov) in Hypo Alpe-Adria-Bank (297.000 evrov).	sta	Dnevnik	2012-02-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042353868/posel/novice/1042353868	PBS z 1,5 milijona evrov čistega dobička v prvem trimesečju	gospodarstvo, ekonomija	PBS z 1,5 milijona evrov čistega dobička v prvem trimesečju  Maribor - Poštna banka Slovenije (PBS) je v prvih treh mesecih letos dosegla čisti dobiček v višini 1,5 milijona evrov, kar je za 59 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za 15 odstotkov nad načrti. Poslovanje banke je na današnji seji obravnaval nadzorni svet banke, ki je potrdil tudi revidirano letno poročilo banke za lani.  (Foto: Tomaž Klipšteter) Nadzorni svet je glede podatkov za lani ocenil, da je bilo poslovanje banke kljub spremenjenim tržnim razmeram stabilno in uspešno, vodenje in upravljanje z njenim premoženjem pa korektno in odgovorno, je po seji sporočil predsednik nadzornega sveta Matjaž Kovačič. Nadzorni svet je sprejel predlog uporabe bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 1,9 milijona evrov in za katerega bo skupščini banke predlagano, da se ga v celoti razporedi v druge rezerve iz dobička. Uspešen trend poslovanja banke se nadaljuje tudi v letošnjem letu, ugotavlja nadzorni svet, ki se je seznanil s poslovanjem banke v prvih treh mesecih letos. Banka je v tem obdobju dosegla 3,3-odstotno rast bilančne vsote. Obseg bilančnega poslovanja je konec marca znašal 813 milijonov evrov in je v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za desetino. Nadzorni svet je na seji podal soglasje k največjemu možnemu obsegu izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko v skladu z določili zakonodaje in se seznanil s sklepi komisije nadzornega sveta za pospeševanje poslovnega sodelovanja med Novo Kreditno banko Maribor, Pošto Slovenije in PBS.	sta	Dnevnik	2010-04-20 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042513692/posel/novice/1042513692	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 19:30) vrednost sprememba DAX, Frankfurt 6941,77 1,25 Dow Jones, New York 13004,44 0,4 Nasdaq, New York 2993,09 0,88 S&P 500, New York 1373,81 0,6 FTSE, London 5931,25 1,05 Nikkei, Tokio 9707,37 -0,16 ATX, Dunaj 2230,39 1,56 Mib Index, Milano 16830,6 2,93 CAC 40, Pariz 3499,73 1,37 RTS, Moskva 1724,52 0,06 PX, Praga 1018,3 0,65 Euronext, Pariz 648,5 1,21 Vir: Reuters		Dnevnik	2012-03-02 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042213118/posel/novice/1042213118	Še je nekaj upanja: Tečaji na ljubljanski borzi po večdnevnem padanju le navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Še je nekaj upanja: Tečaji na ljubljanski borzi po večdnevnem padanju le navzgor  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je danes po večdnevnem padanju tečajev vzdušje vendarle popravilo. Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 5481,74 točke, kar je 243,13 točke oz. 4,64 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 51,40 točke oz. 4,38 odstotka na 1223,64 točke.  Po Evropi je stanje trenutno nekoliko boljše, v Aziji je še vedno zelo različno... (Foto: AP) Med pomembnejšimi delnicami so se najbolj podražile delnice Luke Koper (za 8,3 odstotka), Telekoma Slovenije (za 7,38 odstotka) in Intereurope (za 6,7 odstotka).Optimizem že od jutra Po daljšem času je danes ponovno zaznati nekaj več pozitivnega vzdušja na svetovnih kapitalskih trgih. Čeprav je še včeraj ob zaključku trgovanja v ZDA kazalo, da bodo danes ponovno prevladali padci tečajev so se strasti med vlagatelji čez noč nekoliko umirile. Evropske borze tako danes beležijo visoke rasti, najpomembnejše evropske delnice pa so se podražile za okoli tri odstotke. Britanski FTSE je pridobil 3,2 odstotka, nemški DAX 2,6, francoski CAC 40 pa trenutno izkazuje 3,1-odstotno rast tečajev. V negativnem območju ni danes niti ena pomembnejša evropska borza, najvišjo, in sicer kar 16-odstotno rast pa je do sedaj zabeležil ruski trg kapitala. Ljubljanska borza je danes zaradi zagotavljanja urejenega delovanja borznega trga uvedla 20-odstotno omejitev gibanja tečajev pri vstopni kotaciji trga delnic, trga investicijskih kuponov in trga delnic investicijskih družb. Podaljšala je tudi trajanje prekinitvenih avkcij zato, da bi zagotovili zadostno koncentracijo naročil za ustrezno oblikovanje tržnih tečajev.	agencije,dnevnik.si,Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-10-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042310952/posel/novice/1042310952	Za lastnike Zavarovalnice Maribor je danes še zadnji dan za vpis novih delnic družbe	gospodarstvo, ekonomija	Za lastnike Zavarovalnice Maribor je danes še zadnji dan za vpis novih delnic družbe  Maribor - Danes je še zadnji dan, ko lahko lastniki Zavarovalnice Maribor izkažejo interes za sodelovanje pri 14,2 milijona evrov vredni dokapitalizaciji družbe. Rok za plačilo novih delnic pa se bo iztekel v petek opolnoči.  Danes je zadnji dan, ko lahko lastniki Zavarovalnice Maribor izkažejo interes za sodelovanje pri dokapitalizaciji družbe. (Foto: Nada Mihajlović) Največja lastnika Zavarovalnice Maribor sta Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) z 49,96-odstotnim deležem in Pozavarovalnica Sava s 45,79 odstotka delnic. Obe sta že napovedali, da bosta pri dokapitalizaciji sodelovali, pri čemer so nadzorniki NKBM ocenili, da gre za strateško pomembno naložbo skupine. Sklep o dokapitalizaciji so lastniki mariborske zavarovalnice sprejeli na skupščini letos avgusta. Dopolnitev statuta s poglavjem o odobrenem kapitalu sodi v okvir sanacijskih ukrepov družbe, ki sta jih sprejela uprava in nadzorni svet za izboljšanje poslovnega izida zaradi intenzivnega škodnega dogajanja. Zavarovalnica Maribor je druga največja slovenska zavarovalnica z nekaj več kot 14-odstotnim tržnim deležem. V letošnjem prvem polletju je zbrala za 156,3 milijona evrov bruto premij, kar je 8,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je ustvarila nekaj manj kot 10 milijonov evrov izgube.	sta	Dnevnik	2009-10-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042362595/posel/novice/1042362595	Policija je štiri delavce iz Vegrada odpeljala iz države, dva še vztrajata v prostorih in zahtevata izplačilo neporavnanih obveznosti	gospodarstvo, ekonomija	Policija je štiri delavce iz Vegrada odpeljala iz države, dva še vztrajata v prostorih in zahtevata izplačilo neporavnanih obveznosti  velenje - Policisti Policijske uprave Celje so v sredo prejeli prijavo, povezano s šestimi delavci Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve, ki so z zahtevo po izplačilu še neporavnanih obveznostih v ponedeljek zjutraj zasedli prostore Vegrada v Velenju. Ker štirje niso imeli ustreznih dokumentov za bivanje v Sloveniji, so jih policisti odpeljali iz države.  Vegrad se je letos znašel v težki likvidnostni situaciji, zaradi česar so že več mesecev motena tudi izplačila obveznosti do zaposlenih v Sloveniji. Podjetje je za rešitev položaja pripravilo program finančnega in poslovnega prestrukturiranja, katerega uspešna izvedba je ključna za nadaljnji obstoj družbe. (Foto: Luka Cjuha) Policija je minulo noč nekaj pred polnočjo štiri delavce Vegradovega hčerinskega podjetja odstranila iz Slovenije zaradi kršenja zakona o tujcih, saj niso imeli ustreznih dovoljenj za začasno bivanje v Sloveniji, je STA povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin. To je potrdil tudi direktor Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve Admir Hodžić. Štirje delavci so se tako vrnili v Bosno in Hercegovino, medtem ko dva, ki imata začasno bivanje v Sloveniji pravno urejeno, še naprej vztrajata v prostorih Vegrada v Velenju. Kot je STA še povedal Hodžić, se bo danes dopoldne sestal z glavno direktorico podjetja Hildo Tovšak, da se dogovorijo glede možnosti poplačila še neizplačanih obveznosti Vegrada do 70 delavcev podjetja Gradve. Po podatkih delavcev, ki so izplačilo dela neporavnanih obveznosti sredi aprila prav tako dosegli z večdnevnim vztrajanjem v prostorih Vegrada, jim je velenjska družba skupno dolžna okoli 110.000 evrov. V Vegradu tega podatka ne želijo komentirati, prav tako se doslej še niso odzvali na ostala vprašanja, povezana s plačili tujim delavcem.	sta	Dnevnik	2010-05-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042241400/posel/novice/1042241400	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Ameriški predsednik Barack Obama je ta konec tedna napovedal, da bo njegov minister za finance Timothy Geithner kmalu razkril novo strategijo za ponovno oživitev finančnega sistema, ki bo podjetjem in gospodinjstvom sprostila kredite.		Dnevnik	2009-02-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042254566/posel/novice/1042254566	Romunija bo za premostitev krize dobila 20 milijard evrov	gospodarstvo, ekonomija	Romunija bo za premostitev krize dobila 20 milijard evrov  Ljubljana - Romunija je danes z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), EU, Svetovno banko in nekaterimi drugimi investitorji podpisala pogodbo o najemu 20 milijard evrov posojila, s katerim želi ublažiti posledice globalne finančno-gospodarske krize. Približno 13 milijard evrov bo Romuniji posodil IMF, preostalo pa ostali investitorji.  Kot poročajo tuje tiskovne agencije, bo polovica posojila šla za normalizacijo razmer na finančnem sektorju, ostalo pa v širše gospodarstvo, in sicer kot pomoč podjetjem, naložbam v energetiko, infrastruktur o... S paketom pomoči naj bi bil za letos rešen problem financiranja v Romuniji, dogovor z IMF pa predvideva tudi večjo disciplino na področju proračuna. Romunija je tako kot ostale države srednje in vzhodne Evrope precej na udaru globalne finančno-gospodarske krize, saj se je obseg naložb, ki so v zadnjih letih hitro rasle, zdaj močno zmanjšale. S tem sta se gospodarska rast in tudi priliv v proračun močno zmanjšala, velik pritisk pa je tudi na nacionalno valuto Leu. Ta je v zadnjih mesecih izgubila več kot 15 odstotkov.	STA	Dnevnik	2009-03-25 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042483345/posel/novice/1042483345	Hidria na Kitajskem zagnala novo proizvodnjo	gospodarstvo, ekonomija	Hidria na Kitajskem zagnala novo proizvodnjo  Spodnja Idrija, Changshuj - Hidria je včeraj v Changshuju na Kitajskem odprla novo proizvodnjo vžignih sistemov za dizelske motorje. Gre za njeno prvo proizvodno linijo v Aziji, ki bo do leta 2013 zaposlovala 50 ljudi. V Hidrii poudarjajo, da s tem krepijo svojo vlogo v globalnem merilu ter še učinkoviteje odgovarjajo na potrebe poslovnih partnerjev na Kitajskem, Japonskem, v Koreji, Indiji, Maleziji in drugih azijskih državah.  Skupaj z vodstvom Hidrie je novo proizvodnjo na Kitajskem uradno odprla veleposlanica Marija Adanja. (Foto: Hidria) Nova proizvodnja Hidrie na Kitajskem ne pomeni selitve, pač pa širitev proizvodnje vžignih sistemov, saj Hidrijini kupci, velike mednarodne korporacije, ki imajo svoje proizvodnje na Kitajskem in v širši regiji, pričakujejo lokalne dobave, pravi predsednik upravnega odbora Hidrie Edvard Svetlik. Hidria je danes s svojimi družbami in predstavništvi prisotna v 20 državah po vsem svetu, svoje izdelke pa trži v 80 državah. Njeni vžigni sistemi so vgrajeni v vsak osmi avtomobil z dizelskim motorjem na svetu. Na segmentu sistemov za hladen zagon dizelskih motorjev sodi skupaj z nemškima podjetjema Beru in Bosch ter japonskim NGK med štiri vodilne na svetu. Prva med njimi pa se je odločila za lastno proizvodnjo na hitro rastočem trgu Kitajske.	no	Dnevnik	2011-10-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042306731/posel/novice/1042306731	Skozi proračuna za leti 2010 in 2011 trije odbori in komisija	gospodarstvo, ekonomija	Skozi proračuna za leti 2010 in 2011 trije odbori in komisija  Ljubljana - Predloga proračunov za leti 2010 in 2011 sta bila danes osrednja tema sej treh odborov in komisije DZ. Z njim so se seznanili odbor za zdravstvo, odbor za notranjo politiko in odbor za okolje ter komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.  Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je kot pomembno pri obeh predlogih izpostavila to, da zagotavljata denar za vse ključne projekte ministrstva. (Foto: Jaka Gasar/dokumentacija Indirekta) Vsa štiri delovna telesa so predloga proračunov obravnavala kot zainteresirano delovno telo, pri čemer je bila seja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zaprta za javnost. V razpravi odbora za notranjo politiko so navzoči ministri večinoma izražali zadovoljstvo s predlogoma, medtem ko je del opozicije ocenil, da proračuna nista naravnana razvojno. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je poudarila, da je s proračunom zadovoljna, posebej ker namenja več ministrstvu za notranje zadeve, s tem pa posredno, kot je dejala, tudi vzpostavitvi standardov pravne države. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je kot pomembno pri obeh predlogih izpostavila to, da zagotavljata denar za vse ključne projekte ministrstva. Tako predloga po njenem zagotavljata sredstva za vse t. i. e-projekte, prav tako denar za odpravo administrativnih ovir in realizacijo projekta zmanjšanja administrativnih bremen do leta 2012 za 25 odstotkov. Precej več sredstev proračuna prinašata tudi ministrstvu za pravosodje. Je pa pravosodni minister Aleš Zalar ob tem opozoril, da indeksi vedno ne povedo vsega . Pojasnil je namreč, da je v letu 2009 z rebalansi proračuna prišlo do znižanja sredstev ministrstvu. Člani odbora za zdravstvo so pozdravili povečanje sredstev za zdravstvo, ki ga je minister za zdravje Borut Miklavčič izpogajal kljub kriznim časom, in pohvalili uspehe na področju investicij. Miklavčič je s proračunoma za prihodnji dve leti glede na razmere v državi zadovoljen. Če bo padec BDP še večji, kot je načrtovano, bom še bolj zaskrbljen glede vprašanja kje vzeti , je opozoril ob tem. Glavnina razprave odbora za okolje in prostor je bila namenjena načrtovanemu prehodu v nizkoogljično družbo, pripomb pa je bilo deležno predvsem podaljšanje roka za pripravo občinskih prostorskih načrtov, ki so vezani na črpanje evropskih sredstev. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus, proračun za okolje in prostor deli usodo celotnega proračuna. V letu 2010 se pojavi več finančnih sredstev predvsem zaradi več kohezijskih sredstev, v 2011 pa jih bo nekoliko manj, ker sredstva za obnovljive vire energije in za učinkovito rabo energije selimo na ministrstvo za gospodarstvo, je dodal Kus. Zainteresirana delovna telesa bodo lahko dopolnila k proračunoma vlagala do ponedeljka, 19. oktobra. V petek, 23. oktobra, pa se bo do tako vloženih dopolnil opredelil odbor DZ za finance, ki bo lahko pripravil tudi svoja. Zatem bo morala vlada na osnovi pripomb in vloženih dopolnil najpozneje do nedelje, 8. novembra, pripraviti dopolnjen predlog in ga vrniti v obravnavo v DZ. Vlada sicer za prihodnje leto načrtuje zvišanje proračunskega primanjkljaja na 1,8 milijarde evrov oz. pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2011 pa znižanje na 1,6 milijarde evrov oz. 4,1 odstotka BDP. Kot sta ob predstavitvi povedala premier in finančni minister, se primanjkljaj zaradi protikriznih ukrepov povečuje, a brez njih bi bilo negativnih posledic krize še več. Premier Borut Pahor je izboljšanje stanja javnih financ napovedal v letu 2011.	sta	Dnevnik	2009-10-13 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/268633/posel/novice/268633	Zdenko Pavček se lahko maščuje Petrolu	gospodarstvo, ekonomija	Zdenko Pavček se lahko maščuje Petrolu  Ljubljana - Skupina Viator&Vektor (V&V), ki je eden največjih, če ne celo največji Petrolov kupcev naftnih derivatov, bi lahko v prihodnosti nehala kupovati gorivo pri Petrolu. Konkurenci naj bi že poslala povpraševanje za dobavo goriva.  Zdenko Pavček. Po naših zanesljivih informacijah je V&V pod vodstvom Zdenka Pavčka okoli desetim evropskim naftnim družbam, med njimi OMV, Essu, Molu, Petrolu in Shellu, poslal povpraševanje za dobavo goriva na letni ravni v višini od 25 do 30 milijonov litrov. Povpraševanja pri evropskih naftnih družbah v V&V niso želeli komentirati, na vprašanje, koliko goriva na letni ravni kupijo od Petrola, odgovarjajo, da je to poslovna skrivnost. Tudi v Petrolu nam niso hoteli razkriti, koliko goriva kupuje V&V od njih na leto, potrdili pa so nam, da so prejeli povpraševanje V&V za dobavo naftnih derivatov. Povpraševanje bomo preučili in pripravili ustrezno konkurenčno ponudbo za prihodnje sodelovanje. V&V je eden večjih kupcev, zato je temu primerno opredeljen tudi pogodbeni odnos, ki je vedno odraz tržnih razmer in kupljenih količin blaga, razlagajo v Petrolu. Po njihovih pričakovanjih bodo z V&V sodelovali še naprej. Če se bodo pričakovanja Petrola uresničila, je veliko vprašanje, saj so tako velike količine naftnih derivatov zanimive tudi za večje evropske naftne trgovce. Poznavalci razmer so že spomladi, ko smo v Dnevniku razkrili, da V&V prodaja hčerinski podjetji TIB Transport in Integral Lendava, prek katerih je prevažal nafto za Petrol, opozarjali, da bi v bližnji prihodnosti V&V utegnil ustaviti nakupe nafte pri Petrolu. Medtem ko sta bila V&V in Petrol tesna poslovna partnerja, je namreč Petrol pred časom začel najemati manjše prevoznike, kar je utemeljil s prilagajanjem obsega flote trenutnim potrebam po prevozih. Zdenko Pavček po mnenju poznavalcev razmer ni želel čakati, kako bi se v bližnji prihodnosti razpletel pomemben posel za transport naftnih derivatov, ki je V&V vsako leto prinesla okoli 15 milijonov evrov prihodkov od prodaje, zato se je tudi odločil prodati TIB Transport in Integral Lendava Ivanu Bubniču, samostojnemu podjetniku iz Obrova na Primorskem. V&V je kupil štiri avtobusne družbe koroškega Koratura, celjskega Izletnika, Integrala Zagorje in Integrala Strojna iz Kočevja. Medtem ko se mu je po prodaji TIB Transporta in Integrala Lendava število vozil znižalo za okoli 100 tovornjakov, na približno 450, je z nakupom omenjenih podjetij na račun avtobusov vozni park povišal na okoli 800 vozil. Če Petrol v ostri konkurenci tujih naftnih družbV&V ne bo uspel ponuditi najbolj ugodne cene, se bodo njegovi prihodki in dobički precej znižali. Ob predpostavki, da liter dizelskega goriva stane 0,972 evra (cena za V&V je verjetno malo nižja), bi Petrol pri 30 milijonih litrov dizla lahko izgubil 29,1 milijona evrov prihodkov.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2007-09-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042296438/posel/novice/1042296438	Ljubljanska borza dan zaključila z rastjo tečajev	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza dan zaključila z rastjo tečajev  Ljubljana - Ob skromnem obsegu prometa, ki je do konca trgovanja na Ljubljanski borzi dosegel le nekaj več kot 1,1 milijona evrov, so tečaji slovenskih borzni družb zaključili v pozitivnem območju.  (Foto: Luka Cjuha) Delniški indeks SBI 20 je ob skupnem prometu 2,2 milijona evrov današnje trgovanje sklenil pri 4145,87 točke, kar je 0,44 odstotka oz. 18,17 točke več kot v četrtek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je zvišal za 0,61 odstotka oz. 6,16 točke na 1023,92 točke. Delnica Finetola se je podražila za okoli 9 odstotkov, Istrabenzova pa je pridobila 8,37 odstotka. Njen enotni tečaj se je zvišal na 8,8 evra. Enotni tečaj delnice Plama-Pur se je zvišal za nekaj manj kot tri odstotke, delnica Zavarovalnice Triglav pa je pridobila 2,15 odstotka. Delnica Intereurope se je podražila za 1,6 odskoka na 6,21 evra. Največ je med današnjim trgovanjem izgubila delnica Center Naložb, ki se je pocenila za 30 odstotkov. S 4,55-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Infond Holdinga, enotni tečaj Zvon Ena ID pa se je znižal za nekaj manj kot tri odstotke. Pocenile so se tudi prednostne delnice KD Group, in sicer za 2,88 odstotka. Delnica Pozavarovalnice Save je danes izgubila 1,65 odtoka in trgovanje zaključila pri 14,34.Objave nekaterih borznih družb Zdravilišče Rogaška je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarilo nekaj manj kot 220.000 evrov čistega dobička, medtem ko je bil ta v enakem obdobju lani več kot 740.000 evrov. Prihodki od prodaje so se z lanskih 108.000 evrov zvišali na skoraj 172.000 evrov. Uprava Ljubljanske borze je skupaj z revizijo likvidnosti opravila razdelitev vrednostnih papirjev v skupine, ki jih uporabi pri določanju minimalnih kriterijev in popustov za vzdrževalce likvidnosti. Razdelitev vseh vrednostnih papirjev v skupine od S1 do S4, ki je bila izvedena na osnovi obdobja od 1. marca do 31. avgusta in je bila izvedena v četrtek, stopi v veljavo 1. oktobra. Prav tako je uprava borze preverila izpolnjevanje kriterijev likvidnosti vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi. Redna revizija na podlagi kriterijev likvidnosti je zajemala obdobje od 1. marca do 31. avgusta in je bila izvedena v četrtek. Uprava je sklenila, da se v neprekinjeno trgovanje premesti delnice NFD Holdinga, v avkcijski način pa se ne premesti vrednostnih papirjev Aktive Naložb, Iskre Avtoelektrike, KD Group redne, Zvon Dva Holdinga in Zvon Ena Holdinga, to se začne uporabljati 1. oktobra. Sodišče je na predlog uprave družbe Elmo imenovalo Andreja Vrabiča za novega člana nadzornega sveta družbe. Vrabič ima mandat do prve naslednje skupščine Elma. Nadzorni svet družbe Tekstina se je na ponedeljkovi seji seznanil s poročilom o poslovanju družbe v prvih letošnjih šestih mesecih. Družba Krona Senior, ID prilagodljive sestave naložb, je avgusta pridobila še 23.500 lastnih delnic, tako da družba po stanju na dan 31. avgusta razpolaga z 2,31-odstotnim deležem osnovnega kapitala. Število delnic z glasovalno pravico s tem znaša 6.735.949 oz. 97,69 odstotka vseh izdanih delnic.	nb	Dnevnik	2009-09-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042445043/posel/novice/1042445043	Super Mario ali bojazen pred Italijanom, bolj nemškim od Nemcev	gospodarstvo, ekonomija	Super Mario ali bojazen pred Italijanom, bolj nemškim od Nemcev  Od predstavnika lire, valute z veliko ničlami , do najbolj nemškega med tujci. Po takšni lestvici so se premikale ocene nemških komentatorjev o novemu predsedniku Evropske centralne banke (ECB), Italijanu Mariu Draghiju, potem ko je iz igre izpadel njihov kandidat Axel Weber.  Italija si lahko z Mariom Draghijem povrne močno načeti mednarodni politični ugled ali pa lahko njegovo neuspešno vodenje ECB zapečati možnosti morebitnim novim »južnjaškim« kandidatom za predsedniški stol v Frankfurtu. (Foto: Reuters) Zdaj, ko je Draghi - v Italiji znan kot Super Mario - dobil podporo vseh pomembnih evropskih politikov in bo nasledil Jean-Clauda Tricheta, so v ospredje stopila ugibanja o tem, ali se ne bo Draghi izkazal za bolj nemškega od samih Nemcev. Namreč, inflacija je v evrskem območju že presegla ciljno, do dvoodstotno. Draghi bi utegnil v prepričevanju Nemčije in njene kanclerke Angele Merkel, da so podprli pravega človeka, voditi precej ostrejšo protiinflacijsko politiko kot Trichet. Glavna bojazen Nemčije je prav preveč južnjaški odnos do brzdanja inflacije, ki se je v nemškem zgodovinskem spominu trdno zasidrala po trpkih izkušnjah s hiperinflacijo pred drugo svetovno vojno. Pod Draghijevim vodstvom, ki med centralnimi bančniki velja za zmernega jastreba , bi ECB utegnila obrestne mere začeti zviševati hitreje, kot bi jih pod Trichetom, ugibajo nekateri tuji analitiki. V nasprotju z ameriškim Fedom, ki gleda tudi na gospodarsko rast, je brzdanje inflacije tudi glavna naloga ECB. Vsekakor ga ne čaka lahka naloga. Evrsko območje je v največji krizi doslej v sicer kratki, desetletni zgodovini. Čeprav ECB nasprotuje prestrukturiranju grškega dolga - da bi to bil samomor, je dejal tudi italijanski član izvršnega sveta ECB Lorenzo Bini Smaghi - je povsem mogoče, da se Draghi temu ne bo mogel izogniti. Ob tem velja opozoriti, da se je ob odločitvi ECB, da bo kupovala državne obveznice, postavil na stran nasprotnikov takšnega ukrepa. Glavnina naloge pri reševanju iz javnofinančnega brezna je v rokah držav samih - verodostojna fiskalna politika in strukturne reforme za spodbujanje gospodarske rasti, meni Draghi. Nasprotoval je tudi uvedbi skupnih evropskih obveznic in se s tem postavil proti lastnemu ministru za gospodarstvo Giuliu Tremontiju, s katerim tudi sicer nista najboljša prijatelja. Glede na njegov pester življenjepis - od finančnega ministra do izvršnega direktorja v Svetovni banki, pred imenovanjem za guvernerja italijanske centralne banke pa je bil še podpredsednik in izvršni direktor v Goldman Sachs International - se zdi, da ga je pri vzponu na vrh ECB oviral le njegov italijanski izvor. Čeprav so mu mnogi očitali tudi delo za Goldman Sachs, ki je Grkom pomagal frizirati javne finance. Njegov uspeh je še toliko večji, saj je pohodil nepisano pravilo, da v vrhu ECB nikoli ne sedita dva južnjaka. Podpredsednik ECB je zdaj Portugalec Vítor Manuel Ribeiro Constâncio. Na čelu frankfurtskega monetarnega čuvaja bosta tako predstavnika dveh držav, ki nista zgled javnofinančne discipline. Čeprav ne smemo prezreti, da je Draghi že večkrat pozval italijanski politični vrh k odločnejšemu krčenju javnofinančnih odhodkov, italijanski centralni banki pa v svojem mandatu rešil ugled. Z njegovim odhodom na vrh ECB se obetata še dve rošadi: menjava na čelu italijanske centralne banke in zamenjava člana izvršnega sveta ECB Binija Smaghija. Dva Italijana v šestčlanskem izvršnem svetu sta pač preveč. Smaghiju se mandat sicer izteče šele leta 2013, vendar se bo najverjetneje moral posloviti prej. Pri tem pa ni nujno, da bo zamenjal Draghija. Znotraj italijanske centralne banke si menda za guvernerja želijo zdajšnjega generalnega direktorja Fabrizia Saccomannija, medtem ko je Tremonti naklonjen Vittoriu Grillu s finančnega ministrstva. barbara.hren@guest.dnevnik.si	Barbara Hren,Firence	Dnevnik	2011-05-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042280370/posel/novice/1042280370	Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v sredo končalo v zelenih številkah	gospodarstvo, ekonomija	Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v sredo končalo v zelenih številkah  New York - Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v sredo končalo v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8504,06 točke, kar je za 57,06 točke oz. 0,68 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 10,68 točke oz. 0,58 odstotka in se ustavil pri 1845,72 točke.  Wall Street (Foto: Luka Cjuha) Na pozitivno trgovanje z delnicami na Wall Streetu so po mnenju borznih analitikov vplivali podatki o prodaji avtomobilov v ZDA. Ti so za junij pokazali, da se stanje na tem področju stabilizira.	sta	Dnevnik	2009-07-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042267602/posel/novice/1042267602	Skimar namerava v tujini odpustiti skoraj vse delavce	gospodarstvo, ekonomija	Skimar namerava v tujini odpustiti skoraj vse delavce  Ljubljana - Na današnji seji nadzornega sveta Skimarja (krovne družbe Elana in Elana Marine) bodo nadzorniki obravnavali sanacijski program podjetja, ki ga je pripravil predsednik uprave Robert Ferko.  Robert Ferko, predsednik uprave Skimar (Foto: Matej Povše) Po neuradnih informacijah bi lahko Elan že v letošnjem letu posloval okoli pozitivne ničle, medtem ko naj bi bilo po načrtih poslovanje Elana Marine pozitivno v letu 2010. Letos naj bi Elan Marine izdelal okoli 120 jadrnic, v obdobju od dveh do treh let pa naj bi znašala letna proizvodnja 220 jadrnic. Na podlagi sanacijskega programa naj bi se proizvodnja okoli 60 motornih čolnov, ki jih zdaj na leto izdelajo v hrvaškem Obrovcu, preselila v Begunje. O tem, kaj se bo zgodilo z avstrijskim hčerinskih podjetjem v Brnicah, ki izdeluje smučarske deske, za zdaj še ni bila sprejeta dokončna odločitev. Ker pa se okoli 90 odstotkov vse proizvodnje smučarskih desk proizvede pod tujimi blagovnimi znamkami, se vodstvo in lastniki Skimarja zavzemajo za to, da bi to tovarno prodali. V bližnji prihodnosti so v Skimarju, ki od skupaj okoli 1000 delavcev dobrih 700 delavcev zaposluje v Sloveniji, predvidena številna odpuščanja. Po sanacijskem programu je predvideno, da bo v Sloveniji ostalo dolgoročno zaposlenih okoli 600 delavcev, medtem ko naj bi bila večina delovnih mest v tujini ukinjena. Kot smo že poročali, je Skimar v minulem letu ustvaril okoli 12 milijonov evrov konsolidirane izgube, ki pa še ni revidirana. Prihodki od prodaje so znašali okoli 107 milijonov evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-05-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042482216/posel/novice/1042482216	Geoplin plinovodi od novembra z novim imenom	gospodarstvo, ekonomija	Geoplin plinovodi od novembra z novim imenom  Ljubljana - Skupščina družbe Geoplin plinovodi je na današnji seji akt o ustanovitvi družbe uskladila z usmeritvami evropske direktive in priprave na postopek certificiranja za neodvisnega sistemskega operaterja prenosnega sistema (ITO). Sklenila je tudi, da se bo družba od 1. novembra imenovala Plinovodi, imenovali so še nov nadzorni svet.  (Foto: Jaka Adamič) Kot so po seji skupščine sporočili iz Geoplina plinovodov, so v šestčlanski nadzorni svet s strani kapitala imenovali Boštjana Napasta (predsednik dvočlanske uprave Geoplina), Alojza Stano (član uprave Geoplina), Roka Vodnika (član uprave Petrola) in Igorja Šalamuna (z ministrstva za gospodarstvo). Družbeniki Geoplina, ki je lastnica Geoplina plinovodov, so v četrtek odločili, da bo družba Geoplin plinovodi neposredno po določilih evropske direktive podala vlogo za ITO. S tem se izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja uskladi z zahtevami tretjega energetskega svežnja. Družba Geoplin plinovodi oz. Plinovodi bo tako lahko od 3. marca 2012 izvajala dejavnost kot neodvisni operater prenosnega sistema.Geoplin meni, da lahko vse odločitve izpelje v rokih Evropska direktiva omogoča lastniško ločitev omrežnega in proizvodnega oz. trgovskega dela (rok je 3. marec 2013) ali pa vzpostavitev neodvisnega sistemskega operaterja oziroma ITO (rok je 3. marec 2012). V Geoplinu so nedavno za STA zatrdili, da lahko obe obliki ločitve izpeljejo v predpisanih rokih. Ne glede na to, da država v pravni red še ni uspela prenesti evropske direktive, pa je po mnenju Geoplina mogoče postopek certificiranja neodvisnega operaterja prenosnega omrežja izvesti tudi neposredno na podlagi direktive. Certificiranje izpelje Javna agencija RS za energijo.	sta	Dnevnik	2011-10-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042219084/posel/novice/1042219084	Cene nafte so se po oktobrskih pocenitvah spet zvišale	gospodarstvo, ekonomija	Cene nafte so se po oktobrskih pocenitvah spet zvišale  Singapur - Svetovne cene nafte so se danes v azijskem trgovanju zvišale, s čimer so sledile gibanjem na mednarodnih borzah. Za sto devetinpetdeset litrski sod zahodno teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v decembru, je bilo treba popoldne po singapurskem času odšteti 68,93 dolarja, kar je 1,11 dolarja več od petkovega zaključnega tečaja v ZDA.  Cene nafte spet rastejo. (Foto: Indirekt) V Londonu se je severnomorska nafta vrste brent, prav tako za dobavo v decembru, podražila za 1,18 dolarja na 66,50 dolarja za sod, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Nafta članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v petek pocenila za 2,27 dolarja na 57,65 dolarjev za sto devetinpetdeset litrski sod. Opecova nafta se je tako od julija, ko je dosegla rekordno vrednost 140,73 dolarja, pocenila za šestdeset odstotkov. Cene nafte so se po krepkem petkovem znižanju danes spet okrepile, so povedali borzni posredniki. Vrsta slabih konjunkturnih podatkov je negativno vplivala na cene nafte. V oktobru se je ameriška nafta pocenila za petintrideset odstotkov. Cene nafte se danes gibljejo skladno z azijskimi borznimi trgi, je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal analitik pri družbi Purvin&Gertz v Singapuru Victor Shum. V Hongkongu se je indeks Hang Seng danes zvišal za 2,7 odstotka, v Južni Koreji pa je indeks Kospi pridobil 1,4 odstotka. Japonski trgi so danes zaradi praznika zaprti.	STA,bč	Dnevnik	2008-11-03 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042221496/posel/novice/1042221496	Mercator na račun tujine z nespremenjenim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Mercator na račun tujine z nespremenjenim dobičkom  Ljubljana - Skupina Mercator je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila okoli 2 milijardi evrov čistih prihodkov od prodaje oziroma 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob tem so imeli v družbi 36,4 milijona evrov čistega dobička, kar je odstotek več kot v enakem lanskem obdobju in sestavlja okoli 90 odstotkov načrtovanega za vse leto 2008. Konec septembra je bilo v skupini zaposlenih 21.318 ljudi (425 več kot v začetku leta), od tega 13.064 (61,3 odstotka) v Sloveniji.  V prvih lanskih devetih mesecih je Skupina Mercator v primerjavi z enakim obdobjem leta poprej povečala prihodke za 19,3 odstotka, čisti dobiček pa za 25,1 odstotka. Tako kot v prvi polovici leta so bile tudi v tretjem četrtletju gospodarske okoliščine poslovanja zahtevne, predvsem zaradi učinkov globalne finančne krize in negativnih učinkov inflacije, je razlog za manjšo rast od lanske navedla uprava našega največjega podjetja, ki ga vodi Žiga Debeljak. Skupina Mercator je rast prihodkov izboljšala predvsem na račun izboljšane prodaje na tujih trgih, saj je v Sloveniji od januarja do septembra čiste prihodke v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za dobrih 5 odstotkov, v tujini pa za 34 odstotkov. Čisti prihodki od prodaje v tujini so tako v prvih devetih mesecih znašali 667 milijonov evrov, kar je tretjina vseh prihodkov skupine. Skupina Mercator je v tem obdobju ustvarila 140 milijonov evrov kosmatih denarnih tokov iz poslovanja pred najemninami (EBITDAR) oziroma 15 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2007. Visoka rast ustvarjenih denarnih tokov kaže na visoko raven finančne moči Skupine Mercator in njene možnosti samofinanciranja, kar je v obdobju globalne finančne krize ključno za izvajanje investicijskih in razvojnih načrtov, je opozorila uprava. Skupina je v prvih devetih mesecih leta izvedla investicije za 190 milijonov evrov, do konca leta pa načrtujejo za 260 milijonov evrov investicij. srecko.zimic@dnevnik.si	Srečko Zimic	Dnevnik	2008-11-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042290827/posel/novice/1042290827	Nekdanji član uprave Luke Koper Aldo Babič ni odgovarjal na vprašanja sodnice	gospodarstvo, ekonomija	Nekdanji član uprave Luke Koper Aldo Babič ni odgovarjal na vprašanja sodnice  Koper - Nekdanji član uprave Luke Koper Aldo Babič včeraj ni želel odgovarjati na vprašanja koprske preiskovalne sodnice, ki je želela izvedeti, kako je potekala dokapitalizacija dveh romunskih družb.  Nekdanji član uprave Luke Koper Aldo Babič je včeraj moral na zaslišanje k preiskovalni sodnici zaradi domnevno sporne dokapitalizacije romunskih družb. Na sodišče je prišel v družbi odvetnika Francija Matoza, na vprašanja sodnice pa ni odgovarjal. (Foto: Tomaž Primožič/FPA) Koprski policisti so namreč v začetku junija ugotovili, da je zdaj že bivša uprava Luke Koper, ki jo je vodil Robert Časar, brez soglasja nadzornega sveta za 1,5 milijona evrov dokapitalizirala romunsko družbo Rail Port Arad, nakazilo dodatnih 1,3 milijona evrov za dokapitalizacijo romunske družbe Trade Trans Terminali Arad pa je tožilstvo prek sodišča prepovedalo. Vse štiri člane uprave so zato ovadili zaradi zlorabe položaja. Babič na vprašanja preiskovalne sodnice ni odgovarjal, ker mu je tako svetoval zagovornik Franci Matoz, češ da je nesmiselno pojasnjevati zakonite posle. Je pa Babič sodnici podal izjavo, v kateri je zatrdil, da ni storil nobenega kaznivega dejanja. Nadzorni svet naj bi bil z dokapitalizacijo seznanjen, poleg tega pa naj bi bila v Luki Koper ustaljena praksa, da je uprava za podobne posle soglasja od nadzornikov pridobila naknadno. To je bil eden večjih problemov, na katere smo nadzorniki ves čas opozarjali. Dokapitalizacija teh dveh družb ni bila v letnem načrtu, zagotovo pa sta oba posla preveč pomembna, da bi ju nadzorniki potrjevali za nazaj, pravi nekdanja članica in kratek čas tudi predsednica nadzornega sveta Luke Koper Olga Franca. Pod njenim vodstvom so nadzorniki z mesta predsednika razrešili korpskega župana Borisa Popoviča, krivdno razrešili Časarja in Babiča, nato pa na čelo Luke Koper mimo vednosti prometnega ministra Patricka Vlačiča imenovali Gregorja Veselka. Olgo Franca so na skupščini sredi julija na predlog države kot večinske lastnice predčasno odpoklicali, čeprav bi ji mandat potekel šele čez dve leti. Babičevo zaslišanje je le prvo v nizu, saj so koprski policisti pred slabim mesecem spisali več kazenskih ovadb zaradi sumljivih poslov v Luki Koper. Potem ko so dlje časa dobivali številne anonimne prijave in prijave protikorupcijske komisije, so policisti sredi aprila v Luki Koper in na sedežih nekaterih drugih povezanih družb opravili obsežne hišne preiskave, v katerih so zasegli ogromno dokumentacije. Za nekatere posle so po njihovih ugotovitvah že zbrali dovolj dokazov, da so spisali ovadbe in jih posredovali na tožilstvo, nekatere posle pa še vedno preiskujejo. Preiskava, ki še poteka, je pokazala, da so odgovorni v družbi med letoma 2006 in 2008 ravnali kot slab gospodar in v nasprotju z interesi družbe. Večkrat so zlorabili svoj položaj in prekoračili meje svojih pravic, vse to z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi drugim gospodarskim subjektom, so sporočili iz koprske policijske uprave. Zaradi kaznivih dejanj bivšega vodstva bi bila Luka Koper po ocenah policistov lahko oškodovana za več kot 100 milijonov evrov.Več kazalcev poslovanja in vrednotenja Luke Koper si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.	Tatjana Tanackovič	Dnevnik	2009-08-13 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042401997/posel/novice/1042401997	Avtomobilska industrija skupaj za ohranitev konkurenčnosti	gospodarstvo, ekonomija	Avtomobilska industrija skupaj za ohranitev konkurenčnosti  Ljubljana - Osem slovenskih podjetij s področja avtomobilske industrije je združilo svoje moči pod okriljem partnerstva Sinergijski ekološki varen avtomobil (SiEVA). Cimos, Hidria, Iskra Avtoelektrika, Iskra Mehanizmi Lipnica, Kolektor, MLM, Polycom Škofja Loka in TPV želijo zmanjšati tveganja pri vlaganju v raziskave in razvoj ter slediti trendom v svetovni avtomobilski industriji, da bodo lahko sodelovali kot pomembni dobavitelji svetovnim proizvajalcem vozil.  Omenjena podjetja bodo pod okriljem podjetja SiVEA, ki ga bo vodil Miloš Šturm iz Hidrie, združila kompetence, potenciale in razvojne infrastrukture za iskanje novih rešitev na področju naprednih motorjev z notranjim izgorevanjem, hibridizacije in elektrifikacije vozil ter njihove varnosti in udobja. V včeraj ustanovljeno podjetje bodo vložili okoli 20 milijonov evrov, enak znesek pa pričakujejo še iz razpisa za razvojne centre. Zavezali so se, da v naslednjih treh do petih letih v industrializacijo vložijo več kot 250 milijonov evrov, ustvarili pa naj bi 1500 novih delovnih mest in 20 novih patentiranih rešitev za najsodobnejša vozila. Zaposlili bodo okoli 50 vrhunskih razvojnih strokovnjakov, hkrati pa državi predlagali ustanovitev novih ciljnih študijskih programov. V svetovni avtomobilski industriji prihaja do manjše tranzicije z uvajanjem hibridnih in električnih vozil, karte se mešajo na novo in odpira se prostor za nove igralce, kar želimo izkoristiti, je odločitev za združevanje razvojnih potencialov utemeljil glavni izvršni direktor družbe Kolektor Group Radovan Bolko. Po zadnjih podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj so rast izvoza v obdobju od januarja do julija letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 namreč beležile le visoko tehnološko zahtevne panoge. Podjetja pod okriljem projekta SiVEA načrtujejo, da bodo s sodelovanjem že srednjeročno ustvarili več sto milijonov evrov dodatne prodaje ter z njo povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2010-11-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042253476/posel/novice/1042253476	Slovenskih dobaviteljev več pri twingu	gospodarstvo, ekonomija	Slovenskih dobaviteljev več pri twingu  Ljubljana - V proizvodnji clia pomeni sodelovanje slovenskih dobaviteljev dvanajst odstotkov nabavne vrednosti vozila, v proizvodnji modela twingo pa je ta več kot 30-odstotna. Največji Revozov dobavitelj je novomeški TPV. Predsednik uprave družbe Vladimir Bahč je prepričan, da bi bilo Revoz skoraj nemogoče zapreti in proizvodnjo preseliti.  Gre praktično za neprenosljive stvari, tu so sredstva, izobraženi ljudje, je prepričan Bahč, zato meni, da tudi za TPV posledično ni bojazni. V Viatorju &Vektorju so nam včeraj pojasnili, da bi vsako zmanjšanje proizvodnje v Revozu pomenilo spremembo blagovnih tokov in zmanjšanje obsega prevozov. Med podjetji, ki pomembno sodelujejo z Revozom, so še TOM Oblazinjeno pohištvo, Johnson Controls, AD Plastik, Basf, ACI itd. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Jože Colarič ne verjame, da bi se za Revoz utegnil zgoditi črni scenarij. Po njegovem mnenju bodo Revozovi delavci, tako kot doslej, lastniku tudi v prihodnje dokazovali, da so polni znanja in z veliko voljo do dela, ki bosta prinašala takšne ekonomske učinke, da bo lastnik Revoza svoje delovanje na Dolenjskem še širil . Direktor zbornice Franci Bratkovič pa ob tem dodaja, da so napovedi za prihodnje mesece sila nehvaležne. Gospodarski položaj v svetu se še ni umiril, še vedno so padci. Dokler ne bo dosegel dna, so vse napovedi, kako bo v prihodnje, loterija, je dejal. Predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI), glavnega sindikata v Revozu, Lidija Jerkič, ni o selitvi proizvodnje vedela ničesar. Moje informacije so prav nasprotne. V četrtek se je Revoz odločil, da bo zaradi pomanjkanja delavcev zaposlil 47 zaposlenih iz Adrie Mobil, je povedala Jerkičeva. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pa je povedal, da je bil zadnjič v Revozu pred 14 dnevi. Takrat je izvedel, da v Revozu ne bodo več izdelovali modela clio storia, ker dela le konkurenco drugim modelom in da bodo zaradi povečanega povpraševanja izdelovali več twingov. V Revozu so mu povedali tudi, da odpuščanj ne bo. dragana.stankovic@dnevnik.si, igor.dernovsek@dnevnik.si	Dragana StankovičIgor Dernovšek	Dnevnik	2009-03-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042494501/posel/novice/1042494501	Mrak: Sklepi vrha EU dodatna spodbuda za sprejem ukrepov v Sloveniji	gospodarstvo, ekonomija	Mrak: Sklepi vrha EU dodatna spodbuda za sprejem ukrepov v Sloveniji  Ljubljana - Sklepi vrha EU glede reševanja evra so po besedah ekonomista Mojmirja Mraka dodatna spodbuda za ukrepe, ki jih mora na področju javnih financ sprejeti Slovenija. Ukrepe mora sprejeti čim prej. V času, ko jih ne sprejemamo, dajemo jasen signal tujini o nekredibilnosti države, je povedal Mrak.  prof. dr. Mojmir Mrak (Foto: Luka Cjuha) Ena ključnih nalog nove vlade bo tako po Mrakovem prepričanju povrnitev zaupanja v to, da smo sposobni voditi pametno ekonomsko politiko, katere sestavni del morajo zelo hitro biti ključni ukrepi na področju javnih financ - od interventnega zakona do precej drugačnega proračuna za leto 2012. Morali bomo iti v bolj agresivno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, kot bi si mogoče to kdo v Sloveniji želel, je poudaril Mrak.Brez ukrepov v še hujšo krizo Po interventnemu zakonu in spremembi proračuna za prihodnje leto pa je treba pustiti čas, tako Mrak, da nova vlada glede strukturnih reform prepozna, kaj lahko od že pripravljenega nadaljuje in kaj je treba spremeniti, nato pa mora odločno ukrepati. Ob tem je spomnil, da je Slovenija v preteklosti nekatere ukrepe že sprejela, pa so ti padli na referendumu. Mrak sicer upa, da je zdaj prevladalo zavedanje, da bomo brez ustreznih ukrepov zašli v hude težave. Z dogovorom, ki so ga v Bruslju dosegli voditelji EU, so se po Mrakovih besedah sicer praktično vse države EU, z izjemo Velike Britanije, dogovorile za bistveno bolj sistematično in obvezujoče sodelovanje na področju fiskalnih politik. To je po njegovih ocenah ključna sprememba v dosedanjem obnašanju držav in tudi priznanje temu, da mora biti monetarna unija za dobro delovanje podprta z bistveno tesnejšim fiskalnim sodelovanjem. Sestavni del pri reševanju krize pa bo morala biti, tako Mrak, tudi aktivnejša vloga Evropske centralne banke. O teh rešitvah je bilo govora že precej, a v akademskih krogih. Ko pa je kriza dejansko prešla v novo fazo in zajela osrednje države območja evra, pa je postalo jasno, da način dotedanjega reševanja krize, ko je šlo predvsem za krizo perifernih držav, ni več učinkovit, je pojasnil Mrak. Velika Britanija, ki ostaja edina članica EU zunaj fiskalnega pakta, bo posledice svoje odločitve ocenjevala sama, pravi Mrak, ki meni, da se je država s to odločitvijo izolirala. Verjetno mora imeti zelo jasne izračune, tako ekonomske kot politične, ali je to smiselno, je dejal. Med ključnimi argumenti za odločitev Velike Britanije, da ostane zunaj sporazuma, je bilo po Mrakovih besedah slišati zaščito privilegijev londonskega Cityja. Vendar, če bo evro skozi čas dejansko postal stabilna valuta, kar nakazuje dogovor vrha EU, potem je vprašanje, ali je vloga londonskega finančnega središča na srednji in daljši rok tako gotova. Tudi v Veliki Britaniji po bo Mrakovem mnenju verjetno veliko govora o tem, ali je bila odločitev prava ali ne. Prvi odzivi kažejo, da je bila odločitev morda prehitra. Ali pa se je računalo, da bo Velika Britanija uspela ponovno izposlovati t.i. izjemo in so ostale članice ocenile, da v tem primeru to ni mogoče, saj ne moremo imeti enotnega finančnega trga in iz njega izločiti Veliko Britanijo.	sta	Dnevnik	2011-12-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042426019/posel/novice/1042426019	Standard & Poor,s ter Fitch znižala bonitetno oceno Libiji	gospodarstvo, ekonomija	Standard & Poor s ter Fitch znižala bonitetno oceno Libiji  London - Bonitetna agencija Standard & Poor s je znižala bonitetno oceno Libiji, in sicer z A- na BBB+, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Severnoafriški državi, ki se že več dni sooča z nasiljem, pri čemer naj bi umrlo več kot 200 ljudi, je bonitetno oceno že v ponedeljek z BBB+ na BBB, znižala tudi bonitetna agencija Fitch.  (Foto: splet) V Standard & Poor s so ob tem pojasnili, da bi lahko bonitetno oceno kmalu znova znižali, saj pričakujejo, da se bodo nemiri v tej z nafto bogati severnoafriški državi nadaljevali. Kot so dodali, bo gospodarska stabilnost Libije, če rešitve za trenutno krizo ne bo, zelo ogrožena. Podobno so v ponedeljek razmišljali tudi v Fitchu. V obrazložitvi znižanja bonitetne ocene so pojasnili, da so se za to odločili zaradi izbruha politične krize v državi, do česar je prišlo zaradi zahtev protestnikov po odstopu dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Pri tem Fitch skrbi predvsem morebitno širjenje krize na področje libijske proizvodnje nafte. Ta država je namreč ena največjih proizvajalk črnega zlata na svetu, poleg tega pa ima tudi največje potrjene zaloge nafte v Afriki. Tuje naftne in plinske družbe že umikajo svoje osebje iz Libije ali pa se na to pripravljajo. Sicer pa je politično tveganje, povezano s pomanjkanjem demokracije, že vključeno v bonitetno oceno Fitcha, pri čemer je Libija edina država v naboru te bonitetne agencije, ki nima državnega dolga. Glede na krepko državno bilanco presega celo Saudsko Arabijo. Fitch, ki Libijo ocenjuje šele nekaj let oz. od kar je država odprla svoje gospodarstvo in izboljšala svoje odnose z Zahodom, je napovedal, da bi lahko bonitetno oceno Libiji zmanjšal še za dve stopnji. Če bi državi uspelo izpeljati politične reforme in ustaviti nemire, pa bi se ocena lahko ustalila.	sta	Dnevnik	2011-02-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042479881/posel/novice/1042479881	PepsiCo v četrtletju z dvema milijardama dolarjev čistega dobička	gospodarstvo, ekonomija	PepsiCo v četrtletju z dvema milijardama dolarjev čistega dobička  New York - Ameriški proizvajalec pijač in prigrizkov PepsiCo je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta ustvaril 17,6 milijarde dolarjev (12,78 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju leto pred tem. Čisti dobiček družbe se je na letni ravni povišal za štiri odstotke na dve milijardi dolarjev (1,45 milijarde evrov).  (Foto: AP) Kot je razvidno iz danes objavljenega poslovnega poročila ameriške družbe, se je prodaja prigrizkov v obravnavanem obdobju v letni primerjavi okrepila za osem odstotkov, in sicer tudi na račun prevzema ruskega proizvajalca mlečnih izdelkov in otroške hrane Wimm-Bill-Dann (WBD). Ob neupoštevanju poslovanja ruskega podjetja se je prodaja prigrizkov povečala za tri odstotke. Poleg tega je podjetje v tretjem trimesečju zabeležilo tudi štiriodstotno rast prodaje pijače. Tudi to številko je navzgor potisnila prodaja WBD. Kot navajajo v PepsiCo, je mogoče rast prihodkov pripisati predvsem dobremu poslovanju na hitro rastočih trgih. Tu so zabeležili osemodstotni skok prodaje prigrizkov in triodstotni skok prodaje pijače. Dobra prodaja se je odrazila tudi v višjem čistem dobičku. Osredotočili smo se na širjenje podjetja, je četrtletne rezultate pospremila prva dama PepsiCo Indra Nooyi. Četrtletni nastop kaže, da se je naš trud že izplačal, je dodala.	sta	Dnevnik	2011-10-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042377821/posel/novice/1042377821	Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo iz lastništva	gospodarstvo, ekonomija	Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo iz lastništva  Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev. V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti. Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati najpozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve. Manjšinski delničarji so v obrazložitvah še spomnili, da so se delničarji teh družb na lanskih skupščinah seznanili z namero razdelitve elektrodružb na dva strateška dela (omrežni in tržni del), vendar pa, kot je razvidno iz sklicev za letošnje skupščine, razprava o tem letos ni predvidena. Ob vsem tem se po njihovih navedbah v javnosti pojavljajo še namigi o novih možnostih spojitev in pripojitev elektropodjetij z nekaterimi drugimi gospodarskimi subjekti, kot so HSE, GEN in Petrol.	sta	Dnevnik	2010-08-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042274161/posel/novice/1042274161	Finančni ministri G8: Svetovne gospodarske razmere se sicer izboljšujejo, a tveganje ostaja	gospodarstvo, ekonomija	Finančni ministri G8: Svetovne gospodarske razmere se sicer izboljšujejo, a tveganje ostaja  Lecce - Finančni ministri G8 so danes na srečanju v italijanskem Lecceju ocenili, da se svetovne gospodarske razmere sicer izboljšujejo, a kljub temu ostajajo negotove, brezposelnost pa se utegne povečevati tudi potem, ko se bo gospodarska rast vrnila. Smo sredi najhujše krize po veliki depresiji, so v sklepni izjavi zapisali finančni ministri.  Youssef Boutros-Ghali (L), Timothy Geithner (S) in Jim Flaherty (D) (Foto: Reuters) Finančni ministri skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije menijo, da morajo vlade še naprej ukrepati proti krizi, ki je svet zajela leta 2008. Spodbude morajo biti skladne s stabilnostjo cen in srednjeročno proračunsko vzdržnostjo , zagotoviti pa morajo tudi ustrezen dotok denarja, ki ga potrebuje bančni sektor, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ministri so bili pred srečanjem razdeljeni glede tega, kako se odzvati na znamenja oživljanja svetovnega gospodarstva. ZDA in Velika Britanija sta zagovarjali nadaljevanje odločnih posegov vlade, vključno z zniževanjem davkov, nizkimi obrestnimi merami in povečanim dotokom denarja. Na drugi strani so Kanada in več evropskih držav menile, da bi novi paketi spodbud še povečali javni dolg in povzročili inflacijo. Po njihovem mnenju je morda že nastopil čas za umik vlade s pomočjo t.i. izhodnih strategij. V sklepni izjavi po dvodnevnem srečanju jim je očitno uspelo doseči kompromis. Strinjali so se, da je treba pripraviti ustrezne strategije za sproženje izrednih političnih ukrepov, ko bo okrevanje zagotovljeno . Te izhodne strategije , ki se bodo razlikovale od države do države, so nujne za spodbujanje vzdržnega okrevanja skozi dolgoročno obdobje, piše v sklepni izjavi. Finančni ministri iz ZDA, Japonske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Kanade, Italije in Rusije so poudarili tudi potrebo po določitvi skupnih načel in strategij pri vodenju mednarodnega poslovanja in financ. Priporočila iz sklepne izjave, sprejete v Lecceju, bodo predstavljena na julijskem vrhu voditeljev G8 v L Aquili.	sta	Dnevnik	2009-06-13 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/310247/posel/novice/310247	Pobudo za napredek naj prevzame gospodarstvo	gospodarstvo, ekonomija	Pobudo za napredek naj prevzame gospodarstvo  Ljubljana - Države jugovzhodne Evrope imajo vse enak cilj, to je vključitev v Evropsko unijo. Za doseganje tega cilja bi si morali prizadevati politiki, gospodarstvo pa bi moralo uživati okvire in dosežene danosti.  Vendar, če politiki ne uspeva, naj pobudo prevzame gospodarstvo, so se strinjali udeleženci včerajšnje okrogle mize v okviru prve regionalne konference menedžerjev Jugovzhodne Evrope. Glavni izziv in priložnost držav jugovzhodne Evrope je oblikovanje enotne regije z enakimi pravili trga, je prepričan Ivan Šimek iz svetovalne družbe Roland Berger Strategic Consultancy. Tako oblikovan trg bi podjetjem pripomogel k večji konkurenčnosti, večji rasti, ki jo države, če hočejo konkurirati državam Unije, potrebujejo, hkrati pa bi tako predstavljal neke vrste preddverje Unije. A potrebni so premiki in postopno poenotenje trgov in njihovih pravil. Po Šimkovem mnenju je ključnega pomena to, da se v integracijo vključi tudi Srbija, ki ima najboljše pogoje v regiji za pritok tujih neposrednih naložb. Kot je povedal Miroljub Labus, nekdanji podpredsednik srbske vlade, je za Srbijo ključnega pomena to, da z integracijo nadaljuje gospodarstvo, temu pa bo zagotovo sledila tudi politika. Pri tem je kot primer izpostavil dogovore o gradnji plinovodov in naftovodov, ki jih z Unijo podpisujejo države južne Evrope. Obstajajo načini, ko gospodarstvo, tudi v primeru političnih preprek, uspe sodelovati, je povedal Labus. V Srbiji obstaja trenutno slabo vzdušje glede vključevanja v Unijo, slabo je tudi vzdušje v Uniji glede Srbije. Kot je povedal Labus, Srbija ne priznava tuje avtoritete. Evropska unija je bila Srbiji všeč zato, ker temelji na ideji enakopravnosti vseh držav ne glede na njihovo velikost, hkrati pa Unija nikogar ne sili v vključevanje. V zadnjem času pa je v Srbiji obveljalo prepričanje, da se je politika Unije spremenila, je pojasnil. Sam je prepričan, da se mora proces vključevanja nadaljevati, saj je to, tako Labus, edini način, da se položaj uredi. K izboljšanju vzdušja bi po njegovem svoje doprinesla tudi ukinitev viz za Srbe, ki potujejo v Unijo. Predsednika uprave Mercatorja Žigo Debeljaka je ob tem zanimalo, kakšno je vzdušje glede kosovskega vprašanja v Republiki srbski in zahodnem delu Makedonije, kjer je velik delež albanskega prebivalstva. Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Sloveniji Izmir Talić je pojasnil, da njihova vlada o neodvisnosti Kosova ne bo niti razpravljala, težav ne pričakujejo, primer Kosova in Republike srbske pa je po njegovem prepričanju neprimerljiv. Tudi makedonski veleposlanik v Sloveniji Samoil Josif Filipovski je slovenskim poslovnežem pojasnil, da je del Makedonije, v katerem živi velik delež albanskega prebivalstva, stabilen. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2008-04-05 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042226075/posel/novice/1042226075	Poljska vlada bo zaradi finančne krize gospodarstvu ponudila 24 milijonov evrov pomoči	gospodarstvo, ekonomija	Poljska vlada bo zaradi finančne krize gospodarstvu ponudila 24 milijonov evrov pomoči  varšava - Poljska vlada je danes sprejela 24 milijard evrov vreden paket pomoči gospodarstvu v letih 2009 in 2010, s čimer želi pomagati poljskim podjetjem, da prebrodijo učinke globalne finančne krize, je povedal poljski premier Donald Tusk.  Poljski premier Donald Tusk (Foto: Luka Cjuha) Tusk je dejal, da gre za stabilizacijsko-razvojni program, ker se Poljska še vedno razvija. Pomoč, v obliki bančnih garancij, bo namenjena predvsem malim in srednjim podjetjem, pa tudi za projekte v obnovljive vire energije. Poljska premier je še napovedal, da je vlada znižala pričakovanja za gospodarsko rast v letu 2009, in sicer z 4,8 odstotka na 3,7 odstotka.	STA	Dnevnik	2008-11-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042343471/posel/novice/1042343471	BiH leži na bogatih naftnih poljih, vrednih na desetine milijard evrov	gospodarstvo, ekonomija	BiH leži na bogatih naftnih poljih, vrednih na desetine milijard evrov  Zagreb - Če bi bila BiH Norveška, bi se danes – glede na to, da leži na bogatih nahajališčih nafte – valjala v denarju. Seveda pa ni tako, saj državi okoli vratu visi kamen, ki ga predstavljata Daytonski sporazum in pa razdelitev entitete.  V BiH naj bi bilo ogromno nafte. (Foto: arhiv Dnevnika) Zgodbo o izkoriščanju nafte v BiH, katere obstoj so nesporno potrdila predvojna raziskovanja, je ponovno oživela po obisku Milorada Dodika v Rusiji, kjer je srbski premier objavil, da bosta dve podjetji iz te države pričeli z iskanjem nahajališč nafte in plina v Republiki Srbski. V sklopu raziskav so od leta 1989 našli štiri prioritetna naftna polja, katerih kapaciteta se ocenjuje na 50 milijon ton. Naftno polje južno od Šamca ima površino 22 kvadratnih kilometrov, jugozahodno od Orašja 37 kvadratnih kilometrov, na območju Tuzle 22,5 kvadratnih kilometrov in na Loparu 21 kvadratnih kilometrov. Ocenjena količina nafte je 50 milijonov ton, kar predstavlja 366 milijonov sodčkov, če pa bi jih na svetovnem tržišču prodali po aktualni ceni nafte, bi njihova vrednost znašala kakšnih 20 milijard evrov. Samo naftno polje na območju Tuzle je v celoti na področju BiH, področje na Loparu pa je na primer v celoti v Srbiji. Po Daytonskem mirovnem sporazumu pa morata vladi Srbske republike in BiH na svojem področju dati dovoljenje in podpisati dogovor o koncesiji za raziskovanje oz. za izkoriščanje mineralnih virov, pa tudi nafte in plina. V zvezi z nafto je sicer situacija posebna, saj določena najdišča ležijo vzdolž entitetskih meja. Šefik Koričić, šef Komisije za koncesije BiH, pravi, da bi država, če bi se kdo odločil za izkoriščanje te nafte, imela veliko korist od tega, saj naj bi po prvih raziskavah ugotovili, da obstajajo zaloge za naslednjih 50 let. Z izkoriščanjem plina pa bi bil zagotovljen še dodaten prihodek.	agencije	Dnevnik	2010-03-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042317235/posel/novice/1042317235	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Skupini Jelovica se je po skoraj dveletnih pogajanjih uspelo dogovoriti za nakup velikega proizvodnega zemljišča v Preddvoru. Z investicijo, ki presega dva milijona evrov, bo zagotovljen dolgoročen razvoj družbe Jelovica Hiše na tej lokaciji, so prepričani v podjetju. Nakup pomeni največjo naložbo v zadnjih desetih letih, omogočil pa naj bi širitev poslovanja družbe Jelovica hiše.		Dnevnik	2009-11-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042510210/posel/novice/1042510210	Renault lani z dvema milijardama evrov dobička, Fiat išče evropskega partnerja	gospodarstvo, ekonomija	Renault lani z dvema milijardama evrov dobička, Fiat išče evropskega partnerja  Pariz - Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je v letu 2011 ustvaril 2,09 milijarde evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov manj kot leto prej. Rezultat zaradi enkratnega dobička v letu 2010 sicer ni najbolj primerljiv, bolj pomenljiv je lanski dobiček iz poslovanja, ki se je skoraj podvojil na 1,24 milijarde evrov.  (Foto: Daylife) Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočili iz Renaulta, so kljub padcu čistega dobička lani uspeli povečati prodajo. Prihodki so se glede na leto 2010 povečali za devet odstotkov na 42,63 milijarde evrov, predvsem po zaslugi trgov izven Evrope. Družba je v 2011 tudi uspešno obvladovala stroške, čeprav visoke cene surovih materialov niso uspeli v celoti nadomestiti z večjo prodajo. Na poslovanje francoskega proizvajalca avtomobilov je lani vplival tudi potres s cunamijem na Japonskem, saj je bila proizvodnja v Renaultovih japonskih tovarnah motena. Renault je sicer lani znova znižal zadolženost in je v stanju, da delničarjem za leto 2011 izplača 1,16 evra dividende na delnico, navajajo v družbi. Prav tako Renault posluje bistveno bolje kot njegov tekmec PSA Peugeot Citroen, ki je lani ob sedemodstotni rasti prodaje na 59,9 milijarde evrov prepolovil dobiček na 588 milijonov evrov. PSA je posledično že napovedal prodajo določenih nestrateških sredstev.Fiat napoveduje najslabše leto od 1985 dalje S podobnimi težavami se ukvarja tudi italijanski Fiat, ki je konec lanskega leta že zaprl proizvodni obrat na Siciliji. Legendarni proizvajalec je namreč lani na evropskem trgu utrpel okoli 500 milijonov evrov izgube, in to na račun svojih modelov za masovno prodajo. Prodaja je namreč upadla za 16 odstotkov na slabih 70 tisoč vozil, izvršni direktor Sergio Marchionne pa izboljšanja razmer ne pričakuje niti za kratkoročno prihodnost. Letos naj bi namreč italijanski avtomobilski trg zdrsnil na najnižjo raven od leta 1985 dalje, okrevanje pa pričakujejo šele leta 2014 ali kasneje. Posledično je Marchionne že napovedal krčenje stroškov in sodelovanje na področju razvoja tehnologije, prav tako pa si prizadevajo najti dolgoročnega evropskega partnerja.	sta,oj	Dnevnik	2012-02-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042488842/posel/novice/1042488842	V Švici stopili na prste korupciji v Alstomu	gospodarstvo, ekonomija	V Švici stopili na prste korupciji v Alstomu  Pariz - Po informacijah, s katerimi razpolaga pariški dnevnik Le Monde, je švicarsko tožilstvo tik pred koncem dolgoletne preiskave proti francoskemu Alstomu, ki naj bi kmalu moral plačati visoko globo. To naj bi bil konec preiskave švicarskega tožilstva, ki se je začela že leta 2003 in je spodbudila tudi postopke organov pregona v Veliki Britaniji, na Poljskem, v Latviji, ZDA, Braziliji in Argentini.  (Foto: Matej Povše) Vodilno evropsko podjetje v železniškem transportu in energetskih infrastrukturah je osumljeno, da je med letoma 2003 in 2010 v prizadevanju, da bi pridobilo velike posle, funkcionarjem in drugim izplačalo več deset milijonov evrov, in sicer pod krinko, da gre za svetovanje in posredništvo. Ni pa znano, ali so bile podkupnine izplačane tudi za gradnjo Termoelektrarne Šoštanj v Sloveniji. Švicarsko tožilstvo bi lahko zahtevalo obsodbo Alstoma Network Schweiz (ANS) na več deset milijonov evrov globe, ker je izvajal nezakonita plačila. Prek ANS je šlo okoli 400 milijonov evrov in del tega denarja je končal v žepih funkcionarjev, ki so bili v različnih državah, na primer na Poljskem in v Latviji, odgovorni za javna naročila. Menda pa so v nekaterih primerih odgovorni v Alstomu del teh podkupnin celo dobili nazaj. Ker pa se švicarsko tožilstvo zaveda, da bi sodni proces lahko trajal še dolgo, se je odločilo za posebno hiter postopek, po katerem lahko tožilstvo samo določi globo, ki jo mora Alstom plačati. Tudi za Alstom bi bilo to bolje, saj bi se izognil razkrivanju vseh dejstev na sodišču. Če pa Alstom ne bo pristal na to skrajšano proceduro, bo zadeva prišla pred sodišče. Na švicarsko pobudo je britanski Serious Fraud Office (SFO), ki se bori proti finančnim goljufijam, ugotovil, da je Alstom med letoma 2004 in 2010 izplačal 97 milijonov evrov podkupnin funkcionarjem različnih držav, ki so odgovorni za javna naročila. SFO meni, da v Alstomu obstaja sistem svetovne korupcije .	Mihael Šorl	Dnevnik	2011-11-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042230441/posel/novice/1042230441	Nemčija: Cene življenjskih potrebščin so se novembra na letni ravni zvišale za 1,4 odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Nemčija: Cene življenjskih potrebščin so se novembra na letni ravni zvišale za 1,4 odstotka  Frankfurt - Cene življenjskih potrebščin v Nemčiji so se novembra letos na letni ravni zvišale za 1,4 odstotka. S tem se sicer že četrti mesec zapored nadaljuje zniževanje inflacije, kažejo končni podatki, ki jih je danes objavil nemški statistični urad (Destatis).  Cene življenjskih potrebščin v Nemčiji so se novembra letos na letni ravni zvišale za 1,4 odstotka. (fotografija je simbolična) (Foto: Matej Povše) Oktobra je namreč stopnja inflacije znašala 2,4 odstotka, septembra 2,9 odstotka in avgusta 3,1 odstotka, ugotavlja Destatis in dodaja, da se je letna stopnja inflacije spustila pod dva odstotka prvič po juniju 2007. V primerjavi z mesecem prej, oktobrom, so se sicer novembrske cene znižale za 0,5 odstotka, kar je v skladu s konec novembra podano prvo oceno Destatisa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glavni razlog za zniževanje inflacije v največjem evropskem gospodarstvu so padajoče cene motornih goriv, čemur botruje drastično padanje cen surove nafte na svetovnem trgu.	sta	Dnevnik	2008-12-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042248699/posel/novice/1042248699	Podjetniški sklad in SID banka sta podpisala sporazum o sodelovanju	gospodarstvo, ekonomija	Podjetniški sklad in SID banka sta podpisala sporazum o sodelovanju  Ljubljana - Slovenski podjetniški sklad in SID banka sta danes podpisala sporazum o sodelovanju. S sklenjenim dogovorom želijo doseči sinergijske učinke pri aktivnostih za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji, sta vodstvi obeh institucij zapisali v skupnem sporočilu za javnost.  Kot ugotavljata direktorica podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan (na sliki), bo imelo povezovanje obeh institucij pozitivne učinke za podjetja. (Foto: Bojan Velikonja) Kot ugotavljata direktorica podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, bo imelo povezovanje obeh institucij pozitivne učinke za podjetja, ki se v tem času zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer srečujejo s hudimi težavami pri dostopanju do svežih finančnih sredstev. Prvo konkretnejše sodelovanje je že zagotovljeno pri izvedbi javnega razpisa, ki ga bo podjetniški sklad objavil 6. marca in bo namenjen za odobravanje garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere. Za tovrstne kredite bodo banke lahko uporabile prosta likvidna sredstva, ki jih je zagotovila SID banka. S tem bo omogočeno najemanje kreditov malim in srednje velikim podjetjem pod ugodnejšimi pogoji, in sicer z zavarovanjem kredita z od 60- do 80-odstotno garancijo podjetniškega sklada, subvencijo obrestne mere za najete kredite z garancijo podjetniškega sklada (šestmesečni EURIBOR + 0,5 odstotka), ob investicijskih kreditih pa bo podjetniški sklad zavaroval tudi kredite za čista obratna sredstva. Maksimalna višina kredita bo 1,5 milijona evrov, od tega je lahko najvišji znesek kredita za namene financiranja obratnih sredstev 200.000 evrov, mogoča pa bo tudi možnost koriščenja moratorija ob predhodnem strinjanju banke.	sta	Dnevnik	2009-03-03 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042218653/posel/novice/1042218653	Na ameriški borzi mešano trgovanje z delnicami, na azijskih in evropskih pa bolj vzpodbudno	gospodarstvo, ekonomija	Na ameriški borzi mešano trgovanje z delnicami, na azijskih in evropskih pa bolj vzpodbudno  New York - Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi se je v sredo končalo mešano. Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8.990,96 točke, kar je za kar 74,16 točke oz. 0,82 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 7,74 točke oz. 0,47 odstotka in se ustavil pri 1657,21 točke. Na azijskih trgih je bilo stanje bolj vzpodbudno, saj je KOSPI poskočil za več kot 12 odstotkov, japonska Nikkei pa za 6 odstotkov.  V ponedeljek je vrednost delnic Nasdaq padel, včeraj pa je tehnološki indeks Nasdaq pridobil 7,74 točke oz. 0,47 odstotka in se ustavil pri 1657,21 točke. (Foto: AP) Na mešano trgovanje z delnicami na Wall Streetu in na na azijskih borzah je po ocenah borznih analitikov vplivalo znižanje ključne obrestne mere Ameriške centralne banke Federal reserve (Fed). Ta je dvodnevnem zasedanju v skladu z napovedmi soglasno znižala ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 0,50 odstotka na odstotek, kar je najnižje od junija 2004. Ključna obrestna mera Ameriške centralne banke pa vpliva tudi na obrestne mere posojil, vključujoč kreditne kartice in večino poslovnih posojil. V Avstraliji, Singapurju, na Tajvanu in Filipinih so se vrednosti delnic v povprečju zvišale za štiri odstotne točke. Prav tako se je dvignila vrednost delnicam na večini evropskih borz – francoski CAC se je dvignil za 9,2 odstotka, londonski FTSE 100 je pridobil 8,1 odstotek, indeks frankfurtskega DAX 30 pa je za malenkost padel. Medtem so se Mednarodni denarni sklad, EU in pa Svetovna banka dogovorili, da bodo s skupnimi močmi Madžarski zagotovili 19 milijard evrov pomoči. Denar bo tej državi pomagal pri ponovni vzpostavitvi ekonomije, ki jo je zamajala nedavna svetovna gospodarska kriza.	CNN,STA	Dnevnik	2008-10-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042235958/posel/novice/1042235958	Slovenija v evropski plinski igri: Naša država postaja pomemben del tihe ,vojne, za energetsko obvladovanje	gospodarstvo, ekonomija	Slovenija v evropski plinski igri: Naša država postaja pomemben del tihe vojne za energetsko obvladovanje  Ljubljana - Čeprav v Sloveniji porabimo le okoli 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, naša država postaja pomemben del tihe vojne za energetsko obvladovanje srednje in jugovzhodne Evrope. Slovenija je trenutno tako ali drugače vključena v kar pet projektov, povezanih z dobavo plina. Poleg plinovoda Južni tok, s katerim želi Gazprom nahajališča v Rusiji prek bolgarske črnomorske obale povezati z Italijo, je za našo državo zanimiv tudi plinovod Nabucco, ki naj bi v srednjo Evropo dobavil plin z Bližnjega vzhoda. Medtem ko je slovenski Geoplin že več let član konzorcija, ki načrtuje gradnjo terminala za utekočinjeni naravni plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk, naj bi ministrstvo za gospodarstvo že prihodnji teden obiskali tudi predstavniki družbe TGE Gas Engineering, ki želijo podoben terminal zgraditi na območju Luke Koper, še vedno pa so aktualni tudi načrti španske Endesse za gradnjo terminala v Tržaškem zalivu. Bržčas ima največjo politično težo med naštetimi projekti plinovod Južni tok, saj bi ga na slovenskem ozemlju gradilo in kasneje tudi upravljalo podjetje, ki bi bilo v najmanj polovični lasti ruskega Gazproma. Čeprav bi gradnja plinovoda, ki naj bi čez slovensko ozemlje v Italijo dobavil najmanj deset milijard kubičnih metrov plina, zagotovo okrepila odnose med Slovenijo in Rusijo, ki naši državi dobavlja polovico vsega plina, pa velja opozoriti tudi na minuse , med njimi najbolj izstopata povečana odvisnost od ruskega plina in posledični uradni vstop v interesno sfero največje države na svetu. To bi lahko nevtraliziralo tudi pozitivne učinke gradnje nove plinovodne povezave med vzhodno in zahodno Slovenijo. Čeprav so meddržavne sporazume z Rusijo podpisale že skoraj vse države, ki bodo sodelovale pri Južnem toku, ima Slovenija za zdaj še relativno velik manevrski prostor v pogajanjih z Gazpromom. Argument, da bi z zavlačevanjem pogajanj z Rusi prekrižali načrte Italiji, ne drži vode. Meddržavni sporazum z Rusijo je namreč že podpisala Grčija, prek katere naj bi do Italije vodil južni krak plinovoda. Sloveniji gre močno na roko tudi dejstvo, da sporazuma z Rusijo še ni podpisala tudi Avstrija, ki leži na severnem koncu plinovoda Nabucco, enega izmed ključnih energetskih projektov EU, in da so sporazume podpisale države, ki so - v nasprotju s Slovenijo - skoraj izključno odvisne od ruskega plina. Še vedno tudi ni natančnega odgovora na vprašanje, ali Italija, tretja največja porabnica evropska plina, Južni tok sploh potrebuje. Naša zahodna soseda namreč po podatkih tamkajšnjega regulatorja na leto porabi le 85 milijard kubičnih metrov plina, po sedanjih načrtih pa bi že do leta 2012 zgolj predvideni terminali LNG v Italijo pripeljali okoli 110 milijard kubičnih metrov plina. Čeprav v Gazpromu sicer poudarjajo, da bo povpraševanja do leta 2020 v Evropi dovolj za vse plinovode (tudi Severni tok, ki bo povezoval Nemčijo in Rusijo), pa je usoda Nabucca bržkone odvisna od morebitnega ruskega političnega pritiska na Azerbajdžan, ki naj bi bil v prvi fazi z osmimi milijardami kubičnih metrov plina glavni vir omenjenega plinovoda.	Primož Cirman	Dnevnik	2009-01-13 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042471114/posel/novice/1042471114	Ljubljanska borza z rastjo	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza z rastjo  Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes začelo v zelenem, indeks SBI TOP je v prve pol ure trgovanja pridobil skoraj odstotek vrednosti. Rast beležijo delnice Telekoma Slovenije, Krke in Gorenja, medtem ko se cenijo delnice Mercatorja, NKBM in Petrola.  (Foto: Reuters) Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je bil po okoli pol ure trgovanja na ravni 664 točk, kar je 0,93 odstotka več kot v torek. Delnice Telekoma Slovenije so se ob sicer skromnem prometu podražile za 4,26 odstotka, delnice Krke (112.120 evrov) za 2,50 odstotka, delnice Gorenja (1810 evrov) pa za 1,45 odstotka. Cenijo se delnice NKBM (-1,54 odstotka), Petrola (-1,11 odstotka) in Mercatorja (-0,16 odstotka). Med ostalimi so se doslej najbolj podražile delnice Save, in sicer za pet odstotkov.	sta	Dnevnik	2011-09-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042505348/posel/novice/1042505348	ECB slovenskim bankam ne bo zaprla vrat	gospodarstvo, ekonomija	ECB slovenskim bankam ne bo zaprla vrat  Ljubljana - Evropska centralna banka (ECB) s posojanjem denarja drži nad vodo evropski bančni sektor in tudi gospodarstvo, a v zameno za odobritev kreditov zahteva zavarovanje v obliki finančnih instrumentov z ustreznim kreditnim ratingom. Skrb, da bo prekinjen nadaljnji dotok sredstev iz Frankfurta, je torej razumljiva, če že ne povsem upravičena. Znižanje bonitetnih ocen Slovenije in še osmih držav, katerih vrednostne papirje imajo v lasti tudi slovenske banke, namreč vpliva na kakovost premoženja, ki ga banke lahko zastavijo v zameno za posojilo. In manj kot imajo banke ustreznega premoženja, manj denarja si lahko izposodijo.  Bonitetni prag za uporabo finančnega premoženja ECB je tik nad junk teritorijem, kar pomeni, da banke ne morejo zastaviti premoženja z nižjo bonitetno oceno od BBB- (agenciji S&P in Fitch) ali Baa3 (Moody s). Slovenske banke lahko torej pri ECB v zameno za posojila zastavljajo vse obveznice, tudi slovenske, vsaj dokler je njihova boniteta nad mejo BBB-/Baa3. Podobnih pravil pa se ECB ne drži v primeru grških in portugalskih bank, saj te že nekaj časa ne izpolnjujejo pogojev, a si na podlagi internih dogovorov od ECB vztrajno sposojajo denar. Nekoliko ostrejša pravila veljajo za uporabo posojil občinam, saj mora imeti zastavno premoženje v tem primeru najmanj kreditni rating A- ali A3. Večina premoženja slovenskih bank, primernega za zavarovanje posojil denarne politike, je imela konec novembra 2011 (zadnji razpoložljivi podatki) bonitetno oceno med AAA in A-, zagotavljajo v Banki Slovenije. K temu dodajajo, da je znesek vrednostnih papirjev z bonitetnimi ocenami pod ter med BBB+ in BBB- marginalen. Ob koncu novembra so imele tako slovenske banke v lasti za 503,8 milijona evrov vrednostnih papirjev najbolj zadolženih držav (Portugalska, Italija, Irska, Grčija in Španija), kar predstavlja 9,9 odstotka vseh tujih vrednostnih papirjev v njihovih bilancah. Več kot polovica (50,6 odstotka) vrednostnih papirjev je bila italijanskih, 27,4 odstotka pa španskih, kar pomeni, da novembra standardom ECB kot zavarovanje niso ustrezali le grški vrednostni papirji z bonitetno oceno CC (S&P). Januarsko rezanje bonitetnih ocen je med nezaželene pahnilo tudi portugalske vrednostne papirje (BB), ki pa skupaj z grškimi v bilancah slovenskih bank dosegajo zanemarljiv delež, manjši od dveh odstotkov tujih vrednostnih papirjev. Tudi nadaljnji padec slovenske bonitetne ocene verjetno ne bo usodno vplival na zadolževanje slovenskih bank. Le če bi slovenski kreditni rating padel za nadaljnje tri stopnje na BBB+, bi trpel potencialni obseg najemanja kreditov s strani občin in Kapitalske družbe (Kad) ter Slovenske odškodninske družbe (Sod), saj za omenjena posojila ECB terja kritje z najnižjo boniteto A-.jan.bratanic@dnevnik.si	Jan Bratanič	Dnevnik	2012-01-26 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/328796/posel/novice/328796	Krka manjšinska solastnica dveh kitajskih družb	gospodarstvo, ekonomija	Krka manjšinska solastnica dveh kitajskih družb  Novo mesto - Farmacevtska družba Krka je s podpisom pogodb o dokapitalizaciji danes postala manjšinska solastnica dveh zasebnih farmacevtsko-kemijskih podjetij na Kitajskem. Po besedah predsednika uprave Krke Jožeta Colariča je odločitev povezana z dolgoročnimi potrebami po dodatnih surovinah za Krkino kemijsko sintezo.  Krka je s podpisom pogodb o dokapitalizaciji danes postala manjšinska solastnica dveh zasebnih farmacevtsko-kemijskih podjetij na Kitajskem. (Foto: Nada Mihajlović) Kot so danes sporočili iz podjetja, je Krka postala po 7,5-odstotna lastnica v podjetjih Zhejiang Menovo Pharmaceuticals iz mesta Shangyu in Anhui Menovo Pharmaceuticals iz mesta Guangde. Za lastniška deleža je odštela po 794.000 ameriških dolarjev. Solastniki so tuja podjetja, ki so pred leti začela vlagati v farmacevtsko-kemijsko proizvodnjo, navajajo v Krki. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič ocenjuje, da je odločitev v skladu s Krkinimi razvojnimi načrti. S tem korakom si je Krka zagotovila predvsem konkurenčno oskrbo s kakovostnimi ključnimi kemikalijami in intermediati za proizvodnjo učinkovin in farmacevtskih izdelkov v Sloveniji, navajajo v sporočilu za javnost. Krka s kitajskima podjetjema na področju sinteze ključnih kemikalij in intermediatov pogodbeno sodeluje že od njune ustanovitve pred nekaj leti. Ukvarjata se izključno s farmacevtsko-kemijsko proizvodnjo, prilagojeno zahtevnim standardom. Sedanja pogodbena proizvodnja temelji na Krkinem know-howu in stroškovno učinkoviti izvedbi obeh kitajskih partnerjev, navajajo v Krki. Skupna letna prodaja kitajskih podjetij znaša okoli 30 milijonov dolarjev. Delujeta v posebnih industrijskih razvojnih conah v hitro razvijajočih se vzhodnih provincah Zhejiang in Anhui nedaleč od Šanghaja. V novomeški družbi so med pomembnimi prednostmi Kitajske izpostavili kakovostne kadre, dobro prometno in energetsko infrastrukturo regije, regulativo in članstvo Kitajske v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Kot izpostavljajo, je zanimanje na podobne naložbe na Kitajskem veliko, Krka pa je med prvimi generiki, ki so storili ta korak.	sta	Dnevnik	2008-06-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/307339/posel/novice/307339	Nafta se je pocenila za več kot za dolar	gospodarstvo, ekonomija	Nafta se je pocenila za več kot za dolar  Singapur - Svetovne cene nafte so se danes v azijskem trgovanju znižale za več kot dolar po sodu, kar je po besedah borznih posrednikov posledica zaskrbljenosti, da bo upočasnjena ameriška gospodarska rast vplivala na zmanjšanje povpraševanja po energentih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Nafta se je pocenila. (Foto: Boris Cipot) Majske terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto so se v jutranjem trgovanju pocenile za 1,51 dolarja na 100,33 dolarja za sod. Ob koncu četrtkovega trgovanja se je cena nafte ustalila pri 101,84 dolarja za sod. V petek so bili borzni trgi zaradi praznika zaprti. V Londonu se je severnomorska nafta vrste brent pocenila za 1,18 dolarja na 99,20 dolarja za sod. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj s sedežem v Parizu je prejšnji teden znižala napoved gospodarske rasti v ZDA za letošnje prvo četrtletje na 0,1 odstotka, potem ko je še decembra lani ZDA napovedovala 0,3-odstotno rast. Vse več ameriških ekonomistov verjame, da je največja uvoznica nafte na svetu že v recesiji, poroča AFP.	sta	Dnevnik	2008-03-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042503649/posel/novice/1042503649	Zaradi škodljive prodajne pogodbe Mercator Agrokorju ne sme dovoliti skrbnega pregleda	gospodarstvo, ekonomija	Zaradi škodljive prodajne pogodbe Mercator Agrokorju ne sme dovoliti skrbnega pregleda  Ljubljana - Zaradi prevelikih tveganj, ki so nastala zlasti po zaslugi vodstva Pivovarne Laško z Dušanom Zorkom na čelu, se je Mercatorjeva uprava včeraj odločila, da ne bo objavila ponudbe za prevzem Laškega. S tem se nadaljuje postopek prodaje večinskega paketa Mercatorja, saj bankam ni treba tehtati med prodajo delnic Laškega in Mercatorja. Kljub vsem tveganjem za lastnike in Mercator ter nasprotovanju države se namreč pojavlja vse več indicev, da prodajalci in Agrokor nikakor še niso vrgli puške v koruzo. Zgolj skrito pred očmi javnosti se pripravljajo na odločilne prihodnje dneve, ko bodo o prodaji odločali delničarji Laškega ter nadzorniki NLB in po pričakovanjih države ponovno tudi nadzorniki NKBM.  Na podlagi več pravnih pregledov pogodbe o prodaji Mercatorja sta se nadzorni svet in uprava Mercatorja odločila, da ne bosta izvajala aktivnosti, ki bi podprle sklenitev ali izvršitev prodajne pogodbe. Očitno tako ne bo dovolila skrbnega pregleda družbe. Na fotografiji predsednik nadzornega sveta Robert Šega in predsednik uprave Žiga Debeljak. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika) Da gre v zadnjih tednih le za zatišje pred viharjem, kaže tudi zahteva za sklic izredne skupščine Mercatorja, o kateri poročamo v drugem prispevku. Po neuradnih informacijah pa so bili v Mercatorju deležni tudi pritiskov prodajnega konzorcija z NLB na čelu, ki si prizadeva za vsako ceno prodati Mercator Agrokorju. Nadzorni svet so namreč pred dnevi pozvali, naj preveri, ali je prevzemna namera za pivovarno skladna s strategijo in interesi Mercatorja ter ali bi lahko imel prevzem škodljive posledice za družbo. Pri tem so opozorili tako na zahteven finančni položaj Mercatorja kot prodajni postopek zanj. Upravi Žige Debeljaka so očitali celo, da je z namero za prevzem blokirala postopek prodaje Mercatorja, čeprav člani konzorcija še do danes niso dali soglasja k prodajni pogodbi, medtem ko so Laščani že pred tem napovedovali, da bodo odločanje o prodaji četrtine Mercatorja prepustili delničarjem. Nadzorni svet Mercatorja, ki ga vodi Robert Šega, pa se je včeraj prvič opredelil do predloga pogodbe o prodaji Mercatorja, ki jo je konec lanskega leta z Agrokorjem izpogajal prodajni konzorcij. Na podlagi več pravnih mnenj je ocenil, da sklenitev te pogodbe ni v interesu Mercatorja. Uprava in nadzorni svet zato ne bosta izvajala aktivnosti, ki bi prispevale k sklenitvi ali izvršitvi pogodbe, saj bi se takšno delovanje smatralo za neskrbno ravnanje organov družbe . Določeni sestavni deli pogodbe odstopajo od tržnih standardov, in sicer tako, da povzročajo neuravnoteženost v korist Agrokorja (tudi na škodo prodajalcev) in bi potencialno lahko škodovali tudi Mercatorjevemu poslovanju, so pojasnili. To bi lahko pripeljalo do znižanja vrednosti Mercatorja, ki je v lasti 15.600 delničarjev. Glede na to, da sta bila uprava in nadzorni svet vnaprej opozorjena na pravna tveganja, bi lahko bilo morebitno neupoštevanje teh tveganj podlaga za odškodninske tožbe, podobno kot se dogaja v primeru Merkurja. Uprava in nadzorni svet tako očitno ne bosta dovolila skrbnega pregleda, ki so ga zahtevali Agrokorjevi financerji in ki ga predvideva tudi pogodba o prodaji Mercatorja. Zato je vprašanje, ali se bodo predvideni podpisniki pogodbe o njej sploh strinjali. Tudi če bo pogodba o prodaji podpisana, pa je pričakovati nadaljnje zaplete. Pogodba namreč prinaša vrsto omejitev za poslovanje Mercatorja že v času do zaključka transakcije, ki je predviden najkasneje v letu dni. Na seznamu razlogov, zaradi katerih bi lahko Agrokor razdrl prodajni sporazum, je na primer nakup lastnih delnic in povečanje kapitala z združitvijo, oddelitvijo ali reorganizacijo. Razlog za odstop od pogodbe so tudi jamstva tretjim osebam, ki presegajo milijon evrov, nakup ali prodaja naložbe, katere vrednost presega 20 milijonov evrov, nakup ali prodaja sredstev, ki presegajo 20 milijonov evrov, povečanje kapitala ali izdaja novih delnic... V Mercatorju se na te obljube, v katere so pripravljeni privoliti prodajalci, očitno ne ozirajo. Včeraj sprejeti gospodarski načrt namreč za letošnje leto med drugim predvideva investicije v višini 88 milijonov evrov, prodajo poslovno nepotrebnega premoženja in monetizacijo nepremičnin v višini 250 milijonov evrov. Kot je znano, so bili prodajalci doslej gluhi na vsa opozorila, da je sporazum o prodaji Mercatorja, ki za Agrokor glede na številne možnosti odstopa dejansko predstavlja opcijsko pogodbo, škodljiv. Tudi če do prodaje Mercatorja ob izteku prodajnega sporazuma ne bo prišlo, pa je uprava že večkrat javno opozorila na škodljive posledice za poslovanje, saj bi bil v zahtevnih ekonomskih razmerah Mercator za leto dni paraliziran pri dogovarjanju z dobavitelji in financerji. vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si	Suzana Rankov,Vesna Vuković	Dnevnik	2012-01-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042447910/posel/novice/1042447910	Holdinška družba Istrabenz v četrtletju z 2,2 milijona evrov izgube	gospodarstvo, ekonomija	Holdinška družba Istrabenz v četrtletju z 2,2 milijona evrov izgube  Koper - Holdinška družba Istrabenz je v prvih treh mesecih letos na račun nižjih odhodkov obresti, ki so posledica predčasnega poplačila dela dolga konec leta 2010, uspela znižati izgubo. Ta je znašala 2,2 milijona evrov in je bila za 38 odstotkov manjša od primerljive lanske. Izguba skupine Istrabenz je znašala dobrih 545.000 evrov.  Slika je simbolična. (Foto: Jaka Adamič) Prihodki od prodaje holdinške družbe Istrabenz so v obdobju od januarja do marca znašali 163.000 evrov, kar je primerljivo z enakim obdobjem lani. Iz poslovanja je družba beležila 579.000 evrov izgube, ki pa je 12 odstotkov nižja kot v prvem trimesečju lani, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, potem ko se je s trimesečnim poslovanjem v četrtek seznanil nadzorni svet. Izgubo je Istrabenz beležil tudi na ravni skupine, potem ko je v enakem obdobju lani skupina beležila slabih 537.000 evrov dobička. Dobiček iz poslovanja je znašal 3,5 milijona evrov in je za polovico nižji od primerljivega lanskega, ko je bil dosežen pozitiven učinek prodaje nepremičnin družbe Istrabenz Turizem v višini 3,4 milijona evrov. Brez teh učinkov bi bil dobiček iz poslovanja za tri odstotke nižji od lanskega. Prihodki od prodaje skupine Istrabenz so v prvih treh mesecih znašali 100,4 milijona evrov, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povečanje prihodkov je v največji meri posledica večje prodaje električne energije in večjih prihodkov v plinski dejavnosti. Družba Instalacija je v prvih treh mesecih povečala obseg poslovanja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, na področju turizma pa je bilo realiziranih sedem odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani. Področje informacijskih tehnologij v prvem četrtletju že kaže pozitivne učinke uspešno izvedenega postopka finančnega prestrukturiranja, navajajo v Istrabenzu. Kapital skupine Istrabenz je bil konec marca negativen v višini 1,7 milijona evrov in je bil za štiri odstotke nižji kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje je posledica tekoče izgube in znižanja rezerv za pošteno vrednost zaradi znižanja borznih cen vrednostnih papirjev, navajajo v družbi. Negativen kapital skupine Istrabenz je posledica realiziranih izgub matične družbe v preteklih letih zaradi slabitev naložb v vrednostne papirje. V kapitalu skupine ni pripoznano vrednotenje naložb v odvisne družbe po pošteni vrednosti, kot je to pripoznano v kapitalu družbe. Pozitivni učinki prevrednotenja naložb v odvisne družbe bodo pozitivno vplivali na kapital skupine šele ob prodaji posamezne odvisne družbe. Negativen kapital skupine Istrabenz ne vpliva na izvajanje načrta finančnega prestrukturiranja, ki poteka v matični družbi, katere kapital je konec marca znašal 24,4 milijona evrov in je bil za 12 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Kapital je nižji zaradi izgube tekočega obdobja in zmanjšanja rezerv za pošteno vrednost, v katerih se odraža znižanje borznih cen vrednostih papirjev.	sta	Dnevnik	2011-05-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042480121/posel/novice/1042480121	AUKN želi v dveh tednih Telekomovo poročilo o posebni reviziji	gospodarstvo, ekonomija	AUKN želi v dveh tednih Telekomovo poročilo o posebni reviziji  Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) v roku 14 dni od Telekoma Slovenije pričakuje poročilo o posebni reviziji in konkretne predloge ukrepov na osnovi njenih izsledkov. Gre za revizijo, ki so jo delničarji Telekoma na marčni skupščini potrdili na zahtevo Kada in Soda ter se nanaša na vodenje nekaterih poslov v zadnjih petih letih.  Dagmar Komar (Foto: Bojan Velikonja) Agencija tudi pričakuje, da bodo vsi izsledki revizij poslani v ukrepanje pristojnim državnim organom in da se nemudoma in brez izjem sprožijo odškodninski postopki v spornih zadevah, piše v sporočilu za javnost s četrtletnega razgovora glede pričakovanj AUKN do družbe Telekom Slovenije, ki je v večinski državni lasti. V Telekomu so ločeno pojasnili, da bodo poročilo posredovali takoj, ko ga bodo prejeli in ga bo obravnaval tudi nadzorni svet. Glede časovnih rokov se bodo z AUKN še uskladili, je pa poročilo v zaključni fazi, so dodali. Delničarji Telekoma Slovenije so na skupščini 24. marca potrdili zahtevo Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) za posebno revizijo vodenja nekaterih poslov v zadnjih petih letih. Kad in Sod sta zahtevala, da se razišče med drugim Telekomove prevzeme v Sloveniji in tujini, nakupe in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorji naj bi med drugim ocenili, ali so bili posli ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani ter kako vplivajo na družbo z vidika izpostavljenosti tveganjem. Revizija naj bi zajela čas, ko sta družbo vodila tako nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj kot zdajšnji Ivica Kranjčević. Ta je po takratni skupščini pojasnil, da je tudi v interesu sedanje uprave, da se raziščejo vsi posli in razčistijo vsi dvomi okrog poslovanja tako v preteklosti kot v zadnjem letu, odkar deluje sedanja uprava. Dejal je tudi, da bo revizija zagotovo trajala najmanj šest mesecev. Tudi prva dama AUKN Dagmar Komar je takrat pojasnila, da posebno revizijo podpirajo, ker je potrebno zaradi visokih izgub in odpisov vrednosti naložb odgovoriti na morebitne pomisleke glede odgovornosti vodstev v preteklosti. Nekdanja uprava Telekoma Slovenije na čelu z Dremljem pa je že pred marčno skupščino poudarila, da podpira predlog za posebno revizijo, saj poudarja, da je delala vestno. Nadzorni svet družbe je sicer že julija lani zadolžil Kranjčevićevo ekipo, naj proti bivši upravi Telekoma sproži ustrezne pravne postopke v zvezi z njihovo odgovornostjo. Revizijsko poročilo o prevzemih v Makedoniji in družbe Najdi.si je namreč ugotovilo vrsto pomanjkljivosti. Kranjčević je nato marca delničarjem povedal, da so v primeru enega pravnega posla, pri katerem so ugotovili zadostno osnovo za to, že vložili eno odškodninsko tožbo. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi tožili nekdanje vodilne uslužbence Telekoma. Pripravljajo pa še eno tožbo. AUKN medtem v današnjem sporočilu za javnost glede pričakovanj do Telekoma še navaja, da je poleg izvajanja uspešne racionalizacije stroškov potrebno doseči zastavljen nivo prihodkov in prestrukturiranje hčerinskih družb v Jugovzhodni Evropi. Po mnenju agencije je potrebno pripraviti tudi celovito strategijo na področju odnosov z investitorji in zagotavljanja boljše likvidnosti za delnico Telekoma Slovenije. V Telekomu pravijo, da so celovito strategijo upravljanja odnosov z investitorji že pričeli pripravljati in bi jo vpeljali tudi brez priporočil oz. pričakovanj AUKN.	sta	Dnevnik	2011-10-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042325549/posel/novice/1042325549	Kapitalska družba pod vodstvom Boruta Jamnika izbira soinvestitorja za nakup Mercatorja	gospodarstvo, ekonomija	Kapitalska družba pod vodstvom Boruta Jamnika izbira soinvestitorja za nakup Mercatorja  Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) vodi razgovore z več finančnimi institucijami kot potencialnimi soinvestitorji v družbo Mercator. V primeru odločitve za nakup bi se potegovala za največ desetodstotni delež te trgovske družbe, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave Kada Borut Jamnik.  članica uprave KAD Anja Strojin Štampar in predsednik uprave Kad Borut Jamnik (Foto: Jaka Adamič) V Kadu so že v torek potrdili, da jih zanima poziv osmih bank, lastnic skupaj 36-odstotnega deleža Mercatorja, k oddaji ponudb za nakup njihovega deleža v družbi. Ocenjujemo, da je trenutek za tako naložbo primeren, seveda po ustrezni ceni, je danes dejal Jamnik. Kakšno ceno bi lahko ponudili za delnico Mercatorja, Jamnik ni želel govoriti. Nismo vodili cenovnih preverjanj s potencialnimi soinvestitorji, je dejal ter dodal, da sami imajo cenovna pričakovanja v zvezi s to investicijo, a jih seveda ne bodo razkrivali. Kad je sicer že julija izkazal interes za nakup manjšinskega deleža v Mercatorju in zatem še dvakrat avgusta. Večji delež bi bistveno vplival na portfeljske politike Kada, ki poleg tega po Jamnikovih besedah nima resursov, da bi lahko sam kupil pomembnejši delež. Kapitalska družba je oktobra natančno opredelila postopek izbire potencialnega partnerja v projektu nakupa Mercatorja, v tem mesecu pa tudi zožila krog kandidatov. Kot najbolj primerne soinvestitorje je izbrala finančne institucije Bain Capital, CVC in KKR & Alp Invest, kot primernega potencialnega sovlagatelja pa še Goldman Sachs, je povedal Jamnik. Ali bodo izbrali le enega ali več sovlagateljev, se še niso odločili. Kad si v razgovorih s potencialnimi investitorji prizadeva za določitev načina upravljanja podjetja, naložbeni horizont naložbe v družbi, želeni način izstopa iz investicije, ključne strateške cilje in druge za naložbo in družbo pomembne zadeve, je še povedal Jamnik. Kad je pred leti že bil lastnik Mercatorja, zatem pa je septembra 2005 svoj 15,34-odstotni delež prodal Istrabenzu. Danes ima naložbe razpršene v več kot 200 podjetjih, od tega je 71 slovenskih. Slovenski trg dobro poznamo in ocenjujemo, da gre za dobro naložbeno priložnost, je glede morebitnega potegovanja za nakup delnic Mercatorja dejal Jamnik ter poudaril da je Kad portfeljski vlagatelj, ki nalaga v manjšinske deleže podjetij.	sta	Dnevnik	2009-12-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042407164/posel/novice/1042407164	Slovenske železnice v desetmesečju za 14,8 milijonov izgube manj, kot pričakovano	gospodarstvo, ekonomija	Slovenske železnice v desetmesečju za 14,8 milijonov izgube manj, kot pričakovano  Ljubljana - Slovenske železnice so v prvih desetih mesecih ustvarile za 2,8 milijona evrov izgube iz poslovanja oz. 5,55 milijona evrov čiste izgube, kar je za 14,8 oz. 20,15 milijona evrov bolje od načrtov. Boljše poslovanje od načrtovanega je posledica višjih prihodkov v tovornem prometu in boljših rezultatov v infrastrukturi in vodenju prometa.  Goran Brankovič (Foto: Luka Cjuha) Kot so sporočili s Slovenskih železnic, so bili poslovni prihodki od načrtovanih višji za 4,3 odstotka, predvsem zaradi višjih transportnih prihodkov v tovornem prometu. Poslovni odhodki so bili medtem za slab odstotek manjši od načrtovanih. Tudi oktobra je namreč obseg dela v tovornem prometu naraščal, poudarjajo na železnicah. V desetmesečju so prepeljali 14,2 milijona ton blaga, kar je za skoraj 12 odstotkov oz. 1,5 milijona ton več od načrtov ter za 18 odstotkov oz. 2,1 milijona ton več kot v enakem lanskem obdobju. Slovenske železnice so v prvih desetih mesecih obenem prepeljale 13,4 milijona potnikov, kar je na ravni lanskega leta, a za 4,5 odstotka manj od načrtov. Opravljeni potniški kilometri so bili glede na načrt manjši za tri odstotke, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,7 odstotka. Na višino čiste izgube sicer še naprej vplivajo negativne tečajne razlike v višini 3,8 milijona evrov, njihov negativni vpliv pa je predviden tudi do konca leta. Dodatno bodo po napovedih Slovenskih železnic na čisti poslovni izid do konca leta vplivali nekateri izredni poslovni dogodki, med katerimi je tudi unovčenje poroštva za posojilo družbi AKS iz leta 2008 v višini dveh milijonov evrov. Dodana vrednost na zaposlenega medtem še naprej narašča. Oktobra je na letni ravni znašala 31.666 evrov, kar je osem odstotkov nad načrti in 15,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. v okviru sanacije družbe se nadaljuje tudi kadrovska sanacija. Na Slovenskih železnicah je danes 7342 zaposlenih, kar je za 386 manj kot konec 2009. Konec leta bo na železnicah predvidoma za okoli 11 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu lanskega leta, zagotavljajo v družbi. Nadzorni svet Slovenskih železnic se je sicer minuli teden seznanil z devetmesečnim poslovanjem družbe ter s potekom poslovne, finančne in kadrovske sanacije. Kot so ugotovili nadzorniki, poslujejo železnice skladno z načrti oziroma jih presegajo, v skladu z načrti pa poteka tudi izvajanje ukrepov sanacije. Kot je ob tej priložnosti povedal generalni direktor železnic Goran Brankovič, so devetmesečni rezultati boljši od načrtov in bistveno boljši kot lani. Razmere na Slovenskih železnicah so po njegovih besedah tudi v novembru dobre, železnice pa so na poti, da novembra zabeležijo najboljši mesec v zgodovini.	sta	Dnevnik	2010-12-01 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042264301/posel/novice/1042264301	Fiatovi načrti so naleteli na številne pomisleke	gospodarstvo, ekonomija	Fiatovi načrti so naleteli na številne pomisleke  berlin - Načrti italijanskega avtomobilskega proizvajalca Fiat glede oblikovanja svetovnega avtomobilskega velikana skupaj z evropskim delom ameriške družbe General Motors in prav tako ameriškim Chryslerjem so danes naleteli na številne pomisleke.  Za GM naj bi se sicer zanimalo še več drugih morebitnih kupcev, med drugim trije skladi zasebnega kapitala, državni investicijski skladi iz Abu Dabija in Singapurja, kanadski proizvajalec avtomobilskih delov Magna skupaj z ruskima proizvajalcem GAZ in posojilodajalcem Sberbank. (Foto: Reuters) Sindikati so izrazili bojazen, da bi prvi mož Fiata Sergio Marchionne med uresničevanjem svoje zamisli o oblikovanju drugega največjega avtomobilskega giganta na svetu, ki bi bil manjši le od japonske Toyote, tudi zapiral tovarne in ukinjal delovna mesta. Marchionne je po drugi strani za nemški časnik Bild povedal, da ne bi zaprl nobene tovarne v Nemčiji, kjer evropska veja General Motorsa (GM) v avtomobilskem proizvajalcu Opel zaposluje približno polovico vseh 56.000 zaposlenih, ki jih ima v Evropi. Poleg Opla ima GM Europe pod svojim okriljem še švedski Saab in britanski Vauxhall. Vendar pa je hkrati dodal, da Opel pri svoji sedanji velikosti ne bo nikoli prinašal zaslužka, brez tega pa ni mogoče preživeti. Zato je potrebno, tako Marchionne, zmanjšati delovno silo in tega ni mogoče spremeniti. Bojazni glede omenjenega Fiatovega načrta izražajo sindikalisti tako v Nemčiji in Veliki Britaniji kot v Italiji, kjer je Fiat z naskokom največji delodajalec v zasebnem sektorju. Oviro za uresničitev načrta bi lahko predstavljali tudi nekateri upniki Chryslerja, ki so nezadovoljni z načrtom prestrukturiranja. Prvi mož Fiata, ki je v ponedeljek svojo zamisel predstavljal tudi nemški vladi, ima v načrtu oblikovanje novega avtomobilskega giganta s prihodki v višini okrog 80 milijard evrov in proizvodnjo šest do sedem milijonov vozil letno. Nova družba, ki naj bi kotirala tudi na borzi, bi bila tako manjša le od japonske Toyote, večja od ameriških koncernov GM in Ford ter nekje na ravni nemškega Volkswagna, zaenkrat največjega evropskega proizvajalca avtomobilov. V skladu z zamislijo Fiata bi bili pod eno streho Fiat, Opel, Vauxhall in Saab, ki so zdaj pod okriljem GM, ter Chrysler, v katerem se je Fiat dogovoril za pridobitev petinskega deleža v začetni fazi. GM, ki je tudi sam močno prizadet zaradi krize, že nekaj časa išče možnosti za izhod iz Opla, po mnenju nekaterih analitikov pa se zna celo zgoditi, da bo tudi GM sam podobno kot Chrysler moral v postopek prisilne poravnave. Po nekaterih informacijah naj bi se Fiat zanimal tudi za dejavnost GM v Latinski Ameriki, kjer je ta koncern lani prodal 1,2 milijona vozil. V Saabu so medtem dejali, da Fiat ni med 10 interesenti iz Severni Amerike, Evrope in Azije, ki so izrazili zanimanje za prevzem tega švedskega avtomobilskega proizvajalca. Nemški gospodarski minister Karl-Theodor zu Guttenberg je v ponedeljek po srečanju z Marchionnejem dejal, da čeprav so Fiatovi načrti zanimivi, potrebuje več podrobnosti, poleg tega pa se za Opel zanimajo tudi drugi ponudniki. Nemška vlada je sicer po nekaterih informacijah pripravila seznam pogojev s 14 točkami, ki bi jih moral izpolniti katerikoli kupec družbe GM Europe, preden bi Berlin podprl posel z morebitnimi jamstvi za Opel.	sta	Dnevnik	2009-05-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042437965/posel/novice/1042437965	Steklarni Luminos v pričakovanju rešitve še grozi stečaj	gospodarstvo, ekonomija	Steklarni Luminos v pričakovanju rešitve še grozi stečaj  Slovenska Bistrica - V Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice, ki zaposluje okoli 100 ljudi, se kljub ponedeljkovi napovedi vodstva družbe, da zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja državne pomoči in blokade računa obstaja velika možnost stečaja, do danes še ni veliko spremenilo. Po besedah direktorja Darka Boršiča je stečaj zato še vedno najbolj verjeten izhod.  (Foto: Tomaž Klipšteter) Kot je na današnji novinarski konferenci v Slovenski Bistrici povedal Boršič, sicer tudi eden od dveh lastnikov podjetja, so se v torek v Ljubljani srečali s predstavniki družbe Hypo Leasing, s katerimi so znova proučevali možnosti zavarovanja že potrjene državne pomoči. Takoj zatem so se sestali tudi s predstavniki ministrstva za gospodarstvo ter govorili o tem, kakšne so možnosti za deblokado računa podjetja, zaradi katere je to trenutno nezmožno finančno poslovati. To pa pomeni, da ne moremo plačati računov za električno energijo in plin, kar pomeni, da bodo naši dobavitelji verjetno hitro prekinili dobavo. Zaradi specifičnosti steklarske proizvodnje izklop enega ali drugega energenta pomeni zaustavitev proizvodnje ter stečaj, je dejal Boršič in dodal, da zaposlenim trenutno dolgujejo pol lanskega regresa, 18. aprila pa zapade tudi marčna plača. Obveznosti do davčne uprave bi lahko poravnali v štirih do šestih tednih, to pa po njegovem pomeni, da zaposleni plač ne morejo pričakovati prej kot junija. Tudi sam se zaveda, da delavci nad tem zagotovo ne bodo navdušeni, posledica vsega skupaj pa bo po njegovem stavka, morda že prihodnji teden, ali pa kakšen teden pozneje. Boršič ob tem dodaja, da je pozitiven scenarij še vedno mogoč. Kot pravi, bi morali najprej odblokirati račun podjetja, nato pa bi ob normalnem poslovanju morali nadaljevati pogovore s Hypo Leasingom in gospodarskim ministrstvom, da bi čim prej prišlo do realizacije državne pomoči. Tekoče poslovanje namreč še vedno ni takšno, da bi zmogli plačevanje dolgov za nazaj, medtem ko sproti lahko shajamo, pravi Boršič. Prvi mož Luminosa ob tem priznava, da trenutne tržne razmere niso najbolj ugodne, kriza pa še vedno dela svoje. Podjetje je zaradi zmanjšane prodaje na tujih trgih, kamor sicer še vedno prodajo 80 odstotkov svojih proizvodov, moralo precej znižati število zaposlenih, lani pa jih je v drugi polovici leta prizadela še odpoved naročil njihovega drugega največjega partnerja Merkurja. Trenutno imajo naročila vsaj še za teden dni, nekaj več poslov pa si obetajo po sejmu, ki bo konec tedna potekal v Milanu. Steklarna Luminos je lani ustvarila nekaj manj kot 3,4 milijona evrov prihodkov in 330.000 evrov izgube, kot pravijo, predvsem zaradi Merkurja. Od države je podjetje leta 2009 že prejelo pol milijona evrov kratkoročnega kredita, ki ga še ni v celoti povrnilo, vlada pa je na predlog ministrstva za gospodarstvo Luminosu nedavno odobrila 850.000 evrov dolgoročnega posojila ter 424.000 evrov nepovratne subvencije. Zdaj se menda zatika pri zahtevi države, ki želi biti prvi upnik, čemur pa Hypo Leasing nasprotuje. Boršič sicer pravi, da je na torkovih pogovorih prišlo do omilitve tega stališča, ter da so se pripravljeni pogovarjati o nekaterih možnostih, da bi do realizacije plačila državne pomoči vendarle prišlo. Konkretnega predloga še nimajo, pričakujejo ga takoj po deblokadi računov podjetja, kar pa bi se moralo zgoditi še ta teden. Nad dogajanjem v podjetju pa seveda niso navdušeni zaposleni, ki se bodo z aktualnimi razmerami seznanili na današnjem zboru delavcev, ki se ga bo udeležilo tudi vodstvo družbe. Prvi sindikalist Jože Bulf ni zadovoljen niti nad tem, da za večino težav izvedo iz medijev, zavedajo pa se, da so razmere resne. Čakamo na pojasnila direktorja, potem pa se bomo odločili, kako naprej. O stavki sam ne morem odločati, o tem bo odločal celoten kolektiv. Vzdušje med delavci pa zagotovo ni prijetno, če se ti zavedajo, da naslednji mesec, dva ali tri ne boš dobil plače, je še dejal Bulf.	sta	Dnevnik	2011-04-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/304511/posel/novice/304511	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Adria Airways z več potniki Adria Airways je v prvih dveh mesecih letos prepeljala več kot 151.000 potnikov, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Podjetje je prav tako za 16 odstotkov povečalo število vseh letov. Samo februarja je Adria Airways prepeljala 76.430 potnikov, kar je 32 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2007. V primerjavi z minulim letom je Adria povečala število potnikov na let za 10 odstotkov. Inles mora dopolniti poslovni načrt Nadzorni svet družbe Inles je potrdil poslovni načrt za leto 2008 z zahtevanimi dopolnitvami, kakšne so bile te dopolnitve, pa iz sporočila za javnost ni razvidno. Člana uprave Andrej Mate in Dušan Vrh, ki jima mandat poteče junija letos, pa sta izrazila pripravljenost za ponovno imenovanje. Podpisan razvojni projekt 2007-2013 Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije sta včeraj z zavodom za zaposlovanje podpisala dogovor o poslovnem sodelovanju na področju novih razvojnih projektov za obdobje 2007-2013. Dogovor bo med drugim prispeval k izboljšanju položaja na področju zagotavljanja ustrezne delovne sile, poenostavitvi administrativnih poti in popolni uvedbi e-poslovanja ter odpravljanju regijskih neskladij na trgu dela. Nov lastnik hotela Alp v Bovcu Družba Svit je kupila podjetje Chandler, ki je bil dosedanji lastnik hotela Alp v Bovcu. Tako je podjetje Svit oziroma Jože Pipenbaher postal lastnik bovškega hotela. Iz podjetja Chandler so sporočili, da bo imel hotel zdaj več možnosti za razvoj, vrednosti nakupa pa niso hoteli razkriti. Mitič kupil 200 delnic Telekoma V petek je podpredsednik uprave družbe Telekom Slovenije Dušan Mitič kupil 200 delnic Telekoma Slovenije v skupni vrednosti 59.083,20 evra. Pred sklenitvijo omenjenega posla je bil Mitič lastnik 300 delnic. Pripravila Luki Nuredini	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-03-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042235124/posel/novice/1042235124	Začenjajo se postopki za združitev nadzornikov finančnega trga	gospodarstvo, ekonomija	Začenjajo se postopki za združitev nadzornikov finančnega trga  Ljubljana - Vlada uresničuje svojo napoved o skupnem nadzornem organu nad finančnim trgom, ki bo pod okriljem Banke Slovenije združil določene funkcije Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor.  Tako nam je direktor Agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman potrdil, da je agencija ta teden od ministrstva za finance dobila dopis, naj predlaga svojega predstavnika v delovno skupino, ki bo pripravila predlog potrebnih zakonskih sprememb za združevanje nadzora finančnega trga. Perman, ki sicer podpira združitev nadzorov v skupni nadzor zunaj Banke Slovenije, s podrobnostmi predloga Banke Slovenije ni seznanjen. Po naših informacijah pa je centralna banka na ministrstvo za finance poslala predlog, po katerem naj bi združili tiste naloge omenjenih institucij, ki nadzorujejo vstop zavarovalnic, bank in borznoposredniških hiš na trg, njihovo kakovost poslovanja in izstop s trga. V združeni organ pri Banki Slovenije bi se tako preselili tudi zaposleni, ki zdaj opravljajo te naloge, vendar tega nadzornega organa ne bi vodil Svet Banke Slovenije, ampak poseben svet, v katerem bi bili guverner, direktor združenega nadzornega organa, minister za finance in dva zunanja strokovnjaka. Preostali del nalog agencij in centralne banke, ki zadevajo varstvo pravic strank, naj bi združili v posebno samostojno agencijo, ki bi ji pripojili tudi urad za varstvo potrošnikov, medtem ko naj bi urad za varstvo konkurence izločili iz ministrstva za gospodarstvo in bi se preoblikoval v samostojni organ. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari podpira predloge Banke Slovenije za združitev nadzora nad finančnim trgom: To je nujno potrebno, da se nam ne bi več dogajali orioni. vesna.vukovic@dnevnik.si	Vesna Vuković	Dnevnik	2009-01-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/323241/posel/novice/323241	Dokapitalizacija Probanke uspešna	gospodarstvo, ekonomija	Dokapitalizacija Probanke uspešna  Maribor - Probanka je sklenila postopek dokapitalizacije, v okviru katere je povečala osnovni kapital za 3,61 milijona evrov na 15,85 milijona evrov. Probanka je z dokapitalizacijo in prodajo obveznic v preteklih dneh pridobila za 56,51 milijonov evrov dolgoročnih virov financiranja, so sporočili iz banke.  Probanka je sklenila postopek dokapitalizacije, v okviru katere je povečala osnovni kapital za 3,61 milijona evrov. (Foto: Matej Povše) Pri dokapitalizaciji je bila prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključena, kljub temu pa so ti priložnost za okrepitev svoje lastniške vloge po navedbah banke v glavnini vendarle izkoristili. Dodatne delnice Probanke so pridobili Medaljon, Perutnina, Avtotehna, Gorenje, Trimo in Iskratel. S prodajo lastnih rednih delnic je banka za dobrih 26,50 milijona evrov okrepila svojo ustreznost, ki jo zaradi hitre rasti usklajuje vsako leto. Lani je Probanka za dobrih 35 odstotkov povečala obseg svojega poslovanja. Podobno dinamiko prodaje so imele tudi obveznice desete emisije Probanke. V zadnjih dneh jih je banka prodala za 30 milijonov evrov in s tem pridobila pomemben vir za financiranje dolgoročnih naložb, so še nanizali v banki.	sta,tp	Dnevnik	2008-05-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042418385/posel/novice/1042418385	Ameriška borzno posredniška hiša TD Ameritrade v zadnjem četrtletju z višjim, Charles Schwab pa z nižjim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Ameriška borzno posredniška hiša TD Ameritrade v zadnjem četrtletju z višjim, Charles Schwab pa z nižjim dobičkom  New York - Ameriško spletno borznoposredniško podjetje TD Ameritrade je v torek sporočilo, da je v zadnjem poslovnem četrtletju ustvarilo za šest odstotkov višji dobiček, borzni posrednik Charles Schwab pa za 27 odstotkov nižji dobiček kot v enakem četrtletju lani.  V celotnem letu 2010 je Charles Schwab pridelal za 454 milijonov dolarjev dobička oz. 38 centov na delnico. Leta 2009 je bilo dobička za 787 milijonov dolarjev oz. 68 centov na delnico, ki se je v torek sicer podražila za 0,2 odstotka na 18,87 dolarja. (Slika je simbolična) (Foto: arhiv Dnevnika) TD Ameritrade s sedežem v Omahi v zvezni državi Nebraski je 31. decembra lani sklenil svoje prvo letošnje četrtletje s 145 milijoni dolarjev dobička oz. 25 centov na delnico. V prvem četrtletju lani pa je pridelal 136 milijonov oz. 23 centov dobička na delnico. Podjetje namerava izplačati dividende v višini petih centov na delnico, ki se je v torek podražila za 2,5 odstotka na 21,16 dolarja. Dobiček je bil v skladu s pričakovanji analitikov, prihodek 656 milijonov dolarjev pa je presegel napovedanih 647,8 milijonov in je višji za pet odstotkov od prvega četrtletja lani. K višjemu dobičku so pomagali nižji davki in prihodki od upravljanja s premoženjem strank. Borznih transakcij za stranke pa je bilo skupaj 372.000 oz. za dva odstotka manj kot lani. Borznoposredniško podjetje Charles Schwab pa je imelo v svojem zadnjem četrtletju lanskega leta, ki se je prav tako končalo 31. decembra lani, nižji dobiček od zadnjega četrtletja 2009 predvsem zaradi poravnave civilne tožbe Zvezne komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) zaradi prikrivanja informacij o tveganosti določenih investicijskih skladov. Podjetje se je strinjalo, da plača 118,9 milijona dolarjev poravnave. Dobiček je padel za 27 odstotkov na 119 milijonov dolarjev oz. 10 centov na delnico, v enakem četrtletju 2009 pa ga je bilo za 164 milijonov dolarjev oz. 14 centov na delnico. Brez poravnave bi dobiček porasel za 33 odstotkov na 218 milijonov dolarjev.	sta	Dnevnik	2011-01-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042255102/posel/novice/1042255102	Svetovna trgovinska organizacija opozarja, da so vlade po januarju letos zdrsnile v protekcionistične ukrepe	gospodarstvo, ekonomija	Svetovna trgovinska organizacija opozarja, da so vlade po januarju letos zdrsnile v protekcionistične ukrepe  Ženeva - Svetovna trgovinska organizacija (WTO) opozarja, da so vlade po januarju letos zdrsnile v protekcionistične ukrepe. Nekateri svežnji ukrepov za spodbujanje gospodarstva v času aktualne svetovne finančne in gospodarske krize naj bi tako dajali prednost domačim podjetjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Svetovna trgovinska organizacija (WTO) opozarja, da so vlade po januarju letos zdrsnile v protekcionistične ukrepe. (Foto: AP) Na začetku letošnjega leta je za večino članic WTO kazalo, da so protekcionistične pritiske uspešno držale pod nadzorom. Odtlej pa je prišlo do opaznega drsenja, je WTO zapisala v poročilu, ki ga je pridobila agencija AFP. Tako med drugim prihaja do povečanja carinskih tarif in števila protidumpinških preiskav. Slednje so sicer v skladu s trgovinskimi pravili, vendar pa občutno povečanje njihovega števila lahko predstavlja oviro za trgovanje. Prvi mož WTO Pascal Lamy je v Bruslju dejal, da omenjene drsenje ni visoke intenzitete in da večina od 153 članic WTO spoštuje trgovinska pravila. Vendar pa veljavna pravila trgujočim državam, tako Lamy, ponujajo določeno mero prilagodljivosti, pri čemer so države nagnjene k temu, da jo izkoristijo pod pritiskom domačega protekcionizma. Lamy bo zato prihodnji teden v Londonu na vrhu skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) voditelje pozval, naj se še naprej upirajo protekcionističnim pritiskom, hkrati pa si prizadevajo k čim prejšnji sklenitvi dogovora o liberalizaciji svetovne trgovine.	sta	Dnevnik	2009-03-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042383990/posel/novice/1042383990	Ljubljanska borza: SBI TOP zdrsnil za pol odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP zdrsnil za pol odstotka  ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 819,08 točke, kar je 4,18 točke oz. 0,51 odstotka manj kot v petek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, Luke Koper in Krke.  Ljubljanska borza (Foto: Luka Cjuha) V trgovanju so se najbolj pocenile delnice Petrola, ki so zdrsnile za 1,06 odstotka, za 1,01 odstotka pa so zdrsnile delnice Luke Koper. Vlagatelji so največ prometa tudi danes ustvarili z delnicami Krke, in sicer za 141.660 evrov, ob tem pa so se delnice pocenile za 0,90 odstotka. Pod gladino so trgovali tudi z delnicami Telekoma Slovenije, ki so zdrsnile za 0,77 odstotka, za 0,72 odstotka pa so nižje tudi delnice Gorenja. V prvi kotaciji so rast beležile edino delnice Intereurope, ki so se podražile za 0,53 odstotka.	sta	Dnevnik	2010-08-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042517109/posel/novice/1042517109	NLB odkupila še za skoraj 56 milijonov evrov obveznic	gospodarstvo, ekonomija	NLB odkupila še za skoraj 56 milijonov evrov obveznic  Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je med 2. in 15. marcem na sekundarnem trgu odkupila še za 55,77 milijona evrov obveznic banke z dospelostjo 23. julija letos, ki jih je izdala z jamstvom države. V banki pravijo, da nameravajo do konca četrtletja ob tem razveljaviti še za 75,84 milijona evrov že odkupljenih obveznic.  (Foto: Luka Cjuha) NLB je med 17. novembrom lani in 1. marcem odkupila za 93,79 milijona evrov odkupljenih obveznic. Doslej je NLB razveljavila za 17,95 milijona evrov, preostali znesek odkupljenih obveznic pa namerava razveljaviti do konca tekočega četrtletja, so iz NLB sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. S tem se bo nominalni znesek izdanih obveznic NLB znižal z nekaj več kot milijarde na 872,66 milijona evrov. NLB obveznice odkupuje na sekundarnem trgu na podlagi povpraševanja s strani več imetnikov obveznic.	sta	Dnevnik	2012-03-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/337336/posel/novice/337336	Pergerjeva zaradi tiskovne konference v disciplinskem postopku	gospodarstvo, ekonomija	Pergerjeva zaradi tiskovne konference v disciplinskem postopku  Ljubljana - Proti nekdanji članici uprave Palome Mateji Perger smo zaradi kršitve obveznosti uvedli disciplinski postopek. Ker je Pergerjeva po razrešitvi 22. julija postala običajna delavka Palome, na podlagi internih predpisov Palome nima več nobene pravice in pooblastil, da nastopa v javnosti in sklicuje tiskovne konference, opozarja predsednik sveta delavcev Palome Jože Korotaj. Dodaja, da če je Pergerjeva prepričana, da je bila razrešena iz neutemeljenih razlogov, lahko to dokaže na sodišču. Spomnimo, da je Pergerjeva po razrešitvi prejšnji teden sklicala novinarsko konferenco, na kateri je razložila svoje stališče glede krivdne razrešitve, in napovedala tožbo. Po Korotajevih napovedih bo svet delavcev poslal protestno pismo lastnikom in prokuristu Palome Bojanu Rajtmajerju zoper predsednika uprave Danila Marina in zahteval sankcije: Marin kot predsednik uprave družbe s svojim javnim in negativnim nastopanjem povzroča gospodarsko škodo Palomi. S svojimi neutemeljenimi izjavami o hitro bližajočem se stečaju podjetja in z velikim odpuščanjem zaposlenih povzroča med zaposlenimi še dodaten strah, zmedo in slabšo produktivnost, pravi Korotaj. Minister za finance Andrej Bajuk, sicer predsednik stranke NSi, je spomladi napovedal, da bo Matejo Perger in Danila Marina, ki sta tudi člana NSi, izključil iz stranke, če se bodo glede njunega vodenja Palome pokazale kakršne koli nepravilnosti. Čeprav so nadzorniki, ki v Palominem nadzornem svetu zastopajo državne lastnike, Pergerjevo razrešili iz krivdnih razlogov, Marinu pa iz istih razlogov niso podaljšali mandata, Bajuk še ne namerava ukrepati. To, da sem rekel, da ju bom izključil iz stranke, če se bodo pokazale nepravilnosti, drži. Ko sem pa pregledal statut stranke, sem ugotovil, da takšne pravice nimam, lahko pa začnem postopek za njuno izključitev. Ko bodo znani vsi podatki, se bom zavzel, da se bo to tudi zgodilo. Za zdaj mi je znano le, da se je nadzorni svet odločil na podlagi dodatnega poročila pravnega pregleda. Razen pavšalnih ocen te dokumentacija še nimam. Pričakujem, da bomo lastniki informirani o podrobnostih, razlaga Bajuk. Sicer pa še vedno ni znano, kdo bo novi predsednik Palomine uprave, ki ga bodo iskali na podlagi nedavno objavljenega razpisa. Na tem mestu se želi videti Rajtmajer, smo izvedeli iz neuradnih virov.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2008-07-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042437388/posel/novice/1042437388	Predlog nadzornikov družbe Plama-pur je 0,90 evra dividende	gospodarstvo, ekonomija	Predlog nadzornikov družbe Plama-pur je 0,90 evra dividende  Podgrad - Nadzorni svet podjetja Plama-pur iz Podgrada bo skupščini delničarjev družbe, ki se bo sestala 1. junija, predlagal, da se od bilančnega dobička v višini 5,1 milijona evrov za dividende nameni 607.224,60 evra oz. 0,90 evra na delnico, preostali del dobička v višini 4,5 milijona evrov pa ostane nerazporejen.  (Foto: Plama-pur) Prav tako bo nadzorni svet skupščini predlagal, da nadzornemu svetu in upravi družbe podeli razrešnico za delo v lanskem poslovnem letu, je uprava družbe danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Nadzorni svet družbe Plama-pur, ki se je sestal minuli petek, je na seji obravnaval tudi letno poročilo družbe za lani skupaj s poročilom pooblaščenega revizorja, ki ga je na podlagi poročila revizijske komisije sprejel in potrdil. Nadzorni svet je sprejel poročilo o preveritvi letnega poročila za leto 2010, ki ga bo posredoval skupščini v seznanitev. Družba Plama-pur je lani ustvarila 1,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2009, medtem ko so se čisti prihodki od prodaje zvišali za pet odstotkov na 33,2 milijona evrov. Po mnenju direktorja družbe Radoša Gregorčiča so leto s prožnim odzivanjem na nestabilne tržne razmere in z usmerjenostjo na tuje trge sklenili uspešno. Družba letos pričakuje šestodstotno rast prodaje in čisti dobiček v višini 1,7 milijona evrov.	sta	Dnevnik	2011-04-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042432432/posel/novice/1042432432	Vlačičevi še ne vedo, kje bodo letos našli 27 milijonov za rešitev SŽ pred stečajem	gospodarstvo, ekonomija	Vlačičevi še ne vedo, kje bodo letos našli 27 milijonov za rešitev SŽ pred stečajem  Ljubljana - Z načrtovano dokapitalizacijo Slovenskih železnic (SŽ), ki bi družbo rešila pred stečajem, je povezanih vse več neznank.  Čeprav naj bi SŽ po strateških usmeritvah že prihodnje leto poslovale s pozitivno ničlo, je odprto vprašanje, ali bodo železnice na dolgi rok sposobne odplačati več kot 350 milijonov evrov dolgov in ali ne bi bilo pametneje njihove zgodbe začeti pisati na novo. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Čeprav je bilo iz skopih uradnih informacij do zdaj mogoče razbrati, da bi država povečanje kapitala izpeljala samo z bilančno pretvorbo 134,3 milijona evrov, ki naj bi jih SŽ dolgovala zaradi izločitve infrastrukture, očitno temu ni (več) tako. Ravno nasprotno, v gradivu k predlogu zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala, ki smo ga dobili na vpogled na Dnevniku, je tako predvideno, da bo država obveznosti poravnala iz proračuna. Natančneje, 134,3 milijona evrov naj bi država SŽ vrnila v petih obrokih po skoraj 27 milijonov evrov, pri čemer naj bi prvega poravnala še letos. Ali to torej pomeni, da bo pri dokapitalizaciji NLB in glede na to, da na veliko klesti investicije, vsako leto do leta 2015 našla dodatnih 27 milijonov evrov, ki jih bo poleg vsakoletnih izdatkov za gospodarske javne službe vlagala v SŽ? Minister bo o vsem podrobno poročal po sprejetih odločitvah na vladi v zvezi s tem, predvidoma ta teden, so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič. Domnevi iz zgornjega vprašanja pa pritrjuje že omenjeno vladno gradivo. V njem je namreč ministrstvo zapisalo, da zaradi nujnosti sprejema zakona za zdaj še ni bilo mogoče natančno določiti, v okviru katerih proračunskih postavk se bodo zagotovila potrebna sredstva . Na ministrstvu dodatnih pojasnil niso želeli dajati. Že v petek smo poročali, da so imeli na predlog zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala več pripomb v vladni službi za zakonodajo. Tam so predlagano rešitev z vidika utemeljenosti zahtevka za povračilo kapitala, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta prejelo od SŽ, in državnih pomoči ocenili kot sporno. Podobnega mnenja so po naših podatkih tudi na ministrstvu za finance Franca Križaniča, kjer naj bi SŽ pri utemeljevanju zahtevka za povračilo denarja za izločeno infrastrukturo očitali celo šibko dokazno dokumentacijo . Prav tako so v pripombah poudarili, da so SŽ državno pomoč prejele v okviru prestrukturiranja med letoma 2003 in 2005 in da je država že takrat odpravila ovire za uspešno poslovanje SŽ. Če je s stališča ministra Vlačiča še logično, da se je vprašanje kapitalskega reševanja železnic odločil rešiti z zakonom, s čimer je politično odgovornost za morebitni stečaj SŽ vnaprej naprtil državnemu zboru, pa je težko razumeti, zakaj na ministrstvu javno ne omenjajo možnosti reševanja železnic prek prisilne poravnave ali celo stečaja starih SŽ. Čeprav naj bi SŽ po strateških usmeritvah že prihodnje leto poslovale s pozitivno ničlo, je namreč odprto vprašanje, ali bodo železnice na dolgi rok sposobne odplačati več kot 350 milijonov evrov dolgov in ali ne bi bilo pametneje njihove zgodbe začeti pisati na novo. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2011-03-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042326694/posel/novice/1042326694	Matjaž Janša naposled pristal na Pošti, vendar v hčerinski družbi	gospodarstvo, ekonomija	Matjaž Janša naposled pristal na Pošti, vendar v hčerinski družbi  Ljubljana - Matjaž Janša, nekdanji predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije, ki mu je spomladi spodletelo imenovanje na mesto svetovalca poslovodstva te državne družbe, kariero kljub vsemu nadaljuje na Pošti - v njeni hčerinski družbi EPPS, kjer je septembra zasedel položaj namestnika direktorja. Odgovoren je za trženje in razvoj novih storitev.  Nekdanji prvi nadzornik Pošte Slovenije Matjaž Janša (na fotografiji) je, potem ko je propadla zaposlitev na položaju svetovalca poslovodstva Pošte, vendarle našel službo. Kariero nadaljuje v EPPS, ki je hčerinska družba Pošte. (Foto: Jaka Adamič) Tu res ne vidim nič spornega. Izbrali so me na podlagi javnega razpisa, in to izmed več kot desetimi kandidati, nam je razložil Janša, ki je bil v času ministrovanja Andreja Vizjaka vodja direktorata za pošto in elektronske komunikacije. Čeprav se je zaposlil v okviru sistema, ki ga je do januarja letos nadziral, pri tem ne vidi konflikta interesov. Do konflikta bi prišlo, če bi bilo obrnjeno. Sporno je na primer, da je Tomaž Berginc, ki je pred leti vodil Siol, predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, meni Janša. Zagotovil je, da je bila služba v EPPS le ena od številnih možnosti, saj je moral, potem ko so direktorat, ki ga je vodil, sredi septembra ukinili, poiskati novo zaposlitev. Kljub vsemu velja opozoriti na več stvari. Nekdanji prvi nadzornik Pošte je bil namreč sprva predviden za svetovalca poslovodstva Pošte za področje informatike, a so skorajšnjo zaposlitev preprečili novi nadzorniki pod vodstvom Draga Bahuna. Ti so zaradi vse slabših napovedih glede poslovanja zaostrili kadrovsko politiko in ustavili razpis, ki je bil, sodeč po razpisnih pogojih, pisan na Janševo kožo. Morebitni kandidati so imeli namreč možnost prijavo oddati v vsega petih dneh, razpis za prosto delovno mesto pa je bil objavljen zgolj na oglasnih deskah Zavoda za zaposlovanje v Ljubljani in Mariboru. Pozneje je generalni direktor Pošte Aleš Hauc dejal, da bi pri razpisu res lahko postopali drugače, a da ta ni bil prirejen za bivšega prvega nadzornika. Janša nam je v telefonskem pogovoru pojasnil, da je bil za svetovalca tudi izbran, a do dejanske zaposlitve zaradi posredovanja nadzornega sveta Pošte Slovenije ni prišlo. EPPS, ki ga vodi Vili Hribernik, je eno od treh podjetij v skupini. Leta 2008 je ustvarilo 3,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in nekaj več kot 24.000 evrov čistega dobička. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2009-12-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042437846/posel/novice/1042437846	Revizije Merkurja, Save, SCT minulih let vzeli pod drobnogled	gospodarstvo, ekonomija	Revizije Merkurja, Save, SCT minulih let vzeli pod drobnogled  Ljubljana - Inštitut za revizijo, ki ga vodi Marjan Odar, je pod drobnogled vzel revidiranje računovodskih izkazov družb Merkur in SCT, trdijo naši viri. Merkur je v minulih letih revidirala revizijska družba KPMG, revizorsko mnenje pa je spisal direktor KPMG in pooblaščeni revizor Marjan Mahnič. Revizijo SCT je opravljala revizorska družba UHY, ki jo vodi Franci Žgajnar. Ta je tudi podpisan pod revizijsko mnenje. Na inštitutu podatkov ne razkrivajo. Družba KPMG pod drobnogledom v Merkurju in Savi Revizor Merkurja Mahnič je, kot je znano, lani preklical že izdelano revizorsko mnenje, ker je želel preveriti še nekatere medijsko izpostavljene posle, med njimi posojila Merfinu in družbi HTC Dva, ki je kupila več Merkurjevih trgovskih središč. Odločitev revizorja, da umakne svoje mnenje, se je v primeru Merkurja zgodila prvič. Revizor je pojasnil, da so mnenje preklicali zato, ker so se pojavile informacije o obstoju listin, ki v poslovnih knjigah Merkurja niso bile evidentirane. Drugo mnenje, izdano šele konec avgusta, je bilo znatno obširnejše, vključevalo je pojasnila o posojilih družbi HTC Dva ter opozorila na resne likvidnostne težave Merkurja. Lanske rezultate Merkurja revidira revizijska družba Deloitte Revizija. Spomnimo, da je skupščina Merkurja februarja podprla tudi predlog posebne revizije poslov Merkurja z Merfinom, Merfinom dva, Merfinom tri, Merfinom štiri in podjetjem HTC Dva. Vse omenjene družbe so povezane z nekdanjim menedžmentom Merkurja na čelu z Binetom Kordežem. Posebno revizijo je predlagala Sava, po naših neuradnih informacijah pa se sedaj zaradi poslov z Merkurjem obeta nadzor Savinemu revizorju, tudi v tem primeru družbi KPMG.Gradbince revidirajo majhne revizijske družbe Družba UHY je v letih 2008 in 2009 ustvarila okoli 570.000 evrov prihodkov, poslovanje s SCT pa je družbi leta 2009 prineslo nekaj manj kot 125.000 evrov, torej petino vseh prihodkov. Revizorjevo mnenje je bilo brez pridržkov. Gradbena podjetja v Sloveniji praviloma revidirajo manjše revizijske družbe. Primorje tako revidira Revizijski center, ki ustvari v poslu s Primorjem prav tako okoli petino svojih prihodkov. Ti so v letih 2008 in 2009 po javnih podatkih dosegali od 500.000 do 600.000 evrov. CGP je revidirala družba Dinamic s približno 670.000 evri letnih prihodkov. Gradbeno podjetje GPG - o izčrpavanju podjetja smo v Dnevniku obširno poročali - je v minulih letih revidiral eden od velikih štirih, in sicer Ernst&Young. Revizorka je računovodske izkaze za leto 2005 sicer pospremila z opozorilom o oddelitvi za okoli 17,5 milijona evrov premoženja in o zmanjšanju poslovanja, naslednja tri leta pa ni bilo v revizorjevem poročilu ne opozoril ne vsebinskih pojasnil, čeprav je revizijo opravljala ista revizorka. Revizijo poslovanja GPG v letu 2009 je opravila družba BDO. Tudi ta kakšnih dodatnih pojasnil ni pripravila. Čeprav velja prepričanje, da so številne manjše revizijske hiše odvisne od velikih naročnikov, zaradi česar naj bi bile tudi manj pripravljene v pojasnjevalnih odstavkih revizorja razkrivati svoje pomisleke, pa navedeno vedno ne drži. Mariborski gradbinec MTB je revizijo rezultatov leta 2008 zaupal ljubljanski revizijski družbi Constantia, ki je glede na prihodke manjša od vseh prej navedenih. Pooblaščena revizorka Barbara Nose je v poročilu podvomila, da bo podjetje še lahko delovalo in izdala odklonilno mnenje. Naslednje leto je MTB izbral novega revizorja.Neuradno: Revizor CPM, Vegrada, Adrie Ankaran na poti do izgube dovoljenja Pod drobnogled naj bi nadzorniki dela revizorjev vzeli tudi revizorja revizijske družbe Renoma, Marka Kolešo. Ta si je za revidiranje podjetja CPM že prislužil kazensko ovadbo upnikov. Isti revizor je revidiral tudi izkaze Vegrada v letih 2008 in 2009. Vsako leto je za poročilo prejel 67.900 evrov. Primerjava Kolešovih poročil za CPM v letih 2008 in 2009 ter za Vegrad v letu 2008 kaže, da je spremenjeno le ime revidiranca. Mnenja so povsem enaka, medtem ko je pri Vegradovem poročilu za leto 2009 le izdal mnenje s pridržkom. Tudi za revidiranje računovodskih izkazov Vegrada si je Koleša po naših neuradnih podatkih že prislužil prijavo. Renoma je med drugim revidirala tudi družbo Adria Ankaran, in sicer po naših podatkih cenitev stvarnega vložka. Zaradi domnevnega poskusa divjega lastninjenja družbe Adria Ankaran so koprski kriminalisti na okrožno državno tožilstvo v Kopru vložili štiri kazenske ovadbe. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-04-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042510057/posel/novice/1042510057	Zoellick nima Obamove podpore za nov mandat na čelu Svetovne banke	gospodarstvo, ekonomija	Zoellick nima Obamove podpore za nov mandat na čelu Svetovne banke  Washington - Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick nima podpore administracije predsednika ZDA Baracka Obame za drug petletni mandat, zato je danes v Washingtonu napovedal, da se bo po izteku mandata 30. junija upokojil. Položaj predsednika Svetovne banke tradicionalno pripada ZDA.  Zoellick je s svojim vodenjem banke zelo zadovoljen. (Foto: AP) Tako so se Američani in Evropejci dogovorili po koncu druge svetovne vojne, ko so ustanovili Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad (IMF). Generalnega direktorja IMF izbirajo Evropejci, vendar pa je lani že prišlo do premikov, ki napovedujejo, da se bo ameriško-evropska vladavina enkrat morda prekinila. Po odstopu Dominiqueja Strauss-Kahna zaradi še vedno nepojasnjenega spolnega napada na sobarico v New Yorku je Francija predlagala Christine Lagarde, ki je bila na koncu potrjena, vendar pa je imela protikandidata v predsedniku mehiške centralne banke Agustinu Carstensu.Clintonove položaj ne zanima Ker je bila Lagardova potrjena, bodo ZDA najverjetneje obdržale prednost pri imenovanju naslednika Zoellicka. Državna sekretarka Hillary Clinton je že zanikala, da jo položaj zanima, ameriški mediji pa sedaj ugibajo predvsem o nekdanjem Obamovem gospodarskem svetovalcu Larryju Summersu. Zoellicka je na položaj predsednika Svetovne banke postavila administracija predsednika Georgea Busha leta 2007, ko je moral odstopiti njen prvi izbranec Paul Wolfowitz, ker je svoji ljubici v banki priskrbel napredovanje in višjo plačo.Zelo zadovoljen (sam s seboj) Zoellick je s svojim vodenjem banke zelo zadovoljen. Dejal je, da so delničarji banke s 187 članicami prvič po več kot 20 letih povečali kapital in Svetovna banka ima v rokah 5,1 milijarde dolarjev za pomoč državam v razvoju, ki se še vedno soočajo s posledicami zadnje finančne krize leta 2008. V času njegovega vodstva so države v razvoju dobile skupaj 247 milijard dolarjev pomoči za rast in proti revščini, banka pa je po Zoellickovih besedah danes trdna, zdrava in dobro pripravljena za boj z novimi izzivi v današnjem svetu, ko so tradicionalni koncepti tretjega sveta preživeti, države v razvoju pa imajo ključno vlogo motorjev rasti in odgovornih delničarjev banke.	sta	Dnevnik	2012-02-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042425813/posel/novice/1042425813	Objavljen razpis za prodajo skoraj 53-odstotnega deleža Intereurope	gospodarstvo, ekonomija	Objavljen razpis za prodajo skoraj 53-odstotnega deleža Intereurope  Ljubljana - Kad, Sod, Zavarovalnica Triglav, NLB, Abanka Vipa in Luka Koper so danes objavili oglas za javno zbiranje ponudb za nakup njihovega skupno 50,98-odstotnega deleža v koprskem logističnem podjetju Intereuropa. Poleg tega je naprodaj še 1,93-odstoten delež, ki ga imajo v lasti institucionalni vlagatelji. Rok za ponudbe se izteče 31. marca.  (Foto: Luka Cjuha) Kapitalska družba (Kad) skupaj s Prvim pokojninskim skladom in Kritnim skladom Prvega pokojninskega sklada, ki ju upravlja, Slovenska odškodninska družba (Sod), Zavarovalnica Triglav skupaj s Kritnim skladom življenjskih zavarovanj in Kritnim skladom pokojninskih zavarovanj, Nova Ljubljanska banka (NLB), Abanka Vipa in Luka Koper prodajajo skupaj 4.028.631 delnic Intereurope. To predstavlja osnovni paket delnic, ki se prodaja. Dodatni predmet prodaje pa je tudi paket 152.482 delnic institucionalnih vlagateljev, kar predstavlja dodatnega 1,93 odstotka osnovnega kapitala, še piše v oglasu, danes objavljenem v časniku Delo. Naprodaj je tako skupno 52,91 odstotka osnovnega kapitala Intereurope, pri čemer je vrednost delnice Intereurope v petek znašala 3,682 evra. Če bi bil paket prodan po tej vrednosti, bi njegova vrednost znašala 15,4 milijona evrov. Ponudbe se morajo nanašati na odkup celotnega osnovnega paketa delnic družbe. Vendar pa morajo ponudbe vsebovati med drugim tudi zavezo, da bo ponudnik v primeru nakupa osnovnega paketa delnic pripravljen pod enakimi pogoji kot osnovni paket v celoti ali delno odkupiti tudi dodatni paket, če se bodo posamezni imetniki delnic iz dodatnega paketa odločili za prodajo. Rok za oddajo ponudb se izteče 31. marca ob 12. uri, rok veljavnosti ponudbe mora biti najmanj do vključno 31. maja, veljavnost bančne garancije pa najmanj do 15. junija. Pri tem velja omeniti, da je Luka Koper že decembra objavila poziv za zbiranje ponudb za svoj skoraj 25-odstotni delež v Intereuropi in v začetku februarja ob podaljšanju roka za oddajo ponudb na 31. marec napovedala, da se bo zbiranju ponudb pridružilo še nekaj večjih delničarjev. V koprski luki so se za prodajo sicer odločili na podlagi izkazanega interesa po nakupu Intereuropinih delnic ter v skladu s sprejeto politiko upravljanja finančnih naložb.Kad: Trenutek za prodajo deleža je primeren V Kadu so sicer danes za STA povedali, da so se prodajalci omenjenega več kot 50-odstotnega paketa delnic za prodajo odločili, ker ocenjujejo, da je trenutek za prodajo naložbe primeren. Zato pričakujejo velik interes s strani potencialnih vlagateljev. V Sodu pravijo, da so naložbe v njihovem portfelju, med njimi tudi Intereuropa, pač namenjene prodaji za poplačilo njenih zakonskih obveznosti. Slovenska odškodninska družba si kot odgovorna lastnica vedno prizadeva maksimizirati prodajno vrednost svojih naložb, zato je pri zbiranju ponudb za delnice družbe Intereuropa združila interese z drugimi lastniki, so zapisali. V NLB pa so pojasnili, da strategija skupine kot enega od ukrepov za dodatno sproščanje kapitala predvideva tudi odprodajo kapitalskih deležev, ki ne spadajo v osnovno dejavnost banke. Med take spada tudi delež v Intereuropi. V Intereuropi so medtem v odzivu na objavljen oglas za STA povedali, da gre za legitimno pravico lastnikov. Na vprašanje o tem, kakšnega lastnika si želijo, so odgovorili, da je strateška usmeritev Intereurope zagotavljanje celovitih logističnih rešitev kupcem, zato si morajo zagotoviti odprta vrata do partnerstev, ki jim omogočajo dostop do tržišč, kjer niso prisotni z lastno mrežo, oziroma do storitev, ki jih sami ne ponujajo. Zato bi bil dobrodošel partner, ki ima omrežje na trgih, ki jih sami ne obvladujemo in ki je razvil produkte, ki jih mi nimamo. Gre torej za horizontalno povezovanje, so zapisali in dodali, da je aktualna uprava Intereurope kmalu po nastopu predstavila strategijo za petletno obdobje, v kateri je eden od ciljev pridobitev strateškega partnerja, ki bi prispeval k finančni stabilnosti. Intereuropa je sicer z Luko Koper in Slovenskimi železnicami predvidena kot sestavni del tako imenovanega načrtovanega slovenskega logističnega holdinga. Vlada dokončne odločitve o tem, ali bo šla v ustanovitev holdinga, zaradi različnih pogledov vpletenih in stroke še ni sprejela, napovedala jo je za spomladi. Vendar pa se ob današnji objavi razpisa s strani paradržavnih lastnikov Intereurope postavlja vprašanje, ali to že nakazuje na odločitev vlade.	sta	Dnevnik	2011-02-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042355789/posel/novice/1042355789	Infond Holding končal s prazno blagajno: Ko ga je sodišče poslalo v stečaj, je bilo v blagajni manj kot 32 evrov	gospodarstvo, ekonomija	Infond Holding končal s prazno blagajno: Ko ga je sodišče poslalo v stečaj, je bilo v blagajni manj kot 32 evrov  Ljubljana - Infond Holding, nekdanji največji lastnik Pivovarne Laško in Mercatorja, je imel konec lanskega leta, ko ga je mariborsko sodišče poslalo v stečaj, v blagajni manj kot 32 evrov.  Nekdanji direktor Infonda Holdinga Pierpaolo Cerani je italijanskemu odvetniku za pomoč pri pogovorih s finančnim skladom s Kajmanskih otokov nakazal 60.000 evrov. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) To je razvidno iz otvoritvenega poročila, ki ga je včeraj objavil stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman. Omenjeno poročilo razkriva, da je nekoč eden najpomembnejših domačih finančnih holdingov do konca lanskega leta tako rekoč obubožal. Na sedmih transakcijskih računih v slovenskih in tujih bankah je tako imel skupaj manj kot 35.000 evrov. Od vrednostnih papirjev je imel v lasti vrednostne papirje Mercatorja in pivovarne, ki so na borzi skupaj vredni manj kot šest milijonov evrov, petodstotni delež v Thermani in skoraj pol milijona lastnih delnic. Za primerjavo: na dan začetka stečajnega postopka je imel holding za skoraj 160 milijonov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Sodeč po otvoritveni bilanci je imel skupaj kar 210 milijonov evrov obveznosti do upnikov, aktiva (torej premoženje) pa v isti bilanci ne presega 14 milijonov evrov. Poleg enega milijona litrov vina, ki jih je pri Infondu Holdingu v zameno za pol milijona evrov vredno posojilo zastavila družba Vinag sadjarstvo, je Infond Holding po podatkih stečajnega upravitelja še lastnik dela računalniške opreme. Večji del te je podjetje po ugotovitvah upravitelja ob posredovanju nekdanjega generalnega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota prodalo mariborskemu podjetju Keter Invest, pri čemer upravitelj opozarja, da je cenitev tega premoženja opravil kar kupec sam. Poročilo še razkriva, da je Infond Holding, ki je plače zaposlenim po blokadi računov izplačeval prek transakcijskega računa družbe Infond Holding 1, pred stečajem opravil več nepojasnjenih denarnih transakcij. Med njimi izstopa nakazilo 60.000 evrov na transakcijski račun v Italiji, ki je v lasti tamkajšnjega odvetnika Giorgia Spania. Nekdanji direktor Infonda Holdinga Pierpaolo Cerani naj bi mu ta denar nakazal za svetovanje pri pogajanjih z investicijskim skladom GEM Global Yield Fund Limited s Kajmanskih otokov o dvesto milijonov evrov vredni rešilni dokapitalizaciji. Kot je znano, je ta propadla, ker banke upnice Infond Holdingu kljub tožbi niso želele vrniti zaseženih deležev Pivovarne Laško in Mercatorja. Po pogodbi, ki jo je s Spaniem podpisal Cerani, bi moral italijanski odvetnik za svoje storitve sicer prejeti 140.000 evrov. Stečajni postopek nad Infond Holdingom je, gledano pravno in ekonomsko, obsežen. V kritičnem času z vidika stečajnega postopka, zadnje leto pred uvedbo stečaja, je namreč stečajni dolžnik opravljal zahtevne finančne operacije, ki morajo biti kot celota predmet presoje tako s finančnega kot pravnega vidika, je v povzetku sporočila zapisal Zaman in poudaril, da bodo vzrok za stečajni postopek zagotovo visoki stroški sodnih taks. Medtem ko Zaman datuma stečaja ni upal napovedati, je dodal, da za dogodke, ki so sledili odstopu nekdanjega direktorja Matjaža Rutarja (avgusta lani), nima sogovornika. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2010-04-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042246111/posel/novice/1042246111	Opozorila sindikata pri privatizaciji Palome	gospodarstvo, ekonomija	Opozorila sindikata pri privatizaciji Palome  Ljubljana - Predsednica sindikata Paloma Pergam Nives Hrovat je včeraj sporočila, da v sindikatu načeloma ne nasprotujejo lastninjenju Palome na podlagi notranjega odkupa, če bi Paloma na tak način pridobila svež kapital. Nasprotujemo pa odkupu Palome s strani menedžmenta, z najemom namenskih kreditov, ki bi ga odplačevalo podjetje oziroma zaposleni, kar je bila v Sloveniji praksa v preteklosti.  Kot smo razkrili v torek, je predsednik Palomine uprave Bojan Rajtmajer minuli teden predlagal Kapitalski družbi (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki obvladujeta 71-odstotni lastniški delež Palome, menedžersko-delavski odkup Palome. O podrobnostih ponudbe za notranji odkup Palome sindikat ni obveščen, pravi Hrovatova. Dodaja, da mora pri izbiri novega strateškega partnerja Palome imeti absolutno prednost podjetje, ki ima priznane reference na področju papirništva, da mora bodoči partner jamčiti za razvoj Palome in investicijska vlaganja v posodobitev proizvodnje, dosledno upoštevati socialni dialog, pogodbe o zaposlitvi skleniti za nedoločen čas in podobno.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-02-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042524926/posel/novice/1042524926	Menjave v Gen Energiji: namesto Novšaka Bratanič?	gospodarstvo, ekonomija	Menjave v Gen Energiji: namesto Novšaka Bratanič?  Ljubljana - Nadzorni svet Gen Energije je po neuradnih informacijah danes razrešil predsednika uprave Martina Novšaka. Med kandidati za njegovega naslednika se omenja Martin Bratanič, nekdanji vodja kabineta ministra za gospodarstvo v času, ko je tega vodil aktualni minister za delo Andrej Vizjak. Več sledi.	Primož Cirman	Dnevnik	2012-04-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042228633/posel/novice/1042228633	Železničarji dobili prvo zaušnico Vlačiča	gospodarstvo, ekonomija	Železničarji dobili prvo zaušnico Vlačiča  Ljubljana - Slovenskim železničarjem ni uspelo prepričati ministra za promet Patricka Vlačiča in direktorja Agencije za železniški promet Borisa Živca, da novi železniški pravilniki ogrožajo varnost na slovenskih tirih. Novi pravilniki, ki upoštevajo evropska pravila, se bodo tako v praksi začeli uporabljati 14. decembra, kot so se ministrstvo, agencija in Slovenske železnice soglasno dogovorili že pred letom dni. Je pa SŽ znova uspelo za nekaj mesecev odložiti prihod tuje konkurence, o čemer poročamo spodaj. Z ministrstva uradnega potrdila, da bodo pravilniki začeli veljati 14. decembra, še nismo dobili, minister Vlačič je bil včeraj v Bruslju in zato za pojasnila nedosegljiv. So pa to potrdili v SŽ, saj, kot so pojasnili v službi za organizacijsko komuniciranje, AŽP ni upoštevala niti njihovih pripomb na pravilnike, niti želje po odložitvi uporabe v praksi. Toda Vlačičeve in Živčeve neposlušnosti v SŽ, ki jih vodi generalni direktor Tomaž Schara, očitno ne bodo mirno sprejeli. Zaradi novih pravilnikov naj bi bili prisiljeni uvesti številne dodatne administrativne ukrepe, s katerimi bodo odpravili določene nejasnosti in pomanjkljivosti . Kakšni so ti ukrepi in katere nejasnosti odpravljajo, niso pojasnili. So pa v SŽ pojasnili, kaj bo posledica teh ukrepov, ob upoštevanju vseh elementov varnosti bodo povzročili zmanjšanje prepustnosti prog . To poenostavljeno povedano pomeni zamude vlakov. Naši viri ob tem opozarjajo, da je ta napoved SŽ le še ena v vrsti tistih, s katerimi želijo doseči spremembe novih pravilnikov v svojo korist. Novi pravilniki namreč omogočajo zmanjšanje števila izvršilnih delavcev, ki opravljajo preglede vlakov. Ko bodo po naših tirih začeli voziti tujci, bo hitro jasno, da je nekaj ljudi v SŽ preveč. Za delo, ki ga v tujini opravi strojevodja sam, imamo pri nas zaposlene in posebej plačane ljudi, je dejal eden izmed naših sogovornikov, ki pa je želel ostati neimenovan. Da so v SŽ z zahtevami po preložitvi uporabe novih pravilnikov v praksi najverjetneje le zavlačevali, in sicer zato, da bi preprečili dostop tuji konkurenci, govori tudi dejstvo, da so po novih pravilih že izobrazili strojevodje RCA. Poleg tega so bili enako izobraževanje in izpiti organizirani za izvršilne delavce SŽ. Vendar jih je Schara, kot smo že poročali, ustavil, ker so nenadoma ugotovili, da niso ustrezni. Ker SŽ z zahtevami niso bile uspešne, naj bi strojevodje, ki so edini ostali brez izpitov, na hitrico opravili izpite, saj bi v nasprotnem SŽ grozil odvzem varnostnega spričevala. Za neizpolnjevanje zakona o varnosti v železniškem prometu, če na primer Schara ne bi zagotovil ustrezne usposobljenosti izvršilnih delavcev, pa so zagrožene tudi globe. Za odgovorno osebo od 400 do 1000 evrov, za pravno osebo pa od 2000 do 20.000 evrov.barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2008-12-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/315228/posel/novice/315228	Credit Suisse je v prvem četrtletju poslovalo z izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Credit Suisse je v prvem četrtletju poslovalo z izgubo  Zürich - Švicarska finančna skupina Credit Suisse je v prvem letošnjem četrtletju prvič v zadnjih petih letih zabeležila izgubo. Ta je posledica odpisov slabih naložb zaradi krize na ameriškem hipotekarnem trgu.  Credit Suisse je zaradi krize na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov v prvem trimesečju odpisala 1,9 milijarde evrov slabih naložb. Finančna skupina je sicer v letu 2007 beležila dobiček v višini 4,8 milijarde evrov. (Foto: AP) V obdobju od januarja do konca marca je čista izguba Credit Suisse znašala 1,22 milijarde evrov. Kljub visoki izgubi pa vodstvo finančne skupine zagotavlja, da so se razmere v aprilu stabilizirale in da se Credit Suisse vse bolje prilagaja težkim tržnim razmeram.	sta	Dnevnik	2008-04-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/334833/posel/novice/334833	Napoved stavke v Cimosu razkrila zdrahe v sindikatu SKEI Tam	gospodarstvo, ekonomija	Napoved stavke v Cimosu razkrila zdrahe v sindikatu SKEI Tam  Maribor - Napoved in odpoved petkove stavke v mariborskem podjetju Cimos Ai sta razkrili nenavadne razprtije znotraj sindikata SKEI. Kot smo poročali, je z opozorilno prekinitvijo dela v največjem industrijskem obratu na območju nekdanjega Tama javno grozil iz SKEI Tam in zahteval 6,6-odstotni dvig osnovnih plač vsem zaposlenim. Medtem ko se je pogajal z vodstvom podjetja, pa so iz SKEI Podravje sporočili, da ta mož sploh ni predsednik SKEI Tam, kakor se v javnosti predstavljal.  »Drago Gajzer ni več član SKEI Slovenije, ker ga je naša organizacija že pred dobrim letom dni izključila iz članstva,« so sporočili iz SKEI in spomnili na sklep s konca lanskega januarja, ko je izvršilni odbor izključil Gajzerja, ker je sodeloval pri ustanavljanju konkurenčnega industrijskega sindikata. Ostal pa je v službi SKEI Tam, ki je samostojna pravna oseba. Njegovi nasprotniki so poudarili, da sindikat SKEI Tam vodi konferenca, ki jo zastopa sekretar Zvonko Slana, Gajzer pa je zgolj zaposlen v tej konferenci. Po besedah Branka Medika, sekretarja SKEI Podravje, so že pred časom naročili Slani, naj tudi pri njih uradno razrešijo Gajzerja s položaja predsednika in s tem odpravijo vse morebitne nejasnosti. »Vztrajno me je Slana prepričeval, da bodo to uredili in da bo medtem poskrbel, da se Gajzer ne bo nikjer javno izpostavljal. A ni storil nič, nato se je v sredo zgodila Gajzerjeva napoved stavke,« je bil ogorčen Medik. Gajzer vztraja pri svojem in dodaja, da nikoli ni trdil, da je funkcionar SKEI Slovenija. »Na položaj predsednika SKEI Tam me je izvolila skupščina SKEI Tam, ki je tudi edina pristojna za takšno imenovanje ali razrešitev,« trdi sindikalist, ki je za danes napovedal sejo izvršilnega odbora SKEI Tam, na kateri naj bi obravnavali njegovo sporno funkcionarstvo.	tk	Dnevnik	2008-07-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/308973/posel/novice/308973	SCT bo gradil največji most čez Savo v Beogradu	gospodarstvo, ekonomija	SCT bo gradil največji most čez Savo v Beogradu  Ljubljana - Slovensko-avstrijski konzorcij SCT, Porr Technobau und Umwelt in DSD Brueckenbau bo gradil most čez reko Savo v Beogradu, je odločilo vodstvo beograjske javne agencije za gradbena zemljišča in izgradnjo. Za SCT bo to največji posel v tujini v zadnjem desetletju, so danes sporočili iz družbe.  Predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar je ob izbiri slovensko-avstrijskega konzorcija za gradnjo mostu čez Savo izrazil zadovoljstvo. (Foto: Bojan Velikonja) Projekt je zasnoval inženirski biro Ponting iz Maribora. Vrednost del je v tej fazi ocenjena na 145 milijonov evrov. Če ne bo nepredvidenih okoliščin, bodo most začeli graditi še letos, dela pa naj bi bila predvidoma zaključena v dveh letih. Predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar je ob izbiri slovensko-avstrijskega konzorcija za gradnjo mostu čez Savo izrazil zadovoljstvo, saj je SCT posel pridobil kljub visoko postavljenim pogojem razpisa. SCT je v zadnjem času na trgih jugovzhodne Evrope vedno bolj dejaven, saj je poleg poslov v Srbiji pridobil več poslov tako v Bosni in Hercegovini kot tudi v Albaniji. SCT ima v Beogradu mešano podjetje, kjer v sklopu gradbenega kompleksa z več kot 23.000 kvadratnimi metri proizvodnih hal že obratuje nova železokrivnica, v kratkem pa bo obratovala še tovarna betonskih elementov. SCT je v Srbiji pridobil tudi kvalifikacijo za izdelavo ponudbe za rekonstrukcijo mostu Gazela in za gradnjo obvoznice Beograd. Naročnik in izvajalci bodo na srečanju v Beogradu, ki v prihodnjih dneh, uskladili še zadnje elemente pred dokončnim podpisom pogodbe. Uskladili bodo tudi terminski plan z datumom uvedbe in začetka del ter datum podpisa pogodbe, so še sporočili iz SCT.	agencije,tsl	Dnevnik	2008-03-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042515522/posel/novice/1042515522	Italijanski kovinarji stavkajo proti krčenju delavskih pravic	gospodarstvo, ekonomija	Italijanski kovinarji stavkajo proti krčenju delavskih pravic  rim - Okoli 50.000 italijanskih kovinarjev, članov sindikata Fiom, se danes v Rimu udeležuje splošne stavke. Protestirajo proti krčenju delavskih pravic, predvsem zaščite pred odpuščanjem, kar bi po željah delodajalcev in vlade utegnila prinesti reforma trga dela.  Protestniki (Foto: Reuters) V Fiom so prepričani, da skuša vlada s spremembami delovnopravne zakonodaje na nacionalno raven prenesti model, ki ga je v Fiat vnesel njegov šef Sergio Marchionne. Torej fleksibilnejši delovni urnik, krajše odmore in nižje plače, čemur so med vsemi sindikati v Fiatu nasprotovali le v Fiom. Protestnikom so se pridružili tudi nasprotniki izgradnje hitre železniške povezave med Torinom in Lyonom, ki so v preteklih dneh poskrbeli za nasilne proteste proti izgradnji povezave, ki bo po njihovih ocenah negativno vplivala na kakovost življenja in okolja. Zaradi bojazni pred izgredi so v Rimu ob poti, kjer poteka povorka protestnikov, odstranili vse avtomobile in zabojnike za smeti, poročajo italijanski mediji. Med protestniki je mogoče videti tudi nekatere politike iz vrst levičarske Italije vrednot in manjših okoljsko usmerjenih strank, pridružili so se jim tudi študenti rimske univerze Sapienza ter različni socialni centri. Tokrat med protestniki uradno ni članov Demokratske stranke, ki so se pod vlado Silvia Berlusconija stavk vedno udeleževali v velikem številu. Iz stranke so sporočili, da bi bila formalna udeležba na tej stavki v nasprotju z njihovo podporo vladi Maria Montija. Monti se v teh dneh sooča s precej večjimi težavami znotraj tehnične koalicije. Po zaradi odsotnosti Ljudstva svobode odpovedanem strankarsko-vladnem vrhu, je skupina 46 senatorjev Ljudstva svobode zahtevala odstop njegovega ministra za mednarodno sodelovanje Andrea Riccardija. Riccardi je člane Ljudstva svobode močno užalil, ko je v nekem sicer zasebnem pogovoru, dejal, da so odpoved vrha nalašč zakuhali in da se mu takšni izpadi v politiki najbolj gnusijo, so poročali italijanski mediji. Monti je sicer v četrtek preživel že deseto glasovanje o zaupnici vladi od začetka mandata in to s podporo vseh večjih strank. Poleg tega pa se lahko pohvali tudi s padajočimi pribitki na italijanske obveznice v primerjavi z nemškimi. Danes so pribitki upadli že pod 300 bazičnih točk, kar je prvič od avgusta lani.	sta	Dnevnik	2012-03-09 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042285249/posel/novice/1042285249	Ameriški letalski prevoznik Continental Airlines bo odpustil 1700 delavcev	gospodarstvo, ekonomija	Ameriški letalski prevoznik Continental Airlines bo odpustil 1700 delavcev  New York - Ameriški letalski prevoznik Continental Airlines je napovedal, da bo do konca prihodnjega leta odpustil 1700 delavcev, s čimer bo družba prihranila 100 milijonov dolarjev. Za ta korak se je družba odločila, ker zaradi globalne finančno-gospodarske krize beleži močan upad potnikov in prihodkov ter kopiči izgubo.  Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je družba v drugem letošnjem četrtletju ustvarila za 213 milijonov dolarjev čiste izgube, največ pa je k temu pripomogel odhod potnikov k nizkocenovnim prevoznikom. (Foto: boeing.com) Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je družba v drugem letošnjem četrtletju ustvarila za 213 milijonov dolarjev čiste izgube, največ pa je k temu pripomogel odhod potnikov k nizkocenovnim prevoznikom.	sta	Dnevnik	2009-07-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042421086/posel/novice/1042421086	Cene uvoženih proizvodov se višajo tudi v decembru	gospodarstvo, ekonomija	Cene uvoženih proizvodov se višajo tudi v decembru  Ljubljana - Cene uvoženih proizvodov so bile decembra v primerjavi z novembrom višje za 1,4 odstotka. Cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evroobmočja, so se zvišale za 2,2 odstotka, cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evroobmočju, pa za 0,8 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.  Znižanje cen pa so zabeležili pri uvoženih proizvodih iz skupin pijače (12,2 odstotka), farmacevtske surovine in preparati (2,3 odstotka) ter računalniki, elektronski in optični izdelki (1,4 odstotka). (Slika je simbolična) (Foto: Luka Cjuha) Cene energentov so se zvišale za 5,4 odstotka, cene surovin za 0,8 odstotka, cene proizvodov za široko porabo za 0,7 odstotka, cene proizvodov za investicije pa za 0,5 odstotka. Zvišale so se cene proizvodov v skupinah koks in naftni derivati (5,7 odstotka), drugi izdelki (štiri odstotke), kovine (1,7 odstotka), kemikalije in kemični izdelki (1,6 odstotka), stroji in naprave (odstotek), živila (0,8 odstotka), tekstil (0,7 odstotka), izdelki iz gume in plastičnih mas (0,7 odstotka), usnje, usnjeni in sorodni izdelki (0,5 odstotka), rudnine in kamnine (0,4 odstotka) in električne naprave (0,4 odstotka). Enake kot novembra so ostale cene proizvodov v skupinah oblačila, farmacevtske surovine in preparati, motorna vozila, prikolice in polprikolice ter pohištvo. Znižale pa so se cene proizvodov v skupina papir in izdelki iz papirja (0,9 odstotka), računalniki, elektronski in optični izdelki (0,5 odstotka) ter kovinski izdelki, razen strojev in naprav (0,2 odstotka). V obdobju od decembra 2009 do decembra lani pa so se cene uvoženih proizvodov zvišale za 10,3 odstotka. Cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj evroobmočja, so se zvišale za 12,8 odstotka, cene proizvodov, dobavljenih iz držav v evroobmočju, pa za 8,6 odstotka.	sta	Dnevnik	2011-01-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042480982/posel/novice/1042480982	Kaj bodo velike družbe v času krize storile s svojim premoženjem?	gospodarstvo, ekonomija	Kaj bodo velike družbe v času krize storile s svojim premoženjem?  London - Vse kaže, da se kriza evroobmočja vse bolj zaostruje, saj je zaupanje v evropski bančni sistem vsak dan manjše. Tudi velike evropske korporacije so vse bolj skeptične tako do možnosti skorajšnjega gospodarskega okrevanja kot do skupne evropske valute. Posledično se pripravljajo tudi na najhujši scenarij, kar pa vključuje celo dramatične poteze, kot je dvig premoženja iz evropskih bank.  Vlagatelji imajo vse manj zaupanja v evropski finančni sistem, sedaj pa jim utegnejo slediti tudi velike evropske korporacije. (Foto: Reuters) Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell je tako že pripravil tri scenarije za prihodnost evroobmočja, pri tem pa vsekakor ni edini. Večina strateških načrtov vključuje optimistični scenarij, ki predpostavlja dodatno integracijo Evropske monetarne unije, srednji je nadaljnji obstoj evroobmočja kljub številnim težavam, pesimistični pa vključuje celo razpad. S takšno potezo se strinja tudi Leif Johansson, bivši izvršni direktor švedskega avtomobilskega proizvajalca Volva, ki je sedaj na čelu telekomunikacijskega velikana Ericsson. Vsaka dobrostoječa družba bi morala pripraviti strateški načrt in se pripraviti tudi za črni scenarij, ne glede na to, kako se stvari razvijejo, meni Johansson.Zaskrbljujoč upad posojilne dejavnosti Finance so vsekakor področje, na katerem so evropske družbe najbolj ranljive in lahko povzročijo največ škode njihovemu poslovanju, zato se vnovičnega kreditnega krča zelo bojijo. Zlasti francoske korporacije že opažajo upad kreditne aktivnosti, saj francoske banke zaradi precejšnje izpostavljenosti grškemu dolgu in prizadevanja po krepitvi kapitala postajajo vse konzervativnejše. Z vse slabšimi poslovnimi pogoji pa se soočajo tudi številne družbe iz ostalih držav. Nedavna raziskava svetovalne družbe Roland Berger je pokazala, da kar tretjina nemških družb opaža bistveno zmanjšanje posojilne dejavnosti. Italijanski konglomerat CIR Group pa ocenjuje, da so stroški zadolževanja za italijanske družbe v zadnjih nekaj mesecih zrasli za kar 30 odstotkov. Ob tem pa je izjemno neugoden za zmanjšanje posojilne dejavnosti tudi časovni okvir. Po ocenah bonitetne agencije Standard & Poor s bodo evropske nefinančne družbe med leti 2011 in 2015 prisiljene refinancirati kar okoli 1100 milijard zapadlega dolga, kar odraža veliko zanašanje na poceni zadolževanje v sredni prejšnjega desetletja.Kam s presežnimi denarnimi sredstvi? Nekatere bogate družbe pa se soočajo še s težavo, kje dejansko hraniti svoja denarna sredstva v primeru zaostrovanja krize. Nemški industrijski velikan Siemens je tako pretekli mesec že dvignil 500 milijonov evrov iz francoske banke Societe Generale in jih premaknil na varno - v Evropsko centralno banko. Podobno potezo je povlekla tudi francoska spletna stran v ameriškem lastništvu Match.com, ki je iz francoske banke sredstva premaknila v ameriško. Francoski konglomerat luksuznih dobrin Moët Hennessy Louis Vuitton (LVMH) pa se z izbiro banke niti ni ukvarjal in je s prostim denarjem raje kupil italijanske luksuzne družbe Bulgari.Kako naprej? Po pisanju britanskega Economista bi najboljšo rešitev za evropske družbe vsekakor predstavljala manjša izpostavljenost evropskemu trgu. To za nekatere družbe, kot je LVMH, kateri kar 34 odstotkov prihodkov prispevajo azijski trgi s svojim apetitom po luksuzu, ne predstavlja večjih težav. Na drugi strani pa France Telecom kar 92 odstotkov posla opravi na domačem trgu, takšnim družbam pa se vse bolj izogibajo tudi vlagatelji in bankirji. Drugi cilj na listi prioritet evropskih korporacij pa bi morala biti omejitev širitve na težavnih trgih periferije evroobmočja. To denimo uspešno počne španska telekomunikacijska skupina Telefonica, ki je septembra najavila, da bo svoje španske dejavnosti združila z evropskimi in v Londonu vzpostavila sedež za globalne operacije ter se tako vsaj delno izognila španskim dolžniškim težavam. Družbe bi tako morale pozabiti na sentimentalno navezanost na Evropo in njene težave ter se namesto tega morale osredotočiti na trge držav v razvoju, še pišejo pri Economistu.	oj	Dnevnik	2011-10-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042281456/posel/novice/1042281456	Nikkei: Tečaji delnic na vodilni azijski borzi so se v povprečju znižali	gospodarstvo, ekonomija	Nikkei: Tečaji delnic na vodilni azijski borzi so se v povprečju znižali  tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9647,79 točke. To je 33,08 točke 0,34 odstotka manj kot v ponedeljek.  (Slika je simbolična.) (Foto: AP Photo) Tečaji so danes izgubili zaradi skrbi vlagateljev o vplivu močnega tečaja jena na izvozna podjetja.	sta	Dnevnik	2009-07-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042463801/posel/novice/1042463801	Ameriški borzni indeksi so podlegli strahu pred novo recesijo	gospodarstvo, ekonomija	Ameriški borzni indeksi so podlegli strahu pred novo recesijo  New York - Ameriške vlagatelje je v četrtek zajel preplah pred ponovitvijo recesije iz leta 2008 in 2009 in borzni indeksi so strmoglavili za več odstotkov, kar pomeni, da so tehnično v korekciji. Analitiki vseeno menijo, da nikakor ne gre za ponovitev leta 2008.  (Foto: AP) Glavni dokaz za to je po besedah analitika Kevina Cooka iz podjetja Zacks Investment Research v tem, da sedaj ni nobene krize likvidnosti, niti kreditne krize. Denarja je več kot dovolj. Cook je za ameriško tiskovno agencijo AP povedal, da so strahovi pred ponovitvijo leta 2008 povsem neutemeljeni, čeprav bodo nizki tečaji delnic morda še vztrajali do jeseni oziroma dokler ne bo jasno, ali je ekonomija spet v recesiji. Da je denarja več kot dovolj dokazuje sporočilo Bank of New York Mellon, da bo začela zaračunavati velikim strankam za depozite, saj je preplavljena z denarjem. Pokojninski in drugi skladi preplašeno prodajajo delnice in gotovino vlagajo v banke na varno, dokler ne mine nevihta. Kot kaže, se je vse skupaj začelo z uspešnim dogovorom v Washingtonu glede povišanja meje javnega dolga in zmanjšanja proračunske porabe. Finančni trgi so bili zadnja dva tedna osredotočeni na Washington in so bolj ali manj zanemarjali vrsto gospodarskih poročil, ki so kazale na upočasnjeno okrevanje. Ko je bil dogovor sklenjen, pa je pozornost šla nazaj na poročila in nastal je preplah. Poenostavljene razlage četrtkovega padca delniških indeksov na Wall Streetu omenjajo slaba gospodarska poročila in zaskrbljenost, da bosta morda finančno pomoč EU po Grčiji in Irski potrebovali tudi Italija in Španija. Vendar pa se v četrtek ni zgodilo nič novega, kar ne bi bilo znano že zadnja dva tedna.Proizvodne dejavnosti v ZDA komajda še rastejo Proizvodne dejavnosti v ZDA komajda še rastejo, vendar rastejo. Rast storitvenih dejavnosti, ki v ZDA zaposlujejo 90 odstotkov delovne sile, sicer rastejo najpočasneje v zadnjem letu in pol. Vendar pa rastejo. Junija se je potrošniška poraba zmanjšala prvič po septembru 2009, gospodarska rast v prvem polletju pa je bila le 0,8 odstotna, vendar vse napovedi govorijo, da se bo rast v drugi polovici leta malce pospešila, ker se je nafta pocenila in tudi Japonska kaže znake oživljanja po potresu in cunamiju marca. Dow Jones je v četrtek izgubil 512,76 točke in se ustavil pri 11.383,68 točke oz. 4,31 odstotka manj kot v sredo, kar je bil največji enodnevni padec od 1. decembra 2008. Razprodaja delnic je stekla tudi zaradi pričakovanja današnjega poročila ministrstva za delo o zaposlovanju in brezposelnosti v juliju, ki ne obeta izboljšanja 9,2-odstotne stopnje brezposelnosti. Letošnji borzni dobički so izbrisani in v dim je šlo skoraj 2000 milijard dolarjev. Borzni indeksi sicer padajo že dva tedna in Dow Jones je v tem času izgubil 1300 točk oziroma 10,5 odstotka. Zlato se je čez dan podražilo na rekordno ceno 1684,90 dolarja za unčo, kasneje pa se malce pocenilo na 1659 dolarjev za unčo. Delnice energetskih podjetij so se povprečno pocenile za 7 odstotkov, industrijskih pa za 5 odstotkov.Borzni padec je bil logičen Vendar je bil borzni padec, če ne že pričakovan, vsaj logičen. Od 9. marca 2009, ko je Dow Jones padel na vrednost le 6547 točk, je ta indeks danes še vedno višji za 74 odstotkov. Avgusta lani je bila njegova vrednost čez 10.680 točk in odtlej je postopoma rasel do skoraj 13.000 točk. Za ugotovitev, da so bile delnice precenjene in je bil čas za korekcijo, ni potreben doktorat iz ekonomije, menijo analitiki. Pri tem je zanimivo tudi to, da vsi politični prepiri v Washingtonu kljub drugačnim napovedim, niso niti najmanj škodovali zaupanju v ameriške državne obveznice. Obveznice so se v četrtek kupovale kot za med in donosnost obveznice z desetletnim rokom zapadlosti je padla na le 2,42 odstotka. Donosnost 2-letnih je padla na le 0,265 odstotka, kar je rekordno dno.	sta	Dnevnik	2011-08-05 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042222002/posel/novice/1042222002	Nemško gospodarstvo v recesiji	gospodarstvo, ekonomija	Nemško gospodarstvo v recesiji  Ljubljana - Nemško gospodarstvo je uradno v recesiji. Gospodarska rast je namreč tudi v tretjem četrtletju negativna. Nemški BDP se je tako v primerjavi z drugim četrtletjem znižal za 0,5 odstotka, v drugem pa se je v primerjavi s prvim četrtletjem znižal za 0,4 odstotka.  Dve zaporedni četrtletji z negativno gospodarsko rastjo se običajno štejeta kot uraden začetek recesije. Postalo je jasno, da se kriza iz finančnega sektorja seli v realni sektor, podatke komentira Marjan Senjur z Ekonomske fakultete. Na padec nemške gospodarske rasti - na letni ravni sicer še vedno znaša 0,8 odstotka - je vplival predvsem močan upad izvoza. Negativni učinek na rast BDP izvira predvsem iz mednarodne menjave z močno okrepljenim uvozom in upadom izvoza, je zapisal nemški statistični urad. Nemške družbe se srečujejo z vedno nižjim povpraševanjem iz tujine. Največja nemška družba Siemens je tako včeraj ob objavi močnega padca dobička sporočila, da bo do konca leta odpustila več kot 16.000 delavcev. V krizi se je znašla tudi nemška avtomobilska industrija, tako da so odpuščanja delavcev med drugim napovedali avtomobilski proizvajalci, kot so BMW, Daimler in Opel. Septembra se je obseg nemške proizvodnje znižal za kar 3,6 odstotka. Upad nemške gospodarske rasti me preseneča predvsem zaradi dejstva, da je Nemčija v zadnjih letih uspela zelo izboljšati svojo mednarodno konkurenčnost, vendar kot zdaj kaže, kljub temu ne bo mogla uiti valu recesije, ki je zajel zahodne države, pravi Senjur. Glavni evropski ekonomist banke Bank of America Holger Schimieding je za Bloomberg povedal, da sedanji razvoj dogodkov povečuje tveganje, da bi se nemško gospodarstvo prihodnje leto skrčilo za več kot odstotek. Naše napovedi bomo morali popraviti navzdol, je zatrdil Schimieding. Recesija v Nemčiji pa ne pomeni nič dobrega za Slovenijo, opozarja Senjur, saj je Nemčija naš največji zunanjetrgovinski partner. Urad za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi pričakuje 0,9-odstotno gospodarsko rast v Nemčiji oziroma 1,1-odstotno na ravni celotne EU, kar močno presega poznejše napovedi drugih ekonomskih inštitucij. Profesionalni napovedovalci Evropske centralne banke so tako včeraj napoved za območje evra z 1,5 odstotka znižali na 0,3 odstotka, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa za območje evra celo napovedujeta recesijo v višini 0,5 odstotka. Glede na napovedi je triodstotna gospodarska rast v Sloveniji zgolj iluzija, pravi Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS. Negativna gospodarska rast Nemčije in upočasnitev gospodarske aktivnosti v industrijskih državah bi lahko še nekoliko upočasnila slovenski blagovni izvoz v prihodnjem letu, se spremenjenih okoliščin od teh, ko so pripravljali jesensko napoved, zaveda tudi direktor Umarja Boštjan Vasle. Umar sicer za prihodnje leto napoveduje 5,2-odstotno rast izvoza in štiriodstotno rast uvoza v Sloveniji, medtem ko komisija za prihodnje leto pričakuje 4,8-odstotno rast izvoza in 5,1-odstotno rast uvoza. Mednarodna trgovina bo torej po ocenah Umarja gospodarski rasti v letu 2009 prispevala 1,2 odstotni točki, po napovedih komisije pa bo vpliv mednarodne trgovine na BDP negativen, in sicer v višini 0,4 odstotne točke. Povečuje se verjetnost, da bo prihodnje leto rast nižja od napovedane (Umar napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast), recesije v Sloveniji pa tudi ob poslabšanih obetih v mednarodnem okolju ne pričakujemo, zaključuje Vasle. srecko.zimic@dnevnik.si	Srečko Zimic	Dnevnik	2008-11-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042496029/posel/novice/1042496029	Intereuropa bo letos povečala prihodke od prodaje za desetino	gospodarstvo, ekonomija	Intereuropa bo letos povečala prihodke od prodaje za desetino  Koper - Nadzorni svet Intereurope se je na današnji seji seznanil z oceno poslovanja do konca leta in načrtom za prihodnje leto. Prihodki od prodaje bodo letos znašali 209 milijonov evrov oziroma 10 odstotkov več v primerjavi z letom 2010. Kosmati denarni tok bo letos znašal 22,5 milijona evrov oziroma štiri odstotke več kot v lanskem letu.  (Foto: Luka Cjuha) Koncern Intereuropa ob tem za naslednje leto načrtuje prihodke od prodaje v višini 192 milijonov evrov ter kosmati denarni tok v višini 23,2 milijona evrov, kar je tri odstotke več od ocene za leto 2011. Prav tako načrtujejo poslovni izid iz poslovanja v višini 13 milijonov evrov, kar predstavlja kar 25 odstotkov več glede na oceno za leto 2011, so sporočili z Intereurope. Nižji načrtovani prihodki glede na oceno za leto 2011 so posledica prenehanja poslovanja odvisnih družb v Franciji, Nemčiji in družbe Intereuropa Transport ter zmanjšanja prihodkov zaradi predvidenega vstopa Hrvaške v carinsko tranzitno unijo. Tudi v prihodnjem letu bo Intereuropa vodila aktivnosti predvsem v smeri osredotočenosti na ključne kupce s ciljem izkoriščanja celovite logistične ponudbe na celotnem regijskem področju, kjer je koncern prisoten. Poglavitne usmeritve bodo tudi redefiniranje poslovnega modela na kopenskem področju preko centralizacije upravljanja in povečanju izločanja izvajanja prevozov, optimizacija procesov preko razvoja integralne informacijske rešitve po celi dobavni verigi ter učinkovitejše izkoriščanje sinergij, ki izhajajo iz vseh družb koncerna. Ob tem v družbi spominjajo, da zaradi visoke zadolženosti njihova stalnica ostaja skrb za zagotavljanje finančne stabilnosti obvladujoče družbe in celotnega koncerna.	sta	Dnevnik	2011-12-16 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042257624/posel/novice/1042257624	Nekaj tednov po podražitvah in prihodu konkurenta: Elektrodistributerji znižujejo cene	gospodarstvo, ekonomija	Nekaj tednov po podražitvah in prihodu konkurenta: Elektrodistributerji znižujejo cene  Ljubljana - Mesec dni po zadnjih podražitvah električne energije petih elektrodistribucijskih podjetij v večinski državni lasti in nekaj tednov po vstopu novega konkurenta na trg se napovedujejo znižanja cen električne energije. V Elektru Primorska, Elektru Gorenjska in Elektru Ljubljana so jih že napovedali, nove ugodnosti načrtujejo tudi v Elektru Celje in Elektru Maribor. Poudariti velja, da odjemalci pocenitev večinoma ne bodo deležni samodejno, kot velja za podražitve, ampak bodo pocenitve veljale le za posebne produkte, za katere bodo morali odjemalci - teh je okoli 800.000 - skleniti anekse k pogodbam.  Mesec dni po zadnjih podražitvah električne energije in nekaj tednov po vstopu novega konkurenta na trg distributerji napovedujejo takšna in drugačna znižanja cen elektrike. A te bodo večinoma veljale le za posebne pakete, ki bodo odjemalcem na voljo le ob podpisu posebnih aneksov k pogodbam. Elektrodistributerji zatrjujejo, da nove ponudbe niso odgovor na napovedane deset odstotkov cenejše ponudbe električne energije družbe Gen-I, ampak posledica padca cen energije na svetovnih borzah. Te padajo že zadnjih šest mesecev, v začetku letošnjega leta so se še dodatno znižale. Naj ob tem omenimo, da družbe pocenitve večinoma napovedujejo šele čez mesec ali dva, kot omenjeno, pa so šele pred mesecem dni nazadnje dražile, in to v razponu od dveh do desetih odstotkov. V Elektru Celje vstopa novega konkurenta ne želijo komentirati, menijo pa, da razlike v ceni niso tako velike in zato do večjih zamenjav dobaviteljev ne bo prišlo . Njihove nove ugodnosti bodo usmerjene k ekološko usmerjenim odjemalcem in tistim, ki se želijo aktivno vključiti v oblikovanje svoje cene. Nove ponudbe produktov električne energije bodo vezane na sklenitev novih pogodb, pojasnjujejo v Elektru Ljubljana in dodajajo, da bodo cene konkurenčne drugim ponudbam, ki se pojavljajo na trgu. Elektro Gorenjska ponuja paket Porabim, kar rabim od 1. maja do 1. julija, saj pričakujejo, da se bo ob ponovnem vzponu gospodarstva nadaljeval trend rasti porabe električne energije, čemur bo sledil tudi porast cene. Elektro Primorska je pocenitve napovedal s 1. junijem. Predsednik uprave Gen-I Robert Golob pojasnjuje, da je motivacija za zamenjavo distributerja odvisna od tega, ali ima obstoječi dobavitelj progresivno lestvico zaračunavanja, kar pomeni, da več kot uporabnik porabi, več plača, ali ne, in kakšen porabnik je odjemalec. Progresivno zaračunavanje imajo v Elektru Primorska, Gorenjska in Ljubljana, od koder je Gen-I tudi pridobil največ od skupno 4000 uporabnikov. Daleč največ naj bi jih prihajalo z območja Ljubljane. Se pa ob vseh napovedih elektrodistribucijskih družb kljub vsemu poraja vprašanje, ali bi cene le mesec dni po zadnjih podražitvah te znižale tudi, če se na trgu ne bi pojavil novi ponudnik. Vprašanje je tudi, zakaj je cenejša električna energija odjemalcem dostopna le ob podpisu posebnih aneksov k sklenjenim pogodbam, glede na to, da so se brez podpisov teh cene do zdaj zviševale. In ali niso te ponudbe namenjene le tistim odjemalcem, ki bi se morebiti le odločili za zamenjavo dobavitelja, s čimer bi že več kot leto in pol odprt trg električne energije za 800.000 gospodinjstev morebiti le začel delovati?	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-04-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042421987/posel/novice/1042421987	Radićeva zadovoljna z državno podporo manjšim podjetjem	gospodarstvo, ekonomija	Radićeva zadovoljna z državno podporo manjšim podjetjem  Ljubljana - Vlada je danes obravnavala poročilo o uresničevanju akcijskega načrta za izvajanje akta za mala podjetja v letu 2010. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je z izvedenimi ukrepi zadovoljna - največ so po njenih besedah naredili na področju razvojne podpore podjetij, v okviru katere so 3500 podjetjem namenili skupno 500 milijonov evrov.  Darja Radić (Foto: Matej Povše) Akt za mala podjetja, za izvajanje katerega je vlada maja lani sprejela dveletni akcijski načrt, je namenjen izboljšanju pogojev za rast in razvoj mikro, malih in srednje velikih podjetij. S tem poročilom sem kar zadovoljna. Največ smo naredili na področju zagotavljanja finančnih virov za rast in razvoj ter tudi za ustanavljanje podjetij. Podprli smo 3500 podjetij in v to vložili več kot 500 milijonov evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala Radićeva. Izpostavila je tudi razdelitev sredstev zasebnim družbam tveganega kapitala. Sklenjenih je šest pogodb, ministrica pa kmalu pričakuje konkretne investicije. Z garancijskim skladom pri Slovenskem podjetniškem skladu s potencialom 170 milijonov evrov so po besedah Radićeve marsikateremu malemu podjetju pomagali, da je lažje prebrodil likvidnostno krizo in si zagotovil sredstva za razvoj. Akt, tako kot akt za mala podjetja na ravni EU, opredeljuje deset prednostnih področij, in sicer spodbujanje inovativne in podjetniške miselnosti med mladimi, lajšanje novega začetka za podjetnika s skrajšanjem stečajnih postopkov, oblikovanje predpisov v skladu z načelom najprej pomisli na male , uvajanje enotne kontaktne točke na področju storitev, priprava programov financiranja z instrumenti dolžniškega in lastniškega financiranja, spodbujanje k izkoriščanju možnosti enotnega trga, omogočanje dostopa do novih standardov, spodbujanje naložb v raziskave, izkoriščanje priložnosti novih zelenih trgov in večje energetske učinkovitosti ter podpora pri izkoriščanju rasti trgov zunaj EU.Radićeva: Možnosti za državni poseg na trg stanovanj vedno manj Glede na to, da se ministrstvi za okolje in prostor ter za finance še nista izjasnili glede predloga, da bi država prek posebnega sklada odkupila del neprodanih stanovanj na trgu, ministrica za gospodarstvo Darja Radić ocenjuje, da je možnosti, da bo predlog uresničen, vedno manj. Vprašanje je sicer, ali je ukrep še smiseln, dodaja. Odločitve glede oblikovanja posebnega stanovanjskega sklada, prek katerega bi država po nižjih cenah od trenutnih tržnih odkupila del neprodanih stanovanj na trgu, še ni, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica Radićeva. Državni odkup stanovanj bi bil del ukrepov za spodbujanje gradbenega sektorja. Ministrstvo za gospodarstvo je le koordinator teh ukrepov, ključno vlogo pri skladu imata ministrstvi za okolje in prostor ter za finance in tudi stanovanjski sklad, ki se še niso izjasnili, pravi Radićeve. Po mojem mnenju to kaže na določene pomisleke v zvezi s tem predlogom. Možnost, da bo prišlo do uresničitve tega predloga, je vedno manjša, meni ministrica. Vprašanje pa je, ali je ta ukrep še smiseln, pravi Radićeva, saj da stanovanjski trg oživlja in se aktivnost bank pri posojilih prebivalstvu tudi za stanovanja povečuje.	sta	Dnevnik	2011-02-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/269654/posel/novice/269654	Jutri začetek drugega kroga dokapitalizacije NLB	gospodarstvo, ekonomija	Jutri začetek drugega kroga dokapitalizacije NLB  Ljubljana - Obstoječi delničarji Nove ljubljanske banke (NLB) v prvem krogu niso vpisali in vplačali vseh novo izdanih delnic banke, zato je banka danes pozvala k odkupu 2435 delnic.  Bo NLB prodala vse svoje delnice? (Foto: Jaka Adamič) Nove delnice bo javnost lahko vpisovala in vplačevala na vpisnih mestih NLB od četrtka 20. septembra do vključno 5. oktobra. Vendar pa se lahko ponudba predčasno zaključi, če bodo vpisane in vplačane vse ponujene nove delnice NLB, ki predstavljajo 0,75 odstotka vseh delnic NLB. NLB je novo izdane delnice naprej ponudila v odkup obstoječim delničarjem banke. V prvem krogu dokapitalizacije, ki je potekal od 4. do 17. septembra, so obstoječi delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke vpisali in vplačali 323.298 novih delnic, kar predstavlja 99,25 odstotka vseh novih delnic NLB. Največji delničarji NLB - država (35,41 odstotka), skupina KBC (34 odstotkov), Slovenska odškodninska družba (5,05 odstotka), Kapitalska družba (5,01 odstotka) in Evropska banka za obnovo in razvoj (5 odstotkov) - so že ob objavi prospekta za ponudbo novo izdanih delnic napovedali, da bodo izkoristili predkupno pravico in ohranili obstoječi lastniški delež v banki. To pravico je izkoristila tudi večina malih delničarjev.	sta	Dnevnik	2007-09-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042264320/posel/novice/1042264320	NLB krči kreditiranje industrije, povečuje kreditiranje finančne industrije	gospodarstvo, ekonomija	NLB krči kreditiranje industrije, povečuje kreditiranje finančne industrije  Ljubljana - Potem ko so banke minule dni objavile poročila za leto 2008, smo preverili, kako so se v primerjavi z letom prej spremenili kreditni portfelji naših največjih bank po panogah. Še največ nam je uspelo razbrati iz letnih poročil obeh največjih bank, Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).  Naša druga največja banka NKBM je lani nasprotno kreditiranje povečala v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih. (Foto: Nada Mihajlović) Tako smo ugotovili, da je NLB lani industriji in samostojnim podjetnikom zagotavljala približno 95 milijonov evrov posojil manj kot leto prej. Delež posojil tema dvema skupinama posojilojemalcem se je v celotni strukturi posojil banke znižal s približno 17 na 15,5 odstotka oziroma na več kot eno in pol milijarde evrov posojil. Znatno je NLB lani povečala kreditiranje gradbeništva (s 530 na 750 milijonov evrov) ter transportne in komunikacijske dejavnosti (z 890 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov), tako da se je delež posojil v celotni strukturi v obeh primerih povečal za okoli dve odstotni točki. Okrepilo pa se je tudi kreditiranje prebivalstva (z 1,7 na 1,9 milijarde evrov). Na drugi strani je NLB povečala kreditiranje finančnih dejavnosti, in sicer za več kot 18 odstotkov, na milijardo evrov, kar predstavlja 9,5 odstotka vseh posojil. Izjema so banke, ki jim je NLB lani odobrila za tretjino manj posojil kot leto prej – manj kot 850 milijonov evrov. Naša druga največja banka NKBM je lani nasprotno kreditiranje povečala v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih za več kot deset odstotkov, na manj kot 620 milijonov evrov, v gradbeništvu za 24 odstotkov, na 280 milijonov evrov, v trgovini za več kot 14 odstotkov, na 370 milijonov evrov ... Na drugi strani pa tudi finančnemu po sredništvu za več kot 17 odstotkov, na 550 milijonov evrov in prebivalstvu za več kot 11 odstotkov, na 820 milijonov evrov. Abanka, ki je po bilančni vsoti uvrščena za NKBM, ima sektorsko po razdelitev posojil v letnem poročilu precej manj razdelano, zato ni mogoče razbrati, kako so se lani v primerjavi z letom prej gibali deleži posojil po posameznih panogah. Razvidno je le, da je predelovalnim dejavnostim odobrila manj kot 600 milijonov evrov posojil oziroma za okoli petino več kot predlani, gradbeništvu za skoraj dvakrat toliko kot leto prej, trgovini pa za 450 milijonov evrov (predlani 380 milijonov evrov).	Barbara Hren	Dnevnik	2009-05-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042318381/posel/novice/1042318381	Vinjete bodo ukinjene najkasneje z začetkom leta 2014	gospodarstvo, ekonomija	Vinjete bodo ukinjene najkasneje z začetkom leta 2014  Ljubljana - Vlada je danes sprejela nov akcijski načrt za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Ta po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča predvideva takojšnjo uvedbo cestninjenja po prevoženi razdalji oz. pavšalno cestninjenje z elektronsko vinjeto. Vinjete bodo ukinjene najkasneje z letom 2014.  Simbolična fotografija (Foto: Bojan Velikonja) Kot je na novinarski konferenci po današnji seji vlade poudaril Vlačič, bo Slovenija skladno z akcijskim načrtom ukinila vinjetni sistem, ki je bil že ob sami uvedbi prehodnega značaja. V elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku morajo biti v letu 2012 vključena vsa vozila, pri čemer je za osebna vozila predvideno prehodno obdobje. Tako naj bi bila od leta 2012 do leta 2014 za osebna vozila v uporabi t.i. elektronska vinjeta, gre za napravo, podobno kartici ABC. Želeno stanje, ki je tudi skladno z evropskimi direktivami, je uvesti vzdržen sistem, ki bo omogočal, da bo Dars odplačeval svoje dolgove in ki bo ustrezal načelu uporabnik plača . Prepričani smo, da bo tak sistem najboljši za uporabnike in najbolj pravičen, je poudaril prometni minister. Glede na stanje dolga in prihodnje finančne obveznosti Darsa je uvedba elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za osebna vozila smiselna. Analize namreč kažejo, da bi glede na obstoječi vinjetni sistem cestninjenja prinesla od 45 do 70 milijonov evrov več. Letos naj bi z vinjetami dobili približno 98 milijonov evrov. Razpis za elektronsko cestninjenje bo po Vlačičevih besedah pripravljen tako, da ne bo dajal prednosti nobeni tehnologiji. Tako je pripravljen tudi akcijski načrt, ki omogoča zgolj takojšen prehod na cestninjenje po prevoženi razdalji ali z elektronsko vinjeto v prehodnem obdobju. Vinjetni sistem cestninjenja je začel veljati 1. julija lani. Uvedene so bile polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne po ceni 55 evrov. Če so vinjete lani razveselile slovenske uporabnike avtocest, pa so bile trn v peti sosednjim državam in Evropski komisiji. Ta je v začetku lanskega oktobra začela postopek zoper Slovenijo, ker je ocenila, da letne in polletne vinjete niso v skladu s pravnim redom EU, ker diskriminirajo državljane EU, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci. Slovenska vlada je zaradi postopka Evropske komisije uvedla tedenske vinjete za 15 evrov, mesečne za 35 evrov, ukinila polletne vinjete, letne vinjete pa podražila na 95 evrov. Nov sistem, ki je začel veljati 1. julija letos, je očitno zadoščal evropskemu komisarju za promet Antoniu Tajaniju, ki je pred dnevi sporočil, da bo Evropski komisiji predlagal prekinitev postopka zoper Slovenijo zaradi vinjetnega sistema.	sta	Dnevnik	2009-11-26 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/335983/posel/novice/335983	V Iskri Avtoelektriki leta 2010 dobiček tudi zaposlenim	gospodarstvo, ekonomija	V Iskri Avtoelektriki leta 2010 dobiček tudi zaposlenim  Šempeter pri Gorici - Predsednik uprave Iskra Avtoelektrika Aleš Nemec in predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) v šempetrski družbi Valter Bensa sta včeraj med prvimi v Sloveniji podpisala pogodbo o delitvi dobička zaposlenim.  Kot je povedal član uprave Tadej Vidic, bo prva delitev dobička zaposlenim leta 2010. Pogodba določa, da znaša najvišji znesek, ki ga lahko razdelijo zaposlenim, 20 odstotkov dobička oziroma največ 1,2 milijona evrov. Smo globalni dobavitelj zaganjalnikov in generatorjev za motorje z notranjim zgorevanjem, avtonomno napajanih enosmernih električnih pogonskih sistemov, mehatronike in drugih zahtevnejših komponent za gospodarska vozila ter avtomobilsko industrijo. V skupini deluje 3000 ljudi, do dobička pa jih bo upravičenih okoli 2400. Tovrstno stimuliranje zaposlenih bo zagotovo pozitivno vplivalo na zavzetost in pripadnost zaposlenih Iskri Avtoelektriki in njenemu razvoju, je ob podpisu dejal Aleš Nemec. Valter Bensa pa je dodal, da so zadovoljni, da so med prvimi v Sloveniji uspeli doseči cilj, ki so si ga sindikati zadali že leta 1996. Torej takrat, ko je bila prvič dana pobuda, da se sprejme zakon o delitvi dobička med zaposlenimi.	jal	Dnevnik	2008-07-25 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042475513/posel/novice/1042475513	ILO in OECD G20 posvarili pred strukturno brezposelnostjo	gospodarstvo, ekonomija	ILO in OECD G20 posvarili pred strukturno brezposelnostjo  Ženeva - Zaradi upočasnjene gospodarske rasti bi se v vodilnih razvitih državah in državah v razvoju, združenih v skupini G20, zdajšnja velika dolgotrajna brezposelnost lahko prelevila v strukturno brezposelnost. Število brezposelnih se je sicer v državah G20 od leta 2008 povečalo za 20 milijonov, je razvidno iz danes objavljenega poročila ILO in OECD.  Simbolična slika. (Foto: Matej Povše) Mednarodna organizacija dela (ILO) in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sta v poročilu, pripravljenem za srečanje G20, ki se je danes začelo v Parizu, zapisali, da je najbolj zaskrbljujoče, da bi lahko danes dolgotrajno brezposelni postali strukturno brezposelni. Strukturna brezposelnost je sicer posledica neusklajenosti med ponudbo kadrov na trgu delovne sile ter povpraševanjem po njih. Po ugotovitvah obeh organizacij se je to že dogajalo tudi v primeru preteklih recesij. Ob tem sta ILO in OECD dodali, da so se države z visoko stopnjo strukturne brezposelnosti nato spopadale več let. Študija obeh organizacij je pokazala, da je bilo v letošnjem prvem četrtletju brezposelnih, ki so bili brez dela več kot leto dni, v Franciji, Španiji in na Japonskem 40 odstotkov, v Nemčiji 47,3 odstotka, v Italiji 50 odstotkov, v Južnoafriški republiki pa 68,3 odstotka. Dolgotrajna brezposelnost se je med državami G20, za katere sta imeli ILO in OECD podatke, najbolj hitro okrepila v Kanadi, Španiji in Veliki Britaniji. V ZDA se je delež dolgotrajno brezposelnih v začetku letošnjega leta potrojil in je dosegel najvišjo stopnjo v zgodovini, sta opozorili organizaciji. Dodali sta, da je dolgotrajna brezposelnost povezana s povečanim tveganjem revščine in zdravstvenimi težavami, otroci brezposelnih pa imajo tudi probleme pri pridobivanju izobrazbe. Število brezposelnih se je sicer v državah G20 od leta 2008 povečalo za 20 milijonov, je še mogoče brati v poročilu. Če bi države želele stopnjo brezposelnosti do leta 2015 vrniti nazaj na izhodišče pred izbruhom finančne in gospodarske krize, bi morala njihova stopnja zaposlovanja na letni ravni znašati 1,3 odstotka. Generalni direktor ILO Juan Somavia je ob tem države G20 pozval k investiranju v sheme za nova delovna mesta. Zaposlovanje mora postati glavna makroekonomska prioriteta, je prepričan.	sta	Dnevnik	2011-09-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042404734/posel/novice/1042404734	Novi škofjeloški župan Miha Ješe izčrpaval Gorenjsko predilnico	gospodarstvo, ekonomija	Novi škofjeloški župan Miha Ješe izčrpaval Gorenjsko predilnico  Ljubljana - Miha Ješe, ki je bil v drugem krogu nedavnih lokalnih volitev izvoljen za župana Škofje Loke, že vrsto let vodi Gorenjsko predilnico, v kateri je tudi 17,15-odstotni lastnik. Po dostopnih podatkih pa Ješe s tem deležem obvladuje več kot 50 odstotkov družbe. Do takšnega položaja se je dokopal z izčrpavanjem družbe, s kršenjem zakona o gospodarskih družbah in tudi s kršitvijo skupščinskega sklepa iz leta 2008.  Novi škofjeloški župan Miha Ješe je kot direktor Gorenjske predilnice s kupovanjem lastnih delnic kršil zakon o gospodarskih družbah in hkrati izčrpaval družbo. Po njihovem umiku pa bo močno povečal vpliv v družbi. (Foto: osebni arhiv/dokumentacija Dnevnika) To potrjujejo podatki iz delniške knjige. Iz nje izhaja, da je največji delničar Gorenjske predilnice s skoraj petinskim deležem podjetje Lokateks. Ker je Lokateks v izključni lasti Gorenjske predilnice, gre torej za lastne delnice Gorenjske predilnice. Hkrati ima Gorenjska predilnica še dobrih 17 odstotkov lastnih delnic vknjiženih na svoje ime, kar pomeni, da ima v lasti skupno skoraj 37 odstotkov lastnih delnic. To pa je skoraj 27 odstotnih točk več, kolikor znaša najvišja zakonska meja, ki je navzgor omejena na 10 odstotkov. Podlago za nakup lastnih delnic je Gorenjska predilnica dobila na septembrski skupščini leta 2008. Čeprav je v skupščinskem sklepu izrecno zapisano, da je lahko Gorenjska predilnica oblikovala sklad lastnih delnic v višini do 62.000 delnic, kar predstavlja 9,86 odstotka vseh izdanih delnic, je Ješe omenjeni sklep zaobšel. Kot direktor Gorenjske predilnice in Lokateksa je namreč pridobil 36,38 odstotka lastnih delnic, ki mu skupaj z njegovim lastniškim deležem omogočajo, da vse odločitve v družbi sprejema po lastni presoji. V zvezi z nezakonitim nakupom lastnih delnic Gorenjske predilnice je pomembno še eno dejstvo. Ker so bile te delnice financirane s sredstvi Gorenjske predilnice, to pomeni, da je imelo posledično škofjeloško tekstilno podjetje na razpolago manj sredstev za poslovne aktivnosti oziroma da je Leše podjetje izčrpaval. Konec junija 2008, torej preden je bila na skupščini Gorenjske predilnice sprejeta odločitev o kupovanju lastnih delnic, sta Kad in Sod prodala 36,62-odstotni lastniški delež Gorenjske predilnice Gorenjski borzno posredniški družbi (GBD). Iz kasnejših prodaj delnic, ki so na koncu končale kot lastne delnice Gorenjske predilnice (iz letnega poročila Gorenjske predilnice za leto 2008 je razvidno, da je bil krajši čas delničar te družbe kranjsko podjetje Ekologija), ni izključeno, da je GBD nakup delnic od paradržavnih skladov izpeljal po Ješetovem naročilu. Mimogrede, če bi Kad in Sod prodala lastniški delež v Gorenjski predilnici le nekaj dni kasneje, bi morala GBD, zaradi spremembe prevzemne zakonodaje, ki je začela veljati julija 2008, objaviti prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo Gorenjska predilnica lastne delnice umaknila. V tem primeru se bo lastniški delež Ješeta, ne da bi za to odštel en cent, povečal za približno deset odstotnih točk, na okoli 28 odstotkov. Hkrati se bo lastniški delež povečal tudi drugim delničarjem, med njimi najbolj Boštjanu Bokalu (s sedanjih 8,87 odstotka na skoraj 14 odstotkov), ki je trenutno v Gorenjski predilnici vodja prodaje in nabave. Ob začetku prihodnjega leta pa bo Bokal, ko bo Ješe funkcijo škofjeloškega župana začel opravljati poklicno, prevzel vodenje Gorenjske predilnice. Pri tem ni izključeno, da bo v prihodnosti sledil še en krog kupovanja lastnih delnic, s čimer bi Ješe in še nekaj menedžerjev na račun Gorenjske predilnice pridobili absoluten vpliv v družbi. Ješe meni, da z nakupi lastnih delnic ni prišlo do izčrpavanja podjetja, ker so sredstva za nakup pridobili od prodaje poslovno nepotrebnih nepremičnin. Lastne delnice smo kupovali, da smo Gorenjsko predilnico zaščitili pred morebitnim sovražnim prevzemom, poudarja. Kako Ješe komentira dejstvo, da se mu bo lastniški delež v Gorenjski predilnici po umiku lastnih delnic bistveno povečal? Ko jih bomo umaknili, se bodo lastniški deleži povečali vsem delničarjem. Na vprašanje, ali lahko v prihodnosti, ko bodo lastne delnice umaknjene, pričakujemo nov krog nakupov teh delnic, pa je odgovoril, da se to verjetno ne bo zgodilo, ker Gorenjska predilnica ne bo imela sredstev za takšne namene. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2010-11-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042520352/posel/novice/1042520352	Žerjav v skrbeh, boji se morebitnega sovražnega prevzema Mercatorja	gospodarstvo, ekonomija	Žerjav v skrbeh, boji se morebitnega sovražnega prevzema Mercatorja  Ljubljana - Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je zaskrbljen zaradi četrtkovega odstopa celotne uprave Mercatorja. Kot je dejal danes v Ljubljani, bi zaradi tega lahko v naslednjih korakih prišlo do sovražnega prevzema največjega slovenskega trgovca s strani hrvaškega Agrokorja. To ne bi bilo dobro, je prepričan minister.  Agrokor ni strateški partner za Mercator, je poudaril Žerjav. (Foto: Tomaž Zajelšnik) Žerjav je danes po koncu seje Ekonomsko-socialnega sveta povedal, da Mercatorja ne razume kot nacionalni interes. Dodal je, da bo trgovec verjetno v razmeroma kratkem času pristal v tujih rokah, a ne bi bilo dobro, da bi pristal v rokah Agrokorja. Agrokor ni strateški partner za Mercator, je poudaril. Celotna uprava Mercatorja je v četrtek odstopila. Kot razlog za odstop je njen predsednik Žiga Debeljak navedel vzajemno nezaupanje z večjimi lastniki. Kot je izpostavil, je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled na prodajo Mercatorja njegovemu največjemu tekmecu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati. Na današnji skupščini družbe je Debeljak delničarjem zatrdil, da je odstop v dobro podjetja. Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl in dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je v četrtek dejal Debeljak. Preberite še: - Odstopila uprava Mercatorja z Žigom Debeljakom na čelu- Nov član nadzornega sveta Mercatorja je postal Matej Lahovnik	sta	Dnevnik	2012-03-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/306778/posel/novice/306778	Pet družb objavilo namero za prevzem Perutnine Ptuj	gospodarstvo, ekonomija	Pet družb objavilo namero za prevzem Perutnine Ptuj  Maribor - Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj in Comet so danes v časniku Večer objavili namero o prevzemni ponudbi za Perutnino Ptuj. Ob tem so izjavili, da v trenutku objave ne delujejo usklajeno v zvezi z vrednostnimi papirji ciljne družbe.  Perutninarska zadruga Ptuj je s približno 23 odstotki med večjimi lastniki Perutnine Ptuj, ostali ponudniki pa nimajo večjega deleža v družbi. (Foto: Jaka Adamič) Na čelu Perutnine Ptuj je Roman Glaser, ki je konec lanskega septembra začel nov petletni mandat. Vodstvo je v njem napovedalo nadaljevanje razvojne ekspanzije družbe. Perutnina je že v zadnjih nekaj letih z organsko rastjo in nekaterimi akvizicijami podvojila obseg poslovanja.	sta	Dnevnik	2008-03-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042319094/posel/novice/1042319094	Lastniška premetavanja z delnicami Palome	gospodarstvo, ekonomija	Lastniška premetavanja z delnicami Palome  Ljubljana - Podjetje Steklarstvo Spectrum je pred dnevi kupilo 1,86 odstotka delnic Palome od podjetja Vizfin v lasti Ivana Vizjaka in podjetja Rig v lasti Rafaela Kosa. Vizfin in Rig sta bila lastnika Palominih delnic zelo kratek čas, saj sta jih od Zvona Ena Holdinga kupila šele v prvi polovici novembra.  (Foto: Bojan Velikonja) Po besedah direktorja Steklarstva Spectrum Marka Mencina so se za nakup delnic Palome odločili, ker so bile razmeroma poceni in ker je dobro imeti v portfelju tudi kakšno tvegano naložbo . Mencin še pojasnjuje, da je bilo Steklarstvo Spectrum včasih v ljubljanski regiji najmočnejša steklarna, od preloma tisočletja pa se s to dejavnostjo več ne ukvarja. Največji, 50-odstotni lastnik Steklarstva Spectrum, je DZS, 30-odstotnega ima Mercata, 20-odsotni lastnik pa je Moneta Naložbe. Steklarstvo Spectrum v zadnjih nekaj letih ni ustvarilo nobenih prihodkov, v minulem letu pa je imelo izgubo v višini 86.935 evrov.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-11-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042266827/posel/novice/1042266827	Delnice na Ljubljanski borzi ponovno v pozitivno smer: Krka dražja za 5,27 odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Delnice na Ljubljanski borzi ponovno v pozitivno smer: Krka dražja za 5,27 odstotka  Ljubljana - Po kratkotrajnem negativnem popravku, ki so mu bili vlagatelji priča v zadnjih treh dnevih, so se delnice slovenskih borznih družb danes ponovno podražile. Osrednji indeks SBI20 se je tako do desete ure zvišal za 1,1 odstotka na 3927 indeksne točke, medtem ko je SBITOP pridobil 1,82 odstotka.  Za največ se je podražila delnica Krke, ki je včeraj objavila poslovne rezultate, o čemer si lahko preberete tukaj. Enotni tečaj novomeškega farmacevta se je tako povzpel za 5,27 odstotka na 64,16 evra za delnico, sicer pa je Krkina delnica k celotnemu obsegu prometa, ki so ga borzniki sklenili od desete ure, prispevala več kot polovico. Krki je po rasti tečaja sledila delnica Zvon Dva Holdinga, ki se je podražila za 3,4 odstotka, medtem, ko se je enotni tečaj Gorenja povzpel za 2,81 odstotka na 10,23 evra za delnico. Za 2,32 odstotka se je podražila tudi delnica Pivovarne Laško, medtem ko se je delnica Mercatorja podražila za 1,34 odstotka. Na drugi strani se je enotni tečaj Istrabenzove delnice do desete ure znižal za 3,27 odstotka, delnica Pozavarovalnice Sava pa je izgubila skoraj dva odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 10,95 evrih za delnico. Za slabe pol odstotka pa se je pocenila tudi delnica Aerodroma Ljubljana, njen enotni tečaj je tako ob deseti uri znašal 30,5 evra. Včeraj je v splošnem na borzah po svetu prevladovalo pozitivno vzdušje. Ameriški Dow Jones se je zvišal za dobre pol odstotka na 8.331 indeksne točke, S&P500 je pridobil nekaj več kot odstotek, medtem ko se je tehnološki NASDAQ zvišal za natanko odstotek in pol.Delnice v azijski regiji so se v povprečju povzpele za slab odstotek in pol. Indeks NIKKEI225 se je v nočnem trgovanju zvišal za 1,88 odstotka na 9.265 indeksne točke, medtem ko je hongkonški HANGSENG pridobil 1,65 odstotka.	nb	Dnevnik	2009-05-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042520346/posel/novice/1042520346	V Secopu bodo marca odpustili 18, aprila pa še 37 delavcev	gospodarstvo, ekonomija	V Secopu bodo marca odpustili 18, aprila pa še 37 delavcev  Črnomelj - Črnomaljski Secop, kjer je uprava ob 960 zaposlenih pred letom napovedala obsežna odpuščanja, s sindikatom pa je nato dosegla dogovor o odpustitvi 440 delavcev, bo te dni zapustilo še 18 delavcev in v začetku aprila še 37. Torej skupaj 55 zaposlenih in ne 168, kot je prvotni načrt predvideval za marčni del odpuščanj.  (Foto: Luka Cjuha) Kot je povedal Secopov sindikalist Zdravko Bahor, so v družbi lani in letos odpustili dobrih 260 zaposlenih, med temi pa jih je več odšlo prostovoljno. Po marčnem in aprilskem odpuščanju pa bo konec junija, ko bodo program odpuščanju zaključili, odšlo še nekaj delavcev, je dejal. V vsakem primeru vseh skupaj odpuščenih ne bo 440, temveč manj, je opozoril sindikalist. Po podatkih, ki jih je danes sporočila uprava Secopa, pa bodo program razreševanja presežnih delavcev zaključili s predvidoma 500 zaposlenimi. V družbi tudi še vedno iščejo novega investitorja, ki bi bil pripravljen prevzeti proizvodnjo komponent in jo nadgraditi z novimi izdelki. Uprava je doslej opravila že nekaj zanimivih pogovorov z morebitnimi partnerji, ki bi lahko poskrbeli za nadaljnji razvoj tovarne, so še sporočili iz uprave podjetja. V okviru selitve Secopove proizvodnje na Slovaško so tam lani preselili proizvodno linijo, na tej, ki je ostala v Črnomlju, pa imajo delo v sedanji obliki zagotovljeno do konca leta. Hkrati je Bahor dejal, da sindikalisti še niso dobili potrdila, v koliko izmenah bo ta delovala. Delo v prvi izmeni je že potrjeno, obratovanje z drugo ali celo tretjo izmeno pa je odvisno od povečevanja načrta, je dodal. Sicer imajo v Secopu pogodbo o izdelavi polizdelkov podpisano za tri leta. Sezona za kompresorje tudi šele prihaja, proizvodnja v slovaških Zlatih Moravicah, kamor so preselili Secopovo linijo, pa ne poteka v takem obsegu, kot so si zamislili lastniki družbe, je še povedal Bahor. Secopova uprava je pred letom najprej napovedala odpustitev do 700 delavcev, napoved pa so nato zmanjšali na 650. Po večmesečnih pogajanjih s sindikatom, ki so jih zaključili konec julija lani, so dosegli dogovor od odpustitvi 440 delavcev, zaradi povečanih naročil pa je uprava februarja objavila, da so revidirali program prestrukturiranja, s čimer bodo ohranili več delovnih mest in v nadaljevanju zaposlovali približno 500 delavcev. Navedene ocene se razlikujejo od ocen sindikata, ki po Bahorjevih besedah predvideva, da bo glede na obseg zagotovljenega dela ob zaključku programa odpuščanja Secop zaposloval približno 600 delavcev.	sta	Dnevnik	2012-03-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042275574/posel/novice/1042275574	Zidar: Markovca se s ceno CPM ne da zgraditi	gospodarstvo, ekonomija	Zidar: Markovca se s ceno CPM ne da zgraditi  Ljubljana - Prvi mož gradbenega podjetja SCT Ivan Zidar je včeraj ocenil, da se s ceno, ki jo je za gradnjo predora Markovec ponudilo Cestno podjetje Maribor (CPM), predora ne da zgraditi.  Nad torkovo odločitvijo Darsovih nadzornikov, ki so upravi dali soglasje za podpis pogodbe s CPM, Zidar sicer ni presenečen, je pa poudaril, da je SCT edino podjetje, ki ima v Sloveniji za seboj 60 kilometrov predorov . CPM v konzorciju z avstrijskim Alpine Bau je, kot je znano, pripravljen predor na hitri cesti Koper-Izola zgraditi za 64,5 milijona evrov, medtem ko je SCT skupaj s Primorjem ponudil 81,9 milijona evrov. Razlika v ceni med ponudbama je bistvena, močno pa odstopa tudi od limitirane cene, ki jo je postavil DDC (99,5 milijona evrov). Prav zaradi tega so prejšnji nadzorniki zahtevali neodvisno revizijo ponudbe CPM, ki pa ni pokazala pomanjkljivosti zaradi katerih bi bila ponudba CPM nesprejemljiva.	sta,Barbara Hren	Dnevnik	2009-06-19 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/279797/posel/novice/279797	Allianz nad pričakovanji	gospodarstvo, ekonomija	Allianz nad pričakovanji  Ljubljana - Nemška zavarovalnica Allianz je v tretjem četrtletju kljub posledicam krize na ameriškem trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil ustvarila boljše poslovne rezultate od pričakovanih, in sicer se je neto dobiček družbe povišal za 20 odstotkov na 1,92 milijarde evrov, kar je bistveno več kot 1,47 milijarde evrov, kar so napovedovali analitiki, ki jih je anketiral Thomson Financial News.  Nižji davki in povečanje prihodkov od zavarovalniških premij so ublažili izgube, ki jih je imela Dreser Bank (podružnica zavarovalniške družbe za bančno poslovanje). V enakem obdobju se je dobiček iz poslovanja zmanjšal z 2,66 milijarde evrov v minulem letu na 2,6 milijarde evrov. Skupni prihodki družbe so se v omenjenem obdobju povišali z 22,6 milijarde evrov v prejšnjem letu na 23 milijard evrov.	imi	Dnevnik	2007-11-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042216097/posel/novice/1042216097	Srbija bo zvišala jamstva za depozite	gospodarstvo, ekonomija	Srbija bo zvišala jamstva za depozite  Beograd - Srbska vlada bo zvišala jamstva za depozite na 50.000 evrov in tako sledila Evropski komisiji, ki je predlagala, naj države članice EU minimalna jamstva za vloge varčevalcev s sedanjih 20.000 povečajo na 50.000 evrov, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes dejal srbski premier Mirko Cvetković.  (Foto: Jaka Adamič) Kot je pojasnil Cvetković, finančna kriza kratkoročno ne bo prizadela srbskih bank. Če se bodo težave pojavile, bosta vlada in centralna banka sprejeli reševalne ukrepe. Ob tem je še poudaril, da bo srbsko gospodarstva letos beležilo okoli sedemodstotno rast. Ukrepom EU v boju s finančno krizo bo sledila tudi Črna gora, ki bo v celoti jamčila za vloge, je za AP povedal črnogorski premier Milo Đukanović. Obe državi, ki sta bili do leta 2006 ena država, trenutno jamčita za depozite v višini 3000 evrov. Srbija in Črna gora za omenjeni načrt potrebujeta še potrditev parlamenta.	agencije,pb	Dnevnik	2008-10-20 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042298734/posel/novice/1042298734	Negativno vzdušje na azijskih borzah: Nikkei krepko navzdol	gospodarstvo, ekonomija	Negativno vzdušje na azijskih borzah: Nikkei krepko navzdol  New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.202,06 točke. To je 242,27 točke oziroma 2,32 odstotka manj kot minuli petek.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Padec tečajev na vodilni azijski borzi je nadaljevanje negativnega vzdušja, ki so ga v petek zabeležili na Wall Streetu, ter okrepitve jena v primerjavi z drugimi glavnimi valutami, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Vrednosti delnic na Wall Streetu so se v petek v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 9606,62 točke, kar je za 20,86 točke oz. 0,22 odstotka manj kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 3,12 točke oz. 0,15 odstotka in se ustavil pri 2080,90 točke.	STA	Dnevnik	2009-09-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042340256/posel/novice/1042340256	Open University Business School v Sloveniji	gospodarstvo, ekonomija	Open University Business School v Sloveniji  Študij je v zgornjem 1% glede priznanja in kakovosti poslovnih šol na svetovni ravni tako da je mednarodna veljava najvišja možna.  Možno se je nostrificirati, kar se uredi po veljavnih postopkih in zakonodaji RS, a se večina diplomantov za to ne odloča, ker se zaposlujejo bodisi pri mednarodnih podjetjih ali pri takšnih zaposlovalcih, ki predvsem zahtevajo znanje. Načelni pogoji za vpis na program MBA so: nekaj let delovnih izkušenj, starost nad 25 let in dokončan študij na VII. stopnji. Vendar je vsak vpis posamezen, kar pomeni, da z vsakim kandidatom opravimo razgovor, ki lahko bistveno vpliva na prilagajanje pogojev kandidatu. Vpisi so dvakrat letno:1. do konca septembra za začetek v novembru2. do konca marca za začetek v maju Cena posamičnega modula (programov in modulov je več) znaša cca 3,000-4,700 GBP, odvisno od tega, kar vas zanima, cena celotnega MBA, ki traja 2 leti in pol pa okoli 17,700 GBP. Trenutno razmerje med GBP in EUR je zelo ugodno, tako da so naši programi cenejši cca 25% kot pred tremi-štirimi leti. Študijsko gradivo se dobi po pošti, prav tako pa je dosegljivo tudi na spletu. Klasičnih predavanj pri tem študiju ni, je pa študijski koledar z roki izjemno natančen in zahteven. Sistem študija je tak, da dobite osebnega mentorja, ki vas vodi, popravlja TMA (Tutor Marked Assignements), ki so tudi osnova za oceno na koncu. Izpiti so ob koncu modula v Ljubljani, roki za TMA-je so strogi, na voljo pa so neobvezne, a zelo koristne delavnice ob sobotah (na cca dva meseca) z mentorjem na Dunaju. Poleg tega se organizira še residential school , enkrat na modul. To je vikend v Angliji, na Irskem, na Nizozemskem ali v Belgiji. Cena študija vsebuje vse stroške bivanja in prehrane, razen potnih stroškov. S kolegi ste v stiku preko foruma, t.i. Tutor Forum Group = TGF. Študenti ki obiskujejo študij preko Sterling d.o.o. so visoko motivirani ljudje, ki znajo upravljati s svojim časom in dosegati zastavljene cilje. Študij je namreč zahteven in naporen, a po drugi strani nudi izjemen napredek s popolnoma sodobnimi materiali in tehnikami ter v sodelovanju s praktično neomejeno mrežo kolegov iz celega sveta. Podjetje Sterling d.o.o. je zastopnik za Open University Business School v Sloveniji. Njihova naloga je, da pomagajo pri promociji ter pri vpisu. Nahajajo se na Dalmatinovi 2 v Ljubljani. Če ste zainteresirani za njihove programe pokličite na 01 2313 556.		Dnevnik	2010-02-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/300567/posel/novice/300567	Napovedi za območje evra se slabšajo	gospodarstvo, ekonomija	Napovedi za območje evra se slabšajo  Bruselj - Gospodarska rast v območju evra se bo z lanskih 2,7 odstotka letos spustila na 1,8 odstotka, inflacija pa naj bi dosegla 2,6 odstotka, potem ko je bila lani pol odstotne točke nižja.  Take so najnovejše vmesne napovedi evropske komisije, ki so precej slabše od novembrske redne jesenske napovedi. Tedaj so si v Bruslju še obetali, da bo gospodarska rast v območju evra dosegla 2,2 odstotka, inflacija pa naj ne bi presegla 2,1 odstotka. Že zdaj je torej jasno, da bo letos inflacija krepko presegala zaželeni cilj Evropske centralne banke, po katerem naj bi bila rast cen tik pod dvema odstotkoma. Poslabšanje napovedi v Bruslju pripisujejo uresničitvi nekaterih tveganj, na katera so opozarjali že jeseni - nadaljuje se namreč negotovost na finančnih trgih, močno se upočasnjuje ameriško gospodarstvo, cene nafte in hrane pa še naraščajo. Komisija še vedno napoveduje, da naj bi se inflacija v zadnjem letošnjem četrtletju umirila in znižala na lansko raven - če se bodo umirile tudi cene hrane in energentov, seveda dodajajo. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia se je v izjavi za STA dotaknil tudi države z najvišjo inflacijo v območju evra. Še vedno me skrbi inflacija v Sloveniji, in to iz istih razlogov kot lani, je dejal Almunia. Prihodnjo redno gospodarsko napoved bo evropska komisija objavila 28. aprila, ko bo zajela vse članice EU. Vmesne napovedi, kot je bila tokratna, pa pripravljajo zgolj na podlagi novih podatkov o gospodarski rasti in inflaciji v Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Španiji in Veliki Britaniji. Te države skupaj predstavljajo več kot 80 odstotkov bruto domačega proizvoda EU. bojan.glavic@dnevnik.si	Bojan Glavič	Dnevnik	2008-02-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042228746/posel/novice/1042228746	V SDS in SLS kritični do koalicije glede ukrepov proti krizi	gospodarstvo, ekonomija	V SDS in SLS kritični do koalicije glede ukrepov proti krizi  Ljubljana - Opozicijski poslanski skupini SDS in SLS sta danes v ločenih sporočilih za javnost izrazili kritiko nad potezami koalicije v zvezi z gospodarsko krizo. V SDS pravijo, da je koalicija zavrnila možnost sprejema ukrepov za hitro pomoč gospodarstvu, v SLS pa kritizirajo neodzivnost vladne koalicije glede trenutnih gospodarskih razmer .  Jože Tanko: Koalicija nima pripravljenih ukrepov za takojšnjo in učinkovito pomoč gospodarstvu, do predlogov zakonov vlade Janeza Janše pa se noče opredeliti. (Foto: Jaka Adamič) Tudi na današnjem kolegiju predsednika DZ se je izkazalo, da koalicija nima pripravljenih ukrepov za takojšnjo in učinkovito pomoč gospodarstvu, do predlogov zakonov, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, pa se vlada Boruta Pahorja noče opredeliti, je zapisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Poslanska skupina SDS je na današnjem kolegiju skupaj s poslansko skupino SLS predlagala, da se na decembrski izredni seji DZ obravnavajo spremembe zakona o dohodnini in spremembe zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Obe noveli je v DZ vložila prejšnja vlada, kolegij predsednika DZ pa je pred časom sklenil, da z odločanjem o vrsti postopka počakajo, dokler se do vsebine obeh zakonov ne opredeli nova vlada. Čeprav vlada svojega mnenja še ni podala, je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predlagal, naj predstavniki poslanskih skupin danes odločajo o vrsti postopka za oba predloga. Predlagal je, da člani kolegija danes odločijo, da se oba predloga obravnavata po nujnem postopku. Temu so nasprotovali v koalicijskih poslanskih skupinah. Večina članov kolegija se je tako strinjala, da državni zbor počaka na mnenje vlade, zato o vrsti postopka danes niso odločali. Prav tako predlogov niso uvrstili na izredno sejo.SLS: V treh tednih še nobenega konkretnega odziva nove vlade Koalicijske stranke z zlorabo postopka, ko se nočejo opredeliti do predlaganega postopka, še naprej onemogočajo kakršnokoli nadaljnjo obravnavo omenjenih predlogov zakonov, ob tej odločitvi poudarjajo v poslanski skupini SLS. Opozarjajo, da so od konstituiranja nove vlade minili že trije tedni, konkretnega odziva na trenutne gospodarske razmere pa ni še od nikoder. Vlada se v tem času tako ni uspela opredeliti niti do omenjenih predlogov zakonov, kaj šele, da bi pripravila svoje, poudarjajo v SLS in dodajajo, da slovensko gospodarstvo pričakuje in nujno potrebuje takojšnjo ukrepanje države, pri čemer bi bil sprejem omenjenih predlogov zakonov prvi in pravi korak s takojšnjim učinkom . Omenjena predloga zakonov prinašata davčne olajšave in investicijske spodbude že za letošnje poslovno in davčno leto, pa poudarjajo v SDS in dodajajo, da bi s tem država gospodarstvu omogočila veliko bolj prijazen vstop v naslednje, po napovedih analitikov še mnogo težje poslovno leto. Ti ukrepi so pomembni predvsem za izboljšanje konkurenčnosti in produktivnosti in omogočajo hitro prilagoditev gospodarskih družb, kar je zelo pomembno za ohranitev delovnih mest in za socialno varnost državljanov, poudarjajo v SDS. Ukrepi, ki jih obljublja Pahorjeva vlada, bodo po mnenju poslanske skupine SDS v najboljšem primeru sprejeti šele v prihodnjem letu, ko bo finančna kriza že dodobra zakorakala v gospodarski sektor . Pri tem poudarjajo, da bodo davčni ukrepi naslednjega leta veljali šele v letu 2010, kar pa ne bo več imelo želenega in predvsem hitrega učinka za gospodarske subjekte.SDS: Namesto da bi reševala gospodarska vprašanja, se vlada ukvarja s kadrovskimi zamenjavami Ob tem se v največji opozicijski poslanski skupini čudijo, da se vlada, v kateri sedijo ljudje, ki naj bi bili posebej občutljivi do težav državljanov in gospodarstva - tako so se predstavljali cel pretekli mandat in še posebej pred volitvami -, ne loti takojšnje obravnave zakonov, s katerimi bi se lotili preprečevanja vplivov ali posledic svetovne finančne in gospodarske krize. Namesto tega se Pahorjeva vlada prednostno in na polno ukvarja s kadrovskimi zamenjavami. V SLS pa pri vsem tem opozarjajo, da vsakršno odlašanje in neodzivnost vlade na trenutne ekonomske razmere poslabšuje stanje v slovenskem gospodarstvu iz dneva v dan. Od vladnih obljub o pripravi celovitejših rešitev in čakanja, da bo posebna krizna skupina pripravila celovit načrt ukrepov, slovensko gospodarstvo ne more živeti, še manj njeni državljani in državljanke, so zapisali.	sta	Dnevnik	2008-12-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042511065/posel/novice/1042511065	Eles: Odjem električne energije se povečuje z okoli 1,7-odstotnim prirastkom	gospodarstvo, ekonomija	Eles: Odjem električne energije se povečuje z okoli 1,7-odstotnim prirastkom  Ljubljana - Slovenski uporabniki so lani že četrto leto zapored izvozili več električne energije, kot so jo uvozili, so danes sporočili iz Elektra Slovenije (Eles). Odjem električne energije se v Sloveniji po njihovih navedbah v zadnjih desetih letih povečuje s približno 1,7-odstotnim prirastkom.  (Foto: Matej Povše) Kot je razvidno iz letnega poročila Elesa o obratovanju prenosnega omrežja za leto 2011, je Slovenija lani iz sosednjih elektroenergetskih sistemov prejela 10.472 gigavatnih ur (GWh) električne energije, izvozila pa je je 11.738 GWh. Izvoz se je lani povečal na italijanski in hrvaški meji, na avstrijski meji pa se je zmanjšal. Uvoz se je medtem povečal na vseh naših mejah. Največ električne energije (5441 GWh) je šlo iz Slovenije na Hrvaško, največ energije pa je Slovenija uvozila iz avstrijske smeri (5964 GWh). Slovenske elektrarne so lani v prenosno omrežje oddale 14.144 GWh električne energije, kar je za dobra dva odstotka manj kot leto dni pred tem. Hidroelektrarne so oddale 3361 GWh, termoelektrarne 4883 GWh, Nuklearna elektrarna Krško (Nek) pa 5899 GWh električne energije. Pet distribucijskih družb in pet odjemalcev na visoki napetosti na petih lokacijah je lani iz prenosnega omrežja prevzelo 12.602 GWh električne energije, kar je za dobre štiri odstotke več kot leta 2010. Prevzem distribucijskih družb je bil z 10.495 GWh električne energije v letni primerjavi večji za pol odstotka. Desetletno povprečje kaže, da se prevzem električne energije iz prenosnega omrežja iz leta v leto povečuje s približno 1,7-odstotnim prirastkom, so ob tem poudarili v Elesu in dodali, da to pomeni, da se je od leta 2001 do leta 2011 povečal že za 16,7 odstotka. Z 10.802 GWh se je namreč v tem obdobju povečal na 12.602 GWh. Hkrati z naraščanjem prevzema električne energije se po navedbah predstavnikov Elesa povečujejo tudi konične obremenitve. V zadnjih desetih letih so se okrepile že za približno šest odstotkov oz. za 0,6 odstotka na leto.	sta	Dnevnik	2012-02-20 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042382540/posel/novice/1042382540	,Virtualna pisarna, za obrtnike in podjetnike	gospodarstvo, ekonomija	Virtualna pisarna za obrtnike in podjetnike  Kranj - Nekaj tisoč članov Obrtne zbornice Kranj že ima na voljo Center podjetniških rešitev, ki jim 24 ur na dan na podlagi dostopa do interneta omogoča rešitve, ki jim koristijo pri vsakodnevnem poslovanju. Do zdaj so pridobili več kot 50 uporabnikov, bistvo pa je virtualna pisarna , ki pomaga pri cenejšem in učinkovitejšem poslovanju.  Simbolična slika. Zamisel smo lansko leto začeli udejanjati, letos pa je polno zaživela. Jasno je, da smo to najprej ponudili domačim članom zbornice, a to seveda ni osnovni namen. Dostop do Centra podjetniških storitev ima vsakdo, ki želi postati član oziroma ima dostop do interneta. Center je postal notranja enota naše zbornice in vesela sem, da so člani tudi od drugod, z različnih koncev Slovenije. Najdejo nas na spletni strani www.cpr.si, rešitve pa smo že predstavili tudi zbornici na državni ravni, je povedala sekretarka Območne obrtne zbornice Kranj Danijela Žagar, ki je najbolj zaslužna za zagon centra, v katerem vidi predvsem servis za njegove uporabnike in model delovanja v prihodnosti. Kranjski CPR ponuja tako računovodske storitve kot rešitve za spletno in mobilno promocijo, posebno pomembne pa so storitve s področja varnosti pri delu, zdravstvenih pregledov, požarne varnosti in svetovalne storitve s področja delovnega prava ter zaščite intelektualne lastnine: Bistvo našega dela je v tem, da smo na voljo neprestano in da naše storitve pocenijo poslovanje uporabnikom. Če bomo dodali še več uporabnih vsebin, bo odziv še boljši. Gre tudi za ekološki prispevek z brezpapirnim poslovanjem, gre za uporabo modernih tehnologij in z vsakomesečnimi dnevi odprtih vrat skušamo o CPR povedati čim več in ga predstaviti uporabnikom, dodaja Žagarjeva in kot posebno privlačnost omenja prav brezplačne rešitve za izdajanje računov, vodenje evidence potnih nalogov in spremljanje poslovanja. Posebno primerni za sodelovanje so računovodski servisi, ki na tak način lahko širijo mrežo partnerjev. V prihodnjem mesecu se bodo sestali s sekcijo teh podjetnikov, da bi prav storitve s tega področja bile podjetnikom dostopne hitreje in na ustrezno lažji način. Deset servisov že sodeluje v CPR, ki nima omejitve članstva in je slovenski projekt. miran.subic@dnevnik.si	Miran Šubic	Dnevnik	2010-08-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042339478/posel/novice/1042339478	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Petrol 1,03 % Mercator 5,85 %		Dnevnik	2010-02-22 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042459958/posel/novice/1042459958	Zaposleni v Casinoju Portorož se pripravljajo na stavko	gospodarstvo, ekonomija	Zaposleni v Casinoju Portorož se pripravljajo na stavko  Portorož - Casino Portorož do ponedeljka ni v celoti poravnal obveznosti do zaposlenih, zato se ti pripravljajo na stavko, pravi predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev Mirjan Ražman. Napoved stavke naj bi oblikovali v sredo. Ražman je sicer skeptičen do načrta finančnega prestrukturiranja družbe, ki ga pripravlja uprava Casinoja.  (Foto: Danica Cmrečnjak) Zaposleni v Casinoju so po Ražmanovih besedah že junija sklenili, da se bodo odločili za stavko, če bo vodstvo družbe zamujalo z zakonsko določenim rokom za izplačilo plač. Na to so opozorili tudi vodstvo. Očitno je, da imajo finančne težave, je danes za STA dejal Ražman. Zaveda se sicer težkega položaja podjetja, vendar je po njegovem ključna vloga državnih lastnikov, zlasti Kapitalske družbe (Kad), ki so na majski skupščini zavrnili predlog dokapitalizacije. Takšen odnos je zanj toliko bolj nerazumljiv, ker po njegovih informacijah obstaja več interesentov, ki bi bili pripravljeni lastniško vstopiti v igralnico. Ražmanu pa se ne zdi smiselno, da bi s stavko počakali na razgrnitev načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga pripravlja nova uprava pod vodstvom Andreja Bošnjaka. Kot pravi, so se uprave v zadnjih letih pogosto menjale, od leta 2003 bo to denimo že osmi finančni načrt za reševanje podjetja. Vsi dosedanji načrti pa so pomenili v glavnem pristanek zaposlenih na znižanje plač, dodaja. Glede na izkušnje z novo upravo pa tudi sedaj česa drugega kot predloga znižanja plač in odpuščanj niti ne pričakuje. Če bo do stavke prišlo, se bodo zaposleni sicer sklicevali na poseben člen kolektivne pogodbe za gostinstvo, ki določa, da so stavke plačane, je med drugim napovedal Ražman. Po pisanju današnje izdaje časnika Primorske novice je Casino zaposlenim v ponedeljek izplačal le polovične plače, in sicer ker mu je davčna uprava družbi prejšnji teden blokirala račun zaradi neplačanih obveznosti. So pa v družbi ob tem napovedali, da si bodo prizadevali preostanek plač čim prej izplačati. V petek bo sicer seja nadzornega sveta Casinoja, na katerem bodo po navedbah Primorskih novic razpravljali o programu finančnega prestrukturiranja, ki naj bi neuradno predvidel tudi odpuščanja. Predsednik uprave družbe Andrej Bošnjak je sicer že junija v pogovoru za STA dejal, da te možnosti ne izključuje.	sta	Dnevnik	2011-07-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042287163/posel/novice/1042287163	Neuradno: Borut Meh ne bo vodil HSE	gospodarstvo, ekonomija	Neuradno: Borut Meh ne bo vodil HSE  Ljubljana - Borut Meh ne bo novi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), nam je včeraj potrdilo več virov. Tako vse kaže, da bo holding, ki je včeraj objavil razpis za novega prvega moža, še naprej vodil dosedanji generalni direktor Viljem Pozeb, čeprav so tega pred dnevi že imenovali za direktorja Dravskih elektrarn (DEM).  Je Boruta Meha o umiku kandidature za vodstvo HSE »prepričal« medijski pritisk nenavadne koalicije »lobistov« iz Šaleške doline, vrha SD in agencije Spem? (Foto: Luka Cjuha) Po naših informacijah je Meh od kandidature, pri kateri ga je podpiral tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, odstopil minuli petek, ko ga nadzorni svet HSE kljub drugačnim prvotnim napovedim ni imenoval za vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Za umik naj bi se Meh odločil zaradi pritiskov več lobistov , tudi iz Šaleške doline in krogov blizu agencije Spem, ki naj bi stali za nedavnimi napadi nanj v medijih. Rdečo luč naj bi mu prižgali tudi v kabinetu predsednika vlade in vrhu SD, kjer naj bi Mehovemu imenovanju nasprotoval glavni tajnik Uroš Jauševec. Umik Boruta Meha, ki za komentarje ni bil dosegljiv, na vrhu holdinga, ki ga čaka 1,3-milijardna naložba v gradnjo šestega bloka TE Šoštanj, pušča prazen prostor. Težko je verjeti, da se bo vladajoča koalicija v sedmih dneh, kolikor še traja razpis, dogovorila o nadomestnem kandidatu. Med njimi so v zadnjih mesecih največ omenjali predsednika uprave TE Šoštanj Uroša Rotnika in nekdanjega prvega moža ljubljanskega Te-Tola Aleksandra Mervarja. Medtem ko naj bi imenovanju prvega nasprotoval Lahovnik, Mervarju, ki bolj ali manj odkrito nasprotuje obstoječemu projektu gradnje šestega bloka, niso naklonjeni v SD in Šaleški dolini. Ker širše politične podpore nima niti izvršni direktor HSE Tomaž Štokelj, naj bi bil edini, za zdaj sprejemljivi kompromis na čelu holdinga prav Pozeb. Ta nam je včeraj na vprašanje, ali je pripravljen HSE voditi še najmanj nekaj mesecev, odgovoril, da bo spoštoval voljo lastnika . Pri tem je zanikal, da naj bi se holding že jeseni zaradi poplačevanja zaostalih obveznosti iz naslova nakupa manjšinskih deležev v Dravskih in Soških elektrarnah ter TE Šoštanj znašel v precejšnjih likvidnosti težavah. Po dostopnih podatkih bo holding posojila za deleže, ki jih je odkupil v obdobju gospodarske rasti, odplačeval še osem let. Medtem ko novi predsednik nadzornega sveta Franc Žerdin včeraj ni bil dosegljiv, nam je njegov predhodnik Alojz Stana zatrdil, da po njemu znanih podatkih likvidnostnih težav jeseni ni pričakovati, če se ne bodo spreminjale okoliščine na trgu . primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2009-07-29 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042527144/posel/novice/1042527144	BMW z rekordnim četrtletjem	gospodarstvo, ekonomija	BMW z rekordnim četrtletjem  München - Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je letošnje leto začel z rekordnim trimesečjem. Čisti dobiček je v primerjavi s prvimi tremi meseci lani zvišal za 18,1 odstotka na 1,35 milijarde evrov. Prihodki od prodaje so bili višji za 14,1 odstotka in so znašali 18,3 milijarde evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.  (Foto: Daylife) BMW je v četrtletju močno okrepil tudi dobiček iz poslovanja, in sicer za 18,8 odstotka na 2,13 milijarde evrov. Rezultati so pozitivno presenetili analitike. Nemški proizvajalec je že pred dnevi razkril, da je v prvem četrtletju prodal rekordno število avtomobilov, in sicer 425.528, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. BMW poleg istoimenske znamke prodaja še avtomobile mini in rolls-royce. V prvih treh mesecih so bili motorji rasti predvsem bmw-ji serije ena ter bmw-ji X3. Geografsko gledano je prodaja nemškega proizvajalca v Evropi, ki se spopada z gospodarskimi težavami, stagnirala. Močno pa se je povečala prodaja na Kitajskem, ki je bila na letni ravni višja za 36 odstotkov. Na kitajskem trgu BMW sedaj proda več vozil kot v ZDA. Na podlagi dobrega prvega četrtletja si pri BMW obetajo tudi rekordno celotno leto, napovedujejo rekord pri številu prodanih vozil, pa tudi najvišji dobiček pred davki v zgodovini družbe. Napoved sicer temelji na scenariju, da bodo gospodarske razmere v preostalem delu leta ostale bolj ali manj stabilne, še opozarjajo.	sta	Dnevnik	2012-05-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042434568/posel/novice/1042434568	Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti pri poslovanju ZZZS	gospodarstvo, ekonomija	Računsko sodišče ugotovilo nepravilnosti pri poslovanju ZZZS  Ljubljana - Računsko sodišče je v reviziji poslovanja ZZZS v letu 2009 ugotovilo, da je zavod v bilanci stanja neupravičeno izkazal 300.000 evrov za predujem za nakup poslovnih prostorov. Revizija je pokazala tudi nepravilnosti pri javnih naročilih v znesku 1.328.602 evrov. V zavodu zagotavljajo, da javna sredstva s tem niso bila v ničemer oškodovana.  (Foto: Jaka Adamič) Računsko sodišče je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izreklo mnenje s pridržkom, saj je poleg neupravičeno izkazanega predujma za nakup poslovnih prostorov v znesku 300.000 evrov, zavod tudi neupravičeno izkazal dolgoročne obveznosti iz poslovanja v znesku 1.237.500 evrov in hkrati neplačane odhodke za prav tak znesek, ki predstavlja drugi del kupnine za poslovne prostore. V zavodu zagotavljajo, da je šlo pri tem le za knjiženje na napačen konto, napačno beleženje pa je bilo ustrezno preknjiženo že v času revizije. Poudarili so, da tako pred preknjižbo kot tudi po preknjižbi, javna sredstva niso bila v ničemer oškodovana. Kot ugotavlja računsko sodišče, zavod tudi ni posloval v skladu s predpisi o javnem naročanju pri oddaji javnih naročil za letalske prevoze in nastanitvene aranžmaje ter za nadgradnjo računalniške opreme v skupnem znesku 1.328.602 evrov. Glede te ugotovitve so iz zavoda sporočili, da je zavod kljub ugotovljeni nepravilnosti zagotovil gospodarno porabo sredstev, saj se je izpogajal za ustrezno nižjo ceno. Ugotovljena nepravilnost se nanaša bolj na drobno neskladnost v zvezi z merilom, ki se nanaša na ceno, saj to merilo ni bilo v zadostni meri upoštevano, so še sporočili iz zavoda in dodali, da tudi če bi bilo to merilo v zadostni meri upoštevano, bi bila izpogajana cena enaka. Poleg tega je računsko sodišče zavodu priporočilo, naj skupaj s partnerji pristopi k aktivnostim za določitev standardne cene vsaj najpogostejših in najdražjih bolnišničnih obravnav ter drugih pomembnejših zdravstvenih storitev. Prav tako zavodu predlaga naj skupaj z ministrstvom za zdravje preuči možnosti za spremembo obstoječe pravne ureditve glede pooblastil zavoda za pridobivanje podatkov, potrebnih za vzpostavitev take podatkovne baze o posameznih bolnišničnih obravnavah, ki bo omogočila izvajanje nadzora nad evidentiranjem in obračunavanjem skupin primerljivih primerov v večjem obsegu. Zavod priporočila računskega sodišča sprejema kot spodbudo pri svojem nadaljnjem delu in pri nadaljnjem sodelovanju z vsemi partnerji v zdravstvu.	sta	Dnevnik	2011-03-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042316225/posel/novice/1042316225	Gazprom in Srbijagas podpisala pogodbo za ustanovitev skupnega podjetja Južni tok Srbija	gospodarstvo, ekonomija	Gazprom in Srbijagas podpisala pogodbo za ustanovitev skupnega podjetja Južni tok Srbija  Bern - Ruski plinski gigant Gazprom in srbska družba Srbijagas sta podpisala ustanovitveno pogodbo o skupnem podjetju Južni tok Srbija. Skupno podjetje, v katerem bo Gazpromov delež 51-odstoten, preostalih 49 odstotkov pa v lasti Srbijagasa, bo registrirano v švicarskem mestu Zug.  (Foto: Jaka Adamič) Kot je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug, bo skupno podjetje zdaj pripravilo študijo izvedljivosti projekta čez srbsko ozemlje. Srbska študija naj bi bila po besedah generalnega direktorja Srbijasa Dušana Bajatovića končana do konca tega leta, celotna študija izvedljivosti za celoten plinovod Južni tok pa do marca 2010. Bajatović je pogodbo o ustanovitvi družbe Južni tok Srbija podpisal v torek v Bernu z generalnim direktorjem projekta Južni tok v Gazpromu Pavlom Oderovom. Prek Srbije bo šel okoli 470 kilometrov dolg krak plinovoda Južni tok z zmogljivostjo od 36 do 41 milijard kubičnih metrom zemeljskega plina letno. To bo Srbiji prineslo okoli 500 milijonov evrov prihodkov letno, je pojasnil Bajatović. Dodal je, da lahko Srbija skladišči med pet in sedem milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar pomeni, da bi se lahko državi odprla vrata regionalnega igralca pri vprašanju transporta, skladiščenja, distribucije in trgovine s plinom. Hkrati bo Srbija energetsko vozlišče v tem delu Evrope pri vprašanju plina, nafte in električne energije. Gazprom se je s Srbijagasom dogovoril o ustanovitvi skupnega podjetja za gradnjo plinovoda Južni tok sredi maja, ko je enak sporazum podpisal tudi z bolgarsko družbo Bulgargas in grško plinsko družbo Desfa. Južni tok naj bi bil končan do leta 2015, takrat naj bi plin iz tega plinovoda dobili tudi slovenski odjemalci. Slovenska in ruska stran sta meddržavni sporazum o sodelovanju pri Južnem toku dorekli v začetku novembra, podpisali pa 14. novembra v Moskvi. Plinovod Južni tok je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, po načrtu pa ga sestavljata dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, v Italijo pa bo šel tudi krak, ki se bo iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov plina. Projekt je ocenjen na okoli deset milijard evrov, po nekaterih ocenah bi se številka lahko povzpela do 20 milijard evrov.	sta	Dnevnik	2009-11-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042318891/posel/novice/1042318891	Španija išče nov gospodarski model: V ta namen bodo vložili	gospodarstvo, ekonomija	Španija išče nov gospodarski model: V ta namen bodo vložili  Madrid - Španija namerava v naslednjih desetih letih vložiti približno 20 milijonov evrov v oblikovanje novega gospodarskega modela. Vlada v Madridu je konec minulega tedna sprejela osnutek zakona, ki med drugim predvideva okrepitev vlaganj v obnovljive vire energije.  Maria Teresa Fernandez de la Vega. (Foto: Reuters) Varstvo okolja je ena od možnosti za spodbuditev gospodarske rasti ter ustvarjanje novih delovnih mest, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedala podpredsednica španske vlade Maria Teresa Fernandez de la Vega. T.i. zakon za trajnostno gospodarstvo poleg tega predvideva tudi povečanje obsega vlaganj v raziskave in razvoj, poenostavitev ustanavljanja novih podjetij, odpravo birokratskih ovir ter večjo preglednost finančnih trgov. Poleg tega naj bi reformirali španske regulatorne organe za energetiko in telekomunikacije. Cilj španske socialistične vlade je zmanjšati odvisnost domačega gospodarstva od gradbeništva. Zaradi zloma njenega nepremičninskega trga je svetovna finančna kriza Španijo še posebej močno prizadela.	sta	Dnevnik	2009-11-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042420595/posel/novice/1042420595	Matjaž Gantar: Skupina KD Group ni katastrofalno zadolžena	gospodarstvo, ekonomija	Matjaž Gantar: Skupina KD Group ni katastrofalno zadolžena  Ljubljana - Celoten dolg skupine KD Group znaša 150 milijonov evrov, od tega letos zapade 30 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Razmerje med dolgovi in kapitalom je ena proti ena, pravi predsednik upravnega odbora matične družbe KD Group Matjaž Gantar, ki pa kljub temu ne bi rekel, da so katastrofalno zadolženi.  Glede Nove Ljubljanske banke (NLB) je prepričan, da bi jo morala država takoj dokapitalizirati. Pravi tudi, da smo država brez politične ekonomije. Meni, da je treba gradbene posle v Libiji nujno dobiti, drugo vprašanje pa je, kdo jih bo izvajal. (Na sliki: Matjaž Gantar) (Foto: Luka Cjuha) Gantar je v pogovoru za današnjo izdajo tednika Mladina glede prodaje naložb za zmanjšanje zadolženosti dejal, da je pri njih že od nekdaj za primerno ceno naprodaj vse. Če ne bodo prodali dovolj finančnih naložb, bodo od temeljnih naložb verjetno morali prodati kakšno zavarovalnico. Prodaje zavarovalnice Adriatic Slovenica so se lotili že, ko so se odločili za strategijo rasti življenjskih zavarovanj na tujih trgih. Ocenili so, da bi z neživljenjskimi zavarovanji težko rasli, saj je domači trg glede tega zasičen, internacionalizacija pa finančno zanje prezahtevna. Konkurentom doma sicer lahko poskušaš vzeti določen tržni delež, ampak to pomeni, da moraš investirati ogromno denarja. Spustiti moraš cene, dvigniti provizije in veliko vložiti v marketing, ko pa na koncu pogledaš pod črto, ugotoviš, da se zadeva matematično ne izide, pravi Gantar. O selitvi premoženja na Nizozemske Antile je dejal, da je kapital preselil v davčno ugodnejše okolje zaradi Mramorjeve davčne reforme, ki bi kapitalske dobičke obdavčila po 50-odstotni stopnji. Strinja se, da bi bil za ureditev javnih financ dvig davkov upravičen. In sicer ne bi dodajal novega dohodninskega razreda, ker da bi bil izkupiček zanemarljiv, krepkeje bi obdavčil luksuz - cigarete, alkohol, avtomobile. Pomembnejši od dviga davkov pa se mu zdi dvig investicij, med drugim v železnice.	sta	Dnevnik	2011-01-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042286037/posel/novice/1042286037	Ericsson je v drugem četrtletju ustvaril za 57 odstotkov nižji dobiček kot v istem obdobju lani	gospodarstvo, ekonomija	Ericsson je v drugem četrtletju ustvaril za 57 odstotkov nižji dobiček kot v istem obdobju lani  Stockholm - Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 831 milijonov kron (78,4 milijona evrov) čistega dobička, kar je 57 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je primerjalno povečal za sedem odstotkov na 52,1 milijarde kron (4,9 milijarde evrov).  Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 831 milijonov kron (78,4 milijona evrov) čistega dobička, kar je 57 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. (Foto: AP) Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočili iz družbe, so razlog za padec dobička med drugim stroški prestrukturiranja in izgubi v skupnem podjetju za mobilno telefonijo Sony Ericsson. Slednji je prejšnji teden objavil, da je v četrtletju zabeležil 213 milijonov evrov izgube. V Ericssonu, ki doslej ni čutil večjih posledic recesije, pravijo, da se je padanje gospodarstva začelo odražati tudi na trgu mobilnih omrežij. Kljub temu pa povpraševanje potrošnikov po novih storitvah in boljši širokopasovni zmogljivosti pospešuje razvoj novih tehnologij v največjih svetovnih gospodarstvih, je po poročanju ameriške tiskovne agencija AP dejal glavni izvršni direktor Ericssona Carl-Henric Svanberg. Stroški prestrukturiranja so v četrtletju znašali 3,6 milijarde kron (339,6 milijona evrov). Družba, ki po svetu zaposluje 77.000 ljudi, ostaja na načrtih, da bo do druge polovice prihodnjega leta prihranila 10 milijard kron (943,2 milijona evrov).	sta	Dnevnik	2009-07-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042269385/posel/novice/1042269385	Evropske borze trgovanje končale mešano, evro nad 1,40 dolarja	gospodarstvo, ekonomija	Evropske borze trgovanje končale mešano, evro nad 1,40 dolarja  New York, London, Frankfurt - Evropske borze so današnje trgovanje končale neenotno, na Dunaju in v Parizu so beležili rast, v Milani in Frankfurtu rahel padec, londonska je bila zaradi praznika zaprta. Tečaj evra glede na dolar je nadaljeval rast in se dvignil nad 1,40 dolarja. Nafta se je nekoliko pocenila, a ostala nad 61 dolarjev.  Padec bo beležili na milanski borzi, kjer se je indeks Mibtel znižal za 0,27 odstotka na 15.759 točk. Londonska borza je bila danes zaradi praznika zaprta, v petek je indeks FTSE 100 končal pri 4365,29 točke, kar je bilo 0,46 odstotka več kot v petek. (Foto: Reuters) Tečaji na pomembnejših evropskih borzah so današnje trgovanje končale z malo premiki glede na petek. Indeks CAC 40 na borzi v Parizu se je zvišal za 0,25 odstotka na 3236,16 točke. Indeks DAX je ostal na petkovi ravni, znižal se je za 0,01 odstotka na 4918,45 točke. Padec bo beležili na milanski borzi, kjer se je indeks Mibtel znižal za 0,27 odstotka na 15.759 točk. Londonska borza je bila danes zaradi praznika zaprta, v petek je indeks FTSE 100 končal pri 4365,29 točke, kar je bilo 0,46 odstotka več kot v petek. Na Dunaju je indeks ATX pridobil 0,55 odstotka in končal pri 2065,08 točke. Tečaji so precej pridobili v Budimpešti, kjer se je indeks BUX zvišal za 2,28 odstotka na 15.609,27 točke. V Zagrebu se je indeks Crobex zvišal za 1,71 odstotka na 1979,53 točke, v Beogradu pa je indeks Belex 15 izgubil 2,14 odstotka in sklenil pri 571,85 točke. Borza v New Yorku je danes zaprta. Indeks Dow Jones je v petek padel za 0,18 odstotka na 8277,32 točke, indeks Nasdaq pa za 0,19 odstotka na 1692,01 točke. Tečaj evra se je danes ob šibkem trgovanju - trgovci slabo aktivnost na trgu pripisujejo dejstvu, da sta trga v Londonu in New Yorku zaprta - povzpel nad raven 1,40 dolarja. Popoldne se je tečaj znižal in bil pri 1,3990 dolarja. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,4010 dolarja, medtem ko je bil v petek pri 1,3972 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Cene nafte se gibljejo okoli 61 dolarjev za sod. Vlagatelji nestrpno pričakujejo srečanje naftnih ministrov Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki bo v četrtek na Dunaju, na njem pa bodo odločali o morebitnem vnovičnem zmanjšanju dnevne proizvodnje črnega zlata. Od lanskega septembra je Opec dnevno proizvodnjo skupaj zmanjšal že za 4,2 milijona sodov dnevno. Članice Opeca si želijo, da bi se cena nafte gibala okoli 70 dolarjev, večina analitikov pa je prepričana, da bo zadnji skok cen nad 60 dolarjev, potem ko je bilo treba za 159-litrsko sod marca odšteti manj kot 35 dolarjev, prepričan naftne ministre organizacije, da se ne bodo odločili za vnovičen rez v dnevno proizvodnjo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v juliju je bilo treba popoldne na newyorški blagovni borzi odšteti 61,05 dolarja, kar je 62 centov manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Na borzi v Londonu pa se je severnomorska nafta vrste brent pocenila za 72 centov na 60,06 dolarja.	sta	Dnevnik	2009-05-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/301465/posel/novice/301465	Krater: Gorenjski tisk smo kupili iz poslovnih interesov	gospodarstvo, ekonomija	Krater: Gorenjski tisk smo kupili iz poslovnih interesov  Kranj - Vodstvo skupine Krater, ki je prek povezanih podjetjih s sporno prodajo prejšnji mesec postala večinski lastnik Gorenjskega tiska, opozarja na zavajajoče podatke, ki so se pojavili v javnosti. Ob tem zagotavlja: Podjetja, pripojena skupini, so vedno dobila možnost tehnološkega razvoja ter uresničevanja razvojnih strategij in rasti podjetja .  Skupina Krater bo spoštovala vse odločitve sodišča, ker pa je razlog za nakup deleža v Gorenjskem tisku izključno le poslovni interes. Kot so sporočili iz skupine Krater, je predsednik upravnega odbora skupine Mitja Rotar danes predsedniku uprave Gorenjskega tiska Aleksandru Trohi poslal odprto pismo, v katerem ga je pozval k posredovanju vprašanj in morebitnih bojazni za prihodnost družbe. Skupina Krater namreč želi odgovoriti na vprašanja glede prihodnjega razvoja družbe Gorenjski tisk, ker je v zadnjem času v medijih po njihovem mnenju prišlo do več zavajajočih sporočil. Radi bi zavrgli povsem izkrivljene informacije, ki so bile v teh dneh objavljene v medijih, ter predstavili resnična dejstva, je v pismu zapisal Rotar. Ob tem je poudaril, da so v skupini Krater kljub povezovanju podjetij in ob posledičnem izkoriščanju medsebojnih sinergij, proizvodni obrati ostali v teku, zato je bojazen glede prihodnosti Gorenjskega tiska povsem odveč. Podjetja, pripojena skupini Krater, so vedno dobila možnost tehnološkega razvoja ter uresničevanja razvojnih strategij in rasti podjetja. Tako pa bo ostalo tudi v prihodnje, je zagotovil. Kot je znano, je družba Papir servis 28. januarja od družbe Primož Trubar kupila 18,5-odstotni delež v družbi Gorenjski tisk, prav tolikšne deleže pa so si porazdelile tudi tri povezane družbe. V skladu s poslovno strategijo in zakonom o prevzemih je 2. februarja ljubljanska družba objavila prevzemno namero za nakup delnic Gorenjskega tiska. Tedaj je novo vodstvo Primoža Trubarja podalo ovadbo in odškodninsko tožbo zoper bivšega direktorja Trubarja Edvarda Jurjevca, ki naj bi nezakonito prodal 77-odstotni delež Gorenjskega tiska podjetjem, povezanim s Kraterjem. Družba Papir servis pa je odgovorila s kazensko ovadbo proti novemu direktorju družbe Trubar Davorju Vlahku zaradi blatenja dobrega imena družbe in z odškodninsko tožbo. Skupina Krater bo spoštovala vse odločitve sodišča, ker pa je razlog za nakup deleža v Gorenjskem tisku izključno le poslovni interes, si odločitve želi v čim krajšem času, so zapisali v današnjem sporočilu. Ob tem pa dodali, da bi ne glede na odločitev sodišča želeli poglobiti sodelovanje z družbo Gorenjski tisk, saj bi s tem odprli nove poslovne priložnosti, ki bi lahko doprinesle k širitvi poslovanja Gorenjskega tiska.	sta	Dnevnik	2008-02-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042220856/posel/novice/1042220856	Zavarovalnice bodo lahko poslovale z manj kapitala, zaradi česar bodo lahko znižale premije zavarovanj	gospodarstvo, ekonomija	Zavarovalnice bodo lahko poslovale z manj kapitala, zaradi česar bodo lahko znižale premije zavarovanj  Ljubljana - Finančna kriza, ki je v zadnjih tednih močno prizadela ZDA, prelila pa se je tudi na evropske finančne trge, ni prizanesla niti zavarovalnicam, čeprav so naložbena pravila strožja kot v bančništvu.  Naložbena pravila za zavarovalnice so precej strožja kot za banke. Ko potrošnik podpiše zavarovalno polico, mora zavarovalnica oceniti tveganja, za pokritje pa imeti na voljo dovolj kapitala. Ta kapital je pod strogim nadzorom, saj hočemo zagotoviti, da ga zavarovalnica ne bi vlagala v špekulativne naložbe. Je pa dejstvo, da so ob zlomu kapitalskih trgov izpostavljeni vsi, je Karel van Hulle odgovoril na vprašanje, kako stroga so naložbena pravila za zavarovalnice. Predstojnik oddelka za zavarovalništvo in pokojninske sisteme direktorata za notranje trge pri evropski komisiji Karel van Hulle, ki se je pred časom mudil v Sloveniji na konferenci o reformi evropske zavarovalniške regulative Solventnost II, pravi, da jo je zavarovalniška panoga dobro odnesla. Je pa finančna kriza kljub vsemu prizadela tiste zavarovalnice, ki so zavarovale posojila ali določene finančne produkte. Z van Hullejem smo pogovarjali o novi evropski zavarovalniški zakonodaji, ki naj bi bila implementirana leta 2012. Kakšne pozitivne spremembe bo paket evropske zavarovalniške zakonodaje Solventnost II prinesel zavarovancem? Zaščita zavarovancev je glavni cilj regulacije zavarovalništva, zato je tudi osrednji del novega zakonodajnega predloga. Ključna prednost nove ureditve je, da bodo zavarovalnice, ki bodo učinkovito upravljale tveganja - to pomeni, da bodo sklepale le zavarovanja, ki jih lahko pokrijejo -, nagrajene. Poslovale bodo lahko z manj kapitala, zaradi česar bodo lahko znižale premije zavarovanj. Je dodatno varstvo zavarovancev glavni razlog za spremembe zakonodaje, ali pa se je Evropska unija za noveliranje odločila še iz katerih drugih razlogov? Ključni so štirje razlogi. Prvi je poenotenje zavarovalniške regulative v Uniji, ki je trenutno le minimalno usklajena. Paket Solventnost II bo zavarovalnicam s tega vidika omogočil lažje čezmejno poslovanje. Drugi cilj je boljše varstvo zavarovancev. Tretji cilj je povečanje konkurence. Če bomo zavarovalnice prisilili, da učinkoviteje upravljajo tveganja, bodo lahko storitve ponujale po nižjih cenah. To pa avtomatično prinaša več konkurence na trgu, kar bo zavarovalnice prisilo, da bodo ponujale vedno več produktov, ki bodo pokrivali vedno več tveganj. Zadnji cilj je boljša regulacija. Je torej nadzor zavarovalnic zdaj nezadosten? Da in ne. Da, ker zdajšnji režim ni dovolj občutljiv za tveganja. Na primer, na začetku stoletja, ko so se kapitalski trgi zlomili, so mnoge evropske zavarovalnice utrpele velike izgube na račun svojih naložb. Zdaj veljavna zakonodaja ne pokriva naložbenih tveganj zavarovalnic, zato ne upošteva vseh možnih tveganj. Nadzor zavarovalnic pa ni slab. Na srečo je doslej propadlo le malo zavarovalnic, čeprav jih je bilo nekaj že zelo blizu roba. A zato še ne moremo reči, da je evropski zavarovalniški trg na poti v katastrofo. Bančništvo in zavarovalništvo se precej razlikujeta, čeprav gre v obeh primerih za finančni sektor. Ko gre kaj narobe v bančništvu, se vidi takoj. Če banka nima dovolj likvidnostnih sredstev, bodo pred njenimi vrati takoj vrste komitentov, ki bodo zahtevali svoj denar. V zavarovalnicah, z izjemo življenjskih zavarovalnic, je tveganje izguba premije. Zadnja posojilna kriza je sprožila razpravo o neučinkovitem nadzoru bančnega sistema. Ali bi lahko strožja regulativa preprečila krizo, če upoštevamo dejstvo, da je na primer Banka Slovenije, ki nadzira slovenski bančni sistem, sama investirala v sporne finančne instrumente? Popolne zakonodaje ni mogoče oblikovati. Krize bodo vedno, naloga regulatorja pa je, da zmanjša tveganja na najnižjo možno raven. V novem zakonodajnem okviru, ki ga pripravljamo, ciljamo na 99,5-odstoten prag zaupanja. Če bi ciljali na 100-odstoten prag, bi morali od zavarovalnic terjati toliko kapitala, da poslovanje sploh ne bi bilo več mogoče oziroma ne bi bilo več dobičkonosno. To pa ni interes regulatorja, saj bi se zavarovalne premije močno podražile. Nov zakonodajni predlog predvideva, da bo imel zadnjo besedo pri nadzoru zavarovalniških skupin regulator tiste države, v kateri ima sedež matična družba. Ali to pomeni, da bo na primer nemški regulator odločal o tem, koliko kapitala mora imeti hčerinska družba nemške zavarovalnice v Sloveniji? Da in ne. Doseči poskušamo bolj ekonomski pristop k nadzoru skupin. V današnjem sistemu vsak regulator nadzira le posamezno zavarovalnico v skupini. To pomeni, da slovenski regulator nadzoruje hčerinsko družbo na primer Allianza, kot da je slovenska družba. A dejstvo je, da je del skupine, kar pomeni, da regulativa ne sledi dejanskim razmeram na trgu. Naš cilj je zato skupino prepoznati kot ekonomsko kategorijo, s čimer bomo omogočili izračunavanje kapitalskih zahtev na ravni skupine. Nadzornik skupine in nadzornik na nacionalni ravni se bosta morala dogovoriti, koliko kapitala bo morala imeti hčerinska družba v Sloveniji. Če pa se ne bosta mogla uskladiti, za mediatorja predlagamo evropsko združenje zavarovalnih nadzornikov. Če se bo še tu zatikalo, bi po našem predlogu končno besedo imel nadzornik skupine. Konkreten odgovor na vaše vprašanje se torej glasi: nemški nadzornik bo na koncu odločal o kapitalskih zahtevah. Kako daleč so pogajanja o novi evropski zavarovalniški zakonodaji? Implementirana naj bi bila do leta 2012. Smo v zaključni fazi pogajanj tako v evropskem svetu kot v evropskem parlamentu. Parlament ima na mizi kar 800 dopolnil in ravno zdaj pripravljamo kompromisne rešitve. Glasovanje naj bi v parlamentarnem odboru potekalo v začetku oktobra, na isti dan pa naj bi glasovali tudi v evropskem svetu. Glasovanje na plenarni seji parlamenta naj bi potekalo novembra ali decembra. Eno ključnih odprtih vprašanj je nadzor skupin, pri čemer bi rad opozoril na razliko med nadzorom skupin in podporo znotraj skupin. Večina držav, med njimi tudi Slovenija, je letos spoznala, da moramo okrepiti nadzor nad skupinami. Pri podpori znotraj skupin pa je še precej nerešenih zadev. Gre za vprašanje obljube matične družbe hčerinski družbi, da ji bo zagotovila potreben kapital, ko bo treba. Veliko ljudi meni, da obljuba ni dovolj in da bi kapital dejansko moral biti prisoten v hčerinskih družbah. Takšna zaskrbljenost je razumljiva. Kako boste namreč zagotovili, da bo matična družba zares držala obljubo glede kapitala za svoje hčerinske družbe? To je dobro vprašanje. Doseči želimo, da bodo skupine svoj kapital uporabljale učinkoviteje. To pa lahko zagotovimo s centralizacijo upravljanja kapitala na ravni skupine. Zato tudi menimo, da je določen delež kapitala lahko v hčerinski družbi prisoten na podlagi neke vrste deklaracije oziroma obljube matične družbe. Da pa bo matična družba res zagotovila kapital, ko bo treba, bi uredili s tako imenovano garancijo na prvo zahtevo, kar danes že velja v bankah. Torej, najprej je treba zagotoviti kapital, šele nato sledijo pogovori. To je močna zaveza za matično družbo. Če pa matična družba kljub temu kapitala ne bi zagotovila, bi jo po našem predlogu nadzornik skupine lahko v to prisilil, in sicer z grožnjo odvzema licence. Problem pa nastopi, če matična družba nima sredstev - ko jih ima, naš sistem namreč deluje odlično. Po nekaterih predlogih naj bi matična družba zahtevala sredstva od katere izmed neprizadetih hčerinskih družb. Komisija predlaga, da bi se obveznosti, če bi bila prizadeta celotna skupina, porazdelile proporcionalno med vsemi družbami v skupini. Tako si matična družba ne bo mogla privoščiti, da bi na račun deležnikov hčerinske družbe zaščitila svoje deležnike. Pa bo to zakonsko urejeno? Da, po predlogu bi te postopke urejal zakon. V zdajšnji finančni krizi vlade rešujejo banke pred propadom. Ali so za reševanje podružnic odgovorni državljani države, v kateri podružnica posluje, ali državljani države, v kateri ima sedež skupina? Ločiti je treba med podružnico in hčerinsko družbo. Hčerinska družba je po evropskih pravilih pod izključnim nadzorom izdajatelja licence. Pri podružnicah, ki so del skupine in niso pravne osebe, pa so zadeve precej drugačne. Če ima tuja banka podružnico v Sloveniji, je tuja banka odgovorna za solventnost te banke. To tudi pomeni, da banka mora priskočiti na pomoč podružnici. Ali to velja tudi za davkoplačevalce tuje države? Seveda. Za hčerinske družbe, ki so ločene pravne osebe, matična družba ni nujno odgovorna. Jasno je, da v realnem življenju matična družba ne more kar tako pustiti hčerinske družbe, da propade. To je tudi vprašanje ugleda. Poglejte na primer banko Northern Rock. Kaj se je najprej zgodilo? Vsi evropski nadzorniki so stopili skupaj in rekli, nekaj je treba storiti v zvezi z nadzorom skupin. Kaj bi se zgodilo, če bi imela Northern Rock podružnico ali hčerinsko družbo v drugi državi? Finančnim ministrom in nadzornim ustanovam je postalo jasno, da je treba regulativo izboljšati. Uvedba takšnega nadzornega sistema je zagotovo predmet vročih razprav držav članic Evropske unije? Res je in za to je kar nekaj razlogov. Prvič, skupina, pravno gledano, ne obstaja v večini držav članic. Ekonomsko gledano pa so skupine vse bolj pomembne. Razlog, zakaj dogovora še nismo uspeli doseči, je v veliki meri psihološki. Slovenski nadzornik se seveda sprašuje, zakaj bi moral slediti napotkom tujega nadzornika. Razlog je tudi političen. Države, ki nimajo veliko zavarovalniških skupin, temveč le hčerinske družbe tujih zavarovalnic, bodo rekle: če bo šlo kaj narobe, bom moral prevzeti odgovornost, vzvodov odločanja pa ne bom več imel v svojih rokah. Edini način, da težave rešimo, je, da nadzornike prisilimo v sodelovanje, prav tako pa moramo nekomu dati zadnjo besedo. Eden glavnih razlogov, da slovenska vlada nasprotuje prodaji večinskega deleža v največji slovenski banki NLB, je ravno ta, da bi bila banka pod nadzorom tujega nadzornika, če bi jo kupil tujec. Če pa bi banka propadla, bi jo morali reševati slovenski davkoplačevalci. Imeli bi torej obveznosti, ne pa tudi nadzorne pristojnosti. Ali ni v tej ureditvi preveč nasprotij? Te razprave so enako močno povezane s psihologijo kot z vsem drugim. Živimo v globaliziranem svetu. Če bi vsi zagovarjali protekcionizem, to ne bi državljanom prineslo nič dobrega. Globalizacija ima tudi prednosti, zato moramo ustrezno razdeliti odgovornosti in nadzorne pristojnosti. Razumem psihološke vzroke za takšno razmišljanje. Sam prihajam iz majhne države in večina naših velikih družb so hčerinske družbe tujih. Vendar, ali zaradi tega izgubljamo delovna mesta? Koliko belgijske čokolade, ki je znana po vsem svetu, je po vaši oceni sploh še belgijske? Skoraj nič! Pa se je zato kakovost kaj zmanjšala? Če Slovenija želi, da bo tuji kapital sodeloval pri razvoju njenega gospodarstva, je treba razumeti, da želi tisti, ki kapital prinaša, imeti od tega korist. Posel ni dobrodelnost. Prodaja večinskega deleža pa še ne pomeni nujno, da bo tuji lastnik hčerinsko družbo obravnaval kot povsem nepomembno in opeharil komitente ali zavarovance. Banka bo ne nazadnje še vedno pod nadzorom slovenskega regulatorja. Slovenski finančni minister Andrej Bajuk se zavzema za delitev bremen med državami v primerih propada hčerinskih družb. Kako vi gledate na to? To je izjemno zahtevno politično vprašanje. Če je družba mati finančno trdna, ponavadi hčerinski družbi v težavah pomaga. Če pa je celotna skupina v finančnih težavah, nastopi velik problem. Slovenski finančni minister ima v tem primeru prav. Kako ukrepati, če se velika banka, ki ima hčerinske družbe povsod po Evropi, znajde v resnih težavah? Zamisel o delitvi bremen se je pojavila ravno zaradi takšnih primerov. Odgovora pa še nimamo. Če resnično verjamemo v skupni evropski trg, je nujno, da vpeljemo učinkovitejši nadzor finančnih skupin. To pa pomeni sodelovanje regulatorjev in ustrezno delitev obveznosti. Ali bi lahko rekli, da med zahodno in vzhodno Evropo obstaja razkol glede tega vprašanja? Ne, nikakor ne. Španija je na primer velika nasprotnica nadzora skupin, ki ga predlagamo s paketom Solventnost II, ker ima zgolj eno veliko zavarovalnico, ostalo pa so hčerinske družbe tujih zavarovalnic. barbara.hren@dnevnik.si srecko.zimic@dnevnik.si	sz,Barbara Hren	Dnevnik	2008-11-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042326846/posel/novice/1042326846	Preplačan DDV podjetjem vrnjen v 21 dneh	gospodarstvo, ekonomija	Preplačan DDV podjetjem vrnjen v 21 dneh  Ljubljana - Zvišanje praga za obračun davka na dodano vrednost (DDV) po plačani realizaciji z veljavnih 208.000 na 400.000 evrov, ki bo začelo veljati s 1. januarjem 2010, naj ne bi bistveno povečalo odstotka zavezancev, ki bodo to možnost tudi uporabljali. Na finančen ministrstvu pojasnjujejo, da bi lahko z zvišanjem praga to možnost uporabljalo več kot 82 odstotkov vseh davčnih zavezancev za DDV.  (Foto: Matej Povše) Že do zdaj se je za plačilo DDV po plačani realizaciji od skupno več kot nekaj deset tisoč zavezancev, ki bi možnost lahko uporabljali, odločilo le nekaj sto oziroma manj kot dva odstotka zavezancev. Manjšemu zanimanju zavezancev za tovrstni obračun naj bi botrovala predvsem zapletene administracija. Ta je povzročala višje stroške, kot bi bile morebitne koristi. Bolj bodo davčni zavezanci najverjetneje uporabljali skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV s 60 na 21 dni. V praksi bo to pomenilo, da bo morala Davčna uprave RS (Durs) zavezancem za plačilo DDV presežek vstopnega DDV nad obračunanim vrniti najkasneje v 21 dneh. Spomnimo, da so se ob spreminjanju zakonodaje pojavljale zahteve po še krajšem, do 7-dnevnem roku, a so v Durs poudarjali, da v tako kratkem času ne morejo pripraviti obračuna. Tudi pri skrajšanju roka za vračilo preplačanega DDV bo Durs obdržal pravico, da podvomi o upravičenosti zahtevka za vračilo DDV. Razlog je enak, kot je bil pri nasprotovanju krajšemu roku - 21 dni je prekratek rok za preučitev predloženega davčnega obračuna in vračilo DDV. Durs bo tako lahko zahteval zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti. Na podlagi predloženega zavarovanja bo Durs sicer vrnil preplačan DDV, nato pa v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora dodatno raziskal dejansko stanje. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako bo lahko Durs utemeljil svoj dvom o upravičenosti zahtevka in zahteval zavarovanje, če v enakem roku ne bo preučil vsebine obračuna. Ob prepogosti uporabi omenjenega inštrumenta bi lahko namreč davčnim zavezancem v celoti izničili prednosti, ki jih prinaša krajši rok za vračilo preplačanega DDV in dodatne stroške za omenjena zahtevana zavarovanja. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-12-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042231847/posel/novice/1042231847	Nižja rast zavarovalniških premij	gospodarstvo, ekonomija	Nižja rast zavarovalniških premij  Ljubljana - Slovenske zavarovalnice so novembra zbrale za dobrih 148 milijonov evrov premij, kar je več kot 20 milijonov evrov manj od letošnjega povprečja. Čeprav zbrane zavarovalne premije že skorajda presegajo tiste iz leta 2007, pa bo letošnja rast, kot vse kaže, bistveno nižja od lanske.  Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) je uspelo zavarovalnicam do novembra zbrati za 1,83 milijarde evrov premij, od tega dve tretjini samo s premoženjskimi zavarovanji. Zavarovalnica Triglav še vedno dosega največji tržni delež tako na trgu življenjskih kot premoženjskih zavarovanj. Sledita ji Zavarovalnica Maribor in Adriatic Slovenica. Na področju premoženjskih zavarovanj, kjer slabih 87 odstotkov vsega trga obvladujejo zgolj štirje ponudniki, so zavarovalnice zbrale skoraj 1,3 milijarde evrov premij (dobri dve tretjini vseh zbranih premij). Tržne deleže sicer že dlje časa izgubljajo trije največji - Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenica in Vzajemna. Po drugi strani lanske premije že presegajo v zavarovalnicah Tilia in NLB Vita. Adriatic Slovenica (AS) padec tržnega deleža beleži tudi pri življenjskih zavarovanjih, zaradi česar je moral položaj druge največje zavarovalnice prepustiti Zavarovalnici Maribor. V prvih enajstih mesecih je AS zbral za 233 milijonov evrov premij (lani 251 milijonov evrov). Položaj na trgu življenjskih zavarovanj so sicer močno izboljšali v KD Življenje in Tilii. Ni še znano, koliko so bile v prvih enajstih mesecih višje likvidirane škode, vendar bo njihova rast sodeč po podatkih nekaterih zavarovalnic presegla tisto iz leta 2007. V lanskem letu so se sicer obračunane odškodnine povzpele nad milijardo evrov. Škodni rezultat (delež škod v premijah) je ob tem znašal 54 odstotkov, pri premoženjskih zavarovanjih 67 odstotkov.	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-12-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042471123/posel/novice/1042471123	Nemško sodišče zavrnilo ugovore finančni pomoči	gospodarstvo, ekonomija	Nemško sodišče zavrnilo ugovore finančni pomoči  Karlsruhe - Nemško Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju je danes zavrnilo ugovore zoper sodelovanje Nemčije pri finančni pomoči Grčiji in ostalim močno zadolženim državam.  Nemško Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju je s pozitivno presojo glede nemškega sodelovanja pri finančni pomoči pomirilo tudi kapitalske trge. (Foto: splet) Tako bo Nemčija izpolnila svoj del dogovora, ki predvideva posojila v skupni višini 110 milijard evrov in so bila del finančne pomoči Grčiji. Pri posojilu sodelujejo tudi ostale države evroobmočja in Mednarodni denarni sklad (IMF). Poleg tega pa Nemčija prispeva tudi 123 milijard evrov v Evropski sklad za finančno stabilnost (EFSF), namenjen ostalim državam v dolžniških težavah, ki trenutno vsebuje skupno vsoto 750 milijard evrov. Svoj prispevek je Nemčija po novem predlogu povečala na 211 milijard evrov. Ob tem je predsednik ustavnega sodišča Andreas Vosskuhl še dejal, da takšna odločitev sodišča še ne pomeni, da je od sedaj naprej odobreno brezpogojno nemško sodelovanje pri bodočih paketih finančne pomoči. Vlada mora namreč za nadaljnja posojila v okviru EFSF v prihodnje pridobiti odobritev parlamentarne komisije za finance.	oj	Dnevnik	2011-09-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042223655/posel/novice/1042223655	Hrvaški delodajalci od države zahtevajo 15 milijard kun	gospodarstvo, ekonomija	Hrvaški delodajalci od države zahtevajo 15 milijard kun  Ljubljana - V pogajanjih med vlado in sindikati o ukrepih za preprečevanje prihajajoče gospodarske krize sodelujejo tudi predstavniki Hrvaškega združenja delodajalcev. Ti so podprli predlog premiera Iva Sanaderja o zamrznitvi plač, hkrati pa so zahtevali pomoč vlade v višini 15 milijard kun, kar je okoli pet odstotkov hrvaškega BDP. Toliko bi namreč po besedah predsednika te organizacije Damirja Kuštraka moralo biti v intervencijskem državnem skladu.  Sklad bi moral biti namenjen izključno zasebnemu sektorju v primeru nevarnosti stečaja in težav pri refinanciranju dolgov podjetij, ki bi sicer imela velike težave pri poslovanju, je dejal Kuštrak in opozoril, da vsak nov stečaj podjetja pomeni zmanjševanje gospodarske rasti in odpuščanje. Delodajalci pa so višino vsote, ki naj bi jo država namenila intervencijskemu skladu, utemeljili tudi s tem, da gre za desetodstotno pokritje vseh dolgov hrvaških podjetij v tujini. Prave številke in pogoje, pod katerimi bi podjetja dobila državna jamstva in podporo, bi moral svet ekonomistov izdelati najkasneje do 15. decembra in sprejetja proračuna za leto 2009, je poudaril Kuštrak. Ekonomisti predvidevajo, da bo prihodnje leto na Hrvaškem 40.000 ljudi izgubilo zaposlitev. Gospodarska kriza na Hrvaškem bo najbrž najbolj prizadela turizem, gradbeništvo, ladjedelnice, trgovino ter industrijo pohištva in bele tehnike, je izjavil dr. Željko Lovrončević z zagrebškega ekonomskega inštituta.	Mihael Šorl	Dnevnik	2008-11-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042246870/posel/novice/1042246870	KAS pri Petrolu izločil vsaj tri kandidate, ki so izpolnjevali pogoje	gospodarstvo, ekonomija	KAS pri Petrolu izločil vsaj tri kandidate, ki so izpolnjevali pogoje  Ljubljana - Petkova seja vladnega Kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS) še vedno buri duhove. Med petnajstimi predlaganimi kandidati za člane nadzornega sveta Petrola, ki jih je vladni Kadrovsko-akreditacijski svet (KAS) zavrnil kot neprimerne, sta namreč poleg nekdanjega dolgoletnega prvega moža Luke Koper Bruna Koreliča po neuradnih informacijah tudi nekdanji predsednik uprave Donit Tesnita Tomaž Berločnik in nekdanji direktor Siola Tomaž Berginc, ki vodi družbo Eti. Gre za imena, ki po javno dostopnih podatkih izpolnjujejo zakonske in splošne pogoje za akreditacijo za člana v nadzornih svetih. Med temi poslovnik o delu KAS navaja najmanj visoko strokovno izobrazbo in desetletje delovnih izkušenj s področja vodenja družb, znanje vsaj enega tujega jezika, sposobnost strateškega vodenja, ki naj bi jo dokazovale reference, poslovni ugled in moralno integriteto. Čeprav je iz poslovnika KAS razvidno, da daje ta največjo težo pri izboru nadzornikov izkušnjam in menedžerskim sposobnostim, velja opozoriti, da je že v prvem krogu izvisel prav Korelič, ki ima med vsemi javno znanimi kandidati najdaljše vodstvene izkušnje. Luko Koper je namreč vodil več kot dve desetletji. Za primerjavo, Uroš Slavinec, ki ima med vsemi do zdaj znanimi izbranimi kandidati za nadzornike Petrola največ izkušenj na čelu velikih podjetij, Helios vodi šele devetnajsto leto. Prav tako ni znano, katerim kriterijem KAS ne zadostujeta Tomaž Berločnik in Tomaž Berginc. Oba namreč premoreta najmanj desetletje delovnih izkušenj s področja vodenja družb ali zahtevnih projektov. Medtem ko je bil Berločnik že sredi devetdesetih let zaposlen v Slovenski razvojni družbi kot projektni vodja za sanacijo podjetij, v zadnjih letih pa je vodil medvoški Donit Tesnit, je bil Berginc v zadnjih petnajstih letih član uprave Kovinotehne, izvršni direktor v Telekomu, direktor Siola in predsednik uprave Eti Izlake. Oba imata tudi visoko izobrazbo, bržčas pa izpolnjujeta tudi kriterij o dodatnem izpopolnjevanju iz menedžerstva ali voditeljstva : Berginc je namreč leta 2004 na ljubljanski ekonomski fakulteti magistriral iz strateškega prestrukturiranja Telekoma, Berločnik, ki od januarja sedi tudi v nadzornem svetu državnega Skimarja, pa je v Radovljici opravil študij MBA. Pri kriteriju poslovnega ugleda velja še poudariti, da je Berločnik predlani prejel priznanje za mladega menedžerja leta, Korelič pa je po dostopnih podatkih med vsemi kandidati edini prejemnik nagrade Združenja Manager za življenjsko delo. V povezavi z zadnjim izborom KAS je odprtih še več vprašanj. Medtem ko nam je več virov tudi včeraj potrdilo, da je svet obravnaval le sedem imen, čeprav je od Kada in Soda prejel kar 22 predlogov, še vedno ni znano, kaj se je zgodilo z akreditacijami preostalih petnajstih kandidatov. V Sodu so nam že pred dvema tednoma potrdili, da so KAS poslali seznam štirinajstih imen, kar pomeni, da ga je vladni organ zelo verjetno prejel še pred petkovo sejo. Ker je vsaj štiri imena, ki jih je potrdil KAS, po naših informacijah predlagal SOD, razlaga, da bi kateri od predlagateljev s pošiljanjem seznama zamudil, ne drži vode. Ali je torej seznam že pred obravnavo v KAS selekcioniral kar njegov predsednik Bogomir Kovač, in če, po kakšnih kriterijih, nam včeraj ni uspelo izvedeti, saj Kovač ni bil dosegljiv, to možnost pa je včeraj zanikala članica KAS Danica Purg. Če bi predsednik KAS res na svojo roko izbral ožji nabor kandidatov, bi s tem kršil sklep vlade o ustanovitvi KAS, po katerem mora ta organ v osmih dneh obravnavati vse predloge, ki jih prejme od države, Kada ali Soda. primoz.cirman@dnevnik.si katja.svensek@dnevnik.si	Primož Cirman,Katja Svenšek	Dnevnik	2009-02-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042323759/posel/novice/1042323759	Je generalni direktor SŽ zavajal premierja in javnost? Naročili naj bi vzporedno študijo, ki je iskala druge rezultate kot vladna	gospodarstvo, ekonomija	Je generalni direktor SŽ zavajal premierja in javnost? Naročili naj bi vzporedno študijo, ki je iskala druge rezultate kot vladna  Ljubljana - Na sestanku predsednika vlade Boruta Pahorja s predstavniki uprave in zaposlenih v Slovenskih železnicah (SŽ) glede preoblikovanja družbe po priporočilih študije KPMG je vodstvo SŽ zamolčalo, da so pri svojem prometnem inštitutu naročili še eno študijo, s katero naj bi postavili na laž ugotovitve KPMG, piše Večer. V SŽ to zanikajo.  Predsednik vlade Borut Pahor in generalni direktor družbe Slovenske železnice Goran Brankovič (Foto: Matej Povše) Študija revizorske družbe KPMG, ki jo je naročila država in o kateri se je vodstvo SŽ pogovarjalo s premierjem, je ugotovila, da je v SŽ zaposlenih vsaj 2000 ljudi preveč in da je izkoriščenost resursov vsega okoli 50-odstotna. Revizija naj bi kot najboljšo rešitev opredeljevala delitev posameznih delov skupine na samostojne družbe. Na drugi strani pa so najbolj vneti zagovorniki holdinškega sistema, ki ga predlaga neobstoječa študija, ravno nekateri vodilni možje železničarskih sindikatov, poroča Večer, ki se pri navajanju informacij glede še ene študije o preoblikovanju SŽ sklicuje na zapisnike sestankov med upravo SŽ in vodilnimi sindikalisti. Glede na zapisnike sestankov časnik navaja, da je vodstvo SŽ ne le naročilo študijo pri svojem prometnem inštitutu, temveč je inštitutu poslalo tudi precej konkretna navodila o zaključkih, do katerih naj bi v njej prišel. Iz zapisnika je razvidno, da se kot najprimernejša oblika avtorjem študije predlaga preoblikovanje družbe v operativni holding, ki bi deloval po pravilih koncerna . Osnutek predloga reorganizacije naj bi vodstvo posredovalo nadzornemu svetu na zadnji letošnji seji v drugi polovici decembra. Na SŽ so v odgovoru časniku zapisali, da generalni direktor pri prometnem inštitutu ni naročil izdelave študije o preoblikovanju družbe. Minister za promet Patrick Vlačič se na navedbe časnika še ni odzval, predsednik nadzornikov Andrej Godec pa je za Večer povedal, da ne ve za nobeno drugo študijo in da tudi zapisnikov sestankov ne pozna.	sta	Dnevnik	2009-12-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042412443/posel/novice/1042412443	Hrvaška policija naj bi prijela Varaždinca zaradi menjav zemljišč z Mercatorjem	gospodarstvo, ekonomija	Hrvaška policija naj bi prijela Varaždinca zaradi menjav zemljišč z Mercatorjem  zagreb - Hrvaška policija je davi prijela direktorja mestnega komunalnega podjetja Parkovi v Varaždinu, Miljenka Ptičeka, sicer pa ni potrdila razloge aretacije, so poročali hrvaški mediji. Domnevno naj bi Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu preiskoval primer zamenjave zemljišč med podjetjem Parkovi in Mercatorejem, dodajajo mediji.  (Fotografija je simbolična.) (Foto: dokumentacija Dnevnika) Neuradno, naj bi sprožili preiskavo predvsem zaradi domnevno sumljivih del, ki so jih delavci javnega podjetja izvajali v dvoriščih zasebnih hiš uglednih prebivalcev Varaždina. Hrvaški mediji poudarjajo, da je Ptiček zelo dober prijatelj varaždinskega župana in neodvisnega saborskega poslanca Ivana Čehoka. Dodajajo, da je bilo Ptičkovo prijetje pričakovano, potem ko se je pred nekaj tednov izvedelo, da policija preiskuje poslovanje podjetja Parkovi.	sta	Dnevnik	2010-12-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042260167/posel/novice/1042260167	Poslanci zahtevajo imena in pogoje za ,tajkunska, posojila	gospodarstvo, ekonomija	Poslanci zahtevajo imena in pogoje za tajkunska posojila  Ljubljana - Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je včeraj skušala ugotoviti, koliko sta naši največji banki, Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), vpleteni v financiranje menedžerskih odkupov podjetij.  A razprava se je končala brez pomembnejših ugotovitev, saj njeni člani na mizo niso dobili konkretnih podatkov - niti od sklicatelja seje, predsednika komisije Andreja Vizjaka (SDS), niti od predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, ki je edini zastopal banke. Njegov kolega Matjaž Kovačič z vrha NKBM se je opravičil, prav tako ni bilo nikogar iz Banke Slovenije. Razpravo bodo zato nadaljevali šele tedaj, ko jim bo Banka Slovenije zagotovila konkretne podatke o posojilih, kar pričakujejo v 21 dneh, obravnavali pa jih bodo na zaprti seji. Potem ko so se člani komisije pol ure lovili okoli proceduralnih zagat - Tone Anderlič (LDS) je Vizjaku očital, da je kot gradivo pripravil zgolj članek iz Dnevnika na temo reprograma posojil Infond Holdingu brez sklepov, kar da ni v skladu s poslovnikom - je Veselinovič podal nekaj podatkov iz NLB. Banka ima za 250 milijonov evrov tako imenovanih menedžerskih posojil, skupaj s financiranjem finančnih holdingov okoli 900 milijonov posojil, posojila pa so zavarovana v višini 1,2 milijardi evrov. 2,5 odstotka je v NLB slabih posojil, rezervacij za ta posojila več kot 600 milijonov evrov, s čimer je pokritost več kot 140-odstotna. Ob tem je Veselinovič opozoril, da je vodenje NLB prevzel šele pred dvema mesecema in da je iluzorno pričakovati, da bo zadeve počistil v tako kratkem času. Sicer pa je dejal, da sam nasprotuje odobravanju takšnih posojil, zunanja revizija odobravanja posojil pa naj bi bila končana sredi maja. Vizjak s podatki, ki jih je navedel Veselinovič, ni bil zadovoljen, saj ni razkril konkretnih primerov: Nismo neka poljudna institucija. Po njegovem mnenju ima komisija kot nadzorna institucija pravico do vpogleda v konkretne podatke o kreditni aktivnosti bank. Nezadovoljni so bili tudi koalicijski poslanci, vendar s samim sklicem seje, saj da je namenjena paberkovanju o vsem po malem, politizaciji problematike, sklicatelj Vizjak pa naj ne bi posredoval obljubljenega gradiva. Zvonko Černač (SDS) je te očitke in zahteve ocenil kot poskus koalicije preprečiti razpravo. barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2009-04-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042443362/posel/novice/1042443362	Munich Re z visoko izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Munich Re z visoko izgubo  Katastrofi na Japonskem in Novi Zelandiji nista močno prizadeli samo potresnih območij, pač pa tudi zavarovalniški svet. Največja svetovna pozavarovalnica Munich Re je tako v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 948 milijonov evrov čiste izgube, potem ko je v enakem obdobju lani zabeležila 485 milijonov evrov čistega dobička. Kljub skoraj milijardni izgubi pa je poslovni rezultat boljši od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 1,1 milijarde evrov izgube.  Munich Re. (Foto: AP Photo) HSBC s skoraj 60 odstotkov višjim dobičkom Britanska bančna skupina HSBC je zaradi nižjih davkov in padca rezervacij za slaba posojila v začetku letošnjega leta poslovala dobro. Čisti dobiček se je namreč v prvih treh mesecih v letni primerjavi povečal kar za 58 odstotkov, na 4,15 milijarde dolarjev (okoli 2,88 milijarde evrov). Prihodki pa so v omenjenem obdobju ostali enaki lanskim pri 17,04 milijarde dolarjev. Vrednost delnic je predvsem zaradi nekoliko nižjega poslovnega izida od napovedi analitikov včeraj na londonski borzi padla za 1,7 odstotka. Millward Brown: Apple najbolj vredna znamka V novi študiji hiše Millward Brown je kot najbolj vredna svetovna znamka na svetu opredeljen ameriški Apple, ki je na tem mestu zamenjal spletnega velikana Google, ki je bil na vrhu štiri leta. Dobri prodajni rezultati iphona in ipada pomenijo, da se je vrednost znamke v enem letu povečala za 84 odstotkov, na 153,2 milijarde dolarjev, medtem ko je Google izgubil dva odstotka vrednosti in je na lestvici z 111,49 milijarde dolarjev vrednosti drugi. Tudi na tretjem mestu je znamka tehnološkega podjetja, to je IBM, katerega znamka je pridobila 17 odstotkov vrednosti in zdaj za 840 milijonov dolarjev presega 100 milijard dolarjev. VW v prevzem MAN Največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen je včeraj objavil prevzemno ponudbo za nemškega proizvajalca tovornih vozil in motorjev MAN, v katerem je presegel 30-odstotni delež. Volkswagen želi namreč MAN in švedskega proizvajalca gospodarskih vozil Scania povezati v velikana na področju gospodarskih vozil. Družba iz Wolfsburga je delež v MAN povečala na 30,47 odstotka, zato je morala v skladu z nemško zakonodajo objaviti obvezujočo prevzemno ponudbo. Za delnico je ponudila 95 evrov, kar je nekoliko nižje od petkove zaključne cene pri 96,52 evra. Hertz povišal prevzemno ponudbo za Dollar Thrifty Hertz Global Holdings, največja svetovna družba za najem avtomobilov, je objavila 2,24 milijarde dolarjev vredno prevzemno ponudbo za družbo Dollar Thrifty Automotive Group, s čimer nadaljuje tekmo s konkurentom Avis Budget Group, saj je za 24 odstotkov presegel njegovo ponudbo. Hertz namerava na ta način preprečiti združitev tretjega (Avis) in četrtega (Dollar Thrifty) največjega ameriškega rent-a-car podjetja. Kurt Bock postal prvi mož BASF Nemški kemijski koncern BASF je na letnem zasedanju imenoval novega predsednika uprave dr. Kurta Bocka, ki je na tem mestu nasledil zdaj že upokojenega dr. Jürgena Hambrechta. Dvainpetdesetletni Bock je bil član uprave družbe od leta 2003, ko je prevzel mesto direktorja za finance. Od leta 2007 pa je bil tako predsednik kot tudi izvršni direktor podjetja BASF Corporation v New Jerseyju. Omenimo, da je družba v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni podvojila dobiček in za četrtino povečala prihodke. Pripravil Jan Bratanič	Jan Bratanič	Dnevnik	2011-05-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042357622/posel/novice/1042357622	Swiss Re kljub katastrofam z dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Swiss Re kljub katastrofam z dobičkom   Swiss Re kljub katastrofam z dobičkom Švicarska pozavarovalnica Swiss Re je v prvem letošnjem četrtletju kljub negativnim učinkom neurja Xynthia in potresa v Čilu uspela povečati čisti dobiček. Ta se je glede na enako obdobje lani povečal na 158 milijonov dolarjev, kar pomeni 21-odstotno povečanje. Omenimo, da je imel Swiss Re zaradi potresa v Čilu, kjer je umrlo 486 ljudi, 500 milijonov dolarjev škode, izguba zaradi neurja Xynthia, ki je marca pustošilo po Evropi in je terjalo 62 življenj, pa je dosegla 100 milijonov dolarjev.Povečanje industrijskih naročil v Nemčiji Obseg industrijskih naročil v Nemčiji se je marca na mesečni ravni povečal za pet odstotkov, povečanje pa je precej višje od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 1,9-odstotno rast. Sicer pa so industrijska naročila v Nemčiji po januarski rasti februarja stagnirala. Marca so se na letni ravni povečala za kar 26,1 odstotka, medtem ko so ekonomisti napovedovali 22,2-odstotno rast.Podpisana pogodba za gradnjo termoelektrarne Stanari Energetsko podjetje EFT Group je včeraj v Banja Luki s kitajskim podjetjem Dongfang Electric Corporation podpisalo pogodbo o izgradnji in zagonu termoelektrarne Stanari pri Doboju v BiH. Pogodba je bila podpisana po večmesečnih pogajanjih in odkriva novo fazo razvoja največjega infrastrukturnega projekta v državi. Skupna vrednost investicije v energetski kompleks Stanari, ki vključuje tudi rudnik lignita Stanari, znaša več kot 500 milijonov evrov.Goodyear z boljšimi poslovnimi rezultati Nizozemska družba Goodyear, lastnica kranjske Save, je v prvem četrtletju letos na letni ravni za 21 odstotkov povečala prihodke od prodaje, ki so tako znašali 4,3 milijarde dolarjev. Na dobre rezultate prodaje v prvem četrtletju je pozitivno vplivalo 14-odstotno povečanje količine prodanih pnevmatik, čemur sta botrovala večje svetovno povpraševanje in rast na nastajajočih trgih. Sicer pa je Goodyearova čista izguba v prvem četrtletju znašala 47 milijonov dolarjev, medtem ko je v lanskem prvem četrtletju znašala 333 milijonov dolarjev.Washington Post prodaja Newsweek The Washington Post naj bi prodal Newsweek, saj je tednik že od leta 2007 v rdečih številkah. Sektor za revije v medijski družbi Post Company, ki vključuje tudi Newsweek, je samo lani izgubil 29,3 milijona dolarjev, kar pomeni 80 odstotkov večjo izgubo kot leto prej. Na slabo poslovanje Newsweeka, katerega tedenska naklada je 1,5 milijona izvodov, vplivajo predvsem vedno močnejša konkurenca interneta ter manjši prihodki s strani oglaševanja. Alcatel-Lucento z ogromno izgubo Največji francoski proizvajalec telekomunikacijske opreme Alcatel-Lucento je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 515 milijonov evrov izgube, kar je skoraj dvakrat več od napovedi analitikov, medtem ko je v enakem obdobju lani izguba znašala 402 milijona evrov. Višjo izgubo v družbi pripisujejo predvsem vse hujši konkurenci iz Azije.Commerzbank končno z dobičkom Nemška finančna skupina Commerzbank je v prvem četrtletju letos ustvarila dobiček prvič po sedmih tromesečjih, s čimer je presegla pričakovanja analitikov. Banka je v prvem četrtletju ustvarila 708 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 864 milijonov evrov izgube. Razlog za boljši poslovni izid je predvsem okrevanje v sektorju trgovanja.Adecco z velikim povečanjem dobička Švicarska zaposlitvena agencija Adecco je v prvem četrtletju letos ustvarila 57 milijonov evrov čistega dobička, kar je precej več kot v enakem obdobju lani, ko je ta znašal 23 milijonov evrov. Hkrati so porasli tudi prihodki, in sicer za sedem odstotkov, na 3,96 milijarde evrov.BNP Paribas z večjim dobičkom Največja francoska banka BNP Paribas je v prvem letošnjem tromesečju ustvarila 2,28 milijarde evrov čistega dobička, kar pomeni 47-odstotno povečanje glede na enako obdobje lani. Analitiki so pričakovali dobiček v višini 1,63 milijarde evrov, na odločno boljše rezultate pa je vplivalo predvsem zmanjšanje rezervacij za neplačana posojila, ki so v prvih treh mesecih znašale 1,34 milijarde evrov.Ina ne sme prodati Crobenza Hrvaška agencija za varstvo konkurence je naftni družbi Ina prepovedala prodajo podjetja Crobenz družbi Croatian Petrol Stations, ki je v lastništvu slovaške družbe, registrirane na Cipru, Slavia Capital Group. Agencija je namreč ugotovila, da Croatian Petrol Stations nima nobenega zaposlenega niti se ne ukvarja s prodajo naftnih derivatov.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2010-05-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042235013/posel/novice/1042235013	Vse več držav zaradi plinskega spora v težavah, nekatere toplarne brez alternativnih virov energije	gospodarstvo, ekonomija	Vse več držav zaradi plinskega spora v težavah, nekatere toplarne brez alternativnih virov energije  Beograd, Sarajevo, Sofija, Bratislava - Potem ko je od včeraj popolnoma prekinjena dobava ruskega zemeljskega plina prek Ukrajine v Evropo, je danes še posebej težak položaj v jugovzhodni Evropi, kjer so številne države skoraj 100-odstotno odvisne od dobav ruskega plina prek Ukrajine. S precejšnimi težavami se soočajo Srbija, BiH, Bolgarija in Slovaška. Najbolj ogrožena mesta v Srbiji so Kikinda, Bečej, Beočin, Novi Sad, Pančevo, Velika Plana, Kovin, Jagodina in del Čačka. V omenjenih mestih toplarne nimajo možnosti preklopa s plina na mazut. Beograjske elektrarne so si zagotovile dovolj mazuta in se trenutno ne soočajo s težavami, je danes povedal generalni direktor elektrarn Zoran Pedić. Ob tem je dodal, da imajo dovolj zalog mazuta za prihodnjih štiri do pet dni, mazut pa dobavljajo tudi dnevno. Kljub temu je temperatura v stanovanjih nekoliko nižja od predpisanih 20 stopinj Celzija. Po naročilu Srbijagasa so danes okoli poldneva v Zrenjaninu in okolici izključili 17 postaj, na katere je priključenih približno 21.000 individualnih potrošnikov plina. To pomeni, da je brez ogrevanja na plin ostalo okoli 100.000 prebivalcev, ki bodo morali poiskati ogrevanje na druge vire. Še posebej se je položaj zaostril v Pančevu, sedežu srbske naftne industrije. V tamkajšnjem domu za ostarele je po poročanju časnika Blic ostalo brez ogrevanja in tople vode približno 200 upokojencev, od katerih jih je 60 nepokretnih. V kuhinji in pralnici so prekinili z delom, ker so popolnoma odvisni od plina, na elektriko pa ne morejo preklopiti, ker je napeljava dotrajana.Plinska kriza zvišuje porabo elektrike in nafte V glavnem mestu BiH Sarajevu je okoli 72.500 gospodinjstev brez ogrevanja že tretji dan. Oblasti so centralni sistem ogrevanja preklopile na druge alternativne vire ogrevanja in tako ogrevanje zagotovile približno 42.000 sarajevskim gospodinjstvom. Plinska kriza vpliva tudi na električno omrežje, saj se je poraba zvišala za 20 odstotkov. Bolgarska vlada je odredila stroge varčevalne ukrepe. Iz državnih zalog lahko tako plin odjemajo le še industrijski objekti, ki niso mogli popolnoma zaustaviti proizvodnje. Za vse ostale velja prepoved uporabe plina, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V toplarnah v Bolgariji so se začeli preusmerjati na nafto. Več deset otroških vrtcev in šol je ostalo zaprtih. Od centralnega ogrevanja s plinom je odvisnih 2,5 milijona Bolgarov. Z varčevalnim programom naj bi se dnevna poraba plina z običajnih 12 znižala na sedem milijonov kubičnih metrov, je za državni radio povedal minister za energetiko Petar Dimitrow. Prekinitev dobav ruskega plina iz Ukrajine je danes zaostrila položaj tudi na Slovaškem. Tovarni avtomobilov PSA Peugeot-Citroen v Trnavi in Kia Slovakia v Žilini sta napovedali zaustavitev proizvodnje za danes in petek. Tisoč največjih industrijskih podjetij v državi poleg tega že od srede ne sme trošiti plina, da ne bi ogrozili preskrbe gospodinjstev, bolnišnic in šol. Za te bi zaloge plina po zagotovilih vlade in slovaške plinske družbe SPP zadoščale za celo zimo.	sta	Dnevnik	2009-01-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042454670/posel/novice/1042454670	Delničarjem Grand hotela Union 1,23 evra dividende	gospodarstvo, ekonomija	Delničarjem Grand hotela Union 1,23 evra dividende  Ljubljana - Delničarji Grand hotela Union so na četrtkovi skupščini, na kateri je bilo zastopanega 93,03 odstotka kapitala, potrdili predlog uprave in nadzornega sveta o uporabi bilančnega dobička za leto 2010, po katerem bo dividenda letos znašala 1,23 evra bruto na delnico. Izvolili so tudi člane nadzornega sveta.  (Foto: Bojan Velikonja) Delničarji so na skupščini sprejeli sklep, po katerem se bilančni dobiček družbe, ki je 31. decembra lani znašal 9,1 milijona evrov razdeli na dva dela. Del dobička v višini 2,2 milijona se razdeli delničarjem v obliki dividend, preostalih 6,9 milijona evrov pa ostane nerazporejenih, so iz družbe sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. Do dividende so upravičeni delničarji, ki bodo vpisani v centralni register pri Centralni Klirinško depotni družbo na dan 30. junija, dividende pa bodo izplačane do 31. decembra. Delničarji so za dobo štirih let za člane nadzornega sveta ponovno izvolili Olgo Jakhel Dergan, Milana Jagriča in Aleša Zafošnika. Skupščina se je v četrtek seznanila tudi z revidiranim letnim poročilom družbe Grand hotel Union za leto 2010 in revidiranim konsolidiranim poročilom skupine Grand hotel Union za leto 2010, so še sporočili iz družbe.	sta	Dnevnik	2011-06-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042466401/posel/novice/1042466401	Mrak: Uvedba skupnih evrskih obveznic je realen scenarij	gospodarstvo, ekonomija	Mrak: Uvedba skupnih evrskih obveznic je realen scenarij  Ljubljana - Območje evra bo šlo po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka pri ukrepanju za stabilizacijo skupne evropske valute tudi v smeri uvedbe določene oblike skupnih evrskih obveznic, še posebej če bo prišlo do dodatnega zaostrovanja razmer. V vsakem primeru pa je tesnejše fiskalno povezovanje nujno za obstoj evra, je še prepričan Mrak.  Simbolična slika. (Foto: Jaka Adamič) Tesnejše javnofinančno povezovanje v območju evra po Mrakovih besedah ni nujno zgolj za to, da bo evro obravnavan kot resna globalna valuta, temveč tudi za obstoj skupne evropske valute. Čeprav so države območja evra od lanske pomladi sprejele nekatere zelo velike spremembe v gospodarskem upravljanju, pa je je bilo glede na odzive finančnih trgov to očitno premalo, saj se dolžniška kriza še naprej širi. Kot je Mrak povedal na novinarski konferenci pred novembrsko Poslovno konferenco Portorož, gredo spremembe z oblikovanjem stalnega mehanizma za stabilnost evra, ki ga Mrak označuje za določeno obliko evropskega denarnega sklada, in poglabljanjem javnofinančnega in gospodarskega upravljanja v pravo smer, a dokončne odločitve o tem, v kateri smeri gre evro, še ni.Potrebne bodo korenite rešitve Mrak je prepričan, da bodo potrebne še bolj korenite rešitve in skupne evrske obveznice bi šle že precej daleč. Torkov sestanek med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem razume kot pripravo na ta ukrep, ki bi ga lahko območje evra v primeru nadaljnje zaostritve razmer sprejelo že zelo kmalu, mogoče tudi že jeseni. Voditelja uradno o temi sicer nista govorila, nista se je pa niti ogibala, čeprav je bilo slišati, da je to lahko le zadnji v vrsti ukrepov za krepitev gospodarskega upravljanja v EU. Še posebej veliko nasprotovanje tovrstnemu ukrepu je čutiti v delu nemške politike in med nemško javnostjo, ki se boji, da bi to pomenilo podpiranje manj discipliniranih in uspešnih s strani močnejših in fiskalno bolj urejenih držav, zato se v Berlinu zavzemajo za večjo stopnjo usklajenosti javnofinančnih in ekonomskih politik.Cena propada evra visoka Glede nasprotovanja v Nemčiji Mrak pravi, da je cena propada evra tako visoka, da to postavlja v drug okvir. Propad skupne valute bi namreč pomenil bistven udarec celotni EU, to pa bi peljalo k bistveno bolj negotovim in nevarnim razmeram. Ravno zato je usoda evra ključna tudi za druge članice unije. Četudi pa bi načelna odločitev za skupne evrske obveznice padla že kmalu, pa je po Mrakovih besedah odprtih še veliko podrobnosti. Predvsem gre za vprašanje, za kolikšen del javnega dolga bi se te izdajale. V tej luči težko sodi, ali bi bila njihova uvedba za Slovenijo dobra. Mrak je komentiral tudi druge sklepe srečanja med Merklovo in Sarkozyjem. Glede prave gospodarske vlade za območje evra , ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav članic območja evra, je dejal, da v njej, dokler ne bo jasno, kakšen bo njen mandat in kakšne bodo njene pristojnosti, ne vidi bistvene spremembe glede na sedanji položaj. Ta institucija, katere predhodnik so izredna zasedanja voditeljev članic območja evra, bo po njegovih besedah postala resna, ko bo postal zelo jasen njen mandat.Dodaten korak k Evropi dveh hitrosti Na vprašanje, če je vse to dodaten korak k Evropi dveh hitrosti, je Mrak odvrnil, da je gospodarska in denarna unija, kakorkoli se že na to gleda, višja in bolj zahtevna faza ekonomske povezave, zato se mu taki predlogi ne zdijo nekaj posebnega. Glede vključitve omejitve zadolževanja in pravila uravnoteženih javnih financ v ustave Mrak meni, da je to dobro. Glede tega, ali naj se to vključi v zakon ali ustavo, težko sodi. V slovenskem primeru se govori o novem zakonu o javnih financah in glede na slovenske izkušnje z referendumi bi bilo mogoče bolje, če v ustavi. A za normalne razmere bi moralo biti dovolj, da so ta določila v zakonu, pravi Mrak. O predlogih Merklove in Sarkozyja je po Mrakovih besedah še premalo uradno znanega za resnejše sodbe. Glede na to, kar ve iz medijev, pa meni, da je kar nekaj predlogov za Slovenijo koristnih. Če ne drugo, nas bodo prisilili v stvari, za katere vemo, da jih moramo narediti . Tako Mrak kot pomočnik urednika britanskega časnika Financial Times in glavni dopisnik za Nemčijo Quentin Peel sicer opozarjata na razkorak med hitrostjo dogodkov na finančnih trgih in počasnostjo političnega odločanja v EU. Mrak meni, da bodo morale biti odločitve hitre, oba pa tesnejšo koordinacijo gospodarskih in fiskalnih politik vidita kot neizogiben ukrep, saj ima evropska denarna unija temeljno pomanjkljivost, ki je odsotnost skupne fiskalne moči ob skupni denarni politiki. To pomanjkljivost bo v prihodnje na tak ali drugačen način treba odpraviti.	sta	Dnevnik	2011-08-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042274735/posel/novice/1042274735	V Sloveniji aprila že 8,8-odstotna stopnja registrirane brezposelnosti	gospodarstvo, ekonomija	V Sloveniji aprila že 8,8-odstotna stopnja registrirane brezposelnosti  Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti se je aprila v Sloveniji zvišala za 0,4 odstotne točke na 8,8 odstotka. Medtem ko se je število delovno aktivnih prebivalcev znižalo za 2800 na 863.218, se je število registriranih brezposelnih zvišalo za 3150 na 82.832, je sporočil državni statistični urad.  (Foto: Luka Cjuha) Stopnja registrirane brezposelnosti je aprila med moškimi znašala 7,9 odstotka in je bila za 0,3 odstotne točke višja kot mesece prej, prav toliko pa se je zvišala stopnja registrirane brezposelnosti med ženskami, ki je aprila znašala 9,8 odstotka. Skupaj je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji aprila dosegla raven iz jeseni 2006, med moškimi je dosegla raven iz maja 2006, med ženskami pa iz aprila 2007, navaja statistični urad. Še vedno so najbolj na udaru predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo skoraj četrtino delovno aktivnih oseb v Sloveniji. V aprilu so tako predelovalne dejavnosti zaposlovale približno 3400 oseb manj kot v marcu. V večini ostalih dejavnosti se je število delovno aktivnih zvišalo. Najbolj, za nekaj več kot 300, se je zvišalo število delovno aktivnih oseb v gradbeništvu. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je število registriranih brezposelnih oseb v maju zvišalo za približno 1700 oseb, kar napoveduje nadaljnjo, a manjšo rast stopnje registrirane brezposelnosti.	STA	Dnevnik	2009-06-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042205306/posel/novice/1042205306	Milijonski posel z delnicami Gorenja med KD in Istrabenzom	gospodarstvo, ekonomija	Milijonski posel z delnicami Gorenja med KD in Istrabenzom  Ljubljana - Le nekaj dni za tem, ko je družba KD Kapital, ki sodi v Skupino KD Group Matjaža Gantarja, predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja z nakupom 17 odstotkov Istrabenza ubranila pred tem, da bi državni Petrol v nadzorni svet koprskega holdinga imenoval tri svoje predstavnike, je Istrabenz družbam in skladom iz Skupine KD Group omogočil delni izstop iz lastništva Gorenja po visoki ceni. Istrabenz je namreč za 11,64 milijona evrov od več skladov in družb iz Skupine KD Group kupil 324.182 delnic velenjskega proizvajalca bele tehnike, za delnico pa je odštel kar 35,9 evra, oziroma 20 odstotkov več, kot je znašal takratni enotni tečaj. Posledično so skladi in družbe iz Skupine KD Group za svoj paket delnic iztržili kar dva milijona evrov več, kot če bi delnice prodali po borzni ceni. Ob tem velja opozoriti, da je do posla med KD in Istrabenzom prišlo le nekaj dni za tem, ko je KD Kapital od Maksime Holding, ki jo prek FB Investicij obvladuje Igor Bavčar, kupil 17 odstotkov Istrabenza. Kako, če sploh, je posel z delnicami Gorenja povezan z vstopom KD v lastništvo Istrabenza, ni znano, prav tako uradno ni znano niti to, koliko je KD Kapital odštel za 17-odstotni delež Istrabenza. Čeprav je moral predsednik uprave Maksime Holding Nastja Sušinski na zahtevo zastopnika Dnevnika na zadnji skupščini razkriti celotno pogodbo med Maksimo in KD, podrobnosti ostajajo skrivnost. Vsi zastopniki, ki so na skupščini Maksime Holding pregledali pogodbo, so morali namreč podpisati izjavo o varovanju poslovne tajnosti, v primeru, da bi razkrili kateri koli element pogodbe, pa bi morali Maksimi Holding plačati tri milijone evrov odškodnine. Neznana za zdaj ostaja tudi cena, po kateri je Istrabenz od luksemburškega World Investment Opportunities Funds (WIOF) kupil dobrih 25.000 Gorenjevih delnic. Mimogrede, prav WIOF se je v začetku minulega leta - tako kot skladi KD - krepil v lastništvu koprskega holdinga in skoraj sočasno s KD tudi izstopil iz njegovega lastništva. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-09-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042292696/posel/novice/1042292696	Izteka se rok za prijavo terjatev do Steklarske nove v stečaju	gospodarstvo, ekonomija	Izteka se rok za prijavo terjatev do Steklarske nove v stečaju  rogaška slatina - Stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola pričakuje danes še zadnje prijave upniških terjatev, saj je podjetje od maja letos v stečaju. Največji upniki družbe so Elektro Celje, Geoplin in Davčna uprava RS.  (Slika je simbolična.) (Foto: Jaka Adamič) Družbeniki novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla, ki bi rada nadaljevala proizvodnjo podjetja v stečaju, naj bi danes sporočili, ali so se odločili sprejeti eno izmed treh novih ponudb za najem proizvodnje in opreme Steklarske nove. Eden izmed družbenikov Stjepan Miklaužić je napovedal, da naj bi do danes z vsemi tremi ponudniki opravili pogovore. Po njegovi oceni gre za resne ponudnike, sprejeli pa bodo ponudbo tistega, ki bo zagotovil najem opreme in proizvodnje Steklarske nove ter delavcem ponudil vsaj minimalne plače med šestmesečnim najemom. Miklaužić je še izrazil pričakovanje, da bodo z morebitnim izbranim ponudnikom uspeli zagnati podjetje, ki bo zagotavljalo proizvodnjo za dlje časa in bi bilo evropsko konkurenčno. Zanimanje za najem Steklarske nove sta pokazala tudi podjetnika Joc Pečečnik in Martin Konte, vendar dogovora z družbeniki Steklarske, proizvodnja stekla nista dosegla.	sta	Dnevnik	2009-08-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042285424/posel/novice/1042285424	Nikkei nekoliko višje, nafta malenkost navzdol	gospodarstvo, ekonomija	Nikkei nekoliko višje, nafta malenkost navzdol  New York/Tokio/Singapur - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri 9723,16 točke. To je za 71,14 točke oz. 0,74 odstotka več kot v torek.  Azijska borza. (Foto: Reuters) Trgovanje na največji azijski borzi je potekalo v znamenju objav trimesečnih poslovnih rezultatov japonskih družb, na zmerno rast delniških tečajev pa je vplivalo tudi torkovo dogajanje v ZDA. Objave četrtletnih poslovnih rezultatov, ki so pri nekaterih družbah - Caterpillar in Apple - presegla pričakovanja analitikov, ter ocena predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve Bena Bernankeja, da naj bi največje svetovno gospodarstva okrevalo še letos, sta pozitivno vplivali na trg. Na Wall Streetu se je v torek delniški indeks Dow Jones povzpel za 67,79 oz. 0,77 odstotka na 8915,94 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 6,91 točke oz. 0,36 odstotka in dosegel vrednost 1916,20 točke. Nafta okoli 65 dolarjev Nafta se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju, potem ko so v ZDA objavili tedenske podatke o zalogah nafte, nekoliko pocenila, a ostaja okoli 65 dolarjev za 159-litrski sod. Višje zaloge v ZDA po mnenju analitikov kažejo, da povpraševanje po črnem zlatu v največjem svetovnem gospodarstvu ostaja medlo. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v septembru se je opoldne po singapurskem času pocenila za 53 centov na 65,08 dolarja. Za to nafto je bilo treba v torek, ko so se iztekle avgustovske terminske pogodbe, odšteti 64,72 dolarja, kar je 74 centov več kot dan prej, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V Londonu se je severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v septembru, pocenila za 41 centov na 66,46 dolarja. Zaloge črnega zlata v ZDA so se pretekli teden zvišale za 3,1 milijona 159-litrskih sodov, medtem ko so se zaloge bencina okrepile za 1,3 milijona sodov, je pozno popoldne v torek objavil ameriški naftni inštitut (API). Analitiki so pričakovali, da se bodo po podatkih API zaloge zmanjšale za dva milijona sodov. Naftni trg bo zdaj usmerjen na podatke o zalogah nafte, ki jih bo danes objavilo ameriško ministrstvo za energetiko. Medtem ko podatki AP slonijo na prostovoljnih podatkih proizvajalcev nafte, morajo ti ministrstvu podatke oddajati obvezno. Cena nafte se je z 58,78 dolarja pred dvema tednoma zvišala predvsem zaradi boljših od pričakovanih poslovnih rezultatov nekaterih ameriških družb v drugem četrtletju. Izboljšanje poslovanje nekaterih družb je odraz krčenja stroškov, na primer odpuščanj, ki po drugi strani zavirajo povpraševanje potrošnikov. Po mnenju nekaterih analitikov so boljši dobički družb dober znak okrevanja, hkrati pa si želijo makroekonomskih podatkov, ki bi to potrdili. Ob tem opozarjajo, da korak naprej ovira visoka stopnja brezposelnosti. Predsednik ameriške centralne banke Fed Ben Bernanke je v torek poudaril, da se bo gospodarska rast začela še letos, vendar bo počasna. Hkrati je ocenil, da se bo stopnja brezposelnosti zvišala, še poroča AP.	STA	Dnevnik	2009-07-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042306267/posel/novice/1042306267	Vodenje Vzajemne prevzel Hvala, Aver ostaja v zavarovalnici	gospodarstvo, ekonomija	Vodenje Vzajemne prevzel Hvala, Aver ostaja v zavarovalnici  Ljubljana - Potem ko je nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v petek iz krivdnih razlogov odpoklical predsednika uprave Boštjana Averja, do nadaljnjega zadolžitve predsednika uprave prevzema preostali član uprave Davor Hvala. Aver ostaja zaposlen v Vzajemni.  Boštjan Aver. (Foto: Matjaž Rušt/Indirekt) Vzajemna bo o odpoklicu bivšega predsednika uprave obvestila Agencijo za zavarovalni nadzor, so danes še sporočili iz Vzajemne. Kot je znano, je Agencija za zavarovalni nadzor Vzajemni prejšnji teden napovedala imenovanja izredne uprave. Vzajemna je poziv agencije k izjasnitvi glede napovedanega ukrepa prejela prejšnjo sredo, nadzorniki pa so se z njim seznanili na petkovi seji ter se glede na navedbe v pozivu odločili odpoklicati Averja. Ob tem v Vzajemni dodajajo, da bodo na poziv agencije odgovorili v postavljenem roku, to je najpozneje do četrtka. Agencija, ki je ukrepanje zoper Vzajemno napovedala predvsem zaradi pomanjkljivosti pri delovanju nadzornega sveta zavarovalnice, ima za oblikovanje odločitve sicer dva tedna časa.	sta	Dnevnik	2009-10-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042454473/posel/novice/1042454473	Sava za obveznice zastavila še odstotek Gorenjske banke	gospodarstvo, ekonomija	Sava za obveznice zastavila še odstotek Gorenjske banke   Sava za obveznice zastavila še odstotek Gorenjske banke Sava je v sredo zagotovila dodatno zavarovanje obveznic z oznako SA02. V skladu s pogodbo iz aprila lani je na račun fiduciarja prenesla še slab odstotek Gorenjske banke, tako da skupno število delnic, prenesenih v zavarovanje za obveznice, znaša že več kot 7,2 odstotka Gorenjske banke.Pred stečajem tudi invalidsko podjetje Novoles - Primara Potem ko je šel v stečaj Novoles, bo enaka usoda doletela tudi njegovo invalidsko podjetje Novoles - Primara. Ker je preveč vezana na svojega lastnika, ji namreč ni preostalo drugega, kot da prosi vlado za izdajo predhodnega soglasja za začetek stečaja. Ena od možnosti je bila tudi prostovoljna likvidacija, vendar invalidsko podjetje nima dovolj sredstev za poplačilo dolgov, obenem pa je za obveznosti matične družbe zastavilo lastne nepremičnine. Še leta 2009 je sicer ustvarilo skoraj pet milijonov evrov prometa in imelo več kot 50 zaposlenih. Krka: zmaga na švedskem sodišču, poraz na norveškem Višje sodišče v Oslu je zavrnilo pritožbo Krkine hčerinske družbe na Švedskem zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče na predlog družbe AstraZeneca začasno prepovedalo uvoz in prodajo zdravila, ki vsebuje učinkovino esomeprazol na Norveškem. Krka Sverige verjame, da bo v glavnem postopku dokazala, da patenta ne krši. Prejela je tudi odločbo sodišča v Stockholmu, ki je zavrnilo začasno odredbo, ki jo je prav tako zahtevala AstraZeneca.Ivanc prvi nadzornik Name Nadzorni svet Name je na včerajšnji seji za svojega predsednika imenoval Uroša Ivanca, za njegovega namestnika pa Milana Kneževiča.Pšeničnik bi prevzel Zdravilišče Rogaška Potem ko je pred dnevi odkupilo 20 odstotkov Zdravilišča Rogaška, ki so bili še pred nekaj meseci v lasti prvega moža Mateja Goričana, in prišlo do skoraj polovice lastniškega deleža, je podjetje S. P. Plod Stanislava Pšeničnika objavilo namero za prevzem družbe.Bivši direktor Hita Alpinee brez razrešnice Lastniki družbe Hit Alpinea iz Kranjske Gore na včerajšnji skupščini bivšemu direktorju Alešu Topolšku zaradi ugotovljenega negospodarnega ravnanja niso dali razrešnice. O nadaljnjih postopkih se bo odločil nadzorni svet.Podaljšan rok za preizkus terjatev TVM Sodišče je v stečaju Tovarne vozil Maribor (TVM) ugodilo zahtevi upravitelja, da se rok za preizkus terjatev zaradi njihovega velikega števila (291) podaljša za dva meseca.Pripravila Tomaž Modic in sta		Dnevnik	2011-06-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042273136/posel/novice/1042273136	Katar se pogaja za nakup deleža v nemškem Porscheju	gospodarstvo, ekonomija	Katar se pogaja za nakup deleža v nemškem Porscheju  sttutgart - Nemški proizvajalec luksuznih športnih avtomobilov Porsche je danes potrdil, da se pogaja glede prodaje deleža podjetja zalivski državi Katar. Pri tem so dejali, da se pogajajo le s Katarjem, in dodali, da pogovori potekajo v dobrem vzdušju, a zaenkrat še ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev.  V okviru reševanja svojega položaja se Porsche med drugim pogovarja za pridobitev 1,75 milijarde evrov posojila v okviru nemškega državnega programa za spodbujanje gospodarstva. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Zaenkrat ni znano, za kakšno morebitno naložbo naj bi šlo, časnik Financial Times pa na podlagi virov blizu pogajalcev piše, da se Katar oziroma njegova naložbena roka Qatar Investment Authority (QIA) zanima za delež v višini do 25 odstotkov. Vsakršna njihova naložba naj bi se odvila kot del dokapitalizacije podjetja v višini do 4,5 milijarde evrov, v kateri naj bi kot obstoječi lastnici sicer sodelovali tudi družini Porsche in Piech. Porsche se bori z devetimi milijardami evrov dolga, ki izvira z naslova prevzemanja prav tako nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen (VW). Zdaj ima Porsche v lasti več kot 50 odstotkov VW, namero za povečanje deleža na 75 odstotkov pa je opustil, potem ko mu je zmanjkalo sredstev. Avtomobilska proizvajalca se tako zdaj pogovarjata o pogojih za svojo združitev.	sta	Dnevnik	2009-06-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042278171/posel/novice/1042278171	Skupščina Kada za članico uprave imenovala Strojin Štamparjevo	gospodarstvo, ekonomija	Skupščina Kada za članico uprave imenovala Strojin Štamparjevo  Ljubljana - Delničarji Kapitalske družbe (Kad) so se danes seznanili z letnim poročilom Kada, ki je poslovno leto 2008 zaključil z izgubo v višini 115,7 milijona evrov. Skupščina ni podprla predloga nadzornikov o imenovanju Stojana Nikoliča za člana uprave in z večino glasov za članico uprave imenovala Anjo Strojin Štampar.  Anja Strojin Štampar. (Foto: Anja Avšič) Skupščina je umaknila predlog za imenovanje prokurista, na mesto katerega je bila prvotno predlagana Strojin Štamparjeva. Člani skupščine so danes na podlagi sporazumnega prenehanja mandata razrešili Matejo Božič in nadzornemu svetu naložili, da nemudoma prične s postopkom imenovanja tretjega člana uprave Kapitalske družbe. Skupščina je za članico uprave imenovala Anjo Strojin Štampar, ki petletni mandat nastopi v petek, 3. julija. Kot so še sporočili iz Kada, so se delničarji seznanili z letnim poročilom Kada in skupine Kad za leto 2008 ter za revizorja imenovali revizijsko družbo Ernst & Young. Kad je poslovno leto 2008 zaključil z izgubo v znesku 115,7 milijonov evrov. Poleg finančne krize ter rekordnih padcev cen vrednostih papirjev, ki so se odrazili v potrebnih slabitvah finančnih naložb, so na poslovni izid bistveno vplivali tudi oblikovanje potrebnih rezervacij zaradi zagotavljanja zajamčene donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov v upravljanju, neodplačen prenos delnic Zavarovalnice Triglav na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter povečanje letnega vplačila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s predhodnih 39,1 milijona evrov na 49 milijonov evrov. Na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Kada so med drugim v letu 2008 vplivale tudi nekatere poslovne odločitve, ki so podcenile tveganja in primernost izbire trenutka naložbenih strategij pokojninskih skladov. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja ostaja Kad finančno močna družba ter kapitalsko ustrezna izvajalka dodatnega pokojninskega zavarovanja. S svojim kapitalom zagotavlja zadostne vire za vzdržno upravljanje in zagotavljanje zajamčene donosnosti pokojninskih skladov ter dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno, so še sporočili iz Kada.	sta	Dnevnik	2009-06-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042527089/posel/novice/1042527089	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Nova KBM 1,54 % Gorenje 5,53 %		Dnevnik	2012-05-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042222158/posel/novice/1042222158	Dars je podaljšal rok za odpiranje ponudb za predor Markovec	gospodarstvo, ekonomija	Dars je podaljšal rok za odpiranje ponudb za predor Markovec  Ljubljana - Družba za avtoceste v RS (Dars) je podaljšala rok za odpiranje ponudb za predor Markovec na hitri cesti Koper - Izola. Prvi predviden rok je bil 17. november, na podlagi prošenj ponudnikov, ki zaradi aktualne finančne krize potrebujejo dalj časa za zagotovitev bančne garancije za resnost ponudbe, pa je Dars rok podaljšal do 4. decembra.  Kot so sporočili iz Darsa, je po razlagi ponudnikov zaradi svetovne finančne krize poslovanje z bankami oteženo in upočasnjeno, zato se močno podaljšuje čas za pridobitev bančne garancije. (Foto: Jaka Adamič) Kot so sporočili iz Darsa, je po razlagi ponudnikov zaradi svetovne finančne krize poslovanje z bankami oteženo in upočasnjeno, zato se močno podaljšuje čas za pridobitev bančne garancije. Tako je na primer eden od ponudnikov predlagal podaljšanje za dva tedna, eden pa za tri tedne, Dars pa se je nato odločil rok za odpiranje ponudb podaljšati za 17 dni. Drugi razpis za predor Markovec je bil objavljen 26. septembra, saj je Dars prvega po številnih zapletih s pritožbami razveljavil. Zainteresirani ponudniki, ki lahko predložijo samostojno ponudbo ali ponudbo v skupnem nastopu, morajo ponudbe oddati do 4. decembra do 10. ure. Uro kasneje bo v prostorih DDC potekalo javno odpiranje ponudb. Vsak ponudnik mora skupaj s ponudbo predložiti tudi bančno garancijo za resnost ponudbe v višini tri milijone evrov in veljavnostjo najmanj 142 dni po poteku roka za predložitev ponudbe. Izbrani izvajalec bo imel 32 mesecev časa, da zgradi predor Markovec.	STA	Dnevnik	2008-11-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042428245/posel/novice/1042428245	Bivši član uprave Goldmana Sachsa obtožen trgovanja z notranjimi informacijami	gospodarstvo, ekonomija	Bivši član uprave Goldmana Sachsa obtožen trgovanja z notranjimi informacijami  Rajata K. Gupto, bivšega člana uprave Goldman Sachs Group Inc. (GS), je državna agencija za nadzor poslovanja z delnicami in vrednostnimi papirji (SEC) obtožila trgovanja z notranjimi informacijami. Gupta, trdi SEC, je kot član uprave GS kršil zakon s posredovanjem zaupnih informacij Raju Rajaratmanu, vodji pomembne Galleon skupine za poslovanje s skladi tveganega kapitala. Obveščen, da je Warren Buffet načrtoval nakup delnic GS v vrednosti petih milijard dolarjev, je Gupta posredoval novico Raju, ta pa je še pred zaključkom borze kupil 300.000 delnic ter naslednji dan zaslužil več kot 18 milijonov dolarjev.  (Foto: Reuters) Javnosti malo znani Gupta, ki je bil dolga leta direktor in hrbtenica McKinsey&Co, sloveče finančno-svetovalne firme, velja za svečenika ameriških financ. Charles Ferguson, režiser dokumentarnega filma Inside Job o finančnem neuspehu pred dvema letoma in pol, je potem, ko je v nedeljo prejel oskarja, dejal, da še vedno čaka, da bo kdo iz kroga velikih menedžerjev režiserjev finančne krize končal za zapahi. Je to Rajat Gupta? Gupta je bil v središču tega kroga in ga s finančnega, materialno dobičkarskega stališča trgovanje z notranjimi informacijam sploh ne bi smelo zanimati. Zakaj je torej Gupta posredoval te informacije svojemu prijatelju Rajaratnamu? Gre zgolj za (številne) prijateljske klepete, kot trdi obramba 62-letnega menedžerja, ali pa gre za kaj globljega? Gupta je izdal zaupanje najuglednejših ameriških javnih podjetij, razkril je njihove najobčutljivejše in najdragocenejše skrivnosti, je dejal Robert Khuzami, eden od petih članov SEC, ki jih imenuje predsednik ZDA. poslovni@dnevnik.si	Andrej Mrevlje,New York	Dnevnik	2011-03-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042244018/posel/novice/1042244018	Prvi nadzornik Ljubljanske borze je postal član uprave Dunajske borze Heinrich Schaller	gospodarstvo, ekonomija	Prvi nadzornik Ljubljanske borze je postal član uprave Dunajske borze Heinrich Schaller  Ljubljana - Nadzorni svet Ljubljanske borze je na današnji ustanovni seji za predsednika izvolil Heinricha Schallerja, ki je sicer član uprave Dunajske borze, 81-odstotne lastnice Ljubljanske borze. Nadzorniki so Andreju Šketi, ki je bil član uprave borze že doslej, podelili nov petletni mandat člana uprave. Drugega člana bodo še imenovali.  Novi prvi nadzornik Ljubljanske borze Heinrich Schaller (Foto: Luka Cjuha) Kot so sporočili z Ljubljanske borze, je uprava borze novembra lani v okviru prevzema s strani Dunajske borze podala predlog sporazumnega prenehanja mandata članov uprave. Zaradi tega je nadzorni svet ponovno imenoval Šketo za člana uprave, nov mandat pa mu začne teči v soboto, 14. februarja. Postopek imenovanja drugega člana uprave bodo nadzorniki nadaljevali na podlagi obravnave nove strategije Ljubljanske borze v aprilu. Drugi član uprave Ljubljanske borze bo imenovan v kratkem, je poudaril Schaller. Največji izziv, s katerim bo borza soočena oz. se v teh turbulentnih časih z njim že sooča, je po Schallerjevem mnenju dvig likvidnosti borznega trga. Dodal je, da ima celotna skupina borz, v kateri so poleg Ljubljanske borze še Praška, Budimpeška in Dunajska borza, dolgoročni cilj nadaljnjega razvoja lokalnih trgov ter z medsebojnim sodelovanjem izboljšati ponudbo storitev in finančnih produktov. Kratkoročno želimo še izboljšati mednarodno prepoznavnost trgov in zagotoviti učinkovitost prodajnih kanalov na področju trgovalnih podatkov, srednjeročno pa so naš cilj tudi sinergije in nove možnosti razvoja na področjih uporabe skupne trgovalne infrastrukture, razvoja novih produktov in skupnih promocij izdajateljev, je dodal. Dosedanji prvi mož Ljubljanske borze Marko Simoneti bo po prenehanju mandata kot zunanji svetovalec zagotavljal podporo celotni skupini WBAG borz. V primeru prenehanja funkcije in delovnega razmerja mu sicer pripada odpravnina 12 mesečnih plač. Kot predsednik uprave borze to izplačilo tudi v pogojih finančne in gospodarske krize sprejemam z mirno vestjo, je poudaril Simoneti in dodal, da ga razume tudi kot nagrado s strani nekdanjih delničarjev za opravljeno delo in povečano vrednost družbe. Simoneti je v letu 2007 prejel 213.000 evrov bruto plače. Simoneti je ob koncu mandata v pisni izjavi še ocenil, da je uprava sprejeto strategijo razvoja uspešno in pravočasno izvedla do konca, ne glede na številna nasprotovanja in trenutne krizne razmere na finančnih trgih. Dodal je, da je bil v prvem koraku predviden pospešen razvoj kakovosti trga ob sodelovanju domačih udeležencev trga kapitala, v drugem koraku pa je bila predvidena integracija z drugimi organiziranimi trgi v EU. Kot je poudaril, so v mandatu od leta 2005 do leta 2008 na borzi med drugim povečali pomen borze za slovensko gospodarstvo z uvrstitvijo delnic bank, zavarovalnic in telekomunikacijske družbe, dvignili kvaliteto trga predvsem pri najboljših slovenskih izdajateljih, razvili nove oblike sodelovanja z drugimi borzami v jugovzhodni Evropi in s tem ohranili dober položaj v regiji, poslovali finančno uspešno, pri čemer pa se je obremenitev udeležencev trga s stroški borze v celotnem razdobju zmanjševala ter sodelovali pri prodaji večinskega lastniškega deleža borze. S prevzemom s strani Dunajske borze in v povezavi z vsemi borzami v skupini se Ljubljanski borzi odpirajo številne priložnosti, predvsem na področju pridobivanja mednarodnih vlagateljev, razvoja novih produktov in storitev ter izboljšanja cenovne konkurenčnosti borze. Vse to bi po koncu finančne krize po njegovem mnenju moralo zagotoviti tudi boljšo likvidnost pri najboljših izdajateljih in s tem višjo kvaliteto organiziranega trga v Sloveniji. Za realizacijo teh možnosti mora Ljubljanska borza v dogovoru z večinskim lastnikom oblikovati novo strategijo razvoja, dobiti novo upravo s polnim mandatom ter pritegniti k izvajanju te strategije tudi vse domače nosilce razvoja trga kapitala, je poudaril Simoneti. Nadzorniki so na seji obravnavali tudi poročilo uprave za leto 2008 in ugotovili, da je borza uspešno izvedla načrtovane projekte za leto 2008 ter v zaostrenih pogojih na kapitalskem trgu dosegla relativno dober finančni rezultat. Ob koncu mandata se je nadzorni svet obema članoma uprave Simonetiju in Šketi zahvalil za dobro vodenje borze v obdobju 2005-2009, so še sporočili z borze. Delničarji Ljubljanske borze so na seji 14. januarja za člane nadzornega sveta poleg Schallerja imenovali še Filipa Ogrisa Martiča iz Telekoma Slovenije in Borisa Pesjaka iz Factor banke. Omenjeni so se v nadzornem svetu družbe pridružili Milani Lah (Probanka) in Deanu Čendaku (Publikum).	sta	Dnevnik	2009-02-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042367542/posel/novice/1042367542	Sarkozy dviga upokojitveno starost in davke	gospodarstvo, ekonomija	Sarkozy dviga upokojitveno starost in davke  Ljubljana - Francoska vlada bo povišala minimalno starost za upokojitev s 60 na 62 let in dvignila davke na kapital, s čimer želi zmanjšati izgube v pokojninski blagajni in ohraniti najvišjo bonitetno oceno države. Z dvigom starostne meje za upokojitev se Francija priključuje Nemčiji, Španiji, Italiji in še drugim evropskim državam, ki so posegle po tovrstnih reformah, pred podobnimi odločitvami pa je tudi Slovenija.  Nicolas Sarkozy (Foto: Reuters) Vsa Evropa se namreč sooča z daljšanjem pričakovane življenjske dobe v kombinaciji z vse nižjo rodnostjo. Da je reforma nujna tudi v Franciji, kaže trend večanja izgub pokojninske blagajne iz leta v leto. Ta je leta 2008 znašala 5,6 milijarde evrov, lani se povzpela na 8,2 milijarde, letos pa naj bi znašala že 10,7 milijarde evrov. Starostna meja za upokojitev se bo povišala postopoma do leta 2018, država pa naj bi do takrat prihranila 19 milijard evrov. Francoze pa čaka še povečanje davkov na opcije na delnice, dividende in kapitalske dobičke, s čimer naj bi vlada naslednje leto prihranila 3,7 milijarde evrov. Napovedane reforme so v Franciji sprožile val neodobravanja in več stavk sindikatov. Povišanje minimalne upokojitvene starosti je v Franciji tabu tema že vse od leta 1982, ko je tedanjemu predsedniku Francoisu Mitterrandu spodnjo mejo za upokojitev s 65 uspelo znižati na 60 let, kar je veljalo za eno ključnih reform tedanje vlade. Sicer pa se v Franciji moški povprečno upokojijo pri 58,7 leta starosti, ženske pa pri 59,5 leta starosti, medtem ko je povprečje v članicah OECD precej višje, pri 63,5 leta za moške in 62,3 leta za ženske. jan.bratanic@dnevnik.si	Jan Bratanič	Dnevnik	2010-06-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042442255/posel/novice/1042442255	SCT se dogovarja o konverziji terjatev in vstopu partnerja	gospodarstvo, ekonomija	SCT se dogovarja o konverziji terjatev in vstopu partnerja  Družba SCT pripravlja spremembe načrta finančnega prestrukturiranja v smeri konverzije terjatev v lastniške deleže, še vedno pa se dogovarja tudi o vstopu partnerja, ki bi zagotovil potreben denar in posle. V postopku prisilne poravnave je bilo prijavljenih za 220 milijonov evrov terjatev, kaže danes objavljeni zapisnik seje upniškega odbora.  SCT,simbolična slika. (Foto: L Cjuha) Upniški odbor je na seji, ki je bila 22. aprila in katere zapisnik je danes objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), med drugim obravnaval načrtovane spremembe načrta finančnega prestrukturiranja. Svetovalec SCT v postopku prisilne poravnave Stane Droljc je pojasnil, da spremembe načrta pripravljajo in da je veliko razgovorov s pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti podjetij. Po Droljčevih besedah je predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar dal izrecno navodilo za spremembo programa v smeri konverzije terjatev v lastniške deleže . Poleg tega še vedno tečejo pogovori z morebitnimi partnerji za vstop v lastništvo SCT, katerim so tudi predstavili, koliko denarja bi bilo potrebnega za uspešno prisilno poravnavo in kakšen obseg poslov bi moral ta partner zagotoviti. Če do 15. maja ne bo konkretnih rešitev, dolžnik do 25. maja ne bo mogel predložiti spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, je dejal Droljc. SCT bo tudi ugovarjal na ugovor prisilne upraviteljice Majde Šantl na postopek prisilne poravnave, je povedal Droljc in dodal, da bo edina rešitev za uspeh ugovora, da se sredstva v denarju hkrati s pridobitvijo novih poslov zagotovijo . Droljc namreč meni, da lahko konverzija terjatev reši bodoče probleme, sedanjih pa nikakor ne . Po njegovih besedah se SCT zaveda, da zadeva ni rešljiva, če ne bo svežega denarja vsaj v višini za izplačilo plač ter ne bo zagotovljenega novega posla. Član upravnega odbora SCT Janez Jamnik je na vprašanje, kakšna je pripravljenost glavnega delničarja na zmanjšanje osnovnega kapitala na nič in na povečanje kapitala z novimi denarnimi vložki, povedal, da sta z drugim članom upravnega odbora Aleksandrom Mezetom že februarja predlagala, da SCT Holding - ki je v lasti Zidarja, Jamnika in Mezeta in je večinski lastnik SCT - proda paket 76 odstotkov delnic SCT za en evro. Edini pogoj za to prodajo, ki je po Mezetovih besedah stališče le dveh lastnikov SCT Holdinga, bi bil, da bi kupec dal zagotovilo, da se prisilna poravnava SCT izpelje. V postopku prisilne poravnave so upniki prijavili 2227 terjatev v skupni višini okoli 220 milijonov evrov, je Šantlova upniškemu odboru predstavila predhodno poročilo glede prijavljenih terjatev. Od tega so pravne osebe prijavile 661 terjatev v višini 184,5 milijona evrov, od česar bo priznanih za 124 milijonov evrov terjatev. Zaposleni so prijavili 1566 terjatev v višini med šest in osem milijonov evrov, pri čemer pa še ni znano, koliko od teh bo prerekanih, ker Šantlova teh terjatev še ni v celoti preverila. Rok za objavo končnega seznama prijavljenih terjatev je bil 25. april. SCT je sicer aprila posloval podobno kot marca, je upniškemu odboru povedal Jamnik. Glavni cilj družbe je bil zmanjševati škodo na projektih. SCT je z vsemi tremi glavnimi naročniki - Družbo za avtoceste v RS, Direkcijo RS za ceste in Mestno občino Ljubljana - uspel doseči dogovor o prenosu vodilnega partnerstva v izogib unovčevanju bančnih garancij. To se bo odrazilo v nižjem obsegu unovčenih garancij v aprilu, je dodal.	sta	Dnevnik	2011-05-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042498389/posel/novice/1042498389	Štrukelj bo vodil nadzornike Modre zavarovalnice	gospodarstvo, ekonomija	Štrukelj bo vodil nadzornike Modre zavarovalnice   Štrukelj bo vodil nadzornike Modre zavarovalnice Člani nadzornega sveta Modre zavarovalnice so na konstitutivni seji za predsednika nadzornega sveta imenovali Branimirja Štruklja, za njegovega namestnika pa Aleša Groznika.Triglav nepremičnine po nakupih v Beogradu Hčerinska družba Zavarovalnice Triglav, družba Triglav nepremičnine, je za skoraj pet milijonov evrov kupila beograjsko nepremičninsko družbo Pista. Na to družbo je Gorenjeva srbska hčerinska družba pred kratkim prenesla poslovno stavbo v Beogradu s 3500 kvadratnimi metri neto površin, s temi prostori pa nameravajo v Zavarovalnici Triglav rešiti prostorsko problematiko Triglav Osiguranja. Vodnik kupil delnice Petrola Član uprave Petrola Rok Vodnik je konec minulega tedna kupil 50 delnic Petrola, vrednih 8000 evrov. Vodnik ima po novem v lasti 220 delnic Petrola. Rast porabe elektrike Poraba električne energije v Sloveniji je bila v prvih enajstih mesecih za slabih pet odstotkov večja kot v enakem obdobju lani. Neto skupna proizvodnja električne energije se je novembra glede na mesec prej znižala za štiri gigavatne ure (GWh), poraba pa se je povečala za 32 GWh.NFD znova v prodajo netržnih naložb Družba za upravljanje NFD je včeraj znova objavila javno vabilo za prodajo njenih deležev v Novi Ljubljanski banki, Banki Celje, Hotelih Bernardin, Certi, Beti holdingu, Termah Maribor in Aeru. Država pogojno dokapitalizirala Peko Potem ko so predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za gospodarstvo pred dnevi zahtevali, da mora uprava Peka dopolniti sanacijski načrt, če želi dokapitalizacijo države, je vlada konec minulega tedna odločila, da bo Peko v višini šestih milijonov evrov pogojno dokapitalizirala. Sveža sredstva, ki bodo nakazana na poseben račun, bo Peko med drugim lahko črpal, če bodo banke pristale na reprogramiranje posojil in če bo Peko našel zasebnega vlagatelja, ki bo pripravljen v družbo vložiti najmanj 20 odstotkov zneska načrtovane dokapitalizacije. Kot smo že poročali, se vodstvo Peka dogovarja z Alpino, da bi v Peko prenesla program modne obutve.Valant kupil delnice NFD Holdinga Predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant je kupil še 1000 delnic NFD Holdinga in s tem svoj delež povečal na 83.328 delnic. Sod prodal Nolik Slovenska odškodninska družba je konec minulega tedna prodala svoj 20-odstotni delež novomeške družbe Nolik. Omenjeni paket delnic je kupila družba Eleapharm, ki se uradno ukvarja z raziskovanjem trga in javnega mnenja, njen lastnik pa je Luka Virant.Grilanc nov izvršni direktor Alte Investa Valter Grilanc je postal nov izvršni direktor borznoposredniške družbe Alta Invest. Doslej je bil Grilanc direktor sektorja svetovanja in prodaje v Alti Invest, pred tem pa član uprave družbe za upravljanje MP DZU.Pripravil: Matjaž Polanič		Dnevnik	2011-12-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/276202/posel/novice/276202	Elektronček stavi na ves svet	gospodarstvo, ekonomija	Elektronček stavi na ves svet  Mengeš - Skupina Elektronček iz Mengša je razvila celotno lastno proizvodnjo igralniških aparatov, od softwara do mehanske konstrukcije. Elektronček Group sestavljajo družbe Elektronček, Kongo Hotel$amp,Casino, Interblock Asia-Pacific, Interblock Kanada, Interblock Europe in Interblock USA.  Na izboru gazele osrednjeslovenske regije v Ljubljani se je zmage veselil ustanovitelj in direktor Elektrončka Jože Pečečnik. Do prodaje polovičnega deleža v letu 2006 sta bila lastnika Jože Pečečnik in Tomaž Žvipelj, zdaj pa je skupina v polovični lasti avstralske družbe Aristocrat Leisure Cyprus Limited. Generalni direktor Elektronček Group in vseh odvisnih družb, razen igralnice Kongo, je Tomaž Žvipelj. Leta 1989 je Jože Pečečnik z mamino finančno pomočjo ustanovil podjetje Elektronček, ki naj bi razvijalo alarmne sisteme. Kasneje se je preusmeril na izvoz in servisiranje računalnikov. Ker so marže precej padle, je začel s proizvodnjo računalniških blagajn in odprl trgovska podjetja po Sloveniji. V igralništvo je vstopil pred desetimi leti, razvil svoj igralniški avtomat pod blagovno znamko Interblock in z njim na londonskem sejmu igralnih avtomatov požel takojšen uspeh. Interblock je uveljavljena in zaščitena blagovna znamka v več kot 74 državah, vključujoč posamezne države znotraj ZDA. Postati želimo najboljši v svoji tržni niši in z igralniškimi avtomati pokriti celoten svetovni igralniški trg. Igralništvo je visokoregulirana panoga, konkurenca je močna, pot do začrtanega cilja pa največkrat ni znana, zato s svojimi idejami in tržnimi pristopi največkrat orjemo ledino, pravijo v Elektrončku, ki želi doseči vodilni tržni delež z eno ali več postajnimi igralnimi mizami v Evropi. V Belgiji, na Nizozemskem, v Sloveniji, Hrvaški, Španiji, Italiji in na Portugalskem že zdaj obvladujejo večino trga. Okrepili bodo tudi delež v Avstraliji in Kanadi, razvojne možnosti vidijo še v ZDA. Letos kot skupina načrtujemo prek 55 milijonov evrov prihodkov, od tega okoli 46 milijonov evrov izvoza. Del proizvodnje bo stekel tudi v tovarni Gorenja v Bistrici ob Sotli, kjer naj bi delo dobilo še 40 do 50 ljudi, napovedujejo v Elektrončku.	dnevnik.si	Dnevnik	2007-10-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/274627/posel/novice/274627	,Harrahs bi imel večino pri vsakodnevnem vodenju podjetja,	gospodarstvo, ekonomija	Harrahs bi imel večino pri vsakodnevnem vodenju podjetja  Ljubljana - Načrtovani projekt postavitve turističnega mesta, v katerega naj bi po načrtih Hit in ameriška igralniška družba Harrahs Entertainment vložila 750 milijonov evrov, zbuja precejšnje zanimanje pri investitorjih po vsem svetu.  Niko Trošt: Hit bi moral v perspektivi postati normalna delniška družba, zato bi bila lahko lastniška struktura bolj odprta. Če bodo vzpostavljeni pogoji, bodo številni investitorji pripravljeni vlagati v Hit. Že danes za to kažejo velik interes. Na finančnem trgu bi lahko za investicijske potrebe izdali tudi dolžniške vrednostne papirje oziroma kombinirane, ki jih je mogoče iz dolžniških konvertirati v lastniške vrednostne papirje. Ker je Hit sredi pogajanj z Američani, zaradi poštenega ravnanja vse ponudbe zavrača, pravi predsednik uprave Hita Niko Trošt, ki je deloma razkril tudi ozadje pogajanj z Američani in vlogo državnega sekretarja Andreja Širclja v pogajanjih. Hit in ameriško igralniško podjetje Harrah s Entertainment sta junija podpisala že drugo pismo o nameri za gradnjo turističnega mesta na Goriškem v vrednosti 750 milijonov evrov. Kdaj bi lahko po realnem scenariju partnerja sklenila pogodbo in začela z izvedbenimi deli? Sklenitev obvezujočih aktov je težko napovedati, ker je pogoj za to sprejem ustrezne zakonodaje v Sloveniji, ki bo omogočila lastniške spremembe na področju igralništva in nižje obdavčitve od iger na srečo. Šele to bo omogočilo investiranje v obsežnejše turistične kapacitete. Ko bo zakonodaja sprejeta, nam bi vzelo najmanj tri leta in pol, da bi končali z izvedbenimi deli. S pismom o nameri, ki sta ga podpisala Hit in Harrah s, naj bi bil Hit v deprivilegiranem položaju. Ali je pismo o nameri v kakršnem koli smislu za Hit obvezujoče in ali nam lahko razkrijete podrobnosti, ki jih vključuje? Strani se v nadaljevanju pogajanj in pripravi dokumentov formalnopravno ne moreta sklicevati na pismo o nameri. Z njim je izražena le namera dveh potencialnih partnerjev o skupnem projektu ob predpostavki, da bo država spremenila zakonodajo. Da pismo o nameri vključuje določila, ki so za Hit slaba, bi težko rekel, saj izraža le osnovno namero za sodelovanje. Prava pogajanja o sestavi dokumentov med partnerjema, korporativnih aktih, delniških sporazumih… so v polnem teku. Pri pogajanjih je Hitov cilj, da doseže takšno lastniško strukturo, v kateri bi imel 51-odstotno večino, in vzpostavi trden partnerski odnos za dolgoročno uspešno sodelovanje. Na prvotni predlog spremembe igralniške zakonodaje je Hit podal določene pripombe. Kakšne so bile konkretno te pripombe in v kolikšni meri jih je ministrstvo za finance upoštevalo? Nimamo še povratne informacije, v kolikšni meri bodo naše pripombe upoštevane. Skupaj z drugimi igralnicami in igralniškimi saloni poskušamo doseči, da bi bile vse družbe, ki se ukvarjajo z igralništvom v Sloveniji, v primeru vlaganj v turizem upravičene do degresivne davčne stopnje. Prepričani smo, da je družbena korist takšnega pristopa bistveno večja, kot če država vztraja na obstoječi davčni lestvici. Usmerjanje igralniških podjetij v razvoj vse turistične infrastrukture naj bi bil tudi strateški cilj Slovenije. V krovni družbi bi imel Hit 51-odstotni lastniški delež, kar mu avtomatično še ne zagotavlja vloge večinskega lastnika. Po drugi strani naj bi ustanovili še eno podjetje, ki se bo ukvarjalo z operativnimi posli, v katerem bi imel Harrah s 51-odstotni lastniški delež. Na kakšne način si bo Hit zagotovil najmanj enakopravno vlogo pri upravljanju in vodenju projekta? O vsem se še pogajamo. Izpostaviti bi želel le, da je lastniško razmerje 51 : 49 v Hitovo korist predvideno tako pri kapitalu kot pri upravljanju in nadzoru. V primeru dvotirnega sistema upravljanja je predvideno, da bi Hit imel večino v nadzornem svetu, v primeru enotirnega sistema bi imel večino v upravnem odboru. Harrah s si želi, da bi imel glavno besedo pri vsakodnevnem vodenju podjetja. Če je sistem upravljanja, nadzora in načrtovanja, kjer ima Hit prevladujoč vpliv, pravilno vzpostavljen, bi lahko takšen model dobro deloval. Za dolgoročno uspešnost poslovanja je treba vzpostaviti dober partnerski odnos, v katerem se partnerja zavestno odločita za dolgo skupno življenje. Kakšno vlogo je imel pri pogajanjih državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj? Se je pogajal le o spremembah davčne zakonodaje ali tudi o sami vsebini pisma o nameri? Pri pogajanjih je sodelovala skupina, v katero so bili vključeni predstavniki Hita, podjetja Harrah s, odvetniki in gospod Šircelj. Težko bi rekel, kdo je vodil pogajanja. Šircelj je pri pogajanjih sodeloval ves čas, njegova prisotnost je bila usmerjena v del, ki se nanaša na zakonodajne postopke in spremembo zakonodaje. Ali to pomeni, da Šircelj ni imel glavne vloge in se vmešaval tudi v druge zadeve? Formalno takšna vloga ni bila dodeljena niti pisno niti ustno, šlo je za komunikacijo med partnerjema in predstavnikom države. Je bila uprava Hita v pogajanja z Američani vključena od začetka ali se je na začetku z Američani pogajal le Šircelj? Vključeni smo bili od začetka. Nova uprava je tudi dala pobudo za prvi sestanek. Na prvem srečanju v Sloveniji smo se dogovorili, da bomo izdelali preliminarno investicijsko študijo, ki smo jo pripravljali od maja do oktobra lani. Ministrstvu za finance in predstavnikom vlade smo rezultate študije predstavili 25. oktobra lani na Bledu. Sledilo je trimesečno obdobje, ko Hit v poganjanjih ni sodeloval. V pogajanja se je Hit ponovno vključil konec januarja letos, ko smo se začeli dogovarjati o vsebini pisma o nameri. Ali to pomeni, da so se s podjetjem Harrah s tri mesece pogajali le predstavniki vlade? To bi težko rekel. Verjetno je potekala neka komunikacija, ki se je po mojih informacijah nanašala le na davčno zakonodajo. Pričakovanja podjetja Harrah s so bila, da bodo davki še nižji, kot so je izkazalo kasneje. Znano je, da bo efektivna davčna stopnja ob 303 milijonih evrov bruto realizacije znašala 17,5 odstotka. Hit je zdaj obdavčen z okoli 33-odstotno stopnjo. Po ocenah ekonomistov bi bilo bolj smotrno, če bi država zahtevala, da bi Harrah s zgradil več sob, kot je predvideno zdaj, obenem bi mu še bolj znižala davčno stopnjo. Ali je možno, da je vlada zaradi tega, ker je izposlovala višjo efektivno davčno stopnjo, kot so jo želeli Američani, pristala na manjše število sob? V pogajanjih moraš navsezadnje tudi nekaj dati. Verjetno je bilo tako, težko pa bi to potrdil. Zniževanje davčne stopnje mora biti v korelaciji z vlaganjem v turizem. Če ta vlaganja merimo poenostavljeno s številom sob, je takšna logika na mestu. Za oblikovanje evropskega destinacijskega resorta, kar je cilj Hita in podjetja Harrah s, bi moralo biti število sob večje, kot je predvideno zdaj. Tudi v projektu, ki smo ga predstavili na Bledu, smo predpostavili, da bi najprej zgradili 1500 v kasnejši fazi pa še 500 sob. Harrah s predlaga, da bi v prvi fazi zgraditi 1000 sob, v naslednji pa še 500 sob. Da bi se izognili kanibalizaciji Hita oziroma prevzemanju Hitovih italijanskih gostov, bi morali po obstoječih študijah zgraditi najmanj 2000 sob. Kdo je imel glavno vlogo, da so se tako dogovorili pri pogajanjih? Dokončno ni še nič določeno, v nadaljnjih pogajanjih se lahko to spremeni. Tisoč sob je samo spodnja meja predloga za oblikovanje nove koncesije, ki bo omogočala degresivno obdavčitev igralništva. Kapaciteto 2000 sob, s katerimi bi bila evropska destinacija igralniško-zabaviščnega mesta že močno izražena, je mogoče zagotoviti na dva načina. Hit in Harrah s bi že na začetku zgradila takšne zmogljivosti ali pa bi v projekt privabili svetovno znane hotelske operaterje. Na tak način bi lahko v nadaljevanju tudi širili kapacitete. Katera davčna stopnja bi bila še sprejemljiva za Hit? Če bi Hit povišal število sob s sedanjih 400 na 800 na eni destinaciji, bi se lahko po našem mnenju efektivna obdavčitev znižala z obstoječih 33 na 23 odstotkov. V pismu o nameri so predvidene pogodbene kazni, ki naj bi bile celo pogubne za Hit, če ne bo mogel slediti dinamiki vlaganj. Da bi Hit lahko zadostil tem pogojem, bi poleg dolžniškega kapitala potreboval tudi okoli 150 milijonov evrov lastniškega kapitala. Kje bo Hit dobil ta sredstva? Pismo o nameri je neobvezujoče in Hit ne bo sprejemal škodljivih razvojnih odločitev. O vsebini pisma o nameri in o tem, če oba partnerja ne bi mogla slediti dinamiki vlaganj, ne bi govoril. Vsekakor si ne predstavljam, da bi uprava sprejela dogovore, ki bi škodovali Hitu. Od vsega kapitala, ki bi ga Hit vložil v projekt, je 40 odstotkov lastniškega kapitala, kar znese okoli 150 milijonov evrov. Vlaganje bi v štirih letih potekala postopoma. Hit je finančno močna in stabilna družba. Del denarja bi dobil iz solidnega denarnega toka, ki ga ustvarimo. Razmišljali smo tudi o dokapitalizaciji, obstaja pa tudi možnost, da se Hit dezinvestira, saj imamo veliko portfeljskih in strateških finančnih naložb. Možno je tudi, da bi se v skrajnem primeru s kakšne lokacije, kjer smo prisotni, umaknili. Omenili ste dokapitalizacijo. Kdo bi Hit dokapitaliziral in ali obstaja možnost, da bi Hit prek prve javne izdaje delnic uvrstili na borzo? O tem se še nismo pogovarjali, so pa za to pristojni lastniki in zakonodajalec. Obstajata morda dve lokaciji za turistično mesto, ki sta v ožjem krogu. Podpredsednica podjetja Harrah s Jan Jones je ob zadnjem obisku napovedala, da boste lokacijo razkrili novembra. Zelo bom vesel, če bo temu tako. Izvajamo intenzivne analize ključnih parametrov, še vedno ne obstaja idealna lokacija, da bi lahko že sedaj rekli, da bomo na njej postavili turistični center. Obstajajo pa lokacije, ki so v ožjem izboru, vendar jih ne morem razkriti. Lahko povem, da si novogoriška občina zelo prizadeva, da bi bilo to turistično mesto v Novi Gorici. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2007-10-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042303733/posel/novice/1042303733	Uprava Gorenja sklenila dogovor z delojemalsko stranjo	gospodarstvo, ekonomija	Uprava Gorenja sklenila dogovor z delojemalsko stranjo  Velenje - Uprava Gorenja se je danes četrtič sestala s predstavniki sindikata in zaposlenih na pogajanjih o plačni politiki do konca letošnjega leta in sklenila dogovor, ki je sprejemljiv za obe strani in ne bo ogrozil poslovanja podjetja. Od 1. septembra letos tako v Gorenju minimalna izplačana plača za polni delovni čas znaša 540 evrov neto.  Pojasnila glede pogajanj bo vodstvo Gorenja podalo na petkovi novinarski konferenci. (Foto: Bojan Velikonja) Minimalna plača Gorenja je tako za 25 odstotkov višja od minimalne plače v Sloveniji, ki sicer znaša 432 evrov, so nocoj sporočili iz Gorenja. Med pogajanji je bilo tudi dogovorjeno, da se zaposlenim zaradi blažitve krize za mesece september, oktober, november in december izplačajo draginjski dodatki v višini 90, 70 oz. 50 evrov bruto, odvisno od višine plače. Danes so zaposleni v Gorenju zaradi dodatnih naročil, ki jih je družba kljub krizi uspela pridobiti na vseh trgih, prešli na 40-urni delovni teden, kar pomeni tudi sorazmerno višje prejemke za zaposlene. Uprava Gorenja, ki jo vodi Franjo Bobinac, vseskozi podpira tudi udeležbo zaposlenih pri dobičku, saj meni, da je tak način nagrajevanja motivacija zaposlenih za uresničevanje ciljev družbe. Zato si bo uprava še naprej prizadevala, da se s sindikati čim prej sklene ustrezna pogodba o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Hkrati bo pristojnim ustanovam v Sloveniji predlagala spremembe in dopolnitve veljavnega zakona, v smeri poenostavitve postopka in zagotavljanja ugodnejših pogojev udeležbe zaposlenih pri dobičku.	sta	Dnevnik	2009-10-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042222969/posel/novice/1042222969	V Yahooju iščejo novega izvršnega direktorja, saj bo soustanovitelj Jerry Yang s tega položaja odstopil	gospodarstvo, ekonomija	V Yahooju iščejo novega izvršnega direktorja, saj bo soustanovitelj Jerry Yang s tega položaja odstopil  New York - Podjetje Yahoo! je v ponedeljek sporočilo, da išče novega izvršnega direktorja, ki bo nadomestil Jerryja Yanga, soustanovitelja tega internetnega giganta. Yang je bil na tem položaju od junija leta 2007, a je bil zadnje mesece pod drobnogledom kritikov, saj mu ni uspelo podjetja spraviti nazaj na noge. Yang bo položaj zapustil, ko bodo našli primerno zamenjavo.  Jerry Yang, soustanovitelj gigantskega internetnega podjetja Yahoo bo odstopil z mesta izvršnega direktorja. (Foto: AP) Le pred dvema tednoma so novinarji Jerryja Yanga spraševali, ali je on sploh prava oseba za vodenje podjetja v težavah. Yang se je odgovoru izmikal in poudarjal, kako strastno opravlja delo vpodjetju, ki ga je pred 13 leti pomagal soustanoviti. Odločitve, da postanem izvršni direktor, nisem sprejel zlahka. Na Yahooju sem želel narediti spremembe, v katere verjamem. To so bile moje sanje - da postanem direktor - in to so moje sanje še danes.“ Yang se bo sedaj vrnil na delovno mesto šefa Yahooja“, obdržal pa bo svoj sedež v upravnem odboru podjetja. Med svojim kratkim vodenjem podjetja je moral dvakrat odpustiti veliko število zaposlenih, hkrati pa je opazoval tudi veliki padec vrednosti delnic podjetja. Zaradi reorganizacije podjetja je odšlo tudi nekaj višjih nadzornikov. Wall Street in delničarji so Yanga kritizirali, ker se z Microsoftom ni uspel dogovoriti o ceni prodaje Yahooja. V podjetju so že povedali, da kandidate za prevzem položaja izvršnega direktorja iščejo tako med zunanjimi kot notranjimi sodelavci.	tk,CNN	Dnevnik	2008-11-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042421978/posel/novice/1042421978	Dejan Židan: Kmetijskim zemljiščem se obeta učinkovitejša zaščita	gospodarstvo, ekonomija	Dejan Židan: Kmetijskim zemljiščem se obeta učinkovitejša zaščita  Ljubljana - Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih. Njen namen je zagotoviti učinkovitejša orodja za varstvo kmetijskih zemljišč kot vira za pridelavo hrane in zagotavljanje strateške ravni prehranske varnosti, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.  Dejan Židan (Foto: Jaka Adamič) Na kmetijskem ministrstvu so se za to odločili zaradi ne dovolj učinkovitega obstoječega sistema. O slednjem priča statistični podatek, da je imela Slovenija leta 1991 561.000 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, konec leta 2009 pa samo še 468.000 hektarov. Obseg najboljših kmetijskih zemljišč, to so njive in vrtovi, se je medtem zmanjšal s 195.000 na 175.000 hektarov. Cilji zakona so ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Spremembe bodo pripomogle k usmerjanju gradnje na območja nekmetijskih zemljišč, na obstoječa stavbna zemljišča, gozdna zemljišča ter na degradirana območja. Predlagana novela zakona zato opredeljuje trajna kmetijska zemljišča, ki so za proizvodnjo hrane v Sloveniji najbolj pomembna. Teh bo predvidoma 150.000 hektarov in bodo izjemno zaščitena. Načrtovalcem prostora že vnaprej povemo, da naj načrtujejo v bistvu brez teh kmetijskih zemljišč, je dejal Židan. Ostalih kmetijskih zemljišč bo okoli 350.000 hektarov, ki bodo prav tako zaščitena, a z več razumevanja za prostorske potrebe. Sprejemanje in določevanje trajnih kmetijskih zemljišč bo potekalo v dveh korakih. Na ravni države se bo najprej sprejelo uredbo o strateških trajnih kmetijskih zemljiščih, ki se jo bo nato na ravni občin uvedlo skozi prostorske občinske načrte, v kar pa so vključeni vsi urejevalci prostora. Novela kot nov mehanizem uvaja tudi finančno nadomestilo. Gre za odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo bo plačal investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. To bo omogočilo, da se v primeru, da se nekje izgubi hektar kmetijskega zemljišča, ta hektar zemljišča vzpostavi nekje drugje. Ocenjuje se, da bo povprečna odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 10 evrov na kvadratni meter, navajajo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da naj bi letni prihodek z naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč znašal okvirno 20 milijonov evrov. Vlada se bo s predlagano novelo spopadla tudi z zaraščanjem zemljišč. To bo storila z aktivno politiko ponovne aktivacije kmetijskega prostora ter z občutno spremenjenimi sankcijami. Novela tako določa ukrepe kmetijskega inšpektorja, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne preprečuje oziroma ne odpravlja zaraščanja kmetijskih zemljišč. Novela prinaša tudi občutno višje globe za prekrške, med katerimi je denimo to, da se uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom ali ga onesnaži ali kako drugače degradira. Po veljavnem zakonu znašajo kazni za prekrške pravnih oseb od 626 do 5008 evrov, z novelo pa bodo kazni v višini od 5000 do 100.000 evrov. Za prekrške posameznikov pa je kazen trenutno od 63 do 501 evra, z novelo pa bodo od 500 do 5000 evrov. Poleg tega bodo omejili promet s kmetijskimi zemljišči prek darilnih pogodb na družinske člane in državo ter občino - ponekod je namreč doslej na ta način potekalo celo do 80 odstotkov prometa - ter odpravili določene administrativne ovire na področju agrarnih operacij. Tako se znižuje odstotek soglasij, potrebnih za uvedbo komasacijskih postopkov, z 80 na 67 odstotkov. Na novo se ureja tudi področje agromelioracij, saj je bil ta institut v preteklosti večkrat uporabljen v druge namene, predvsem v smislu odlaganja gradbenih odpadkov na kmetijska zemljišča. Premier Borut Pahor je dodal, da je mogoče ta zakon razumeti kot pomembno strukturno reformo in da ga je bilo potrebno z deležniki usklajevati precej časa. Židan je pojasnil, da novela zakona prihaja v parlamentarno proceduro pozneje, kot se je napovedovalo, ker se je ministrstvo odločilo, da na poziv skupine strokovnjakov, ki se imenuje Odgovorni do okolja, odgovorni do prostora, predlog novele uskladi z njihovimi pripombami. Židan se jim za to zahvaljuje, prav tako okoljskemu ministrstvu za obsežna usklajevanja, v okviru katerih so razrešili številna odprta vprašanja.	sta	Dnevnik	2011-02-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042402737/posel/novice/1042402737	V Šaleški dolini še naprej zahtevajo izvedbo projekta Teš 6	gospodarstvo, ekonomija	V Šaleški dolini še naprej zahtevajo izvedbo projekta Teš 6  Šoštanj - Na izredni skupni seji občinskih svetov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki še vedno poteka v Kulturnem domu v Šoštanju, so med vročo razpravo sprejeli sklep, da se projekt izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (Teš) mora nadaljevati in da je Teš zelo pomemben za Šaleško dolino.  Na izredni skupni seji občinskih svetov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki še vedno poteka v Kulturnem domu v Šoštanju, so med vročo razpravo sprejeli sklep, da se projekt izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (Teš) mora nadaljevati in da je Teš zelo pomemben za Šaleško dolino. (Foto: Zlatka Strgar) Prav tako so na seji, ki jo je zaradi nastalih razmer ob kadrovskih menjavah v skupini Holding Slovenske elektrarne in četrtkove razrešitve direktorja Teša Uroša Rotnika, sklical velenjski župan Bojan Kontič, sprejeli sklep o tem, da se zakon o poroštvu takoj pošlje v DZ. Član predsedstva SD in velenjski podžupan Srečko Meh pa je danes v pogovoru z novinarji zaradi Rotnikove razrešitve, ki je bila zanj presenečenje, napovedal svoj odstop iz predsedstva stranke. Meha je strah za bodočnost projekta Teš 6, saj je bila odstavljena odgovorna oseba za vodenje tega projekta. Prav tako ga je strah za usodo podjetja in Premogovnika Velenje, ki Tešu dobavlja premog. Vladi in tistim, ki so Rotnika razrešili, bi sporočil, da preden naredijo takšno zamenjavo, pripravijo scenarij zamenjave, saj ne gre za igro otrok v peskovniku. Gre za gospodarsko družbo, ki daje Sloveniji tretjino električne energije in se ni za šaliti s tako pomembnim projektom kot je Teš 6. Skrbi me, kaj se bo zdaj zgodilo in od tukaj naprej je moja jeza, je pojasnil Meh. Poudaril je, da je SD na volitvah dobil mandat za vodenje vlade in ker so socialni demokrati tudi skozi usta predsednika slovenske vlade in predsednika SD Boruta Pahorja govorili, da ne bodo zamenjevali kadrov oz., da bodo spoštovali strokovne kriterije in upoštevali mnenje Kadrovsko- akreditacijskega, sveta se nič od tega ni zgodilo. Po Mehovih besedah se tako zamenjujejo direktorji in nadzorniki, ob tem pa je spomnil, da Janševa vlada ni zamenjala nobenega direktorja v Šaleški dolini. Tako, ko se tukaj zamenjujejo kadri, se z ljudmi ne dela, pravi Meh. Vseskozi za to zamenjavo stoji stranka Zares, tukaj zadaj je predsednik Zaresa Gregor Golobič in tukaj zadaj so posli, na katere je Golobič imel ali ima vpliv. Gre za skrito zgodbo zamenjave tistih direktorjev in nadzornikov, ki niso bili poslušni, je še dejal Meh. Podjetniški sindikat Teša pa je zjutraj zaradi razrešitve Rotnika izvedel dveurno opozorilno stavko. Predsednik podjetniškega sindikata Branko Sevčnikar je predstavil stavkovne zahteve in napovedal popolno zaustavitev proizvodnje električne energije, če stavkovni zahtevi ne bosta izpolnjeni. Od pristojnih organov - od predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, ministrice za gospodarstvo Darje Radić, nadzornega sveta Teša, nadzornega sveta HSE in vodstva HSE - zahtevamo, naj takoj odpravijo vzroke za nastale razmere. Sestanek z vsemi odgovornimi zahtevamo najpozneje do 16. novembra in to je naša prva stavkovna zahteva, je pojasnil Sevčnikar. Dodal je, da se druga stavkovna zahteva nanaša na dobavo električne energije, kar pomeni, če prva stavkovna zahteva ne bo izpolnjena, bodo s 17. novembrom začeli za 30 odstotkov zmanjševati dobavo električne energije iz Teša, ki v slovensko elektroenergetsko omrežje prispeva tretjino elektrike. Če stavkovnim zahtevam ne bo ugodeno, pa Sevčnikar napoveduje popolno zaustavitev proizvodnje električne energije v Tešu.	sta	Dnevnik	2010-11-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042476831/posel/novice/1042476831	Mariborski občini ni uspelo prodati plinovodnega omrežja	gospodarstvo, ekonomija	Mariborski občini ni uspelo prodati plinovodnega omrežja  Maribor - Mariborsko plinovodno omrežje ostaja v lasti občine, saj na razpis za 42 milijonov evrov vredno omrežje ni prispela nobena ponudba. Mariborska občina mora zato čim prej popraviti mestni proračun in oklestiti sredstva za naložbe. Kljub temu naj naložbe za univerzijado in Evropsko prestolnico kulture (EPK) ne bi bile ogrožene, poroča TV Slovenija.  Fotografija je simbolična. (Foto: Jaka Adamič) Za omrežje naj bi sicer bilo zainteresiranih nekaj družb, vendar direktorica mariborske mestne uprave Milica Simonič Steiner meni, da mogoče špekulirajo in pričakujejo, da bo cena v drugem krogu nižja. Toda takšno možnost je za TV Slovenija zavrnila. Zagotovila pa je, da so investicije za univerzijado in EPK že tako ali tako prva prioriteta , reze pa bo treba narediti kje drugje .	sta	Dnevnik	2011-09-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042371250/posel/novice/1042371250	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Luka Koper 2,2 % Zavarovalnica Triglav 2,23 %		Dnevnik	2010-07-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042474823/posel/novice/1042474823	Zemljišča na tretji razvojni osi sta kupovala Tomaž Ročnik in premogovnikov dobavitelj	gospodarstvo, ekonomija	Zemljišča na tretji razvojni osi sta kupovala Tomaž Ročnik in premogovnikov dobavitelj  Velenje, Ljubljana - Če bo država hitro cesto do Koroške gradila po načrtovani trasi skozi Velenje, bo morala pred tem odkupiti tudi več deset tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki so v lasti nekaterih najvplivnejših ljudi v Šaleški dolini, ali podjetij, ki jih ti vodijo.  Slika je simbolična. (Foto: Jaka Adamič) Pri tem je naše več tednov trajajoče preverjanje pokazalo, da so nekateri od njih lastniki zemljišč na tako imenovani tretji razvojni osi postali prav v obdobju, ko je ministrstvo za okolje in prostor že začelo postopke za njeno umestitev v prostor. Eden od njih je Tomaž Ročnik, ki ga je revija Manager lani uvrstila med petnajst najbogatejših Slovencev. Ročnik ima v lasti več nepremičninskih, gradbenih in drugih podjetij (Kograd Igem, PUP itd.), poleg tega, da obvladuje pomembni delež v Termah Topolšica, pa ga je mogoče najti tudi med lastniki podjetja Hat, lastnika Avtotehne.Ročnik kupoval zemljišča že po izbiri trase Ročnik, ki za pojasnila po elektronski pošti ni bil dosegljiv, je tako po naših podatkih prek podjetja Pilon Ing po neznani ceni septembra 2008 kupil skoraj 10.000 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na območju ob Koroški cesti v Velenju. Zakaj se je Ročnik odločil kupiti omenjena zemljišča, ali je morebiti na njih nameraval zgraditi stanovanjski kompleks, garažne hiše ali nakupovalno središče za katerega od velikih trgovcev, ni znano, a je opaziti, da njegov nakup časovno sovpada z dokončno določitvijo trase ceste. Le leto dni prej, septembra 2007, je namreč podjetje Urbis za ministrstvo za okolje izdelalo študijo variant, v kateri je kot najustreznejšo za hitro cesto do Slovenj Gradca predlagalo prav traso, ki bi potekala čez del Ročnikovih zemljišč. Potem ko je ministrstvo s študijo seznanilo občine, tudi velenjsko, ki ji je takrat županoval Srečko Meh, se je vlada Janeza Janše septembra 2008 dokončno odločila za omenjeno traso pripraviti državni prostorski načrt.Infografiko povečajte s klikom na sliko! Konec leta 2008 je Tomaž Ročnik na predvideni trasi odseka hitre ceste do Koroške skozi Velenje kupil več kmetijskih zemljišč (na zemljevidu označena s št. 1), ki jih je kmalu zatem prodal Probanki Nepremičnine. To je storil leto dni po tem, ko je bila končana študija variant za najugodnejšo traso (označena z rdečo barvo, s prekinjeno črto sta vrisani smeri nadaljevanja trase proti Slovenj Gradcu oziroma Šentrupertu). Med lastniki zemljišč na trasi (št. 2) je od leta 2007 tudi podjetje DBSS, eden največjih podizvajalcev TEŠ, ki je v lasti Stanislava Soviča. Da se lastniku teh zemljišč obeta dober zaslužek, je dokončno postalo jasno lani oktobra, ko je okoljsko ministrstvo s posebno uredbo pred posegi v prostor zavarovalo zemljišča na trasi hitre ceste. Na seznamu zemljišč, za katera velja uredba, sta tudi dve, ki ju je septembra 2008 kupil Ročnik, v skupni izmeri 7300 kvadratnih metrov. Tako je postalo dokončno jasno, da bo pomemben del zemljišč ob Koroški cesti, če bi prišlo do gradnje 562 milijonov evrov vrednega odseka, prej ali slej odkupila država. Dvornega partnerja TEŠ čaka državna odškodnina Ker gre za stavbna zemljišča, nakup zagotovo ne bo poceni, še posebej, če bo Ročniku uspelo dokazati, da je imel z njimi velike načrte. Za primerjavo: izhodiščna cena za nekoliko večje zemljišče na primerljivi lokaciji v bližini velenjske trgovsko-obrtne cone, ki ga prodaja Gorenje, je 600.000 evrov. Država je sicer za vse odkupe in odškodnine na 17 kilometrov dolgi trasi rezervirala manj kot 16 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da je Ročnik zemljišča le nekaj mesecev po nakupu uradno že preprodal družbi Probanka Nepremičnine. Ta je v lasti Probanke, ki jo vodi Ročnikova sestra Romana Pajenk. Še veliko več bo od države iztržilo velenjsko podjetje DBSS, ki je v lasti Stanislava Soviča. To se ukvarja s strojegradnjo, inženiringom in gradbenimi deli, daleč največji del prihodkov pa ustvari po pogodbah, ki jih ima s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), na kar so opozorili tudi revizorji iz hiše PriceWaterhouse Coppers (PWC), ki so pred časom pregledali poslovanje TEŠ. Sovič je sicer tretjinski lastnik podjetja Vas, ki za TEŠ opravlja dela na deponiji premoga. Sovičev DBSS na veliko poslovno sodeluje tudi s Premogovnikom Velenje, od katerega je poleg najmanj dveh hčerinskih podjetij odkupil še skoraj 5000 kvadratnih metrov zemljišč ob Koroški cesti skupaj s stavbo, v kateri je danes sedež podjetja. Pogodbo s premogovnikom je DBSS sklenil aprila 2007, torej že po tem, ko je bil v uradnem listu objavljen program priprave lokacijskega načrta za hitro cesto.Med večjimi lastniki tudi Premogovnik Velenje Ta bo, kot je razbrati iz uredbe ministrstva, pojedla vsa zemljišča in tudi stavbo, kar bo Soviču in podjetju DBSS, ki je lani ustvarilo 2,5 milijona evrov prihodkov, prineslo lepo odškodnino, ki bi se lahko približala polovici letnih prihodkov podjetja. Samo vrednost maksimalne hipoteke, ki jo je DBSS februarja 2008 vknjižil na zemljišču in stavbi, namreč znaša 1,3 milijona evrov, Sovič pa bo državi zelo verjetno zaračunal še stroške, povezane s selitvijo na novo lokacijo in poslovno škodo zaradi izpada proizvodnje. V DBSS na naša vprašanja glede nakupa zemljišč in selitve zaradi gradnje ceste niso odgovorili. Med večjimi lastniki zemljišč na trasi prihodnje ceste, ki so razkriti v zemljiški knjigi, velja izpostaviti še Premogovnik Velenje, ki ga vodi Milan Medved, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Darsa, ki vodi postopke za umeščanje tako imenovane tretje razvojne osi v prostor. Uredba namreč zajema okrog dvajset parcel v njegovi lasti, ki jih bo morala država pred gradnjo ceste odkupiti deloma ali v celoti, njihova skupna površina pa po dostopnih podatkih znaša skoraj 40.000 kvadratnih metrov. Ta številka bo morda še višja, če bo država traso do Slovenj Gradca raje speljala med obema velenjskima jezeroma in ne vzhodno od njih, kot predvideva uredba. Podatek o lastništvu zemljišč na trasi koroškega dela tretje razvojne osi je pomemben tudi, ker bo prav trasa odseka med Slovenj Gradcem in Velenjem posredno vplivala tudi na pot trase južno od Velenja. Zemljišča v lasti Ročnika oziroma Probanke, DBSS in premogovnika namreč ležijo na delu prihodnje ceste, ki se po načrtu ministrstva za okolje ne bo priključil obstoječi cesti do Arje vasi, ampak sporni trasi do Šentruperta, ki ji nasprotujeta tako ministrstvo za kmetijstvo kot vladna medresorska skupina. Iz tega gre torej sklepati, da bi, če bi zagovornikom gradnje hitre ceste do Velenja uspelo v prostorske akte čim prej spraviti traso do Šentruperta, to dokončno zabetoniralo tudi nadaljevanje trase do Slovenj Gradca. Ta pa bo prečkala tudi zemljišča v lasti Ročnika oziroma Probanke, Soviča in drugih lastnikov, ki so jih kupovali v zadnjih letih. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2011-09-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042224640/posel/novice/1042224640	Manjšinski delničarji Palome z nasprotnima predlogoma	gospodarstvo, ekonomija	Manjšinski delničarji Palome z nasprotnima predlogoma  maribor - Manjšinski delničarji Palome, so danes k predlaganim sklepom skupščine omenjene družbe, sklicane za 1. december, vložili dva nasprotna predloga. Kot je ojasnil zastopnik 24 delničarjev z okoli 23,5 odstotka kapitala, Kristijan Anton Kontraščak, je za njih problematično dejstvo, da uprava predlaga dokapitalizacijo s prednostnimi delnicami.  (Slika je simbolična.) (Foto: Črt Majcen) Po Kontraščakovih besedah za manjšinske delničarje ni sporna predlagana dokapitalizacija v višini 20 milijonov evrov, vendar zakon o prevzemih med drugim določa, da v primeru pridobivanja dodatnih prednostnih neglasovalnih delnic Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodinske družbe (Sod) ni potrebno dati prevzemne ponudbe. V primeru predlagane dokapitalizacije bosta tako paradržavna sklada zelo verjetno vpisala te delnice. Zakon o gospodarskih družbah pa medtem določa, da v primeru, če prednostna dividenda v enem letu ni izplačana, glasovalna pravica iz prednostnih delnic oživi. Mali delničarji imajo občutek, da želita Kad in Sod zaobiti zakonodajo, zato, da bi se izognila dolžnosti objave prevzemne ponudbe, zato je naš predlog dokapitalizacija, vendar z izdajo zgolj navadnih delnic, je še povedal Kontraščak. Sicer pa so mali delničarji, ki so pred časom sklenili delničarski sporazum, predlagali tudi nasprotni sklep k četrti točki o odobrenem kapitalu in spremembi statuta družbe. V njem želijo natančno določiti, kdaj je uprava upravičena izključiti prednostno pravico obstoječih delničarjev, saj menijo, da zgolj v primeru, da uprava družbe najde strateškega partnerja, obstaja utemeljen razlog, da se izključi prednostna pravica obstoječih delničarjev. Glede na njim dostopne informacije je namreč Paloma v tako slabem stanju, da je vprašljivo, če jo bodo zgolj predvidene dokapitalizacije s strani obstoječih delničarjev obranile pred insolventnostjo oz. bodo zagotovile dolgoročno donosno poslovanje družbe. Kot še dodajajo manjšinski delničarji, se je trenutno upravljanje družbe s strani obstoječihnajvečjih delničarjev izkazalo kot neodgovorno in neustrezno, zato bi družba nujno potrebovalastrateškega partnerja, ki pa je lahko zgolj nekdo, ki pridobi vsaj kontrolni delež delnic v družbi. To je po njihovem v interesu družbe, saj ji ta lahko zagotovi tudi potrebno znanje, izkušnje, financiranje in nasploh vse, kar je potrebno za dolgoročno rast vrednosti delnice Palome, kar je tudi v interesu delničarjev. Kad in Sod imata skupaj nekaj manj kot 71-odstoten delež sladkogorske tovarne papirja, za morebitno izglasovanje predlaganih sklepov pa je na skupščini potrebna najmanj tričetrtinska večina. Manjšinski delničarji, ki so podali nasprotni predlog, v primeru 100-odstotne udeležbe delničarjev na skupščini ne morejo preprečiti predlaganih sklepov uprave, zato bo končni razplet skupščine odvisen tudi od prisotnosti Palominih lastnikov. Med združenimi manjšinskimi delničarji so sicer tudi Aktiva naložbe, Avtotehna, Probanka, Medaljon, NFD 1, Zlata moneta 2 in drugi.	STA	Dnevnik	2008-11-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042269069/posel/novice/1042269069	Sony Ericsson potrebuje najmanj 100 milijonov dolarjev dodatnih finančnih sredstev	gospodarstvo, ekonomija	Sony Ericsson potrebuje najmanj 100 milijonov dolarjev dodatnih finančnih sredstev  tokio - Proizvajalec mobilnih telefonov Sony Ericsson, ki posluje z izgubo, potrebuje najmanj 100 milijonov dolarjev dodatnih finančnih sredstev, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pred dnevi povedal predstavnik koncerna Sony, solastnika omenjenega podjetja. Trenutno se odločajo med več možnimi viri.  Podjetje Sony Ericsson sta leta 2001 ustanovila švedski Ericsson in japonski Sony. Po vsem svetu ima skupina okrog 10.000 zaposlenih, od tega 4500 na Švedskem. Sony Ericsson je močno prizadela aktualna svetovna finančna in gospodarska kriza, prodaja se mu je zaradi tega občutno zmanjšala. Zaradi rdečih številk naj bi delo izgubilo 2000 od skupno 10.000 zaposlenih. V tekočem poslovnem letu naj bi bil njihov zaslužek šibak tudi na račun tega, ker je pred podjetjem uvedba novih proizvodov. Prav za slednje naj bi tudi potrebovali dodaten kapital.	sta	Dnevnik	2009-05-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042439901/posel/novice/1042439901	Negotove razmere na finančnih trgih znižale trimesečni dobiček Abanke	gospodarstvo, ekonomija	Negotove razmere na finančnih trgih znižale trimesečni dobiček Abanke  Ljubljana - Abanka Vipa je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 351.000 evrov čistega dobička, potem ko ga je v enakem obdobju lani ustvarila 5,5 milijona evrov. Slabitve in rezervacije so bile s skoraj 15,8 milijona evrov za nekaj manj kot 59 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani.  (Foto: Bojan Velikonja) Negotove razmere na finančnih trgih in gospodarstvu so se nadaljevale tudi v prvem trimesečju leta 2011, kar se je poznalo tudi na finančnih rezultatih poslovanja Abanke, so v banki poudarili v predstavitvi trimesečnih poslovnih izidov, objavljeni prek spletnih strani Ljubljanske borze. Bilančna vsota skupine Abanka v primerjavi se je v primerjavi s koncem prejšnjega leta povečala za 3,3 odstotka na 4,7 milijarde evrov ter za 3,7 odstotka presegla planirano bilančno vsoto konec marca 2011. Skupni obseg posojil je bil ob koncu marca s 3,74 milijarde evrov za 134,8 milijona evrov oz. 3,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, pri čemer pa so se posojila nebančnim družbam povečala za 1,3 odstotka na 3,27 milijarde evrov, krediti bankam pa so poskočili za 24,6 odstotka na 475,6 milijona evrov. Tržni delež Abanke po bilančni vsoti je ob koncu marca znašal 9,1 odstotka in je bil za 0,1 odstotne točke višji kot konec leta 2011. Čisti obrestni prihodki so v prvih treh mesecih dosegli skoraj 21,6 milijona evrov in bili za 18,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Neobrestni prihodki pa so se v isti časovni primerjavi znižali za 35 odstotkov na 7,1 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja je bil s 422.000 evri za 94 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani, za enako pa je upadel tudi čisti dobiček, ki je dosegel 351.000 evrov.	sta	Dnevnik	2011-04-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042328744/posel/novice/1042328744	Predsednik Türk z močno gospodarsko delegacijo začenja obisk v Katarju	gospodarstvo, ekonomija	Predsednik Türk z močno gospodarsko delegacijo začenja obisk v Katarju  doha - Slovenija je v letih od razglasitve neodvisnosti dosegla velik gospodarski napredek, a svetovna finančna in gospodarska kriza, ki jo je občutno prizadela, je pokazala, da država potrebuje sveže ideje in nova partnerstva, je v uvodu v današnjo katarsko-slovensko poslovno konferenco poudaril predsednik republike Danilo Türk.  Predsednik republike Danilo Türk (Foto: Matej Povše) Türk je zatrdil, da sta Doha in Katar danes pomembna centra mednarodne dejavnosti na vseh področjih, zato je povsem naravno, da ljudje z vsega sveta prihajajo v Katar za dvostranske stike in večstranska vprašanja. Svet se je v minulem letu znašel v prvi globalni recesiji po drugi svetovni vojni, a ta ni enako prizadela vseh držav. Katar je bil v krizi med najmanj prizadetih, kar je po njegovem dobro. EU ter Slovenija sta bili bolj prizadeti in tradicionalne vzorce trgovine in mednarodnega gospodarskega sodelovanja je zato po Türkovem prepričanju treba prenoviti in vzpostaviti nove stike. Krize Slovenija ne jemlje kot uničevalno silo, temveč kot priložnost, je dejal Türk in dodal, da je sedaj potrebno ugotoviti, katere so te nove priložnosti. Zato nas zanima, kaj Katar meni in načrtuje pri sodelovanju z EU, ki je pomembno za vse arabske države, je nadaljeval predsednik. Omenil je, da bo Ljubljana sedež Agencije za sodelovanje evropskih energetskih regulatorjev in da bo skozi Slovenijo potekala veja plinovoda Južni tok, zaradi česar bo energetika še toliko bolj pomembna tema. Po njegovem je sedaj ključno, kako te atribute povezati z drugimi energetskimi potmi in središči po svetu, kot je Katar. Ne gre pa zgolj za to, je nadaljeval, saj ima Slovenija raznoliko gospodarstvo. Pri tem je izpostavil zdravstvene storitve in turizem, še posebej zdraviliški ter finančne storitve. Slovenijo je opisal kot finančno središče za območje Zahodnega Balkana, ki pa išče nove oblike povezovanj in skupnih projektov za vlaganje v projekte doma in v regiji, s čimer bi si s pridobitvijo novih partnerstev na Bližnjem vzhodu in drugod v Aziji zagotovila finančno stabilnost. Gre za stabilna in dolgoročna partnerstva, je zagotovil. Türk verjame, da gre šele za začetek procesa tkanja vezi s Katarjem in upa, da bo začetek dober. Želi si povratni obisk katarske delegacije, nato pa dolgoročno sodelovanje z jasnimi rezultati. Trenutni čas ob izhodu iz krize je po njegovem dober čas za to. Uvodnemu delu konference, ki jo prireja Zbornica za industrijo in trgovino države Katar, so sledila dvostranska srečanja gospodarstvenikov s predstavniki lokalnih podjetij, obenem pa sta sledila tudi dva posebna sektorska sestanka. Na prvem so se gospodarstveniki s področja bančništva in financ sestali s predstavniki katarskega državnega naložbenega sklada Qatar Investment Authority, preko katerega Katar svoje dohodke od nafte in plina vlaga v podjetja, projekte in na kapitalske trge po vsem svetu. Sestanka, na katerem so slovenski gostje s konkretnimi predlogi iskali nove kapitalske povezave, se med drugim udeležujejo predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor Matjaž Kovačič, član uprave Nove Ljubljanske banke David Benedek, prvi mož Ljubljanske borze Andrej Šketa, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika Igor Štemberger, izvršni direktor Poteza Skupine Branko Drobnak, prvi mož Publikuma Zvone Taljat in predsednik uprave ter prvi nadzornik Mercatorja Žiga Debeljak in Robert Šega. Temu je sledil še sektorski sestanek s področja prehrambene industrije, v okviru katerega so se s predstavniki Hassad Food Authority, posebno vejo Qatar Investment Authority, ki se ukvarja z naložbami v kmetijstvo, živinorejo in živilsko industrijo. Že pred uradnim odprtjem konference pa so se s predstavniki katarskega zdravstvenega ministrstva na sektorskem sestanku s področja zdravstva, zdraviliškega turizma, rehabilitacije in cateringa med drugim sestali prva moža UKC Maribor in Ljubljana Gregor Pivec ter Simon Vrhunec, direktor klinike Golnik Mitja Košnik, generalni direktor inštituta Soča Robert Cugelj, direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga ter vodilni predstavniki zdravilišč Rogaška, Thermana Laško, Olimia in Laško ter Unior Zreče turizma. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen, je namen obiska v Katarju predvsem vzpostaviti sodelovanje na področju zdravstva, saj državi še nimata sklenjenega področnega sporazuma. Predstavniki vodilnih slovenskih zdravstvenih ustanov želijo tako predvsem preskusiti, v kakšno smer bi se utegnilo razvijati nadaljnje sodelovanje. Na področju zdraviliškega turizma se medtem priložnost kaže predvsem v zdravstvenem delu, kjer se Slovenija trenutno sooča s konkurenco Avstrije, Poljske, Češke in Slovaške, v turizmu na sploh pa lahko Slovenija Katarcem po besedah prvega moža STO Picige ponudi tudi vse oblike gorskega turizma, konferenčni turizem ter skupaj z regijo Zahodnega Balkana tudi turizem po poteh nekdanje skupne države, ki jo mnogi v arabskem svetu še močno pomnijo. Obenem je niša za Slovenijo tudi športni turizem.	sta	Dnevnik	2010-01-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042216653/posel/novice/1042216653	Združenje Manager poziva k državnemu jamstvu za medbančna posojila	gospodarstvo, ekonomija	Združenje Manager poziva k državnemu jamstvu za medbančna posojila  Ljubljana - Združenje Manager je včeraj slovenski finančni vrh pozvalo, naj vendarle razmisli o državnem jamstvu za obveznosti slovenskih bank iz naslova najetih posojil pri tujih finančnih institucijah. To bi, poudarja predsednik Združenja Manager Franjo Bobinac, ki se mu prihodnjo pomlad izteče mandat, pomenilo prepotreben zagon finančnega krogotoka, ki je v zadnjem obdobju zamrznil. Ob hitrem in preudarnem ravnanju bi lahko Slovenija iz svetovnega kriznega obdobja izšla s precej manj poškodbami kot druge zahodne države, ocenjuje Bobinac.  V združenju so prepričani, da finančna kriza vse bolj resno ogroža slovensko realno gospodarstvo. Novi viri financiranja so, opozarjajo, vse težje dostopni, refinanciranje obstoječih posojil pa zaradi vse višjih obrestnih mer dražje. Tudi zato so zaskrbljeni, ker vlada še ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi domačim bankam omogočali varnejše medbančno poslovanje in enakopraven nastop na mednarodnih bančnih trgih. V razpravah o finančni krizi v Sloveniji so bili problemi realnega sektorja absolutno podcenjeni. Slovenski realni sektor je zelo močno vpet v mednarodne tokove, zato mora oblast preučiti, kako sprostiti blokado pri financiranju realnega sektorja, je opozoril eden izmed članov upravnega odbora združenja Uroš Slavinec, ki vodi Skupino Helios. Spomnimo, da je vlada doslej uvedla le neomejena jamstva za bančne vloge, za uvedbo drugih ukrepov, med katerimi je tudi jamstvo za medbančna posojila, pa za zdaj ne vidi potreb.	Barbara Hren	Dnevnik	2008-10-22 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042317883/posel/novice/1042317883	Ministrstvo: Za posle Pošte z brezplačnikoma Ekspres in Slovenski tednik pristojen nadzorni svet	gospodarstvo, ekonomija	Ministrstvo: Za posle Pošte z brezplačnikoma Ekspres in Slovenski tednik pristojen nadzorni svet  Ljubljana - Trenutno ne nameravamo sprožiti postopkov nadzora v Pošti Slovenije, saj je za to pristojen nadzorni svet, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik. Verjamemo, da nadzorni svet korektno opravlja svoje delo, so se odzvali na vprašanje, ki ga je vladi v petek zastavil poslanec Zares Tadej Slapnik.  »Pošta Slovenije trenutno vodi ustrezne pravne postopke, konkretno izvršbo zoper družbo Progresija, in sicer z namenom dokončnega poplačila terjatve. Če bo torej družba likvidirana, bo Pošta Slovenije uporabila vse razpoložljive pravne možnosti, da bo znesek terjatve dobila od družbenikov družbe,« pojasnjujejo v Pošti Slovenije, ki jo vodi Aleš Hauc (na fotografiji). (Foto: dokumentacija Dnevnika) Slapnik je namreč znova opozoril na poslovanje Pošte v primerih oglaševanja in distribucije brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, ker naj bi jima priznavala nerazumno visoke popuste, v slednjem pa celo sama oglaševala. Prav izdajatelj Slovenskega tednika - podjetje Progresija - bo v kratkem izbrisan iz sodnega registra, tako da se upravičeno zastavlja vprašanje, ali bo Pošta prišla do svojega denarja, saj ima omenjeno podjetje že več kot osem mesecev blokiran svoj edini transakcijski račun. Še dodatno se je za upnike podjetja zapletlo, ko ga je februarja dotedanji lastnik in nekdanji odgovorni urednik Andrej Lasbaher prodal Milanu Simiću. Vendarle pa to po mnenju pristojnih v Pošti naj ne bi vplivalo na obliko terjatve do podjetja. Pošta trenutno vodi ustrezne pravne postopke, konkretno izvršbo zoper Progresijo z namenom dokončnega poplačila terjatve. Če bo torej družba likvidirana, bo Pošta Slovenije uporabila vse razpoložljive pravne možnosti, da bo znesek terjatve dobila od družbenikov družbe, v skladu s pravnim redom, so poudarili v Pošti. Glede na to, da so na ministrstvu za kulturo ugotovili, da je naslov družbe, vpisan v sodni register, neznan, praktično nemogoče pa je tudi priti v stik z novim zastopnikom - Simićem - kar pa glede na telefonsko številko 051 234 567 (vpisano v bazo Gvin) niti ni presenečenje. Zanimalo nas je torej, zakaj niso ugovarjali izbrisu in od koga bo Pošta izterjala svoje dolgove. Nismo ugovarjali izbrisu, ker bi v primeru stečaja izgubili možnost poplačila terjatve, če bo prišlo do izbrisa, pa jo lahko dobimo in bomo nadaljevali s terjanjem od lastnika oziroma ustanovitelja, so pojasnili. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2009-11-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042258189/posel/novice/1042258189	V Luki Koper bosta interese zaposlenih v nadzornem svetu zastopala dva nova predstavnika	gospodarstvo, ekonomija	V Luki Koper bosta interese zaposlenih v nadzornem svetu zastopala dva nova predstavnika  Koper - Potem ko sta konec marca odstopila dva člana nadzornega sveta Luke Koper, ki sta v nadzornem svetu zastopala interese delavcev, je svet delavcev družbe danes izvolil nova predstavnika zaposlenih med nadzorniki.  Interese zaposlenih bosta v nadzornem svetu Luke Koper po novem zastopala Mladen Jovičič in Stojan Čepar, je Luka Koper danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. (Foto: Matej Povše) Interese zaposlenih bosta v nadzornem svetu Luke Koper po novem zastopala Mladen Jovičič in Stojan Čepar, je Luka Koper danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Že doslej je bil član nadzornega sveta kot predstavnik delavcev Nebojša Topič, medtem ko sta konec marca odstopni izjavi oddala Orjano Ban in Boris Bradač. Nadzorni svet družbe sicer šteje osem članov, poleg treh predstavnikov delavcev je v njem še pet predstavnikov kapitala. Nadzornikom Luke Koper predseduje koprski župan Boris Popovič.	sta	Dnevnik	2009-04-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042431182/posel/novice/1042431182	Ljubljanska borza: SBI TOP zdrsnil za pol odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP zdrsnil za pol odstotka  Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo s padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP, znižal se je za 0,48 odstotka oziroma 3,83 točke na 795,03 točke. V prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Petrola, NKBM in Luke Koper, borzni posredniki pa so ustvarili za 1,72 milijona evrov prometa.  Ameriški borzni posrednik (Foto: Reuters) Največ zanimanja so borzni posredniki pokazali za delnice Krke, s katerimi so ustvarili za 714.080 evrov prometa. Zaključni tečaj teh delnic je sicer ostal na torkovi ravni 59,50 evra. V prvi kotaciji so delnice Petrola pri 63.120 evrih prometa zdrsnile za 2,97 odstotka na 229 evrov. Delnice NKBM (16.590 evrov) so se pocenile za 2,41 odstotka na 9,72 evra, delnice Luke Koper (17.300 evrov) pa za dva odstotka na 13,72. Pod gladino so trgovali tudi z delnicami Gorenja (43.440 evrov), ki so padle za 1,27 odstotka na 11,70 evra. Nekoliko več optimizma je bilo pri trgovanju z delnicami Telekoma Slovenije, ki so se pri 191.390 evrih prometa okrepile za 2,24 odstotka na 81,79 evra. Delnice Intereurope (490 evrov) so se podražile za 1,61 odstotka na 3,15 evra, delnice Mercatorja (57.810 evrov) pa za 1,18 odstotka na 163 evrov. V standardni kotaciji so se najbolj pocenile delnice Save, ki so ob 6750 evrih prometa zdrsnile za dva odstotka na 61,25 evra. Pocenile so se tudi delnice Pivovarne Laško (2030 evrov, -1,17 odstotka na 12,70 evra) in delnice Žita (3470 evrov, -0,94 odstotka na 105 evrov). V omenjeni kotaciji so pridobile le delnice Aerodroma Ljubljana (1280 evrov), ki so se podražile za dva odstotka na 15,81 evra.	sta	Dnevnik	2011-03-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042375600/posel/novice/1042375600	Drago Kos ministrstvu predlaga spremembo zakona o gospodarskih družbah	gospodarstvo, ekonomija	Drago Kos ministrstvu predlaga spremembo zakona o gospodarskih družbah  Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, je v načelnem mnenju ugotovila, da je bila novela zakona o gospodarskih družbah napisana zato, da bi jo eden od udeležencev v konkretnem sodnem postopku uporabil v svojo korist. Kos je danes o tem obvestil policijo in vlado, gospodarskemu ministrstvu pa predlagal spremembo zakona.  Drago Kos. (Foto: Matej Povše) Kot je za STA pojasnil Kos, je novelo zakona iz leta 2008 eden od udeležencev to spremembo uporabil v konkretnem sodnemu postopku, ki je takrat že tekel in še vedno teče. Sprememba je bila pisana na kožo eni od strank v sodnem postopku, je dejal. Sprememba se nanaša na 233. in 247. člen novele zakona. Člena govorita o pridobivanju lastnih delnic in vrnitvi prepovedanih plačil. Konkreten postopek - za katerega gre, Kos ni vedel povedati - pa je, kot že omenjeno, ob spremembi novele zakona že tekel. Po Kosovem mnenju ne more zakon urejati nekaj, o čemer odloča sodišče, sploh pa ne takrat, ko sodni spor že teče in ko je bila sprememba narejena izključno z namenom, da bi služili eni od strank v sporu. Spremenjeni člen namreč govori o tem, da se za zahtevek družbe iz člena, ki ureja vrnitev prepovedanih plačil, uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah in ne določila obligacijskega razmerja. Besedilo novele zakona, ki jo je pripravljajo gospodarsko ministrstvo pod vodstvom takratnega ministra Andreja Vizjaka, sta pripravlja dva zunanja strokovnjaka, ki sicer pomagata tudi stranki v postopku, je še povedal Kos. Kos ministrstvu za gospodarstvo zato predlaga, naj odpravi omenjeno spremembo novele zakona. Kot je ocenil, je namreč to, da se predpisi sprejemajo v interesu posameznih ali fizičnih ali pravnih oseb čisti posmeh pravni državi .	sta	Dnevnik	2010-07-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042232410/posel/novice/1042232410	Tuš Nepremičnine so si pripojile še eno družbo	gospodarstvo, ekonomija	Tuš Nepremičnine so si pripojile še eno družbo  Ljubljana - Podjetje Tuš Nepremičnine, ki je v lasti Mirka Tuša, si je pripojilo družbo T10. V Tuš Holdingu pojasnjujejo, da gre zgolj za organizacijsko spremembo - prenos nepremičnin družbe T10 na Tuš Nepremičnine, kjer ima Tuš Holding le-te skoncentrirane .  Družbo T10, ki razpolaga s 7,4 milijona evrov osnovnega kapitala, je pred vsega tremi meseci ustanovil Engrotuš. Takrat je vanjo vložil nepremičnine domžalske družbe Vele, ki si jo je Engrotuš pripojil v začetku tega leta.	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-12-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042287663/posel/novice/1042287663	Lahovnik: Pivovarna Laško bi morala prodati vse, kar ni osnovna dejavnost	gospodarstvo, ekonomija	Lahovnik: Pivovarna Laško bi morala prodati vse, kar ni osnovna dejavnost  Ljubljana - Logično bi bilo in kar bo verjetno storila nova uprava Pivovarne Laško je, da bo odprodala vse, kar ni osnovna dejavnost družbe, sem pa spadajo tudi družbe kot so Delo, Večer in podobno, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.  Lahovnik je opozoril, da morajo banke skrbno spremljati, kaj se dogaja, ker to ni edina tovrstna poslovna skupina, ki je v finančnih težavah. (Foto: Matej Povše) Za pričakovati je, da bo v doglednem času, če ne prej pa, ko se bodo finančne razmere izboljšale, prišel kdo, ki ni povezan z nobeno politično opcijo v Sloveniji, da ne bo prišlo do vmešavanja politike v uredniško politiko, je poudaril Matej Lahovnik. Dodal je, da si želi, da je to to profesionalec iz iste dejavnosti, lahko je tudi tujec, če je to potrebni pogoj, da bodo mediji lahko v miru delali. V primeru vstopa italijanske družbe Iniziative Generali 96 v Kolonel, prek katere je bivši prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot posredno obvladoval pivovarno, je minister poudaril, da resni vlagatelji v podjetja vstopajo tako, da se na pregleden način pogovorijo tudi z bankami. Banke kot velike upnice do skupine Infond imajo škarje in platno v svojih rokah v tem smislu, da lahko to zgodbo ustrezno presekajo na ustrezen način kadarkoli, če bodo le delovale bolj usklajeno in bolj razumno ter odločno kot v primeru Istrabenza, kjer so se zadeve vlekle zelo dolgo, je poudaril. Ob tem je spomnil, da je že marca pri spornem reprogramu managerskih kreditov, ki so bili odobreni za neke sporne managerske odkupe ali pa nepregledne lastniške konsolidacije , opozarjal, da so nekateri finančni holdingi zelo izpostavljeni do bančnega sistema. In takrat sem povedal, da, če se bo odlašalo, če se bo tiščalo glavo v pesek in poskušalo stvari pomesti pod preprogo, se nam bo zgodil Istrabenz slej ko prej na naslednjem primeru. Danes vidimo, da se ta scenarij na nek način uresničuje, in da sem imel prav, je dejal. Opozoril je še, da morajo banke skrbno spremljati, kaj se dogaja, ker to ni edina tovrstna poslovna skupina, ki je v finančnih težavah, tudi zaradi padca vrednostnih papirjev. Pri industriji pa so razmere različne, je navedel in dodal, da industrija pijač ni vezana na poslovni cikel tako kot proizvajalci trajnih potrošnih dobrin. Danes bi lahko Pivovarna Laško po njegovem mnenju lahko poslovala povsem normalno, če se ji ne bi zgodila neka nepregledna lastniška konsolidacija in s tem izčrpavanje osnovne dejavnosti in poslovnega sistema .	sta	Dnevnik	2009-07-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042264524/posel/novice/1042264524	Bank of America bi svež kapital lahko zbrala s pomočjo prodaje deleža v drugi največji kitajski banki	gospodarstvo, ekonomija	Bank of America bi svež kapital lahko zbrala s pomočjo prodaje deleža v drugi največji kitajski banki  Ljubljana - Bank of America, ki bo po mnenju regulatorjev potrebovala dodatnih 34 milijard dolarjev svežega kapitala, bi lahko pridobila dodatnih 200 milijonov dolarjev dividend, če obdrži svoj delež v China Construction Bank (CCB) do 17. junija. BoA, bo med 19 bankami, za katere bo Federal Reserve jutri objavila rezultate, morala zbrati največ svežega kapitala.  Bank of America (BoA) bi lahko prodala 13,5 milijarde delnic druge največje kitajske banke, ki predstavlja 6-odstotni delež, vreden 8,3 milijarde dolarjev. V primeru prodaje delnic, bi se lastniški delež BoA v kitajski banki znižal na 10,6 odstotka. CCB je sicer po tržni vrednoti druga največja banka na Kitajskem. BoA sicer namerava ostati dolgoročni strateški partner CCB, je za Reuters povedal predstavnik BoA za stike z javnostjo Scott Silvestri, medtem ko so bankirji treh investicijskih bank v Hong Kongu povedali, da še ni jasno, če in kolikšen delež v CCB bo Bank of America prodala. Sicer pa bi s prodajo deleža BOA pridobila dodatna finančna sredstva, kar bi pripomoglo k povišanju svežega kapitala. Rezultati stres testov in pričakovanja, da mora banka zbrati svež kapital, po mnenju vodje CAF Securities Philip Chana, za vodilne v BOA predstavljajo velik pritisk, da bo banka morala odprodati nekatera sredstva.	nb	Dnevnik	2009-05-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042205453/posel/novice/1042205453	SCT: Odškodninski zahtevek Darsa za materialno in nematerialno škodo je neutemeljen	gospodarstvo, ekonomija	SCT: Odškodninski zahtevek Darsa za materialno in nematerialno škodo je neutemeljen  Ljubljana - Družbi SCT in Primorje, ki sta izvajali dela v predoru Šentvid, sta v ponedeljek odgovorili na odškodninski zahtevek Darsa za materialno in nematerialno škodo v višini 5.127.746,45 evra in ga označili kot neutemeljenega. Ugotovili smo, da je odškodninski zahtevek neutemeljen v celoti, so danes povedali v SCT. Družba za avtoceste v RS (Dars) je odškodninski zahtevek na izvajalca del v predoru Šentvid poslala minuli torek, družbi pa sta ga prejeli v sredo. Dars je v njem je navedel, da mora izvajalec odškodnino nakazati v petih dneh, na transakcijski račun Darsa, v nasprotnem primeru bo začel z izterjavo odškodnine po sodni poti. Kot so navedli v Darsu, je večkratno zaprtje in neuporaba predora Šentvid v juliju in avgustu Darsu kot upravljalcu povzročilo znatno materialno in nematerialno škodo. SCT in Primorje za nastalo škodo odgovarjata solidarno, njuno medsebojno razmerje v zvezi s tem pa ni stvar Darsa. Pri tem si je Dars pridržal pravico zahtevati tudi preostalo škodo, ki ta trenutek še ni v celoti znana oziroma bo ali bi še naprej nastajala, so prejšnji teden še poudarili v Darsu. Predor Šentvid so odprli 1. julija, le nekaj ur po odprtju pa so morali del predora v smeri proti Gorenjski zaradi odpadanja protipožarnega ometa zapreti. V noči na 2. julij je promet po predoru znova stekel. Predor je bil nato zaradi sanacije začasno zaprt v noči s 4. na 5. julij oz. s 5. na 6. julij, od 7. do 12. oz. 13. julija in v noči z 21. na 22. julij. Nato se je v noči na 6. avgust odkrušilo približno dva kvadratna metra protipožarnega ometa, ki je padel na avto z nemško registracijo. Pri tem je prišlo zgolj do materialne škode, cev pa so nemudoma zaprli za promet. Dva dni pozneje sta tako uprava Darsa kot tudi minister za promet Radovan Žerjav ponudila odstop. Premier Janez Janša ponujenega odstopa Žerjava ni sprejel, usoda uprave Darsa pa še ni znana.	sta	Dnevnik	2008-09-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042298060/posel/novice/1042298060	Končuje se večmesečna agonija v MKT Printu	gospodarstvo, ekonomija	Končuje se večmesečna agonija v MKT Printu  Ljubljana - Predsednik uprave in največji lastnik družbe MKT Print Boštjan Nagode je včeraj razglasil insolventnost MKT Printa in hčerinskega invalidskega podjetja Euroadria. Ker približno 170 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v MKT Printu, ni prejelo julijskih plač, je bila za včeraj sicer napovedana stavka.  predsednik uprave in največji lastnik MKT Print Boštjan Nagode (Foto: Tomaž Skale) Zaradi razglasitve insolventnosti je bila stavka začasno prekinjena in se bo nadaljevala prihodnji četrtek. Če stavkovna zahteva - poplačilo vseh terjatev do delavcev - prihodnji četrtek ne bo izpolnjena, bo prav tako prihodnji četrtek pred tiskarno MKT Print sklican zbor delavcev. Iz uprave MKT Printa so včeraj sporočili, da je MKT Print na podlagi revizijske poročila iz konca avgusta, blokade računov na začetku septembra, medletnih računovodskih izkazov in drugih podatkov, s katerimi je seznanjen nadzorni svet, na dan 30. junija po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju insolventen. Po naknadnih popravkih računovodskih izkazov izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami namreč presega polovico osnovnega kapitala. Te izgube pa ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Nagode pravi, da bodo v najkrajšem možnem času pripravili ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Ali bodo v MKT Printu sprva poskušali izvesti postopek prisilne poravnave, Nagode ni želel razkriti, zagotovil pa je, da s predlogom, ki bi bil najbolj ustrezen za delavce in ki bi jim zagotovil socialno varnost, ne bodo zavlačevali. To pomeni, da bo uprava v kratkem po vsej verjetnosti predlagala stečajni postopek. Upam, da se bo v prihodnosti našel nekdo, ki bi bil pripravljen nadaljevati proizvodnjo MKT Printa in ki bo zaposlil čim večje število njegovih delavcev, dodaja Nagode.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-09-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042515031/posel/novice/1042515031	Za zanesljivo oskrbo z energijo pomembne tudi dobre politične povezave	gospodarstvo, ekonomija	Za zanesljivo oskrbo z energijo pomembne tudi dobre politične povezave  Ljubljana - Zanesljiva oskrba z energijo je temelj delovanja vsake družbe, za to pa je pomembno imeti neposreden dostop do energetskih virov, pa tudi dobre politične in prometne povezave, je na posvetu v okviru energetske konference En.odmev 012, ki jo je danes v Ljubljani pripravila Energetika.net, povedal direktor družbe Gen Energija Martin Novšak.  Premogovnik Velenje (Foto: Matej Povše) Kot je pojasnil Novšak, tudi evropska politika temelji na zanesljivi oskrbi z energijo, okoljski vzdržnosti in ekonomičnosti. Čeprav so pomembni vsi trije dejavniki, se je treba zavedati, da je zanesljiva oskrba z energijo temelj delovanja vsake družbe in življenjskega standarda ljudi, je povedal. In kaj lahko storimo za zanesljivo oskrbo z energijo? Zelo pomemben je neposreden dostop do energetskih virov in zalog, je dejal Novšak in spomnil, da se v svetu bijejo vojne za dostop do naftnih in plinskih polj. Slovenija ima na primer svoje zaloge naravnega urana, včasih jih je že izkoriščala in Novšak verjame, da jih bo tudi v prihodnje. Za zanesljivo oskrbo so pomembne tudi prometne poti, pogodbene in politične povezave in, kar je za Slovenijo še posebej pomembno, zanesljivo obratovanje daljnovodov, plinovodov in elektrarn, je spomnil Novšak. Poleg zanesljivosti je pomembno, da je oskrba tudi varna. Pri tem je zaradi lanske jedrske katastrofe na Japonskem v zadnjem času aktualna predvsem jedrska energija. Novšak je glede tega dejal, da imamo v Sloveniji pozitivne izkušnje z varnostjo jedrskih elektrarn, ki so mednarodno celo bolj priznane kot doma. Kot je pojasnil Novšak, se zavzemajo za to, da bi Nuklearna elektrarna Krško (Nek) obratovala na dolgi rok, želijo pa si tudi gradnje njenega drugega bloka. Pri tem računajo na soinvestitorje, je povedal in dodal, da je pri tem odprt prostor predvsem za poučene energetske družbe, ki imajo znanje in denar. Sogovorniki so se dotaknili tudi nekaterih drugih energetskih projektov v Sloveniji. Djordje Žebeljan iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je glede projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) zagotovil, da bo HSE storil vse, da projekt zaključi. HSE bo naredil vse, da bo projekt speljal do konca, je dejal. Direktor Premogovnika Velenje Milan Medved je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker se je nova vlada odločila, da bo DZ pod določenimi pogoji predlagala poroštvo za Teš 6, po katerem bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke. Med drugim morata Premogovnik Velenje in Teš skleniti dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra na gigajoul. Medved je glede tega dejal, da je pogoj glede cene premoga za njih popolnoma sprejemljiv, zagotovil pa je tudi, da je premoga dovolj. Premoga je še več, kot ga potrebuje Teš 6 v predvidenem režimu obratovanja, je povedal. Dogajanje je pestro tudi na področju plina. Prvi mož družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je spomnil, da so v okviru projekta gradnje plinovoda Južni tok z ruskim plinskim gigantom Gazprom izpolnili vse pogoje za ustanovitev skupne družbe. Skupno podjetje bi lahko bilo ustanovljeno že marca, je dejal in poudaril, da so na tem projektu začeli delati že leta 2006. Direktor Elektra Slovenija Milan Jevšenak je opozoril na problematiko umeščanja objektov v prostor. Kot je dejal, omrežje v Sloveniji samo zase ne more obratovati, zato se moramo povezovati s sosednjimi omrežji, pri tem pa seveda graditi tudi notranje omrežje. A ta proces traja zelo dolgo, saj proces umeščanja v prostor moti praktično vse, je bil kritičen Jevšenak. Umeščanje v prostor je rak rana naše družbe, je dejal. Julijan Fortunat z ministrstva za infrastrukturo in prostor je v uvodnem nagovoru povedal, da bo za popoln prenos tretjega energetskega svežnja in zakonodaje o energetski učinkovitosti stavb treba pripraviti nov energetski zakon, kar bo zagotovo prednostna naloga letošnjega leta.	sta	Dnevnik	2012-03-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042308592/posel/novice/1042308592	Coca Cola s skoraj nespremenjenim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Coca Cola s skoraj nespremenjenim dobičkom  Atlanta - Največji proizvajalec osvežilnih pijač na svetu, ameriška Coca-Cola, je v tretjem četrtletju ustvarila 1,91 milijarde dolarjev dobička (1,3 milijarde evrov), kar je za odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medtem predvsem zaradi močnega dolarja zmanjšali za pet odstotkov na 8,04 milijarde dolarjev (5,4 milijarde evrov).  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Coca Cola je s podatki o dobičku, ki je na delnico v tretjem trimesečju znašal 0,81 dolarja, popolnoma izpolnila pričakovanja analitikov, medtem ko so podatki o prihodkih vlagatelje nekoliko razočarali. Coca Cola je prodajo v tretjem trimesečju povečala za dva odstotka, od tega zunaj ZDA za štiri odstotke, vendar pa se zaradi močnega dolarja v večini tretjega trimesečja to ni pokazalo v prihodkih. Krepitev domače valute najbolj prizadene družbe, ki poslujejo na tujih trgih, saj je treba prihodke od prodaje na teh trgih iz lokalnih valut preračunati v dolarje. Brez učinka močnega dolarja bi se prihodki povečali za pet odstotkov, so sporočili iz družbe. Najbolj se je prodaja okrepila na hitro rastočih trgih, kot sta indijski (+37 odstotkov) in kitajski (+15 odstotkov). Vesel sem, da lahko sporočim, da smo tudi v tretjem trimesečju zabeležili solidne rezultate. Še naprej povečujemo valutno nevtralne prihodke, krepimo prodajo brezalkoholnih pijač, povečujemo marže in investiramo v širitev, pri vsem tem pa ustvarjamo izjemni denarni tok, je ob objavi izidov povedal glavni izvršni direktor družbe Muhtar Kent. V zadnjem letu je tako Coca Cola ustvarila za 6,3 milijarde evrov svežega denarnega toka.	STA	Dnevnik	2009-10-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042389076/posel/novice/1042389076	Škoda v podjetjih: V Štorah Steel, Etiju in Svei odstranjujejo posledice vodne ujme	gospodarstvo, ekonomija	Škoda v podjetjih: V Štorah Steel, Etiju in Svei odstranjujejo posledice vodne ujme  Štore, Zagorje, Izlake - V jeklarskem obratu družbe Štore Steel, ki ga je v tokratni vodni ujmi zalila reka Voglajna, gasilci tudi danes črpajo vodo. Sanacija posledic poteka tudi v izlaškem Etiju, kjer so sicer že začeli s proizvodnjo, in zagorski Svei, kjer pa je proizvodnja do nadaljnjega zaustavljena oz. poteka na dodatnih lokacijah.  Poplavljena tovarna Svea. (Foto: Luka Cjuha) V Štorah Steel ne bo več kot 5 milijonov škode Direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek povedal, da bo škoda po poplavi po zelo optimistični napovedi znašala milijon evrov, vsekakor pa naj ne bi presegla pet milijonov evrov. Mačkošek je dejal, da sanacija škode že poteka, na novi poskusni progi v valjarni, ki so jo uspeli zaščititi pred vdorom Voglajne, pa so vzpostavili proizvodnjo. Po njegovi oceni bo jeklarna izven pogona okoli dva tedna, pod vodo pa je še vedno stara valjarna proga.Sanacija v Etiju še poteka V izlaškem Etiju so pojasnili, da sanacija posledic po vodni ujmi še poteka, kljub temu pa so s proizvodnjo že začeli. V družbi ocenjujejo, da jim je poplava povzročila za 140.000 evrov materialnih stroškov, medtem ko je izpad proizvodnje ocenjen na pol milijona evrov.Proizvodnja v Svei ustavljena V zagorski Svei so v nedeljo zjutraj začeli z odpravo posledic po vodni ujmi, kar pomeni, da iz poslovno-proizvodnih prostorov odstranjujejo gotove izdelke, polizdelke, proizvodni material in repromaterial. Kot je pojasnil direktor področja za razvoj in kakovost v družbi Stanislav Koci, so začeli tudi s čiščenjem prostorov ter strojne in tehnološke opreme. Proizvodnja v Svei je do nadaljnjega ustavljena oz. poteka na dodatnih lokacijah v Litiji in na Starem trgu pri Ložu. Koci pričakuje, da bo sanacija trajala še nekaj dni, o višini gmotne škode, ki jo je povzročila vodna ujma, pa še ne more govoriti.Zalilo pekarno družbe Žito V Ljubljani so visoke vode močno prizadele tudi območje Viča. Tam je v soboto dopoldan zalilo pekarno družbe Žito, zaradi česar so stroje izklopili iz električnega omrežja. Voda je začela odtekati v nedeljo popoldan. Pekarno so si danes ogledali predstavniki zavarovalnice. Natančne ocene škode v tem trenutku še ni mogoče dati, bo pa po prvih ocenah precejšnja, so pojasnili v Žitu. Prostore pekarne bo najprej potrebno temeljito očistiti, po pregledu opreme pa odrediti tudi druge potrebne ukrepe. Po prvih ocenah bodo prostori očiščeni in za ponovno proizvodnjo primerni predvidoma čez 14 dni, kdaj dejansko bo ta stekla, pa je odvisno tudi od tega, kakšno škodo je poplava povzročila na opremi pekarne, pravijo. Delavci iz pekarne Vič bodo v tem času premeščeni v druge pekarne, kamor so začasno prenesli tudi proizvodnjo.V Termah Čatež brez težav Iz Term Čatež pa medtem sporočajo, da vsi namestitveni objekti obratujejo nemoteno. Dostop do term je urejen, nivo Save pa upada. Posledično se znižuje tudi nivo podtalnice, so sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. Za varnost vseh gostov, ki so jih v nedeljo po potrebi tudi preselili v druge hotele znotraj čateškega kompleksa, je bilo dobro poskrbljeno, zagotavljajo. Za goste, ki so bili včeraj na poti v Terme Čatež, pa so iz varnostnih razlogov poskrbeli za namestitev na bližnjem gradu Mokrice. Zaradi tehničnih težav v strojnici bazenov sta zaprti poletna in zimska Termalna riviera, ki naj bi pričeli obratovati v naslednjih dneh. Terme Čatež so doživele največji vdor podtalnice danes v jutranjih urah, tako da nastalo škodo še ocenjujejo.	sta	Dnevnik	2010-09-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042388773/posel/novice/1042388773	Obvestilo	gospodarstvo, ekonomija	Obvestilo   Obvestilo V tečajnici 16. septembra 2010 so bili objavljeni napačni podatki za vzajemne sklade družbe Perspektiva DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, d. o. o. Za napako se opravičujemo. Vzajemci, d. o. o.		Dnevnik	2010-09-18 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/286967/posel/novice/286967	Adria Airways je letos ustvarila za 420.000 evrov čistega dobička	gospodarstvo, ekonomija	Adria Airways je letos ustvarila za 420.000 evrov čistega dobička  Ljubljana - Nadzorni svet slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways se je na današnji seji seznanil s poročilom o poslovanju in rezultatih družbe v prvih enajstih mesecih letos in z oceno poslovnega izida za leto 2007 ter pozitivno ocenil delo uprave pri vodenju družbe in doseganju zahtevanih rezultatov v dosedanjem obdobju. Adria naj bi po ocenah letos ustvarila za 182 milijonov evrov prihodkov in za 420.000 evrov čistega dobička, kar je bolje od načrtov, so sporočili iz Adrie.  (Foto: Milan Korbar) V letu 2008 Adria Airways načrtuje osemodstotno rast prihodkov in 17-odstotno rast števila potnikov ter za 19 odstotkov več letov. S tem naj bi družba v letu 2008 ustvarila za 700.000 evrov čistega dobička. Nadzorni svet je letošnje poslovne rezultate ocenil kot zadovoljive in podprl upravo pri načinu vodenja in začrtani strategiji. Načrt za leto 2008, ki ga je v obravnavo nadzornemu svetu posredovala uprava družbe, kaže na stabilno in učinkovito poslovanje družbe tudi v prihodnje, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik nadzornikov Adrie Branko Franc Grošl. Adria Airways je v prvih enajstih mesecih letos prepeljala 1.063.880 potnikov, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za osem odstotkov nad načrti za letos. Prav tako je družba za devet odstotkov povečala število rednih letov, za 19 odstotkov pa je povečala število čarter letov ter v primerjavi z lanskim letom izboljšala tudi odstotek zasedenosti kabine. Ta je bila v povprečju v prvih enajstih mesecih zasedena 67,61-odstotno. Novembra so letala Adrie prepeljala 80.148 potnikov, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Adria je novembra v rednem in čarter prometu skupaj opravila 1892 letov in s tem opravila za 18 odstotkov več letov kot v lanskem letu in za pet odstotkov presegla načrte. Na področju vzdrževanja letal za tuje naročnike je Adria Airways v obdobju januar-november presegla načrte za 14 odstotkov, kar predstavlja 30 odstotkov več prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu.	STA,pn	Dnevnik	2007-12-12 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042277059/posel/novice/1042277059	Spodbudna sporočila Feda pognala Nikkei navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Spodbudna sporočila Feda pognala Nikkei navzgor  Tokio - Navedbe ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) o stabilizaciji razmer v ameriškem gospodarstvu so spodbudile trgovanje na vodilni azijski borzi v Tokiu. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9590,32 točke, kar je 205.76 točke oz. 2,2 odstotka več kot v sredo.  Fotografija je simbolična. (Foto: Reuters) Podobno so se odzvale tudi ostale borze v Aziji. Indeks Hang Seng na hongkonški borzi je tako npr. poskočil za 2,1 odstotka na 18.264,39 točk. Vlagatelji so pozitivno sprejeli sporočilo Feda ob koncu zasedanja odbora za odprti trg. Iz ameriške centralne banke so v izjavi sporočili, da se nazadovanje gospodarske aktivnosti, sodeč po novih podatkih v času od zadnjega zasedanja v aprilu, upočasnjuje. Izboljšali so se pogoji na finančnih trgih, potrošniška poraba pa kaže znamenja stabilizacije, čeprav še ne raste zaradi odpuščanj, nižjih vrednosti hiš in stanovanj ter tesnih kreditnih pogojev. Čeprav bo gospodarska aktivnost še nekaj časa šibka, pa centralna banka pričakuje, da bodo ukrepi za stabilizacijo finančnih trgov in ustanov, fiskalna in monetarna stimulacija ter tržne sile prispevali k postopni obnovi trajne gospodarske rasti in cenovne stabilnosti. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, so se tečaji delnic na tokijski borzi okrepili tudi zaradi padanja tečaja japonskega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je pripomoglo predvsem k dvigu vrednosti delnic japonskih izvoznikov. Nikkei je tako v sredini trgovanja poskočil že za skoraj tri odstotke. Trgovanje na Wall Streetu v sredo se je medtem končalo v mešanem vzdušju. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8299,86 točke, kar je za 23,05 točke oz. 0,28 odstotka manj kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je nasprotno pridobil 27,42 točke, or 1.55 odstotka in se ustavil pri 1792,34 točke.	sta	Dnevnik	2009-06-25 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042260860/posel/novice/1042260860	V četrtek o usodi Steklarske nove	gospodarstvo, ekonomija	V četrtek o usodi Steklarske nove  Ljubljana - Usoda Steklarske nove, ki zaposluje več kot 300 delavcev, še vedno ostaja negotova. Kapitalska družba (Kad) bo predvidoma v četrtek sprejela uradno odločitev o dokapitalizaciji družbe, po informacijah predsednika sindikata KNSS Neodvisnost Draga Lombarja pa je predlog o prestrukturiranju že zavrnila.  nformacije Lombarja so v Kadu zanikali, saj poudarjajo, da pogovori še vedno potekajo. Odločitev o programu bodo tako sprejeli v zakonsko predvidenem roku in nato o tem obvestili družbo. »Kad si prizadeva poiskati ustrezen način prestrukturiranja z vsemi udeleženci družbe, pri presoji o upravičenosti dokapitalizacije pa bomo upoštevali smiselnost in predvsem ekonomsko upravičenost dodatnega vlaganja v družbo,« dodajajo v Kadu. Delavci tako od države pričakujejo pet milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, ki so jo že potrdili nadzorniki družbe, je povedal predstavnik podjetniškega sindikata Stjepan Miklaužin. Dejal je tudi, da Kad »kar naprej prelaga sestanke z vodstvom« in tako zavlačuje, kar pa v Kadu zanikajo. »Če bi nam država prisluhnila že septembra lani, bi za dokapitalizacijo zadoščala že dva milijona evrov,« dodaja Miklaužin. Spomnimo, da je bilo s sklepom vlade lastništvo Steklarske nove v drugi polovici lanskega leta brezplačno preneseno s Šolskega centra Rogaška Slatina na Kad. Za to se je vlada odločila zaradi velikih finančnih težav družbe, saj je leta 2007 ustvarila 800.000 evrov izgube. Težave so se letos še okrepile, saj družba ne more plačevati prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. V Kadu so tudi konec prejšnjega meseca dejali, da je družba prezadolžena in da ima negativni kapital. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-04-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042481644/posel/novice/1042481644	AUKN od družb v popolni ali delni lasti države pričakuje pregledno trošenje	gospodarstvo, ekonomija	AUKN od družb v popolni ali delni lasti države pričakuje pregledno trošenje  Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) od družb v delni ali popolni lasti države pričakuje, da bodo z izdatki ravnale z vso potrebno skrbnostjo. Zato naj bi posle glede izdatkov blaga, storitev, sponzorstev in donatorstev nemudoma po nakupu objavile na spletni strani.  predsenica AUKN Dagmar Komar. (Foto: Luka Cjuha) Državna podjetja naj do konca leta 2011 vzpostavijo ustrezne sisteme, ki jim bodo zagotavljali transparentno, ekonomično in konkurenčno naravnano poslovanje na področju sklepanja poslov, ki zadevajo njihove izdatke, je AUKN zapisala v današnjem sporočilu za javnost. Gre za izdatke za naročilo blaga in storitev, donatorstvo in sponzorstvo. Pri poslih sponzorstva naj ta podjetja upoštevajo tudi načelo uravnoteženosti, ekonomskih koristi in zadostne razpršenosti, pri poslih donatorstva pa načelo družbene odgovornosti, je agencija še zapisala v priporočilih, katerih cilj je povečanje ekonomičnosti, odgovornosti in transparentnosti poslovanja podjetij do davkoplačevalcev. Kot pojasnjujejo na agenciji, je transparentnost postopkov naročanja oz. sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe, eden izmed pomembnih dejavnikov in izkazov solidnega in na temelju konkurenčnosti zasnovanega poslovanja družbe. Zaradi splošno slabega in nepredvidljivega finančnega položaja je po mnenju AUKN potrebna še dodatna mera skrbnosti pri sklepanju poslov in ohranitev ter vzpostavitev najvišje možne mere zaupanja trga v solidno poslovanje družbe, k temu pa lahko v veliki meri pripomore zmanjšanje tveganj za možne zlorabe, korupcijo in klientelizem. Na AUKN so v zadnjem času prejeli prijave nekaterih nepravilnosti v državnih podjetjih. Ker lahko k uspešnosti nadzora izjemno prispeva tudi sodelovanje posameznikov, pozivajo vse, ki so seznanjeni s kakšno obliko nepravilnosti v poslovanju državnih družb, naj to sporočijo na elektronski naslov nepravilnosti@auknrs.si. Prijave bodo skrbno proučili in ustrezno ukrepali: predvsem bodo obvestili člane nadzornih svetov, dobro utemeljene pa posredovali tudi vsem ostalim pristojnim državnim organom.	sta	Dnevnik	2011-10-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042500555/posel/novice/1042500555	Dremelj: Če niste pritiskali na revizorja, objavite magnetogram	gospodarstvo, ekonomija	Dremelj: Če niste pritiskali na revizorja, objavite magnetogram  Ljubljana - Na očitke bivšega predsednika uprave Telekoma Slovenije Bojana Dremlja, da zdajšnje vodstvo skriva poročilo zadnje posebne revizije, na revizorja pa da je tudi pritiskalo, naj na vsak način najde razlog za vložitev tožb proti njemu, sta se včeraj odzvala tudi predsednik uprave Telekoma Ivica Kranjčević in prvi nadzornik Tomaž Berginc. Nikakor ne drži, da bi kateri koli organ družbe v tem mandatu izvajal pritisk na izvajalce, ki so bili izbrani, da opravijo revizijo poslov družb, sta poudarila.  (Foto: Jaka Adamič) Vseeno pa ima Dremelj drugačne informacije. Po njegovem vedenju je Telekom poročilo revizorja Deloitte dobil že 30. novembra lani, vendar ga takrat še ni poslal delničarjem in nadzornikom. Slednji naj bi ga obravnavali na seji 14. decembra, pa čeprav so nam v Telekomu tedaj to zanikali. Po naših informacijah sicer omenjeno poročilo ni odkrilo novih dejstev o Telekomovih naložbah po Balkanu. Če bo končno poročilo v najmanjši meri odstopalo od tistega, ki ga je obravnaval nadzorni svet, bo to evidenten dokaz, da se je nadzorni svet vmešaval v pripravo poročila posebne revizije, revizor pa je temu podlegel, je zaključil. Pozval je nadzornike, naj objavijo tudi magnetogram seje iz leta 2010, na kateri so od direktorja revizijske hiše PWC, ki je opravila forenzično preiskavo, zahtevali, da mora najti škodo .	Tomaž Modic	Dnevnik	2012-01-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042419412/posel/novice/1042419412	Nadzorniki Pošte Slovenije se bodo sestali prvič po vročem decembru: Bo Hauc ostal?	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki Pošte Slovenije se bodo sestali prvič po vročem decembru: Bo Hauc ostal?  Maribor - Nadzorni svet Pošte Slovenije se bo danes dopoldne sestal prvič v letošnjem letu in prvič po vročem zaključku lanskega leta, ko je prišlo do kratkega stika med predsednikom nadzornega sveta Klemnom Grošljem in generalnim direktorjem Alešem Haucom. Nadzorniki bodo tokrat med drugim obravnavali tekoče poslovanje in poslovni načrt.  Prvega poštarja Aleša Hauca je nadzornik prepričeval v odstop že lanskega novebra. Alešu Haucu se med drugim očita tudi, da si na pošti izplačuje previsoko plačo. (Foto: Bojan Velikonja) Klemen Grošelj pred sejo za STA ni želel govoriti o tem, ali bodo govorili tudi o morebitnih kadrovskih zadevah, dejale je le, da to ni predvideno po predlaganem dnevnem redu. Z Alešom Haucem sta se sicer v vmesnem času že srečala na štiri oči in razrešila nekatere dileme, že pred tem pa se je prvi nadzornik odločil prekiniti javno polemiko, ki po njegovih navedbah škodi ugledu družbe. Predsednik nadzornega sveta, ki je to postal novembra lani, je v času božično-novoletnih praznikov zahteval sestanek s Haucem, na katerem ga je želel prepričati v odstop s položaja. Do sestanka nato ni prišlo, saj je Hauc zaprosil za skupni sestanek obeh z vodstvom agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Ta naj bi sicer po pisanju nekaterih medijev Grošlju očitala prekoračitev pooblastil pri imenovanju prokurista Matjaža Andriča. Vzrok za menjavo Hauca naj bi Grošelj našel v pravnem mnenju, ki naj bi kazalo dovolj utemeljenih sumov za nekatera sporna dejanja, da lahko sedanjega prvega moža pošte, ki je na tem mestu od junija 2005, ovadijo. Sicer pa je Grošelj že konec decembra po neuspešnem poskusu odstavitve Hauca napovedal, da bodo nadzorniki na januarski seji od poslovodstva zahtevali pojasnila glede nekaterih preteklih dejanj in ukrepov za v prihodnje. Nadzorni svet bo tako zahteval natančna pojasnila glede izvajanja postopkov javnega naročanja pravnih mnenj v zvezi s plačo poslovodstva in imenovanjem prokurista.	sta	Dnevnik	2011-01-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042421096/posel/novice/1042421096	Trgovina na drobno je v decembra upadla za 3,3 odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Trgovina na drobno je v decembra upadla za 3,3 odstotka  Ljubljana - Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil decembra lani za 3,3 odstotka nižji od realnega prihodka v novembru in za tri odstotke nižji kot decembra 2009, je danes objavil državni statistični urad.  Prihodek od prodaje storitev se je v tej primerjavi najbolj povečal v skupini skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti (za 6,7 odstotka) ter v skupini pravne in računovodske dejavnosti, podjetniško in poslovno svetovanje (za 4,5 odstotka). (Slika je simbolična) (Foto: Tomaž Bukovec) V trgovini na drobno brez motornih goriv je bil realni prihodek od prodaje decembra v primerjavi z novembrom nižji za štiri odstotke. V trgovini na drobno z živili, s pijačami in tobakom se je znižal za 3,2 odstotka, v trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv pa se je znižal za 2,8 odstotka. Realni prihodek od prodaje v trgovini z motornimi vozili in od popravil le-teh je bil v decembru za 4,2 odstotka nižji kot v novembru. V trgovini na drobno brez motornih goriv se je realni prihodek od prodaje decembra v primerjavi z decembrom 2009 znižal za šest odstotkov. V trgovini na drobno z živili, s pijačami in tobakom se je znižal za 5,2 odstotka, v trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv pa se je znižal za 6,9 odstotka. Državni statistični urad je obenem sporočil, da je bil prihodek od prodaje storitev novembra v večini skupin storitvenih dejavnosti nižji od prihodka v oktobru toda višji od prihodka v novembru 2009. Prihodek od prodaje storitev se je v novembru v primerjavi s prihodkom v oktobru najbolj zmanjšal v skupini dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (za 7,3 odstotka), sledila pa je skupina varovanje in poizvedovalne dejavnosti (za 5,6 odstotka).	sta	Dnevnik	2011-01-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042462437/posel/novice/1042462437	Mugerle in Manzin nova nadzornika Telekoma	gospodarstvo, ekonomija	Mugerle in Manzin nova nadzornika Telekoma   Mugerle in Manzin nova nadzornika Telekoma Delničarji Telekoma Slovenije bodo 31. avgusta pričakovano odločali o predlogu, da se v obliki dividend izplača 19,5 milijona evrov oziroma tri evre bruto na delnico. Obenem bo na dnevnem redu predlog o imenovanju Francija Mugerleta in Sama Manzina za nova nadzornika. Ciril Kafol in Zvonko Kremljak namreč septembra odhajata v Telekomovo makedonsko družbo One.Dokapitalizacija Zdravilišča Rogaška Vodstvo Zdravilišče Rogaška bo na skupščini 31. avgusta iskalo soglasje za 1,28 milijona evrov težko dokapitalizacijo družbe z izdajo novih delnic. Takrat se izteče tudi prevzemna ponudba, ki jo je objavilo podjetje S. P. Plod Stanislava Pšeničnika. Razrešnica za upravo in nadzornike cerkvenega Zvona Delničarji Zvona Ena Holdinga, ki je marca letos objavil bankrot in začel postopek prisilne poravnave, bodo na skupščini konec avgusta med drugim odločali o tem, da se upravi pod vodstvom Simona Zdolška in nadzornemu svetu pod vodstvom Mirka Kraševca podeli razrešnica za lansko leto. Ob tem opozorimo, da sta dvom v uspešnost prisilne poravnave, v kateri navadnim upnikom poleg konverzije v kapital ponuja 16-odstotno poplačilo terjatev, izrazila tako upnik NLB kot prisilna upraviteljica.Mercator se širi v Srbiji Mercatorjeva hčerinska družba v Srbiji Mercator S je z beograjskima družbama Familija Marketi in Robne kuće Beograd včeraj podpisala pogodbi o strateški povezavi. V skladu s tem bo Mercator S v dolgoročni poslovni najem pridobil 27 trgovskih objektov v Beogradu, Vojvodini ter v srednji in južni Srbiji.Nadzornikom Darsa poleg sejnin 13.000 evrov... Skupščina Družbe za avtoceste (Dars) je včeraj upravi in nadzornikom podelila razrešnico za leto 2010 in sprejela sklep, po katerem člani nadzornega sveta na sejo prejmejo 275 evrov bruto, poleg tega pa so upravičeni tudi do 13.000 evrov na leto za opravljanje funkcije.... nadzornikom SŽ le 10.300 evrov Predlog plačil za člane nadzornega sveta Slovenskih železnic (SŽ), ki jih je potrdila skupščina družbe, pa poleg sejnin v višini 275 evrov bruto za nadzornike predvidevajo 10.300 evrov bruto letnega plačila. Predsednik je upravičen tudi do doplačila v višini 50, namestnik pa 10 odstotkov osnovnega plačila.Višje sodišče: Šantlova ni delovala po zakonu Višje sodišče je zavrnilo pritožbo bivše prisilne upraviteljice SCT Majde Šantl na odločitev okrožnega sodišča, da Šantlova ni opravljala svojih dolžnosti po zakonu, zaradi česar jo je s funkcije razrešilo. Javor Pivka brez bilančnega dobička Skupščina Javorja Pivke se bo 30. avgusta seznanila tudi s tem, da je družba minulo leto zaključila brez bilančnega dobička. Lansko čisto izgubo v višini 1,38 milijona evrov so namreč pokrili iz prenesenih dobičkov in drugih rezerv.Petrol tudi uradno do polovice Istrabenza Gorenje Z izpolnitvijo vseh odložnih pogojev je včeraj začela veljati pogodba o prodaji skoraj polovičnega deleža Gorenja v družbi Istrabenz Gorenje, ki ga je kupil Petrol. Ta naj bi slabih deset odstotkov dobil tudi od Roberta Goloba.Pripravila Tomaž Modic in sta		Dnevnik	2011-07-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042213865/posel/novice/1042213865	Države G7 so se zavezale k ukrepom za rešitev finančne krize	gospodarstvo, ekonomija	Države G7 so se zavezale k ukrepom za rešitev finančne krize  Washinghton/Pariz - V soboto se je Washington za en dan spremenil v globalno prestolnico iskanja rešitve za finančno krizo. Redno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke je v mesto prineslo guvernerje in finančne ministre 185 držav. Že v jutranjih urah je ameriški predsednik George Bush v Beli hiši zbral finančne ministre gospodarsko najrazvitejših držav skupine G7. Predstavniki Nemčije, Italije, Francije, Velike Britanije, Japonske, Kanade in ZDA so po pogovorih objavili dokument v petih točkah in ga poimenovali akcijski načrt . Vanj niso zapisali konkretnih ukrepov, so se pa strinjali s tem, da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za preprečitev propada sistemsko pomembnih finančnih ustanov, za odmrznitev kreditnega in denarnega trga ter za druge cilje. Dan se je nadaljeval dve ulici stran na sedežih Svetovne banke in IMF, katerega osnovno poslanstvo je pomoč zdravemu svetovnemu gospodarstvu . IMF je odločno podprl ukrepe G7. Direktor IMF Dominique Strauss - Kahn dejal, da gre za zelo pomembno sporočilo, da ne bomo pustili propada finančnih inštitucij, načine, kako lahko to storimo, pa lahko prepustimo nacionalnim vladam . Ali je sporočilo dovolj močno, bo vidno že ob današnjem odprtju azijskih finančnih trgov. Med konkretnimi ukrepi omenjajo državna poroštva za medbančna posojila, državni odkup obveznic, ki temeljijo na slabih nepremičninskih poslih, ali neposredne denarne injekcije bankam v zameno za državno solastništvo. Za slednji korak so se v zadnjih dneh presenetljivo ogrele tudi Združene države, kar je med zagovorniki svobodnega trga povzročilo kopico kritik, da se je država napotila v socializem. Ali, kot se je barvito izrazil Daniel Mitchell z inštituta Cato: Kapitalizem brez izgub je kot religija brez pekla. Glavni namen ukrepov je povrniti zaupanje v trg. Banke denar imajo, vendar ga zaradi negotove prihodnosti nočejo posojati. Bush je v soboto odigral osrednjo vlogo še enkrat, ko se je nepričakovano pojavil na srečanju skupine G20. V njej poleg držav G7 sedijo porajajoče se ekonomske sile, članice pa predstavljajo 85 odstotkov svetovnega gospodarstva. Njegova neobičajna udeležba na zasedanju je bila verjetno namenjena predvsem prepričevanju azijskih velikanov, ki bi s sprostitvijo sredstev bistveno pomagali k oživitvi trgov. Toda po večernem koncu zasedanja G20 je bilo očitno, da pravega optimizma še ni. Visoki vladni in drugi predstavniki v dobrih časih radi rečejo kakšno besedo, tokrat pa je večina odvihrala mimo mikrofonov. Zasedanje IMF in Svetovne banke, ki je zadolžena za pomoč državam v razvoju, se bo danes končalo s plenarnim zasedanjem.	Andrej Brstovšek,Washington	Dnevnik	2008-10-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042215285/posel/novice/1042215285	Banke zvišujejo bančne tarife: za podražitve so se odločile NLB, Abanka Vila, SKB, Unicredit	gospodarstvo, ekonomija	Banke zvišujejo bančne tarife: za podražitve so se odločile NLB, Abanka Vila, SKB, Unicredit  Ljubljana - Med anketiranimi bankami zgolj Nova Kreditna banka Maribor po njihovih navedbah od avgusta ni zvišala cene za bančne storitve, medtem ko so se za podražitve svojih storitev v zadnjem času odločile NLB, Abanka Vipa, SKB, Unicredit, pojasnil pa nismo prejeli od banke Hypo.  (Slika je simbolična.) »Z oktobrom je prišlo do spremembe na nekaterih storitvah s področja sodobnega načina poslovanja in na področju plačilnega prometa (zaradi prilagajanja evropskim/SEPA-standardom),« pravijo v naši največji banki NLB. Razlog za višje cene naj bi bila nadgradnja storitev za večjo varnost poslovanja oziroma večja dodana vrednost za stranko. »Od avgusta smo v naši banki nekoliko zvišali cene storitev elektronskih in papirnatih domačih plačilnih nalogov ter direktnih bremenitev za fizične osebe,« pa razlagajo v banki Uncredit in kot razlog za dvig cen navajajo rast stroškov, dela in materiala. Bančne tarife so zvišali tudi v Abanki: »Za fizične osebe smo zvišali tarife za pripravo zemljiško knjižnih in drugih dovoljenj, izjav, soglasij. Ob tem smo nekoliko zvišali tudi tarife za kartično poslovanje.« Kot razlog za zvišanje tarif v Abanki navajajo prilagoditev razmeram na trgu. »V SKB smo maja analizirali stroške ter razmere na trgu in ugotavljamo, da so spremembe cen neizogibne, saj so se v času od zadnje spremembe cen stroški poslovanja zvišali,« so nam v odgovoru na avgustovske podražitve odgovorili v SKB. Podatki statističnega urada o rasti cen finančnih storitev pa kažejo nekoliko presenetljive rezultate. Letna rast cen finančnih storitev se je po teh podatkih opazno znižala. Če so se še leta 2006 finančne storitve na letni ravni podražile za skoraj 15 odstotkov, je septembra letos rast cen finančnih storitev znašala zgolj 0,4 odstotka na letni ravni. Nekoliko drugačno sliko pokažejo podatki o povprečnem strošku uporabe plačilne kartice na letni ravni. Če je ta v Sloveniji še leta 2002 znašal okoli 9,30 evra, se je letos povzpel na več kot 15 evrov.	Srečko Zimic	Dnevnik	2008-10-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042259374/posel/novice/1042259374	Enajst kandidatov za nadzornika Slovenskih železnic	gospodarstvo, ekonomija	Enajst kandidatov za nadzornika Slovenskih železnic  Ljubljana - Na poziv prometnega ministra Patricka Vlačiča za člana nadzornega sveta Slovenskih železnic se je prijavilo 11 kandidatov. Ministrstvo je seznam kandidatov poslalo v presojo kadrovsko-akreditacijskemu svetu, ki naj bi v osmih dneh izbral najprimernejšega kandidata in svoj predlog posredoval prometnemu ministru, ta pa vladi.  Matic Tasič (Foto: Luka Cjuha) Kot so za STA sporočili s prometnega ministrstva, tako za zdaj ni mogoče odgovoriti, kdaj naj bi nadzorni svet Slovenskih železnic deloval v polni sestavi. Eno mesto v nadzornem svetu Slovenskih železnic se je izpraznilo konec marca z odstopom Petra Kraljiča, ki je nasprotoval postopku imenovanja generalnega direktorja. Vlačič je javni poziv zainteresiranim kandidatom, da kandidirajo za člana nadzornega sveta, objavil 3. aprila. Vlada je nove nadzornike Slovenskih železnic s štiriletnim mandatom imenovala 5. februarja. Poleg treh predstavnikov delavcev so člani nadzornega sveta postali Bojan Brank, Andrej Godec, Borut Meh, Branka Neffat, Aleš Tavčar in Peter Kraljič. Slednji je konec marca zaradi nestrinjanja s postopkom imenovanja generalnega direktorja podal odstopno izjavo z mesta nadzornika. Po odstopu Tomaža Schare z mesta prvega moža Slovenskih železnic je namreč nadzorni svet 17. marca brez javnega razpisa za generalnega direktorja družbe imenoval Matica Tasiča.	sta	Dnevnik	2009-04-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042311022/posel/novice/1042311022	Ljubljanska borza zaključila v pozitivnem območju	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza zaključila v pozitivnem območju  Ljubljana - Ljubljanska borza je današnji dan le zaključila v pozitivnem območju, kljub temu pa sta osrednji indeks SBI20 in indeks najlikvidnejših delnic SBITOP ostala na skoraj nespremenjeni ravni.  (Foto: Luka Cjuha) Najbolj se je podražila delnica NFD Holdinga, ki je pridobila 6,2 odstotka, s 6-odstotnim porastom tečaja pa ji je sledila delnica potovalne agencije Alpetour. Delnica Javor Pivke se je podražila za dva in pol odstotka, medtem ko se je enotni tečaj delnice Save povzpel za 2,1 odstotka na 198,3 evra. Delnica Krke je pridobila 1,25 odstotka, pri čemer se je njen enotni tečaj zvišal na 71,29 evra. Za natanko odstotek vrednosti se je podražila tudi delnica Aerodroma Ljubljane, katere enotni tečaj se je oblikoval pri 35,34 evra. Po drugi strani se je najbolj pocenila delnica Zvon Dva Holdinga, ki je izgubila 19,5 odstotka. S 16,7-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica KS Naložb, medtem ko se je enotni tečaj delnice Cinkarne Celje znižal za devet odstotkov. Delnica Infond Holdinga se je pocenila za 3,8 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj Triglav Naložb znižal za 2,8 odstotka.	nb	Dnevnik	2009-10-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042378327/posel/novice/1042378327	Pravosodno ministrstvo: Podlaga za kazenski pregon neplačevanja prispevkov obstaja	gospodarstvo, ekonomija	Pravosodno ministrstvo: Podlaga za kazenski pregon neplačevanja prispevkov obstaja  Ljubljana - Veljavni kazenski zakonik ob ustrezni razlagi in ob upoštevanju sistematike zakona nudi podlago za kazenski pregon neplačevanja socialnih prispevkov, ugotavlja pravosodno ministrstvo. Pripravilo je več predlogov za vrhovno državno tožilstvo in davčno upravo, da bi prispevali k zmanjšanju kršitev pravic delavcev.  Fotografija je simbolična. (Foto: Jaka Adamič) Ministrstvo je po sklepu vlade s 25. maja letos analiziralo kazenski zakonik glede kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ter se zavezalo preučiti tudi določbe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju glede možnosti boljše zaščite terjatev delavcev oziroma stečajne mase za neplačane socialne prispevke, so danes sporočili z ministrstva za pravosodje. Določbe obstoječega kazenskega zakonika vendarle ob ustrezni razlagi in ob upoštevanju sistematike zakona nudijo podlago za pregon teh ravnanj, je ministrstvo zapisalo v dopisu vrhovnemu državnemu tožilstvu in davčni upravi. Razlaga tožilstva, da neplačilo prispevkov pomeni kršitev bodoče pravice iz socialnega zavarovanja (ki jo bo delavec pri izračunu pokojninske osnove uveljavljal šele v prihodnosti), je zmotno, meni ministrstvo, saj neplačilo po njihovem tolmačenju pomeni kršitev pravice do plačila prispevkov in posledično do vpisa plače kot bodoče pokojninske osnove. Gre za kršitev pravice na podlagi zaposlitve v razmerju do delavca in ne v razmerju do pokojninske, invalidske ali zdravstvene blagajne. Prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, so namreč del plačila za opravljeno delo. Tudi če prispevki niso plačilo , ker delavcu niso dejansko izplačani kot del bruto plače, pa to na presojo kršitve ob pravilni razlagi zakona ne more vplivati, pravijo na ministrstvu. Za ureditev od uveljavitve novega kazenskega zakonika iz leta 2008 (ne pa nujno za dejanja, storjena v času veljavnosti starega kazenskega zakonika) bi moralo veljati, da gre za kaznivo dejanje kršitev pravic iz delovnega razmerja po 196. členu kazenskega zakonika, je prepričano ministrstvo. Opozarja tudi, da bi sprememba zakona pomenila, da bi bilo kaznovanje možno samo za bodoča dejanja, kaznovanje za nazaj je namreč protiustavno. Državnemu tožilstvu predlaga, naj pripravi natančno statistično in vsebinsko analizo obravnavanja kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja zaradi neplačila socialnih prispevkov v obdobju odleta 2000 naprej. Le tako bi bilo možno oblikovati jasna stališča do teh pravnih vprašanj, hkrati pa tudi usmeritve za politiko pregona, kaznovalno politiko, ki jo je treba uveljavljati, in za oblikovanje ustrezne sodne prakse na tej podlagi. Del teh usmeritev bi morala biti tudi primerjalna ocena primernosti pregona zaradi prekrškov in kaznivih dejanj na področju plačevanja socialnih prispevkov, meni ministrstvo. Davčna uprava bi lahko takšen pristop podprla z vlaganjem kazenskih ovadb v vzorčnih primerih, na tej podlagi pa lahko državno tožilstvo sproži ustrezne sodne in druge postopke, na primer usmerjanje policije, sodelovanje z davčno upravo . Na ministrstvu pričakujejo, da se bosta oba organa do predlogov opredelila in ministrstvo obvestila, kako lahko v okviru svoje pristojnosti prispevata k zmanjšanju kršitev pravic delavcev na področju (ne)plačevanja socialnih prispevkov.	sta	Dnevnik	2010-08-03 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042512033/posel/novice/1042512033	Goršetu krijejo hrbet tudi stanovski kolegi	gospodarstvo, ekonomija	Goršetu krijejo hrbet tudi stanovski kolegi  Ljubljana - Če je bil eden od namenov ustanovitve Zbornice upraviteljev Slovenije nadzor nad stanovskimi kolegi, vse kaže, da upniki, nezadovoljni z delom upraviteljev, nanjo ne morejo računati.  Prvi predlog za odvzem dovoljenja za upravitelja Braneta Goršeta so po znanih podatkih na ministrstvu prejeli že leta 2006, a sta oba dosedanja pravosodna ministra, Lovro Šturm in Aleš Zalar, vsakič ugotovila, da zakonskih podlag za odvzem dovoljenja ni. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Zbornica vse do danes ni uvedla niti enega samega postopka na lastno pobudo, pretirano resno pa očitno ne jemlje niti pozivov ministrstva za pravosodje. To nakazuje primer, ko je ministrstvo zbornici v proučitev in ukrepanje odstopilo pritožbo upnika nad delom upravitelja Braneta Goršeta, a v manj kot mesecu dni prejelo odgovor, da podlage za uvedbo disciplinskega postopka zoper Goršeta ni.Zbornica: Gorše delal v skladu s prakso upraviteljev Zbornica je pobudo nezadovoljnega upnika Hranilno-kreditne službe (HKS) Soča za uvedbo nadzora in disciplinskega postopka zoper Goršeta od ministrstva prejela maja lani in, ne da bi sploh imenovala komisijo za nadzor nad Goršetovim delom, ministrstvu manj kot v mesecu dni odgovorila, da ni nobene podlage za postopek zoper upravitelja. Ministrstvo za pravosodje se s pojasnilom zbornice očitno ni zadovoljilo, saj so, kot pojasnjujejo, od zbornice zahtevali dopolnitev poročila. Predsednica zbornice upraviteljev Melita Butara navedeno sicer zanika in zatrjuje, da je ministrstvo ni pozvalo k ničemur. Medtem pa so na ministrstvu prepričani, da je zbornica šele na podlagi njihove zahteve za dopolnitev poročila sploh imenovala komisijo za nadzor nad Goršetom. Konec januarja letos je zbornica ministrstvo le seznanila s poročilom komisije o delu Goršeta, in to je po pojasnilih Butarove končno . Komisija je ugotovila, da je Gorše delo upravitelja v stečaju družbe HKS Soča opravljal v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi ter v skladu s prakso upraviteljev na tem področju . Na ministrstvu za pravosodje pritožbe čez delo Goršeta sicer dežujejo že leta, večina pripomb upnikov pa se nanaša na njegovo vodenje stečaja HKS Sicure, med drugim pa se upniki pritožujejo tudi nad neučinkovitostjo instituta nadzorstvene pritožbe. Prvi predlog za odvzem Goršetovega dovoljenja za upravitelja so po znanih podatkih na ministrstvu prejeli že leta 2006, a sta oba dosedanja pravosodna ministra, Lovro Šturm in Aleš Zalar, vsakič ugotovila, da zakonskih podlag za odvzem dovoljenja ni. Medtem sta minili že več kot dve leti, odkar je okrožno sodišče uvedlo sodno preiskavo v kazenskem postopku proti stečajnemu upravitelju HKS Sicura Goršetu. Ta je zaradi preprodaje terjatev HKS Sicura v pregonu od leta 2007, sodna preiskava pa še vedno ni končana.Nad delom upraviteljev bdijo vsi, a nadzor prepuščajo upnikom Za nadzor nad delom upraviteljev je po insolvenčni zakonodaji sicer pristojno pravosodno ministrstvo, a vse kaže, da je to pristojnost nadzora prepustilo njihovemu stanovskemu združenju. Tako jim je v reševanje doslej odstopilo tri primere, poleg Goršeta še pritožbo upnikov nad upraviteljem Miroslavom Benedejčičem in predlog za uvedbo postopka zoper Luko Devjaka. Pri prvem je zbornica s sklepom upravnega odbora, vodi ga Butarova, postopek nadzora ustavila, Devjak pa je edini upravitelj, zoper katerega je zbornica uvedla disciplinski postopek, po naših neuradnih informacijah zato, ker naj bi zamudil z oddajo poročila v postopku osebnega stečaja. Poleg ministrstva in zbornice bdi nad delom upraviteljev v konkretnem insolvenčnem postopku še sodišče. Sodnik upravitelju namreč nalaga delo, še pogosteje pa preprosto potrjuje upraviteljeve predloge. Ali so ti za upnike škodljivi ali ne, sodnik le redko odloča. Upravitelj mora svoje delo opravljati s skrbnostjo strokovnjaka. Če ta standard skrbnosti prekrši, je upnikom tudi odškodninsko odgovoren za škodo, ki jim jo s tem povzroči, pojasnjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču. Ob tem dodajajo, da so vsi sklepi o poteku stečaja in delu upravitelja vedno javno objavljeni in jih lahko izpodbija vsak upnik. katja.svensek@dnevnik.si primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman,Katja Svenšek	Dnevnik	2012-02-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042246236/posel/novice/1042246236	Siringa povečala delež v Lesnini na 98,20 odstotka	gospodarstvo, ekonomija	Siringa povečala delež v Lesnini na 98,20 odstotka  Ljubljana - Ljubljanska družba Siringa je v okviru januarja objavljene že druge ponudbe za prevzem trgovca s pohištvom Lesnina iz Ljubljane pridobila še dodatnih 1,24 odstotka delnic družbe. S tem je svoj lastniški delež v Lesnini povečala na 98,20 odstotka.  Družbi Glen in Publikum Trezor sta zatem v začetku lanskega decembra svoj skupaj 35,12-odstotni delež v Lesnini prodali Siringi, ta pa je nato od Kapitalske družbe, Slovenske odškodninske družbe in družbe Triglav DZU kupila še dodatnih 34,46 odstotka delnic. (Foto: Matej Povše) Siringa je prevzemno ponudbo za Lesnino objavila, ko je bila že njena 96,96-odstotna lastnica. Ponudba, ki je veljala med 22. januarjem in 18. februarjem, se je tako nanašala le še na preostalih 2325 oz. 3,04 odstotka delnic Lesnine, za katere je prevzemnik ponudil po 2000 evrov. Prevzemna ponudba je uspela, je Siringa zapisala v obvestilu o izidu prevzemne ponudbe, objavljenem v današnjih Financah. Siringa je prvo prevzemno ponudbo za Lesnino objavila avgusta lani skupaj z družbama Glen in Publikum Trezor, k objavi tokratne ponudbe pa je bila zavezana v skladu z zakonom o prevzemih. Lastniki družbe Glen so nekateri vodilni zaposleni iz družbe Lesnina, med njimi Bojan Papič, trenutni predsednik uprave Lesnine. Družba Siringa pa je bila po pojasnilih prevzemnikov ustanovljena za ureditev odnosov med partnerji v prevzemu.	sta	Dnevnik	2009-02-20 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042324918/posel/novice/1042324918	Tečaji delnic na borzah v New Yorku so teden začeli v zelenem	gospodarstvo, ekonomija	Tečaji delnic na borzah v New Yorku so teden začeli v zelenem  New York - Tečaji delnic na borzah v New Yorku so teden začeli v zelenem, indeksa dow Jones in Nasdaq sta v začetnem delu trgovanja pridobila slab odstotek vrednosti. S tem sledi trendu z evropskih borz, kjer so tečaji znatno višje kot v petek. Največjo rast beležijo v Parizu in Londonu.  (Foto: AP) Indeks Dow Jones je bil v začetnem delu trgovanja pri 10.418 točkah, kar je 0,86 odstotka več kot ob koncu trgovanja v petek. Indeks Nasdaq se je doslej zvišal za 0,92 odstotka na 2232,09 točke. Wall Street tako nadaljuje trend iz Evrope, kjer tečaji beležijo krepko rast. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pridobil 1,3 odstotka. Pariški indeks indeks CAC 40 se je povzpel za 1,6 odstotka, londonski FTSE 100 pa je poldrugi odstotek višje kot v petek. Frankfurtski indeks DAX in milanski FTSE Italia All-Share sta se zvišala za odstotke, medtem ko je dunajski ATX pridobil 0,67 odstotka.	sta	Dnevnik	2009-12-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042483218/posel/novice/1042483218	Rimske terme od jutri dalje v rokah Iskre, nadzorniki nič o dokapitalizaciji	gospodarstvo, ekonomija	Rimske terme od jutri dalje v rokah Iskre, nadzorniki nič o dokapitalizaciji  Rimske Toplice - Nadzorniki Rimski term danes niso razpravljali o predlogu za novo dokapitalizacijo družbe, saj je uprava gradivo pred sejo umaknila. Za predsednico uprave so imenovali Alenko Iskra, ki bo petletni mandat nastopila v sredo.  Desno na sliki Alenka Iskra. (Foto: Bojan Velikonja) Kot je za STA pojasnil namestnik prvega nadzornika Črt Slokan, je uprava družbe gradivo pred današnjo sejo umaknila, saj so po današnjem sestanku večjih lastnikov družbe nastala nova dejstva, na podlagi katerih bi lahko nastopili argumenti za oblikovanje drugačnih predlogov ukrepov finančnega prestrukturiranja in presoje njihove uspešnosti . Uprava se je odločila preveriti nova dejstva in ugotoviti njihov vpliv na svojo presojo in s tem vsebino ukrepov finančnega prestrukturiranja. Pričakujemo, da to ne bo vplivalo na zakonski rok za predložitev navedenega dokumenta nadzornemu svetu, bo pa bistveno povečalo možnosti za uspešno sanacijo družbe, meni Slokan.Mandat bo nastopila že jutri Nadzorni svet je na mesto predsednice uprave Rimskih term za obdobje petih let imenoval Alenko Iskra. Mandat bo nova prva dama družbe, ki je 13 let vodila Terme Maribor, nastopila v sredo. Uprava družbe, ki jo kljub odstopu še vedno vodi Marjana Novak, je pripravila poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, v katerem je predlagala sklic skupščine, ki bi potrdila vplačilo denarnih sredstev v višini 4,5 milijona evrov. Družba naj bi že imela okrog 100.000 evrov tekoče izgube. Pripravo poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja je upravi družbe naložil prav nadzorni svet, saj so terme insolventne zaradi nedavno propadle dokapitalizacije, ki je bila predlagana v višini 2,5 milijona evrov. Povečanju osnovnega kapitala nasprotujejo v Novi Ljubljanski banki, zreškem Uniorju in Triglav Naložbah, ki obvladujejo slabo tretjino Rimskih term.Iz današnjega tiskanega Dnevnika: Rimske terme so tik pred stečajem	sta	Dnevnik	2011-10-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042221766/posel/novice/1042221766	ZDA z reševalnim paketom ne bodo kupovale okuženih naložb	gospodarstvo, ekonomija	ZDA z reševalnim paketom ne bodo kupovale okuženih naložb  Washington - Ameriška vlada se je odločila, da 700 milijard dolarjev vrednega vladnega paketa za reševanje finančnega sistema ne bodo uporabili za nakup tako imenovanih okuženih hipotekarnih vrednostnih papirjev, kot je bilo sprva predvideno, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes napovedal ameriški finančni minister Henry Paulson.  (Foto: Reuters) Ocenili so namreč, da v tem trenutku kupovanje nelikvidnega s hipotekami povezanega premoženja ne bi bil najbolj učinkovit ukrep. Bodo pa možnosti nakupa tovrstnega premoženja proučevali še naprej. Ob tem je Paulson dejal, da bodo omenjeni paket raje osredotočili na nadaljevanje kapitalskih injekcij prizadetim bankam, iskali pa bodo tudi poti za pomoč nebančnemu delu finančnega sektorja, ki je zaradi aktualne posojilne krize prav tako zamrznjen. Nelikvidnost v tem sektorju namreč zmanjšuje dostop do avtomobilskih in študentskih posojil ter kreditnih kartic.	sta	Dnevnik	2008-11-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042295929/posel/novice/1042295929	Banka Koper in Hypo potrdila prodajo zastavljenih delnic Pivovarne Laško in Mercatorja	gospodarstvo, ekonomija	Banka Koper in Hypo potrdila prodajo zastavljenih delnic Pivovarne Laško in Mercatorja  Maribor - Banka Koper in Hypo Alpe Adria-Bank International sta v ponedeljek obvestila Infond Holding, da sta 10. oz. 20. avgusta zaradi neodplačanih posojil prodala deleže v Pivovarni Laško in Mercatorju, s katerimi so bila posojila zavarovana. Banka Koper je prodala 2,07 odstotka Mercatorja in 2,63 odstotka pivovarne, Hypo pa 7,01 odstotka pivovarne.  Banka Koper in Hypo Alpe Adria-Bank International sta obvestila Infond Holding, da sta zaradi neodplačanih posojil prodala deleže v Pivovarni Laško in Mercatorju, s katerimi so bila posojila zavarovana. (Foto: Jaka Adamič) Kot je Infond Holding danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze, ga je Banka Koper v ponedeljek obvestila, da je zaradi unovčitve zavarovanj za poplačilo zapadlih in neporavnanih obveznosti 10. avgusta prodala 78.070 delnic oz. 2,07-odstotni delež Mercatorja in 230.471 delnic oz. 2,63-odstotni delež Pivovarne Laško. Na Ljubljanski borzi je bilo 10. avgusta v treh poslih s svežnji prodanih 220.990 delnic Mercatorja po ceni 166,30 evra oz. skupno 36,75 milijona evrov. Prav tako v treh poslih s svežnji delnic Pivovarne Laško je bilo prodanih 772.919 delnic po ceni 31,17 evra oz. za skupaj 24,09 milijona evrov. Banka Koper je tako za delež Mercatorja iztržila 12,98 milijona evrov, za delež Laškega pa 7,18 milijona evrov. Hypo Alpe Adria-Bank International je Infond Holding prav tako v ponedeljek obvestila, da je v postopku unovčitve zavarovanj na podlagi zapadle posojilne pogodbe 20. avgusta prodala 613.300 delnic oz. 7,01-odstotni delež Pivovarne Laško. Omenjeni delež je bil po podatkih borze prodan po 30,50 evra oz. za skupno 18,71 milijona evrov. Pivovarna Laško je 26. avgusta objavila, da je omenjeni 7,01-odstotni delež pivovarne kupila družba TCK, ki je v lasti Hypo Leasinga, ta pa sodi pod okrilje Hypo Alpe Adria-Bank International. Omenjeni posli so del prodaj deležev pivovarne in Mercatorja, ki jih je za posojila zastavil Infond Holding. S prodajami sta, kot je znano, začeli NLB in Banka Celje, sledile pa so Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Probanka, NKBM in Hypo banka. Infond Holding je bil pred zasegom in prodajo deležev s 54,1 odstotka večinski lastnik Pivovarne Laško, in 24,9-odstotni lastnik Mercatorja. Sedaj ima v lasti še 3,13 odstotka delnic pivovarne in 1,35 odstotka največje slovenske trgovske družbe.	sta	Dnevnik	2009-09-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042463837/posel/novice/1042463837	Stroški stečajnega postopa GPG naj bi presegli milijon evrov	gospodarstvo, ekonomija	Stroški stečajnega postopa GPG naj bi presegli milijon evrov  Ljubljana - Stroški celotnega stečajnega postopka nad Gradbenim podjetjem Grosuplje (GPG) naj bi znašali 1,14 milijona evrov, je razvidno iz predloga predračuna stroškov, ki ga je ljubljanskemu okrožnemu sodišču v soglasje predložila stečajna upraviteljica Melita Butara. Stečajni postopek naj bi sicer sklenili predvidoma v letu 2014.  (Foto: Jaka Adamič) Sodišče je sicer v okviru omenjenega aprila letos začetega stečajnega postopka že odobrilo delni predračun stroškov v višini 240.541 evrov, je še razvidno iz današnje objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Glede na predlog za določitev načrta poteka stečajnega postopka naj bi se slednji kot omenjeno sklenil predvidoma leta 2014. Prodajo premoženja naj bi zagnali že v letošnjem letu. Stečajni postopek nad močno zadolženim GPG se je začel 4. aprila letos, na ta dan je podjetje imelo zaposlenih 217 delavcev. Predlog za stečaj GPG je podalo vodstvo družbe na čelu z direktorjem in največjim lastnikom Borisom Dolamičem. Kasneje je v stečaj šlo še več sestrskih podjetij družbe GPG.	sta	Dnevnik	2011-08-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/287265/posel/novice/287265	Železničarji kljub dolgovom do božičnice	gospodarstvo, ekonomija	Železničarji kljub dolgovom do božičnice  Ljubljana - Zaposleni na Slovenskih železnicah (SŽ), ki imajo po zadnjih podatkih za okrog 252 milijonov evrov dolgov, bodo tudi letos dobili božičnico. Ta bo izplačana do 21. decembra, znašala pa bo skoraj 124 evrov bruto na zaposlenega.  Slovenske železnice bodo zaposlenim za letos izplačale skoraj 124 evrov bruto božičnice. Po mnenju generalnega direktorja Tomaža Schare te poteze ne gre mešati s prizadevanji uprave za znižanje stroškov dela. Božičnico bomo izplačali, saj nas k temu zavezuje kolektivna pogodba, je včeraj za Dnevnik potrdil novi prvi mož SŽ Tomaž Schara, ki je na tem položaju pred mesecem dni nasledil Petra Puhana. Na vprašanje, ali je izplačilo božičnice skladno s prizadevanji uprave za zmanjšanje stroškov dela, pa je Schara odgovoril, da bi bilo po tej logiki najenostavneje, da nikomur ne bi izplačali plače . Kot je znano, je Puhan pred časom kot glavni problem SŽ omenil visoke stroške dela, ki sestavljajo kar 58 odstotkov vseh stroškov. Po dostopnih podatkih bodo SŽ za božičnice namenile 1,2 milijona evrov. Še avgusta so se na SŽ ubadali s težavami, povezanimi s tekočo likvidnostjo, in razmišljali o najetju kratkoročnega posojila 15 milijonov evrov za izplačilo plač, ki naj bi ga vrnili po tistem, ko bi jim država povrnila denar za nekatera opravljena vzdrževalna dela. Zaposleni smo do božičnice upravičeni, če je poslovni izid družbe boljši od načrtovanega. To smo se v sklopu veljavne kolektivne pogodbe dogovorili že z nekdanjo upravo pod vodstvom Blaža Miklavčiča. Božičnica torej ni nagrada, ampak naša pravica. Jasna so tudi merila, ki so vezana na rast števila kilometrov v potniškem in tovornem prometu ter dodane vrednosti, je včeraj poudaril delavski direktor SŽ in sindikalist Albert Pavlič. Ob tem velja spomniti, da je po Miklavčičevi odstavitvi konec leta 2004 nekdanji prvi nadzornik SŽ Tomaž Babič takratno izplačilo božičnice označil za grožnjo sanaciji družbe. Vsaj letos tako ostrih besed ne gre pričakovati. Družba bo letošnje poslovne rezultate predvidoma predstavila v torek. Po prvotnih načrtih bi morale SŽ ob predvideni uporabnini v tovornem prometu v višini 1,7 milijona evrov poslovno leto končati s 635.000 evrov dobička pred obdavčitvijo. SŽ ne bomo rešili, pa čeprav bi se vsi zaposleni odrekli vsem prihodkom. Za stanje na SŽ nista kriva le kriza vodenja v minulih letih in vmešavanje politike, ampak tudi nejasna prometna politika države, je še dodal Pavlič. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2007-12-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042224417/posel/novice/1042224417	Uprava Industrije usnja Vrhnika je objavila prospekt za prodajo dokapitalizacijskih delnic družbe	gospodarstvo, ekonomija	Uprava Industrije usnja Vrhnika je objavila prospekt za prodajo dokapitalizacijskih delnic družbe  Ljubljana - Medtem ko so zaposleni v Industriji usnja Vrhnika (IUV) konec prejšnjega tedna prejeli še drugi obrok plač za september v višini 150 evrov, je uprava na spletni strani objavila prospekt za prodajo dokapitalizacijskih delnic družbe. Z njo želi največja evropska usnjarna, ki po zadnjih podatkih zaposluje 582 ljudi, zbrati dobrih pet milijonov evrov kapitala, ki bi ji vsaj za nekaj časa zagotavljal preživetje.  Uprava Industrije usnja Vrhnika (IUV) je na spletnih straneh objavila prospekt za prodajo dokapitalizacijskih delnic družbe. Če bo dokapitalizacija neuspešna, se bo IUV znašla v neizbežnem stečaju. (Foto: Matej Povše) Kot je razvidno iz prospekta, želi družba kapital povečati v dveh korakih. Tako lahko v naslednjih dveh tednih pravico do vplačila novih delnic najprej izkoristijo obstoječi delničarji družbe, morebitne preostale dokapitalizacijske delnice pa naj bi v drugem krogu vplačali še vlagatelji, ki v IUV še nimajo lastniškega deleža. Včeraj nam pri Marku Pogačniku, direktorju Soda, večinskega lastnika IUV, ni uspelo izvedeti, ali bo paradržavni sklad vplačal nove delnice in koliko kapitala namerava vložiti v družbo. Ob tem velja poudariti, da bi bil IUV že danes kapitalsko neustrezen in zatorej zrel za stečaj, če uprava, ki jo vodi Milan Pajsar, lani ne bi na novo prevrednotila nepremičnin v lasti družbe, kar je IUV prineslo dodatnih 11 milijonov evrov kapitala. Čeprav ima družba trenutno skupaj dobrih 14 milijonov evrov kapitala, pa je zgolj v prvi polovici letošnjega leta pridelala skoraj 5,7 milijona evrov izgube, ki ji gre prišteti še preneseno izgubo iz minulih let v višini osmih milijonov evrov. Prav tako je imela vrhniška usnjarna, ki je že dobra dva meseca v prisilni poravnavi, konec junija že za več kot 32 milijonov evrov obveznosti, kar je dvakrat več kot konec leta 2006. Da bi morebitni neuspeh načrtovane dokapitalizacije IUV pahnil v neizbežen stečaj, je v dokapitalizacijskem prospektu posredno priznala tudi uprava. Kot najpomembnejši razlog za povečanje kapitala je namreč navedla finančno prestrukturiranje v skladu z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ob dejstvu, da lahko obstoječi delničarji nove delnice vpišejo v štirih poslovalnicah Abanke, pa velja poudariti, da je po podatkih iz prospekta prav omenjena banka daleč največji posojilodajalec IUV. V obliki tako imenovanih revolving in kratkoročnih posojil je namreč v družbo do zdaj vložila več kot 4,5 milijona evrov.	Primož Cirman	Dnevnik	2008-11-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042479067/posel/novice/1042479067	Nadzorniki NKBM o tekočem poslovanju in največjih komitentih	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki NKBM o tekočem poslovanju in največjih komitentih  Ljubljana - Potem ko je v drugem letošnjem četrtletju ustvarila dva milijona evrov čiste izgube, naj bi iz tekočega poslovanja Skupina Nova KBM znova poslovala z dobičkom. S tekočim poslovanjem matične družbe in Skupine NKBM so se v petek seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki pa bodo podrobnejše rezultate obravnavali šele konec meseca.  Kljub padcu bonitetne ocene in posledično podražitvi virov financiranja nadzorniki banke pričakujejo, da to ne bo vplivalo na kreditno aktivnost NKBM oziroma ne bo vplivalo na znižanje posojilne aktivnosti. Zmanjšana kreditna aktivnost bi namreč vlivala tudi na nižje prihodke in s tem na doseganje načrtov. Nadzorniki so pregledali tudi izpostavljenost banke do njenih 50 največjih komitentov, pri nekaterih bolj težavnih dolžnikih pa se seznanili tudi z aktivnostmi uprave pri dodatnem zavarovanju posojil oziroma s postopki unovčevanja zavarovanj. mp	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-10-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/336933/posel/novice/336933	Zaposleni imajo že več kot 90 odstotkov Farm Ihan	gospodarstvo, ekonomija	Zaposleni imajo že več kot 90 odstotkov Farm Ihan  Ljubljana - Emona Farma Ihan, družba pooblaščenka, je od podjetja Neos kupila 34,36-odstotni lastniški delež Farm Ihan in povečala svoj delež v družbi na 91,86 odstotka.  Po besedah direktorja družbe pooblaščenke, ki je hkrati tudi direktor Farme Ihan Marka Višnarja so se za nakup odločili, ker so bile delnice naprodaj. Koliko je Emona Farma Ihan odštela za Neosov delež, Višnar ni hotel razkriti. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da bo Emona Farma Ihan kupila še 3,80-odstotni delež Farm Ihan od Krasa in 3,71-odstotni delež od podjetja Taxgroup, ki ima naj bi delnice hranil za Kras. Razlog za to je, da so tik pred junijsko skupščino Krasa Farme Ihan in Kras dosegli premirje. Pred skupščino je Farma Ihan pri okrajnem sodišču v Sežani vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče družbi Brinovka, ki je v lasti menedžerjev Krasa in je lastnica 93 odstotkov delnic Krasa, naložilo prepoved glasovanja o umiku lastnih delnic. Sodišče je na podlagi predloženih dokazov ocenilo, da je Brinovka kršila veljavne predpise s trgovanjem z lastnimi delnicami Krasa v obdobju od leta 2003 do leta 2007 in pri tem oškodovala manjšinske delničarje, ki naj bi bili iztisnjeni iz družbe Kras. Ker pa je Farma Ihan dan pred skupščino umaknila predlog za izdajo začasne odredbe, je bil predlog o iztisnitvi malih delničarjev izglasovan. Ali lahko pričakujemo, da bodo Farme Ihan v bližnji prihodnosti iz družbe iztisnile male delničarje? »Da bi se s tem zdaj ukvarjali, nimamo energije. Če se bo izkazalo za potrebno, pa bomo to storili,« odgovarja Višnar.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2008-07-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/332249/posel/novice/332249	Valenčič Hit obtožuje sprenevedanja in zavajanja javnosti	gospodarstvo, ekonomija	Valenčič Hit obtožuje sprenevedanja in zavajanja javnosti  Šempeter pri Gorici - Gre za mešanico sprenevedanj, podtikanj in zavajanja javnosti, se je šempetrsko-vrtojbenski župan in direktor družbe Daimond Dragan Valenčič danes odzval na torkovo sporočilo za javnost družbe Hit, v katerem komentirajo podpis pisma o nameri za izgradnjo hotela z igralnico med občino Daimondom in družbo Projekt.  Valenčič: Lahko razumem, da napake iz preteklosti, tj. iz lanskega leta, lahko bolijo, vendar to še ne pomeni, da jih je potrebno prikrivati na Hitu neprimeren način. (Foto: Jani Alič) Od Hita kot resne in odgovorne družbe nisem pričakoval polemik še posebej ne takih, ki so mešanica sprenevedanj, podtikanj in zavajanja javnosti... Lahko razumem, da napake iz preteklosti, tj. iz lanskega leta, lahko bolijo, vendar to še ne pomeni, da jih je potrebno prikrivati na Hitu neprimeren način, je svoj odziv začel Valenčič, ki je zanikal zapise Dela, da je sam 49-odstotni lastnik Daimonda. Prav tako je zavrnil, da Daimond Hitu ni ponudil sodelovanja pri projektu hotela z igralnico na nekdanjem mednarodnem mejnem Vrtojba, češ da je o tem v petek govoril s predsednikom uprave Hita Nikom Troštom. Hitu bom te dni poslal tudi uradni predlog potem, ko se je o nameri seznanil tudi nadzorni svet družbe Daimond in se strinjal z vstopom Hita v projekt, je zatrdil Valenčič. Kot pravi, je Troštu ponudil, da Hit vstopi s četrtinskim deležem v družbo, ki bi pridobila koncesijsko dejavnost za igralniško zabaviščni center v Vrtojbi. Tudi Hitova ponudba iz sporočila za javnost, da štiri goriške občine in Hit ustanovijo skupno družbo, kjer bodo občine lastnice po 13 odstotkov kapitala, družba Hit pa 48 odstotkov, se mu zdi vredna razmisleka . Šempetrsko-vrtojbenski župan je zavrnil tudi očitke, da naj bi občinski svet o pismu o nameri odločal po tem, ko je od urada za nadzor nad izvajanjem iger na srečo prejel vlogo za soglasje za Hitovo igralnico. Ne v vlogi še manj v prilogah in še manj s strani Hita ni niti enega podatka o vsebini igralnice oz. projekta na naslovu Polje 12, Vrtojba, ki v naši občini ne obstaja, poudarja Valenčič. V zvezi s trditvami Hita, da so Daimondu lani odvzeli posel potem, ko te družbe niso več obvladovali, je Valenčič dejal, da od konca leta 2004, ko se je v Sloveniji zamenjala oblast, ni več pomembna pogodba in kvaliteta storitev Daimonda, temveč ali družbo obvladujejo naši ali ne in če se jih ne da zamenjati jim vzameš posel, ne glede na to koliko bi lahko stalo . Kot je znano, namerava občin Šempeter-Vrtojba skupaj z Daimondom in Projektom na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba v treh letih postaviti igralniško-zabaviščni center. V Hitu trdijo, da gre za kopijo njihovega projekta, ki so ga nameravali uresničiti na istem območju.	sta	Dnevnik	2008-07-09 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/283786/posel/novice/283786	Skupina Lesnina s petino večjimi prihodki	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Lesnina s petino večjimi prihodki  Ljubljana - Skupina Lesnina, ki jo vodi Bojan Papič, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 121,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in odstotek nad njihovimi načrti. Nekoliko slabše je poslovala matična družba, ki je prihodke povečala za desetino, na 64,8 milijona evrov.  Čisti dobiček matične družbe je v prvih treh četrtletjih znašal 6,5 milijona evrov in bil za 4 odstotke višji kot v enakem obdobju lani ter 6 odstotkov pod njihovimi načrti. Odstotek slabše, kot so načrtovali, je poslovala tudi skupina Lesnina, ki je čisti dobiček povečala za 15 odstotkov, na 9,1 milijona evrov. Da je dobiček manjši od načrtovanega, je posledica visokih stroškov pri obnavljanju naših trgovskih centrov, medtem ko je imelo pozitiven vpliv predvsem odprtje novega prodajnega centra na Reki, pojasnjuje Papič in dodaja, da bodo letošnji rezultati v okviru njihovih načrtov. Povedal nam je še, da prihodnje leto načrtujejo odprtje novega trgovskega centra v Zagrebu, ki bo njihov največji center doslej. Vrednost naložbe ocenjuje na med 30 in 35 milijoni evrov, center pa se bo predvidoma razprostiral na okoli 40.000 kvadratnih metrih.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2007-11-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/292504/posel/novice/292504	Jože Smole je novi generalni sekretar združenja delodajalcev	gospodarstvo, ekonomija	Jože Smole je novi generalni sekretar združenja delodajalcev  ljubljana - Dosedanji vodja pogajalske skupine za socialni dialog pri GZS Jože Smole bo s torkom začel opravljati funkcijo generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije, so danes sporočili iz združenja.  Jože Smole (na sliki desno, levo predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič) bo s torkom začel opravljati funkcijo generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije. (Foto: Jaka Adamič) Kot so v združenju zapisali v sporočilu za javnost, je Smole izkušen pogajalec in poznavalec problematike na področju socialnega partnerstva in delodajalskih organizacij. 53-letni Smole je poslovno kariero začel leta 1982 v podjetju Svila, kjer je postal generalni direktor. Poslovno pot je nadaljeval na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem kot državni sekretar za malo gospodarstvo. Nato je bil zaposlen na GZS, kjer je leta 2000 postal sekretar združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo, dve leti kasneje pa svetovalec predsednika GZS za regionalni razvoj. Od leta 2003 je vodja pogajalske skupine GZS za socialni dialog. Združenje delodajalcev Slovenije je prostovoljno gospodarsko interesno združenje, ki zastopa in ščiti interese delodajalcev že od leta 1994.	sta,vik	Dnevnik	2008-01-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042236797/posel/novice/1042236797	Geoplin: Slovenija je že deseti dan brez dobave zemeljskega plina iz Rusije	gospodarstvo, ekonomija	Geoplin: Slovenija je že deseti dan brez dobave zemeljskega plina iz Rusije  Ljubljana - Glavni direktor Geoplina mag. Alojz Stana je sporočil, da je Slovenija že deseti dan brez dobav zemeljskega plina iz Rusije. „Geoplin je včeraj prejel pismo direktorja Gazproma Aleksandra Medveda, v katerem je zapisano, da Gazprom v zvezi z dobavami plina do nadaljnjega razglaša in uveljavlja Višjo silo zaradi izrednih razmer,“ je sporočil Stana.  Slovenija je že deseti dan brez dobave zemeljskega plina iz Rusije. (Foto: Jaka Adamič) „Geoplin še vedno zagotavlja stabilno oskrbo z zemeljskim plinom. Vsi odjemalci prejemajo napovedane količine do nadaljnjega,“ je še sporočil glavni direktor Geoplina. Geoplin je od ustavitve dobave ruskega plina Sloveniji 7. januarja uspel zagotoviti dodatne transportne zmogljivosti in dobave zemeljskega plina iz drugih virov, tako da redukcije v državi niso bile potrebne. Slovenija je z ruskim plinom pokrivala približno 55 odstotkov svojih potreb po tem energentu. Preostali del plina zagotavlja iz Alžirije in EU, sicer pa je Geoplin aktiviral skladiščne zmogljivosti v Avstriji.	sta,dnevnik.si	Dnevnik	2009-01-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042369100/posel/novice/1042369100	Ljubljanska borza: SBI TOP navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP navzgor  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 890,61 točke, kar je 17,40 točke oz. 1,99 odstotka več kot v torek. Najbolj so se podražile delnice Petrola, Luke Koper in Mercatorja.  Delnice Petrola so se podražile kar za 4,58 odstotka, delnice Luke Koper so se zvišale za 2,56 odstotka, Mercatorjeve delnice pa so v primerjavi s torkovo zaključno vrednostjo višje za 2,44 odstotka. V prvi kotaciji so se pocenile le delnice Gorenja, ki so se v primerjavi s torkom znižale za 0,77 odstotka. Največ prometa so vlagatelji ustvarili z delnicami Krke, in sicer za 966.830 evrov. Delnice tega novomeškega farmacevta so se med trgovanjem zvišale za 0,48 odstotka.		Dnevnik	2010-06-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042398217/posel/novice/1042398217	Interesanti vabljeni k pogajanjem: Vlačič še vedno išče dolgoročnega najemnika za mariborsko letališče	gospodarstvo, ekonomija	Interesanti vabljeni k pogajanjem: Vlačič še vedno išče dolgoročnega najemnika za mariborsko letališče  maribor - Ministrstvo za promet še naprej išče dolgoročnega najemnika za mariborsko letališče Edvarda Rusjana. Konec preteklega tedna so tako objavili javni poziv zainteresiranim ponudnikom za prijavo k neposrednim pogajanjem za najem letališke infrastrukture ter prevzem obratovanja letališča. Rok za oddajo prijav se izteče 12. novembra.  Za dolgoročni najem mariborskega letališča se je nekaj časa zanimala tudi Pošta Slovenije, ki se je konec julija tudi edina udeležila obveznega ogleda mariborskega letališča. Neuradno pa naj tudi na pošti doslej ne bi bili zadovoljni z razpisnimi pogoji. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Kot predvideva poziv, bodo z zainteresiranimi ponudniki ob upoštevanju zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin opravili pogajanja o ceni v roku enega meseca po izteku roka za prijavo. Omenjeni zakon sicer dovoljuje, da se lahko z morebitnimi interesenti za dolgoročni 30-letni najem letališča pogajajo o znižanju izklicne vrednosti najemnine do 30 odstotkov za nepremično premoženje in do 50 odstotkov za premično premoženje države. Sicer pa morajo zainteresirani ponudniki najmanj teden dni pred začetkom pogajanj dostaviti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz javnega zbiranja ponudb. Bančna garancija ni pogoj za prijavo in sodelovanje pri pogajanjih, bo pa obvezna za izbranega ponudnika. Na razpis se v dveh dosedanjih poskusih ni prijavil noben morebitni interesent, niti dosedanji najemnik letališke infrastrukture, družba Aerodrom Maribor v lasti Preventa Globala v stečaju. Direktor družbe Matjaž Sonc je že ob prvem razpisu pojasnil, da se na razpis niso prijavili, ker so bili razpisni pogoji zanje nezanimivi. Z omenjenim podjetjem, ki je sicer tudi lastnik dela nepremičnin na letališču, je ministrstvo podaljšalo koncesijsko pogodbo do konca letošnjega leta, vprašanje pa je, če bodo na to znova pristali pod sedanjimi pogoji. Vendar na prometnem ministrstvu za zdaj o tem na glas ne želijo razmišljati, saj imajo po njihovem mnenju še vedno vse možnosti, da postopek speljejo do konca leta.	sta	Dnevnik	2010-10-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042300385/posel/novice/1042300385	EU ima dovolj visokih bonusov	gospodarstvo, ekonomija	EU ima dovolj visokih bonusov  Evropski voditelji so se včeraj pozno zvečer v Bruslju strinjali, da imajo dovolj kulture visokih bonusov, ki je prevladovala v finančnem sektorju, zato jo nameravajo omejiti. O tem bo govora prihodnji teden v ameriškem Pittsburghu, ko se bodo srečali svetovni voditelji skupine G20 z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na čelu.  Simbolična slika. (Foto: Jaka Adamič) ZDA tovrstnim ukrepom niso najbolj naklonjene, vendar je včeraj predsedujoči, švedski premier Fredrik Reinfeldt, jasno poudaril, da je mehurček bonusov počil . Kar je dovolj, je dovolj, je dejal premier Švedske, ki sicer ni članica skupine G20. Tam so iz EU navzoče Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija pa tudi Nizozemska in Španija in upamo lahko, da bodo skupaj zagovarjale enotno stališče EU. Le tako bo EU prispevala k spremembam na svetovni ravni, je opozoril Reinfeldt. Premier je bil precej odločen, saj je dejal, da ne morejo biti dobički bank njihova zasebna stvar, njihove izgube pa kar stvar davkoplačevalcev. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je pristavil, da bi morala EU, ne glede na rezultat pogovora v Pittsburghu, sama sprejeti ukrepe za omejitev plačil in nagrad vodilnim v finančne sektorju. Problem čezmernih bonusov je prišel na dan ob trenutni krizi, ko so se razkrile vse nepravilnosti in anomalije sistema. Zato naj bi srečanje v ZDA doprineslo tudi k reformi finančnega sistema. Nič drugega ne pričakujemo kot nov svetovni gospodarski model, ki bo temeljil na trajnostni rasti, je pojasnil Barroso in dodal, da je zdaj ključni trenutek za vsesplošni dogovor o tem vprašanju. Če Pittsburgh propade, bo zaveza izginila. Če pa izkoristimo trenutek, je to dober signal za prihodnost, je izpostavil. EU pričakuje, da se bodo svetovne sile zavezale k usklajenemu sistemu makrobonitetnega nadzora z učinkovito izmenjavo informacij. Banke bi bilo treba nujno prestrukturirati, vse države bi morale sprejeti dogovor Basel II o ustrezni kapitalski ustreznosti, nujen pa je tudi okrepljen nadzor nad sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami. ana.vucina@dnevnik.si	Ana Vučina Vršnak,Bruselj	Dnevnik	2009-09-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042344912/posel/novice/1042344912	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Slovenska turistična organizacija (STO) je objavila javni razpis za direktorja te krovne turistične organizacije v Sloveniji. Zainteresirani kandidati morajo svoje prijave poslati do vključno 28. marca. Položaj direktorja trenutno zaseda Dimitrij Piciga, ki je bil na čelo organizacije imenovan avgusta 2006, za štiriletni mandat in z možnostjo ponovnega imenovanja.		Dnevnik	2010-03-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/279632/posel/novice/279632	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Morgan Stanley beleži izgubo Banka Morgan Stanley je v tretjem četrtletju ustvarila 3,7 milijarde dolarjev izgube, kar je posledica 8,4 milijarde dolarjev odpisov drugorazrednih hipotekarnih kreditov. Morgan Stanley se tako pridružuje Citigroup in Merrill Lynch, ki sta v minulem četrtletju zaradi hipotekarne krize na trgu prav tako padli v rdeče številke. BHP Billiton dal ponudbo za prevzem BHP Billiton je oddal ponudbo za prevzem britansko-avstralskega podjetja Rio Tinto. Vodilni v Riu Tintu so sporočili, da ponudbe ne bodo sprejeli. Zaradi omenjene informacije se je včeraj na avstralski borzi vrednost delnic Ria Tinta zvišala za 1,1 odstotka na 111,4 avstralskega dolarja.13-odstotno zvišanje dobička pri Adidasu Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je v prvih devetih mesecih ustvaril 530 milijonov evrov čistega dobička, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani pomeni 13-odstotno povečanje. Prihodki od prodaje so se v primerjalnem obdobju zvišali za pol odstotka, na 7,88 milijarde evrov. Vzroke za zanemarljivo zvišanje prihodkov v Adidasu pripisujejo krepitvi evra v primerjavi z dolarjem in slabšemu poslovanju na ameriškem trgu.Inbev ni dosegel želenega dobička Največji svetovni pivovar Inbev v tretjem četrtletju ni dosegel načrtovanega dobička zaradi zmanjšanega povpraševanja po Stella Artois in Beck s na nemškem in britanskem trgu. Dobiček družbe se je v omenjenem obdobju zvišal za 8,4 odstotka, na 519 milijonov evrov. Prodaja piv na nemškem in britanskem trgu se je zmanjšala za 8,3 odstotka. V včerajšnjem trgovanju na belgijski borzi je delnica izgubila 5,60 evra vrednosti oziroma 8,4 odstotka, kar je največji padec v zadnjih šestih letih. Ponovna stavka strojevodij v Nemčiji Sindikat strojevodij GDL, ki deluje v okviru nemških železnic Deutsche Bahn, je zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom družbe o plačah včeraj ob 12. uri začel z 42-urno stavko v tovornem prometu. Vodstvo železnic je sindikat sicer pozvalo k obnovitvi pogajanj, vodstvo GDL pa je sporočilo, da stavka kljub povabilu bo.Tele Atlas sprejel ponudbo za prevzem Drugi največji proizvajalec digitalnih zemljevidov Tele Atlas je včeraj sprejel 2,9 milijarde evrov vredno ponudbo, ki jo je za prevzem dal proizvajalec navigacijskih sistemov TomTom. TomTom je drugo ponudbo povišal za 40 odstotkov. Za prevzem omenjene družbe se je potegovala tudi družba Garmin, ki je ponudila 2,3 milijarde dolarjev. Raiffeisen z rekordnim dobičkom Avstrijska banka Raiffeisen International je v zadnjih treh mesecih povečala neto dobiček za 51 odstotkov, na 224 milijonov evrov. Banka je z doseženim dobičkom malo presegla pričakovanja analitikov, ki so napovedovali, da bo banka ustvarila 216 milijonov evrov dobička. Razlog za povečanje dobička je predvsem rast prihodkov, ki se nanašajo na neto prihodke od obresti. V obravnavanem obdobju so se operativni stroški zvišali za 30 odstotkov. Analitiki napovedujejo, da bo neto dobiček v celotnem letu znašal okrog 811 milijonov evrov.Henkel zvišal dobiček in prihodke Henkel je v tretjem četrtletju zvišal prihodke in dobiček, in sicer so se v omenjenem obdobju prihodki družbe glede na enako obdobje minulega leta zvišali za 3 odstotke, na 3,35 milijarde evrov. Dobiček družbe se je zvišal za 12,9 odstotkov, na 245 milijonov evrov, kar je predvsem posledica višjega dobička iz poslovanja. Siemens beleži izgubo Nemški velikan Siemens je v zadnjem četrtletju, ki se je izteklo konec septembra, zabeležil 74 milijonov evrov izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvaril 148 milijonov evrov čistega dobička. To je njegova prva izguba v zadnjih šestih letih. Razlog za izgubo so stroški, povezani s prodajo podjetja za avtomobilsko elektroniko VDO, in kazni iz preiskave, ki v koncernu poteka zaradi suma korupcije. V primerjalnem obdobju so se prihodki družbe zvišali za devet odstotkov, na 20,2 milijarde evrov. Pripravila Irena Milašinović	Irena Milašinović	Dnevnik	2007-11-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042237357/posel/novice/1042237357	Srbske devizne rezerve so se lani zmanjšale za poldrugo milijardo dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Srbske devizne rezerve so se lani zmanjšale za poldrugo milijardo dolarjev  Beograd - Srbske devizne rezerve so konec lanskega leta znašale 8,15 milijarde evrov, kar je za 892 milijonov evrov manj kot konec novembra, v primerjavi z začetkom lanskega leta pa so se znižale za 1,5 milijarde evrov, poročajo srbski mediji. Ti se pri tem sklicujejo na podatke srbske centralne banke.  (Foto: Luka Cjuha) Razlog za znižanje deviznih rezerv je vračilo obveznih rezerv poslovnim bankam s strani centralne banke v višini 638,3 milijona evrov, vračilo tujih dolgov (268,6 milijona evrov) in vračilo starih deviznih vlog (221 milijonov evrov). Preostalo je porabila predvsem Narodna banka Srbije, in sicer za obrambo tečaja dinarja, poročajo.	agencije,pb	Dnevnik	2009-01-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042500948/posel/novice/1042500948	Stavka pilotov Iberie prizadela 11.000 potnikov, odpovedanih 100 letov	gospodarstvo, ekonomija	Stavka pilotov Iberie prizadela 11.000 potnikov, odpovedanih 100 letov  Madrid - Današnja stavka pilotov največjega španskega letalskega prevoznika Iberie, zaradi katere je bilo odpovedanih več kot 100 letov, je prizadela več kot 11.000 potnikov. Piloti so se za stavko odločili, ker jih skrbi napovedana ustanovitev nizkocenovne letalske družbe Iberia Express, poroča nemška tiskovna agencija dpa.  Pred današnjo stavko so piloti Iberie že dvakrat stavkali v decembru, naslednjo stavko pa napovedujejo za sredo. (Foto: Getty) Po podatkih Iberie je bilo odpovedanih 138 letov, medtem ko sindikat pilotov Sepla navaja, da je bilo odpovedanih 109 od danes napovedanih 313 letov. Leti na Kanarske in Balearske otoke ter leti ostalih družb, ki sodelujejo z Iberio, pa kljub stavki potekajo nemoteno. Iberia je sporočila, da so potnike, katerih leti so bili odpovedani, preusmerili na druge polete ali pa so jim vrnili denar. Potniki iz Latinske Amerike so se sicer pritoževali zaradi dolgega čakanja na madridskem letališču. Pred današnjo stavko so piloti Iberie že dvakrat stavkali v decembru, naslednjo stavko pa napovedujejo za sredo. Piloti sicer nasprotujejo napovedni ustanovitvi nizkocenovne letalske družbe Iberia Express, ki naj bi bila ustanovljena v marcu. Iberia Express naj bi letela predvsem po Španiji in Evropi, medtem ko bi se Iberia osredotočila na bolj donosne čezoceanske polete. Piloti se bojijo, da bodo ponujene plače nove družbe prenizke, prav tako pa sindikat Sepla meni, da bo Iberia Express zaposlovala nove pilote, s čimer bi ogrozili na tisoče delovnih mest v Iberii.	sta	Dnevnik	2012-01-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042454984/posel/novice/1042454984	Padec italijanskih bančnih delnic in obveznic zaradi dolžniških skrbi	gospodarstvo, ekonomija	Padec italijanskih bančnih delnic in obveznic zaradi dolžniških skrbi  Milano - Italijanski regulatorni organi so sporočili, da bodo sprožili preiskavo trgovanja z bančnimi delnicami, potem ko so v petek delnice dveh največjih italijanskih bank, UniCredit in Intesa Sanpaolo, upadle za 5,5 oz. 4,3 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih.  Tudi italijanskim bankam se obeta znižanje bonitetne ocene. Kaj bo to prineslo dolžniški situaciji v Italiji? (Foto: Reuters) Delno lahko razloge za upad sicer iščemo tudi v avtomatičnem stop-loss trgovanju, delno pa zaradi skrbi glede evropske dolžniške krize, saj se banke ravno nahajajo pod drobnogledom regulatorjev glede ustrezne ravni kapitala. Prav tako so upadle tudi italijanske državne obveznice z 10-letno ročnostjo, za katere se je zahtevan donos v primerjavi z nemškimi obveznicami povečal na najvišjo raven od uvedbe evra leta 1999. „Skrbi glede dolžniške epidemije so stalno prisotne, vsaj dokler se ne sprejme verodostojnih in trajnih rešitev glede Grčije,“ je dejal Christian Weber, münchenski strateg pri UniCreditu. Intesa in UniCredit sta sicer tudi med petimi italijanskimi bankami, pri katerih bodo evropski finančni regulatorji naslednji mesec izvajali stresne teste in preizkušali kapitalsko ustreznost. Bonitetna agencija Moody s pa je prejšnji teden dejala, da utegne 13 italijanskim bankam znižati oceno, saj so izpostavljene znižanju italijanske bonitetne ocene. To naj bi po besedah Thomasa Laschettija, posrednika pri Tullett Prebon v Londonu, pripomoglo k zmanjšanju dolžniške izpostavljenosti bančnemu sektorju. Poleg tega si italijanske banke prizadevajo pridobiti tudi dodatna sredstva za izboljšanje kapitalske strukture. Četrta največja banka Unione di Banche Italiane z dokapitalizacijo poskuša zbrati dodatno milijardo, Banca Monte dei Paschi di Siena pa celo 2,2 milijardi evrov. Predsednik Evropske centralne banke v odhajanju Jean-Claude Trichet pa je ta teden dejal, da je povezava med evropsko dolžniško krizo in posojilodajalci „najresnejša grožnja“ finančni stabilnosti EU.	oj	Dnevnik	2011-06-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042360672/posel/novice/1042360672	Največja ruska banka Sberbank v prvem četrtletju odpustila trinajst tisoč delavcev	gospodarstvo, ekonomija	Največja ruska banka Sberbank v prvem četrtletju odpustila trinajst tisoč delavcev  Moskva - Največja ruska banka Sberbank je v prvem letošnjem četrtletju odpustila 13.000 ljudi, kar je 5,1 odstotka vseh zaposlenih in več kot v celotnem lanskem letu, ko je banka odpustila 7600 zaposlenih. Banka je v prvih štirih mesecih letošnjega leta sicer zabeležila 47,4 milijarde rubljev čistega dobička (približno 1,56 milijarde dolarjev).  (Foto: Reuters) V banki je zdaj zaposlenih 239.000 ljudi, potem ko jih je bilo ob začetku lanskega leta 267.000. Banka kljub občutnemu zmanjšanju zaposlenih v prvem četrtletju načrtuje dodatna odpuščanja - do leta 2014 nameravajo število zaposlenih zmanjšati na 200.000 do 220.000, poročajo tuji mediji. Sberbank je v prvih štirih mesecih sicer ustvarila 47,4 milijarde rubljev čistega dobička, kar je več kot 59-krat več kot v enakem obdobju lani, ko je čisti dobiček največje ruske banke znašal 800 milijonov rubljev, je pojasnila izvršna direktorica banke Bella Zlatkis.	sta	Dnevnik	2010-05-19 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042317130/posel/novice/1042317130	Celjski sejem v letu 2010 z novimi sejemskimi prireditvami	gospodarstvo, ekonomija	Celjski sejem v letu 2010 z novimi sejemskimi prireditvami  Celje - V letu 2010 bo Celjski sejem prvi dogodek organiziral že 15. januarja, ko bo na sejmišču potekal nov dogodek Festival izobraževanja in zaposlovanja. Poleg tega bosta novosti še strokovna sejma Frizerstvo in Kozmetika, nekatere druge prireditve pa bodo vsebinsko nadgradili.  V letu 2010 bo Celjski sejem prvi dogodek organiziral že 15. januarja, ko bo na sejmišču potekal nov dogodek Festival izobraževanja in zaposlovanja. (Foto: Mojca Grušovnik) Festival izobraževanja in zaposlovanja družba pripravlja v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje, Območno službo Celje in Območno obrtno-podjetniško zbornico Celje, so sporočili iz družbe Celjski sejem. Po besedah izvršne direktorice družbe Celjski sejem Brede Obrez Preskar želijo organizatorji na enodnevnem izobraževalno-predstavitvenem dogodku mlade in njihove starše seznaniti s čim več informacijami, ki so pomembne za poklicno in karierno odločitev o izobraževanju, možnostih za zaposlitev in različnih delovnih mestih v regiji. Razstavni del festivala v sejemski dvorani E bo namenjen predvsem predstavitvi vseh delodajalcev in ponudnikov izobraževanj, predavanja, delavnice in predstavitve pa bodo potekale v prireditvenih dvoranah sejmišča. Že februarja bosta v Celju potekala še dva nova sejma. Od 5. do 7. februarja 2010 bo na sejmišču mogoče obiskati strokovna sejma Frizerstvo in Kozmetika. V Celjskem sejmu pojasnjujejo, da so v zadnjem letu zbirali ideje, jih skupaj s strokovnjaki s področja kozmetike in frizerstva obdelovali, združevali in dopolnjevali, rezultat tega pa sta nova sejemska dogodka, ki bosta širšemu krogu profesionalnih in splošnih obiskovalcev prikazala nove dosežke in trende kozmetičnega in frizerskega trga. Pomemben del sejemskega dogajanja bodo tudi demonstracije in predstavitve na dveh odrih, predavanja tujih in domačih strokovnjakov ter tekmovanja za profesionalce in dijake. Marca prihodnje leto bo sledil spomladanski sejemski trojček Flora, Poroka in Altermed, ki se jim bo tradicionalno pridružil Državni čebelarski posvet z mednarodno prodajno razstavo. Čebelarji se bodo v letu 2010 med drugim posvetili vplivu podnebnih sprememb na čebelarstvo, organizator pa za vse tri sejme ponovno napoveduje pestro sejemsko dogajanje, ki ga bodo zaznamovali nastopi mednarodnih florističnih strokovnjakov, tekmovanja dijakov ter bogat razstavni program izdelkov in storitev, ki so potrebna za pomladansko delo na vrtu in okolici hiše, za celovito organizacijo poroke ter za zdrav način življenja. Aprila in maja bosta v Celju potekali dve skupini strokovnih sejmov, ki jih Celjski sejem organizira bienalno. Gre za sejme Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Razstava gospodarskih vozil, ki privabijo vse ljubitelje jeklenih konjičkov na štirih in dveh kolesih. Od 18. do 21. maja pa bodo potekali specializirani strokovni sejmi Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Varjenje in rezanje ter prenovljen in vsebinsko nadgrajen sejem ekologije ter varovanja okolja EKO. Sejem EKO so v preteklosti v Celju sicer že organizirali, v prihodnjem letu pa ga bodo vsebinsko nadgradili in prilagodili sodobnih zahtevam trga in potrošnikov. Kot je pojasnila Obrez Preskarjeva, so prvi odzivi razstavljavcev na strokovne sejme pozitivni. Roki za predprijavo na večino sejmov, ki jih bo Celjski sejem organiziral v prvi polovici prihodnjega leta, so se namreč že iztekli in v celjski sejemski hiši si želijo, da bo tudi končen odziv razstavljavcev in obiskovalcev izpolnil pričakovanja vseh udeležencev sejemskih dogodkov. Vrhunec bo sejemsko dogajanje v Celju znova doseglo v septembru, ko bo na sejmišču od 8. do 15. septembra potekal že 43. Mednarodni obrtni sejem. Letošnjo sejemsko sezono bo družba Celjski sejem sicer zaključila s sejmom Erotika 69, ki bo na sejmišču potekal od 11. do 13. decembra, pripravljajo pa ga skupaj z Zavodom za kulturo pornografije 69.	sta	Dnevnik	2009-11-22 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042499921/posel/novice/1042499921	Uprava Almonta sodišču predlagala zavrnitev zahteve za stečaj	gospodarstvo, ekonomija	Uprava Almonta sodišču predlagala zavrnitev zahteve za stečaj  Slovenska Bistrica - Uprava Almonta, ki je od junija lani v prisilni poravnavi, je mariborskemu sodišču predlagala, da spremeni sklep o imenovanju finančnega izvedenca ter zavrne ugovor Prve finančne agencije kot upnika zoper vodenje postopka prisilne poravnave. Med argumenti za takšna predloga je po njihovem predvsem pozitivno tekoče poslovanje in dokapitalizacija.  Kot je zapisano v dokumentu, objavljenem na spletni strani Ajpesa, je prišlo po opravljenem naroku 8. novembra lani do nekaterih novih relevantnih dejstev. Med drugim je od zahteve za stečaj odstopil drugi od obeh upnikov, ki sta ugovarjala prisilni poravnavi, polzelska družba Emo-Tech, ob tem pa je zainteresirani avstrijski vlagatelj Alu Holding na fiduciarni račun nakazal 550.000 evrov, s katerimi je pod pogojem potrjene prisilne poravnave pripravljen dokapitalizirati bistriško podjetje. Almont je sicer umik ugovora proti vodenju prisilne poravnave predlagal tudi Prvi finančni agenciji, a naj bi ta po trditvah uprave Almonta postavila nesprejemljive zahteve, tudi to, da novi lastnik odkupi njeno celotno terjatev, izven pogojev, ki jih predvideva prisilna poravnava. Vodstvo Almonta ob tem dodaja, da podjetje že nekaj časa tekoče posluje pozitivno, prisilno poravnavo pa je podprl tudi največji upnik NKBM. Pisno sta jo podprla tudi podjetji Kristal Maribor in Impol, kar skupaj predstavlja več kot potrebno 60-odstotno večino. Za obstoj podjetja je zainteresiranih 110 zaposlenih, ki želi ohraniti svoja delovna mesta, medtem ko terjatev upnika, ki zahteva stečaj, glede na priznane navadne terjatve, predstavlja vsega 3,9 odstotka. Prisilni poravnavi je sicer naklonjeno tudi neodvisno mnenje Aleša Berka Skoka, ki ga je sodišču predložila prisilna upraviteljica Romana Kruhar Puc. Skupaj 155 upnikov je prijavilo za dobrih 21 milijonov evrov terjatev, od tega jih je Kruhar Pucova priznala za skoraj 19, prerekala pa za nekaj več kot dva milijona evrov. Podjetje za predelavo aluminija navadnim upnikom s predlagano prisilno poravnavo predlaga zmanjšanje terjatev za 42,10 odstotka in odlog plačila preostanka terjatev za največ 48 mesecev od pravnomočno potrjene prisilne poravnave, v 24 mesecih bi družba po načrtu poplačala 30 odstotkov preostanka navadnih terjatev, preostalo pa v 48 mesecih.	sta	Dnevnik	2012-01-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042524329/posel/novice/1042524329	Slabe naložbe Banke Slovenije zmanjšale nakazilo v državni proračun	gospodarstvo, ekonomija	Slabe naložbe Banke Slovenije zmanjšale nakazilo v državni proračun  Ljubljana - Ostre razmere v slovenskem bančnem sistemu in gospodarstvu so dodatno načele poslovne rezultate Banke Slovenije, ki je lani utrpela nov visok padec presežka prihodkov nad odhodki, saj je ta znašal le 17,1 milijona evrov. Zato bo trpel tudi državni poračun, kamor mora banka v skladu z zakonom nakazati del svojega presežka.  (Foto: Luka Cjuha) Za lani bo ta znašal le 4,3 milijona evrov, kar je precej manj kot v minulih dveh letih. Presežek je bil namreč lani več kot polovico nižji v primerjavi z letom 2010 (38,2 milijona evrov) in hkrati več kot šestkrat nižji od presežka izpred dobrih dveh let (103,6 milijona evrov). Kljub temu so neto obrestni prihodki lani dosegli 112,2 milijona evrov, kar predstavlja okoli 9,4-odstotno rast na letni ravni. Obrestni prihodki so sicer glavni vir prihodkov centralne banke, ki jih pridobiva od lastnih naložb v vrednostne papirje in depozite, kot tudi s terjatvami iz naslova instrumentov denarne politike. Ob višjih neto prihodkih je tako slabši poslovni izid predvsem posledica negativnega vpliva realiziranih prihodkov, odhodkov vrednotenj in rezervacij (za naložbe), ki skupaj predstavljajo negativnih 91,2 milijona evrov. Negativni vpliv omenjenih postavk je bil leta 2010 precej nižji, saj je znašal 61,5 milijona evrov. Glavni negativni prispevek so lani predstavljali slabitve naložb, prek katerih je osrednja banka izgubila 131,5 milijona evrov, medtem ko so bile rezervacije (10,9 milijona evrov) več kot trikrat nižje v primerjavi z letom 2010, realizirani prihodki pa z 51,2 milijona evrov na letni ravni višji za natanko dvajset milijonov evrov.	Jan Bratanič	Dnevnik	2012-04-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042246139/posel/novice/1042246139	Vlačič začel krpati vinjetno luknjo	gospodarstvo, ekonomija	Vlačič začel krpati vinjetno luknjo  Ljubljana - Minister za promet Patrick Vlačič je včeraj razkril prvega od ukrepov, ki jih je pripravila medresorska delovna cestninska skupina za vzdržno financiranje avtocestnih programov. Vlada in državna družba za avtoceste bosta spremenili koncesijsko pogodbo, tako da bo Dars del lanskega čistega dobička, ki presega višino priznanega donosa na kapital, prenesel v financiranje gradnje avtocest.  Po trenutnih ocenah naj bi šlo iz tega vira za financiranje nacionalnega programa gradnje avtocest okoli 10 milijonov evrov lanskega dobička Darsa. Sprememba koncesijske pogodbe je eden izmed ukrepov, potrebnih za kratkoročno stabilizacijo finančne konstrukcije nacionalnega programa gradnje avtocest, so pojasnili na ministrstvu za promet. Preostale ukrepe naj bi vlada obravnavala že v kratkem, med njimi pa naj bi bila tudi sprememba cestninskega sistema, kot smo že poročali. Kratkoročni primanjkljaj, ki naj bi ga s tem ukrepom deloma pokrili, naj bi letos po zadnjih znanih podatkih zaradi nepremišljene uvedbe vinjet znašal okoli 55 milijonov evrov. Dars mora namreč letos odplačati približno 180 milijonov evrov glavnice in obresti od najetih posojil za gradnjo avtocest, vendar zaradi prenizkega izkupička iz cestnin za to ne bo imel na voljo zadosti sredstev. Poleg tega Sloveniji nad glavo visi še postopek pred evropsko komisijo zaradi domnevne diskriminatornosti vinjet in če bi Slovenija morala še letos uvesti krajše vinjete, bi to najverjetneje pomenilo dodaten manko v blagajni.	Barbara Hren	Dnevnik	2009-02-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042526823/posel/novice/1042526823	Dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost med mladimi največji problem v svetu	gospodarstvo, ekonomija	Dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost med mladimi največji problem v svetu  Ženeva - Svetovno gospodarstvo počasi okreva od krize, a ne tudi trg dela. Predvsem brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost sta problem po vsem svetu, opozarja Mednarodna organizacija dela (ILO).  (Foto: Reuters) Od leta 2011 se brezposelnost celo vnovič povečuje, ugotavlja ILO v svojem novem poročilu z naslovom Svet dela, ki ga organizacija s sedežem v Ženevi podrobneje predstavila danes. Z brezposelnostjo med mladimi in dolgotrajno brezposelnostjo se soočajo po vsem svetu, ugotavlja ILO. Industrijskim državam ob tem celo napoveduje, da zaposlenosti, kot so jo beležile pred izbruhom krize v letu 2008, ne bodo dosegle nič prej kot leta 2016. V Evropi so se razmere pri zaposlovanju poslabšale in v številnih drugih državah se nič več ne izboljšujejo, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ugotavlja avtor raziskave Raymond Torres. To pomeni, da je svetovna kriza zaposlovanja dosegla novo, strukturno fazo. Poslabšane razmere opozarjajo na padec blaginje v visoko razvitih gospodarstvih, predvsem v Evropi. To se širi tudi na druge države. Kot možno rešitev poročilo vztraja, da morajo države spoznati, da ima politika, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest, pozitiven učinek na gospodarstvo. Za potrebe poročila je ILO raziskala tudi povezavo med položajem na trgu dela ter tveganjem za socialne nemire. V 57 od 106 opazovanih državah se je to tveganje povečalo, največje pa je v Afriki in na Daljnem vzhodu. V državah, kjer se je zaposlovanje povečalo oz. se je kakovost delovnih mest izboljšala, se je tveganje zmanjšalo. To se je zgodilo v nekaterih državah Latinske Amerike in Azije. ILO je posebna organizacija Združenih narodov s 183 državami članicami.	sta	Dnevnik	2012-04-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042421911/posel/novice/1042421911	Del plač dočakali le delavci CPM Vzdrževanje in obnova cest	gospodarstvo, ekonomija	Del plač dočakali le delavci CPM Vzdrževanje in obnova cest  Maribor - Vsi zaposleni v Cestnem podjetju Maribor (CPM), ki je od sredine januarja v prisilni poravnavi, ta teden niso prejeli dela decembrskih plač, kot so v sredo sporočili iz sindikata Pergam. Prva sindikalistka v podjetju Barbara Matul je za STA povedala, da so del plače prejeli le zaposleni v CPM Vzdrževanje in obnova cest, 709 zaposlenih v CPM pa ne.  Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol. (Foto: Luka Cjuha) Kot je še dodala Matulova, so bili na ravni vseh družb CPM 28. januarja poplačani krediti zaposlenih, preživnine, dodatno zdravstveno zavarovanje in ostalo kar sledi iz plače zaposlenih. Delavci CPM, ki smo v postopku prisilne poravnave, plačo še čakamo do petka, 4. februarja. Upam pa da bomo do takrat vendarle vsi poplačani, je še dodala predstavnica Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije. Omenjeni sindikat je sicer del konfederacije sindikatov Pergam, od koder so v sredo še sporočili, da se bo v petek sestal izvršilni odbor Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije in v primeru neuresničenega dogovora o izplačilu decembrskih plač napovedal stavko. Mariborsko okrožno sodišče je 12. januarja začelo s postopkom prisilne poravnave v CPM, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve.	sta	Dnevnik	2011-02-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042292584/posel/novice/1042292584	,Rubežniki, iz Šrotovega Infonda Holdinga naredili malega delničarja	gospodarstvo, ekonomija	Rubežniki iz Šrotovega Infonda Holdinga naredili malega delničarja  Ljubljana - Infond Holding, ki je prek verige podjetij v večinski lasti Boška Šrota, je včeraj ostal še brez dodatnih sedmih odstotkov Pivovarne Laško. Po NLB, Banki Celje, Abanki Vipa, Banki Koper, Gorenjski banki, Probanki in NKBM je Infond Holding rubil še osmi upnik, ki je na borzi za 18,7 milijona evrov prodal sedem odstotkov Laškega. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za Hypo Bank, kjer pa teh informacij niso želeli ne potrditi ne zanikati. V Hypo Group Alpe Adria že od nekdaj ščitimo in bomo vedno ščitili interese naših strank, zato poslovnih odnosov z njimi ne komentiramo, so bili kratki. Po zadnjih razlastitvah ima Infond Holding v lasti le še več kot tri odstotke Pivovarne Laško in 1,35 odstotka Mercatorja, vrednost vseh njegovih naložb pa po naših izračunih znaša manj kot 40 milijonov evrov. Po drugi strani tudi po zaplembi 286 milijonov evrov premoženja finančni dolg Infonda Holdinga še vedno presega 140 milijonov evrov. Zaplembe delnic Mercatorja in Pivovarne Laško so Infondu Holdingu po naših izračunih povzročile za okoli 145 milijonov evrov izgube, le še vprašanje časa pa je, kdaj bo predsednik uprave Matjaž Rutar tudi uradno razglasil, da je družba insolventna. Do zdaj so v družbi ugotovili le, da so podani razlogi za insolventnost, ugotovitvenega sklepa o razglasitvi insolventnosti pa še vedno niso sprejeli. Nadzorni svet Centra Naložb, največjega lastnika Infonda Holdinga, pa na sredini seji ni želel sprejeti odstopne izjave predsednice uprave družbe Saše Fajs. Ta je želela odstopiti že včeraj, čeprav se ji mandat izteče že konec tega meseca. Tega, zakaj bi odstopila samo enajst dni pred iztekom mandata, Fajsova ni želela pojasniti. Predsednika nadzornega sveta Marjana Kovača nam za komentar ni uspelo priklicati. Nadzorniki so se seznanili tudi z polletnimi in sedemmesečnimi poslovnimi rezultati. Kakšno je finančno stanje Centra Naložb, ki je z zaplembo premoženja Infonda Holdinga izgubil več deset milijonov evrov, še ni znano. Dokončne ugotovitve o plačilni nesposobnosti Centra Naložb bodo namreč nadzorniki sprejeli šele na podlagi izrednega poročila o finančnem položaju družbe na zadnji avgustovski dan ter na podlagi rednega poročila o finančnem položaju na zadnji dan v septembru. matjaz.polanic@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Infond Holdinga, njegove večinske lastnice družbe Center Naložbe in Pivovarne Laško si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-08-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042272786/posel/novice/1042272786	Stanislav Valant na skupščini Maksime Holdinga odkrito nad Igorja Bavčarja	gospodarstvo, ekonomija	Stanislav Valant na skupščini Maksime Holdinga odkrito nad Igorja Bavčarja  Ljubljana - Skupščina insolventne družbe Maksima Holding, ki je prek družbe FB Investicije v večinski lasti Igorja Bavčarja, se je včeraj zalomila že pri podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu in obravnavi letnega poročila za leto 2008.  Čeprav sta predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski (levo) in predsedujoči skupščini Blaž Vrečko (desno) krivdo želela zvaliti na male delničarje, ki pred skupščino niso dvignili gradiva, je predsednik nadzornega sveta Maksime Holdinga Bojan Fink naposled priznal, da poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila v pisni obliki sploh ne obstaja. Tako je bil Sušinski predlog, po katerem bi uprava in nadzorniki dobili razrešnico, prisiljen umakniti. (Foto: Luka Cjuha) Predsednik uprave NFD Holdinga Stane Valant, ki je na skupščini zastopal družbo Daimond, je namreč pri omenjeni točki želel videti poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila, ki je bilo po njegovi oceni podlaga za obravnavo razrešnice nadzornemu svetu in upravi. Po burni razpravi, ob koncu katere je predsednik nadzornega sveta Maksime Holdinga in direktor družbe FB Investicije Bojan Fink priznal, da to poročilo v pisni obliki sploh ne obstaja, je predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski točko v celoti umaknil z dnevnega reda. Še pred tem sta Sušinski in predsedujoči skupščini Blaž Vrečko krivdo želela zvaliti na male delničarje, ki pred skupščino niso dvignili gradiva, čeprav to ne spremeni dejstva, da poročilo nadzornega sveta v pisni obliki ne obstaja in ga tudi ni bilo med gradivom. A s tem so se besedni dvoboji med malimi delničarji na eni in upravo na drugi strani šele začeli. Tik pred odločanjem o zmanjšanju osnovnega kapitala s 26,7 na 6,4 milijona evrov je namreč Sušinski napovedal, da bodo delničarji odločali o 15- in ne o 25-milijonski dokapitalizaciji, kot je bilo napovedano, rok za vplačilo delnic pa se je skrajšal s 15 na 13 dni. Kot je zatrjeval Sušinski, so se za ta korak odločili, ker so iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dobili informacijo, da dokapitalizacija ne sme vsebovati praga uspešnosti, ampak mora biti izražena v fiksnem znesku. Na vprašanje Dnevnika, ali so pripravili sredstva za dokapitalizacijo, je Fink odvrnil le, da na tem delajo . Po informacijah, s katerimi razpolaga uprava, je 15 milijonov evrov zagotovljenih, je dodal Sušinski. Zaradi spremenjene višine dokapitalizacije je Valant želel dobiti mnenje revizorja o zmanjšani dokapitalizaciji in izračun, na podlagi katerega so določili ceno dokapitalizacijske delnice pri enem evru, vendar Sušinski nobene od zahtev ni izpolnil. Neto dolg se mora z dokapitalizacijo v fazi insolventnosti izničiti, je še opozoril Valant in dodal, da lahko gre za veliko zlorabo , saj bo dokapitalizacija po ceni en evro za delnico privedla do razvodenitve delnic Maksime Holdinga . Razpravo je prekinil šele Fink, ki je kar na sami skupščini spisal nasprotni predlog o nižji, 15-milijonski dokapitalizaciji in ga podal v glasovanje, predlog pa je podprl tudi Sušinski. Ker imajo FB Investicije v lasti 77,6 odstotka vseh delnic Maksime Holdinga, sta predloga za zmanjšanje osnovnega kapitala in dokapitalizacijo dobila zadostno podporo, vendar pa sta Valant in Vseslovensko združenje malih delničarjev, ki ga vodi Kristjan Verbič, na oba sklepa napovedala izpodbojni tožbi. Uprava Maksime Holdinga je sicer včeraj s spremembo statuta dobila tudi pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala za do 50 odstotkov. Ker pa Sušinski ni želel pojasniti, pod kakšnimi pogoji lahko izključijo prednostno pravico obstoječih delničarjev, in teh razlogov navesti v spremenjenem statutu, sta Daimond in VZMD napovedala izpodbojni tožbi tudi pri tej točki dnevnega reda. Brez burne razprave sta tako minili le prva in zadnja točka dnevnega reda včerajšnje skupščine, to je otvoritev skupščine in imenovanje družbe KPMG za revizorko letnega poročila za poslovno leto 2009. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-06-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042419066/posel/novice/1042419066	Vipap Videm Krško lani z devetimi milijoni izgube	gospodarstvo, ekonomija	Vipap Videm Krško lani z devetimi milijoni izgube  Ljubljana - Vipap Videm Krško, ki ga od konca minulega leta vodi Miloš Habrnál in ki je v lasti Republike Češke, je lani ustvaril 9,1 milijona evrov izgube, prihodki pa so se znižali za sedem odstotkov, na 88 milijonov evrov.  (Foto: Ernest Sečen) Padec prodaje in visoko izgubo v Vipap Videm Krško pripisujejo strmi rasti cen starega papirja, ki je osnovna surovina pri proizvodnji recikliranega papirja, ter hkratnemu padcu cen časopisnih in grafičnih papirjev. Kot razlagajo v Vipapu se jim je lani strošek nabave starega papirja zvišal za kar 12 milijonov evrov, zaradi česar so se tudi znašli v škarjah visokih stroškov proizvodnje. Kljub padcu prihodkov pa so lani v družbi proizvedli skoraj 197.000 ton papirja, kar je pet odstotkov več kot v letu prej, medtem ko za letošnje leto načrtujejo proizvodnjo in prodajo čez 200.000 ton papirja. Kljub težkemu lanskemu letu in izgubi, ki jo bo podjetje pokrivalo iz prihodnjih dobičkov, ni predvideno nikakršno krčenje proizvodnje ali odpuščanje zaposlenih, pojasnjujejo v Vipap Videm Krško in dodajajo, da bo letos število zaposlenih ohranili pri okoli štiristo. S poslovanjem so se včeraj seznanili tudi nadzorniki Vipapa, ki so na zahtevo češkega ministrstva za finance za novega člana uprave imenovali Dušana Vaneka.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-01-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042296432/posel/novice/1042296432	Hitovi nadzorniki imenovali Uroša Kravosa za četrtega člana uprave	gospodarstvo, ekonomija	Hitovi nadzorniki imenovali Uroša Kravosa za četrtega člana uprave  Nova Gorica - Nadzorni svet družbe Hit je na četrtkovi seji za četrtega člana uprave imenoval Uroša Kravosa, dosedanjega vodjo nabave v šempeterski Iskri Avtoelektriki. Kravos bo zadolžen za tehnično področje, organizacijo in informacijsko tehnologijo. Nadzorniki so se seznanili tudi s tekočim poslovanjem in dejavnostmi družbe za spremembo igralniške zakonodaje.  (Foto: dokumentacuija Dnevnika) Kravos se bo tako pridružil upravi novogoriške družbe, ki jo vodi Drago Podobnik, v njej pa sta še član Stojan Pliberšek in delavski direktor Marjan Zahar. Hit je od začetka januarja do konec julija ustvaril slabih 108 milijonov evrov bruto realizacije, kar je več kot 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se znižali za 12 odstotkov na 94,7 milijona evrov, družba pa je omenjeno obdobje sklenila s 3,7 milijona evrov izgube, so danes sporočili iz Hita. Julija je Hit ustvaril 13,6 milijona evrov bruto realizacije, stroški dela so znašali 4,9 milijona evrov, v prvih sedmih letošnjih mesecih pa so znašali več kot 37 milijonov evrov, kar za štiri odstotke presega obseg iz gospodarskega načrta za letošnje leto. Družba se sooča tudi z manjšim obiskom, saj je Hitove centre v prvih sedmih mesecih letos obiskalo 857.000 gostov, kar je osem odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Kot so navedli, družbi še vedno hitreje padajo prihodki kot stroški, ki jih na nekaterih področjih tudi ni mogoče zniževati zaradi pogodbenih obveznosti ali pa značilnosti delovnih procesov. Gospodarske napovedi za naslednje mesece sicer kažejo na umirjanje recesije oz. konec padanja gospodarske aktivnosti, vsekakor pa ni pričakovati hitrega izboljšanja in porasta realizacije zaradi dvigovanja zaupanja potrošnikov, so poudarili. Od uprave pričakujemo, da bo do konca septembra pripravljen seznam kratkotročnih ukrepov, ki naj bi poslovanje sapremenili v pozitivni trend , je povedal nadzornik Hita Matej Golob Matzele. Kratkoročni in srednjeročni ukrepi uprave, ki bodo po pojasnilih pripravljeni do konca septembra, bodo imeli za cilj dodatno znižanje stroškov in prilagoditev trenutnim prihodkom družbe, hkrati pa njihovo stabilizacijo prihodkov z dvigovanjem kakovosti storitev družbe ter učinkovito promocijo na obstoječih in novih trgih. Nadzorni svet se je sestal tudi s predstavniki reprezentativnih sindikatov, s katerimi je izmenjal stališča o poslovanju družbe in odprtih vprašanj, so še sporočili iz družbe.	STA,pd	Dnevnik	2009-09-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042424247/posel/novice/1042424247	Kdo bodo ključni menedžerji združenega Telekoma in Mobitela	gospodarstvo, ekonomija	Kdo bodo ključni menedžerji združenega Telekoma in Mobitela  Ljubljana - Čeprav se je sprva predvidevalo, da bodo v združenem Telekomu Slovenije in Mobitelu prevladovali kadri iz našega največjega mobilnega operaterja, je Ivica Kranjčević, prvi mož Telekoma, imena vodstvenih delavcev praktično enakomerno razporedil med zdajšnje direktorje obeh družb. Po novem bo več sektorjev, 15 namesto 12, nekateri pa so se tudi preimenovali.  »Plače zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije so se s 1. februarjem znižale le v Makedoniji, za preostale družbe v Sloveniji pa velja, da letos ne bo podpisan dogovor uprave in sindikatov o izplačilu 13. plače in božičnice,« so povedali v Telekomu. Poudarili so, da je usmeritev nadzornega sveta in naloga uprave, »da se masa plač v Skupini Telekom Slovenije v tem letu zniža za 10 odstotkov«. To pomeni, da bodo skušali v Telekomu privarčevati okoli 16 milijonov evrov. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Medtem ko bodo kvoto Telekoma zapolnili Tomaž Kraškovic (finance), Igor Rojs (veleprodaja), Samo Jošt (kontroling), Domen Rakovec (informatika), Matjaž Pogačnik (fiksno omrežje), Simon Furlan (produktno vodenje) in Tomaž Seljak (kabelska omrežja in zagotavljanje storitev), bi se na čelo sektorja za marketing zavihtel Samo Ošina, ki je šele nedavno prišel na Telekom z Debitela. Na drugi strani so za vodje sektorjev iz Mobitela predlagani Tomo Štuflek (prodaja), Danilo Tomšič (skrb za uporabnike), Zoran Janko (nabava in logistika), Mojca Klopčič (računovodstvo), Matjaž Beričič (konvergentno jedrno omrežje), Peter Jeglič (kadrovske, pravne in splošne zadeve) in Iztok Saje (radijska omrežja).Božičnica in 13. plača v zameno za ohranitev plač Medtem je vodstvo Telekoma popustilo pod pritiski sindikatov, ki so se uprli vsesplošnemu znižanju plač zaposlenim v skupini, ki naj bi stopilo v veljavo 1. februarja letos. Kot smo že poročali, so nameravali zaposlenim na delovnih mestih zunaj kolektivne pogodbe znižati plače za 15 odstotkov, večini pa za desetino, kar je izzvalo velik protest, vsaj kar zadeva sindikat v Mobitelu. Plače zaposlenih v skupini Telekom Slovenije so se s 1. februarjem znižale le v Makedoniji, za preostale družbe v Sloveniji pa velja, da v letošnjem letu ne bo podpisan dogovor uprave in sindikatov o izplačilu 13. plače in božičnice, so povedali v Telekomu. Poudarili so, da je usmeritev nadzornega sveta in naloga uprave, da se masa plač v skupini Telekom Slovenije v tem letu zniža za 10 odstotkov . To pomeni, da bodo skušali v Telekomu privarčevati okoli 16 milijonov evrov. Kljub iskanju prihrankov in zategovanju pasu pa naj bi se uprava Telekoma s sindikatom matične družbe dogovorila, da bodo telekomovci v združeni družbi prišli do višjih plač oziroma povprečja, primerljivega s tistim na Mobitelu. Čeprav sindikalist Telekoma Robert Jordan trdi, da o dogovoru ne ve nič, pa je priznal, da je ideja že dolgo aktualna. Če je lastnik obeh družb isti, potem ni razlogov, da ne bi bile plače enake, nam je dejal. Čeprav teh informacij včeraj na Telekomu niso ne potrdili ne zanikali, pa je precej pomenljivo njihovo pojasnilo: Plače v združenem podjetju (1. julij) bodo temeljile na enotnem plačnem sistemu. Če upoštevamo, da se povprečna plača v matični družbi giblje okoli 80 evrov pod tisto v Mobitelu, bi to stroške dela skupine obremenilo za skoraj dva milijona evrov na letni ravni. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2011-02-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042259515/posel/novice/1042259515	Ogrin pripravil teren za konsolidacijo lastništva Gradisa skupine G	gospodarstvo, ekonomija	Ogrin pripravil teren za konsolidacijo lastništva Gradisa skupine G  Ljubljana - Predsednik upravnega odbora Gradisa skupine G Uroš Ogrin je v drugi polovici minulega leta začel pripravljati teren za izvedbo zadnje faze menedžerskega odkupa družbe, je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu.  Na skupščini Gradisa skupine G, ki je bila septembra lani, so namreč delničarji odločili, da se lahko osnovni kapital družbe poveča s stvarnimi ali denarnimi vložki za 1,94 milijona evrov oziroma za 53 odstotkov. Pri tem je upravni odbor pooblaščen, da odloči o izključitvi pravice za sodelovanje pri dokapitalizaciji obstoječim delničarjem. Hkrati so delničarji Gradisa skupine G na skupščini vodstvu družbe podelili mandat za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic do višine 10 odstotkov osnovnega kapitala. Pri tem velja omejitev, da uprava Gradisa skupine G ne sme kupovati lastnih delnic po ceni, ki je nižja od 20 evrov za delnico, in ceni, ki bi presegala 60 evrov za delnico. Po besedah Ogrina nameravajo zadnjo fazo menedžerskega odkupa izpeljati v prihodnjih letih. Razlog za to je optimizacija lastništva, kar bo pripomoglo k večji fleksibilnosti v poslovanju, pravi Ogrin. Ker je optimizacija lastništva v Gradisu skupini G dolgoročen projekt, kriza nanj nima vpliva, odgovarja Ogrin na vprašanje, ali jim je namere pri izvedbi zadnje faze konsolidacije lastništva Gradisa skupine G preprečila finančna kriza. Iz delniške knjige je razvidno, da je Orgin zdaj lastnik 40,78 odstotka delnic Gradisa skupine G, prek svojega podjetja Savol pa obvladuje še 5,21-odstotni lastniški delež. Drugi največji lastnik Gradisa G je z 12,10-odstotnim lastniškim deležem Merkur, GBD obvladuje 9,82-odstotni lastniški delež, Nufin pa ima 5,21 odstotka delnic. Spomnimo, da skupina upnikov Gradisa skupine G iz obveznosti, ki so nastale z gradnjo trgovskega središča Supernova v Ljubljani, poskuša proti Gradisu skupini G uvesti stečajni postopek. O morebitni uvedbi stečajnega postopka bo okrožno sodišče v Ljubljani znova odločalo prihodnji torek. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-04-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042399206/posel/novice/1042399206	V stečaj tudi invalidsko podjetje Vegrada	gospodarstvo, ekonomija	V stečaj tudi invalidsko podjetje Vegrada  velenje - Celjsko okrožno sodišče je danes začelo stečajni postopek nad podjetjem Vegrad Inde, ki je v lasti velenjskega Vegrada. Za upravitelja je imenovalo Ksenijo Toplikar Zorn.  (Foto: Bojan Velikonja) Prav tako je ugodilo prošnji stečajne upraviteljice Vegrada Alenke Gril in ji v primeru podjetja Vegrad Inde omogočilo brezplačno pravno pomoč, saj družba zaradi večmesečne blokade računov ni imela sredstev za plačilo predujma za začetek postopka stečaja. Založilo ji je dobrih tri tisoč evrov, v kolikor bo vrednost stečajne mase presegala omenjeni znesek, pa se bo ta vrnil v proračun sodišča.	Tomaž Modic	Dnevnik	2010-10-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042514122/posel/novice/1042514122	Schlecker bo več kot prepolovil število zaposlenih	gospodarstvo, ekonomija	Schlecker bo več kot prepolovil število zaposlenih  Berlin - Močno zadolžena nemška veriga drogerij Schlecker bo za več kot polovico zmanjšala število zaposlenih in zaprla več kot polovico poslovalnic. Družba, ki je v februarju že zaprosila za zaščito pred upniki, brez rezov pri številu delovne sile in poslovalnic po lastnih navedbah ne more preživeti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  V Nemčiji se zapirajo Schleckerjeve drogerije. (Foto: Daylife) Veriga Schlecker bo število zaposlenih iz trenutno 30.000 znižala za 13.500, število poslovalnic pa bo zmanjšala s 7500 na 3000. Nimamo druge možnosti, reze utemeljuje upravitelj v insolvenčnem postopku Arndt Geiwitz. Prodaja nemške verige, ki ponuja izbiro izdelkov od otroške hrane do šamponov in tekočih mil, je v letu 2010 upadla za 650 milijonov evrov na 6,55 milijarde evrov. Družba boljših rezultatov ni pričakovala niti za lansko leto.	sta	Dnevnik	2012-03-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042339221/posel/novice/1042339221	Dober teden na Walll Streetu, nafta v dveh tednih pridobila 12 odstotkov	gospodarstvo, ekonomija	Dober teden na Walll Streetu, nafta v dveh tednih pridobila 12 odstotkov  New York - Borzni indeksi Wall Streeta so v petek sklenili dober trgovalni teden z minimalno rastjo, ker so vlagatelji ves dan iskali odgovor na četrtkovo odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve o povišanju diskontne obrestne mere.  (Foto: Reuters) Industrijski indeks Dow Jones je tako v petek v primerjavi s četrtkom pridobil le 9,45 točke oziroma 0,1 odstotka, širši indeks Standard & Poor 500 se je okrepil za 2,42 točke oziroma 0,2 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq za 2,16 točke oziroma 0,1 odstotka in indeks manjših podjetij Russell 2000 za 2,30 točke oziroma 0,4 odstotka. Dow Jones je na tedenski ravni napredoval za 303,21 točke oziroma tri odstotke na vrednost 10.402,35 točke. S&P 500 se je okrepil za 33,66 točke oziroma 3,1 odstotka na vrednost 1109,17 točke, Nasdaq je napredoval za 60,34 točke oziroma 2,8 odstotka na 2243,87 točke, Russell 2000 pa za 20,90 točke oziroma 3,4 odstotka na vrednost 631,62 točke. Indeks Dow Jones je po ponedeljku, ko so bile borze zaradi praznika zaprte, napredoval štiri dni zapored, potem, ko so se malce unesli strahovi zaradi velikega grškega javnofinančnega primanjkljaja in je nekaj podjetij objavilo dobre poslovne rezultate. Dow Jones je imel najboljši teden v zadnjih treh mesecih in je sedaj le še za 0,25 odstotka nižje kot na začetku leta. Gospodarska poročila so bila skozi ves teden ugodna. V sredo je ministrstvo za trgovino poročalo, da je število novih projektov za gradnjo stanovanj in hiš januarja v primerjavi z decembrom naraslo za 2,8 odstotka na letno prilagojeno raven 591.000 enot. V četrtek je vlagatelje malce zaskrbelo poročilo o inflaciji na ravni cen proizvajalcev, ki je bila januarja 1,4 odstotna, vendar pa je bila osnovna le 0,3 odstotna. V petek so borzni indeksi najprej nazadovali, s čimer so se vlagatelji odzvali na novico o dvigu diskontne obrestne mere po kateri centralna banka zaračunava poslovnim bankam izredna posojila. Šele čez nekaj časa so ugotovili, da je to v bistvu dober znak, ker kaže na zaupanje Federal Reserve v gospodarsko okrevanje. V ozadju je bil strah pred skorajšnjim povišanjem pomembnejše ključne obrestne mere, vendar pa je poročilo o potrošniški inflaciji te skrbi razgnalo. Inflacija je bila januarja tako le 0,2 odstotna, brez upoštevanja cen energije in hrane pa so se cene potrošnih dobrin dejansko znižale za 0,1 odstotka, kar je bilo prvo nazadovanje po 27 letih. To je dovolj dober dokaz, da višanje ključne obrestne mere za ukrotitev inflacije še ni potrebno. Sredi dneva pa je trgovanje za nekaj časa zamrlo, saj so si vlagatelji ogledali televizijski prenos, v katerem je dolgoletni najboljši igralec golfa na svetu in marketniška ikona Tiger Woods priznal svoje skoke čez plot. Delnice največjega sponzorja podjetja Nike so se najprej pocenile za 19 centov, na koncu dneva pa se je njihova vrednost okrepila za devet centov na 64,35 dolarja. V petek je ameriško združenje hipotekarnih bankirjev sicer sporočilo, da je število najemnikov hipotekarnih posojil, ki zaostajajo z odplačili, v zadnjem četrtletju lanskega leta presenetljivo padlo s 3,8 v tretjem četrtletju na 3,6 odstotka.Nafta v dveh tednih pridobila 12 odstotkov Cene nafte so se v zadnjih dveh tednih dvignile za 12 odstotkov in petkovo trgovanje zaključile le malo pod ceno 80 dolarjev za 159-litrski sod. Ceno črnega zlata navzgor potiskajo nekatera spodbudna poročila o gospodarskih razmerah in skrbi glede morebitnih težav pri dobavi zaradi napetosti v povezavi z Iranom. Če so terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto z dobavo v marcu teden zaključile še pod mejo 80 dolarjev (79,81 dolarja), pa so pogodbe za dobavo v aprilu ob koncu petkovega trgovanja v New Yorku 159-litrski sod črnega zlata že vrednotile nad to mejo. Severnomorska nafta vrste brent se je medtem v petek podražila za 41 centov na 78,19 dolarja. Cene nafte so se v petek na začetku sicer znižale, potem ko se je zaradi odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve o dvigu diskontne obrestne mere za izredna posojila bankam okrepil dolar. Kasneje pa so se znova dvignile, in to kljub podatkom ameriškega ministrstva za energijo, da so se zaloge črnega zlata v ZDA v prejšnjem tednu povečale za 3,1 milijona sodov. S tem je gibanje zalog presenetilo analitike, ki so napovedovali povečanje za 1,8 milijona sodov. Povečale so se tudi zaloge bencina, poročajo tuje tiskovne agencije. Na gibanje cen črnega zlata tako vplivajo drugi dejavniki. Med temi gre po eni strani za nemalo povsem spodbudnih podatkov iz ameriškega in tudi evropskega gospodarstva, po drugi pa vlagatelje skrbijo razmere v zvezi z Iranom in njegovim jedrskim programom. Prvi mož Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano je v četrtek izrazil zaskrbljenost glede iranskega jedrskega vprašanja. Po njegovih besedah namreč podatki IAEA kažejo, da je Iran izvajal. oz. še izvaja aktivnosti za razvoj lastnega jedrskega orožja oz. jedrske raketne konice. Z Zahoda so že prišli ostri odzivi in čeprav je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton dejala, da ZDA nimajo načrtov za vojaško posredovanje v Iranu, iz Pentagona prihajajo trditve, da so na mizi vse opcije. Vsakršno zaostrovanje v regiji bi lahko otežilo dobavo nafte v Perzijskem zalivu, zato bi se ponudba zmanjšala. Poleg tega pa vlagatelje skrbijo tudi novice o stavki delavcev v rafinerijah francoskega naftnega velikana Total v Franciji. Sindikati so obenem pozvali tudi k solidarnostni stavki v francoskih rafinerijah ameriškega giganta ExxonMobil. Ker ZDA naftne derivate uvažajo tudi iz Evrope, so se vlagatelji zbali, da bi lahko bile začasno prekinjene dobave v največje svetovne gospodarstvo.	sta	Dnevnik	2010-02-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/266700/posel/novice/266700	Nadzorniki razrešili Rudija Zavrla	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki razrešili Rudija Zavrla  Ljubljana - Prevzemu Geodetskega zavoda Slovenije je v tem tednu sledila tudi menjava v vodstvu družbe. Nadzorniki so namreč razrešili dosedanjega prvega moža Geodetskega zavoda Rudija Zavrla in na njegovo mesto imenovali Andrejo Budja Jurca, ki je bila včeraj za komentarje nedosegljiva.  Ker je prišlo do večjih sprememb v lastniški strukturi, sem nadzornikom ponudil svoj odstop, ki so ga ti sprejeli ter me tako iz nekrivdnih razlogov razrešili, je bil kratek Zavrl, ki o višini odpravnine in nadaljnjih načrtih ni želel govoriti. Pri tem ne gre spregledati, da je Budja Jurceva tudi zastopnica Primusa AB, ki je nedavno prevzel Geodetski zavod in ima trenutno v lasti 89-odstotni delež. Po prevzemu je sicer Primus AB obvladoval več kot devet desetin družbe, vendar je konec avgusta 5 odstotkov Geodetskega zavoda preprodal družbi Modro-Modro. Za obema družbama naj bi po naših informacijah stal Aleksander Jereb, prvi mož Kompasa MTS. Njegova družba Avtoakustika je pred kratkim prevzela tudi kamniški Stol in na skupščini minuli petek zamenjala celotni nadzorni svet.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2007-09-05 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042443624/posel/novice/1042443624	Avstralija namerava postati prva razvita država s proračunskim presežkom po krizi	gospodarstvo, ekonomija	Avstralija namerava postati prva razvita država s proračunskim presežkom po krizi  Canberra - Avstralija namerava postati prva razvita država, ki bo po krizi v proračunu znova zabeležila presežek. Za fiskalno leto 2011-2012 še vedno napoveduje primanjkljaj, v fiskalnem letu 2012-2013 pa načrtuje presežek v višini 3,5 milijarde avstralskih dolarjev (2,6 milijarde evrov), je danes sporočil avstralski minister za zakladništvo Wayne Swan.  Wayne Swan (Foto: Reuters) Avstralska vlada načrtuje, da bo v tekočem fiskalnem letu, ki se bo končalo 30. junija, zabeležila 49,4 milijarde avstralskih dolarjev primanjkljaja (37,2 milijarde evrov), kar je več od prvotnih načrtov, po katerih naj bi primanjkljaj dosegel 41,5 milijarde avstralskih dolarjev (31,2 milijarde evrov). Ta naj bi se nato v fiskalnem letu 2011-2012 zmanjšal na 22,6 milijarde avstralskih dolarjev (17 milijard evrov), v fiskalnem letu 2012-2013 pa naj bi dežela tam spodaj zabeležila 3,5 milijarde avstralskih dolarjev (2,6 milijarde evrov) presežka. Avstralija naj bi tako postala prva razvita država, ki bo po krizi znova zabeležila proračunski presežek. Vlada ob tem načrtuje, da bo v prihodnjih petih letih v proračunu privarčevala 22 milijard avstralskih dolarjev (16,6 milijarde evrov). Swan opozarja, da bo to zahtevno, vendar nujno potrebno delo. Če Avstraliji to ne bo uspelo, se bo povečal pritisk na njeno gospodarstvo, življenjski stroški pa se bodo zvišali. Avstralija se je v času svetovne finančne in gospodarske krize uspela izogniti recesiji, deloma zaradi cvetočega rudarskega sektorja. Avstralski bruto domači proizvod naj bi se v letošnjem fiskalnem letu realno zvišal za 2,25 odstotka, v fiskalnem letu 2011-2012 naj bi gospodarska rast dosegla štiri odstotke, v fiskalnem letu 2012-2013 pa 3,75 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.	sta	Dnevnik	2011-05-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042509972/posel/novice/1042509972	Ameriški razvijalec spletnih iger Zynga z visoko izgubo	gospodarstvo, ekonomija	Ameriški razvijalec spletnih iger Zynga z visoko izgubo  San Francisco - Ameriški razvijalec spletnih iger Zynga se je soočil s padcem cene svojih delnic, potem ko je z objavo prvega poročila o poslovanju po uvrstitvi na borzo razočaral vlagatelje. Medtem ko so se prihodki lani skorajda podvojili, pa je družba v lanskem zadnjem četrtletju zabredla v izgubo.  (Foto: Reuters) Zynga, ki je znana predvsem po spletnih igrah Farmville, Cityville in Mafia Wars, je v letu 2011 skoraj podvojila prihodke na 1,14 milijarde dolarjev (865 milijonov evrov). A zaradi porasta stroškov razvoja ter uvrstitve delnic na borzo je leto končala z izgubo. V zadnjih treh mesecih leta 2011 je izguba znašala 435 milijonov dolarjev (330 milijonov evrov), so sporočili iz družbe s sedežem v San Franciscu. V celem letu 2011 je Zynga ustvarila 404,3 milijona dolarjev (307 milijonov evrov) čiste izgube, v to številko pa je vštetih tudi več kot pol milijarde dolarjev v delnicah, ki so jih zaposleni ob uvrstitvi na borzo prejeli namesto gotovine. Po objavi rezultatov so se delnice Zynge v torek po zaprtju borze pocenile za več kot šest odstotkov. Z delnicami družbe se na newyorški borzi trguje od lanskega decembra, ko je s prvo javno ponudbo delnic po izhodiščni ceni zbrala približno milijardo dolarjev. Medtem je njihov tečaj krepko presegel 14 dolarjev, v torek pa se je znižal na 13,35 dolarja. Leta 2007 ustanovljeno spletno podjetje poskuša zmanjšati odvisnost od družabnega omrežja Facebook, prek katerega je doslej ustvarjalo praktično vse svoje prihodke. Lani je uporabnikom ponudilo številne nove spletne igre, med njimi Castleville, ob tem pa so stroški razvoja poskočili na 444,7 milijona dolarjev (337 milijonov evrov). Leto prej so znašali le 51,5 milijona dolarjev. Zyngine igre so na voljo brezplačno, a družba ustvarja prihodke od prodaje virtualnega blaga igralcem in oglaševanjem.	sta	Dnevnik	2012-02-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/279831/posel/novice/279831	Finira po dveh tednih zapušča borzo	gospodarstvo, ekonomija	Finira po dveh tednih zapušča borzo  Ljubljana - Delničar Finire bo v sredo odločal o umiku njenih delnic z borze. Ob tem ne gre spregledati, da se je Finira na Ljubljansko borzo uvrstila šele pred dvema tednoma, glede na to, da je njen edini lastnik družba Alisio, pa bo umik z borze gotovo potrjen.  Kot smo že poročali, se je morala Finira na borzo uvrstiti le zaradi novega zakona o pravnih naslednicah pidov, in to čeprav je imela le enega lastnika. Če namreč ta ne bi trgoval sam s seboj, prometa z delnicami Finire ne bi bilo, so pa imeli v družbi več kot 20.000 evrov stroškov, povezanih z uvrstitvijo na borzo in umikom z nje. V prihodnje si lahko obetamo več podobnih primerov, ki pod vprašaj postavljajo smiselnost novega zakona o pravnih naslednicah pidov, ki je bil prvotno namenjen ščitenju interesov malih delničarjev. V KD Holdingu, kot smo že poročali, načrtujejo vložitev ustavne pritožbe v zvezi z novim zakonom, ki postavlja pravne naslednice pidov v drugačen položaj kot druge holdinge.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2007-11-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042340756/posel/novice/1042340756	Objavljen razpis za direktorja Elesa, zainteresirani imajo 15 dni časa za prijavo	gospodarstvo, ekonomija	Objavljen razpis za direktorja Elesa, zainteresirani imajo 15 dni časa za prijavo  Ljubljana - Elektro-Slovenija (Eles) je danes v časniku Delo objavil razpis za direktorja družbe, ki jo zdaj kot zastopnik vodi Milan Jevšenak. Zainteresirani morajo prijave posredovati na sedež podjetja v 15 dneh po objavi razpisa, izbranega kandidata pa bo vlada imenovala za štiri leta.  (Foto: Božidar Griški) Kandidat za direktorja Elesa mora pripraviti program dela za mandatno obdobje, poleg z zakonom določenih pogojev pa mora imeti univerzitetno izobrazbo ekonomske, tehnične ali družboslovne smeri, znanje angleškega/nemškega jezika, najmanj 10 let delovnih izkušenj in poznavanje elektroenergetskega sistema Slovenije ter najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih in potrebne strokovne in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog. Jevšenak zastopa Eles od 2. aprila lani, ko ga je na ta položaj imenovala vlada, potem ko je na predlog nadzornega sveta razrešila direktorja Vitoslava Türka. Eles je z razpisom za direktorja družbe čakal, da vlada kot ustanoviteljica družbe sprejme akt o ustanovitvi javnega podjetja Eles, ki je nadomestil uredbo o preoblikovanju javnega podjetja Eles v družbo z omejeno odgovornostjo in veljavni statut Elesa. To je vlada storila v začetku letošnjega februarja, nadzorni svet pa je takrat naložil strokovnim službam, naj čim prej pripravijo razpis za direktorja družbe.	sta	Dnevnik	2010-02-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042310104/posel/novice/1042310104	Zaradi stavke v Iberii odpovedanih več kot 400 letov	gospodarstvo, ekonomija	Zaradi stavke v Iberii odpovedanih več kot 400 letov  Madrid - Španski letalski prevoznik Iberia je zaradi stavke stevardov in stevardes odpovedal približno 440 notranjih in mednarodnih letov. Dvodnevna stavka bo terjala odpoved približno četrtine vseh za danes in v torek predvidenih poletov, največ na madridskem letališču Barajas.  Španski letalski prevoznik Iberia je zaradi stavke odpovedal približno 440 notranjih in mednarodnih letov. (Foto: Reuters) Stavko sta sklicala dva od petih sindikatov stevardov Iberie, z njo pa želijo vodstvo družbe prisiliti k povišanju plač. Njihove plače so namreč pred štirimi leti zamrznili, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Če vodstvo Iberie ne bo ugodilo zahtevam sindikatov, ti za 10. in 11. november že napovedujejo novo stavko. Kot so sporočili iz Iberie, je stavka prizadela destinacije, kamor je dnevno namenjenih več poletov. Letalski prevoznik, ki je v pogovorih združitve z British Airways, je sicer v četrtek naznanil, da bo ustvaril novo letalsko družbo za kratke in srednje dolge polete kot del načrta prestrukturiranja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med ostalimi ukrepi so tudi zamrznitev plač v letih 2010 in 2011, odpuščanje stevardes in stevardov, starejših od 55 let ter drugi dodatni varčevalni ukrepi, s katerimi bi prihranili do 37 milijonov evrov letno v skupnih stroških v letih 2011 in 2012.	STA	Dnevnik	2009-10-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/275032/posel/novice/275032	Turk: Slovenija bi lahko privabila več tujih naložb	gospodarstvo, ekonomija	Turk: Slovenija bi lahko privabila več tujih naložb  Ljubljana - Med vsemi članicami Evropske unije je Slovenija pri približevanju lizbonskim ciljem na četrtem mestu. Pred njo so le Danska, Švedska in Velika Britanija. Glavni cilj Slovenije - v desetih letih doseči povprečno razvitost Unije - glede na zdajšnje kazalce ni nedosegljiv, je včeraj ob predstavitvi poročila o uresničevanju programa reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji za leto 2007 pojasnil minister za razvoj Žiga Turk.  Žiga Turk Slovenija beleži visoko gospodarsko rast, nizko brezposelnost, po stopnji tveganja revščine je med najmanj ogroženimi državami EU in je tretja najbolj egalitarna država v Uniji, je našteval Turk. Evropska komisija pa je Sloveniji po pregledu lanskega poročila priporočila nadaljnje ukrepe za izboljšanje pokojninske reforme in spodbujanje aktivnega staranja s ciljem povečevanja stopnje zaposlenosti starejših in dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Slovenija bi se po Turkovih ocenah lahko precej bolje odrezala pri privabljanju tujih neposrednih naložb. Lastniška struktura ne postaja mednarodna. Pri strateških podjetjih je to morda koristno, za celotno gospodarstvo pa ne. Ocenil je še, da se v Sloveniji vse prevečkrat najde nekdo, ki mu ni v interesu, da pride tuji lastnik, in dostikrat skuša svoj interes predstaviti kot nacionalni interes . Po Turkovih besedah zaposlenost v Sloveniji narašča z gospodarsko rastjo, produktivnost pa pada. Bruto plače za produktivnostjo zaostajajo, neto plače pa jo prehitevajo. Če jo bodo začele prehitevati tudi bruto plače, bomo postali nekonkurenčni in vstopili v tako imenovani portugalski scenarij, je opozoril. Plače naj se zato po njegovih besedah gibljejo v skladu s produktivnostjo.	Barbara Hren	Dnevnik	2007-10-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042374888/posel/novice/1042374888	Soršak v finišu preiskave suma kartelnega dogovarjanja pri avtocestnih poslih	gospodarstvo, ekonomija	Soršak v finišu preiskave suma kartelnega dogovarjanja pri avtocestnih poslih  Ljubljana - Enajst gradbenih podjetij, ki so osumljeni kartelnega dogovarjanja pri delitvi večmilijardne avtocestne pogače, bo oziroma je v teh dneh od urada za varstvo konkurence (UVK) prejelo povzetke relevantnih dejstev. Direktor urada Jani Soršak nam je pojasnil, da so povzetke - gre za ugotovitve iz preiskave, ki je trajala vse od konca leta 2007 - gradbincem poslali minuli konec tedna, odgovore na ugotovitve pa pričakujejo v roku 45 dni.  Jani Soršak (Foto: Luka Cjuha) To je najdaljši rok za ogovore na povzetke relevantnih dejstev, ki ga še dopušča zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Soršak je pojasnil, da so se za najdaljši možni rok odločili zaradi obsežnosti dokumentacije in ocene, da bi gradbinci zaradi tega zagotovo zaprosili za podaljšanje roka. O vsebini povzetkov Soršak ni želel govoriti, niti o globah, ki bi jih utegnil izreči urad. Te se sicer po zakonu lahko gibljejo vse do deset odstotkov letnih prihodkov podjetja v letu pred uvedbo postopka. Med prejemniki povzetkov za zdaj menda ni Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki se je med preiskovanci znašel zaradi suma kartelnega dogovarjanja pri razpisu za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Obremenilnih dokazov v tem primeru zoper GPG neuradno niso našli, a naj bi zoper gradbeno podjetje, ki ga vodi Boris Dolamič, našli obremenilne dokaze pri potegovanju za visoke gradnje. Kot je znano, je Soršak sprožil protikartelne preiskave zoper SCT, Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Ljubljana (CPL), Cestno podjetje Maribor (CPM), celjski CMC in Kraški Zidar, CGP, Gradis Skupino G, GIZ Gradis, SGP Pomgrad in že omenjeni GPG. Glede na dejstvo, da je vodja največjega gradbenega podjetja v Sloveniji, SCT, Ivan Zidar že pred časom za RTV Slovenija priznal obstoj dogovora o razdelitvi avtocestnih poslov iz Zemona, blagoslov in/ali avtorstvo dogovora pa pripisal kar državi, je upravičeno pričakovati izrek najvišje možne globe. Še posebno ob ocenah, da so kartelni dogovori gradbincev avtocestni program podražili kar za dve milijardi evrov, kar predstavlja polovico trenutne zadolženosti Darsa. barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2010-07-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/270362/posel/novice/270362	Elektru Gorenjska grozi do 350.000 evrov globe	gospodarstvo, ekonomija	Elektru Gorenjska grozi do 350.000 evrov globe  Ljubljana - Če bo državna revizijska komisija ugotovila, da je podjetje Elektro Gorenjska pri nabavi milijon evrov vrednega kabla, ki ga bo položil med Jesenicami in Kranjsko Goro, kršil zakon o javnem naročanju, družbi grozi do 350.000 evrov globe. Odgovorno osebo naročnika lahko komisija oglobi z do 12.000 evri.  (Foto: Matej Povše) Pritožbo je na državno revizijsko komisijo vložila ljubljanska Eltima, ki se je poleg mariborske družbe MR export import in družbe Telma Trade iz Trzina potegovala za posel. Z zadnjo je Elekro Gorenjska 10. avgusta tudi podpisal pogodbo o dobavi kabla. Ker je Elektro Gorenjska spremenil predmet pogodbe - Telma Trade bo dobavila kabel drugega proizvajalca - se je Eltima odločila vložiti prijavo na komisijo, je pojasnil lastnik Eltime Martin Maček. To je po naši oceni kršitev zakona o javnem naročanju. Predsednik državne revizijske komisije Samo Červek je pojasnil, da so naročnika že pozvali, naj posreduje podatke o odgovorni osebi. Kdaj bo odločitev komisije znana, ni znal natančno napovedati. Lahko je znana že prihodnji teden, če se bo zbiranje dokumentacije zavleklo, lahko postopek traja tudi mesec dni. Če bodo kazen izrekli, bo to prvi izrek kazni komisije po novi zakonodaji. Eltima se je zaradi suma korupcije pri sklepanju posla obrnila tudi na komisijo za preprečevanje korupcije, ki primer že obravnava, in na ministrstvo za gospodarstvo. Predsednik nadzornega sveta podjetja Elektro Gorenjska Franc Lavrič je pred dnevi zagotovil, da pri poslu ni bilo korupcije in da pogodba ni sporna. Spomnimo, da je Elektro Gorenjska tik pred menjavo uprave. Sedanji, ki jo vodi Jože Knavs, član uprave pa je Andrej Šušteršič, se mandat izteče konec septembra. Maček je zatrdil, da jim je vseeno, kdo je na čelu podjetja Elektro Gorenjska. Zadeva le slučajno sovpada z iskanjem novega predsednika uprave. Na razpis za novega predsednika uprave sta se prijavila tako Knavs kot Šušteršič, poleg njiju pa še Bojan Luskovec, vodja službe transporta električne energije in vzdrževanja v Elektru Gorenjska. barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2007-09-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042202681/posel/novice/1042202681	Mercator prihodnjo pomlad z novim centrom v Banja Luki	gospodarstvo, ekonomija	Mercator prihodnjo pomlad z novim centrom v Banja Luki  ljubljana - Prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak in generalni direktor gradbenega podjetja Krajina Borko Džurić sta danes v Banja Luki podpisala pogodbo o nakupu prostorov za Mercatorjev trgovski center v tem mestu. Center, ki bo imel 13.000 kvadratnih metrov in bo predvidoma odprt marca 2009, bo Mercator veljal 42 milijonov evrov.  Prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak (Foto: Luka Cjuha) Kot so sporočili iz Mercatorja, bo imel center - ob podpisu pogodbe je bil navzoč tudi premier Republike srbske Milorad Dodik - 4000 kvadratnih metrov velik hipermarket, pa tudi več kot 40 trgovin z različnim blagom. V centru bo delo našlo 300 ljudi, od česar 160 v hipermarketu. Kot je ob podpisu pogodbe povedal Debeljak, je nakup prostorov za nov trgovski center velika pridobitev za Mercator, saj pomeni uresničevanje strategije internacionalizacije in vizije vodilnega trgovca z živili v celotni regiji jugovzhodne Evrope.	sta	Dnevnik	2008-08-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042261074/posel/novice/1042261074	Draško Veselinovič o ponujenem odstopu z vodilnega mesta NLB: Nisem storil ničesar narobe	gospodarstvo, ekonomija	Draško Veselinovič o ponujenem odstopu z vodilnega mesta NLB: Nisem storil ničesar narobe  Ljubljana - Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Draško Veselinovič, ki je v ponedeljek nadzornemu svetu ponudil svoj odstop, se je za ta korak odločil v dobro banke. Tega nisem storil zato, ker bi naredil karkoli narobe, je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Kot je pojasnil, je bil njegov namen zaščititi banko ob vseh pritiskih in razpravah, ki potekajo o njeni poslovni politiki in predvsem o njenih kreditih , kar po njegovem mnenju ni primerno . O njegovem odstopu bo nadzorni svet predvidoma odločal na izredni seji v petek. Ostali člani uprave - v njej so še Matej Narat, Alojz Jamnik, Miran Vičič in Belgijec Claude Deroose, medtem ko nedavno imenovani član uprave David Benedek še čaka na licenco Banke Slovenije - ne nameravajo ponuditi odstopa, saj za to ne vidijo razloga. Za odstop ne bom dobil nobene odpravnine, je dodal Veselinovič, ki je krmilo največje slovenske banke prevzel 1. februarja. Kar se tiče kolegov, je to njihova osebna odločitev, je dejal. O morebitnih političnih in drugih pritiskih, naj odide z vrha NLB, Veselinovič ni želel govoriti. Nisem podlegel nobenim pritiskom, pri podaljšanju posojila Infond Holdingu smo ravnali popolnoma v skladu s pravili banke, je poudaril. Sem bančnik in ne politik, je še dodal. Možnih razpletov petkove seje nadzornega sveta NLB ni želel napovedovati. Počakajmo, kaj bo nadzorni svet naredil, je dejal.	sta	Dnevnik	2009-04-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/286379/posel/novice/286379	Kovačič za napake pri NKBM krivi državo	gospodarstvo, ekonomija	Kovačič za napake pri NKBM krivi državo  Ljubljana - Odgovornost je na strani prodajalcev, je predsednik uprave mariborske banke Matjaž Kovačič odgovoril na naše vprašanje, ali se čuti odgovornega za napake pri prodaji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) domačim institucionalnim vlagateljem.  Zagotovil je, da so seznam vseh ponudb institucionalnih vlagateljev posredovali privatizacijski komisiji in tako zavrnil očitek, da so nekateri skladi s seznama izpadli pri njih. Minister za finance Andrej Bajuk se v zvezi z napakami pri prodaji banke nanj še ni obrnil, je povedal Kovačič. Spomnimo, da je Bajuk, potem ko smo v Dnevniku razkrili, da so brez delnic NKBM poleg največje slovenske investicijske družbe NFD 1 ostali tudi kritni sklad OVPS Banke Koper in Pokojninska družba A, napovedal natančen pregled prodaje mariborske banke. Obljubil je tudi to, da bodo napake popravili, vendar še vedno ni pojasnil, kako. Rešitve bodo skladne z veljavno zakonodajo, je edini odgovor ministrstva za finance na naši vprašanji, ali so rešitev že našli in ali bodo oškodovani skladi delnice NKBM sploh dobili. Minister Bajuk je sicer nase osebno prevzel odgovornost, da sklad NFD 1, ki je oddal ponudbo, ni dobil delnic NKBM, kako bo ravnal pri drugih oškodovanih skladih, pa nam na ministrstvu niso pojasnili. Bajuk prav tako ni želel komentirati, ali bo od Kovačiča - NKBM je bila namreč zadolžena za zbiranje ponudb domačih institucionalnih vlagateljev - zahteval, da odstopi. Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje, ali namerava odstopiti sam. Glede na to, da je Bajuk prevzel odgovornost za napake pri prodaji NKBM, nas je zanimalo, ali bo kakor koli ukrepal predsednik vlade Janez Janša. A na vprašanje, ali namerava Janša ministra Bajuka pozvati k odstopu ali ga sam zamenjati, odgovora nismo dobili. Vprašanje, ali namerava država kot še vedno večinska lastnica NKBM prek nadzornega sveta banke terjati, da vodstvo banke prevzame odgovornost za napake, so v kabinetu predsednika vlade posredovali na ministrstvo za finance. Odgovora od tam do konca redakcije še nismo dobili.	Barbara Hren	Dnevnik	2007-12-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/334260/posel/novice/334260	IMF popravil napoved za letošnjo gospodarsko rast in opozoril na inflacijo	gospodarstvo, ekonomija	IMF popravil napoved za letošnjo gospodarsko rast in opozoril na inflacijo  Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je nekoliko popravil svojo napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2008. Medtem ko je aprila napovedal 3,7-odstotno rast, zdaj za letos napoveduje 4,1-odstotno rast svetovnega gospodarstva, hkrati pa opozarja na inflacijske pritiske.  Za območje evra je IMF v popravkih zmernejši: letos naj bi bila gospodarska rast v območju evra 1,7-odstotna in ne 1,4-odstotna, kot je sklad napovedal aprila. (Na sliki je frankfurtska borza.) (Foto: AP) IMF je spomladi napoved objavil v luči drvenja ZDA v recesijo, ki pa je zdaj manj verjetna. Medtem ko je še aprila za ZDA napovedal 0,5-odstotno gospodarsko rast, je zdaj napoved popravil na 1,3 odstotka. Ob tem sklad opozarja, da se bo rast ameriškega gospodarstva v drugem letošnjem polletju upočasnila. Za območje evra je IMF v popravkih zmernejši: letos naj bi bila gospodarska rast v območju evra 1,7-odstotna in ne 1,4-odstotna, kot je sklad napovedal aprila. Sicer pa naj bi industrijsko razvite države letos beležile 3,4-odstotno gospodarsko rast (aprila je IMF napovedal 2,6-odstotno rast), hitro rastoče države pa naj bi beležile 9,1-odstotno rast (aprila 7,4-odstotno). IMF pa ob objavi izboljšane napovedi svetovnega gospodarstva opozarja na problem inflacije, ki jo podžigajo predvsem naraščajoče cene nafte in nekaterih surovih materialov. Sklad pesimistično navaja, da se pritisk na cene še nekaj časa ne bo umiril. Zaradi tega poziva k skupnim naporom, s katerimi bi se hkrati lotili tako vzrokov kot posledic krize. Kot meni IMF, so se monetarne oblasti znašle v sila težavnem položaju, saj morajo zajeziti inflacijske pritiske zajeziti, hkrati pa omogočiti nadaljnjo rast gospodarstev.	sta	Dnevnik	2008-07-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042515102/posel/novice/1042515102	V Italiji milijon zatajenih nepremičnin	gospodarstvo, ekonomija	V Italiji milijon zatajenih nepremičnin   V Italiji milijon zatajenih nepremičnin Italijanski davčni uradi so lani z namenom zvišanja prilivov v državno blagajno poostrili nadzor nad nepremičninami in pri tem odkrili več kot milijon neprijavljenih hiš, stanovanj, apartmajev, garaž in poslovnih stavb, ki bi lahko v državno blagajno prinesli skoraj pol milijarde evrov dodatnih davkov. Lastniki zatajenih nepremičnin bodo morali plačati davke tudi za nazaj, obenem pa vlada z letošnjim junijem ponovno uvaja davek na prvo nepremičnino, ki bo v davčno blagajno prispeval dodatnih 11,5 milijarde evrov.Rekordno avtomobilsko leto 2011 Lani je svetovna proizvodnja avtomobilov dosegla 80,1 milijona, kar je tri odstotke več kot predlani in največ doslej, je objavilo mednarodno združenje avtomobilskih proizvajalcev (OICA). Po močnem padcu leta 2009, ko se je zaradi krize znižala na 61,8 milijona, se svetovna avtomobilska industrija tako zopet postavlja na noge, k čemur prispeva zlasti močno povpraševanje v Aziji in ZDA, medtem ko evropski trgi zaradi dolžniških težav še niso dosegli predkriznih ravni. V OICA pričakujejo, da se bo proizvodnja tudi letos povečala za okoli tri odstotke.Produktivnost v ZDA se ohlaja Produktivnost ameriške delovne sile je v zadnjem lanskem četrtletju zrasla za 0,9 odstotka, kar je precej počasneje od 1,8 odstotka v predhodnem obdobju. Obenem so se za 2,8 odstotka zvišali tudi stroški dela, kar nakazuje, da podjetja dosegajo zgornjo mejo učinkovitosti. Medtem ko so podjetja zaradi dobrih gospodarskih kazalcev in rasti povpraševanja vse bolj pogumna pri zaposlovanju, pa bi lahko višji stroški dela in upad produktivnosti načeli poslovne rezultate, opozarja ameriško ministrstvo za delo.IATA svari pred trgovinsko vojno Generalni direktor Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) Tony Tyler je EU pozval, naj odloži izvajanje emisijske trgovalne sheme (ETS) za neevropske letalske prevoznike. Dajatve z naslova ETS bi namreč lahko sprožile trgovinske vojne, saj neevropske države razumejo davek kot neposreden napad na svojo suverenost. Tyler meni, da bi se morala EU zavzeti za globalni pristop k tej temi v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).Lehman končal stečajni postopek Ameriška investicijska banka Lehman Brothers, katere stečaj septembra 2008 je sprožil zlom svetovnih finančnih trgov in dveletno recesijo, je v torek prišla iz stečajne zaščite in bo prihodnja leta do likvidacije samo še prodajala premoženje ter izplačevala upnike. Poplačila se bodo začela 17. aprila, pri čemer so upniki privolili, da dobijo od 21 do 28 centov za dolar dolga, skupno pa je zahtevkov za več kot 400 milijard dolarjev. Ob tem so bivši vodilni prepričani, da so bili žrtveno jagnje za nastalo krizo, zato tudi sami tožijo več bančnih velikanov, kot so BofA, Barclays in Nomura.Adidas načrtuje novo rekordno leto Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je dobre rezultate iz leta 2010 lani še izboljšal, saj so prihodki zrasli za 11,3 odstotka, na 13,3 milijarde evrov, dobiček pa za 18 odstotkov, na novo rekordno znamko 671 milijonov evrov. Prihodki so se kljub negotovemu gospodarskemu okolju povečali v vseh regijah, prodajnih kanalih in blagovnih znamkah, vodilni pa so prepričani, da bo rekordno tudi letošnje leto, saj naj bi k rasti močno prispevali evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre v Londonu.SAP se v Nemčiji prebija na vrh Nemški proizvajalec poslovne programske opreme SAP podobno kot številne tehnološke družbe beleži močno rast povpraševanja po aplikacijah za pametne mobilnike in tablične računalnike, kar je okrepilo tudi delnice, ki so letos pridobile že 24 odstotkov. SAP je tako vreden že več kot 62,3 milijarde evrov in je na drugem mestu prehitel avtomobilskega proizvajalca Volkswagen z 59,8 milijarde, vse bolj pa se približuje tudi industrijskemu velikanu Siemensu, ki je z 66,9 milijarde evrov največja nemška družba.Slab dan za svetovne milijarderje V torkovem največjem letošnjem padcu svetovnih borz zaradi novic o upočasnjevanju evropskega gospodarstva in skrbi o odpisu grškega dolga je 20 najbogatejših zemljanov izgubilo okoli 8,6 milijarde evrov premoženja. Med večjimi izgubarji so naložbeni guru Warren Buffet, ki je izgubil 400 milijonov dolarjev, prvi mož največjega svetovnega jeklarja ArcelorMittal Lakshmi Mittal je izgubil slabih 920 milijonov, evropska magnata Bernard Arnault (predsednik Moet Hennessy Louis Vuitton) in Amancio Ortega (ustanovitelj tekstilnega imperija Inditex) pa kar po 1,2 milijarde dolarjev.Pripravil Jernej Ogrin		Dnevnik	2012-03-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042485272/posel/novice/1042485272	Selškova: Pogajanja z Agrokorjem niso zastala in gredo naprej	gospodarstvo, ekonomija	Selškova: Pogajanja z Agrokorjem niso zastala in gredo naprej  Ljubljana - Srečanje predstavnikov Mercatorja in Agrokorja v sredo v Parizu je bilo namenjeno preliminarnim pogovorom, pred resnimi pogajanji. Pri tem pa ni bil postavljen noben pogoj, ki bi lahko ogrozil nadaljnja pogajanja, je za STA povedala Cvetka Selšek, predstavnica banke Societe Generale, ki zastopa Mercator pri pogajanjih z Agrokorjem.  Cvetka Selšek (Foto: Luka Cjuha) S tem se je Selškova odzvala na pisanje nekaterih medijev, da naj bi bil za svetovalce hrvaškega koncerna Agrokor, družbo JP Morgan, nesprejemljiv pogoj, ki določa lastniško strukturo prevzemnika. Po poročanju medijev naj bi predstavniki Mercatorja zahtevali, da naj bi imel Agrokor v konzorciju manjšinski delež. Tako kot pri vsakem prevzemu, še posebej tako velikem, so nujna pogajanja med potencialnim lastnikom, v tem primeru družbo Agrokor, in potencialno prevzemno tarčo, Mercatorjem. Ta želi zaščiti svoj interes in interes zaposlenih, videti strategijo prevzemnika oz. se seznaniti kako bi potekalo njegovo poslovanje pod okriljem potencialnega novega lastnika, je pojasnila Selškova. Konzorcij večjih lastnikov Mercatorja, bank in Pivovarne Laško, se je pretekli teden odločil, da se bodo prihodnje tri tedne ekskluzivno pogajali z Agrokorjem, ki je med štirimi interesenti ponudil najvišjo kupnino, in sicer 221 evrov za delnico. Upravo Mercatorja pa je med drugim pozval, naj Agrokorju, ki se je sicer odpovedal skrbnemu pregledu Mercatorja, omogoči omejen skrbni pregled, se pogovarja s potencialnim kupcem, omogoči neposredne stike z njegovimi kreditodajalci ter zagotovi podporo pri pogajanjih o drugih pogojih transakcije, ki so v interesu družbe. Vodstvo Mercatorja je minuli teden kot predpogoj za podporo prodajnim aktivnostim prodajalcev postavilo sklenitev dveh dogovorov, in sicer o ureditvi medsebojnih razmerij med Mercatorjem in konzorcijem kupcev z namenom vsebinske in postopkovne ureditve medsebojnih obveznosti ter sklenitev ustreznega dogovora med Mercatorjem in konzorcijem prodajalcev o odpravi tveganj refinanciranja in morebitnih drugih povezanih tveganj. Vodstvo Mercatorja je ob tem posebej izpostavilo, da morajo pri presoji še posebej upoštevati, da je skupina Agrokor največji tekmec skupine Mercator v celotni regiji zahodnega Balkana. Na sredinem sestanku, na katerem naj bi izpolnili del predlogov lastnikov, naj bi po informacijah STA predstavniki obeh družb govorili o več vprašanjih, povezanih z Mercatorjem po morebitnem prevzemu, predvsem pa o sedežu podjetja, položaju zaposlenih, odnosih z dobavitelji in prodaji Agrokorjevih izdelkov na slovenskih policah, pa tudi o različnih drugih vprašanjih...., medtem ko zahtev oz. pogojev o lastniški strukturi naj ne bi bilo.	sta	Dnevnik	2011-11-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042256378/posel/novice/1042256378	V semiški Iskri naj bi do konca leta odpustili do sto presežnih delavcev	gospodarstvo, ekonomija	V semiški Iskri naj bi do konca leta odpustili do sto presežnih delavcev  Semič - V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji naj bi do konca leta v najslabšem primeru odpustili do sto presežnih delavcev. Število zaposlenih v proizvodnji so prilagodili že lani, če bo potrebno, pa naj bi ob 40-odstotnem padcu naročil do konca leta odšli predvsem zaposleni v režiji, je danes povedal predsednik uprave družbe Robert Srabotič.  V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji naj bi do konca leta v najslabšem primeru odpustili do sto presežnih delavcev. O dejanskem stanju in o rešitvah, do katerih bi lahko po njegovih besedah prišlo v primeru najslabšega razpleta dogodkov, je v torek na zboru delavcev v Semiču obvestil tamkajšnje zaposlene in sindikat. Še lani je podjetje zaposlovalo približno 800 delavcev, sedaj ima 665 zaposlenih, z lanskim odpuščanjem pa so ob upadu naročil in proizvodnje prilagodili le število proizvodnih delavk in delavcev. Tej prilagoditvi bo morala ob letošnjem 40-odstotnem upadu naročil slediti še prilagoditev v režiji, zato vodstvo družbe razmišlja, da naj bi v najslabšem primeru do konca leta odpustili do 100 delavk in delavcev, zaposlenih v računovodstvu, prodaji in vzdrževanju. Ker je Iskra organizirana in prilagojena za dvakrat večjo prodajo od sedanje, vsak dan pridela izgubo, ob slabih obetih pa je bilo potrebno zaposlene iskreno obvestiti, da bo potrebno na določen način ukrepati. Ne prodajamo megle. Z delavci smo na skupni ladji, osebno pa vidim nekak izhod, je dejal. Ob napovedi slabih obetov je Srabotič povedal, da je optimist. Družba naj bi imela v ognju več želez in možno je, da bo v naslednjih mesecih Iskra Kondenzatorji v Turčiji, Iranu ali kod drugod prišla do novih poslov. Če bodo pri pogovorih za te posle uspešni, se bo slika v semiški tovarni lahko hitro spremenila, odpuščanje pa ne bo potrebno, o vsem trenutno le na glas razmišljamo, je poudaril. Po njegovi oceni bo trg kondenzatorje vedno potreboval. V Iskri jih znajo izdelovati, ker gre za izdelke z razmeroma majhno dodano vrednostjo, pa trenutna matematika ne gre skupaj. Če so bodo negativni kazalci nadaljevali, kot se je dogajalo v zadnjem tromesečju, bo potrebno zarezati. Ker so odpovedni roki v povprečju dolgi do pet mesecev, naj bi po njegovi oceni do morebitnih odpuščanj prišlo proti koncu leta.Srabotič: Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj Doslej so v Iskri Kondenzatorji odpuščali predvsem na mehak način, najprej so odslovili delavce, zaposlene za določen čas, nekateri redno zaposleni pa so se upokojili. Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj, je potrdil Srabotič. Kako jih bodo izplačali, v celoti ali v obrokih, je stvar dogovora, je pojasnil in dodal, da zadolženost podjetja naj ne bi bila kritična, težave pa jim pri najemanju posojil povzroča likvidnost. Po prestrukturiranju si je semiško podjetje lani nekoliko oddahnilo, ob pojavu krize pa gre vnovič za preživetje. O stečaju še niso razmišljali, bistvenega pomena za preživetje v najslabših pogojih pa naj bil po Srabotiču dogovor, ki naj bi ga dosegli z delavci in sindikatom. Srabotič hkrati računa na nove vladne ukrepe, ki naj bi podjetjem, kot je semiška Iskra, ponudili tehtno pomoč. Ob njih se naj bi podjetje glede na delovno silo optimiziralo, ob povečanju naročil pa naj bi ljudi sprejeli nazaj. Pri odpuščanjih je trenutno največja težava, da mora podjetje, ko je v največjih škripcih, pri tem izplačevati odpravnine, je povzel Srabotič.	sta	Dnevnik	2009-04-01 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042442745/posel/novice/1042442745	Vodstvo Carrere Optyl je s sindikati doreklo kriterije odpuščanja	gospodarstvo, ekonomija	Vodstvo Carrere Optyl je s sindikati doreklo kriterije odpuščanja  ormož - Predstavniki podravskega sindikata SKEI so se sestali z vodstvom ormoške Carrere Optyl, ki se ukvarja z izdelavo očal in je v lasti italijanskega koncerna Safilo. Kot je za STA povedal sekretar sindikata Martin Dular, so dorekli kriterije, po katerih bodo sestavili seznam 150 presežnih delavcev, sporazum pa bo podpisan predvidoma naslednji teden.  Sindikat kovinske in elektroindustrije. (Foto: Jani Božič) Danes smo zgolj še uskladili kriterije, zdaj je potrebno vse skupaj spraviti na papir in pričakujem, da bo prihodnji teden sporazum že uradno podpisan, je dejal Dular in kot najpomembnejše kriterije, po katerih bodo razvrščali delavce na seznam presežne delovne sile, omenil delovno uspešnost, inovativnost delavcev, delovno dobo ter socialne kriterije. Sicer pa bo celoten postopek potekal vsaj še dva do tri mesece, saj bo vodstvo podjetja moralo upoštevati tudi odpovedne roke, odpuščenim pa bo po zagotovilih Dularja pripadala tudi odpravnina. Kljub temu pa upamo, da se bodo do takrat razmere morda toliko izboljšale, da napovedi o odpuščanju ne bo potrebno uresničiti v celoti, je dejal. V sindikatu SKEI so z dogovorjenim zadovoljni, čeprav poudarjajo, da za odpuščene delavce to ne bo dobra novica. Za sindikat je dogovor po Dularjevih besedah sprejemljiv, saj gre vendarle za podjetje, ki bo še vedno zaposlovala 900 ljudi in je ta trenutek žrtev gospodarske krize, po kateri bo zagotovo znova potrebovalo delovno silo. V ormoškem podjetju danes uradnih informacij o pogovorih niso želeli dajati, so pa potrdili, da so s sindikatom uskladili kriterije. Sredi tedna so za STA potrdili, da bo zaradi zmanjšanega povpraševanja brez dela ostalo 150 delavcev. Poleg neustaljenih razmer na trgu razloge za upad naročil v družbi pripisujejo tudi vedno bolj nekonkurenčnemu okolju, v katerem podjetje posluje.	sta	Dnevnik	2011-05-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042467493/posel/novice/1042467493	Nadzorni svet Palome za novega predsednika uprave imenoval Darka Bračiča	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorni svet Palome za novega predsednika uprave imenoval Darka Bračiča  Sladki Vrh - Nadzorni svet Palome, ki ga od preteklega tedna vodi Bojan Starman, je na današnji seji za novega predsednika uprave sladkogorske tovarne papirja imenoval Darka Bračiča. Ta bo vodenje Palome prevzel že v sredo, zaupan pa mu je bil petletni mandat, je po seji nadzornikov povedal Starman. Na današnji seji so se sicer predstavili štirje kandidati.  (Foto: Bojan Velikonja) Prvi nadzornik je pojasnil, da so vsi kandidati predstavili kakovostne kandidature, najbolj pa jih je prepričal prav Bračič. Kot je dejal, predvsem s strokovnostjo, vizijo nadaljnjega razvoja družbe, svojo energijo, pomembne pa so tudi njegove dosedanje izkušnje v papirniški industriji. Tudi njegova vizija je, da bo potrebno s hitrimi ukrepi zagotoviti trajno pozitivno poslovanje, donosnost, s tem pa nato počasi poskrbeti za nadaljnji razvoj in to prvenstveno z lastnimi viri, ki jih bo potrebno prej zaslužiti, je dejal Starman, ki je tudi tokrat ponovil, da dokapitalizacija zdaj ni v prvem planu, pač pa predvsem nižanje stroškov in povečevanje prodaje. Najprej je namreč po njegovem potrebno doseči pozitivno poslovanje, saj je drugače dokapitalizacija na dolgi rok nesmiselna. Prav tako Starman meni, da kakšnega večjega odpuščanja v podjetju s 700 zaposlenimi ne bo, v nekaterih delih proizvodnje celo manjka delavcev. Novi predsednik uprave Palome je ob imenovanju dejal, da je prepričati nadzornike zahtevna stvar, vendar upa, da mu je to uspelo tudi po zaslugi svojega preteklega delovanja v papirni panogi. V podjetju sam vidi velik potencial, saj si Paloma po njegovem zaradi svoje blagovne znamke in kakovosti produktov zasluži visoko mesto na sicer zelo konkurenčnem trgu. Potrebno pa bo nekaj narediti na področju optimizacije in stroškovne učinkovitosti ter podjetje postaviti v konkurenčen položaj, s katerega bo lahko dosegala tisto maržo in dobiček, ki je v aktualnih razmerah od takšne proizvodnje in v tej panogi pričakovan, je dejal Bračič, ki prav tako zagotavlja, da ni njegov cilj ljudem jemati, pač pa predvsem dajati delo. V zvezi z doslej tolikokrat zahtevano dokapitalizacijo družbe je Bračič dejal, da je to sicer predvsem stvar lastnikov, ki pa v sedanjih razmerah gospodarske krize zagotovo niso preveč navdušeni nad vlaganji v dodaten kapital. Zato je predvsem od nas odvisno, da bomo skozi ustvarjen denarni tok iz poslovanja ustvarili dovolj sredstev, da ohranimo kapitalsko ustreznost ter pokrili vse kratkoročne in dolgoročne zadolžitve, ki so bile v preteklosti obešene na podjetje, je dejal novi prvi mož Palome, ki pa od lastnika pričakuje tudi to, da jim bo dal proste roke in jih podpiral v vseh aktivnostih, ki se bodo odvijale v smer, da bo družba lahko sama izplavala iz sedanjih finančnih razmer. Na vprašanje, če meni, da bo Paloma ob zaključku njegovega mandata še vedno v večinski državni lasti, je Bračič odvrnil, da je njegova naloga predvsem ta, da Palomo zgradi kot dobro tarčo za prevzem. Ali se bodo našli prevzemniki, ki bodo pripravljeni plačati toliko, kolikor lastniki zahtevajo, pa je druga stvar, je dejal in dodal, da bo sam storil vse, da Paloma postane zanimiva tudi za konkurenco. Na današnji seji pa še niso imenovali drugega člana uprave, za katerega sicer nadzorniki menijo, da je potreben. O tem se bodo po Starmanovih besedah še dogovorili, ko bo novi predsednik uprave videl, kje so za to največje potrebe. Darko Bračič, sicer 50-letni diplomirani ekonomist iz Kamnice pri Mariboru, je bil nazadnje do junija letos pomočnik direktorja družbe Radeče papir, pred tem pa je bil zaposlen tudi v multinacionalkah McDonald s in PepsiCo.	sta	Dnevnik	2011-08-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042212155/posel/novice/1042212155	Finančna kriza na kratko	gospodarstvo, ekonomija	Finančna kriza na kratko   BNP Paribas prevzema nadzor v Fortisu Največja francoska banka BNP Paribas prevzema nadzor nad belgijskim in luksemburškim delom finančnega koncerna Fortis. Za nakup 75-odstotnega deleža v belgijskem delu in za 66-odstotni delež v luksemburškem delu bo BNP odštela 14,7 milijarde evrov, preostali delež pa bo ostal v lasti belgijske in luksemburške vlade. Francoska banka bo prevzela tudi zavarovalno dejavnost Fortisa za 5,7 milijarde evrov. Unicredit napovedala dokapitalizacijo Italijanska banka Unicredit je v nedeljo predstavila načrt za dokapitalizacijo v višini 6,6 milijarde evrov in znižala napoved o letošnjem dobičku. Dobiček banke naj bi letos znašal le še 5,2 milijarde evrov oziroma 39 centov za delnico, medtem ko so doslej napovedovali dobiček v višini 52 centov za delnico. Banka je sicer napovedala tudi prodajo svojega 3,5-odstotnega deleža v italijanski zavarovalnici Generali. Merrill Lynch: Kriza vsaj še 18 mesecev Podpredsednik upravnega odbora investicijske banke Merrill Lynch Richard T. McCormack ocenjuje, da se bo finančna kriza nadaljevala v naslednjih 18 mesecih do dveh let. Hkrati je napovedal, da se bodo cene surovin še naprej zniževale. Allianz kupuje delež v Hartfordu Največja evropska zavarovalnica Allianz je napovedala, da bo v ameriškega konkurenta Hartford Financial Service Group vložila 2,5 milijarde evrov. Kupila bo 750 milijonov dolarjev vrednih delnic po ceni 31 dolarjev in 1,75 milijarde dolarjev vrednih obveznic. Vrednost ameriške družbe se je v prejšnjem tednu znižala za polovico. AIG prodaja filipinsko enoto Ameriška zavarovalnica AIG, ki jo je nedavno pred propadom rešila ameriška vlada, bo prodala svojo filipinsko enoto Philippine-American Life and General Insurance Co. Za nakup enote, ki je ocenjena na 1,05 milijarde dolarjev, naj bi se zanimalo deset domačih in tujih vlagateljev. Nomura v nakup indijske enote Lehmana Japonska borznoposredniška hiša Nomura Holdings je potrdila, da bo prevzela indijsko enoto propadle ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Gre za Lehmanovo globalno enoto za podporo poslovanju, ki zaposluje 3000 ljudi. Nomura bo prevzela tudi Lehmanove enote v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v azijsko-pacifiški regiji.	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-10-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042429256/posel/novice/1042429256	Merkur in Durs največja upnika HTC Dva	gospodarstvo, ekonomija	Merkur in Durs največja upnika HTC Dva  Ljubljana - Vsega sedem upnikov je v stečajno maso družbe HTC Dva, ki jo je nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež uporabil kot vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja, prijavilo za 248,6 milijona evrov terjatev. Največ, in sicer kar 203,5 milijona evrov terjatev, je prijavil Merkur, medtem ko Davčna uprava RS (Durs) od HTC Dva terja za 15,4 milijona evrov DDV.  (Foto: Bojan Velikonja) Skupno je stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđevič priznal za 204 milijone evrov navadnih terjatev in za 10,1 milijona evrov pogojnih terjatev Gorenjske banke, prereka pa jih za 32,4 milijona evrov. Od tega 17,1 milijona terjatev Hypo Leasinga in 15,3 milijona evrov terjatev Merkurja. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Merkur sredi decembra 2009 od Hypo banke kupil družbo HTC Dva in nanjo prenesel več Merkurjevih trgovskih centrov. Nato je 23. decembra 2009 Merkur HTC Dva preprodal Merfinu, ta pa 25 minut kasneje in z 8,5 milijona evrov dobička Factorju leasingu. Po neuradnih podatkih so policisti odkrili, da je sedaj že nekdanja direktorica Merfina Marta Bertoncelj ob nakupu HTC Dva od Merkurja nakazala Merkurju deset milijonov evrov kot dani depozit. Sočasno je Kordež pri Gorenjski banki najel 10-milijonsko posojilo in isti znesek nakazal na Factor leasing, ki je znesek uporabil za plačilo kupnine Merfinu za družbo HTC Dva. S tem, ko naj bi za plačilo kupnine porabili depozit Merkurju, naj bi vpleteni poskušali zakriti izvor denarja, s tem pa so si prislužili tudi preiskavo zaradi suma pranja denarja. Medtem ko Gorenjska banka (posojilo ima zavarovano z nepremičninami Mersteela) lahko računa na poplačilo večjega dela terjatev, so preostali upniki v veliko slabšem položaju. Novembra lani je imel sicer HTC Dva za skoraj 250 milijonov evrov premoženja, vendar mu je Iskratel v vmesnem obdobju že zaplenil delnice Gorenjske banke. Prav tako je vprašljiva tudi vrednost preostalega premoženja HTC Dva. Večino, in sicer 182,5 milijona evrov oziroma 2,4 milijona evrov, namreč predstavljata posojili Merfinu in Kordeževi družbi BK Kapital, ki pa sta že insolventni in posojil ne moreta vrniti. Upniki tako lahko računajo le na kupnino za delnice Kopitarne Sevnica in izkupiček iz izpodbojnih tožb, ki jih namerava Đorđevič vložiti proti Merfinu in njegovim družbenikom.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2011-03-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042317538/posel/novice/1042317538	V Hitu se obetajo tudi odpuščanja, sindikati vztrajajo pri stavki	gospodarstvo, ekonomija	V Hitu se obetajo tudi odpuščanja, sindikati vztrajajo pri stavki  Nova Gorica - Novogoriški Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS) in vodstvo družbe Hit na dosedanjih pogajanjih nista zbližala stališč. Predsednik uprave Drago Podobnik pravi, da so v sindikatu zavrnili vse njihove predloge in se v takšnem ozračju nimajo o ničemer več pogovarjati.  (Foto: Matej Povše) Ponudili smo tri predloge, vendar pa je pogoj za to prekinitev stavke. Škoda se povečuje, vse skupaj pa lahko ogrozi poslovanje Hita. Na žalost veliko ljudi v gostinstvu in strokovnih službah dela za minimalno plačo. Ti ne stavkajo. Stavkajo tisti, ki so imeli oktobra povprečno plačo 1740 evrov, je zaskrbljen predsednik uprave Hita, ki dodaja, da se poslovanje ne izboljšuje, da načrtujejo osem milijonov evrov izgube ob koncu leta (brez slabitev 21 milijonov), da nimajo blokiranega nobenega transakcijskega računa, da imajo štiri milijone evrov izgube, če upoštevajo prilive iz Črne gore in Kranjske Gore in da je iz tekočega poslovanja 949.000 evrov mesečne izgube. V SIDS Nova Gorica smo razočarani in žalostni nad dopisom Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, da v celoti podpirata upravo pri izvajanju sanacijskih ukrepov. Poleg tega smo zgroženi tudi nad izjavo vodje pogajalske skupine Hitove uprave Uroša Kravosa in predsednika uprave podjetja, češ da SIDS ni pripravljen na pogajanja in zavrača njihove predloge, je povedal Iztok Černigoj, predsednik generalnega stavkovnega odbora, in poudaril, da so na novo upravo Hita v zadnjih štirih mesecih naslovili kar 14 dopisov za ureditev posameznih problematik, štiri pobude za sestanek in celovita predloga za spremembo podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. S stavko smo prisiljeni upravo prisiliti k dialogu. To med drugim lahko dokažemo in potrdimo s številnimi pobudami in več konkretnimi predlogi, podkrepljenimi z analizami in izračuni, na katere pa se uprava sploh ni odzvala. Predsednik uprave Podobnik pravi, da bodo stroške dela znižali za 7,8 milijona evrov, plače pa za od štiri do pet odstotkov. Če bodo dejavnosti šle v sedanji smeri, pa bo potrebno tudi odpuščanje, saj so viški tako v strokovnih službah na upravi kot v igralnicah. Glede prodaje nedonosnih naložb je Drago Podobnik dejal, da bo za prodajo potreben resen premislek. Z novim letom bodo v Hitu začeli tudi napovedano reorganizacijo, ko bodo 40 individualnih pogodb zmanjšali na od 12 do 15 in tako prihranili 1,2 milijona evrov na leto. O novih pogojih se bomo morali pogajati z vsemi tremi sindikati. Če SIDS ne bo privolil, potem se bomo pogajali le s preostalima dvema. jani.alic@dnevnik.si	Jani Alič	Dnevnik	2009-11-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042271789/posel/novice/1042271789	Skupina Istrabenz po popravljenih podatkih lani s 300 tisoč evrov več izgube	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Istrabenz po popravljenih podatkih lani s 300 tisoč evrov več izgube  koper - Skupina Istrabenz je po popravljenih revidiranih podatkih, ki jih je družba danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze, lani ustvarila 221,1 milijona evrov čiste izgube (prej 220,8 milijona evrov), medtem ko so leta 2007 zabeležili 116,4 milijona evrov čistega dobička.  Podjetja v skupini Istrabenz so porazdeljena na pet področij - prehrana, energetika, turizem, informacijske tehnologije ter druge naložbe. Levji delež prihodkov v skupini je ustvarila prehrambena dejavnost oz. skupina Droga Kolinska. Poslovni prihodki so se povečali za tri odstotke na 387,8 milijona evrov, EBIT pa za štiri odstotke na 26,5 milijona evrov (po prejšnjih podatkih za dva odstotka na 25,2 milijona evrov). Čisti dobiček se je več kot prepolovil na 6,2 milijona evrov. (Foto: Jaka Adamič) Prihodki od prodaje so se zvišali za devet odstotkov na 661,7 milijona evrov. Izguba na ravni skupine je posledica izgube v holdinški družbi Istrabenz v višini 222,1 milijona evrov, ta pa je nastala zaradi slabitve finančnih naložb. Odhodki za slabitve finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, znašajo skupaj 214,9 milijona evrov. Največji znesek slabitve je nastal s slabitvijo delnic družbe Petrol, in sicer v višini 196,7 milijona evrov. Višina ugotovljene izgube v holdinški družbi za leto 2008 je povzročila padec kapitala družbe na 8,2 milijona evrov, ki je konec leta 2007 znašal 346,5 milijona evrov. S tem je padel na raven, ko je družba Istrabenz dolžna začeti izvajati postopke skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Neto poslovna sredstva skupine Istrabenz so konec leta 2008 znašala 1,03 milijarde evrov, kar je 14 odstotkov manj kot konec leta 2007. Lastniški kapital skupine Istrabenz znaša 94,7 milijona evrov, finančni dolg pa 930,3 milijona evrov (po sprva objavljenih podatkih 929,3 milijona evrov). Neto dolg skupine je medtem znašal 679,6 milijona evrov. Poslovni prihodki skupine Istrabenz so sicer lani dosegli 677,6 milijona evrov, osem odstotkov več kot v letu 2007 ter 14 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Višji prihodki so po pojasnilih uprave predvsem rezultat rasti prodaje na področju prodaje elektrike, plinov ter prehrane. Ustvarjeni dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 42,4 milijona evrov. To predstavlja 23-odstotno rast glede na leto 2007 (po prvih podatkih je bila rast 27-odstotna) ter 14-odstotno preseganje poslovnega načrta (prej osemodstotno). Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa je lani znašal 85 milijonov evrov, kar je za 13 odstotkov več kot leto prej (prej dobrih deset) in dva odstotka nad načrti (po prvih podatkih je bilo skladno z načrti).	sta	Dnevnik	2009-06-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042270007/posel/novice/1042270007	Sod bo dobil državno jamstvo za 180 milijonov evrov kredita	gospodarstvo, ekonomija	Sod bo dobil državno jamstvo za 180 milijonov evrov kredita  ljubljana - DZ je danes sprejel zakon o državnem poroštvu za obveznosti Slovenske odškodninske družbe (Sod), iz naslova kreditov, najetih za financiranje Soda v tem letu. Poroštvo države je predvideno za kredit v višini 180 milijonov evrov, zanj pa bo Sod zastavil delnice Telekoma Slovenije.  Kot je v ponedeljek na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar, mora Sod junija izplačati za 60 milijonov evrov obveznosti, do konca leta pa še dodatnih 130 milijonov evrov. Likvidnostnih sredstev za poplačilo obveznosti v tem trenutku nima. (Foto: Luka Cjuha) Država je deset odstotkov delnic Telekoma Slovenije prenesla na Sod leta 2007, da bi z njihovim iztržkom poplačal upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Vendar jih ni prodal, temveč je upravičence izplačal iz drugih virov. Sod tako danes tako nima sredstev za poravnavo drugih obveznosti, ki izhajajo iz postopkov denacionalizacije, vojnih zakonov ter odškodnin zaradi kazenskih sankcij.	sta	Dnevnik	2009-05-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042449029/posel/novice/1042449029	Mehika bo za kandidata za generalnega direktorja IMF predlagala Augustina Carstensa	gospodarstvo, ekonomija	Mehika bo za kandidata za generalnega direktorja IMF predlagala Augustina Carstensa  Ciudad de Mexico - Mehika je po tem, ko je za to dobila tudi podporo Španije, napovedala, da bo vložila kandidaturo predsednika tamkajšnje centralne banke in nekdanjega finančnega ministra Augustina Carstensa za prvega moža Mednarodnega denarnega sklada (IMF), poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Mehika je po tem, ko je za to dobila tudi podporo Španije, napovedala, da bo vložila kandidaturo predsednika tamkajšnje centralne banke in nekdanjega finančnega ministra Augustina Carstensa za prvega moža Mednarodnega denarnega sklada (IMF). (Foto: Daylife) Mehiška ministrica za zunanje zadeve Patricia Espinosa je novico sporočila na novinarski konferenci skupaj s španskim kolegom Trinidadom Jimenezom. Ta je ob tej priložnosti dejal, da bo Španija kandidaturo Carstensa podprla. Španska finančna ministrica Elena Salgado je sicer pred tem dejala, da je francoska finančna ministrica Christine Lagarde odlična kandidatka za generalno direktorico IMF in da je ona tista, ki si jo Madrid želi videti na čelu sklada. Za izvolitev Mehičana na čelo IMF se sicer po besedah Jimeneza zavzemajo tudi države Latinske Amerike. Espinoza je ob tem dodala, da je o kandidaturi Carstensa že govorila tudi z zunanjimi ministri Brazilije, Avstralije, Tajske, Peruja, Paragvaja in Urugvaja. Obenem pričakuje, da bo o tem kmalu spregovorila še z japonskim kolegom. Vir AFP, ki je blizu brazilski predsednici Dilmi Rousseff, je sicer dejal, da se Brazilija še ni odločila za podporo, saj želi pred tem preučiti celotno situacijo. Kandidatura Mehičana za direktorja IMF predstavlja močan pritisk trga hitro rastočih držav, ki si želijo, da bi imele po dolgi tradiciji evropskih šefov sklada tokrat na tem mestu svojega predstavnika. Mesto generalnega direktorja sklada se je izpraznilo, potem ko je dosedanji generalni direktor Dominique Strauss-Kahn zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico odstopil. Hitro razvijajoče se države so priložnost izkoristile za poziv k reformi institucije, ki bi morala po njihovem mnenju bolje odražati aktualno stanje v mednarodnem gospodarstvu. Tako so se izrekle proti pravilu, da IMF vedno vodi Evropejec. Sklad bo polno listo kandidatov za direktorja objavil 17. junija, končna odločitev o izbrancu pa naj bi padla 30. junija.	sta	Dnevnik	2011-06-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/341592/posel/novice/341592	Odločitev o nadaljevanju razpisa za predor Markovec v treh dneh	gospodarstvo, ekonomija	Odločitev o nadaljevanju razpisa za predor Markovec v treh dneh  Ljubljana - Senat Državne revizijske komisije je v ponedeljek odločil glede pritožbe družb SCT in Primorje, da je bila odločitev Darsa za razveljavitev razpisa za gradnjo predora Markovec neutemeljena. Senat je odločitev sprejel, zdaj ima komisija tri dni za njeno utemeljitev, nato pa jo bo komisija posredovala vsem vpletenim stranem.  Dars je, kot je znano, v začetku marca med tremi prispelimi ponudbami na razpis izbral skupino italijanskih podjetij v skupnem nastopu (Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello). Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, ter avstrijski Strabag. (Foto: Črt Majcen) Kot je danes povedal predsednik državne revizijske komisije Samo Červek, odločitve komisije pred vročitvijo vsem strankam v postopku ne more komentirati, bo pa, kot je dejal, imela v vsakem primeru odločitev precejšnje posledice . Precendenčno je, da nekdo vleče razpis tako dolgo, in če bi dovolili, da se razpis zaustavi, kot to želi Družba za avtoceste v RS (Dars), bi v praksi pustili odprto pot za samovoljo, je dejal Červek. Dodal je, da zakon dovoljuje zaustavitev postopka razpisa, vendar zaradi utemeljenega razloga, drugače ga ni možno zaustaviti. Če bi revizijska komisija ugodila zahtevi SCT in Primorja, bi to pomenilo, da bi moral Dars obstoječi razpis nadaljevati in ne bi mogel septembra objaviti novega razpisa. Lahko pa znova vloži zahtevek za revizijo, in sicer z novimi razlogi, je pojasnil Červek. Na Darsovo odločitev sta se z zahtevo po reviziji pritožila SCT in Primorje, nakar je odločitev o oddaji javnega naročila Državna revizijska komisija razveljavila. Ugotovila namreč je, da italijanski ponudniki niso izkazali potrebnih referenc. Uprava Darsa je nato nadzornemu svetu Darsa predlagala novo izbiro, vendar so se nadzorniki po proučitvi dokumentacije odločili za nov razpis, ki naj bi bil pripravljen v skladu z noveliranim zakonom o javnih naročilih. Na to odločitev Darsa sta SCT in Primorje 4. avgusta znova vložila revizijski zahtevek, revizijska komisija pa je odločitev morala sprejeti v 15 dneh.	sta	Dnevnik	2008-08-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042319712/posel/novice/1042319712	Nemčija v novembru znižala stopnjo brezposelnosti	gospodarstvo, ekonomija	Nemčija v novembru znižala stopnjo brezposelnosti  Nürnberg - Stopnja brezposelnosti se je v Nemčiji že peti mesec zapored znižala. Novembra je tako znašala 7,6 odstotka, kar je bilo 0,1 odstotne točke manj kot oktobra, je danes sporočila Zvezna agencija za delo. Analitiki so sicer pričakovali dvig brezposelnosti.  Fotografija je simbolična. (Foto: Reuters) Število brezposelnih je novembra v primerjavi z oktobrom upadlo za 13.000 na 3,215 milijona, v primerjavi z novembrom lani pa je bilo višje za 227.000. Učinki krize na brezposelnost in zaposlovanje so bili veliko manj dramatični, kot so se mnogi bali. Po približno letu dni krize je trg dela sorazmerno robusten, je dejal direktor agencije Frank-Jürgen Weiss. Kot še poudarjajo na agenciji, so relativno ugodna gibanja na trgu dela še vedno posledica protikriznih ukrepov oz. subvencij za polni delovni čas, prav tako pa učinke krize blaži tudi vse manjša ponudba delovne sile. Novembra je tako na skrajšani delovni čas prešlo 100.000 zaposlenih v 5000 podjetjih, vse skupaj pa je bilo zaposlenih s skrajšanim delovnim časom okoli milijon.	STA	Dnevnik	2009-12-01 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042429565/posel/novice/1042429565	Bisol do pomembne pogodbe z GDF Suez	gospodarstvo, ekonomija	Bisol do pomembne pogodbe z GDF Suez   Bisol do pomembne pogodbe z GDF Suez Slovensko energetsko podjetje Bisol je včeraj v Parizu ob prisotnosti predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja ter francoskega ministra za industrijo, energijo in digitalno ekonomijo Erica Bessona s francoskim podjetjem GDF Suez podpisalo pogodbo o redni dobavi fotonapetostnih modulov. Vstop koncerna GDF Suez na fotovoltaični trg in podpis pogodbe sta izjemnega pomena za razvoj fotovoltaične industrije v Franciji, so dejali v Bisolu, medtem ko posel v GDF Suez ocenjujejo kot dober, saj ustreza obema stranema, in da je to velik trenutek za obe podjetjiLjubljanske mlekarne z dobičkom Ljubljanske mlekarne so v lanskem letu ustvarile 1,8 milijona evrov čistega dobička, hkrati pa so realizirale 147,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Skupna prodaja se je najbolj povečala predvsem v segmentu mleka, ki predstavlja 41,7 odstotka čistih prihodkov od prodaje.Banke povečujejo vlaganja v fotovoltaično industrijo Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) ugotavlja, da se število ponudb bank v Sloveniji za financiranje naložb v sončne elektrarne povečuje in prilagaja povpraševanju vlagateljev. Banke se zahtevam trga hitro prilagajajo in za namen sončnih elektrarn oblikujejo posebne ponudbe. Naložbe v sončne elektrarne so sprejele kot zelo varne, kar je glede na trenutno gospodarsko situacijo izjemno spodbudno.Februarja prodanih 12 odstotkov več avtomobilov V Sloveniji je bilo februarja prvič registriranih 5785 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je 12,68 odstotka več kot februarja lani. Od tega je bila dobra polovica avtomobilov majhnega in srednjega spodnjega razreda, največ pa je bilo Renaultovih cliov. Število prvič registriranih osebnih vozil se je februarja na letni ravni povečalo za 10,70 odstotka na 5317, število prvič registriranih novih lahkih gospodarskih vozil pa za 41,39 odstotka na 468.Laser Bled se je po pomoč obrnil na evropsko komisijo Slovenska družba Laser Bled se je zaradi razdrtja pogodbe o nakupu največjega srbskega proizvajalca nakita Zlatare Majdanpek obrnila na predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Iz Bruslja so blejskemu podjetju sporočili, da bodo zadevo preučili in sprejeli ukrepe, da bi mu pomagali, poročajo srbski mediji.Pripravila Jan Bratanič in sta		Dnevnik	2011-03-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042523660/posel/novice/1042523660	Kitajska je delno sprostila omejitev tečaja juana	gospodarstvo, ekonomija	Kitajska je delno sprostila omejitev tečaja juana  Peking - Kitajska bo s ponedeljkom razširila omejitev za dnevno gibanje tečaja juana glede na dolar z 0,5 na en odstotek, je v soboto napovedala kitajska centralna banka. IMF je potezo pozdravil, ZDA pa so v zadržanem odzivu navedle, da bi rade videle večji premik , so poročale tuje tiskovne agencije.  (Foto: Reuters) Tečaj juana bo lahko glede na dolar odstopal za do en odstotek navzgor ali navzdol od določenega srednjega tečaja kitajske centralne banke, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Kitajska je že dlje časa tarča kritik ZDA in drugih trgovinskih partneric, da je juan podcenjen, kar da daje kitajskim izvoznikom prednost. Kitajska je po poročanju dpa nazadnje omejitev gibanja tečaja juana razširila maja 2007, in sicer z 0,3 na 0,5 odstotka. Dolgo pričakovana poteza bi lahko pomagala Kitajski pri zavračanju kritik glede monetarne politike pred spomladanskim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bo prihodnji teden v Washintonu, dpa navaja mnenje analitikov. IMF je sobotno odločitev Kitajske pozdravil in jo označil kot pomemben korak , je poročala francoska tiskovna agencija AFP. To potrjuje odločenost Kitajske, da bo preusmerila svojo ekonomijo k domači potrošnji in dovolila, da bodo tržne sile igrale večjo vlogo pri določanju ravni deviznega tečaja, je v izjavi zapisala generalna direktorica IMF Christine Lagarde. Bela hiša se je medtem odzvala zadržano. Kot je po poročanju AFP ob robu regionalnega vrha v Kolumbiji dejal svetovalec ameriške vlade Ben Rhodes, so z objavo Kitajske seznanjeni in jo proučujejo. Naredili so nekaj napredka, radi pa bi videli večje premike, je dejal Rhodes. ZDA želijo, da bi Kitajska naredila več takšnih korakov in dovolila, da se valuta približa tržni vrednosti, je dodal.	sta	Dnevnik	2012-04-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/318259/posel/novice/318259	Vlada rezervirala sredstva za nakup novih delnic NKBM	gospodarstvo, ekonomija	Vlada rezervirala sredstva za nakup novih delnic NKBM  Ljubljana - Država se pripravlja na sodelovanje pri predvideni dokapitalizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). V včeraj potrjenem predlogu rebalansa proračuna za leto 2008 je namreč predvidela tudi 63 milijonov evrov za sodelovanje pri dokapitalizaciji banke. Vlada utemeljuje, da namerava z nakupom delnic poskrbeti za ohranitev lastniškega deleža in kapitalske moči.  S tem je zavrnila ugibanja, o katerih so včeraj poročale Finance, da je še vedno v igri tudi scenarij, po katerem država v dokapitalizaciji ne bi sodelovala, še del svojih delnic pa naj bi spet ponudila v odkup javnosti. V Dnevniku smo že v torek razkrili, da na vladi pripravljajo scenarij, po katerem bi Republika Slovenija v celoti izkoristila pravico do vpisa novih delnic in s tem ohranila svoj 42-odstotni delež (skupaj s Kadom in Sodom država obvladuje 51 odstotkov banke). Dokapitalizacija bo predvidoma potekala po enakem modelu, kot trenutno poteka v NLB: v prvem krogu bi pravico do nakupa delnic dobili obstoječi delničarji, v drugem zainteresirana javnost, v tretjem pa dobro poučeni vlagatelji. Zmanjšanje deleža države si želi zlasti predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič. Toda tudi na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, so nam včeraj pojasnili, da v letošnjem letu ne razmišljajo o prodaji deleža v NKBM, saj za to niso izpolnjeni pogoji po zakonu o javnih financah, med drugimi ta, da prodaja ni uvrščena v letošnji program prodaje. Na vprašanje, ali namerava država v celoti izkoristiti pravico do vplačila novih delnic NKBM, so odgovorili, da bodo kot eden od delničarjev sprejeli odločitev o soglasju k dokapitalizaciji in sodelovanju pri njej glede na razloge za dokapitalizacijo, ceno in nadaljnjo strategijo banke. Po neuradnih podatkih uprava NKBM, ki ima pogosto drugačne poglede kot ministrstvo za finance, vladi za zdaj še ni predstavila predloga dokapitalizacije, s katerim namerava 14. maja pred nadzornike. Vendar velja ob tem opozoriti, da ima vlada večino v nadzornem svetu banke in tudi na skupščini, na kateri lahko vloži nasprotne predloge v primeru, če bo Kovačič s svojimi morebitnimi z vlado neusklajenimi predlogi uspel prepričati nadzornike. Mimogrede, doslej vlada ni bila naklonjena niti Kovačičevi ideji, da bi na skupščini dobil pooblastilo za nakup lastnih delnic banke, s katerimi bi nagrajevali vodstvo in nadzornike, med drugim zato, ker obstaja bojazen, da bi uprava pri odkupu delnic favorizirala izbrane kupce.	Vesna Vuković,Suzana Rankov	Dnevnik	2008-05-09 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042498681/posel/novice/1042498681	Letos dvakrat več stečajev kot leta 2009	gospodarstvo, ekonomija	Letos dvakrat več stečajev kot leta 2009  Ljubljana - Do konca novembra letos je v stečaju končalo 638 poslovnih subjektov, kar je za 128 več kot v vsem minulem letu. Število propadlih gospodarskih družb se je od decembra lani do konca novembra povečalo za 545, kolikor jih je letos objavilo stečaj. Lani je v stečaju končalo 438 gospodarskih družb, leto prej 276.  (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Novembra se je začelo 61 stečajev, kar je za 12 več kot mesec prej. V stečaj je šlo 50 gospodarskih družb in 11 samostojnih podjetnikov. Krizo slovenskega gospodarstva nazorno kažejo tudi podatki Banke Slovenije. Banke imajo namreč v skupini komitentov z bonitetno oceno D, za katere obstaja velika verjetnost izgube, ki so nelikvidni in insolventni, v stečaju ali prisilni poravnavi, že skoraj pet odstotkov vseh terjatev. Glede na to, da imajo banke za 49,9 milijarde evrov terjatev, od tega 4,65 odstotka do podjetij skupine D, pomeni, da jih bodo z veliko verjetnostjo 2,3 milijarde evrov izgubile.	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-12-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042505651/posel/novice/1042505651	Srbska vlada bo za en dolar od U.S. Steela kupila smederevsko jeklarno	gospodarstvo, ekonomija	Srbska vlada bo za en dolar od U.S. Steela kupila smederevsko jeklarno  Beograd - Srbski premier Mirko Cvetković je danes sporočil, da bo srbska vlada od ameriškega podjetja U.S. Steel za simbolično ceno enega ameriškega dolarja kupila jeklarno v Smederevu. S tem želijo preprečiti zaprtje tovarne, ki je tudi največji srbski izvoznik, in izgubo službe okoli 5400 njenih delavcev, poročajo tuje tiskovne agencije.  Fotografija je simbolična. (Foto: Matej Povše) Dogovor bodo podpisali v torek, je še povedal Cvetković in dodal, da vlada tovarne ne namerava dolgoročno voditi, ampak da iščejo strateškega partnerja. Srbska vlada si je zelo prizadevala, da bi Američani ohranili proizvodnjo, saj je tovarna v Smederevu največji srbski izvoznik in so jim tako na državni kot lokalni ravni ponudili ugodnejše pogoje poslovanja. Tovarna pa je imela lani 76 milijonov evrov izgube in ameriško podjetje se je odločilo za zaprtje. Vlada je v začetku tedna ustanovila tudi delovno skupino, ki je imela nalogo, da obdrži proizvodnjo v Smederevu. Predstavniki vlade so bili tudi na številnih pogovorih ameriške družbe s potencialnimi vlagatelji, vendar ponudnika doslej niso našli. V tovarni v Smederevu so enako kot v slovaški jeklarni U.S. Steela v Košicah v začetku januarja skrajšali delovni teden s petih na štiri dni, a bo slovaška tovarna 1. februarja začela spet normalno obratovati. Slovaški analitiki pravijo, da so vrnitev k običajnemu obsegu proizvodnje v jeklarni, ki zaposluje 13.000 ljudi, omogočili ambiciozni načrti slovaških avtomobilskih tovarn. V U.S. Steel ne zanikajo, da je srbska vlada storila vse, kar je lahko, da pa imajo težave s svetovno recesijo, ki je pomembno vplivala na trg jekla in naročila kupcev. Medtem ko predstavniki vlade trdijo, da mora država stati za tovarno jekla in železa v Smederevu, pa nekateri ekonomisti menijo, da državni prevzem ne bi bila najboljša rešitev. Po njihovih ocenah bi morala ameriška družba prej poiskati kupca med kitajskimi ali indijskimi družbami, ki so kazale interes za srbsko tovarno, piše srbski časnik Blic. U.S. Steel Serbia ima proizvodne obrate poleg Smedereva še v Šapcu in Kučevu. U.S. Steel je tovarno v Smederevu, ki se je prej imenovala Sartid, leta 2003 kupil le za 23 milijonov dolarjev. Tovarna, ki je ob menjavi lastnika imela za 1,7 milijarde dolarjev dolga, je vrsto let pod Američani dobro poslovala, svetovna gospodarska kriza pa je privedla do manj naročil, skrajšanje delovnega tedna, na koncu pa tudi do odhoda Američanov iz Smedereva.	sta	Dnevnik	2012-01-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042475001/posel/novice/1042475001	Petrolu še 51-odstotni delež družbe Instalacije	gospodarstvo, ekonomija	Petrolu še 51-odstotni delež družbe Instalacije  Ljubljana - Holdinška družba Istrabenz je Petrolu prodala 51-odstotni poslovni delež v družbi Instalacija, so sporočili iz Istrabenza prek spletnih strani Ljubljanske borze. Kolikšna je kupnina, niso pojasnili.  (Foto: Bojan Velikonja) Pogodba bo stopila v veljavo, ko bodo izpolnjeni vsi s pogodbo dogovorjeni odložni pogoji. Nadzorni svet Istrabenza je sicer soglasje k pogodbi o prodaji in prenosu deleža dal na četrtkovi seji. Prodaja poslovnega deleža v družbi Instalacija je skladna s postopkom finančnega prestrukturiranja družbe Istrabenz in bo omogočila pravočasno povračilo obveznosti družbe v letu 2012 in del obveznosti, ki zapadejo v letu 2013, je ob tem pojasnil predsednik uprave Istrabenza Rudi Grbec. Vzporedno z nadaljevanjem aktivnosti za prodajo nekaterih drugih naložb potekajo tudi aktivnosti, s katerimi bi se omogočil obstoj in razvoj družbe Istrabenz tudi po letu 2013, ko naj bi se zaključilo izvajanje načrta finančnega prestrukturiranja družbe, so še zapisali. Osnovna dejavnost družbe Instalacija s Sermina pri Kopru je skladiščenje in pretovarjanje naftnih derivatov. Z nakupom 51-odstotnega deleža je Petrol postal njen edini lastnik. Za prodajo se je Istrabenz odločil maja lani, julija pa je za finančnega svetovalca v postopku prodaje izbral Unicredit Bank Austria z Dunaja. Maja letos je sporočil, da na osnovi prejetih zavezujočih ponudb in pogajanj z morebitnimi vlagatelji z nobenim od ponudnikov ni sklenil pogodbe o prodaji. Uprava je namreč ocenila, da prejete ponudbe ne odražajo tržne vrednosti družbe, predvsem z vidika njenega razvojnega potenciala.	sta	Dnevnik	2011-09-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042329905/posel/novice/1042329905	Država v bližnji prihodnosti v izdajo nove obveznice	gospodarstvo, ekonomija	Država v bližnji prihodnosti v izdajo nove obveznice  ljubljana - Država je bankam Calyon, Deutsche Bank, JP Morgan in NLB danes podelila mandat za skupno vodenje nove izdaje državne obveznice. Transakcija bo izvedena v bližnji prihodnosti, odvisno od razmer na finančnem trgu, so sporočili z ministrstva za finance.  (Fotografija je simbolična.) (Foto: Luka Cjuha) Slovenija je lani na mednarodnih trgih izdala tri obveznice, in sicer obveznico z ročnostjo petih let v višini 1,5 milijarde evrov, triletno obveznico v višini ene milijarde evrov in petnajstletno izdajo obveznice v višini 1,5 milijarde evrov. Prvo je Slovenija izdala konec januarja, drugo pa konec marca.	sta	Dnevnik	2010-01-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042438333/posel/novice/1042438333	Roche s padcem prihodkov	gospodarstvo, ekonomija	Roche s padcem prihodkov   Roche s padcem prihodkov Švicarska farmacevtska družba Roche Holding je v prvem letošnjem četrtletju zaradi neugodnih valutnih nihanj in manjših prihodkov od prodaje zdravila avastin objavila nekoliko bolj skromne poslovne rezultate. Družba s sedežem v Baslu je namreč v omenjenem obdobju ustvarila 11,1 milijarde švicarskih frankov (8,6 milijarde evrov) prihodkov od prodaje, kar pomeni devetodstotno zmanjšanje na letni ravni. Prodaja avastina, zdravila za raka, se je znižala za dobrih 15 odstotkov, na dobrih 970 milijonov evrov.Bank of Ireland zmanjšala izgubo Irska bančna skupina Bank of Ireland namerava v prihodnjih tednih zbrati 5,2 milijarde evrov svežega kapitala, da bi se tako izognila podržavljanju. Ob tem je objavila tudi poslovne rezultate, iz katerih je razvidno, da je lani ustvarila 609 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je ta v letu 2009 znašala 1,76 milijarde evrov. Podatek je presenetil analitike, ki so pričakovali dvakrat večjo izgubo.Devizne rezerve Kitajske zrasle za skoraj 25 odstotkov Kitajske devizne rezerve so se konec marca v letni primerjavi povečale za 24,4 odstotka in so znašale 3004 milijarde dolarjev (2072 milijard evrov), kar predstavlja novo rekordno raven. Po podatkih kitajske centralne banke so se rezerve ob koncu lanskega leta oblikovale pri 2869 milijardah dolarjev (1982 milijardah evrov). Tako krepke devizne rezerve so rezultat močnih tujih naložb na Kitajskem, velikega kitajskega trgovinskega presežka ter številnih kratkoročnih špekulativnih skladov, katerih namen je hitro priti do dobička.Nemčija zvišala, Irska pa znižala napoved gospodarske rasti Po najnovejših napovedih nemške centralne banke se bo nemško gospodarstvo letos okrepilo za 2,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več od predhodnih napovedi, a še vedno za 0,2 odstotne točke manj od napovedi vodilnih nemških ekonomistov. Irska centralna banka je za razliko od nemške kolegice znižala napoved rasti irskega bruto domačega proizvoda v letošnjem letu, in sicer namesto prej napovedane enoodstotne zdaj pričakuje 0,9-odstotno rast.Porsche v uspešno dokapitalizacijo Nemški proizvajalec športnih avtomobilov, stuttgartski Porsche, je v okviru dokapitalizacije pridobil 4,9 milijarde evrov sredstev, s čimer bo zmanjšal svoje dolgove do te mere, da si bo omogočil združitev z Volkswagnom. Porschejevi dolgovi trenutno znašajo 6,3 milijarde evrov, zdaj pa se bodo lahko znižali na približno 1,5 milijarde evrov. Razdolžitev krovne družbe Porsche Automobil Holding je eden bistvenih pogojev za združitev z nemškim proizvajalcem avtomobilov Volkswagen. V koncernu s sedežem v Wolfsburgu si namreč ne želijo nobenih nepotrebnih finančnih tveganj.Telefonica ukinja 6400 delovnih mest Španska telefonska družba Telefonica naj bi v naslednjih treh letih načrtovala zmanjšanje števila zaposlenih v svojih španskih izpostavah za 20 odstotkov, kar bi lahko pomenilo tudi 6400 odpuščenih. Telefonica skupno v Španiji sicer zaposluje 32.000 ljudi, poleg odpuščanja pa naj bi zmanjšali tudi menedžerske bonuse, in sicer za šest odstotkov. Načrt je objavljen na spletni strani Telefonice in je bil hkrati tema pogovorov na včerajšnji konferenci vlagateljev v Londonu.Kitajska: rast inflacije Letna inflacija na Kitajskem se je marca povišala na 5,4 odstotka, kar pomeni dodaten pritisk na vlado po zajezitvi rasti cen, saj take rasti niso beležili že zadnjih 32 mesecev. Analitiki so sicer po 4,9-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin v februarju pričakovali nekoliko nižjo, 5,2-odstotno inflacijo. ZDA: rast cen na ravni proizvajalcev Višje cene osebnih vozil, predvsem pa višje cene energije, so marca v ZDA indeks cen na ravni proizvajalcev povišale za 0,7 odstotka, osnovna inflacija pri proizvajalcih brez cen energije in hrane pa je bila 0,3-odstotna. Energija se je na ravni proizvajalcev v ZDA marca podražila za 2,6 odstotka, potem ko se je februarja podražila za 3,3 odstotka. Pri tem se je bencin marca podražil za 5,7 odstotka, februarja pa za 3,7 odstotka.Danone presegel pričakovanja Francoski proizvajalec prehrambnih izdelkov in največji svetovni proizvajalec jogurtov Danone je v prvem letošnjem četrtletju prodajo povečal za 8,5 odstotka. Skupni prihodki so se sicer ob prevzemu ruske mlekarske družbe Unimilk povečali za 20 odstotkov, na 4,76 milijarde evrov. Najboljši rezultati pa so bili doseženi v diviziji ustekleničene vode, v katero sodi tudi znamka Evian, kjer so se prihodki povišali za 13 odstotkov.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2011-04-15 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042508296/posel/novice/1042508296	Ljubljanska borza danes zaprta zaradi slovenskega kulturnega praznika	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza danes zaprta zaradi slovenskega kulturnega praznika  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se danes zaradi slovenskega kulturnega praznika ne bo trgovalo.  Trgovanja z vrednostnimi papirji danes ne bo. (Foto: Luka Cjuha) Trgovanje bo na ljubljanskem borznem parketu znova steklo v četrtek. Indeks blue chipov SBI TOP je sicer v torek trgovanje zaključil z 0,35-odstotno rastjo in se oblikoval pri 577,48 točke.	sta	Dnevnik	2012-02-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042394433/posel/novice/1042394433	Ali ministrici Darji Radić zaradi razrešitve nadzornih svetov HSE in Pošte grozi interpelacija?	gospodarstvo, ekonomija	Ali ministrici Darji Radić zaradi razrešitve nadzornih svetov HSE in Pošte grozi interpelacija?  ljubljana - Potem ko je vlada na predlog ministrice za gospodarstvo Darje Radić razrešila nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Pošte Slovenije, ministrici grozi interpelacija iz vrst koalicijske socialne demokracije.  Ministrica za gospodarstvo Darja Radić (Foto: Bojan Velikonja) Bojan Kontič, predsednik poslanske skupine SD je povedal, da podpisov za interpelacijo proti ministrici Radićevi ne zbirajo, razen če kdo počne to brez njegove vednosti. Dodal pa je, da so o tej opciji razmišljali, a doslej v zvezi s tem še niso ukrenili ničesar, piše Delo. Radićevi v socialni demokraciji očitajo, da so bile menjave politične, čeprav jo je zelo odločno podprl predsednik vlade in SD Borut Pahor. Po mnenju Dela ne gre le za spor v koaliciji, ampak tudi med Pahorjem in njegovo poslansko bazo. Ministrski predsednik je včeraj znova podprl ministrico za gospodarstvo. Dejal je, da če ne bi zaupal njeni presoji, kako bi lahko od svojih ministrov zahteval popolno predanost svojemu delu. Pri tem pa je zatrdil, da se ni oziral na zahteve iz stranke, naj z zamenjavami počakajo na čas po volitvah, saj ne prilagaja politike vlade stranki in volitvam. Ministrstvo za gospodarstvo pojasnjuje, da so vsi kandidati za nadzornike uspešno prestali akreditacijske postopke, razen enega člana nadzornega sveta HSE, ki je bil potrjen na korespondenčni seji Kadrovsko-akreditacijskega sveta. Obenem pa je zanikalo očitke vodje Kadrovsko-akreditacijskega sveta Bogomirja Kovača, da menjave niso potekale skladno s pravili, zato je ta javno zagrozil z odstopom. Ministrica za gospodarstvo je hkrati opozorila, da je Kadrovsko-akreditacijski svet pristojen za ugotavljanje primernosti kandidatov, ne pa za imenovanja. Za to je pristojno ministrstvo.	dnevnik.si	Dnevnik	2010-10-11 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042358020/posel/novice/1042358020	Hrvaški sen: Projekt izgradnje elitnega turističnega kompleksa še čaka na investitorje	gospodarstvo, ekonomija	Hrvaški sen: Projekt izgradnje elitnega turističnega kompleksa še čaka na investitorje  Zagreb - Hrvaška investicijska družba Profectus je v tem tednu celotnemu hrvaškemu državnemu vrhu predstavila Hrvaški sen, projekt izgradnje elitnega turističnega kompleksa na polotoku Pelješcu pri Dubrovniku, ki bo skupno vreden pet milijard evrov. Po navedbah družbe naj bi šlo za največji turistično-trgovski razvojni projekt v Evropi.  Dubrovnik. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Kot so napovedali v Profectusu, bodo prihodnje poletje poiskali investitorje za prvo fazo izgradnje 13 hotelov in turističnega mesta pod imenom Tri sestrice. Načrtujejo izgradnjo golf igrišča z vilami, športnimi površinami in stadionom. Prvi del projekta je vreden 1,5 milijarde evrov, za katerega naj bi hrvaške banke zagotovile milijardo evrov, medtem ko pričakujejo, da bodo preostalo tretjino denarja dobili od vlagateljev na poletnem road showu. Če bo vse po načrtih, bomo Tri sestrice začeli graditi do konca letošnjega leta in prvo fazo celotnega projekta končali leta 2015, je po predstavitvi projekta predsedniku hrvaškega sabora Luku Bebiću v četrtek v Zagrebu dejal predsednik uprave Profectus Grupe Vicenco Blagaić. Blagaić je dodal, da gre za elitno turistično ponudbo, ki bo temeljila na najvišjih svetovnih standardih življenjskega sloga in ekologije. Pričakuje, da bodo na Hrvaško pritegnili najbogatejše turiste z vsega sveta, s tem pa tudi veliko gospodarstvenikov in vlagateljev. Projekt so hrvaški in svetovno znani strokovnjaki pripravljali deset let, načrtujejo pa izgradnjo marine s 400 mesti za megajahte, novo letališče, športno akademijo, različne tematske zabavne in tehnološke parke, filmski studio, poslovno cono, šestkilometrsko sprehajališče ob morski obali, 350 apartmajev in 55 vil ter proizvodnjo vina, olivnega olja in sivke.	sta	Dnevnik	2010-05-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042388399/posel/novice/1042388399	Andreja Cirman: Trg je pokazal, da prav vsak obrtnik ni sposoben zgraditi dveh blokov	gospodarstvo, ekonomija	Andreja Cirman: Trg je pokazal, da prav vsak obrtnik ni sposoben zgraditi dveh blokov  Ljubljana - Na temo trga nepremičnin je bilo v zadnjih mesecih prelito veliko črnila. Med nepremičninskimi oglasi je mogoče vse pogosteje zaslediti, da se v Ljubljani prodajajo zemljišča s projekti ali celo gradbenimi dovoljenji. Najpomembnejši razlog za prodajo je najbrž težji dostop do finančnih sredstev, ugotavljajo v časniku Finance, kjer so v skladu s tem razkrili nekaj nasedlih ljubljanskih gradbenih projektov.  (Slika je simbolična) (Foto: dokumentacija Dnevnika) Tako se za šest milijonov evrov nasproti obrtne zbornice ob Celovški v Šiški prodaja 4.100 kvadratnih metrov velika parcela s projektom za gradnjo štirih 13-nadstropnih stolpnic. Pri Hoferju v Šiški oglašujejo 1,7 hektarja veliko zazidljivo zemljišče, ki ga cenijo na 13,6 milijona evrov. Za 5,3 milijona evrov je ob obvoznici v Polju naprodaj 1,1 hektarja veliko zemljišče s projektom za okoli 90 stanovanj. Dober hektar veliko zemljišče s projektno dokumentacijo v Kašlju je naprodaj za šest štirinadstropnih stolpičev. Predavateljica z ekonomske fakultete Andreja Cirman je za Finance pojasnila, zakaj se je na trgu znašlo več zemljišč s projekti, kot jih je bilo pred dvema letoma. Po njenem mnenju je trg pač pokazal, da prav vsak obrtnik ni sposoben zgraditi dveh blokov. In ker banke niso več tako radodarne, prodajalci iščejo investitorje, ki bi bili sposobni financirati najbolj zahtevno fazo - gradnjo. Večina prodajalcev, ki danes prodaja zemljišča s projekti, tako Cirmanova, bo zelo verjetno ustvarila izgubo, saj so zemljišča verjetno kupovali v konjunkturi. Kot pišejo Finance, sta bila letos po evidenci trga nepremičnin, ki ga vodi geodetska uprava, sklenjena le dva milijonska posla z zemljišči za gradnjo v Ljubljani. Za 3,7 milijona evrov je bila prodana približno polovica 1,2 hektarja velikega zazidljivega zemljišča na Tbilisijski pri policijski postaji. V drugem večjem nepremičninskem poslu pa je Kranjska investicijska Hoferju za 1,5 milijona evrov prodala četrtino 1,2 hektarja velikega kmetijskega zemljišča ob Titovi cesti v Stožicah, ki je z novim občinskim prostorskim načrtom predvideno za pozidavo.	dnevnik.si	Dnevnik	2010-09-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/296085/posel/novice/296085	Infond je Večer prepustil znancem	gospodarstvo, ekonomija	Infond je Večer prepustil znancem  Ljubljana - Infond Holdinga vsaj uradno ni več med lastniki Večera. Če je družba še konec prejšnjega tedna obvladovala dobrih 58 odstotkov mariborske časopisne hiše, je ta delež, vreden okoli šest milijonov evrov, v minulih dneh razdelila med tri podjetja, ki se do zdaj niso ukvarjala s časopisno dejavnostjo, vsa pa so tako ali drugače blizu kroga Pivovarne Laško, sicer največjega lastnika Infond Holdinga.  Kot smo že poročali, je skoraj dvajset odstotkov Večera od Infonda kupila mariborska tovarna vozil (TVM), ki je v lasti Viatorja&Vektorja Zdenka Pavčka. Ta je v zadnjih letih z družbami iz kroga pivovarne sodeloval v kar nekaj delniških poslih. Preostalih 38 odstotkov delnic Večera v lasti Infonda sta si v skoraj enakih polovičnih deležih razdelila podjetje Fimes, ki je v lasti Gregorja Mesariča, sina nekdanjega prvega moža NKBM Črta Mesariča, in Rig, družba za investiranje. Lastnik slednjega je Rafael Kos, sicer ustanovitelj Pom-Investa. Z Matjažem Rutarjem, predsednikom uprave Infonda, ga povezuje podjetje Opus Invest, ki je v lasti njegove soproge Milene Rutar. Opus Invest je namreč pred časom prek podjetja Pomhold prevzel Pom-Invest, ki na veliko sodeluje z mariborskimi finančnimi krogi na čelu s Probanko. Tako po novem Pivovarna Laško uradno obvladuje le 20 odstotkov delnic Večera, ki so v lasti Dela.	Primož Cirman	Dnevnik	2008-01-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042285306/posel/novice/1042285306	Nadzorniki Istrabenza spet upajo na prostovoljno poravnavo	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki Istrabenza spet upajo na prostovoljno poravnavo  Ljubljana - Nadzorniki Istrabenza, ki jih vodi Zoran Bošković, so se včeraj seznanili z dejavnostmi uprave v pogajanjih z bankami upnicami o zunajsodni poravnavi, so sporočili iz družbe.  Istrabenz, simbolična slika. (Foto: Jaka Adamič) Čeprav je Bošković včeraj poudaril, da se s poravnavo brez vpletanja sodišča strinjajo vse banke, naj bi te po zatrjevanju naših virov kot pogoj za dogovor še vedno postavljale dokapitalizacijo Istrabenza v znesku 11 milijonov evrov, ki bi jih v prvi fazi vložila Istrabenz in Petrol. Oba velika lastnika naj bi dodatnih 20 milijonov po potrebi vplačala do konca leta. Kljub temu nadzorni svet Petrola včeraj ni obravnaval dokapitalizacije Istrabenza, o njej pa naj bi govoril šele prihodnji mesec. Že včeraj smo poročali, da naj bi se 18 bank upnic z Unicreditom dogovorilo o vrnitvi najmanj polovice presežkov od prodaje zaseženih delnic Petrola in Mercatorja v Istrabenzovo košarico . Nadzorniki Istrabenza so včeraj, torej v drugi polovici julija, dali soglasje tudi k poslovnemu načrtu skupine in družbe za leto 2009. Pri tem je upravo, ki jo vodi včeraj nedosegljivi Bogdan Topič, zadolžil, naj aktivno upravlja in nadzira procese poslovanja družb v skupini s posebnim poudarkom na investicijah in odprodajah poslovno nepotrebnega premoženja . Včerajšnje sporočilo je mogoče razumeti, da je nadzorni svet upravi prižgal zeleno luč za kadrovske zamenjave v posameznih družbah skupine Istrabenz.	Primož Cirman	Dnevnik	2009-07-22 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042437957/posel/novice/1042437957	Prisilni upravitelj celjskega podjetja SGP Nova predlaga stečaj	gospodarstvo, ekonomija	Prisilni upravitelj celjskega podjetja SGP Nova predlaga stečaj  Celje - Prisilni upravitelj celjskega podjetja SGP Nova Leon Benigar Tošič je na celjsko okrožno sodišče podal ugovor proti postopku vodenja prisilne poravnave. Po njegovi oceni je verjetnost, da bo podjetje po izvedbi načrta finančnega prestrukturiranja kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobno, manj kot 50-odstotna. Zato predlaga stečaj.  (Foto: sgpnova.si) Benigar Tošič meni, da so v SGP Nova, ki je v prisilni poravnavi od januarja letos, načrt finančnega prestrukturiranja zasnovali na predpostavkah, za katere se je tekom postopka izkazalo, da niso realne, bistveno odstopanje od izhodiščnih predpostavk finančnega prestrukturiranja pa nedvomno pomeni neuspešno izpeljano prestrukturiranje, je razvidno iz objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). SGP Nova ima obveznosti iz naslova navadnih terjatev v višini skoraj osem milijonov evrov, iz naslova zavarovanih terjatev pa 6,7 milijona evrov. Po navedbah Benigar Tošiča se te terjatve bistveno razlikujejo od dejansko prijavljenih, saj pri sestavi seznama navadnih upnikov ni upoštevan upnik Hypo Alpe Adria Bank, ki je prijavil terjatev v višini 5,7 milijona evrov. Poleg tega ima SGP Nova bistveno večje obveznosti do ločitvenih upnikov, kot so navedene v seznamu. Po teh podatkih naj bi znašale 6,7 milijona evrov, a prisilni upravitelj ugotavlja, da samo Banka Celje kot največji upnik utemeljeno prijavlja zavarovano terjatev v višini 8,5 milijona evrov. To pomeni, da znašajo obveznosti dolžnika iz naslova zavarovanih terjatev kar 9,5 milijona evrov. Benigar Tošič je tudi opozoril, da je SGP Nova z načrtom finančne reorganizacije predvidel, da bo v roku treh let sposoben poplačati navadne upnike v višini, ki je bistveno nižja od dejanskih obveznosti. Za poplačilo je tako predvidel 1,5 milijona evrov, dejansko pa bi moral zagotoviti 3,7 milijona evrov, kar je po oceni prisilnega upravitelja popolnoma nemogoče. Prisilni upravitelj tudi meni, da SGP Nova od uvedbe prisilne poravnave ne posluje dobro in ne izpolnjuje obveznosti. Podjetje tako za januar dolguje prispevke v višini dobrih 61.000 evrov in za februar 56.298 evrov, prav tako ni poravnan davek na dodano vrednost v višini 54.356 evrov. Družba pa ima na računu le 1000 evrov in zato ne more plačati zapadlih davščin. Za Benigar Tošiča je tudi nerealna predpostavka iz načrta finančnega prestrukturiranja, ki se nanaša na vnovčenje terjatev. Finančne naložbe podjetja v višini 4,8 milijona evrov namreč prisilni upravitelj ocenjuje kot neizterljive, saj so prejemniki posojil nelikvidni, terjatve iz naslova danih posojil pa niso zavarovane.	sta	Dnevnik	2011-04-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/336440/posel/novice/336440	Ptujski Agis plus postal del skupine TPV	gospodarstvo, ekonomija	Ptujski Agis plus postal del skupine TPV  Novo mesto - Novomeška družba TPV, trženje in proizvodnja opreme vozil, je kupila ptujsko podjetje Agis plus. Po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja TPV Vladimirja Bahča so se v Agis plus zavedali, da jih majhnost omejuje pri razvoju poslovanja, zato so že dlje iskali partnerske in kapitalske navezave, podjetji pa sta v preteklosti že sodelovali.  Vladimir Bahč (Foto: Dragana Stanković) Agis plus se je hotel specializirati za proizvodnjo odpreškov, žičnih in cevnih izdelkov, ima pa še nekaj programov iz svoje zgodovine. Treba bo stvari počistiti in se specializirati v delu, v katerem so najboljši. Nismo si konkurenti, smo pa sposobni skupaj izpopolniti ponudbo, dodaja Bahč. Ptujski Agis plus s 105 zaposlenimi se pridružuje skupini TPV, ki v novomeški delniški družbi in petih povezanih podjetjih zaposluje 1200 ljudi. Koliko so Novomeščani odšteli za nakup, Bahč ni razkril. Ta številka niti ne pove dosti, kajti kupili smo podjetje, s tem pa tudi vse njegove obveznosti in terjatve. Po Bahčevih besedah je Agis plus, ki je lani ustvaril pet milijonov evrov prihodkov, zadnja leta veliko vložil v novo opremo, a vseh vložkov družba sama ne more pokriti. Za zdaj je tekoče poslovanje Agisa pozitivno, pravi, težave pa nastopijo, ko je treba vračati anuitete. Bahč je zato prepričan, da se je ptujsko podjetje pravočasno odločilo za povezavo. Na vprašanje, kaj bo to pomenilo za zaposlene v Agisu, pa je povedal, da za proizvodne delavce ne bo sprememb. Zaposlene v režiji je treba prilagoditi na nov način dela. Ne gre za to, da bi iskali presežne delavce, ampak bolj za to, da bomo vsakega zaposlili na ustrezno delo, ki bo povezljivo z našim načinom dela. Poslovanje bodo poenotili in poiskali sinergijske učinke tudi v proizvodnji. Skupina TPV je lani ustvarila 208 milijonov evrov prihodka iz prodaje, leto prej 152 milijonov evrov. Lanski dobiček je znašal 2,1 milijona evrov, od tega v TPV, d. d., 650.000 evrov.	Dragana Stanković	Dnevnik	2008-07-28 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042400052/posel/novice/1042400052	Infond Holding bo poplačal dolgove do nekdanjih zaposlenih	gospodarstvo, ekonomija	Infond Holding bo poplačal dolgove do nekdanjih zaposlenih  Ljubljana - Med upniki, ki jim Infond Holding dolguje več kot 70 milijonov evrov, bodo prvi na vrsto prišli nekdanji zaposleni na čelu z Matjažem Rutarjem. Ta je Infond Holding vodil do lanskega avgusta, ko je družba zaradi prezadolženosti končala v insolventnih postopkih.  Matjaž Rutar. (Foto: Bojan Velikonja) Stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman bo namreč že v kratkem poplačal njihove celotne terjatve. To pomeni, da bo pet nekdanjih zaposlenih v Infondu Holdingu dobilo skupaj slabih 171.000 evrov plač in odpravnin, od česar samo Rutar okoli 60.000 evrov. Kdaj bodo vsaj del terjatev dobili poplačani tudi preostali upniki, med katerimi so največje družbe iz Skupine Pivovarna Laško, za zdaj še ni mogoče napovedati. Poplačilo upnikov bo namreč v veliki meri odvisno predvsem od razpleta tožbe, ki jo je proti Infondu Holdingu vložil Center Naložbe. Ta namreč zahteva ločitveno pravico na šest milijonov evrov vrednem paketu delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, kar pa Zaman oporeka. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Infond Holding septembra lani na Center Naložbe neodplačno prenesel za okoli 2,5 milijona evrov delnic Pivovarne Laško in na ta način zaprl manjši del terjatev do Infonda Holdinga. Center Naložbe je nato te delnice neodplačno prenesel na Kolonel, ki pa jih je moral po nekaj mesecih lastništva vrniti Infondu Holdingu. Podoben manever so v verigi podjetij, prek katerih je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško, poskušali izvesti tudi s štirimi milijoni evrov Mercatorjevih dividend, vendar so upniki Infonda Holdinga z Zlato Moneto II in družbami iz Skupine Pivovarna Laško na čelu to preprečili.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-11-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042230725/posel/novice/1042230725	Odstopil direktor tehnološkega parka	gospodarstvo, ekonomija	Odstopil direktor tehnološkega parka  Šempeter pri Gorici - Na skupščini Primorskega tehnološkega parka (PTP) so sprejeli odstop dosedanjega direktorja Janka Borjančiča, na njegovo mesto pa imenovali Stojana Ščuko, direktorja novogoriške družbe Golea. Ščuka bo funkcijo prevzel z začetkom prihodnjega leta, in sicer za polovični delovni čas.  Borjančič, ki so ga za direktorja potrdili marca letos, se je odločil za odstop po razpravi o letošnjem poslovanju v devetih mesecih in oceni poslovanja do konca leta. Že v poslovnih načrtih julija letos smo napovedovali izgubo iz naslova poslovanja z objektom. Takrat so se lastniki, predvsem pa novogoriška in šempetrsko-vrtojbenska občina, zavezali, da bodo tehnološkemu parku pomagali finančno ali s pridobitvijo drugih strateških partnerjev. V začetku prihodnjega leta namreč začenja PTP z vračilom celotnega posojila, najetega pri banki, je o razlogih za odstop povedal dosedanji direktor. Poudaril je, da ima PTP z ministrstvom za gospodarstvo podpisano pogodbo o osnovni dejavnosti, ob njenem neizpolnjevanju pa bi moral vračati nepovratna evropska sredstva, ki sestavljajo skoraj polovico od šest milijonov evrov vredne naložbe v nakup in obnovo stavbe na vrtojbenskem polju. Mislim, da se je prav odločil. Tehnološki park potrebuje nov veter. Novi direktor bo moral tudi s programi pridobivati nova sredstva, je odstop na kratko komentiral župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Janko Borjančič za zdaj ostaja v Primorskem tehnološkem parku.	Jani Alič	Dnevnik	2008-12-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042464662/posel/novice/1042464662	Pritiski na državne lastnike Casinoja Portorož se stopnjujejo	gospodarstvo, ekonomija	Pritiski na državne lastnike Casinoja Portorož se stopnjujejo  Ljubljana - Pritiski na državna lastnika Casinoja Portorož, Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod), naj zagotovita svež kapital ali se brezplačno umakneta iz lastništva družbe, se stopnjujejo iz dneva v dan, razprava o dokapitalizaciji portoroške igralnice pa se je tako spremenila v boj za lastništvo družbe.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Če državna lastnika iz Casinoja Portorož izstopita in delež brezplačno preneseta na primorske občine, koprski župan Boris Popovič obljublja vlagatelja, ki bo v družbo prinesel 20 milijonov evrov. Kdo je ta vlagatelj, Popovič ne razkriva. Po nekaterih ugibanjih je poleg izstopa Kada in Soda iz Casinoja Portorož v ozadju predvsem želja, da se novogoriškemu Hitu v primeru stečaja Casinoja Portorož prepreči pridobitev koncesije in upravljanje igralnice v Lipici. Državni lastniki Hita, torej Kad in Sod, naj bi si medtem prizadevali za to, da dejavnost prevzame novogoriški Hit, vprašanje pa je, ali to podpira tudi uprava Hita pod vodstvom Draga Podobnika, saj naj bi se ta osredotočala predvsem na koncentracijo dejavnosti v goriški regiji. V Kadu in Sodu vztrajajo, da brezplačnega prenosa deleža v Casinoju Portorož na primorske občine ne bo, hkrati pa tudi sami dvomijo o pripravljenosti za 20-milijonsko naložbo v portoroški casino. Pričakujemo, da resni potencialni vlagatelji svoj interes o vstopu v družbo izkažejo obstoječim delničarjem in so pripravljeni dejansko zagotavljati potrebna sredstva za obstoj družbe, so včeraj sporočili iz Kada, kjer dodajajo, da bodo v prizadevanjih za obstoj družbe ravnali transparentno in zakonito ter skladno z zakonom o igrah na srečo . Drugi največji lastnik Casinoja Portorož je z več kot 86-odstotnim deležem prednostnih delnic Casino Riviera, ki pa nima vpliva na upravljanje Casinoja Portorož. Da naj bi v ozadju predloga primorskih občin stal prav Casino Riviera, ki po zakonu svojega deleža v Casinoju Portorož ne more povečati, direktor družbe Mitja Peternel zanika. Mi teh sredstev nimamo, je povedal in zatrdil, da se s primorskimi župani ni nikoli pogovarjal o kakršni koli opcijski pogodbi niti glede upravljanja Casinoja Portorož. Priznava, da se je s Popovičem že večkrat pogovarjal o Casinoju Portorož. Povedal je, da ima investitorja, ki je pripravljen v Casino Portorož vložiti sredstva, če se Borut Jamnik (predsednik uprave Kada, op. p.) umakne, je pojasnil Peternel. Kdo je skrivnostni investitor, koprski župan tudi njemu ni razkril, prav tako ni dobil zagotovila, da bo družba res dobila sveža sredstva. Je pa Peternel pojasnil, da županoma Kopra in Pirana, Popoviču in Petru Bossmanu, zaupa bolj kot predsedniku uprave Kada Jamniku. In kaj bi Casino Portorož z brezplačnim prenosom deleža države na občine sploh pridobil? Kredibilnost, odgovarja Peternel, ki ga prav tako ne skrbi, da bi se v primeru brezplačnega prenosa lastništva znižala tudi vrednost njihovega deleža v Casinoju Portorož. Dosti nižje, kot je, bo težko, pravi. Peternel je za Dnevnik potrdil, da sta jim Kad in Sod ponudila delničarski sporazum, po katerem bi Casino Riviera pridobil tudi vzvode upravljanja in nadziranja poslovanja družbe. Prepozno, pravi Peternel in pojasnjuje, da so člana nadzornega sveta želeli pred enim letom. Dvomi tudi, da je Casino Portorož na robu insolventnosti. Podatkov nimamo, letno poročilo za leto 2010 še ni bilo sprejeto, zato je vprašanje, ali je družba sploh insolventna, pravi. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-08-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042490054/posel/novice/1042490054	Vzdrževalnih del je konec: Tovarna Radeče papir bo pognala proizvodnjo	gospodarstvo, ekonomija	Vzdrževalnih del je konec: Tovarna Radeče papir bo pognala proizvodnjo  Radeče - V Tovarni Radeče papir bodo v četrtek zjutraj znova pognali del proizvodnje, saj bo začel obratovati papirni stroj pet, na katerem so od torka potekala nujna vzdrževalna dela. Lastnik podjetja Peter Tevž je danes za STA še povedal, da še ni znano, ali jim je kreditni odbor NKBM odobril šestmilijonsko posojilo.  Slika je simbolična. (Foto: Luka Cjuha) Tevž je še pojasnil, da mora tovarna, ki je v hudih likvidnostnih težavah, za pridobitev posojila ponuditi jamstvo s hipotekarnimi vpisi na premoženje podjetja, SID banka pa bo odločala o zavarovanju morebitnih posojil. Opozoril je, da so doslej zaradi ustavitve proizvodnje utrpeli izpad prihodkov v višini pet milijon evrov. Izvršni direktor za področje poslovanja z gospodarskimi družbami v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) Slavko Jarc, je za STA sporočil, da poslovna odločitev banke glede družbe Radeče papir še ni bila sprejeta. Potrdil pa je, da se bo kreditni odbor banke na to temo srečal še ta teden. V NKBM sicer verjamejo, da je družba Radeče papir sposobna preživeti in se razvijati. Vendar bo za to nujno prestrukturiranje družbe. Za kakšen model prestrukturiranja se bodo odločili lastniki in uprava tovarne, ne moremo ugibati. Kot upnik pa bomo pri sprejemanju poslovnih odločitev zasledovali dva ključna cilja - podpirali bomo ukrepe, ki bomo omogočali maksimalno povrnitev naših vloženih sredstev, ter ukrepe, ki bodo omogočali dolgoročno preživetje družbe, ocenjuje Jarc. Po zagonu papirnega stroja pet, ki so ga v Radečah pognali pred letom dni, vrednost naložbe pa je znašala 20 milijonov evrov, bodo na njem v naslednjih dneh opravili delo, ki je bilo načrtovano za neko drugo obdobje. Od septembra je izven pogona tudi papirni stroj štiri, na katerem se proizvaja beli papir, v tovarni pa v teh dneh opravljajo le dodelavne posle, kar pomeni, da pakirajo že proizveden papir. Kmalu po zagonu novega stroja pet, ki je začel z dobičkom obratovati šele v letošnjem oktobru, je radeška papirnica, ki mora vrniti 11 milijonov evrov kredita, pridobila posle v Indiji in Indoneziji, vendar pa z novega stroja ni prihajal papir želene kakovosti. Zato je morala tovarna novo naložbo takoj posodobiti. Družba, ki ima tradicijo papirništva vse od leta 1736, je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo, na njeno višino pa je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska. Obveznosti do dobaviteljev pa so se izredno povečale in prvič od leta 1999 niso pravočasno izplačali plač. Za izplačilo plač bi namreč podjetje potrebovalo 450.000 evrov.	sta	Dnevnik	2011-11-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042352758/posel/novice/1042352758	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Zavarovalnica Triglav 2,17 % Pozavarovalnica Sava 2,58 %		Dnevnik	2010-04-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042438228/posel/novice/1042438228	Nemška vlada napovedi za gospodarsko rast rahlo zvišala, irska centralna banka pa znižala	gospodarstvo, ekonomija	Nemška vlada napovedi za gospodarsko rast rahlo zvišala, irska centralna banka pa znižala  Berlin - Nemško gospodarstvo se bo letos po najnovejših napovedih nemške vlade okrepilo za 2,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več od predhodnih napovedi. Okrevanje nemškega gospodarstva je tako po besedah gospodarskega ministra Rainerja Brüderleja na trdnih in širokih temeljih .  Simbolična slika (Foto: Jaka Adamič) Nemška vlada je tako od lani jeseni že drugič zvišala napoved za rast največjega evropskega gospodarstva in se tako približala napovedi vodilnih nemških ekonomskih inštitutov, ki za letos pričakujejo 2,8-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP). Prihodnje leto pa naj bi rast nemškega BDP znašala 1,8 odstotka, s čimer so v Berlinu ostali pri svoji predhodni napovedi o upočasnitvi rasti gospodarske dejavnosti. Nemško gospodarstvo bo letos glede na dosedanje napovedi raslo hitreje od ostalih velikih gospodarstev v območju evra. Brüderle je prepričan, da je okrevanje nemškega gospodarstva na trdnih in širokih temeljih , saj se poleg izvoza krepi tudi domače povpraševanje. Zaradi tega je naše gospodarstvo kot celota bolj odporno. V luči trenutnih gibanj cen surovin, posledic katastrofe na Japonskem in še vedno trajajočih dolžniških težav članic območja evra, se bo to obrestovalo, je po poročanju tujih tiskovnih agencij prepričan minister. Naše tradicionalne slabosti pri domači potrošnji smo s tem premagali. Glede na krizo, ki smo jo prestali, je to dober rezultat, ki navaja k zadovoljstvu, je še dejal Brüderle. Nemška podjetja bodo namreč zaradi tega manj odvisna od povpraševanja na izvoznih trgih. Nemčija je bila predvsem lani predmet kritik drugih članic območja evra, da s svojim močnim izvoznim sektorjem sicer res prispeva k okrevanju gospodarstva tudi v drugih državah, vendar pa ne toliko kot bi lahko, saj je nagnjenost k varčevanju velika, država in gospodarstvo pa s krčenjem stroškov dela onemogoča občutno izboljšanje potrošnje. V zadnjem času se je to spremenilo in prihodki nemških gospodinjstev se ob dobrih rezultatih podjetij zvišujejo. Razpoložljivi prihodek gospodinjstev se bo tako po napovedih vlade tako v letošnjem kot v prihodnjem letu povečal za 3,3 odstotka, kar je po Brüderlejevih pojasnilih največ v zadnjih desetih letih. Pozitivno na domačo porabo vpliva tudi izboljšanje razmer na trgu dela. Potem ko je bilo lani v Nemčiji v povprečju brez dela 3,2 milijona ljudi, naj bi se število brezposelnih letos zmanjšalo na 2,9 milijona, prihodnje leto pa na 2,7 milijona. Leta 2012 naj bi bilo tako delovno aktivnih prebivalcev 41 milijonov, kar je največ v zgodovini. Inflacija se bo letos po napovedih Berlina predvsem zaradi rasti cen energije okrepila na 2,4 odstotka, v letu 2012 pa upadla na dva odstotka, torej na raven srednjeročnega cilja Evropske centralna banke.Irska centralna banka znižala napoved gospodarske rasti Irska centralna banka je danes znižala napoved rasti irskega bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu, in sicer namesto prej napovedane enoodstotne sedaj pričakuje 0,9-odstotno rast. Glavno gonilo rasti bo ostal izvoz, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenjuje centralna banka. Potem ko se je v zadnjih treh letih irsko gospodarstvo krčilo, se bo gospodarska aktivnost po ocenah letos vrnila v pozitivno območje, je centralna banka zapisala v svojem četrtletnem poročilu. Pričakuje, da bo izvoz letos in prihodnje leto ostal glavno gonilo rasti in da bo uspel nadomestiti negativen prispevek upadanja domačega povpraševanja.	sta	Dnevnik	2011-04-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042353883/posel/novice/1042353883	ATVP svari pred telefonskim nagovarjanjem k trgovanju z delnicami	gospodarstvo, ekonomija	ATVP svari pred telefonskim nagovarjanjem k trgovanju z delnicami  Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) svari vlagatelje pred osebami, ki vlagatelje telefonsko nagovarjajo k nakupu ali prodaji delnic. Njihove informacije lahko dajejo zavajajoče ali neresnične predstave o posameznih delnicah ter poslovanju družbe, ki je te delnice izdala, so sporočili iz ATVP.  Fotografija je simbolična. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) ATVP vlagateljem priporoča previdnost. Pred nakupom ali prodajo delnic naj se seznanijo z dejanskim gibanjem vrednosti delnic ter stroški, povezanimi z njihovo prodajo. Pri tem naj stroške in pogoje poslovanja primerjajo v okviru več družb, ki imajo dovoljenje ATVP za opravljanje storitev in poslov s finančnimi instrumenti. Njihov seznam je objavljen na spletni strani ATVP. ATVP poziva vlagatelje, naj ob morebitnem telefonskem nagovarjanju pridobijo čim več podatkov o tem, kdo kliče in za koga dela, če je mogoče, pa naj si tudi zapišejo telefonsko številko in čas klica.	sta	Dnevnik	2010-04-20 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042262951/posel/novice/1042262951	Pfizer je v prvem četrtletju ustvaril malenkost nižji dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Pfizer je v prvem četrtletju ustvaril malenkost nižji dobiček  New York - Ameriški farmacevtski koncern Pfizer je v prvem četrtletju ustvaril nižji čisti dobiček kot v enakem obdobju lani. Ta se je znižal za dva odstotka na 2,73 milijarde dolarjev, a je bil nad pričakovanji analitikov.  Prihodki od prodaje zdravil na recept v ZDA so se znižali za deset odstotkov, medtem ko se je prodaja v tujini - predvsem zaradi okrepljenega dolarja in svetovne recesije - znižala za sedem odstotkov. (Foto: AP Photo) Družba - poslovne rezultate je objavila danes - je v prvih treh mesecih zabeležila za 10,9 milijarde dolarjev prihodkov, kar je osem odstotkov manj kot v prvem četrtletju 2007. Zmanjševanje stroškov ni moglo nadomestiti velikega padca pri prodaji nekaterih zdravil, predvsem zdravila za zniževanje holestorola lipitor. Prihodki od prodaje omenjenega zdravila so upadli za 13 odstotkov na 2,7 milijarde dolarjev. Skrbi zaradi nevarnih stranskih učinkov zdravila za opustitev kajenja chantix so prihodke tega zdravila oklestili za 36 odstotkov na 177 milijonov dolarjev. Proizvajalec zdravila proti impotenci viagra je imel tudi veliko stroškov s še nerešenim prevzemom tekmeca Wyeth.	sta	Dnevnik	2009-04-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042235956/posel/novice/1042235956	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Zimbabvejska centralna banka je izdala nova bankovca za 20 in 50 milijard zimbabvejskih dolarjev. Slednji zadostuje za nakup treh časopisov v državi, ki se sooča s hiperinflacijo, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Bankovec za 50 milijard dolarjev je bil včeraj na črnem trgu valut vreden 1,25 ameriškega dolarja. Pred dvema tednoma je bilo 50 milijard zimbabvejskih dolarjev vrednih 3,30 ameriškega dolarja.		Dnevnik	2009-01-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042434885/posel/novice/1042434885	Merkur z bankami sklenil reprogram kredita	gospodarstvo, ekonomija	Merkur z bankami sklenil reprogram kredita  Ljubljana - Uprava nakelskega Merkurja je danes s konzorcijem bank podpisala krovni sporazum za reprogram kredita, ki je bistven za uspeh prisilne poravnave. V skladu z doseženim sporazumom bo obrestna mera za leto 2011 v višini ene odstotne točke, v prihodnjih letih pa v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja.  Merkur z bankami sklenil reprogram kredita (Foto: Bojan Velikonja) Kot so sporočili iz Merkurja, je v krovnem sporazumu za reprogram kredita določeno, da se do 31. marca 2016 glavnice ne odplačuje. Kasneje bodo glavnice do leta 2019 zapadale po četrtletnih obrokih. Po potrjeni prisilni poravnavi pa bodo z bankami sklenjeni tudi aneksi k pogodbi. Reprogram 300 milijonov evrov zavarovanih dolgoročnih posojil je bil že del pogajanj med vodstvom Merkurja in bankami pred samo predložitvijo načrta finančnega prestrukturiranja. Ob dogovorih o likvidnostnem posojilu, je bilo določeno, da mora biti do konca februarja sklenjen tudi reprogram. Ker se je sama odobritev likvidnostnega posojila precej zavlekla, so tudi rok za reprogram zamaknili za mesec dni. Za uspešno izpeljan postopek prisilne poravnave je sedaj potrebna še vpisana dokapitalizacija v višini najmanj 85 milijonov evrov. Upniki imajo za konverzijo terjatev čas do 9. aprila, po zagotovilih uprave pa vpisovanje kapitala poteka v skladu s pričakovanji. Nato bo sledilo še glasovanje o prisilni poravnavi.	sta	Dnevnik	2011-03-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/308150/posel/novice/308150	Lidl je obtožen zlorabe zasebnosti svojih zaposlenih, a vodstvo podjetja to zanika	gospodarstvo, ekonomija	Lidl je obtožen zlorabe zasebnosti svojih zaposlenih, a vodstvo podjetja to zanika  berlin - Pojavila se je nova obtožba zoper diskontno živilsko verigo Lidl, ki jo bremeni, da zlorablja svoje zaposlene v nekaterih trgovinah v Nemčiji. Vodstvo naj bi jih celo opazovalo na stranišču in prisluškovalo njihovim zasebnim telefonskim pogovorom, zgodbo o tem pa je objavil nemški tednik Stern in s tem sprožil vladno preiskavo podjetja.  Nemški diskontni trgovec Lidl ima svoje poslovalnice tudi v Sloveniji, novo prav te dni odpira na Rudniku v Ljubljani. (Foto: Jaka Adamič) Lidl naj bi vohunil za zaposlenimi, vodstvo pretreseno Lidl naj bi najel detektive, ki naj bi vohunili za zaposlenimi, tako na delovnem mestu kot na odmorih in na stranišču. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva južnonemške zvezne dežele Baden-Württemberg je trditve medijev označil za neprimerljive in za Spiegel Online povedal: »Nadzorne oblasti so sprožile preiskavo zaradi morebitnih kršitev varstva zasebnosti.« Preiskava bi lahko trajala nekaj tednov, zato omenjeni državni organ ni hotel prehitro sklepati o morebitnem izidu ali posledicah. Vodstvo Lidla je domnevno vohunjenje zanikalo in izpostavilo, da je zaradi obtožb »pretreseno«. Priznalo je, da je v trgovine namestilo nekaj skrivnih kamer in da je zaposlilo zasebne detektive, toda poudarilo, da je to izvedlo le v znamenju boja proti krajam. Dodalo je, da je prenehalo zaposlovati detektive in da za nadzor uporablja le varnostne kamere. »Obtožbe, da smo vohunili za našimi zaposlenimi, niso v skladu z našimi smernicami poslovanja in poštenim ravnanjem s sodelavci,« je izjavil vodja Lidlovega kadrovskega oddelka Jürgen Kisseberth. Lidlova predstavnica za odnose z javnostmi Petra Trabert je za Stern povedala, da kamer niso namestili za »opazovanje zaposlenih, temveč bolj zaradi morebitnih kršitev«.Stern naj bi imel dokaze Notranji nadzor je po pisanju Sterna rutina: detektiv naj bi v prodajalno namestil med pet in deset miniaturnih kamer s pojasnilom, da gre za varnostni ukrep proti tatvinam, nato pa naprave uporabil za opazovanje početja zaposlenih. Stern je zagotovil, da ima več sto strani prepisov oziroma poročil o dejavnostih in pogovorih delojemalcev, in objavil primer: »Sreda, 16.45: Čeprav gospa N. ni opravila veliko na oddelku živil in znižanega blaga, si je vzela odmor. Sedi skupaj z gospo L., govorita o plači, bonusih in plačanih nadurah. Gospa N. upa, da je bila njena plača že nakazana, ker nujno potrebuje denar še isti večer (razlog = ?).« Zapisi naj bi posegali tudi v njihovo zasebno življenje (denimo »Njen krog prijateljev sestavljajo pretežno narkomani« in »Gospa M. ima tetovažo na obeh rokah«). Lidl se je znašel v težavah že pred leti, ko so poročali o nepravilnostih v trgovinah na Češkem. Tamkajšnje prodajalke po besedah Sterna med delovnim časom menda niso smele na stranišče, razen če so imele mesečno perilo, kar pa so označevale posebne zapestnice.	dnevnik.si	Dnevnik	2008-03-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042230391/posel/novice/1042230391	Vlada se z obrtniki ne strinja glede davčnih olajšav	gospodarstvo, ekonomija	Vlada se z obrtniki ne strinja glede davčnih olajšav  Ljubljana - Naslednje leto bo zahtevno leto za Slovenijo, zaradi česar bomo izvajali nekatere ukrepe, ki ne bodo najbolj priljubljeni. Namen teh ukrepov je, da Slovenija postane uspešno, odprto gospodarstvo, zato je lahko naslednje leto tudi leto priložnosti, je na včerajšnji skupščini Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) povedal predsednik vlade Borut Pahor.  Glavni prioriteti vlade pri oblikovanju ukrepov sta zagotavljanje likvidnosti in omejevanje naraščanja števila brezposelnosti. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je poudaril, da so pri oblikovanju ukrepov, ki bodo znani v petek, upoštevali, da bo recesija lahko trajala dalj časa od prvotnih napovedi. Med ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov krize bo vlada vključila tudi nekatere predloge, ki se zdijo pomembni OZS. Lahovnik se je strinjal s predlogom predsednika OZS Miroslava Kluna o dokapitalizaciji Slovenskega podjetniškega sklada, izpostavil je tudi potrebo po sodelovanju sklada s SID banko, saj subvencioniranje obrestne mere ne koristi, če na trgu ni dosegljivih posojil . Strinjal se je tudi s predlogom, naj država zagotovi poravnavo svojih obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev v roku 30 dni. Mnenje vlade pa se za zdaj od mnenja OZS razlikuje pri predlogu o zvišanju investicijske in razvojne olajšave že za letošnje leto. OZS namreč med drugim predlaga povečanje davčne olajšave za investicije z 20 na 30 odstotkov ter zvišanje davčne olajšave za raziskave in razvoj (R&R) z 20 na 40 odstotkov. Minister za gospodarstvo sicer meni, da nekatere institucije ne delujejo tako, kot bi morale, med njimi je izpostavil Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Potrebno je namreč radikalno prestrukturiranje teh institucij. Obljubil je dokapitalizacijo ustanov, ki skrbijo za financiranje malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega bodo delodajalci z naslednjim letom oproščeni davka na izplačane plače, kar predstavlja okoli 200 milijonov evrov, medtem ko bo dodatnih 50 milijonov evrov prineslo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko. Lahovnik se je na kritike avtoprevoznikov o zvišanju trošarin na naftne derivate odzval z besedami: Vemo, kakšno je stanje v proračunu, zato je bila ta odločitev najbolj racionalna. Po njegovih besedah so reforma plač v javnem sektorju in nekatere druge predvolilne obljube prejšnje vlade precej obremenile državni proračun in povzročile za 600 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja. Za razbremenitev gospodarstva tako ostane le 400 milijonov evrov, saj je Slovenija zavezana k izpolnitvi maastrichtskega kriterija, po katerem lahko primanjkljaj znaša do tri odstotke bruto domačega proizvoda.	Luki Nuredini	Dnevnik	2008-12-17 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042423157/posel/novice/1042423157	Ob nižjih zalogah helija v Ameriki Rusija prevzema mesto največjega svetovnega dobavitelja tega plina	gospodarstvo, ekonomija	Ob nižjih zalogah helija v Ameriki Rusija prevzema mesto največjega svetovnega dobavitelja tega plina  Moskva - Rusija, največja proizvajalka surove nafte in zemeljskega plina, razmišlja o možnosti, da bi postala tudi največja svetovna dobaviteljica helija, ki se večinoma uporablja pri optičnih čitalcih v zdravstvu, pri varjenju in pri proizvodnji raketnih goriv. Ta možnost se Rusiji odpira po tem, ko so ameriške zaloge tega plina praktično pošle.  Helij, ki je drugi energotsko najbolj bogat pli se uporablja večinoma za svetila, glede na njegove lastnosti, pa se lahko v modernejši znanosti uporablja tudi kot super tekočina, ki lahko teče celo navzgor.(Na sliki: helijeva žarnica) (Foto: foto AP) Oddaljena Ruska plinska polja na vzhodu Sibirije so zelo bogata s helijem in bi po ocenah lahko hranila do tretjino vseh svetovnih zalog“, je povedal Vadim Udut, predstavnik pri Moskovski družbi za raziskave in načrtovanje pridobivanja helija. Nahajališča helija, ki je drugi energetsko najbolj bogat plin, takoj za vodikom, so na svetu precej omejena. Največji sedanji proizvajalec tega plina je Amerika, je večji del svojih zalog prodala že med hladno vojno. Svetovne potrebe po tem plinu konstantno naraščajo, v prihodnjih petih letih pa je predvideno, da se bodo potrebe po tem plinu še povečale.	bme	Dnevnik	2011-02-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042228814/posel/novice/1042228814	Štrlekar bo prodajal smuči, Kralj pa plovila	gospodarstvo, ekonomija	Štrlekar bo prodajal smuči, Kralj pa plovila  Ljubljana - Na današnji seji nadzornega sveta Skimarja po vsej verjetnost ne bo prišlo do zamenjave vršilca dolžnosti predsednika uprave Ivana Štrlekarja in prokurista Jožeta Kralja. Po trditvah naših virov naj bi bil Kralj sicer razrešen z mesta prokurista Skimarja in imenovan za direktorja hčerinskega podjetja Elan Marine.  Po drugi strani naj bi Štrlekar do nadaljnjega ostal vršilec dolžnosti predsednika uprave Skimarja, pri čemer bo odgovoren predvsem za prodajo smuči v hčerinskem podjetju Elan. Po neuradnih informacijah so se v Kadu zavzemali, da bi zamenjali tako Štrlekarja kot Kralja. Do zamenjave pa ni prišlo, ker so nadzorniki Kada prepričani, da bi bilo v primeru ugotovljenih nepravilnosti v prvi vrsti bolj smiselno zamenjati nadzorni svet kot pa upravo Skimarja. Eden od razlogov, da (še) ne bo prišlo do menjave Štrlekarja in Kralja, je tudi v tem, da so bili včeraj imenovani novi nadzorniki Kada, ki se bodo v prihodnosti ukvarjali s Skimarjem. Štrlekarjevo in Kraljevo menjavo lahko tako pričakujemo po januarski skupščini Skimarja, na kateri naj bi bili imenovani novi nadzorniki Skimarja.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2008-12-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042356173/posel/novice/1042356173	Božo Špan zapušča Hypo Bank	gospodarstvo, ekonomija	Božo Špan zapušča Hypo Bank  Ljubljana - Bančnik Božo Špan, nekdanji predsednik uprave slovenske banke Hypo in član uprave celovške Hypo Alpe-Adrie Bank , s 1. majem zapušča to bančno skupino, poročajo današnje Finance.  Božo Špan (Foto: dokumentacija Dnevnika) Z novo upravo - vodi jo Gottwald Kranebitter - se nismo našli , je povedal Špan, ki ni želel razkriti, kje bo nadaljeval kariero. Špan bo dobil tudi odpravnino. Na vprašanje, kolikšna bo, je odgovoril, da bo skladna s pogodbo. In dodal: Niso pa to takšne številke, kot so se omenjale pri nekdanjem predsedniku uprave. Kot je znano, je Franz Pinkl po poročanju avstrijskih medijev dobil 4,5 milijona evrov odpravnine.	dnevnik.si	Dnevnik	2010-04-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042456392/posel/novice/1042456392	Nezakonito dobljeno premoženje naj se vsaj obdavči, če že ne odvzame	gospodarstvo, ekonomija	Nezakonito dobljeno premoženje naj se vsaj obdavči, če že ne odvzame  Ljubljana - Evropske države v zadnjih letih v davčne postopke pospešeno uvajajo obdavčitev premoženja, ki izvira iz kaznivih dejanj. Če premoženja, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način, ne uspejo odvzeti, ga obdavčijo. O podobnem načinu preganjanja utajevalcev davkov razmišlja tudi vladna medresorska skupina za pripravo ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri poslovanju z gotovino.  Franc Križanič (Foto: Jaka Adamič/dokumentacije Dnevnika) Več podlag za odvzem nezakonitega premoženja Pri preganjanju gospodarskega kriminala je vse večji poudarek na odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Storilci kaznivih dejanj sicer upoštevajo možnost, da bodo odkriti, a hkrati predvidevajo, da bo njihovo premoženje ostalo nedotaknjeno. Pri odvzemu takšnega premoženja je poleg kazenskih postopkov zato smiselno uporabljati tudi ukrepe v upravnem in davčnem postopku. Vladna medresorska skupina ob tem pojasnjuje, da vse več držav uporablja sistem obrnjenega dokaznega bremena, kar pomeni, da mora posameznik sam dokazati izvor premoženja, če mu to ne uspe, pa se mu to lahko odvzame. V Sloveniji sicer že po obstoječem kazenskem zakoniku nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, s predlogom novele zakona pa želijo podlage za odvzem premoženja še dopolniti in razširiti. Po novem bi lahko odvzeli tudi premoženje, ki ga storilec uporablja, čeprav je to v lasti drugih, če so mu ti dovolili njihovo uporabo in so vedeli, da je premoženja pridobljeno s kaznivim dejanjem.Durs brez pristojnosti odkrivanja kaznivih dejanj Davčna uprava RS (Durs) po obstoječi zakonodaji nima pristojnosti na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Če te ugotovi, jih mora sporočiti pristojnim organom, to pa je tudi vse. Durs sicer že od leta 2006 ugotavlja obseg premoženja fizičnih oseb za namen plačila davka. V letih 2008 in 2009 so na Dursu opravili 288 takšnih cenitev, kar je sicer manj kot dva odstotka vseh inšpekcijskih nadzorov. Dajatve so se neposredno na podlagi cenitev povečale za 12,6 milijona evrov, posamezni inšpekcijski nadzor je predstavljal več kot 43.000 evrov dodatnih dajatev, s cenitvijo pa je bilo v povprečju zaračunanih za 3,9 odstotka več dajatev. Durs lahko, če meni, da zavezanec v napovedi ni prijavil vseh svojih prihodkov, od tega zahteva podatke o premoženju. Znesek naknadno obračunanega davka na podlagi prijave premoženja raste iz leta v leto. Če je leta 2008 Durs na podlagi prijave pobral za vsega 288.000 evrov davkov, je leto kasneje izkupiček znašal 2,76 milijona evrov, v prvem polletju lani pa 1,66 milijona evrov.Švedska: premoženje osumljenca prekupčevanja z mamili preprosto obdavčili Nujno je intenzivnejše sodelovanje med policijo in davčnim uradom. Nazoren je primer Švedske, ki ga navaja medresorska skupina. Policija je pri preiskovanju trgovanja z mamili osumljencu pri hišni preiskavi zasegla 320.000 evrov gotovine, za katero so sumili, da izvira iz kaznivega dejanja. Tega tožilcu ni uspelo dokazati, saj je osumljenec vztrajal, da je denar zaslužil s preprodajo tovornjakov v balkanske države. Takoj ko je tožilec sprostil zasežena sredstva, jih je zamrznila švedska davčna uprava, jih obdavčila, osumljenca, v tem primeru davčnega zavezanca, pa oglobila z 290.000 evri kazni. Predlog sprememb kazenskega zakonika zdaj med drugim predvideva, da se v razmeroma visokih davčnih utajah uveljavi kazenski postopek. Določena bo velika premoženjska korist, predvidoma pri 50.000 evrih, s čimer bi kazen izenačili s tisto za tihotapstvo. Kazen bo hujša, namesto od šestih mesecev do treh let bo znašala od enega do osmih let. Za kaznivo dejanje bo veljala tudi opustitev vodenja poslovnih knjig in evidenc z namenom preprečiti ugotavljanje davčne obveznosti.	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-07-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042342889/posel/novice/1042342889	V Mežiški dolini letos nadaljujejo s sanacijskimi ukrepi	gospodarstvo, ekonomija	V Mežiški dolini letos nadaljujejo s sanacijskimi ukrepi  Mežica - Po dveh letih izvajanja programa sanacije s težkimi kovinami onesnaženega območja v zgornji Mežiški dolini so v občinah Mežica in Črna na Koroškem v sodelovanju z ZZV Ravne na Koroškem že pripravili osnutek letošnjih ukrepov. Za ukrepe, ki jih mora potrditi še vlada, je letos predvidenih okoli milijon evrov, približno enako kot lani.  Fotografija je simbolična. (Foto: Matej Povše) Vlada je konec leta 2007 sprejela 15-letni sanacijski program za območje okoli nekdanjega rudnika svinca in cinka v zgornji Mežiški dolini in za posamezno leto predvidela okoli milijon evrov sredstev za sanacijske ukrepe. Cilji sanacijskega programa so predvsem znižati vrednosti svinca, kadmija in cinka v tleh na saniranih območjih pod mejne vrednosti, zmanjšati izpostavljenost otrok toksičnim kovinam ter zagotoviti zdrave pogoje življenja za vse prebivalce. Doslej izvedeni sanacijski ukrepi že kažejo izjemno pozitivne rezultate, so za STA ocenili na ministrstvu za okolje in prostor. Kot navajajo, to potrjujejo tudi rezultati spremljanja vsebnosti svinca v krvi triletnih otrok, ki jih Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne na Koroškem redno izvaja od leta 2004. Na začetku je bila vsebnost svinca pri več kot polovici otrok višja od mednarodno priznane vsebnosti sto mikrogramov na liter krvi, pri kateri je potrebno začeti z izvajanjem ukrepov. V zadnjih dveh letih je vrednost višja samo še pri petini otrok. Da bi dosegli zastavljen cilj 95-odstotni delež otrok z vsebnostjo svinca v krvi pod sto mikrogramov na liter krvi, je potrebno nadaljevati z izvajanjem ukrepov, navajajo na okoljskem ministrstvu. Za letošnje leto sta občini Črna na Koroškem in Mežica skupaj z ZZV Ravne na Koroškem pripravili osnutek načrtovanih ukrepov in jih posredovali na ministrstvo za okolje in prostor. Kot so STA pojasnili na ministrstvu, se program ukrepov še dopolnjuje z ukrepi na zdravstvenem področju, prav tako se pripravlja poročilo o izvedenih ukrepih v lanskem letu. Na ministrstvu predvidevajo, da bosta oba dokumenta pripravljena za obravnavo na vladi še v tem mesecu. V občini Mežica v okviru sanacijskega programa letos načrtujejo izvajanje mokrega čiščenja nekaterih območij, nadaljevali bodo s financiranjem varovalne prehrane otrok v vrtcu in osnovni šoli v Mežici in zamenjali zemljo pri vrtcu Mežica in starem kopališču. Načrtujejo tudi preplastitev cest pri Narodnem domu in Leške ceste, letos bodo v okviru programa prvič preplastili tudi nekaj cest ob kmetijah izven Mežice. Za občino Mežico je letos predviden znesek v višini 325.000 evrov, kar je malenkost več kot lani, je STA pojasnil direktor mežiške občinske uprave Igor Fric. V občini Črna na Koroškem, kjer bodo imeli na voljo okoli 600.000 evrov, bodo tudi letos največji del sredstev namenili za sanacijo površin, po katerih se gibljejo otroci. Nekaj površin bodo asfaltirali, ponekod bodo zamenjali zgornje plasti zemlje. Del sredstev bodo namenili za subvencioniranje varovalne prehrane za otroke v šoli in vrtcu, predvidevajo pa tudi ureditev fasade na objektu v središču kraja, kjer imajo urejeno etnološko zbirko. Sredstva bodo namenili tudi za mokro čiščenje cest, v Žerjavu pa bodo uredili lokacijo za varno vrtnarjenje, je povedal župan občine Črna na Koroškem Janez Švab. Med odprtimi vprašanji letošnjih načrtov ostaja morebitni nakup vozila za mokro čiščenje. Kot je dejal Fric, so zaenkrat ugotovili, da je postopek nakupa vozila precej zapleten in da je še veliko odprtih vprašanj, ki bi jih radi v letošnjem letu rešili in se nato prihodnje leto odločili za nakup. Črnjanski župan pa pravi, da se bodo o tem pogovorili še na sestanku, ki je prihodnji teden predviden na ministrstvu za okolje in prostor. Si pa v občini Črna po županovih besedah želijo, da bi skrajšali čas izvajanja sanacijskih ukrepov na manj kot 15 let, poleg tega pa imajo tudi nekaj pripomb na sanacijske ukrepe, povezane s kmetijstvom. Kmetije, ki so v pasu onesnaženega okolja, namreč nimajo možnosti ekološkega kmetovanja zaradi onesnaženja, zato od države pričakujejo povračilo za izgubo, ki jo utrpijo zaradi tega. Švab pa opozarja tudi na omejitev, da občina na kmetijah v območju onesnaženega okolja ne more izvesti asfaltiranja površin, po katerih se gibljejo otroci, ker to ni dovoljeno, saj gre za zasebne površine. Mi hočemo dokazovati, da ne asfaltiramo zaradi asfaltiranja, ampak zato, ker se tam gibljejo otroci in gre dejansko za sanacijski ukrep, je dejal Švab. Del sanacijskih ukrepov izvaja tudi ZZV Ravne. Letos bodo nadaljevali s pregledi krvi triletnih otrok, med letošnje novosti pa spadajo načrti, da bi pri tistih otrocih, kjer se večkrat pojavlja previsoka vsebnost svinca v krvi, skušali stopiti v stik z družino in ji svetovati preventivne ukrepe za preprečevanje vnosa svinca v telo, je pojasnil Matej Ivartnik iz ZZV Ravne. Pravni okvir sanacijskih ukrepov predstavlja odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini, ki je trenutno v postopku dopolnjevanja. Okoljsko ministrstvo je pripravilo osnutek dopolnitev sanacijskega odloka, ki s ciljem varovanja okolja med drugim omejuje delovanje družbe Cestno podjetje Maribor - Gradbeni materiali, ki kamnolom v Žerjavu izkorišča za pridobivanje gradbenih materialov.	sta	Dnevnik	2010-03-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042504427/posel/novice/1042504427	Danes začetek zasedanja ameriške centralne banke	gospodarstvo, ekonomija	Danes začetek zasedanja ameriške centralne banke  washington - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) danes v Washingtonu začenja dvodnevno zasedanje o monetarni politiki, pri čemer pa analitiki ne pričakujejo nobenih sprememb ali novosti, razen malce večje odprtosti centralne banke.  Ben Bernanke (Foto: Reuters) Predsednik centralne banke Ben Bernanke bo imel kmalu po koncu dvodnevnega zasedanja novinarsko konferenco, na kateri bo odgovarjal na vprašanja o politiki banke. Sedaj velja, da ključne obrestne mere, po kateri si banke čez noč med seboj posojajo denar, ne bodo spreminjali vse do sredine leta 2013. Prvič doslej pa naj bi FOMC objavil tudi predvidevanja posameznih članov glede monetarne oz. obrestne politike v prihodnje. Ključna obrestna mera je določena med 0 do 0,25 odstotka vse od poglobitve zadnje finančne krize konec leta 2008. Gospodarstvo je bilo nato še vedno v krču in zvezni bankirji so uporabljali druge prijeme, predvsem tiskanje denarja, ki pa kljub opozorilom in ostrim političnim kritikam republikancev ni privedlo do povišanja inflacije. Po dveh krogih t.i. kvantitativnega lajšanja centralna banka za zdaj ne predvideva novega, a se to lahko v primeru občutnega poslabšanja položaja spremeni. Ameriška centralna banka je novembra lani napovedala, da bo letošnja gospodarska rast do 2,9- odstotna, v prihodnjem letu pa do 3,5-odstotna. Padec stopnje brezposelnosti na 8,5 odstotka je presenetil, glede na napovedi pa inflacije še ne bo na obzorju ne letos in ne prihodnje leto. Za letos je banka novembra lani napovedala osnovno inflacijo brez cen energije in hrane do dveh odstotkov, za prihodnje leto pa do 1,9 odstotka, kar je v okviru načrtovanega. Znižanje stopnje brezposelnosti v decembru je za zdaj dalo prav Bernankeju, ki vztraja, da ima ameriška centralna banka še naprej dvojno vlogo, to je ohranjanje cenovne stabilnosti in doseganje trajne gospodarske rasti s poudarkom na nizki stopnji brezposelnosti. Njegovi strankarski kolegi ga sicer hudo kritizirajo in se zavzemajo za zamenjavo predsednika centralne banke, ki ga je imenoval republikanec George Bush. Pri tem gre verjetno za mešanico političnih prepričanj in oportunizma. Načelna filozofija republikancev je, da se država ne vpleta v gospodarstvo in če s tem ne stori nič za izboljšanja položaja, je to še toliko bolje za volilne upe republikanskih kandidatov proti demokratu Baracku Obami.	sta	Dnevnik	2012-01-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042203795/posel/novice/1042203795	Telekom Slovenije kupil družbo Netkom iz Republike srbske	gospodarstvo, ekonomija	Telekom Slovenije kupil družbo Netkom iz Republike srbske  Banja Luka - Telekom Slovenije je v ponedeljek prek svoje hčerinske družbe Aneks iz Banja Luke kupil podjetje Netkom v Republiki srbski. Netkom je operater kabelske televizije z lastnim omrežjem in okrog 6500 naročniki. Vrednost naložbe znaša 1,3 milijona evrov, je Telekom danes objavil na spletni strani Ljubljanske borze.  S prevzemom Netkoma Aneks uresničuje zastavljeno strategijo širitve lastnega omrežja do končnega uporabnika, saj se zaveda, da lahko samo s takšnim pristopom resno tekmuje na telekomunikacijskem tržišču v Republiki srbski, so zapisali v Telekomu. (Foto: Luka Cjuha) Telekom Slovenije je z nakupom Netkoma, katerega skupni prihodki so lani znašali 255.236 evrov, in kasnejšo načrtovano pripojitvijo k Aneksu, kar naj bi izvedli predvidoma konec leta, pridobil infrastrukturo, obstoječe naročnike ter dovoljenje za opravljanje storitev kabelske televizije in rešene avtorske pravice za oddajanje TV programov, so sporočili iz Telekoma. S prevzemom in združitvijo z Aneksom bodo storili prvi korak k širitvi lastnega omrežja in zagotavljanja celovite ponudbe na področju elektronskih komunikacij, to je telefonije, interneta in multimedijskih storitev, vključno s televizijo. S prevzemom Netkoma Aneks uresničuje zastavljeno strategijo širitve lastnega omrežja do končnega uporabnika, saj se zaveda, da lahko samo s takšnim pristopom resno tekmuje na telekomunikacijskem tržišču v Republiki srbski, so zapisali v Telekomu.	agencije,tsl	Dnevnik	2008-09-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042431629/posel/novice/1042431629	Katastrofa utegne ustaviti japonsko okrevanje	gospodarstvo, ekonomija	Katastrofa utegne ustaviti japonsko okrevanje  Ljubljana - Po napovedih Eurostata naj bi Japonska letos povečala gospodarsko rast za 1,3 odstotka. Javna poraba bi se morala v letošnjem letu zvišati za 1,4 odstotka, zasebna pa za 1,9 odstotka. Prav tako bi morala rast industrijske proizvodnje letos po napovedih Japoncev preseči 18 odstotkov, izvoz naj bi se povečal kar za četrtino, uvoz pa za 11,2 odstotka. Je vse to po rušilnem potresu in uničujočem cunamiju še možno?  Fotografija je simbolična (Foto: Reuters) Japonsko gospodarstvo je po hitri rasti zašlo v krizo leta 1992, v kateri je praktično še danes. V letih 1998 in 1999 je Japonsko udarila še recesija. Njeno gospodarstvo se je skrčilo najprej za dva odstotka, nato še za 0,1 odstotka. Padec domače potrošnje, izvoza in uvoza ter padec investicij je japonska vlada takrat reševala predvsem z zadolževanjem. Vlada je menila, da lahko na ta način ponovno spodbudi domačo potrošnjo, investicije in gospodarsko kolesje ponovno požene. A do tega ni prišlo, nasprotno, močno se je povečala le zadolženost države. Tako je bila Japonska v letu 1992 zadolžena za približno 70 odstotkov BDP, v letu 1996 je prebila mejo pri 100 odstotkih zadolžitve, v letu 2008 pa je zadolžitev že presegla 200 odstotkov BDP. Napovedi kažejo celo, da se bo Japonska v nadaljnjih 8 letih zadolžila še za 50 odstotkov in s tem dosegla zadolžitev v višini 250 odstotkov BDP. Japonska je danes dolžna približno 6640 milijard evrov. Če bi se Japonska zdaj za odpravo posledic škode, ki je nastala zaradi potresa in cunamija, dodatno zadolžila, bi s tem svoj dolg povečala za le 2,3 odstotka oziroma za 150 milijard evrov. Za primerjavo, celoten slovenski državni proračun bi pokril le dobrih šest odstotkov trenutne japonske škode. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Japonske je Kitajska, kamor izvozijo skoraj petino. Sledijo ji ZDA s 16,1 odstotka, na tretjem mestu pa je EU. Kitajska od Japoncev ne le uvaža, ampak je tudi največja izvoznica na japonski trg. V celotnem japonskem uvozu delež kitajskih proizvodov predstavlja skoraj četrtino. Drugo mesto si delita ZDA in EU. Med uvoženimi proizvodi največji delež zavzemajo mineralna goriva, ki jim sledijo električni stroji in hrana. Največji delež japonskega izvoza predstavlja transportna oprema (avtomobili), temu pa sledijo električni stroji. boris.meglic@guest.dnevnik.si	Boris Meglič	Dnevnik	2011-03-18 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042437373/posel/novice/1042437373	Cestno podjetje Kranj odslej Gorenjska gradbena družba	gospodarstvo, ekonomija	Cestno podjetje Kranj odslej Gorenjska gradbena družba  Kranj - Lastniki Cestnega podjetja Kranj so na današnji skupščini podprli preimenovanje krovne družbe v Gorenjsko gradbeno družbo in izključitev dela dejavnosti gradnje in vzdrževanja cest na novoustanovljeno hčerinsko družbo, ki bo prevzela tudi ime Cestno podjetje Kranj.  Simbolična slika (Foto: Jaka Adamič) Cestno podjetje Kranj je imelo doslej med svojimi dejavnostmi poleg projektiranja, inženiringa, gradnje in vzdrževanja objektov visoke ter nizke gradnje tudi vzdrževanje in gradnjo cest. Leta 2005 se mu je kot hčerinsko podjetje priključilo še Gradbeno podjetje Tržič, ki se ukvarja izključno z visokimi gradnjami. Zato smo se odločili, da izločimo tudi drugo vejo gradbene operative in vzdrževanja cest, je za STA pojasnil direktor Branko Žiberna. Prepričan je, da bodo na ta način dosegli ravnovesje med dejavnostmi in večjo preglednost. Hkrati z dejavnostjo bodo na novoustanovljeno hčerinsko podjetje prenesli tudi 181 zaposlenih, ki se jim s tem položaj ne bo nič spremenil. Dosedanji vodja gradbene operative Iztok Tonejec pa bo kot direktor prevzel vodenje podjetja. Glede na današnji položaj v gradbeništvu je bilo smiselno storiti to potezo zaradi komercialnih in kadrovskih učinkov, saj naj bo med drugim omogočala tudi konkuriranje na trgu javnih razpisov, je pojasnil Žiberna in dodal, da so hkrati spremenili še ime krovnega podjetja v Gorenjsko gradbeno družbo, ki upošteva dejstvo, da kar 90 odstotkov del opravijo na Gorenjskem, medtem ko bo izločeno hčerinsko podjetje prevzelo dosedanje ime Cesto podjetje Kranj. Skupaj bo v Gorenjski gradbeni družbi, Cestnem podjetju Kranj in Gradbenem podjetju Tržič 480 zaposlenih, medtem ko jih je bilo v boljših časih tudi 540. Zaradi vse slabšega položaja v gradbeništvu se zdi Žiberni realno, da se bo število zaposlenih zaradi zmanjšanega obsega del še naprej zmanjševalo, in sicer na približno 410 delavcev. Investicije v gradbeništvu so se zmanjšale za več kot polovico, je pojasnil Žiberna in dodal, da država od gradbenega sektorja ne more pričakovati, da bo zaposloval toliko ljudi kot nekoč. V Cestnem podjetju Kranj oz. Gorenjski gradbeni družbi bodo nekaj časa ta tempo zmanjšanega obsega dela sicer še zmogli, saj so v razmeroma dobrem finančnem stanju v primerjavi s številni gradbenimi podjetji v državi, ki so na robu propada. Minulo leto je kranjska družba zaključila s pozitivno ničlo in svojih nepremičnin nima obremenjenih s hipotekami. Če se bo položaj stopnjeval, pa se bo moralo tudi kranjsko gradbeno podjetje prilagoditi zmanjšanemu obsegu, je opozoril Žiberna.	sta	Dnevnik	2011-04-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042329195/posel/novice/1042329195	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Vlada čaka, da bo uprava NLB objavila poziv k dokapitalizaciji banke, potem ko je v upanju na dosego dogovora med državo in KBC za konec decembra napovedan poziv prestavila. Finančni minister Franc Križanič je ponovil, da je država banko pripravljena dokapitalizirati tudi sama, morebiti pa bodo povabili kakšnega drugega interesenta.		Dnevnik	2010-01-12 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/303488/posel/novice/303488	D&B: gospodarstvo je odvisno od izpolnitve obljub Janše	gospodarstvo, ekonomija	D&B: gospodarstvo je odvisno od izpolnitve obljub Janše  Ljubljana - Bonitetna hiša Dun&Bradstreet kot glavi problem Slovenije ocenjuje inflacijo. Na dogajanje v slovenskem gospodarstvu bo vplivalo predvsem to, ali bo predsedniku vlade Janezu Janši uspelo izpolniti obljube, da se kljub naraščajočemu socialnemu nemiru in padajoči kupni moči prebivalstva plače ne bodo prekomerno povečale, kar bi škodovalo slovenski konkurenčnosti.  (Foto: Matej Povše) Ob tem v bonitetni hiši ocenjujejo, da so vzroki za rast cen predvsem zunanje narave, vendar bi lahko v kratkem prišlo do sekundarnih učinkov predvsem prek povečanja plač, kar bi Slovenijo stalo konkurenčnosti. V tem kontekstu D&B pričakuje, da bo vlada držala obljubo o protiinflacijski drži in da bo inflacija resnično kratkotrajne narave. Dun&Bradstreet je v marčnem poročilu rating Slovenije ohranil pri DB2b, s čimer država na regionalni lestvici ostaja na vrhu, vendar rating nima več priponke za rast.	srz	Dnevnik	2008-03-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042521139/posel/novice/1042521139	ILO povprečno svetovno plačo ocenjuje na 1480 dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	ILO povprečno svetovno plačo ocenjuje na 1480 dolarjev  London - Povprečna svetovna plača znaša 1480 dolarjev (1112 evrov), je izračunala Mednarodna organizacija dela (ILO) na podlagi podatkov za leto 2009. Čeprav priznavajo, da je v njihovi metodologiji nekaj pomanjkljivosti, lahko prebivalci sedaj približno ocenijo, ali so njihovi prihodki nad ali pod svetovnim povprečjem, poroča britanski BBC News.  (Foto: Reuters) Skupna vrednost svetovnih prihodkov se približuje 70.000 milijardam dolarjev (52.600 milijardam evrov). Kako se ta prihodek porazdeljuje, so poskušali ugotoviti pri ILO. Zbrali so podatke o povprečni mesečni plači za 72 držav ter jih pomnožili s številom zaposlenih v vsaki od držav. Pri tej metodologiji je sicer več omejitev - vključenih je le 72 držav, med katerimi manjkajo nekatere večje, kot je na primer Nigerija. Ob tem so vključeni le tisti, ki so zaposleni, ne pa tudi tisti, ki so samozaposleni, plačani na črno ali kako drugače. V nekaterih državah podatki tudi niso popolni in zajemajo samo določene sektorje, izpostavlja BBC. Na tak način so pri ILO prišli do izračuna, da svetovna povprečna plača znaša 1480 dolarjev na mesec oz. nekaj manj kot 18.000 dolarjev (13.500 evrov) letno. Pri tem pa ne gre za običajne ameriške dolarje, ampak za dolarje, ki so prilagojeni glede na pariteto kupne moči (PPP) v posamezni državi. En prilagojeni dolar je enak enemu dolarju, ki ga človek zapravi v ZDA. Prilagojena valuta je nujna, saj so strokovnjaki na ta način lahko upoštevali dejstvo, da za vrednost enega ameriškega dolarja v eni državi dobiš več blaga in storitev kot v drugi. Na podlagi tako prilagojenih podatkov so strokovnjaki ILO prišli do več zanimivih ugotovitev. Povprečna svetovna mesečna plača na primer predstavlja manj kot polovico povprečne mesečne plače v Veliki Britaniji in v ZDA. Ob tem predstavlja dvakratno vrednost povprečne plače v Bolgariji in se ujema s povprečno plačo na Poljskem. Med državami, ki jih je v izračune vključila organizacija ILO, imajo najnižjo plačo v Tajikistanu (okoli 2700 dolarjev letno), najvišjo pa v Luksemburgu (okoli 48.000 dolarjev letno). Slovenija sicer v izračune ni bila vključena, a podatki statističnega urada kažejo, da je januarja povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1529,04 evra, kar predstavlja okoli 2037 dolarjev.	sta	Dnevnik	2012-04-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042438066/posel/novice/1042438066	Evropska komisija za močnejši enotni trg	gospodarstvo, ekonomija	Evropska komisija za močnejši enotni trg  Ljubljana - Akt za enotni trg, ki ga je včeraj v Bruslju sprejela evropska komisija, predstavlja nov zagon na tem področju. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob sprejetju akta poudaril, da je bil enotni trg vedno gonilo evropskega gospodarskega razvoja in blaginje. Bolj kot kdaj koli prej je naš najboljši pripomoček za soočenje s krizo, zato je naš osnovni cilj močnejši enotni trg leta 2012, je dodal Barroso.  Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso (Foto: Thierry Monasse/STA) Enotni trg ostaja osrednji in glavni gospodarski vzvod EU, zaradi posledic finančne krize pa mora Unija hitro ukrepati, če želi okrepiti gospodarsko rast in ustvariti nova delovna mesta. Predlog prinaša usklajen odgovor na pomanjkljivosti notranjega trga za dosego modela trajne in vključujoče rasti. Komisija poziva vse akterje, zlasti države članice in evropski parlament, da osvojijo ta akcijski načrt s hitrim sprejetjem dvanajstih ključnih ukrepov do leta 2012, je pozval evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Omenjenih 12 vzvodov spodbujanja rasti, konkurenčnosti in socialnega napredka obsega mobilnost delavcev, financiranje za mala in srednja podjetja, varstvo potrošnikov, digitalne vsebine, davčno ureditev in vseevropska omrežja, ima za cilj poenostavljanje življenje vseh akterjev na enotnem trgu, tako podjetjem, državljanom, potrošnikom kot delavcem. Med pomembnejšimi vzvodi je zagotovo dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, ki jih je v EU 20 milijonov, saj ta zaradi pomanjkanja financiranja pogosto težko zaposlujejo, uvajajo nove izdelke ali krepijo svojo infrastrukturo. V okviru akta za enotni trg sta bila včeraj v razpravo dana dva zakonodajna predloga za enotni evropski patent. Ta sodi v sklop vzvoda za zagotavljanje pravic intelektualne lastnine in bi omogočil zmanjšanje stroškov za 80 odstotkov. Podjetja namreč za varovanje patenta v povprečju namenijo 32.000 evrov, od česar pomenijo stroški prevajanja kar 23.000 evrov. Cilj je izdaja prvih enotnih patentov v letu 2013.	Jan Bratanič	Dnevnik	2011-04-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042470498/posel/novice/1042470498	RBS bo uporabnikom omejevala uporabo konkurenčnih bankomatov	gospodarstvo, ekonomija	RBS bo uporabnikom omejevala uporabo konkurenčnih bankomatov  London - Škotska banka Royal Bank of Scotland (RBS) se je odločila nekaterim svojim uporabnikom onemogočiti uporabo bankomatov konkurenčnih bank.  Britanski banki Royal Bank of Scotland in Lloyds želita stranke pritegniti k dobičkonosnejšim dejavnostim bančnega poslovanja. (Foto: Reuters) Gre za lastnike osnovnih bančnih računov pri RBS, ki bodo po novem lahko uporabljali le okoli 8.000 bankomatov RBS, NatWest and Tesco znotraj poslovne skupine RBS Group. S to potezo se je banka pridružila konkurenčni banki Lloyds, obe banki pa si na ta način želita zmanjšati obseg svojih manj dobičkonostnih dejavnosti in stranke spodbuditi k uporabi donosnejših bančnih poti. Po besedah predstavnikov banke bo sprememba vplivala na okoli milijon strank oz. manj kot 10 odstotkov uporabniških računov. Obe banki sta se po finančnem zlomu leta 2008 znašli na robu propada in potrebovali obsežne injekcije davkoplačevalskega denarja. Tako je RBS s kar 83-odstotnim deležem največja britanska banka v državni lasti, tudi v Lloyds pa ima država 41-odstotno lastništvo. Napoved je, tudi zaradi velikega davkoplačevalskega prispevka pri reševanju obeh bank, spodbudila močno nasprotovanje javnosti. Tako se je v anketi, ki jo je izvedla konkurenčna finančna inštitucija Nationwide Building Society, proti ukrepu izreklo kar 73 odstotkov vprašanih, podpira pa ga le 9 odstotkov. Poteza pa bi lahko imela tudi dolgoročnejše vplive na bančno poslovanje. Po mnenju poznavalcev bi namreč lahko nakazovala prve korake v smeri omejevanja svobodnega bančništva, ki se ga je javnost navadila. Konkurenčni banki na britanskem trgu, ki se sicer uvrščata tudi med največje banke na svetu, HSBC in Banco Santander, podobnih ukrepov omejevanja uporabe bankomatov zaenkrat ne načrtujeta.	oj	Dnevnik	2011-09-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042409981/posel/novice/1042409981	Rotnik odhaja iz TEŠ s šestimi plačami	gospodarstvo, ekonomija	Rotnik odhaja iz TEŠ s šestimi plačami  Šoštanj - Nekdanji direktor TE Šoštanj Uroš Rotnik odhaja iz družbe, pri tem pa bo po dogovoru s svojim naslednikom Simonom Totom prejel odpravnino v višini šestih plač.  Uroš Rotnik (Foto: Matej Povše) To posledično pomeni, da bo Rotnik po zamenjavi bogatejši za skoraj 56.000 evrov bruto. Njegova mesečna plača je namreč znašala 90 odstotkov plače generalnega direktorja Holdinga slovenske elektrarne (HSE), ki po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu z vsemi dodatki znaša 10.339,14 evra. Po naših podatkih se je Rotnik z novim vodstvom TEŠ dogovoril o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja po tem, ko je ta zavrnil ponujeno pogodbo, po kateri bi ostal v TEŠ v sektorju vzdrževanja. Delovno razmerje naj bi Rotniku, ki naj bi nasprotoval temu, da bi nova pogodba o zaposlitvi vsebovala konkurenčno klavzulo, po sporazumu prenehalo na dan, ko so ga nadzorniki TEŠ odstavili s položaja (11. november). Tot je včeraj dogovor z Rotnikom, ki je TEŠ vodil od aprila 2003, potrdil, a njegove vsebine ni želel podrobneje komentirati.	Primož Cirman,Vesna Vuković	Dnevnik	2010-12-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042245294/posel/novice/1042245294	Švedska Ikea želi v Sloveniji graditi prodajni center	gospodarstvo, ekonomija	Švedska Ikea želi v Sloveniji graditi prodajni center  Ljubljana - Švedski proizvajalec pohištva Ikea želi v Sloveniji graditi prodajni center, je ob obisku v hrvaški Rugvici, kjer bo stala prva Ikeina trgovina v regiji, dejal predsednik uprave družbe Anders Dahlvig. Ikea je odločena dolgoročno vlagati v Slovenijo. Iščemo zemljišče, ki bi ustrezalo zahtevam pri gradnji nakupovalnega centra, je dejal.  Švedski proizvajalec pohištva Ikea želi v Sloveniji graditi prodajni center, je ob obisku v hrvaški Rugvici, kjer bo stala prva Ikeina trgovina v regiji. (Foto: Bojan Velikonja) Slovenija predstavlja strateško tržišče in v kratkem bo naš management skušal vzpostaviti dialog s slovensko vlado in ljubljanskimi mestnimi oblastmi, saj želimo naše želje čim prej konkretizirati v obliki investicije, je, kot so sporočili iz agencije Mmd, dejal Dahlvig. S postavitvijo trgovine bi ustvarili 500 novih delovnih mest. Dahlvig se je na Hrvaškem udeležil sestanka o širitvi na slovenski, hrvaški in srbski trg. Dahlvig in regionalni direktor podjetja za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo Dragan Skalušević sta si ogledala tudi zemljišče v občini Rugvica, kjer bo stala prva Ikeina trgovina v regiji. Ikea bo po pisanju ponedeljkovih Primorskih novic jeseni odprla novo trgovino v italijanskem Vilešu, in sicer ob hitri cesti, ki Gorico povezuje z avtocesto Trst - Benetke	sta	Dnevnik	2009-02-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042276241/posel/novice/1042276241	Bruselj odobril podaljšanje 12-milijardne sheme	gospodarstvo, ekonomija	Bruselj odobril podaljšanje 12-milijardne sheme  Ljubljana - Evropska komisija je včeraj odobrila šestmesečno podaljšanje 12 milijard evrov vredne poroštvene sheme za zadolževanje bank na finančnih ali medbančnih trgih. Gre za ukrep, na podlagi katerega lahko vse solventne banke v Sloveniji zaprosijo za državna poroštva pri pridobivanju dodatnih virov.  Doslej je država poroštvo v višini do 2,5 milijarde evrov odobrila Novi Ljubljanski banki, ki je pravkar sredi postopka izdaje obveznice. Za poroštvo je zaprosila tudi Abanka, vendar je po pojasnilih ministrstva za finance pred časom postopek zadolževanja začasno prekinila. Ta ukrep od sprejetja zakonodajnih podlag decembra lani tako še ni prinesel konkretnih finančnih učinkov. bah	Barbara Hren	Dnevnik	2009-06-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042484589/posel/novice/1042484589	Iskra Kondenzatorji zaradi nepravilnosti morala vrniti državno pomoč	gospodarstvo, ekonomija	Iskra Kondenzatorji zaradi nepravilnosti morala vrniti državno pomoč  Ljubljana - Semiška družba Iskra Kondenzatorji, ki je bila sredi lanskega leta pripojena h kranjski Iskri MIS, je morala zaradi ugotovljenih nepravilnosti državi od dobrega milijona evrov prejete državne pomoči vrniti okoli 73.000 evrov. Toda čeprav so ugotovili nepravilnosti, so na ministrstvu za gospodarstvo v prvi polovici letošnjega junija odločili, da se projekt financiranja nadaljuje.  Potem ko so zaposleni Iskre Kondenzatorji lani opozorili, da naj bi pri trošenju državne pomoči prihajalo do nepravilnosti, so na ministrstvu za gospodarstvo te sume potrdili. Toda kljub temu so na ministrstvu junija letos pogodbo o financiranju projekta obnovili. (Foto: Dragana Stanković) Sredi leta 2009 je v okviru javnega razpisa za spodbude za skupne razvojne investicijske projekte ministrstvo za gospodarstvo Iskri Kondenzatorji odobrilo državno pomoč. Da naj bi se v podjetju pri trošenju državnih sredstev dogajale nepravilnosti, so po naših informacijah ministrstvo opozorili zaposleni Iskre Kondenzatorji. Na podlagi nadzorstvenega postopka so konec maja 2010 sume o storjenih nepravilnostih potrdili, in sicer so stroški dela znašali 0,9 odstotka vrednosti upravičenih stroškov celotne operacije, so pojasnili na ministrstvu. V Iskri MIS so povedali, da je zaradi napak, ki so se nanašale na okoli 26.000 evrov sredstev (celotna vrednost projekta znaša slabe tri milijone evrov), septembra lani prišlo do odpovedi pogodbe. Težava je bila v neustreznem evidentiranju in vodenju dela zaposlenih pri projektu, ki ga je sofinancirala država, in drugih projektih. Do napak je prihajalo zaradi težav z našim informacijskim sistemom, napake pa je na žalost notranja revizija odkrila prepozno, razloge za nastale nepravilnosti utemeljujejo v Iskri MIS. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je morala Iskra Kondenzatorji vrniti 73.000 evrov, kar predstavlja do takrat prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi. Toda ker so v podjetju ocenjevali, da je bila odločitev o ustavitvi financiranja proizvodnje nesorazmerna in ker so projekt ocenjevali za potencialnega in pomembnega za prihodnji razvoj družbe, so se na sklep o ustavitvi financiranja pritožili. Na ministrstvu za gospodarstvo so ocenili, da je bila storjena minimalna napaka glede na celotno vrednost projekta, zato je konec letošnjega junija nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić podpisala odstop od razveljavitve pogodbe. Hkrati smo podpisali aneks za obnovitev pogodbe in podaljšanje projekta, pojasnjujejo v Iskri MIS. Na ministrstvu za gospodarstvo so dodali, da bodo pred izplačilom kakršnih koli sredstev izvedli izredni nadzor, ki bo preveril pravilnost izvedbe projekta. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Iskra MIS presegla načrte. Prihodki od prodaje so se povečali za 12,7 odstotka, na 56 milijonov evrov, denarni tok iz poslovanja se je povečal za 20 odstotkov, dobiček iz poslovanja za dobrih 12 odstotkov, čisti dobiček pa za 54,22 odstotka, na 1,48 milijona evrov. Iskra MIS je v lasti Iskre, v kateri okoli 80-odstotni lastniški delež obvladujeta Dušan Šešok in Jože Godec. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-11-02 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042315650/posel/novice/1042315650	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 18:20) vrednost sprememba (v %) DAX, Frankfurt 5804,82 2,07 Dow Jones, New York 10392,75 1,19 Nasdaq, New York 1809,37 1,16 S&P 500, New York 1109,41 1,46 FTSE, London 5382,67 1,63 Nikkei, Tokio 9791,18 0,21 ATX, Dunaj 2615,25 -0,68 MIB Index, Milano 23620,44 1,44 CAC 40, Pariz 3863,16 1,94 RTS, Moskva 1482,06 0,02 PX, Praga 1152,4 0,01 Euronext, Pariz 672,13 1,38 Vir: Reuters		Dnevnik	2009-11-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042364439/posel/novice/1042364439	Finetol v likvidnostnih težavah in pred novo dokapitalizacijo	gospodarstvo, ekonomija	Finetol v likvidnostnih težavah in pred novo dokapitalizacijo  Ljubljana - Družba Finetol, ena od ključnih družb iz poslovne skupine Nacionalna finančna družba, je, kot kaže, ponovno v finančnih težavah.  Simbolična slika. (Foto: Bojan Velikonja) Nadzorni svet družbe, ki ga od začetka tedna vodi Janko Kastelic, je namreč predsedniku uprave Finetola Franciju Strajnarju naložil, naj z odprodajo naložb, izterjavo terjatev in morebitno dokapitalizacijo skrbi za likvidnost. Kdaj načrtujejo novo dokapitalizacijo in katere naložbe nameravajo odprodati, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Izjave lahko dajeta le predsednik uprave ali nadzornega sveta, je bil kratek namestnik predsednika nadzornega sveta Finetola Zdenko Podlesnik. Kastelica in Strajnarja nam včeraj za komentar ni uspelo priklicati. Spomnimo, da so Etol, Hoteli Bernardin in Fidina pred kratkim Finetol že dokapitalizirali, a ne z denarjem, temveč z 10-odstotnim deležem NFD DZU, 7,3-odstotnim deležem Zvona Ena ID in delnicami Save. Konec aprila je imel Finetol za nekaj več kot 64 milijonov evrov premoženja in le okoli 21,5 milijona evrov kapitala, večino naložb pa so financirali s kratkoročnimi posojili, ki se iztekajo.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-06-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042514672/posel/novice/1042514672	AUKN: Rezultat Pošte Slovenije bremeni nizka cena delnic NKBM	gospodarstvo, ekonomija	AUKN: Rezultat Pošte Slovenije bremeni nizka cena delnic NKBM  Ljubljana - Slabši poslovni rezultat Pošte Slovenije zaradi slabitve naložbe v NKBM je rezultat trenutne nizke cene delnic banke, za katero so v prvi vrsti odgovorni organi NKBM, nanjo pa vplivajo tudi zahtevne razmere na trgu, so v odzivu na trditve, da poslovanje Pošte trpi zaradi sodelovanja v dokapitalizaciji NKBM, zapisali v AUKN.  (Foto: Maja Čepin) Pošta Slovenije je lani po še nerevidiranih podatkih ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 10,5 milijona evrov. V letu 2010 je Pošta Slovenije ustvarila 16,3 milijona evrov čistega dobička. Poslabšanje poslovnega izida družbe v primerjavi z letom 2010 je posledica slabitve naložbe v delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), saj je ta na čisti dobiček družbe vplivala v višini 9,9 milijona evrov, so po seji nadzornega sveta v ponedeljek sporočili iz Pošte Slovenije. V časniku Dnevnik so ob tem zapisali, da bi bil poslovni izid višji, s tem pa tudi izplačila dividend v državni proračun, če Pošti Slovenije lani ne bi bilo treba pod prisilo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) sodelovati v dokapitalizaciji NKBM s strani podjetij v državni lasti. Poleg Pošte sta takrat v dokapitalizaciji na zahtevo agencije sodelovali še Gen Energija in Elektro Slovenije, ta poteza AUKN pa je povzročila tako trenja znotraj takratne levosredinske vladne koalicije kot številne kritike v strokovni javnosti. Nova vlada je od AUKN zahtevala tudi poročilo o tej dokapitalizaciji. V AUKN so danes poudarili, da so slabitve Pošte Slovenije rezultat trenutno nizke tržne cene delnic NKBM, za katero so v prvi vrsti odgovorni organi banke, nanjo pa vplivajo tudi zahtevne razmere na mednarodnih in domačem kapitalskem trgu. Konkretnih poslovnih odločitev, ki so pripeljali do tega položaja, ni sprejemala agencija, opozarjajo. V AUKN poudarjajo, da želijo s predlagano zamenjavo nadzornikov NKBM vzpostaviti zdrave temelje za uspešnejše poslovanje banke, ki temelji tudi na zaupanju, da se banko vodi in upravlja v skladu z najvišjimi poslovnimi in etičnimi standardi. Ob tem pojasnjujejo, da ima država skupaj v lasti 51-odstotni delež v NKBM in tega deleža ne bo prodala po trenutni tržni ceni. Zanimanje investitorjev lahko po njihovi oceni povečajo tudi pospešeni načrti države pri privatizaciji banke, saj bo v prihodnje predvidoma državni delež v banki zmanjšan na raven 25 odstotkov in eno delnico. Če bo DZ sprejel odločitev o prodaji NKBM, bo po navedbah AUKN organiziran tudi mednarodni javni razpis s ciljem izbora najboljšega ponudnika. Takrat se bo pokazal tudi rezultat odločitve agencije glede ohranitve večinskega deleža v NKBM, pravijo v AUKN. Pri tem zagotavljajo, da je agencija dokapitalizacijo izvedla na temelju izvedenih cenitev in poglobljene analize nesodelovanja države pri njej, kar je predhodno tako vladi kot medijem podrobno predstavila. Dokapitalizacija je bila izvedena tudi na podoben način kot 300 milijonska dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke (NLB) iz junija 2008, še dodajajo. Pri tej je večjo količino delnic največje slovenske banke po 334 evrov za delnico vpisala cela vrsta državnih podjetij, kot so Zavarovalnica Triglav, DSU, Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba, Elektro Slovenija, Dravske elektrarne, Savske elektrarne, Soške elektrarne, Rudnik Trbovlje Hrastnik, Geoplin, Istrabenz, Te-Tol Ljubljana in Telekom Slovenije.	sta	Dnevnik	2012-03-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/288708/posel/novice/288708	Medaljon in Avtotehna v prevzem Zlate Monete II	gospodarstvo, ekonomija	Medaljon in Avtotehna v prevzem Zlate Monete II  Ljubljana - Medaljon in Avtotehna sta včeraj objavila namero za prevzem Zlate Monete II, ki jo vodi Peter Zorič. Kot pojasnjujejo naši viri, so se v Avtotehni in Medaljonu za prevzem odločili predvsem zaradi napovedanih sprememb zakona o prevzemih in bančništvu, ki bodo strožje urejale financiranje prevzemov.  Da so s prevzemom pohiteli, dokazuje tudi izjava generalnega direktorja Avtotehne Jordana Kocjančiča, ki nam je še pred dvema tednoma, ko smo ga spraševali o nakupu 13-odstotnega deleža Radenske v Zlati Moneti II, zatrjeval, da lastništva ne nameravajo povečati niti ne načrtujejo prevzema. Koliko bosta Avtotehna in Medaljon ponudila za delnico Zlate Monete II, Kocjančič ni hotel razkriti. Povedal je le, da v Zlato Moneto II vstopajo kot portfeljski vlagatelj . Brez dvoma se bodo s prevzemom Monete družbe blizu Probanke dodatno lastniško zaprle. Probankini menedžerji na čelu z Romano Pajenk so namreč prek družbe Profectus lastniki Medaljona, medtem ko družbe blizu Probanke in vodilnih v Avtotehni skoraj v celoti obvladujejo tudi lastništvo Avtotehne. V zadnjih mesecih je tudi sicer Probanka kopičila delnice Zlate Monete II, kot trdijo naši viri, pa imata prevzemnika zagotovljen že okoli 75-odstotni delež tarče, kar Kocjančič zanika.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2007-12-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042334619/posel/novice/1042334619	Nemška trgovina na drobno zabeležila 1,8 odstotni padec prodaje	gospodarstvo, ekonomija	Nemška trgovina na drobno zabeležila 1,8 odstotni padec prodaje  Wiesbaden - V Nemčiji je trgovina na drobno lani v primerjavi z letom 2008 po podatkih državnega statističnega urada zabeležila 1,8-odstotni padec. Padca niso preprečili niti božični nakupi nemških potrošnikov, je pa številka boljša od ocene iz prejšnjega meseca, ki je na medletni ravni predvidela dvoodstotni padec.  Fotografija je simbolična. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Decembra lani se je obseg prodaje v nemški trgovini na drobno glede na predhodni mesec zvišal za 0,8 odstotka, kar je manj od pričakovanega. V primerjavi z decembrom 2008 pa je bila prodaja v lanskem zadnjem mesecu manjša za 2,5 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Decembrska rast prodaje kaže, da so nemški potrošniki odprli svoje denarnice za božične nakupe kljub znižanju prihodkov ter bojaznim pred nadaljnjo rastjo števila brezposelnih, je za nemško tiskovno agencijo dpa komentiral analitik pri banki Unicredit Alexander Koch. Prodaja hrane, pijače in tobačnih izdelkov je bila decembra sicer pol odstotka nižja kot leto prej. Prodaja neživilskih izdelkov se je znižala za 3,3 odstotka, k temu pa je največ pripomogel 2,2-odstotni padec prodaje tekstila, oblačil, obutve in usnjenih izdelkov. Tudi leto 2010 bo težko za trgovce. Posledice krize nas bodo spremljale še potem, ko bodo ostale panoge že dolgo beležile rast, je danes v Berlinu povedal Stefan Genth iz združenja nemških trgovcev HDE. Kljub temu pa letos ni pričakovati dodatnega upada prodaje.	STA	Dnevnik	2010-02-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042380921/posel/novice/1042380921	Skupščina Gorenjskega tiska o poslovanju, v torek pa o prenosu	gospodarstvo, ekonomija	Skupščina Gorenjskega tiska o poslovanju, v torek pa o prenosu  Kranj - Lastniki Gorenjskega tiska so na današnji skupščini upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za minulo leto ter sklenili bilančni dobiček prenesti v rezerve. Skupščina je dala soglasje k sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega obrata za proizvodnjo tiskovin na novo podjetje. O prenosu dejavnosti tiskarstva pa bodo lastniki odločali v torek.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Na današnji skupščini so sklenili, da se bilančni dobiček v višini skoraj 3,8 milijona evrov razporedi v druge rezerve iz dobička. Kot revizorja za tekoče leto so delničarji imenovali podjetje za revidiranje KPMG Slovenija, sprejeli pa so tudi spremembe statuta družbe zaradi uskladitve z zakonskimi določili. V skladu s spremembo statuta se bo zmanjšalo število članov nadzornega sveta in sicer bodo s funkcije odpoklicali Matjaža Satlerja in Tino Bačič iz MSIN, družbe za svetovanje in investiranje. Kot so za STA potrdili v Gorenjskem tisku, so lastniki na skupščini potrdili predlagane sklepe. To tudi ni presenetljivo, saj več kot 90 odstotkov lastniškega deleža prek povezanih družb obvladujeta Matjaž Satler in Marko Mohar, ki imata večinski delež tudi v EGP (Embalažno grafično podjetje) Škofja Loka. Zato so se v javnosti pojavila ugibanja, da bodo v prihodnje dejavnosti obeh podjetij združili. Pogodba o izčlenitvi in prenosu dela premoženja Gorenjskega tiska, ki je namenjen tiskarstvu in proizvodnji papirja ter izdelkov, na družbo ADM iz Grosupljega, je bila sklenjena že 24. junija. Delničarji pa bodo v torek na še eni skupščini odločali o soglasju, ki je pomemben za realizacijo pogodbe. V skladu s tem soglasjem bo tiskarska dejavnost kranjskega podjetja prešla na družbo ADM - trgovina, inženiring in proizvodnja, za katero je pred sodnim registrom v teku postopek za registracijo spremembe firme in sedeža v Gorenjski tisk - storitve, tiskarna in knjigoveznica s sedežem na istem naslovu kot Gorenjski tisk. S tem 100-odstotno lastništvo te hčerinske družbe prevzema Gorenjski tisk, ki zaposluje okrog 150 ljudi.	sta	Dnevnik	2010-08-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042335009/posel/novice/1042335009	Minister Golobič je danes obiskal gorenjske gospodarstvenike	gospodarstvo, ekonomija	Minister Golobič je danes obiskal gorenjske gospodarstvenike  kranj - Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je skupaj s predstavniki visokošolskega in gospodarskega ministrstva ter predstavnikom SID Banke v okviru regijskih posvetov danes obiskal Gorenjsko. Kot je dejal, je po 20-letni stagnaciji sredstev treba začeti krepiti razvojno-raziskovalno področje v slovenskem gospodarstvu.  Minister Gregor Golobič (Foto: Luka Cjuha) Direktorica Območne zbornice Gorenjske Jadranka Švarc je pojasnila, da Slovenija čuti posledice krize še bolj kot članice EU, ker nismo dovolj vlagali v znanje in razvoj ter visoko tehnologijo . Omenila je, da je bilo na Gorenjskem konec decembra lani skoraj 7000 brezposelnih. Golobič pa je dejal, da bo letošnje leto težko, saj je očitno, da so scenariji bolj pesimistični kot optimistični, in kaže, da hitrega obrata navzgor ne bo. Temu se po njegovem pridružuje še spoznanje, da je Slovenija skozi krizo močno izkusila posledice preteklih opuščenih dejanj ali napak. Od konca 80. let praktično ni bilo materialno podprtega koraka v smeri večje podpore razvojno-raziskovalnim aktivnostim in inovacijam, je dejal ter spomnil, da beležimo od takrat naprej stagnacijo sredstev. Nekatera podjetja so se tega po njegovih besedah izrazito zavedala, v mnogih primerih pa so podjetja dajala več poudarka na intenziviranju proizvodnje, ne pa ustvarjanju dodane vrednosti. To se je izrazito pokazalo v minulem letu, je še dejal minister. Ob tem je omenil, da smo v Sloveniji lani zabeležili premik v vlaganju v raziskave in razvoj, in sicer z dolgoletnih 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 0,75 odstotka BDP. Po načrtih naj bi se ta raven letos dvignila na 0,85 odstotka BDP, do leta 2012 pa načrtujejo en odstotek. Golobič je še dejal, da želijo znotraj vlade doseči dogovor, da se pri projektih za črpanje evropskih sredstev, kjer obstaja verjetnost, da ne bodo pravočasno pripravljeni, razporedijo na področje raziskav in razvoja. Ta debata bo letos zelo prisotna, je poudaril. Sicer pa vlada po njegovih besedah intenzivno razmišlja o okrepitvi instrumentov pridobivanja povratnih sredstev. Poudaril je še, da država davčnih obremenitev ne more povečevati, na drugi strani pa mora bolj kot kdaj koli zmanjšati svoje javne izdatke oz. preprečiti njihovo naraščanje. To je debata izhodne strategije, je dejal ter dodal, da sami poudarjajo, da se ne varčuje tam, kjer je perspektiva - torej v vlaganju v znanje, inovacijski potencial, raziskave in razvoj. Pojasnil je tudi, da so lani tako na visokošolskem kot tudi gospodarskem ministrstvu praktično porabili vsa sredstva za celotno perspektivo do leta 2013, pri čemer je nekaj ostalo le še na gospodarskem ministrstvu, in sicer za gospodarska središča. Omenil je še, da so po lanskih posvetih na podlagi sugestij skušali spremeniti dostopnost poenostavitve tehničnih vidikov razpisov. In nekaj tega so tudi uspeli doseči, je še dejal. Kot je znano, je visokošolsko ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo ter območnimi gospodarskimi zbornicami niz posvetov z gospodarstveniki po slovenskih regijah začelo že v začetku minulega leta, letošnji niz posvetov pa je namenjen kritičnemu preverjanju stanja javnih razpisov, namenjenih gospodarstvu, protikriznim ukrepom vlade ter razpravam, namenjenim boljšemu sodelovanju med gospodarstvom in znanostjo. Današnji posvet je šesti v vrsti dvanajstih, v okviru katerih se je minister Golobič srečal s slovenskimi gospodarstveniki.	sta	Dnevnik	2010-02-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/322439/posel/novice/322439	Cena za delnico Pozavarovalnice Sava bo verjetno 28 evrov	gospodarstvo, ekonomija	Cena za delnico Pozavarovalnice Sava bo verjetno 28 evrov  Ljubljana - Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta javno ponudbo delnic pozavarovalnice podaljšali do petka. Ponudbena cena za delnico bo glede na doslej izkazan interes verjetno na spodnji meji razpona, določenega med 28 in 38 evri, in bo tako po vsej verjetnosti znašala 28 evrov, je povedal direktor Soda Marko Pogačnik.  Marko Pogačnik (Foto: Domen Grögl) Agencija za trg vrednostih papirjev je danes potrdila dodatek k prospektu za ponudbo delnic Pozavarovalnice Sava. Ta se bo za male vlagatelje podaljšala od srede, 28. maja, do četrtka, 29. maja, za dobro poučene vlagatelje pa od srede, 28. maja, do petka, 30. maja, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Pogačnik. Dodatek k prospektu predvideva, da bo posameznim dobro poučenim vlagateljem lahko dodeljenih toliko ponujenih delnic, da bi njihova udeležba v osnovnem kapitalu pozavarovalnice po izvedbi povečanja osnovnega kapitala presegala 10 odstotkov. Obstaja tudi možnost, da bo Sod po končani javni ponudbi delnic Pozavarovalnice Save skupaj s povezanimi družbami, ki so v posredni ali neposredni lasti države, v njej obdržal več kot 50-odstotni delež, je še opozoril Pogačnik.	agencije,pb	Dnevnik	2008-05-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042524805/posel/novice/1042524805	Korelič bankirjem in lastnikom: Brez dogovora gre Intereuropa v stečaj	gospodarstvo, ekonomija	Korelič bankirjem in lastnikom: Brez dogovora gre Intereuropa v stečaj  Ljubljana - Če lastniki in banke najkasneje do septembra ne bodo dosegli dokončnega dogovora, bo Intereuropa končala v stečaju, čeprav iz tekočega poslovanja posluje z dobičkom, nam je po včerajšnji seji povedal predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič.  Predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič je včeraj banke in največje lastnike Intereurope postavil pred dejstvo. Če se banke med seboj in z lastniki ne bodo dogovorile o sanaciji Intereurope, bo ta končala v stečaju, čeprav tekoče posluje z dobičkom. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika) Od trenutnih lastnikov (Luka Koper, Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba...) je neodgovorno, da bežijo od svoje odgovornosti in v dokapitalizacijo ne želijo vložiti ničesar, hkrati pa želijo ohraniti lastniški vpliv, nam je včeraj še povedal Korelič. Korelič pa včeraj ni bil kritičen le do lastnikov, temveč tudi do bančnih upnic Intereurope. Unicredit, SKB, SID banka, NLB, Gorenjska banka, Raiffeisen banka, Banka Koper in NKBM se že več kot leto dni pogovarjajo o smernicah in potrebnih ukrepih finančnega prestrukturiranja ter iskanju soglasja s sedanjimi večjimi lastniki družbe, seveda v interesu poplačila posojil, čeprav so vsa posojila zavarovana s premoženjem Intereurope, je v javnem pismu včeraj zapisal Korelič. Kot smo razkrili v Dnevniku, so banke upnice v kapital Intereurope pripravljene pretvoriti do največ 30 milijonov evrov posojil, kar pa je občutno premalo. Glede na trenutni obseg poslovanja je namreč Intereuropa zmožna financirati največ okoli 90 milijonov evrov posojil, kar pomeni, da bi morale banke v njen kapital pretvoriti vsaj 50 milijonov evrov posojil. Toda pri tem je upoštevana tudi prodaja moskovskega logističnega centra Čehov. Prav različna zavarovanja in nestrinjanja o tem, komu bi pripadla kupnina od ruske naložbe, so tudi ključni razlogi, zakaj se banke niti med seboj ne morejo dogovoriti o sanaciji Intereurope. Večina bank namreč zahteva, da se pogoji zavarovanja izenačijo za vse, medtem ko naj bi zlasti Unicredit (ta naj bi bila med najbolje zavarovanimi bankami) temu nasprotovala. Bistvenega napredka pa za zdaj ni niti pri pogajanjih med bankami in lastniki. Čeprav so se ti že dogovorili o pogojih in ceni dokapitalizacijske delnice (ena delnica za en evro terjatev), pa sporazuma, po katerem bi imeli tudi sedanji lastniki določeno vlogo pri pogajanjih z bodočimi lastniki, še niso sklenili. Obstoječi lastniki namreč od bank zahtevajo, da v sporazum vključijo tudi minimalno prodajno ceno, vendar se banke temu upirajo, saj bi jim finančne koristi prinesla že prodaja Intereurope po ceni en evro za delnico. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2012-04-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042393248/posel/novice/1042393248	Sodišče zavrnilo Zlato Moneto II in Center Naložbe	gospodarstvo, ekonomija	Sodišče zavrnilo Zlato Moneto II in Center Naložbe   Sodišče zavrnilo Zlato Moneto II in Center Naložbe Okrožno sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo Centra Naložb in Zlate Monete II, ki sta zatrjevala, da Pivovarna Union, Delo in Radenska ne bi smele biti v upniškem odboru Infonda Holdinga.Padec obsega trgovine na drobno Obseg trgovine na drobno se je v Sloveniji avgusta zmanjšal za 2,6 odstotka, kar je največji padec takoj za Avstrijo. Na območju evra pa se je trgovina na drobno avgusta v mesečni primerjavi znižala za 0,4 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka.Prevozniki zaradi stavke javnega sektorja ob milijone evrov Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je stavka javnega sektorja slovenskemu gospodarstvu povzročila že večmilijonsko škodo. V GZS govorijo o dveh milijonih evrov škode na dan, v OZS pa o vsaj petih ali šestih milijonih evrov. Najbolj seveda trpijo prevozniška podjetja.Vinogradnikom povzročal preglavice septembrski dež Po ugodnem vremenu so si slovenski vinogradniki obetali boljši letnik, vendar so ekstremne padavine v septembru vplivale na to, da letnik ne bo po njihovih željah, je dejal strokovni tajnik odbora za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Andrej Rebernišek in dodal, da so trgatve večinoma že pri koncu.Delavci Toma še vedno brez plač, Tomip v stečaj Zaposleni v družbi Tom iz Mokronoga so, čeprav vodstvu ni uspelo zagotoviti avgustovskih plač za vse zaposlene, do ponedeljka prekinili stavko, tako da se del zaposlenih v sredo vrača na delo. Vladni odbor za gospodarstvo pa je včeraj soglašal s stečajem invalidskega podjetja Tomip iz Slovenj Gradca, ki sodi v skupino Tom in zaposluje 37 invalidov.Železnice s 3,7 milijona evrov izgube iz poslovanja Slovenske železnice so do konca avgusta ustvarile 3,7 milijona evrov izgube iz poslovanja, kar je precej bolje od načrtov, saj so železnice za to obdobje načrtovale 16 milijonov evrov izgube iz poslovanja. Poslovanje Slovenskih železnic se tako očitno izboljšuje. Denarni tok iz poslovanja je v prvih osmih mesecih letos znašal 19,2 milijona evrov, načrtovan pa je bil v višini slabih sedmih milijonov evrov.Sava Re s četrto članico uprave Nadzorniki Pozavarovalnice Sava so na včerajšnji seji za četrtega člana uprave družbe za področje financ, računovodstva in notranje revizije imenovali Matejo Treven, ki je doslej zastopala lastnika kot članica nadzornega sveta.Pripravila Jan Bratanič in STA		Dnevnik	2010-10-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042404332/posel/novice/1042404332	Delavci mokronoškega Toma, ki stavkajo že od 27. septembra, še vedno brez plač	gospodarstvo, ekonomija	Delavci mokronoškega Toma, ki stavkajo že od 27. septembra, še vedno brez plač  Mokronog - Delavci mokronoškega Toma, ki zaradi zaostalih izplačil s prekinitvami stavkajo od 27. septembra, več dni tudi na domu, vse do danes niso dočakali za ta teden obljubljenih plač. V ponedeljek se bodo vnovič zbrali v tovarni in od uprave, ki se naj bi se že strinjala s stečajem, terjali pojasnila, je pojasnila Tomova sindikalistka Andreja Žago.  Delavci mokronoškega Toma (Foto: Dragana Stanković) Po njenih besedah je sedaj tudi uprava verjetno spoznala, da je za mokronoško pohištveno podjetje in njegove delavce stečaj edina rešitev. Denarja kljub številnim obljubam predsednika upravnega odbora Bruna Gričarja ni, neuradno pa naj bi tudi uprava razmišljala o stečaju, je poudarila Žagova. Kot je minuli ponedeljek po drugem zboru stavkajočih povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt, so se Tomovi delavci takrat z upravo dogovorili, da bodo ob obljubljenem torkovem ali sredinem izplačilu stavko prekinili. Peti delovni dan po izplačilu pa naj bi uprava delavcem predstavila stanje v podjetju in morebitne rešitve. V ponedeljek so se tudi stavkajoči in predsednik upravnega odbora Gričar dogovorili o izplačilu septembrske plače in preostale tretjine julijske za vse in v celoti, zaostalo polovico regresa pa bi zanemarili, so sklenili, a je uprava lastne obljube vnovič snedla, je danes potrdila Maroltova.	sta	Dnevnik	2010-11-19 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042319882/posel/novice/1042319882	Velana ustanavlja novo podjetje	gospodarstvo, ekonomija	Velana ustanavlja novo podjetje  Ljubljana - Družba Velana je skupaj s kočevskima podjetjema Recinko in Ona D ustanovila podjetje Velana Pro. V njem ima Velana 48,75-odstotni lastniški delež, Recinko 45-odstotnega, Ona D pa 6,25-odstotni lastniški delež.  V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Velana ustvarila 3,5 milijona evrov prihodkov iz poslovanja. (Foto: Matej Povše) Ker predsednik uprave in pomemben lastnik Velane Leopold Poljanšek že dalj časa načrtuje selitev proizvodnje ob Šmartinski cesti v Ljubljani, kjer naj bi namesto tovarne v prihodnosti stali stanovanjski objekti, se zastavlja vprašanje, ali ne predstavlja ustanovitev novega podjetja priprave terena za selitev proizvodnje. Poljanšek to ostro zanika: Res je, da bi proizvodnjo z veseljem preselil, vendar v tem trenutku na trgu ni kupcev za nepremičnino. Čeprav ugodno oddajamo poslovne in skladiščne prostore Velane, ki jih ne potrebujemo, imamo precejšnje težave z iskanjem najemnikov, pojasnjuje Poljanšek. Po njegovih besedah so se za ustanovitev mešanega podjetja odločili, ker z Recinkom že nekaj let sodelujejo pri izdelavi zaves in ker so se odločili, da bodo zdaj skupaj tržili določene proizvode. Podobno nam je pojasnil tudi direktor Recinka Branko Merhar: Skupno podjetje smo ustanovili, ker želimo poglobiti sodelovanje. Tako kot Poljanšek tudi Merhar zanika, da bi Velana selila proizvodnjo v Kočevje, kjer je sedež Recinka. Po Poljanškovih besedah je nadzorni svet Velane pred dnevi od uprave zahteval, naj takoj pripravi predlog za sanacijo in reorganizacijo družbe. Eden od ukrepov sanacijskega načrta je tudi, da smo skupaj s poslovnimi partnerji ustanovili novo podjetje, dodaja. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Velana ustvarila 3,5 milijona evrov prihodkov iz poslovanja. Medtem ko je izguba iz poslovanja v obravnavanem obdobju znašala 1,46 milijona evrov, je bila celotna izguba 1,6 milijona evrov.	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-12-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042418965/posel/novice/1042418965	Za obstoj TVM odpadla tudi možnost vstopa Kada v podjetje	gospodarstvo, ekonomija	Za obstoj TVM odpadla tudi možnost vstopa Kada v podjetje  Maribor - Okoli 140 zaposlenih v Tovarni vozil Maribor (TVM) je danes nestrpno pričakovalo informacije iz Ljubljane o tem, ali so se njihovi lastniki, družba Viator & Vektor, morda uspeli dogovoriti s Kadom za lastniški vstop slednjega v podjetje. Prvi sindikalist in vodja stavkovnega odbora Franjo Trojner je že izvedel, da tudi iz te možnosti ne bo nič.  TVM izdeluje nizkopodne avtobuse. (Foto: Tomaž Klipšteter) Kot je dejal za STA, se je pogovarjal z izvršnim direktorjem Posebne družba za podjetniško svetovanje Matejem Golobom Matzelejem, ki mu je potrdil, da je danes vzpostavil stik z Viator & Vektorjem, vendar se v pogovoru niso našli . Enostavno s svojimi poslovnimi odločitvami niso prišli skupaj. Kot razumem, je zgodba, kar se tega tiče zaključena, to pa pomeni, da smo spet sami s svojimi težavami, je dejal Trojner, ki je še dodal, da se bodo zaposleni morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti kako naprej, čeprav trenutno ne pozna nobene nove alternative.Usoda delavcev mariborskega podjetja je popolna uganka Sicer pa je prvi mož Viator & Vektorja Zdenko Pavček ob sredinem obisku v mariborskem podjetju dejal, da so pismo o nameri za lastniški vstop v TVM podpisali z enim od arabskih poslovnih partnerjev, a ta naj ne bi bil dovolj zavezujoč. Za danes je napovedal pogovore z bankami za zagotovitev bančnih garancij, a za zdaj ni znano, ali je pri tem imel kaj uspeha. Iz uprave Viator & Vektorja so danes sporočili le, da v zvezi s TVM izjav ne morejo dati. Usoda delavcev mariborskega proizvajalca nizkopodnih avtobusov, ki stavkajo že od začetka leta, je tako znova popolna neznanka. V sredo so sicer vendarle dobili poplačano razliko med decembra nakazano akontacijo novembrske plače do polne plače, poplačane so bile tudi jubilejne plače. Še vedno ostaja neporavnanih okoli 300 evrov lanskega regresa in cela decembrska plača, delavci pa od danes stavkajo na svojih domovih.	sta	Dnevnik	2011-01-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/321274/posel/novice/321274	Skupina Lesnina podvojila dobiček	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Lesnina podvojila dobiček  Ljubljana - Skupina Lesnina, ki jo vodi Bojan Papič, je v minulem letu ustvarila kar 175 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dobro četrtino več kot leto pred tem. Kot je razvidno iz pregleda bilanc, se je Lesnina lani soočala predvsem z visoko rastjo stroškov materiala in storitev, izid iz financiranja pa je bil za kar 90 odstotkov nižji kot leta 2006.  Kljub temu se je čisti dobiček Skupine Lesnina več kot podvojil, na 15,6 milijona evrov, medtem ko je bila rast dobička iz poslovanja 81-odstotna. Na rast dobička je na drugi strani pozitivno vplivala manjša amortizacija in odpisi, kar je k dobičku iz poslovanja prispevalo okoli štiri milijone evrov. Za letošnje leto so si v Lesnini zadali odprtje 40.000 kvadratnih metrov prodajnih površin v Zagrebu, med njihove načrte pa je vključeno tudi povečanje prodaje na prodajalca za deset odstotkov. V Sloveniji naj bi na obstoječih prodajnih površinah dosegli 10-odstotno rast glede na minulo leto, na Hrvaškem pa še za pet odstotnih točk višjo rast. Po predlogu uprave in nadzornega sveta naj bi letos Lesnina za izplačilo dividend namenila 1,6 milijona evrov oziroma 21 evrov za delnico, preostalih 28,5 milijona evrov pa naj bi ostalo nespremenjenih. Poleg tega bo uprava z nadzornim svetom delničarjem predlagala še, da se nadzornikom izplača 48.000 evrov nagrade.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-05-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042372129/posel/novice/1042372129	Delničarji Leka za dividende namenili 80 milijonov evrov	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji Leka za dividende namenili 80 milijonov evrov  Ljubljana - Delničarji farmacevtske družbe Lek, ki je del Novartisove skupine proizvajalcev generičnih zdravil Sandoz, so na ponedeljkovi skupščini soglašali, da se od 83,7 milijona evrov bilančnega dobička za lani za dividende nameni 80 milijonov evrov. Preostali bilančni dobiček bo ostal nerazporejen, so sporočili iz Leka.  (Foto: Matej Povše) Kot so pojasnili, je Novartis usmerjen v tako dividendno politiko, ki omogoča nadaljnji razvoj družb znotraj Novartisa. Tako je tudi v primeru Leka, saj je Novartis v letih 2003 do danes v Slovenijo vložil prek 900 milijonov evrov. Od tega je bila skoraj polovica sredstev namenjenih vlaganjem v razvoj in raziskave, so poudarili v družbi. Ob tem so navedli, da število razvojnih projektov v Leku od leta 2002 narašča in da trenutno v Sandozovem razvojnem centru v Ljubljani teče več kot 200 projektov. Poleg vlaganj v razvoj je Novartis v Sloveniji vlagal tudi v posodobitve in širitve proizvodnih zmogljivosti v Ljubljani, Mengšu, Prevaljah in Lendavi, so dodali. Delničarji so na skupščini iz nadzornega sveta odpoklicali Andreasa Rummelta, ki se je januarja odločil, da bo svojo poklicno pot nadaljeval zunaj Novartisa, in za člana nadzornega sveta Leka za obdobje štirih let imenovali predsednika uprave Sandoza Jeffreya Georgea.	sta	Dnevnik	2010-07-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042331229/posel/novice/1042331229	Svetelšek pričakuje obnovitev pogovorov z upnicami Istrabenza	gospodarstvo, ekonomija	Svetelšek pričakuje obnovitev pogovorov z upnicami Istrabenza  Ljubljana - Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek od nove uprave Istrabenza, ki jo vodi Tomaž Berločnik, pričakuje maksimiziranje vrednosti družb, ki jih bo treba prodati s ciljem poravnave dolgov do bank upnic. Napovedal je tudi obnovo pogovorov z bankami upnicami koprske družbe.  Aleksander Svetelšek. (Foto: Jaka Adamič) Z novim vodstvom Istrabenza in bankami upnicami bomo obnovili pogovore in skušali rešitev za Istrabenz približati prostovoljni poravnavi, je danes na novinarski konferenci, namenjeni napovedim letošnjega poslovanja skupine Petrol, dejal Svetelšek. Prvi mož Petrola - družba je z nekaj več kot 30-odstotnim deležem največja posamična lastnica Istrabenza - je spomnil, da so bili lastniki, vodstvo Istrabenza in upnice blizu dogovora o prostovoljni poravnavi. Vsi se zavedamo, da je treba pogovore obnoviti, je zatrdil. Delo nadzornega sveta Istrabenza, ki ga vodi Janez Grošelj, Svetelšek ocenjuje kot dobro, sam pa si mesta v nadzornem svetu ne bi želel, saj, kot pravi, ima dovolj dela s Petrolom. Nadzorni svet Istrabenza ostaja v sestavi, kot je, je zatrdil Svetelšek. Istrabenz od 15. januarja vodi Tomaž Berločnik, potem ko je nadzorni svet družbe sprejel odstopno izjavo Bogdana Topiča. Ta je po Svetelškovih besedah izgubil zaupanje Petrola, saj se z njim ni dalo sodelovati v smislu, da bi lahko verjel, da se bo držal dogovorjenih stvari .	sta	Dnevnik	2010-01-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042433416/posel/novice/1042433416	Skupina Riko bi gradila hotel v Rusiji	gospodarstvo, ekonomija	Skupina Riko bi gradila hotel v Rusiji   Skupina Riko bi gradila hotel v Rusiji Skupina Riko, ki jo vodi Janez Škrabec, naj bi v prihodnjih tednih podpisala dogovor o gradnji 160 milijonov evrov vrednega hotela v Moskvi. Po poročanju hrvaških spletnih medijev so o projektu, ki je del priprav za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2018, govorili ob obisku ruskega premierja Vladimirja Putina v Sloveniji. Zvona vložila predlog za prisilno poravnavo Upravi Zvona ena Holdinga in Zvona dva Holdinga sta na okrožno sodišče v Mariboru v sredo vložili predlog za prisilno poravnavo. Kakšno poplačilo ponujata holdinga, ki ju posredno obvladuje mariborska nadškofija, bo znano v naslednjih dneh.Goričan prodaja Zdravilišče Rogaška Predsednik uprave Zdravilišča Rogaška Matej Goričan je včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil, da prodaja svoj celotni 20-odstotni delež družbe. Delničarji Zdravilišča Rogaška pa so na skupščini podprli predlog za 50-odstotno dokapitalizacijo, s katero nameravajo zbrati do 1,3 milijona evrov svežega kapitala. Vlada potrdila dokapitalizacijo Darsa Vlada je včeraj odločila, da bo z Darsom sklenila pogodbo o odstopu terjatev v osnovni kapital. Odločitev, da se s stvarnim vložkom v višini 2,3 milijarde evrov dokapitalizira Dars, je sicer že 14. marca kot skupščina Darsa sprejela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Jožica Palčič v upravo KD Življenje Z današnjim dnem se bo upravi KD Življenje pridružila Jožica Palčič. Ta je dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor dobila včeraj, v upravi zavarovalnice pa bo zadolžena za informacijsko tehnologijo, računovodstvo, finance in kontroling.Diplomatske pisarne na voljo poslovnežem Ministrstvo za zunanje zadeve bo predstavnikom slovenskih podjetij v uporabo ponudilo svoje poslovne pisarne v tujini. Trenutno je poslovnežem na voljo pisarna v Moskvi, v kratkem pa bodo na voljo še pisarne v New Delhiju, Istanbulu in Šanghaju. Slovenska diplomatska mreža ima na voljo 57 diplomatskih predstavništev in konzulatov. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije bo medtem zaprla predstavništvi v Sao Paulu in Milanu.Subvencije za samozaposlitve porabljene Zavod za zaposlovanje je porabil vsa sredstva, ki so bila za letos predvidena za subvencije za samozaposlitev - 17 milijonov evrov - zato je podeljevanje subvencij v višini 4500 evrov začasno ustavil. V prvih treh mesecih letos so v ukrep na novo vključili 3528 oseb, od tega so 1146 osebam že izplačali subvencijo, v postopkih izplačila je 982 subvencij, 1400 oseb pa je v postopku samozaposlitve.Hidria v hibridnih pogonih Volkswagna Hidria bo s serijsko aplikacijo lamel električnega stroja za hibridni pogon odslej prisotna tudi v vozilih nemškega proizvajalca Volkswagen. Serijska proizvodnja izdelka, ki je bil razvit v sodelovanju med kupcem in strokovnjaki Hidrie Bausch, se bo začela predvidoma novembra. V začetni fazi bo obseg proizvodnje znašal približno 15.000 sistemov na leto, v prihodnjih letih pa se bo obseg predvidoma povečal na 50.000 sistemov na leto.KB 1909 četrtinska lastnica KDD Italijanska finančna družba KB 1909 je povečala svoj lastniški delež v Centralni klirinško depotni družbi KDD z 12,5 na 24,8 odstotka. Od koga je KB 1909 kupila dobrih 12 odstotkov KDD, bo znano v prihodnjih dneh, natanko tak paket delnic pa je imela do včeraj družba Triglav DZU.Datalab v cepitev delnic Zaradi načrtovane cepitve delnic bo od prihodnjega ponedeljka do vključno četrtka ustavljeno trgovanje z delnicami družbe Datalab. Delničarji so namreč na zadnji skupščini odločili, da se delnice Datalaba razcepijo v razmerju 1 proti 15.Skupina Juteks z izgubo Skupina Juteks je lani ustvarila 8,5 milijona evrov čiste izgube, kar je še tri milijone evrov več kot leta 2009. Na drugi strani so se konsolidirani prihodki zvišali za tretjino na 41,5 milijona evrov, vendar so bili kljub temu pod ravnmi izpred začetka krize.SOP okrepljen v Pozavarovalnici Sava Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) je od Hypo banke kupil njen enoodstotni delež Pozavarovalnice Sava. Po nakupu ima SOP v lasti dva odstotka Pozavarovalnice Sava.Luka Koper s certifikatom AEO Luka Koper je pridobila certifikat AEO in s tem status pooblaščenega gospodarskega subjekta. Pridobitev certifikata dokazuje, da je prostocarinska cona Luka Koper varno območje z najnižjo stopnjo tveganja za blago, ki potuje prek koprskega pristanišča.Pripravila: Matjaž Polanič in STA		Dnevnik	2011-03-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/285546/posel/novice/285546	Kriza na kreditnem trgu zavira rast svetovne trgovine	gospodarstvo, ekonomija	Kriza na kreditnem trgu zavira rast svetovne trgovine  Ljubljana - Kriza na svetovnem kreditnem trgu bo prihodnje leto upočasnila rast svetovne trgovine, vendar je še prezgodaj za objavo kakršnih koli številk, je za Reuters dejal glavni ekonomist Svetovne trgovske organizacije (WTO) Patrick Low.  Analitiki vse pogosteje za pešanje rasti svetovnega gospodarstva in možnosti nastanka recesije krivijo cene nepremičnin, saj so mnenja, da bi se kriza na kreditnem trgu lahko razširila s finančnega trga na realno gospodarstvo. WTO je aprila napovedal, da se bo rast svetovne trgovine v letošnjem letu znižala na 6 odstotkov, v predhodnem letu pa je bila rast osemodstotna. Vendar je Low že zdaj napovedal, da je ta napoved nekoliko previsoka glede na trenutna dogajanja na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil in drugih faktorjev, ki vplivajo na rast trgovine, ter dodal, da bodo posledice vidne v četrtem tromesečju oziroma se bo vpliv slabih kreditov čutil še prihodnje leto.	imi	Dnevnik	2007-12-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042529141/posel/novice/1042529141	William Hague: Edina strategija za rast je trdo delo	gospodarstvo, ekonomija	William Hague: Edina strategija za rast je trdo delo  London - Britanci lahko svoje gospodarstvo iz recesije potegnejo le na en način: s trdim delom, je v pogovoru za časnik The Sunday Telegraph poudaril britanski zunanji minister William Hague. Opozoril je na upadanje delovne etike na Otoku ter spomnil, da na račun vse večjega zadolževanja ni mogoče živeti.  William Hague (Foto: Daylife) Britanska delovna etika že več desetletij upada, opaža Hague. Po njegovem mnenju so ljudje prepričani, da lahko večno živijo na račun povečane zadolženosti, namesto da bi zaslužili, kar porabijo , poroča francoska tiskovna agencija AFP. Velika Britanija je s padcem bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem in prvem letošnjem četrtletju uradno znova v recesiji. Vlada kljub temu vztraja pri varčevalnih ukrepih, kljub številnim kritikom, ki trdijo, da se na tak način le poglablja kriza. Obstaja le ena strategija za rast: trdo delo, je danes poudaril Hague. Voditeljem podjetij, ki se pritožujejo nad vladno politiko, pa je sporočil: Lotiti bi se morali naloge ustvarjanja več delovnih mest in povečevanja izvoza, namesto da se pritožujejo . Britansko gospodarstvo se je v recesiji, v kateri se je znašlo v letih 2008 in 2009, skrčilo za 7,1 odstotka. Okrevanje po vrnitvi gospodarske rasti je bilo počasno, potem ko so ga močno prizadeli dolžniška kriza v območju z evrom, varčevalni ukrepi, visoka inflacija in slabo stanje bančnega sektorja. Povrnitev v recesijo je hud udarec za vlado premiera Davida Camerona.	sta	Dnevnik	2012-05-13 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042311761/posel/novice/1042311761	Proizvodni sektor v območju evra s prvo rastjo v letu in pol	gospodarstvo, ekonomija	Proizvodni sektor v območju evra s prvo rastjo v letu in pol  Bruselj - Gospodarska dejavnost v proizvodnem sektorju se je v območju evra oktobra prvič po maju lani okrepila. Indeks nabavnih managerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit in velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je s septembrskih 49,3 točke oktobra povzpel na 50,7 točke.  (Foto: Enigma) Oktobrski rezultati pomenijo, da se je tudi proizvodni sektor povzpel čez mejo 50 točk, torej na raven, ki že pomeni povratek k rasti. Rezultati pod to mejo namreč pomenijo krčenje. Storitvenemu sektorju je po 16 mesecih krčenja to uspelo že septembra. Oktobra se je glede na izide raziskave najbolj po januarju lani okrepila tudi industrijska proizvodnja, povečala pa se je tudi vrednost novih naročil, z izjemo Grčije, Irske in Španije. PMI sicer zajema ankete z nabavnimi menedžerji v najpomembnejših podjetjih iz proizvodnega in storitvenega sektorja v Franciji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Italiji, na Nizozemskem in na Irskem. Poznavalci upajo, da je povratek k rasti v industrijskem sektorju evrskega območja dober znak za nadaljevanje pozitivnih gibanj tudi v zadnjem letošnjem četrtletju, potem ko se je območje evra v tretjem trimesečju skoraj zagotovo izvleklo iz recesije. Izrazito se je PMI za proizvodni sektor okrepil tudi v Veliki Britaniji, ki se v tretjem trimesečju kljub nasprotnim pričakovanjem sicer še ni uspela izviti iz primeža recesije. Indeks se je oktobra v primerjavi s septembrom dvignil z 49,9 na 53,7 točke in tako prvič po novembru 2007 splezal v območje nad 50 točkami. Informacija o PMI je pozitivno vplivala na evropske borze, ki se po slabem minulem tednu danes večinoma gibajo v zelenem območju. Oči vlagateljev so sedaj uperjene v rezultate podobne raziskave o gibanjih v proizvodnem sektorju onkraj Atlantika, ki jih bodo objavili popoldne.	STA	Dnevnik	2009-11-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042303395/posel/novice/1042303395	Zaradi odpovedi pogajanj bodo sindikati SŽ začeli priprave na izvedbo opozorilne stavke	gospodarstvo, ekonomija	Zaradi odpovedi pogajanj bodo sindikati SŽ začeli priprave na izvedbo opozorilne stavke  Ljubljana - Reprezentativni sindikati Slovenskih železnic in vodstvo družbe se danes kljub napovedi niso sestali. Zaradi odpovedi vnaprej dogovorjenih pogajanj bodo sindikati začeli priprave na izvedbo opozorilne stavke. Predstavniki delavcev v nadzornem svetu železnic pa zaradi odpovedi današnjega sestanka zahtevajo sklic izredne seje nadzornega sveta.  (Foto: Matej Povše) Sindikati in vodstvo železnic bi se morali sestati danes ob 12. uri, ko naj bi jim vodstvo med drugim postreglo s pojasnili glede zaposlovanja svetovalcev. Začasni generalni direktor Slovenskih železnic Aleš Tavčar je po pojasnilih predsednika Sindikata železniškega prometa Slovenije Damjana Raka sestanek zaradi poslovnih razlogov odpovedal ob 10. uri. Sindikati poudarjajo, da je Tavčar z odpovedjo vnaprej dogovorjenih pogajanj za rešitev problematike svetovalcev in ostalih ukrepov, ki jih vsebuje dogovor o varčevalnih ukrepih za izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic, enostransko in brez utemeljenih razlogov prekinil socialni dialog. Sindikati tudi ugotavljajo, da Tavčar zadnji dan svojega mandata - vodenje železnic v četrtek prevzema Goran Brankovič - nezakonito sprejema sklepe in dodatno nezakonito zaposluje zunanje kadre na pomembna vodstvena delovna mesta, pri čemer nezakonito, brez kakršnihkoli argumentov razrešuje obstoječe vodstvene kadre. Danes naj bi namreč vodjo službe za nepremičnine pri Slovenskih železnicah Borisa Zrimca zamenjali z Natašo Turšič, ki je na železnice nedavno prišla z Mestne občine Ljubljana, piše današnji Žurnal24. Kot ugotavljajo reprezentativni sindikati (sindikat železničarjev, sindikat strojevodij, sindikat železniškega prometa, sindikat delavcev železniške dejavnosti, sindikat železniškega transporta in sindikat voznih preglednikov), Tavčar kadre očitno menjuje po nareku posameznih članov nadzornega sveta, imenovanih s strani vlade. Reprezentativni sindikati bodo začeli priprave na opozorilno stavko, ki, kot poudarjajo, ni uperjena proti novemu generalnemu direktorju družbe Brankoviču, temveč bo izvedena v opozorilo vladi kot lastniku in njenih predstavnikom v nadzornem svetu družbe. Sindikati bodo, kot poudarjajo v sporočilu za javnost, skupaj z zaposlenimi storili vse, da preprečijo morebitne težave pri izplačilu plač, nadaljnje zniževanje pravic zaposlenih, nezakonitosti pri vodenju Slovenskih železnic, upravljanje ozkih ekonomskih interesov posameznih skupin, povezanih s posameznimi člani nadzornega sveta, imenovanih s strani vlade, in morebitni stečaj družbe. Predstavniki delavcev v nadzornem svetu pa zaradi odpovedi današnjih pogajanj zahtevajo takojšen sklic seje nadzornega sveta Slovenskih železnic. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pobudo utemeljujejo z ugotovitvijo, da je Tavčar zadnji dan svojega mandata nezakonito sprejel sklep in dodatno zaposlil zunanji kader na pomembno vodstveno delovno mesto, s čimer je kršil določbe zakona o gospodarskih družbah in akta o ustanovitvi železnic.	STA	Dnevnik	2009-09-30 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042425751/posel/novice/1042425751	Vlada znižala trošarine, cena 95-oktanskega bencina in dizla nespremenjena	gospodarstvo, ekonomija	Vlada znižala trošarine, cena 95-oktanskega bencina in dizla nespremenjena  Ljubljana - Vlada je danes na dopisni seji sprejela spremenjeno uredbo o določitvi zneska trošarine za energente, s katero je znižala trošarino za neosvinčen bencin, plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje. 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo bo od polnoči na enaki ravni kot doslej, medtem ko se bo 98- oz. 100-oktanski bencin pocenil. Za neosvinčen 95-oktanski bencin bo treba tudi v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,279 evra za liter in za dizelsko gorivo 1,237 evra za liter, medtem ko se bo liter 98-oktanskega oz. 100-oktanskega bencina v torek pocenil za 0,3 centa na 1,286 evra. Čeprav je vlada znižala trošarino, pa se bo kurilno olje podražilo, in sicer za 2,5 centa na 0,875 evra za liter. Če vlada ne bi znižala trošarine za pogonska goriva oziroma bi ostale nespremenjene, bi se 95-oktanski bencin podražil na 1,301 evra, 98- in 100-oktanski na 1,307 evra, dizelsko gorivo na 1,262 evra in kurilno olje na 0,877 evra za liter, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Vlada je sicer znižala trošarine za neosvinčeni bencin s 482,90 na 464,96 evra za 1000 litrov, za plinsko olje za pogon s 399,57 na 378,86 evra za 1000 litrov in za plinsko olje za ogrevanje z 72,48 na 70,67 evra za 1000 litrov. Finančni učinek znižanja trošarine za energente pomeni 46 milijonov evrov letnega izpada, so še sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Kot so sporočili iz Petrola, se je cena avtoplina znižala prejšnji teden in je treba za liter odšteti 0,782 evra. Butan plin pa je ceno avtoplina, kot so sporočili iz družbe, znižal z 0,730 evra na 0,699 evra za liter.Del trošarin na nafte derivate bo zamenjala dajatev CO2 Analize kažejo, da so najhujši onesnaževalci zraka tovorna vozila, ki prevažajo blago z enega na drugi konec države, pri čemer jih veliko vsaj v eno smer vozi povsem praznih. Kot piše brezplačnik Žurnal24, bo 1. marca pri nas del trošarin na naftne derivate zamenjala dajatev CO2. Odločitev bo vlada sprejela predvidoma že ta četrtek.Več preberite na EKO.DNEVNIK.SI.	dnevnik.si	Dnevnik	2011-02-21 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042491002/posel/novice/1042491002	Podjetja, obupana nad domačimi bankami, po sredstva v tujino	gospodarstvo, ekonomija	Podjetja, obupana nad domačimi bankami, po sredstva v tujino  Ljubljana - Velika slovenska izvozna podjetja so svoje denarne tokove začela seliti v tuje banke. Te jim ponujajo ugodnejše pogoje poslovanja, hkrati pa si slovenska podjetja tako izboljšujejo tudi boniteto pri tujih bankah, s pomočjo katerih bi lahko v prihodnje začela financirati tudi svoje večje projekte.  Simbolična slika. (Foto: Jaka Adamič) Takšna opažanja nam je zaupal eden od bančnikov, ki je želel ostati neimenovan, potrdili pa so jih tudi v Banki Slovenije. Poslovne banke nasprotno trdijo, da se pri njih kaj takšnega ne dogaja. Denarni tokovi večjih izvoznih podjetij se v vse večji meri odvijajo po tujih bankah. S tem si slovenski izvozniki izboljšujejo boniteto pri tujih bankah, v naslednjem koraku pa je pričakovati, da se bodo na te banke začeli obračati tudi pri financiranju njihovih projektov, pojasnjuje naš vir iz bančnih krogov in hkrati dodaja, da slovenski bančni sistem večjih posledic tega dogajanja še ni občutil. Če se bo nadaljevalo, bodo to slovenske banke občutile predvsem skozi nižje obrestne prihodke in bančne provizije, dodaja. Pritoževanje podjetij in gospodarstvenikov nad pripravljenostjo domačih bank, da odobravajo posojila, se vse od začetka krize ni poleglo. V Banki Slovenije sicer med drugim ugotavljajo, da k nižjemu kreditiranju prispeva tudi manjše povpraševanje podjetij po posojilih, a kljub temu opozarjajo, da rast zadolževanja podjetij pri tujih bankah kaže na to, da se slovenske banke niso dovolj odzvale na naraščajoče povpraševanje po posojilih. Pri bankah v tujini so namreč podjetja lani pridobila za 278 milijonov evrov posojil, kar je na ravni leta 2008, torej pred začetkom krize. A če se je kreditiranje bank iz tujine vrnilo na predkrizno raven, je kreditiranje domačih bank daleč od tega. Če so podjetja leta 2008 pri domačih bankah najela za več kot tri milijarde evrov posojil, je lani pritok posojil bank znašal le 54 milijonov evrov. V Banki Slovenije dopuščajo možnost, da bi velika izvozna podjetja začela oblikovati svoje bonitetne ocene pri tujih bankah, kjer bi nato lahko začela najemati ugodnejša posojila tudi za financiranje večjih projektov. Ob tem pojasnjujejo, da postaja ločnica med domačim in tujim na evropskem trgu za poslovni svet vedno manj pomembna, bi pa takšno obnašanje slovenskih podjetij za domači bančni sistem pomenilo večji konkurenčni pritisk. A poslovne banke zaskrbljenosti centralne banke očitno ne delijo. V bankah namreč pojasnjujejo, da pri svojih komitentih selitev sredstev v tujino ne opažajo in tega tudi ne pričakujejo. V banki Raiffeisen medtem dodajajo, da so velika domača izvozna podjetja najemala posojila v tujini že prej, enako v banki Unicredit. Že dolgo velja, da se podjetja pri financiranju večjih projektov o možnostih financiranja informirajo tudi v tujini. Tako so konkurenca bankam, ki poslujejo v Sloveniji, že dolgo tudi banke, ki poslujejo v tujini, pojasnjujejo v banki Unicredit. A čeprav so podjetja posojila res že prej najemala pri bankah v tujini, so ta predstavljala znatno manjši delež kreditiranja podjetij. Tako so leta 2008 od bank, domačih in tujih, prejela skupno okoli 3,4 milijarde evrov posojil, 92 odstotkov tega od domačih bank, vendar je delež domačih bank lani v sicer znatno manjšem obsegu posojil, 332 milijonov evrov, znašal le 16 odstotkov. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2011-11-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/318443/posel/novice/318443	Srbska vlada potrdila energetski sporazum z Rusijo	gospodarstvo, ekonomija	Srbska vlada potrdila energetski sporazum z Rusijo  Ljubljana - Srbska vlada je včeraj soglasno potrdila energetski sporazum z Rusijo, ki med drugim predvideva gradnjo plinovoda skozi Srbijo in prodajo Naftne industrije Srbije ruskemu plinskemu gigantu Gazprom.  Ta bo za 51-odstotni lastniški delež v srbski naftni družbi glede na sporazum, ki sta ga Srbija in Rusija podpisali januarja, odštel 400 milijonov evrov, v posodobitev družbe pa naj bi do leta 2012 vložil še dodatnih 500 milijonov evrov. Po sporazumu naj bi do 25. maja srbska družba Srbijagas in ruski Gazprom že ustanovila skupno družbo, ki bo skrbela za uresničitev projekta plinovoda Južni tok, prek katerega bi ruski plin dobavljali v zahodno Evropo. Sporazum predvideva tudi gradnjo podzemnega skladišča plina blizu Zrenjanina, Srbija pa naj bi ob uporabi plinovoda le na osnovi taks prejela okoli 200 milijonov dolarjev na leto. Sporazum, ki ga je srbska tehnična vlada tokrat obravnavala že tretjič, so podprli vsi ministri, tako tisti blizu dosedanjemu premierju Vojislavu Koštunici kot tisti okoli predsednika Borisa Tadića. Sporazum mora potrditi še nova srbska skupščina, ki se bo oblikovala po nedeljskih volitvah.	Katja Svenšek	Dnevnik	2008-05-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042307782/posel/novice/1042307782	Proračunski primanjkljaj ZDA dosegel rekordnih 1400 milijard dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Proračunski primanjkljaj ZDA dosegel rekordnih 1400 milijard dolarjev  Washinghton - Ameriški proračunski primanjkljaj je v proračunskem letu 2009, ki se je končalo 30. septembra, dosegel rekordnih 1400 milijard dolarjev, kar je sicer za 162 milijard dolarjev manj od napovedi vlade v avgustu, vendar pa še vedno znaša 10 odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda ZDA.  Po dolgem času se je tudi zgodilo, da je katero ministrstvo porabilo več od obrambnega. Pentagon je v minulem proračunskem letu porabil 647 milijard dolarjev, finančno ministrstvo pa kar 703 milijarde dolarjev. (Foto: Reuters) Bela hiša je avgusta napovedovala, da bo primanjkljaj v letošnjem proračunskem letu znašal 1580 milijard dolarjev, kar pa se ni zgodilo predvsem zaradi manjše porabe in 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi, ki je bil sprejet lansko jesen. Kljub manjši proračunski luknji od pričakovane pa je ta še vedno krepko večja od lanskega primanjkljaja, ki je znašal dotlej prav tako rekordnih 459 milijard dolarjev. Proračun je bil v rdečih številkah tudi septembra, in sicer v višini 46,6 milijarde dolarjev. To je bilo prvič v zgodovini ZDA, da je bil proračun v minusu vseh 12 mesecev zapored. Največji del proračunskega primanjkljaja sta naredila prej omenjeni sklad za reševanje finančne krize v višini 700 milijard dolarjev in februarja sprejeti stimulacijski zakon vreden 787 milijard dolarjev. Oba skupaj sta ustvarila skoraj četrtino primanjkljaja.	sta	Dnevnik	2009-10-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/336703/posel/novice/336703	Sergej Racman preselil premoženje na Ciper	gospodarstvo, ekonomija	Sergej Racman preselil premoženje na Ciper  Ljubljana - Eden ustanoviteljev KD Group in direktor družbe Kolosej Kinematografi Sergej Racman je prodal svojo družbo Adriatic Invest, na katero je šele v začetku letošnjega leta prenesel za več milijonov evrov finančnih naložb. Iz dokumentacije, ki smo jo uspeli pridobiti, je stoodstotni delež Adriatic Invest zdaj prodal ciprski družbi Sidbury Enterprises Limited, ki domuje v neposredni bližini družbe G. I. Dakota v lasti KS Naložb.  Eden ustanoviteljev KD Group Sergej Racman je ciprski družbi Sidbury Enterprises Limited za vsega 7500 evrov prodal svojo družbo Adriatic Limited, ki ima po zadnjih podatkih v lasti za štiri milijone evrov finančnih naložb oziroma okoli 500-krat več, kot je Racman iztržil pri prodaji. (Foto: Peter Mirkovič) Vendar pa se pri prodaji postavlja vprašanje, ali je dejansko sploh šlo za prodajo ali je Racman lastništvo Adriatic Invest le prenesel na Ciper, ki ima mnogo bolj ugodno davčno zakonodajo kot Slovenija. V prid temu, da je šlo le za prenos lastništva in ne za prodajo, priča podatek, da je na prodajni pogodbi kot kupec in prodajalec podpisan prav Racman, ki je po dostopnih podatkih tudi direktor Sidbury Enterprises Limited. Dvom vzbuja tudi sama prodajna cena, saj je Racman za Adriatic Invest iztržil vsega 7500 evrov, kolikor je znašal tudi osnovni kapital družbe. Cena namreč ne odraža dejanske vrednosti Adriatic Invest, saj ima ta po zadnjih informacijah v lasti za kar okoli štiri milijone evrov finančnih naložb oziroma okoli 500-krat več, kot je Racman iztržil za družbo. Adriatic Invest ima po dostopnih podatkih v lasti za 3,7 milijona evrov delnic KD Group, manjši delež tovarne olja Gea, vreden 150.000 evrov, in za 24.500 evrov delnic Tosame. Poleg tega ima Adriatic Invest v lasti tudi 30-odstotni delež družbe družbe PM & AFA Finančno svetovanje, ki je imela konec minulega leta 13,1 milijona evrov sredstev in 1,4 milijona evrov kapitala. Zakaj je prodal družbo, kakšna je njegova povezava s ciprsko družbo, smo želeli vprašati tudi Racmana, ki na naše klice ni odgovoril.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-07-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042287879/posel/novice/1042287879	Največji lastniki podpirajo združitev Abanke in Gorenjske banke	gospodarstvo, ekonomija	Največji lastniki podpirajo združitev Abanke in Gorenjske banke  Ljubljana - Zavarovalnica Triglav, Sava, Zvon Ena Holding in Merkur kot največji delničarji Abanke Vipa in Gorenjske banke so s pismom o nameri izrazili podporo pripravi podlag za kapitalsko združitev Abanke in Gorenjske banke, so danes sporočili iz Abanke.  (Foto: Bojan Velikonja) Največji lastniki bank so podpisali pismo o nameri, s katerim izražajo seznanitev z namero uprav bank, da začneta s postopki kapitalskega povezovanja Abanke in Gorenjske banke v eno banko. S pismom o nameri na podlagi do sedaj znanih informacij o poslovanju obeh bank izražajo podporo pripravi podlag za odločanje v zvezi z izvedbo poslovne zamisli, je Abanka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Zavarovalnica Triglav je bila konec junija s 25,6-odstotnim lastniškim deležem največji lastnik skupine Abanka Vipa, v Gorenjski banki pa je tretji največji lastni z več kot štiriodstotnim deležem. Sava je bila 23,8-odstotna lastnica Abanke in z 49,7-odstotnim deležem glasovalnih pravic največja lastnica Gorenjske banke. Zvon Ena Holding je imel konec junija v lasti 2,4 odstotka Abanke. Merkur je imel kot drugi največji delničar Gorenjske banke konec junija 14,1 odstotka glasovalnih pravic v tej banki. Gorenjska banka je za Zavarovalnico Triglav in Savo (23,8 odstotka) z 9,9 odstotka tretji največji lastnik Abanke.	STA	Dnevnik	2009-07-31 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042394456/posel/novice/1042394456	Mariborska nadškofija upa na rešitev težav Zvon Ena Holdinga	gospodarstvo, ekonomija	Mariborska nadškofija upa na rešitev težav Zvon Ena Holdinga  Maribor - Mariborska družba Zvon Ena Holding, ki je preko Gospodarstva Rast v večinski lasti mariborske nadškofije, je že nekaj časa v resnih likvidnostnih težavah. Kot so za STA pojasnili v tiskovnem uradu nadškofije, si Zvon močno prizadeva rešiti razmere tudi s prodajo naložb, zlasti družbe T2, za katero upajo, da se bo kmalu našla zadovoljiva rešitev .  Mirko Krašovec (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Najbolje bi gotovo bilo, da se najde primeren kupec, ki bi lahko samostojno in ločeno vodil to podjetje, ki je še v fazi financiranja. V to smer potekajo dejavnosti, so pojasnili v nadškofiji, potem ko v Zvonu že nekaj časa ne odgovarjajo na vprašanja v zvezi z razmerami v tej finančni družbi, zelo redkobeseden pa je tudi prvi mož gospodarske uprave mariborske nadškofije Mirko Krašovec, sicer prvi nadzornik Zvona. Kot pojasnjujejo v nadškofiji, se je aktualna gospodarska in finančna kriza dotaknila vseh gospodarskih subjektov, torej tudi podjetij, ki imajo povezavo s Cerkvijo. Zvon Ena Holding pa je po njihovem odvisen predvsem od družb, ki jih ima v portfelju, torej od njihovega bolj ali manj uspešnega poslovanja, kar vpliva na dividende in na njihovo ceno. O tem, ali namerava družba odprodati še kakšne druge pomembne deleže, pa odgovorov niso posredovali. Nadškofija si že dlje časa prizadeva, da bi svoje gospodarstvo preoblikovala, saj se je skozi dosedanji razvoj pokazalo, da jo takšen ustroj prej ovira pri osnovnem poslanstvu oznanjevanja evangelija kot koristi, pravijo v tiskovnem uradu in ob tem poudarjajo, da je kljub vsemu ves čas glavni namen gospodarskega delovanja v ustvarjanju materialne baze za pastoralno dejavnost, torej v dobro vseh vernikov in družbe nasploh. Na vprašanje, ali so razlogi za sedanje razmere v Zvonu izključno v gospodarski krizi, ali pa morda tudi v napačnem odločanju, odgovarjajo, da je na prvem mestu kriza, saj je v kriznem obdobju težko sprejemati odločitve, ki so včasih lahko posrečene, drugič pa tudi neposrečene, čeprav sprejete v dobri veri . O tem, ali sedanja uprava Zvona še uživa podporo lastnikov, se na nadškofiji niso želeli izjasniti, češ da bi zadovoljiv odgovor lahko dala samo skupščina holdinga. O tem, kdaj bo bolj jasno, kakšna usoda čaka Zvon in s tem vse ostale v lastniški verigi, v nadškofiji pravijo, da omenjena finančna družba skupaj z vsemi povezanimi družbami vlaga velik napor v reševanje stanja. Veliko je odvisno tudi od dejavnikov, ki niso samo v njihovi domeni, namreč od splošnih gospodarskih razmer v Sloveniji, Evropi in seveda od potrpežljivosti bank. Samo vsi skupaj lahko obrnemo kazalce v pozitivno smer, še dodajajo v mariborski nadškofiji. Časnik Večer je v sobotni izdaji pisal o tem, da naj bi bili Kraševcu, ki je poskrbel za širitev dejavnosti nadškofije na vrsto gospodarskih področij, šteti dnevi na čelu cerkvene gospodarske uprave. Po pisanju omenjenega časnika naj bi bil eden od razlogov za imenovanje Marjana Turnška na mesto nadškofa pomočnika tudi ta, da prevzame finančno saniranje mariborske nadškofije.	sta	Dnevnik	2010-10-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042350894/posel/novice/1042350894	Dars mora izdelati program aktivnosti za izpolnjevanje priporočil računskega sodišča	gospodarstvo, ekonomija	Dars mora izdelati program aktivnosti za izpolnjevanje priporočil računskega sodišča  Ljubljana - Nadzorniki Družbe za avtoceste v RS (Dars) so na torkovi seji obravnavali revizijsko poročilo o vzdrževanju avtocest v obdobju 2005-2007, ki ga je pred kratkim izdalo računsko sodišče. Upravi družbe so naložili, da izdela program aktivnosti za izpolnjevanje priporočil računskega sodišča. Nadzorniki so se seznanili še z lanskim poslovanjem Darsa.  Dars. (Foto: Jaka Adamič) Po nerevidiranih računovodskih izkazih je Dars lansko poslovno leto zaključil uspešno. Čisti prihodki od prodaje so znašali 266,1 milijona evrov, od tega prihodki od cestnin 238 milijonov evrov, kar je 18 odstotkov več kot leta 2008. Odhodki družbe so lani znašali 259,4 milijona evrov, od tega koncesijska dajatev 169,4 milijona evrov. Dars je leto 2009 sklenil s čistim dobičkom v višini 10,2 milijona evrov. V skladu s statutom Darsa je nadzorni svet v torek dal soglasje k izboru izvajalca za graditev trase glavne ceste Hajdina - Ormož, na odseku med Gorišnico in Ormožem v dolžini 4,3 kilometra, je Dars danes sporočil preko spletnih strani Ljubljanske borze.	STA	Dnevnik	2010-04-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042255120/posel/novice/1042255120	Uprava in nadzorni svet Petrola predlaga dividende v višini 5,90 evra	gospodarstvo, ekonomija	Uprava in nadzorni svet Petrola predlaga dividende v višini 5,90 evra  Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Petrola predlagata, da se delničarjem družbe za leto 2008 izplača dividende v višini 5,90 evra bruto na delnico. O predlogu bodo lastniki odločali na skupščini 5. maja.  Predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski s sodelavci. (Foto: Indirekt) Bilančni dobiček Petrola za leto 2008 je znašal 14,6 milijona evrov, je razvidno iz sklica skupščine, ki ga je danes objavila uprava Petrola. Od tega naj bi se 12,3 milijona evrov namenilo za izplačilo dividend, preostalih 2,3 milijona evrov pa preneslo v druge rezerve iz dobička. Tudi lani je Petrol delničarjem izplačal dividende v višini 5,90 evra na delnico. Delničarji Petrola bodo na majski skupščini glasovali še o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2008 ter o imenovanju revizorja za letos, pred tem pa se bodo sestali tudi že v začetku aprila, ko bodo odločali o imenovanju novih nadzornikov, predstavnikov kapitala. Za člane nadzornega sveta v štiriletnem mandatu, ki se bo začel z dnem skupščine, 7. aprila, so predlagani Milan Medved, Bruno Korelič, Stanislav Valant, Dari Južna in Milan Podpečan, s 16. julijem pa bi mandat začel teči še Miranu Mejaku. Skupina Petrol je po vrednotenju naložb sklenila leto 2008 s 54,8 milijona evrov izgube. Pred oslabitvami naložb, ki jih je terjala aktualna gospodarska kriza, bi imela skupina 59,4 milijona evrov čistega dobička. Ob tem je matična družba Petrol povečala prihodke za 35 odstotkov na 2,6 milijarde evrov, bruto dobiček pa je znašal 222 milijonov evrov oz. 15 odstotkov več kot v letu 2007. Leto 2008 je Petrol sklenil s 64,4 milijona evrov čiste izgube.	sta	Dnevnik	2009-03-27 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042465741/posel/novice/1042465741	Občinska Poslovna cona Komenda z 2,3 milijona evrov izplačala Ropove prijatelje	gospodarstvo, ekonomija	Občinska Poslovna cona Komenda z 2,3 milijona evrov izplačala Ropove prijatelje  Ljubljana - Poslovna cona (PC) Komenda, katere večinska lastnica je tamkajšnja občina, je od zasebnega podjetja Candor, ki že vrsto let buri duhove zaradi domnevne povezanosti z bivšim predsednikom vlade in zdaj podpredsednikom Evropske investicijske banke Tonetom Ropom, kupila dobrih osem odstotkov lastnega deleža.  Podjetje Candor, v lasti Gorana Bizjaka in Branka Plešinca, tesnih prijateljev nekdanjega premierja Toneta Ropa, se je s prodajo dobrih osem odstotkov Poslovne cone Komenda »rešilo« milijonskih dolgov do Factor banke. Delež je kupila kar Poslovna cona Komenda, poleg prevzema obveznosti pa je zasebnemu podjetju dala tudi več kot pol milijona evrov vredno zemljišče. Poslovna cona Komenda je v 80-odstotni lasti Občine Komenda, ki jo vodi župan Tomaž Drolec. (Foto: Aleš Nanut/dokumentacija Dnevnika) S tem ga je odrešila milijonskih obveznosti do Factor banke. Candor, ki je v lasti Gorana Bizjaka in Branka Plešinca, tesnih Ropovih prijateljev, ter ima od februarja letos blokiran bančni račun, je od PC Komenda dobil tudi nekaj tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče. Za komentar posla v vrednosti 2,3 milijona evrov, ki je bil sklenjen 31. januarja letos in na podlagi katerega je PC Komenda od Candorja odkupila 8,24 odstotka lastnega deleža, smo v petek skušali priklicati tako Bizjaka kot Plešinca, vendar brez uspeha.Candor rešili dolga do Factor banke Na podlagi pogodbe, ki sta jo podpisala direktor PC Komenda Matic Romšak in nova direktorica Candorja Barbara Podjed, je PC Komenda prevzela vse obveznosti Candorja do Factor banke. Po dostopnih podatkih gre za okoli 1,7 milijona evrov visok dolg, ki izvira iz večkrat podaljšanega posojila, ki ga je Candor najel marca 2006. Ta denar pa je bil porabljen prav za vplačilo vložka v novoustanovljeno PC Komenda. Candor sicer ostaja lastnik skoraj 12 odstotkov PC Komenda. Kupnina je bila poleg prevzema obveznosti poravnana tudi s 5000 kvadratnih metrov velikim komunalno opremljenim zemljiščem v maja odprti drugi fazi poslovno-proizvodne cone. Prodajna cena nepremičnine je znašala 125 evrov (z DDV) za kvadratni meter, torej skupno 625.000 evrov. Zemljišče ima že danes že novega lastnika, in sicer je v lasti podjetja Elgoline Miroslava Levarja, nekdanjega cerkniškega župana. Toda iz zemljiške knjige je razvidno, da se je medtem nanj vpisalo tudi podjetje Bear iz Kamnika. To je bilo še pred letom dni v lasti Plešinčevega Hadesa, vendar ga je ta medtem prodal Hrvatu Marinu Udbinacu. Za pojasnila, kako je Candorju uspelo prodati naložbo, s katero je do danes ustvaril več kot pol milijona evrov čiste izgube, konec leta 2010 pa je imel skoraj pet milijonov evrov finančnih obveznosti, smo v petek skušali dobiti Podjedovo, vendar ta ni bila dosegljiva. Zato pa je direktor PC Komenda Romšak povedal, da je bil odkup poslovnega deleža v navedeni višini izvršen na podlagi sklepa skupščine lastnikov PC Komenda . Delež smo kupili iz dobička, ki smo ga prenesli v rezerve za odkup deleža. Kupnina je bila oblikovana na podlagi cenitve, ki jo je izdelal pooblaščeni cenilec in je bila potrjena na nadzornem svetu družbe, je zagotovil Romšak. Bolj kot z izplačilom zasebnega lastnika PC Komenda, za katerega je še do nedavnega veljalo, da je v lasti ameriškega poštnega nabiralnika, se občinski svetniki v Komendi ukvarjajo z domnevno spornimi nakazili v zadnjih letih. Komisija občinskega sveta je namreč pred kratkim po pregledu dokumentacije PC Komende med drugim ugotovila, da so se računi izstavljali brez pogodb ali dokazil o opravljenih storitvah, spornih pa naj bi bilo več kot 7,7 milijona evrov nakazil.Nakazila Subotiču na Češko in Plešincu v podjetje KB Del spornih nakazil se nanaša na plačila češkemu podjetju Intertrade CS, ki je v lasti Tomaža Subotiča, prav tako tesnega Ropovega prijatelja. Poročilo komisije razkriva, da je Subotičevo podjetje od leta 2007 do 2010 PC Komenda izstavilo račune za poslovna svetovanja v skupni višini skoraj 246.000 evrov. Komisija je želela pridobiti tudi poročila in elaborate, ki bi upravičili nakazila, vendar ji je Romšak odgovoril, da ne razpolagajo z nikakršnimi poročili podjetja Intertrade CS. Subotič v petek za pojasnila ni bil dosegljiv. Izpostavljena so tudi nakazila podjetju Diors v lasti Tomaža Trontlja. To je za računovodske in podobne storitve poleg rednih mesečnih faktur od PC Komenda dobilo tudi za dobrih 233.000 evrov spornih izplačil. Komisija omenja tudi podjetji Sokograd in Unileasing, obe v lasti Roberta Kovačiča z Grosupljega, ter MCS, ki ga vodi Mark Cvetko, tudi direktor trženja v podjetju Val nepremičnine. Največ pozornosti pa je vzbudilo kamniško podjetje KB. Direktor podjetja, ki je PC Komenda v štirih letih izstavilo fakture za svetovanje v višini skoraj 350.000 evrov, je namreč nihče drug kot Branko Plešinac, ki je prek Candorja tudi solastnik PC Komenda. Lastnik KB je Tom Plešinac. V kakšnem sorodstvenem razmerju je z Brankom Plešincem, ni znano, opozorimo pa, da je bil Tom Plešinac do novembra lani z Janom Ropom, sinom Toneta Ropa, solastnik kamniškega podjetja Solinvest. Javnost je za to podjetje izvedela, ko je časnik Finance pri poročanju o domnevnem tihem družbeništvu tedanjega predsednika uprave Taluma Danila Topleka razkril tudi lastniško verigo družbe Tasolar. Njen večinski lastnik je namreč Solinvest, toda kmalu za tem sta Tom Plešinac in Jan Rop svoja deleža v Solinvestu prodala. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2011-08-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042403450/posel/novice/1042403450	Istrabenzova družb Simt 12. novembra vložila predlog za začetek stečajnega postopka	gospodarstvo, ekonomija	Istrabenzova družb Simt 12. novembra vložila predlog za začetek stečajnega postopka  Ljubljana - Družba Simt, družba vnukinja Istrabenza, je 12. novembra na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila predlog za začetek stečajnega postopka družbe, so prek spletne strani Ljubljanske borze danes sporočili iz Istrabenza.  Decembra 2007 sta družbi Istrabenz in njena hčerinska družba Actual IT z lastnikom Simta Boštjanom Primcem (na fotografiji) podpisala zavezujoč dogovor o vstopu družbe Simt v skupino Istrabenz. (Foto: dokumentacija Dnevnika) V Simtu je namreč po Istrabenzovih pojasnilih nastopila insolventnosti družbe v smislu zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Decembra 2007 sta družbi Istrabenz in njena hčerinska družba Actual IT z lastnikom Simta Boštjanom Primcem podpisala zavezujoč dogovor o vstopu družbe Simt v skupino Istrabenz. Posel je bil vreden 19,6 milijona evrov. Družba Actual IT je nato maja 2008 postala 67,81-odstotna lastnica družbe Simt, Primec pa je z menjavo deležev pridobil 22-odstotni delež v družbi Actual. Istrabenz je takrat postal 32,19-odstotni lastnik Simta. Actual IT je za delež plačal 9,9 milijona evrov.	sta	Dnevnik	2010-11-16 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/273422/posel/novice/273422	S potniškimi in tovornimi dvigali ušli tekmecem	gospodarstvo, ekonomija	S potniškimi in tovornimi dvigali ušli tekmecem  Neverke - Družba SEC Electronics iz Neverk, ki jo je lastnik in direktor Milan Samsa ustanovil leta 1991, izdeluje potniška in tovorna dvigala in je danes znana skoraj po vsem svetu.  Lastnik in direktor SEC Electronics Milan Samsa je ponosen, da je proizvodnja njihovih dvigal plod domačega znanja. V Sloveniji na primer na leto vgradijo okoli 400 dvigal, od tega je 50 dvigal SEC-ovih. Sami na leto izdelajo okoli 400 dvigal in kar 12.000 krmilij za dvigala, ki jih prodajo v štiridesetih državah. Med največjimi kupci so Bližnji vzhod, Rusija in Ukrajina. Preden je elektrotehnik Samsa svoja podjetja pripeljal na sam svetovni vrh, je začel tako rekoč iz nič, kot tehnološki presežek v hiši svojih staršev v Pivki. Najprej je kot samostojni podjetnik vgrajeval krmilja dvigal, nadaljeval s proizvodnjo elektronskih delov za dvigala, pred desetimi leti pa se je specializiral za proizvodnjo elektronike za dvigala. Družba SEC, ustanovljena leta 2002, izdeluje celotna dvigala, Samsa pa je kupil tudi podjetje Dvigala Sušnik iz Ljubljane in prevzel zaposlene, montažo in servisiranje. Milan Samsa je kljub skokovitemu razvoju in novostim, s katerimi se je uvrstil na peto mesto med najboljšimi na svetu, ostal skromen in izredno delaven. Izhajam iz okolja, kjer nikoli nismo živeli v izobilju, smo pa vajeni dela. Naše cene niso visoke, proizvodnja je plod domačega znanja, delamo s sodobno tehnologijo in s sodobnimi stroji. Naša prednost je v tem, da smo uspeli pridobiti vse potrebne certifikate, kupci nas dobro poznajo, v svetovnem merilu pa tudi ni novih proizvajalcev dvigal, recept za uspeh opisuje Samsa. Stroške, ki tudi sicer niso veliki, še naprej znižujejo. Zaradi povečane proizvodnje so postali še bolj konkurenčni. Tako so pridobili tudi nižje cene dobaviteljev in, kot pravi Samsa, delavci v Neverkah vedo, kdaj je treba zares poprijeti za delo, in zato uvajajo tudi drugo izmeno. V Sloveniji jih dela 61, še 30 jih je v tujini, v Indiji pa imajo joint venture brez večinskega vpliva in kapitalske povezave, tam dela 150 ljudi. Ker imajo v Rusiji izredno močno tržišče, je ruščina postala njihov drugi jezik, ki se ga učijo tudi zaposleni.	dnevnik.si	Dnevnik	2007-10-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042249698/posel/novice/1042249698	D&B: Tudi v Sloveniji letos negativna gospodarska rast	gospodarstvo, ekonomija	D&B: Tudi v Sloveniji letos negativna gospodarska rast  Ljubljana - V nasprotju z Umarjem, ki za Slovenijo v letošnjem letu napoveduje pozitivno gospodarsko rast, v bonitetni hiši Dun & Bradstreet predvidevajo zmanjševanje bruto domačega proizvoda. Glede na to, da zadnji podatki kažejo močan upad ekonomske aktivnosti, po novem za celoletno obdobje pričakujemo krčenje slovenskega gospodarstva, kaže marčevsko poročilo.  Največji problem je upad izvoza, ki se je decembra na letni ravni znižal za 15,3 odstotka ter predstavlja kar 70 odstotkov bruto domačega proizvoda. Nižjemu tujemu (in domačemu) povpraševanju po naših proizvodih so se prilagodili tudi naši proizvajalci, saj se je industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju znižala kar za 17,5 odstotka. Slovenijo je prav tako krepko prizadel nižji priliv tujih neposrednih investicij, predvsem iz EU. Če bi nam letos uspelo doseči pozitivno rast, bi bili lahko zelo srečni, saj so napovedi iz dneva v dan slabše, ocenjuje Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete. Trenutne napovedi o rasti v prejšnjem četrtletju ter trenutna gibanja v januarju in februarju po njegovi oceni kažejo, da smo že v recesiji. Ker je Slovenija zelo odvisna od svojega izvoza, je zelo pomembno, kaj delajo vlade v naših največjih trgovinskih partnericah, meni Kešeljević. Trenutno vse kaže, da se ukrepi niso prijeli. Kljub temu je tudi vloga naše vlade velika. Tako kot za ukrepe na finančnem trgu mora poskrbeti tudi za socialni mir in ga blažiti s socialnimi transferji, spodbuditi bi morala tudi investicije. Pri tej vladi pogrešam neki strateški načrt, je bil kritičen. V D&B so še zapisali, da ima Slovenija zelo dobro izhodišče za okrevanje ter da je majhna verjetnost, da bi se finančna nestabilnost prelila tudi v našo državo. Naš finančni sistem je namreč dokaj enostaven in ne vključuje finančnih inštrumentov, ki so ameriško gospodarstvo pripeljale v sedanje razmere. Poleg tega imamo skupno valuto in zaradi tega nismo izpostavljeni valutnim tveganjem kot denimo Madžarska in Hrvaška, je poudaril Kešeljević. Rating Slovenije je bonitetna hiša ohranila pri DB2b, medtem ko ga je znižala kar enajstim državam. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-03-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042323927/posel/novice/1042323927	Kadov PDP skupaj s partnerjem snuje prevzem Mure in partnerjev	gospodarstvo, ekonomija	Kadov PDP skupaj s partnerjem snuje prevzem Mure in partnerjev  Ljubljana - Posebna družba za upravljanje (PDP), ki je v lasti Kapitalske družbe, se s strateškim partnerjem iz Slovenije dogovarja, da bi iz stečajne mase Mure odkupila hčerinsko podjetje Mura in partnerji, smo izvedeli iz neuradnih virov. Na to podjetje je bilo na začetku jeseni prenesenih celotno zdravo jedro Mure in 471 delavcev. Mura in partnerji danes zaposluje že več kot tisoč delavcev.  Posebna družba za upravljanje (PDP), ki je v lasti Kada, skupaj z za zdaj neznanim podjetjem načrtuje nakup Mure in partnerjev iz stečajne mase Mure. Stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević pravi, da bi bila lahko, če bi se pojavil primeren kupec, javna dražba za Muro in partnerje objavljena že kmalu. (Foto: dokumentacija Dnevnika) Direktor podjetja PDP Matej Golob Matzele je potrdil naše informacije, vendar o podrobnostih ni želel govoriti, ker je projekt še v začetni fazi. Na splošno je stališče PDP, da če bo vstopal v kakršno koli naložbo (razen teh, ki bodo zdaj prenesene iz Kada in Soda na PDP), bo vstopal na podlagi ekonomskih pogojev. Poleg tega mora biti PDP v takšnem primeru manjšinski lastnik in si hkrati zagotoviti možnost, da bo lahko čez določen čas izstopil iz naložbe, pravi Matzele. Stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević razlaga, da bo po sedanjih načrtih Mura in partnerji naprodaj na javni dražbi prihodnjo jesen. Če se bo pojavil možni kupec, pa Đorđević ne izključuje možnosti, da bi bil javni razpis za prodajo Mure in partnerjev objavljen že prej. Kupec Mure in partnerjev bo moral imeti dobro bonitetno oceno in se zavezati, da bo proizvodnjo v Pomurju ohranil najmanj pet let. Če bo pet let deloval v Pomurju, obstaja namreč resno upanje, da bo s poslovanjem nadaljeval tudi po preteku tega obdobja, pravi Đorđević. Dodaja, da bi najraje videl, da bi Muro in parterji prevzelo slovensko podjetje. Do 2. januarja imajo upniki Mure možnost, da v stečajnem postopku prijavijo svoje terjatve. Temu bo sledil tako imenovani preizkus terjatev, kar pomeni, da bo Đorđević odločal, ali jih priznava ali ne. Po drugi strani pa že potekajo popisi in cenitve Murinega premoženja, ki je po Đorđevićevih besedah vredno od 20 do 30 milijonov evrov. V naslednji fazi bo sledila prodaja premoženja. Komisija, ki smo jo oblikovali, že pripravlja prodajne sklope. Predvidoma bodo prve javne dražbe premoženja Mure potekale aprila in maja prihodnje leto, pravi Đorđević. Najprej bodo naprodaj obrati in podjetja skupine Mure, ki ne delujejo, kot sta na primer proizvodni obrat v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Prednostno bodo prodajali tudi polovico nezasedenih stanovanj (skupaj je vseh stanovanj približno 50), apartmaje na Pagu in določene druge nepremičnine. Jeseni pa bodo poleg Mure in partnerjev na prodaj še Mura - Evropska hiša mode in preostalo premoženje. Đorđevićev interes je, kot pravi, da bi se kljub stečaju čim več delavcev Mure na novo zaposlilo. Zato bom poskušal prodajne aktivnosti izvajati tako, da bi v Pomurje privabil čim več domačih in tujih investitorjev, kot to predvideva tudi novi zakon o Pomurju, pojasnjuje Đorđević. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-12-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042266737/posel/novice/1042266737	Cosmofon dokončno Telekomov	gospodarstvo, ekonomija	Cosmofon dokončno Telekomov  Ljubljana - Telekom Slovenije je dokončno postal stoodstotni lastnik Cosmofona, drugega največjega mobilnega operaterja v Makedoniji. Makedonski organ za varstvo konkurence je Telekomu Slovenije konec aprila izdal dovoljenje za nakup Cosmofona, vrednega 190 milijonov evrov, v zadnjih dneh pa je bil tudi dokončno opravljen prenos lastništva.  Za Skupino Telekom Slovenije nakup pomeni izjemen poslovni uspeh in uspešno nadaljevanje uresničevanja strategije geografske širitve in internacionalizacije poslovanja, pravijo v upravi Telekoma. Cosmofon ima na makedonskem trgu približno 30-odstotni tržni delež, minulo leto pa je imel 66 milijonov evrov prihodkov. Pri tem je ustvaril 1,6 milijona evrov operativnega dobička, veliko večino tega v zadnjem četrtletju. Vodstvo makedonske družbe bo predvidoma imenovano še v tem mesecu.	nb	Dnevnik	2009-05-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042500235/posel/novice/1042500235	Dremelj: Prevzem, zaradi katerega me tožijo, je izpogajal Berginc	gospodarstvo, ekonomija	Dremelj: Prevzem, zaradi katerega me tožijo, je izpogajal Berginc  Ljubljana - Bivši predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj, ki je zaradi nasedlih naložb po Balkanu še iz časov njegovega vodenja tarča odškodninskih tožb, je na aktualno vodstvo naslovil javno pismo z vprašanjem, zakaj skrivajo poročilo posebne revizije, ki ga je pripravila hiša Deloitte. Opozoril je, da v že tretji reviziji spet ni bilo ugotovljenih nobenih škod . Nadzorniki pod vodstvom Tomaža Berginca pa so od revizorjev takoj zahtevali, da revizijsko poročilo dopolnijo z izračunom vsaj hipotetične škode, če že dejansko ne obstaja , je dodal.  Zdajšnji nadzorni svet Telekoma Slovenije je po navedbah bivšega predsednika uprave Bojana Dremlja (na fotografiji) na revizorsko hišo PWC izvajal močne pritiske, da morajo najti razloge za vložitev odškodninskih tožb zoper bivšo upravo. (Foto: Jaka Adamič) Spomnimo, da je Telekom zoper bivšo upravo že vložil tožbo zaradi nakupa makedonskega On.neta. Dremelj medtem poudarja, da je bil za predsednika uprave imenovan maja 2006, dan po tistem, ko so tedanji nadzorniki potrdili prvo Telekomovo naložbo v jugovzhodni Evropi. Zagotovil je, da je bil za projekt kot takratni direktor Siola zadolžen Berginc, ki je tudi izpogajal ceno in preostale bistvene pogoje nakupa. Po njegovih zagotovilih tudi forenzična revizija, ki jo je opravila hiša PriceWaterhouseCoopers (PWC) ugotavlja, da se v Makedoniji pri sklepanju kakršnih koli poslov nihče od bivše uprave ni osebno kakor koli okoristil . Sedanji nadzorniki so po Dremljevih besedah na PWC izvajali močne pritiske, naj vendarle najde razloge za vložitev tožb. Ker se revizorji niso dali, so zato v Telekomu poiskali hišo BDO, ki je škodo zaradi nakupa On.neta in Najdi.si uspela skonstruirati na principu, da če bi bivša uprava ob nakupu plačala samo polovico kupnine, polovico pa bi vezala na realizacijo poslovnih načrtov v času svetovne gospodarske krize, potem drugega dela kupnine ne bi bilo treba plačati . tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2012-01-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042282611/posel/novice/1042282611	Zbor delničarjev podprl tožbo zoper Laščane	gospodarstvo, ekonomija	Zbor delničarjev podprl tožbo zoper Laščane  Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je na četrtkovem zboru delničarjev Mercatorja potrdilo vložitev odškodninske tožbe zoper Skupino Pivovarna Laško in Infond Holding. Na zboru so prav tako podaljšali rok za pristop k odškodninski tožbi do konca tega meseca.  Na javni poziv, ki ga je VZMD objavil 21. maja, torej manj kot 10 dni po razkritju v Dnevniku, da lahko več kot 17.000 malih delničarjev prevzemnike Mercatorja toži za škodo zaradi neobjave prevzema, se je prijavilo 116 delničarjev. Po ocenah VZMD so bili mali delničarji odškodovani za dobrih 200 evrov na delnico in ravno toliko bodo v tožbi zahtevali za odškodnino. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je pojasnil, da so višino škode izračunali glede na vrednost delnice na dan, ko bi bi morala biti objavljena prevzemna ponudba, v primerjavi s ceno delnice takrat, ko so delničarji izvedeli, da je bil zakon o prevzemih kršen, torej decembra lani. Spomnimo, da imata Skupina Pivovarna Laško in Infond Holding (večinski lastnik Pivovarne Laško) v lasti 48,4-odstotni delež Mercatorja, Agencija za trg vrednostnih papirjev pa jima je odvzela glasovalne pravice in izrekla polmilijonsko globo zaradi kršitve zakona o prevzemih.	Luki Nuredini	Dnevnik	2009-07-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042337804/posel/novice/1042337804	Poleg Hotelov Portorož in Grand hotela Adriatiac Istrabenz Turizem prodaja tudi Turizem Kras	gospodarstvo, ekonomija	Poleg Hotelov Portorož in Grand hotela Adriatiac Istrabenz Turizem prodaja tudi Turizem Kras  Postojna, Koper - Potem ko je bil pred kratkim objavljen razpis za prodajo Hotelov Portorož in Grand hotela Adriatic iz Opatije, je bil v soboto objavljen še razpis, s katerim želi Istrabenz Turizem izbrati najboljšega ponudnika za prodajo 100-odstotnega deleža postojnske družbe Turizem Kras. Zbiranje pisnih ponudb se bo zaključilo 15. marca.  (Foto: Jaka Adamič) Postopek prodaje postojnske družbe bo potekal predvidoma v treh fazah, so zapisali v koprski družbi Istrabenz Turizem. V prvi fazi bodo zainteresirani investitorji lahko pridobili finančni informacijski memorandum o družbi Turizem Kras, 15. marec pa je zadnji rok za oddajo nezavezujočih ponudb na temelju podatkov iz finančnega informacijskega memoranduma in drugih javno dostopnih podatkov. V drugi fazi bodo lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najboljše nezavezujoče ponudbe ter bodo s strani prodajalca ocenjeni kot primerni, prodajalec jih bo v roku 15 dni od roka za oddajo nezavezujočih ponudb povabil k sodelovanju pri nadaljnjih postopkih. Izbrani ponudniki bodo prejeli pravni informacijski memorandum, na razpolago jim bodo tudi vsi ostali podatki o družbi Turizem Kras. Na podlagi prejetih informacij bodo ponudniki oddali zavezujoče ponudbe, kjer bodo morali predlagati tudi ceno za delnico družbe. Odpiranje zavezujočih ponudb predstavlja začetek tretje faze, ki ji bodo sledila pogajanja s ponudniki, določitev kupnine in podpis pogodbe z izbranimi kupcem. V razpisu se Istrabenz Turizem ni obvezal skleniti pogodbo o prodaji delnic z najboljšim ponudnikom oziroma ponudnikom, ki sodeluje v postopku prodaje. Zato pa mnoge Primorce, še posebej Postojnčane zanima, ali bodo Turizem Kras prodali tujim ponudnikom. Družba naj bi imela višjo ceno tudi zaradi 20-letne koncesije za upravljanje s Postojnsko jamo. O tem vprašanju je zdajšnji okoljski minister na zaslišanju pred DZ dejal, da Postojnska jama kot javno dobro ne sme biti predmet profita. Pred slabim letom dni so ponudbo za nakup družbe Turizem Kras napovedali tudi postojnski podjetniki in posamezniki, združeni v konzorciju. Ocen o tem, koliko naj bi bilo ponudnikov oziroma kakšno ceno pričakujejo pa Janez Jager iz družbe Istrabenz Turizem ni mogel napovedati.	sta	Dnevnik	2010-02-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042457799/posel/novice/1042457799	Medveda bo namesto Tota nadzoroval Janežič	gospodarstvo, ekonomija	Medveda bo namesto Tota nadzoroval Janežič  Ljubljana, Velenje - Nadzorni svet Premogovnika Velenja bo generalnega direktorja družbe izbral z razpisom, smo včeraj popoldne izvedeli iz neuradnih virov.  Matjaž Janežič (Foto: Bojan Velikonja) Obenem naj bi vrste nadzornikov v kratkem zapustil njihov predsednik Simon Tot, tudi direktor TE Šoštanj, daleč največjega kupca lignita iz premogovnika, ki ga vodi Milan Medved. Izvedeli smo, da naj bi Holding slovenske elektrarne (HSE) kot lastnik skoraj 80 odstotkov premogovnika na skorajšnji skupščini v nadzorni svet predlagal Matjaža Janežiča, generalnega direktorja holdinga. V tričlanskem nadzornem svetu premogovnika interese holdinga predstavlja še Irena Stare, enega predstavnika pa imajo zaposleni.	Primož Cirman	Dnevnik	2011-07-09 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042218420/posel/novice/1042218420	Cena surove nafte se je nekoliko zvišala na približno 65 dolarjev za sodček	gospodarstvo, ekonomija	Cena surove nafte se je nekoliko zvišala na približno 65 dolarjev za sodček  Singapur/Dunaj - Cena surove nafte se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju nekoliko zvišala in se giblje na ravni okoli 65 dolarjev (50 evrov). Po mnenju analitikov se je pozitivno razpoloženje s kapitalskih trgov preneslo na naftni trg, vlagatelji pa tudi pričakujejo, da bo ameriška centralna banka Fed znižala ključno obrestno mero.  Na fotografiji je sodček nafte, ki so ga napolnili v puščavah Bahrajna. Danes je zanj potrebno odšteti 65 dolarjev (50 evrov). (Foto: AP) Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v decembru se je podražila za 2,43 dolarja (1,9 evra) na 65,16 dolarja (51 evrov) za 159-litrski sod. Za severnomorsko nafto vrste brent, prav tako z decembrsko dobavo, pa je bilo treba odšteti 62,22 dolarja (48,8 evrov), kar je 1,93 dolarja (1,5 evra) več od torkove zaključne cene na londonski borzi. Analitiki pričakujejo, da bo Federal Reserve (Fed) obrestno mero, ki trenutno znaša 1,5 odstotka, znižala za vsaj pol odstotne točke na en odstotek. Z znižanjem obrestne mere bi tako pomagali ublažiti svetovno kreditno krizo. Različne oblike pomoči ameriške vlade gospodarstvu bi lahko pomagali stabilizirati povpraševanje po črnem zlatu. Medtem pa je Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) v torek opozorila, da bi lahko vnovič znižala proizvodnjo nafte, če bodo cene nafte še naprej padale. Opec, ki proizvede 40 odstotkov vse nafte na svetu, bi lahko sklical novo izredno srečanje še pred svojim naslednjim rednim srečanjem, ki je predvideno za december, je povedal generalni sekretar Opeca Abdala Salem El-Badri. Opec je prejšnji teden na izrednem srečanju na Dunaju sklenil, da bo z novembrom zmanjšal proizvodnjo črnega zlata. Naftni ministri so se dogovorili za zmanjšanje v višini 1,5 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Cena nafte 13-članskega kartela se je v torek znižala. Za 159-litrski sod te nafte je bilo treba odšteti 55,90 dolarja (43,8 evrov), kar je 0,90 dolarja (0,7 evra) manj kot v ponedeljek.	STA	Dnevnik	2008-10-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042517011/posel/novice/1042517011	Rekordni italijanski javni dolg	gospodarstvo, ekonomija	Rekordni italijanski javni dolg   Rekordni italijanski javni dolg Italijanski javni dolg se je januarja po podatkih italijanske centralne banke zvišal na 1935,8 milijarde evrov, kar je nova rekordna vrednost, potem ko je država leto 2011 sklenila z 1897,9 milijarde evrov dolga oziroma 120 odstotkov BDP. Italijanske javne finance je lani zaznamovala nizka rast davčnih prihodkov, ki so višji le za 1,2 odstotka, kar državo uvršča na rep evropskih držav, za šibko rast pa je krivo zlasti gospodarsko ohlajanje. JPMorgana skrbi za Kitajsko Adrian Mowat, glavni ekonomist investicijske banke JPMorgan Chase za azijske in hitro rastoče trge, opozarja na trd pristanek kitajskega gospodarstva. Po njegovih besedah so podatki dovolj zgovorni, saj upadajo prodaja avtomobilov, proizvodnja jekla in cementa, dejavnosti v gradbeništvu in številnih drugih panogah. Še bolj skrb zbujajoče je stanje na nepremičninskem trgu, kjer so cene daleč od razumnih ravni, kar verjetno pomeni nadaljnjo restriktivno politiko kitajskih oblasti kljub znamenjem gospodarskega ohlajanja.E.ON z visoko izgubo Največji nemški energetski družbi E.ON je lansko leto prihodke uspelo zvišati za 22 odstotkov, na 113 milijard evrov, a kljub temu utrpela izgubo v višini kar 2,22 milijarde evrov, medtem ko je še leta 2010 imela dobiček v višini 5,85 milijarde evrov. Izvršni direktor Johannes Teyssen je krivdo za izgubo pripisal temeljiti konsolidaciji družbe in oteženemu poslovnemu okolju, a obenem dejal, da je najtežje že mimo. Posledično tako za letos kot za prihodnjih nekaj let pričakuje znatno izboljšanje poslovanja in rast dobička.Poleg Magne v Srbijo tudi Fiat Fiat je na ženevskem avtomobilskem salonu predstavil novi model 500 L, ki ga bodo od julija naprej proizvajali v nekdanjih obratih Zastave v srbskem Kragujevcu in izvažali v ZDA, kjer bo od leta 2013 naprodaj pod znamko Chryslerja. Fiatov novinec bo srbski izvoz zvišal kar za šestino ter ustvaril novih 3500 delovnih mest. Obenem so visoki predstavniki srbskih oblasti s premierjem Borisom Tadićem na čelu v Ženevi navezali stike tudi z avtomobilskimi proizvajalci iz Nemčije, Italije, Japonske in Južne Koreje.Hrvaški Viadukt bo gradil v Libiji Hrvaško gradbeno podjetje Viadukt je že leta 2008 z libijskimi oblastmi sklenilo 128 milijonov evrov vredno pogodbo o rekonstrukciji ceste med mestoma Nalut in Ghadames, a je izvedbo preprečila državljanska vojna. Zdaj pa je gradbinec le dobil zeleno luč za začetek obnovitvenih del na 320-kilometrskem odseku, poleg tega si v državi obeta še več gradbenih poslov. Libija je namreč nedavno odobrila proračun v višini več kot 40 milijard evrov, od katerih bo znaten del namenjen gradbeni obnovi države.Goldman Sachs pod pritiskom Potem ko je Greg Smith, direktor londonske izpostave investicijske banke Goldman Sachs, ob odstopu svoje kolege v kolumni New York Timesa obtožil izgube moralnega kompasa in goljufanja strank, ravnodušni niso ostali niti finančni trgi. Delnice Goldmana so v sredo padle za slabe štiri odstotke in izbrisale za 2,15 milijarde dolarjev tržne kapitalizacije družbe, a že včeraj nadoknadile večino izgub. Kljub temu pa so Smithove obtožbe o moralnem bankrotu finančnikov na Wall Streetu sprožile nemalo debat.Pripravil Jernej Ogrin		Dnevnik	2012-03-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042410602/posel/novice/1042410602	Za Krko neugodna in ugodna sodba	gospodarstvo, ekonomija	Za Krko neugodna in ugodna sodba   Za Krko neugodna in ugodna sodba Krkina švedska hčer Krka Sverige je v zadevi esomeprazol prejela ugodno odločitev sodišča na Danskem, a neugodno odločitev sodišča na Norveškem. Medtem ko je prvo zavrnilo zahtevo AstraZenece za izdajo začasne odredbe, s katero bi Krki Sverige prepovedali uvoz in prodajo zdravila z omenjeno učinkovino na Danskem, je drugače na Norveškem, kjer je sodišče zahtevi Krkinih konkurentov ugodilo.SGP Zasavje Invest v stečaju Sodišče je v torek začelo stečaj nad Splošnim gradbenim podjetjem (SGP) Zasavje Invest iz Trbovelj. Stečaj naj bi povzročil velenjski Vegrad, ki je podjetje prisilil k nizkim cenam gradnje objektov. V četrtek je sicer 130 zaposlenih začelo stavkati, saj že tri tedne čakajo na oktobrsko plačo.Višje cene plina znižale dobiček Butana plina Butan plin bo letos po besedah prvega moža Tomaža Grma ustvaril nižji dobiček kot lani. Potem ko je lansko leto končal s 4,7 milijona evrov dobička, bo ta letos zaradi višjih nabavnih cen plina dosegel tri milijone evrov.Mlinotest z novo nadzornico in istim predsednikom uprave Nadzorniki Mlinotesta so se na ponedeljkovi seji seznanili z odločitvijo, da je svet delavcev kot predstavnico v nadzornem svetu imenoval Natašo Kranjc, ki je zaradi izteka mandata nadomestila dosedanjega člana Mirana Stoparja. Pri tem je za mandatno obdobje šestih let za predsednika uprave ponovno imenoval Davida Nabergoja in za člana uprave Matijo Majcenoviča.Ustavno sodišče zavrnilo pobudo GZS Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti več členov obrtnega zakona ter uredbe o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti. Ti pobudi je konec lanskega leta GZS vložila zaradi obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).Pripravila Tomaž Modic in sta		Dnevnik	2010-12-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042281400/posel/novice/1042281400	Nadzornikom Vzajemne predloženi dokumenti o domnevno spornem poslovanju	gospodarstvo, ekonomija	Nadzornikom Vzajemne predloženi dokumenti o domnevno spornem poslovanju  Ljubljana - Seje nadzornega sveta Vzajemne, ki jo je predsednik nadzornikov Gregor Primic prekinil minuli četrtek, včeraj zaradi nesklepčnosti niso nadaljevala. Seje se je poleg Primica udeležil le še Dejan Rituper. Da gre pričakovati nesklepčnost, smo v Dnevniku napovedali že minuli teden, ko sta udeležbo odpovedala dva člana od štirih. Po razdelitvi moči med nadzorniki bi lahko Primic kot predsednik nadzornega sveta dosegel preglasovanje članov, ki so blizu predsedniku uprave Boštjanu Averju.  So pa nadzorniki včeraj v prostorih Vzajemne dobili na vpogled vse zahtevane dokumente o domnevno spornem poslovanju zavarovalnice. Gradivo, ki naj bi se med drugim nanašalo na svetovalne in druge pogodbe, pooblastila za glasovanje na skupščini in druge, domnevno sporne posle Vzajemne, bo nadzornikom na voljo v zavarovalnici. Preverili bodo lahko navedbe v javnosti, znova pa naj bi se sestali 20. julija, ko bodo predvidoma sklicali tudi skupščino, je povedal Primic. Če prihaja do nepravilnosti, je treba ugotoviti, kakšne so te nepravilnosti, je odgovoril na vprašanje, ali je v primeru ugotovljenih nepravilnosti mogoče pričakovati odločanje nadzornikov o Averjevi razrešitvi. Na vprašanje, ali so dobili vso zahtevano dokumentacijo, Primic včeraj še ni znal odgovoriti, bodo pa to, kot je dejal, ugotovili naslednje dni. Spomnimo, da je Primic ravno zaradi pomanjkanja zahtevanih dokumentov minuli četrtek prekinil sejo, po neuradnih informacijah pa naj bi po preučitvi dokumentov nadzorniki razpravljali tudi o razrešitvi Averja. Na skupščini se je, kot je znano, zgodil preobrat, saj se štirje nadzorniki s prekinitvijo niso strinjali in Primicu očitali, da je sejo prekinil, ker ni želel razprave o njegovih izjavah v medijih, s katerimi naj bi po njihovem mnenju škodil Vzajemni. Sami so sejo nadaljevali in po njej sporočili, da člani nadzornega sveta Vzajemne podpirajo upravo pri njenem poslovanju .	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-07-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/267302/posel/novice/267302	Izteka se rok za posredovanje podatkov o nepremičninah	gospodarstvo, ekonomija	Izteka se rok za posredovanje podatkov o nepremičninah  ljubljana - Danes se izteka rok, ki so ga na Geodetski upravi RS postavili za tiste lastnike nepremičnin, ki so prejeli obvestilo popisovalca ali geodetske uprave, podatkov o svojih nepremičninah pa zaradi svoje odsotnosti še niso posredovali. Lastniki naj bi podatke o nepremičnini posredovali najbližji enoti geodetske uprave.  V skladu z zakonom o evidentiranju nepremičnin so za neposredovanje podatkov ali napačne podatke zagrožene kazni. Kot pa je ta teden na novinarski konferenci poudaril direktor geodetske uprave Aleš Seliškar, nimajo interesa nikogar kaznovati . Geodetska uprava bo najprej obdelala vse zbrane podatke in šele nato morebiti sprožila postopek pri inšpekciji. Kot so danes povedali na geodetski upravi, tako tudi v ponedeljek ne bodo nikogar postavili pred vrata, ampak bodo še vedno pripravljeni pomagati. Seliškar je na novinarski konferenci sicer priznal, da niso uspeli zagotoviti, da bi vsi od več kot 1600 popisovalcev v celoti opravili svoje delo. Nismo pravočasno ukrepali, da bi te popisovalce tako dobro nadzirali, da bi v celoti popisali vse nepremičnine, mislim pa, da gre za zanemarljivo majhen del stavb, ki jih bomo lahko z rednimi postopki in lastnim evidentiranjem popisali, je dejal. Preostale nepremičnine, tudi tiste, katerih lastnikov geodetska uprava ni uspela kontaktirati, bodo popisali prek rednih vpisov v kataster stavb in register nepremičnin. V terenskem delu popisa nepremičnin, ki se je začel decembra lani in končal z letošnjim avgustom, je bilo popisanih 1.698.941 enot oz. 91,36 odstotka vseh stavb in delov stavb v Sloveniji. Pri nepopisanih nepremičninah gre večinoma za neurejeno lastništvo, razlog pa je tudi, da so lastniki nepremičnin tujci ali pa delajo v tujini.	agencije	Dnevnik	2007-09-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/341487/posel/novice/341487	Dremelj danes k nadzornikom po soglasje za razvpito reorganizacijo skupine	gospodarstvo, ekonomija	Dremelj danes k nadzornikom po soglasje za razvpito reorganizacijo skupine  Ljubljana - Na današnji izredni seji se bodo nadzorniki Telekoma Slovenije seznanili z izsledki študije svetovalnega podjetja Boston Consulting Group (BCG). Kot nam je pred dnevi zatrdil predsednik nadzornega sveta Damijan Koletnik, predlagane reorganizacije skupine za zdaj še ne bodo potrjevali, saj se morajo z njo najprej seznaniti - predvsem z ekonomskega vidika.  Dremelj si je za takšno rešitev kljub ostremu nasprotovanju mobitelovcev prizadeval že od svojega imenovanja na čelo Telekoma. (Foto: Luka Cjuha) Kot trdijo naši viri, bo predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj izmed petih možnosti, ki so jih pripravili svetovalci, nadzornikom predlagal tisto, ki predvideva horizontalno ureditev skupine in torej praktično spojitev Mobitela s Telekomom. Dremelj si je za takšno rešitev kljub ostremu nasprotovanju mobitelovcev prizadeval že od svojega imenovanja na čelo Telekoma. Naši viri sicer dodajajo, da bi se lahko Mobitel kljub vsemu obdržal kot samostojna enota, a izgubil še tisto nekaj samostojnosti, ki mu je ostala po marčevski spremembi statuta družbe. Kot zanimivost, predsednica sveta delavcev Mobitela Vesna Lednik nam je še včeraj zatrdila, da od vodstva niso prejeli nobenih uradnih informacij glede reorganizacije. Nadzorniki imajo več možnosti: lahko sprejmejo predlagano reorganizacijo in poslovodstvo pooblastijo za izvedbo reorganizacije, od BCG zahtevajo prilagoditev posameznih delov, v skrajnem primeru pa lahko njihovo študijo celo zavrnejo. Poznavalci ob tem še opozarjajo, da bi morebitna potrditev predlagane reorganizacije za Dremlja tudi ob morebitni spremembi po volitvah pomenila bianco menico za vse nadaljnje korake sprememb znotraj skupine. Vsebinska izhodišča, ki so jih pripravili svetovalci, predvidevajo znatno premeščanje zaposlenih znotraj skupine, s čimer naj bi ustvarili visoke prihranke. Že dalj časa poznavalci razmer opozarjajo, da bi morala matična družba Telekom močno zmanjšati število zaposlenih, zakaj je moralo vodstvo za to ugotovitev najeti svetovalce, pa ni jasno. Kot primerjava, stroški plač so v Telekomu že konec lanskega leta predstavljali skoraj petino čistih prihodkov od prodaje. Po drugi strani je v Mobitelu ta delež skoraj dvakrat nižji. Da je reorganizacija Telekoma potrebna, so si poznavalci razmer enotni, a dvome zbuja že tajnost njene izvedbe. O podrobnostih nove ureditve so Telekomovi zaposleni izvedeli v začetku meseca zgolj iz neuradnih informacij, objavljenih v medijih, kar je veliko negotovosti vzbudilo predvsem med zaposlenimi v Mobitelu, smo izvedeli iz virov blizu Mobitela.	Tomaž Modic	Dnevnik	2008-08-19 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042300071/posel/novice/1042300071	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 18:50) vrednost sprememba (v %) DAX, Frankfurt 5731,14 0,54 Dow Jones, New York 9783,09 -0,09 Nasdaq, New York 1722,48 -0,07 S&P 500, New York 1065,8 -0,28 FTSE, London 5163,95 0,77 Nikkei, Tokio 10443,8 1,68 ATX, Dunaj 2613,39 1,19 Mib indeks, Milano 23583,01 0,5 CAC 40, Pariz 3835,27 0,56 RTS, Moskva 1231,41 -1,24 PX, Praga 1164,4 0,83 Euronext, Pariz 664,55 0,54 Vir: Reuters		Dnevnik	2009-09-18 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042507988/posel/novice/1042507988	Podjetje Apple samo z iPhonom zaslužilo več kot celoten Microsoft	gospodarstvo, ekonomija	Podjetje Apple samo z iPhonom zaslužilo več kot celoten Microsoft  San Francisco - Applov iPhone je po analizi prihodkov podjetju v zadnjem letu prinesel več denarja, kot ga je v tem času zaslužilo podjetje Microsoft.  Applov iPhone je po analizi prihodkov podjetju v zadnjem letu prinesel več denarja, kot ga je v tem času zaslužilo podjetje Microsoft. (Foto: Reuters) Oddelek za pametne telefone je podjetju Apple prinesel kar 24,4 milijard dolarjev, med tem ko je v enakem časovnem obdobju celotno podjetje Microsoft zaslužilo zgolj 20,9 milijard dolarjev. Tak prihodek je sicer za podjetje Microsoft sicer rekorden in presega zadnje obračunanega za kar 5 odstotkov. Apple pa je v tem času podvojil prodajo pametnih telefonov in prodal 37,04 milijonov iPhonov in 15,43 milijonov iPadov. Trenutno denarno stanje tega neverjetnega podjetja je 100 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi lahko brez težav kupili Facebook. Vsa uspešnost podjetja pa očitno res tiči v pametnih telefonih, saj podjetje Apple že od leta 1989 ni uspelo prehiteti podjetja, s katerim že 15 let bojuje boj za tržišče. To jim je prvič uspelo maja leta 2010.	spm	Dnevnik	2012-02-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042383362/posel/novice/1042383362	Delničarji zamenjali celotni nadzorni svet Iskre Avtoelektrike	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji zamenjali celotni nadzorni svet Iskre Avtoelektrike  Ljubljana - Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in Zvon Ena Holding so na včerajšnji skupščini zamenjali vse člane nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, ki so družbo nadzirali v času, ko jo je vodil nedavno preminuli Aleš Nemec.  Simbolična slika. (Foto: Bojan Velikonja) Za nove člane so bili tako včeraj imenovani nekdanja direktorica Davčnega urada Nova Gorica Vida Škrlj, Žarko Krajnik iz Zvona Ena Holdinga, predsednik uprave Zvona Ena Holdinga Simon Zdolšek in član uprave Heliosa Aleš Klavžar. Z izjemo Škrljeve je vse preostale člane predlagal Zvon Ena Holding, ki je (skupaj z nekaterimi povezanimi družbami) na skupščini preglasoval paradržavna sklada. O predlogu Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je v nadzorni svet Iskre Avtoelektrike predlagala Dragomirja Kolmana in Kreša Šavriča, se tako včeraj sploh ni glasovalo. Na predlog paradržavnih skladov pa so delničarji včeraj o razrešnici članom uprave glasovali ločeno. Edini, ki razrešnice za delo v minulem letu ni dobil, je bil po naših informacijah Ivan Lisjak, nekdanji član uprave za ključne bistvene procese. Nekdanji predsednik in član uprave Aleš Nemec in Tadej Vidic sta na drugi strani razrešnico dobila, podobno kot tudi Igor Mihajlović (Iskro Avtoelektriko je vodil med septembrom in decembrom lani) in sedanja uprava pod vodstvom Edvina Severja. Kot je znano, je uprava Iskre Avtoelektrike pod tedanjim vodstvom Nemca družbi SFM Marijana Groffa (nekdanji predsednik nadzornega sveta IskreAvtoelektrike) posodila milijon evrov ter ji izdala za šest milijonov evrov poroštev, s katerimi je SFM nato financiral nakup četrtine Iskre Avtoelektrike. Ta delež bi morala prvotno kupiti uprava Iskre Avtoelektrike, ki pa ji nikoli ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije. Ker SFM posojil ni vrnil, so njegovi upniki unovčili poroštva Iskre Avtoelektrike, ki so ji ostale le ničvredne terjatve do SFM. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-08-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042337523/posel/novice/1042337523	Kitajska je postala največja izvoznica na svetu, Nemčija beleži upad izvoza	gospodarstvo, ekonomija	Kitajska je postala največja izvoznica na svetu, Nemčija beleži upad izvoza  Wiesbaden - Nemčija je v letu 2009 zabeležila precejšen upad izvoza, s tem pa izgubila položaj največje izvoznice na svetu. Na drugo mesto jo je izrinila Kitajska, ki je lani izvozila blago v vrednosti 1201,7 milijarde dolarjev. To je 80,4 milijona dolarjev več, kot je lani izvozila Nemčija.  Kitajska. (Foto: AP) Nemčija je položaj največje izvoznice na svetu zasedala šest let, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Kitajski je ta naslov pripadel prvič doslej. A nemški analitiki ne vidijo vzroka za zaskrbljenost. Ravno nasprotno: kitajski razcvet odpira tudi nemškim podjetjem nove trge. Izvozniki z vzhoda in zahoda si poleg tega niso konkurenčni. Medtem ko Nemčija po vsem svetu izvaža predvsem stroje in naprave, torej investicijska sredstva, je Kitajska močna izvoznica potrošnega blaga. Izvoz Nemčije se je lani zmanjšal za 18,4 odstotka, kar je najhujši padec po letu 1950. Najpomembnejše partnerice ostajajo članice EU. Decembra se je sicer trend preobrnil in izvoz se je n	STA	Dnevnik	2010-02-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042306580/posel/novice/1042306580	Zavod za zaposlovanje je pripravljen na prihod Murinih delavcev	gospodarstvo, ekonomija	Zavod za zaposlovanje je pripravljen na prihod Murinih delavcev  murska sobota - Zavod za zaposlovanje je pripravljen na prihod 2624 delavcev Mure, kolikor naj bi jih po uvedbi stečajnih postopkov matične in treh hčerinskih družb prejelo sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Po zagotovilih generalne direktorice zavoda bodo odpuščeni delavci pri njih deležni vseh možnih oblik pomoči. Kot je na današnji novinarski konferenci v Murski Soboti povedala generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Marija Poglajen, želijo pred intenzivnimi prijavami v evidence brezposelnosti odpuščene delavce informirati, da bodo lahko poskrbeli za pridobitev pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja in da bodo v najkrajšem možnem času deležni strokovne podpore in informirani, kaj se bo dogajalo z njimi. Direktorica je pojasnila, da so se že lani, ko se je začel povečevati obseg brezposelnosti, na zavodu na to pripravili in organizirali mobilne ekipe, saj takšnega stečaja, kot je v Muri, naenkrat nismo bili deležni vrsto let. Takoj ko bodo delavci dobili sklepe o prenehanju delovnega razmerja, bodo dobili tudi vso dokumentacijo zavoda, zagotovili so tudi prenos podatkov iz Murinih podjetij, da jih delavci ne bodo iskali sami, je dejala direktorica. Osebno vam zagotavljam, da smo na zavodu storili vse, kar je možno, in da bodo vsi delavci v najkrajšem roku, do 5. novembra, prijavljeni v evidenco brezposelnih, je nadaljevala Poglajnova. Delavci so 6. oktobra so dobili odpovedi in na začetku novembra bodo že imeli v rokah dokumentacijo, kjer bodo videli, koliko nadomestila jim pripada, prijavljeni bodo v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter nato vključeni v tri sklade dela, kjer bodo podrobno dobivali informacije o pravicah in obveznostih iz naslova brezposelnosti ter vse nadaljnje napotke. Sredstev za vključevanje v ukrepe aktivnega zaposlovanja je v tej regiji dovolj, je zagotovila Poglajnova, od prvih informativnih seminarjev do usposabljanja na delovnem mestu, izobraževanja, javnih del, tudi delavnic za samozaposlitve in subvencije za samozaposlitve. Vseh programov je dovolj, da bodo ljudje po prvem šoku skupaj z zavodom poiskali možnosti, da se bodo zaposlovali, je še povedala. V državi je letos predvidenih več kot 100 milijonov evrov samo za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, za območje Pomurja skoraj devet milijonov evrov. Direktorica območne službe zavoda v Murski Soboti Cvetka Sreš je dejala, da so se povezali s stečajnimi upravitelji in bili navzoči pri izročanju sklepov o prenehanju delovnega razmerja, odpuščenim so dali tudi navodila s termini, kdaj na pridejo na zavod, in koristna navodila o pravicah. Dnevno bodo na pomurskih zavodih delali od 7. do 17. ure in prijavili po 308 delavcev, obenem pa sprejemali vloge za denarna nadomestila in jamstveni sklad. Pogoj je le, da dobijo od Mure pravočasno podatke o plači in delavske knjižice. Prva denarna nadomestila bodo izplačana 13. oziroma 20. novembra, delavci pa bodo dobili sorazmerni del nadomestila za čas, ko so bili v oktobru brez zaposlitve. V naslednjih mesecih se bodo vsi, ki so izgubili delo v Muri, vključili v program Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve.	sta	Dnevnik	2009-10-13 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/277832/posel/novice/277832	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Prvi klic v Ipkonetovem omrežju GSM Telekom je včeraj poskusno izvedel prvi klic znotraj novega mobilnega omrežja GSM na Kosovu. V Prištini je že postavljena Ericssonova centrala, prav tako pa tudi prva bazna postaja v bližini. Montaža drugih baznih postaj, načrtovanih za prvo fazo gradnje omrežja, je tik pred koncem. Konec minulega tedna so v Telekomu Slovenija uspešno preizkusili tudi storitev nezaznavnega prehoda med brezžičnima omrežjema WLAN in GSM. Sivent bo povečal osnovni kapital Delničarji Siventa bodo na skupščini 27. novembra odločali o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe. V družbi načrtujejo povečanje kapitala s sedanjih 0,5 milijona na 2,56 milijona evrov. Povečanje osnovnega kapitala bodo izvedli z izdajo skupno 494.296 novih kosovnih, navadnih in imenskih delnic. Vsak imetnik delnice bo za eno obstoječo delnico prejel 4,1 dodatne delnice. V MP bodo podeseterili navadne delnice V borznoposredniški družbi Medvešek Pušnik (MP) bodo iz sredstev družbe (iz prenesenega čistega dobička) povečali osnovni kapital s sedanjih 0,67 milijona na 0,8 milijona evrov. Navadno imensko kosovno prosto prenosljivo delnico družbe z oznako MPLR bodo razdelili na deset delov.Krka dobila nagrado Na letošnji podelitvi nagrad IR Magazine Continental Europe Awards v Parizu je Krka osvojila nagrado za najboljše odnose z vlagatelji med slovenskimi podjetji. Finetol povečal delež v NFD Holdingu Finetol je pridobil dodatnih 660.784 delnic NFD Holdinga in ima tako v lasti 16,4 odstotka delnic. Skupaj z družbo Maksima Invest, s katero ima sklenjen delniški sporazum v zvezi z upravljanjem NFD Holdinga, ima tako v lasti 40,78 odstotka delnic te družbe.Iskratel v Boliviji Iskratel je v Boliviji ob sodelovanju lokalnih partnerjev Teleserv Argentina in Cleartec Bolivia vključil rešitev nove generacije omrežij telekomunikacijskemu operaterju La Cooperativa de Servicios de Telecomunicaciones de Tarija. Pripravila Irena Milašinović	Irena Milašinović	Dnevnik	2007-10-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/301904/posel/novice/301904	Po slovenskih tirih bo vozil avstrijski GKB	gospodarstvo, ekonomija	Po slovenskih tirih bo vozil avstrijski GKB  Ljubljana - Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (AŽP) je včeraj avstrijskemu podjetju Graz Köflacher Bahn und Busbetrieb (GKB) izdala varnostno spričevalo za opravljanje storitev prevoza blaga in zagotavljanje vleke po javni železniški infrastrukturi v Sloveniji.  Spomnimo, da je GKB vlogo v AŽP konec leta 2006 vložil skupaj z Luko Koper, takrat pa so vloge oddali še trije prosilci, dva iz Avstrije in eden iz Italije. Pridobitev varnostnega spričevala je za tuje prevoznike pogoj za pridobitev vlakovnih poti in opravljanje železniških prevozov po naši infrastrukturi.	Barbara Hren	Dnevnik	2008-02-28 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/303804/posel/novice/303804	Hibridni pogoni steber prihodnjega razvoja Iskre Avtoelektrike	gospodarstvo, ekonomija	Hibridni pogoni steber prihodnjega razvoja Iskre Avtoelektrike  Šempeter pri Gorici - Iskra Avtoelektrika je včeraj okrog sto poslovnim partnerjem in prihodnjim kupcem iz osmih evropskih držav predstavila hibridne pogone za navtične in industrijske aplikacije.  Podjetje je v zadnjih petih letih razvilo edinstven sistem hibridnega pogona za plovila, ki ponuja varčnejšo in ekološko manj sporno porabo energije ter naj bi v prihodnjih letih predstavljal steber prihodnjega razvoja Iskre Avtoelektrike. Poslovnim partnerjem in drugim zainteresiranim smo predstavili razvoj in produkte Iskre Avtoelektrike na področju hibridnih pogonov ter možnost prenosa teh tehnologij v njihove aplikacije. Hibridna tehnologija se neprestano izpopolnjuje in se iz avtomobilske industrije, kjer se je uveljavila že pred časom, zdaj seli tudi na področja, kjer je Iskra Avtoelektrika prisotna. Motorje z notranjim izgorevanjem bodisi na dizelski ali bencinski pogon smo kombinirali z električnim pogonom in jih prilagodili za uporabo v navtični industriji, v branži industrijskih vozil ter pri kmetijski mehanizaciji, je pojasnil Tomaž Groff, direktor direkcije za prodajo v Iskri Avtoelektriki. Idejo so v zadnjem letu prenesli v proizvodnjo, njihovi največji kupci prihajajo iz avstrijske in francoske navtične industrije, Groff pa napoveduje tudi prodor na trge zahodne Evrope in Severne Amerike.	no	Dnevnik	2008-03-07 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042402045/posel/novice/1042402045	Težave z zadolženostjo: Mirko Tuš se bo z bankirji pogovarjal o odlogu finančnih obveznosti	gospodarstvo, ekonomija	Težave z zadolženostjo: Mirko Tuš se bo z bankirji pogovarjal o odlogu finančnih obveznosti  Celje - Najbogatejši Slovenec Mirko Tuš, revija Manager namreč ocenjuje, da je vreden 196,2 milijona evrov, se bo danes z domačimi in tujimi bankirji pogovarjal o odlogu finančnih obveznosti celjskega holdinga, ki naj bi imel težave z zadolženostjo.  Mirko Tuš (Foto: Bojan Velikonja) Tuš jih bo obvestil o svojih načrtih, bankirji pa naj bi zahtevali tudi odprodaje dela premoženja Tuš Holdinga. Mirko Tuš je namreč na banke že pred časom naslovil prošnjo za prerazporeditev oziroma podaljševanje odplačevanja finančnih obveznosti. Tako naj bi banke Tušu odložile plačilo glavnice do februarja ali marca prihodnje leto, do takrat pa bi – če se bodo bankirji strinjali – odplačeval le obresti na posojila. Kot piše Delo, je v bančnih krogih mogoče slišati, da so bankirji naklonjeni moratoriju, saj Tuš z denarnim tokom nima težav. Skupina Tuš Holding sicer ne sodi med podjetja, ki jih je prizadela finančna kriza, ima pa težave z zadolženostjo. Skupina posluje v treh stebrih, trgovskem, telekomunikacijskem in nepremičninskem, eno največjih bremen skupine pa je prav širitev v telekomunikacijsko dejavnost - hčerinska družba Tušmobil je konec lanskega leta ob 72 milijonih evrov prihodkov ustvarila kar 25 milijonov evrov izgube. Za nameček pa naj skupino pestila tudi visoko zadolženost. Kot piše Delo, je skupina Tuš Holding imela ob koncu lanskega leta 29 milijonov evrov čiste izgube in skupaj 819,8 milijona evrov prihodkov. Skupina največ prihodkov ustvari s trgovsko dejavnostjo. Skupina Engrotuš, kamor sodijo še energetika (Tuš Oil), zabava (Planet Tuš) in drogerije, je lani končala s 725 milijoni evrov prihodkov in 4,4 milijona evrov čistega dobička.	dnevnik.si	Dnevnik	2010-11-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042221148/posel/novice/1042221148	Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali	gospodarstvo, ekonomija	Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali  New York - Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8809,30 točke. To je 272,13 točke oziroma tri odstotke manj kot v ponedeljek.  Nikkei navzdol za tri odstotke. (Foto: AP) Vzdušje na vodilni azijski borzi je sledilo ponedeljkovemu padcu tečajev v New Yorku, na vlagatelje pa je negativno vplivala tudi rast jena v primerjavi z drugimi valutami, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrednost dolarja se je s ponedeljkovih 99,12 jena danes v Aziji znižala na 97,80 jena, vrednost evra pa s 127,07 jena na 124,53 evra. Močna domača valuta neugodno vpliva na rezultate japonskih izvoznikov. Svoj delež k zaskrbljenosti trga so prispevali tudi neobetavni poslovni rezultati podjetij. Med njimi je na primer japonski proizvajalec ur Citizen Holdings, katerega delnice so se po tretjinskem znižanju napovedi dobička pocenile za 10 odstotkov. Podobno so se gibali tudi tečaji delnic na drugih borzah v Aziji. V Hongkongu se je indeks Hang Seng znižal za 2,2 odstotka, v Avstraliji so se delnice pocenile za 3,6 odstotka, padale so tudi v Singapurju, Južni Koreji in Indiji. V Šanghaju so se delnice v povprečju pocenile za 1,5 odstotka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vlagatelje na newyorški borzi močno skrbi možnost recesije v ZDA in svetu, tako da na njihovo previdnost pri nakupih ni pozitivno vplival niti 586 milijard dolarjev vreden gospodarski stimulacijski paket, ki ga je v nedeljo napovedala Kitajska. Vlagatelji so se bolj kot za nakupe odločali za prodajo delnic, kar je njihove tečaje potisnilo navzdol. Osrednji delniški indeks borze na Wall Streetu Dow Jones je v ponedeljek izgubil 73,27 točke oz. 0,82 odstotka na 8870,54 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 30,66 točke oz. 1,86 odstotka na 1616,74 točke. Negativen rekord so zabeležile delnice ameriškega avtomobilskega koncerna General Motors (GM). Izgubile so več kot 20 odstotkov in padle na vrednost treh dolarjev, kar je najnižje v zadnjih 60 letih.	sta	Dnevnik	2008-11-11 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042299625/posel/novice/1042299625	Zavod za zaposlovanje bo v Gorenju danes začel izredni nadzor	gospodarstvo, ekonomija	Zavod za zaposlovanje bo v Gorenju danes začel izredni nadzor  Ljubljana - Zavod RS za zaposlovanje bo danes začel izredni nadzor v vseh družbah koncerna Gorenja, ki so prejemniki pomoči države na podlagi zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ter zakona o delnem povračilu nadomestila plače, so sporočili iz zavoda. O ugotovitvah opravljenih izrednih nadzorov bodo javnost obveščali sproti.  Uprava Gorenja, ki jo vodi Franjo Bobinac, je vse zaposlene prek oglasne deske pozvala, da se oglasijo pri vodstvu podjetja, če so ugotovili kakršnekoli nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače. (Foto: Jaka Adamič) Gre za družbe Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje GTI, Gorenje IPC in Gorenje Orodjarna, navaja zavod in dodaja, da sicer stalno izvajajo nadzor nad prejemniki sredstev na podlagi omenjenih zakonov, poleg tega pa opravljajo tudi naključne redne nadzore. V slednje je že bilo vključeno podjetje Gorenje Notranja oprema, vendar pa zavod pri tem nadzoru ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Tudi sicer zavod, kot sam navaja, doslej ni prejel nobene informacije o sumu kakršnihkoli nepravilnosti v celotnem koncernu Gorenje - tako s strani sindikatov, delavcev, inšpekcije itd. Vse omenjene družbe iz koncerna Gorenja, razen Gorenje Orodjarna, so od začetka, torej od 1. februarja 2009 vključene v ukrep subvencioniranja polnega delovnega časa, in sicer so na začetku prejemale subvencijo za 36-urni delovnik v višini 60 evrov na delavca na mesec. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer pa se je med zavodom in omenjenimi družbami kasneje podpisal aneks k pogodbi za del delavcev, ki so prešli na 32-urni delovnik in s tem subvencijo 120 evrov na delavca na mesec. Skupno je Gorenje v subvencioniranje polnega delovnega časa vključilo 6455 delavcev, v ukrep začasnega čakanja na delo pa zaenkrat 2930. Kot je znano, so delavci Gorenja v torek zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače spontano ustavili proizvodnjo, svoj protest pa nadaljujejo tudi danes, ko se bodo sicer nadaljevala v torek popoldne začeta pogajanja z upravo. Poleg zaposlenih v programih pralnih strojev in hladilno-zamrzovalnih aparatov v protestu sodelujejo vsi zaposleni v matični družbi Gorenje. Uprava Gorenja, ki jo vodi Franjo Bobinac, je vse zaposlene prek oglasne deske pozvala, da se oglasijo pri vodstvu podjetja, če so ugotovili kakršnekoli nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače. Po navedbah uprave je pri 97 delavcih pri obračunu plač za avgust res prišlo do tehnične napake, saj jim ni bil obračunan dodatek za stalnost. Ta napaka je bila že popravljena, zaposleni pa so že v torek prejeli na tekoče račune izplačano razliko. Po pogovorih med zaposlenimi, sindikatom in upravo je Bobinac zaposlene v torek sicer obvestil, da proizvodnja Gorenja zaradi povečanih naročil s 1. oktobrom letos prehaja na 40-urni delovni teden. To pomeni, da bo od oktobra dalje za zaposlene (proizvodni delavci, režija proizvodnje in priprava proizvodnje) obračunana polna plača za 40-urni delovni čas. Bodo pa v Gorenju še naprej izvajali ukrep začasnega čakanja na delo. Zavod je sicer na podlagi zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa do 11. septembra sklenil z delodajalci 708 pogodb za 59.591 delavcev v skupni višini 32,33 milijona evrov, medtem ko je bilo za začasno čakanje na delo sklenjenih 268 pogodb za 11.568 delavcev. Prva izplačila delodajalcem za slednji ukrep bodo 23. septembra.	sta	Dnevnik	2009-09-16 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042318824/posel/novice/1042318824	Mura dodatno zaposlila 554 delavcev	gospodarstvo, ekonomija	Mura dodatno zaposlila 554 delavcev  Ljubljana - V zadnjem mesecu je hčerinsko podjetje družbe Mura, Mura in partnerji, ki ni končalo v stečajnem postopku, zaposlilo 554 delavcev, tako da po novem zaposluje 1029 delavcev. Na podlagi 550 razpisanih delovnih mest smo po opravljenih razgovorih zaposlili 471 delavcev. Od tega jih je 20 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas, ostali pa za določen čas enega leta. Ker se je pokazala potreba smo za čas sezone, do konca januarja, dodatno zaposlili še 83 delavcev, razlaga predsednik uprave Mure in partnerjev Bojan Starman.  Bojanu Starmanu, ki je konec septembra prevzel vodenje družbe Mura in partnerji, ki ni končala v stečajnem postopku, je v zadnjem mesecu uspelo zaposliti 554 delavcev. »Ko znižaš stroške, je tudi z dodelavnimi posli mogoče preživeti,« pravi Starman. (Foto: Primož Knez) Po njegovih besedah bo v prihodnosti možno še zaposlovati bivše Murine delavce, ki so zaradi stečajnega postopka Mure izgubili službo. Veliko je odvisno od tega, kako bo poslovalo podjetje Mura - Evropska hiša mode, ki se ukvarja s trženjem lastne blagovne znamke. To podjetje, ki ga vodi Ivan Ban in zaposluje 84 delavcev, se zdaj intenzivno ukvarja s tem, kako bi okrepilo prodajo izdelkov pod blagovno znamka Mura, pojasnjuje Starman. Mura - Evropska hiša mode šiva oblačila v Muri in partnerjih. Sicer pa so proizvodne zmogljivosti Mure in partnerjev v tem trenutku polno zasedene. Poleg Bossa, ki v najbolj kritičnem času ni prekinil sodelovanja z Muro, se v Pomurje vračajo tudi partnerji, s katerimi je Mura sodelovala v preteklosti. Starman pravi, da se o sodelovanju pogovarjajo tudi z novimi podjetji. Od oktobra dalje Mura in parterji posluje pozitivno. Kot ocenjuje Starman, pa bi lahko podjetje v prihodnjem letu poslovalo z dobičkom. Ko znižaš stroške, je tudi z dodelavnimi posli možno preživeti, dodaja. Od petih milijonov evrov, kolikor znašajo možna poroštva Slovenske odškodninske družbe za najem posojil Muri in partnerjem, ki so predvidena za financiranje obratnega kapitala, je Mura in partnerji izkoristila 400.000 evrov. To posojilo dospe v plačilo konec leta, kot kaže pa ga bomo reprogramirali. Drugih posojil za zdaj ne nameravamo najemati, pojasnjuje Starman. sebastjan.morozov@dnevnik.si	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2009-11-28 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042483505/posel/novice/1042483505	V Luki Koper se strinjajo s predlogom tristranskega sporazuma	gospodarstvo, ekonomija	V Luki Koper se strinjajo s predlogom tristranskega sporazuma  Koper - Luka Koper se strinja s podpisom tristranskega sporazuma, ki so ga pripravili v Sindikatu IPS. Sporazum bo po navedbah Luke družbi zagotovil vlogo nadzora nad spoštovanjem delovno pravne zakonodaje ter nad izvajanjem tega sporazuma in ostalih dokumentov, ki jih bodo med seboj podpisali delavci IPS in njihovi delodajalci.  (Foto: Matej Povše) Sindikat izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) je namreč prejšnji teden pripravil predlog tristranskega sporazuma, ki bi pomenil rešitev problematike delavcev IPS, ki je izbruhnila avgusta hkrati s stavko žerjavistov. Luka Koper je danes skladno z dogovorom na zadnjem sestanku in v roku poslala ostalima stranema poslala svoj odgovor, so sporočili iz Luke. Ob tem so poudarili, da je v njihovem interesu, da imajo podjetja IPS urejena razmerja s svojimi zaposlenimi, saj to vpliva na kakovost in varnost opravljenih storitev, zato obe strani pozivajo, naj pristopita k dogovoru o obsegu in vrsti minimalnih pravic. Kot so še spomnili, Luka s tem sporazumom pridobi funkcijo nadzora in mediatorja, ki ji med drugim omogoča prekinitev pogodb s tistimi podjetji IPS, ki bi kršila dokumente, ki urejajo to problematiko. Hkrati se Luka Koper s tem sporazumom zavezuje, da bo v primeru prenehanja pogodbe enega podjetja poskušala posredovati pri drugih podjetjih, ki bi bila pripravljena prevzeti delavce, ki bi sicer ostali brez zaposlitve. Poleg tega v družbi predlagajo, da bi določila obstoječih in bodočih dogovorov med SIPS in podjetji IPS veljali tudi za nova podjetja, ki bi z Luko Koper sklepala pogodbe o izvajanju pristaniških storitev. Po mnenju predsednika uprave Luke Gregorja Veselka, čigar besede so povzeli v sporočilu za javnost, so postavili dobra izhodišča za sklenitev sporazuma, ki bo delavcem zagotavljal varnost, njihovim delodajalcem transparentno poslovno okolje in ki ne bo v ničemer ogrozil strateških načrtov Luke Koper .	sta	Dnevnik	2011-10-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042330167/posel/novice/1042330167	Maloprodaja v ZDA navzdol, vloge za podporo pri brezposelnosti navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Maloprodaja v ZDA navzdol, vloge za podporo pri brezposelnosti navzgor  washington - Maloprodaja v ameriških trgovinah je leta 2009 padla za 6,2 odstotka v primerjavi z letom 2008, kar je največji letni padec v zgodovini, kažejo v četrtek objavljeni podatki ameriškega ministrstva za trgovino. Ministrstvo za delo pa je poročalo o rasti tedenskih vlog za podporo pri brezposelnosti.  Fotografija je simbolična. (Foto: AP) Poročilo ministrstva za trgovino o maloprodaji je razočaralo, saj so analitiki pričakovali rast vsaj za december, ko so veliki trgovci poročali o boljši praznični prodaji. Maloprodaja je decembra v primerjavi z novembrom lani padla za 0,3 odstotka, potem ko je novembra porasla za 1,8 odstotka in oktobra za 1,2 odstotka. Septembra v primerjavi z avgustom je maloprodaja padla za dva odstotka. Ministrstvo vodi statistiko maloprodaje od leta 1992 in od takrat je maloprodaja na letni ravni padla le leta 2008, in sicer za 0,5 odstotka. Lanskoletni padec za 6,2 odstotka je zato krepak. Malce boljšo novico pa je ministrstvo sporočilo glede poslovnih zalog, saj so te novembra v primerjavi z oktobrom porasle za 0,4 odstotka, kar je že druga zaporedna mesečna rast po 13 zaporednih mesecih nazadovanja. Podjetja torej računajo na okrevanje, pravijo analitiki. Poročilo ministrstva za delo o rasti tedenskih vlog za prejemanje podpore pri brezposelnosti po navedbah analitikov ni nujno presenetljivo, saj te tradicionalno rastejo v drugem tednu januarja, ker prihaja do sezonskih odpuščanj v maloprodaji, gradbeništvu in proizvodnji. Število prošenj je poraslo za 11.000 na letno prilagojeno raven 444.000, analitiki pa so pričakovali rast le za 3000. Dolgoročni trend je sicer ugoden, ker je štiritedensko povprečje novih vlog padlo že 19. teden zapored na 440.750 in je najnižje od avgusta 2008. Podporo za brezposelnost po starem programu 26 tednov prejema 4,8 milijona ljudi, kar je za 200.000 manj kot teden dni prej.	sta	Dnevnik	2010-01-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042327938/posel/novice/1042327938	Velika Britanija in Nizozemska zahtevata odškodnino za vlagatelje propadle banke Icesave	gospodarstvo, ekonomija	Velika Britanija in Nizozemska zahtevata odškodnino za vlagatelje propadle banke Icesave  Ljubljana - Islandija mora povrniti izgubljena sredstva, ki so jo nizozemski vlagatelji izgubili s propadom spletne banke Icesave, so danes sporočili z nizozemskega ministrstva za finance.  Islandski predsednik Olafur Grimsson (Foto: REUTERS, Robert Reynisson) Islandski predsednik Olafur Ragnar Grimsson namreč včeraj ni sprejel zakona o odškodnini, ki bi nizozemskim in britanskim vlagateljem povrnil okoli štiri milijarde evrov, ki so jih izgubili s prodom spletne banke Icesave. Napovedal je, da se zavzema za referendum in da ne bo ratificiral zakona, ki ga je parlament prejel 30. decembra lani. Skoraj četrtina Islandcev je namreč s peticijo proti vrnitvi izgubljenega denarja tujcem rotilo predsednika naj zakona ne sprejme in razpiše referendum. „Nizozemska je izjemno nezadovoljna s predsednikovo zavrnitvijo zakona o odškodnini tujih vlagateljev , je povedal predstavnik ministrstva za finance Ruut Slotboom in dodal, da je ne reševanje problema banke Icesave nesprejemljivo. Tudi britanska vlada je danes sporočila, da pričakuje, da bo Islandija „izpolnila svoje obveznosti . Obenem so zagotovili, da bo njihovo ministrstvo za finance z islandskim pogovorilo o tem, zakaj zakon ni bil sprejet. Predstavnik britanskega ministrstva za finance je sicer zagotovil sodelovanje z Islandijo ter Nizozemsko, za čimprejšnjo rešitev problema. Bankrot banke Icesave je prizadel več kot 300.000 vlagateljev v Veliki Britaniji in na Nizozemskem , ki so svoje prihranke investirali v to spletno banko.	nb	Dnevnik	2010-01-06 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042498933/posel/novice/1042498933	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 17:00) Dax, Frankfurt 5817,06 0,79 Dow Jones, New York 12248,1 0,8 Nasdaq, New York 2604,13 0,55 S&P 500, New York 1259,5 0,79 FTSE, London 5552,15 0,81 Nikkei, Tokio 8398,89 -0,29 ATX, Dunaj 1871,55 -0,47 Mib Index, Milano 14927,1 0,88 CAC40, Pariz 3108,97 1,23 RTS, Moskva 1366,61 0,42 PX, Praga 905,9 0,09 Euronext, Pariz 584,07 0,7		Dnevnik	2011-12-30 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042463340/posel/novice/1042463340	OECD: Grčija bo morala brezhibno izpeljati reforme	gospodarstvo, ekonomija	OECD: Grčija bo morala brezhibno izpeljati reforme   OECD: Grčija bo morala brezhibno izpeljati reforme Grčija si je po mnenju OECD zadala ambiciozen program reform za spopadanje z globoko gospodarsko krizo. Program lahko uspe, v včeraj objavljenem poročilu ugotavlja OECD, a bodo morali Grki reforme izvajati brezhibno . Kot ocenjuje organizacija, zastavljeni program odpravlja vzroke in ne znake krize. ZDA še vedno grozi znižanje kreditne ocene Krčenje javne porabe v ZDA in dvig meje javnega dolga ne bosta imela takojšnjega vpliva na ameriško gospodarstvo, trdijo analitiki. Opozarjajo tudi, da to ne pomeni, da ne bo prišlo do znižanja kreditne ocene ZDA, ki je zdaj najvišja. Medtem je šibko okrevanje največjega gospodarstva okrepilo pritisk na zadolženi članici območja z evrom, Italijo in Španijo. Vlagatelji se bojijo, da bo opotekanje gospodarstva ZDA še poslabšalo njune dolžniške težave. Obrestna mera na 10-letne obveznice obeh držav je včeraj krepko porasla.Obrestna mera na nemške obveznice prvič pod stopnjo inflacije Stopnja zahtevane donosnosti na nemške obveznice se je včeraj prvič od združitve države leta 1990 spustila pod stopnjo inflacije. Vlagatelji množično vlagajo denar v obveznice največjega evropskega gospodarstva, ki veljajo za izjemno varno naložbo.Pfizer v četrtletju z 2,61 milijarde dolarjev dobička Ameriški farmacevtski velikan Pfizer je v drugem četrtletju letos vknjižil 17 milijard dolarjev (12 milijard evrov) prihodkov od prodaje, kar je odstotek manj kot v primerjalnem obdobju lani. Čisti dobiček je znašal 2,61 milijarde dolarjev, kar pomeni petodstotno zvišanje.Nemški Metro v drugem četrtletju z nižjim dobičkom Vodilna nemška trgovska veriga Metro je v drugem četrtletju ustvarila 40 milijonov evrov čistega dobička, kar je devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Družba nižji dobiček pripisuje dolžniški krizi v državah območja evra ter višjim cenam hrane in energije, ki so zmanjšale porabo potrošnikov.Tudi S&P oklestil boniteto Nokie Bonitetna hiša Standard & Poor s (S&P) je včeraj kot zadnja med velikimi tremi znižala kreditno oceno finskega proizvajalca mobilnih telefonov Nokia. Prisodila ji je znižanje z BBB+ na BBB, kar odraža padanje Nokiinega tržnega deleža pri pametnih telefonih.Deutsche Post potrojil dobiček Nemški poštno-logistični velikan Deutsche Post je v drugem četrtletju letos več kot potrojil čisti dobiček, in sicer na 278 milijonov evrov. Prihodki so bili občutno pod pričakovanji analitikov in le nekoliko nad tistimi iz enakega obdobja lani. Znašali so 12,8 milijarde evrov.Potres odnesel ves dobiček Toyote Japonska Toyota je v prvem četrtletju poslovnega leta, ki se je začelo marca, ustvarila 1,16 milijarde jenov (10,6 milijona evrov) dobička, kar je manj kot odstotek tistega iz enakega obdobja lani. Glavni vzrok padca je bil predvsem marčni potres na Japonskem. Prihodki so padli za skoraj 30 odstotkov.BMW znova z rekordnimi rezultati BMW je v drugem četrtletju letos glede na enako obdobje lani več kot podvojil čisti dobiček, na 1,81 milijarde evrov, s čimer je postavil nov četrtletni rekord. Dobiček še naprej podpira predvsem prodaja na Kitajskem. Prihodki so bili višji za 16,5 odstotka, BMW pa je od aprila do junija prodal 450.608 avtomobilov, kar je prav tako rekord.Dobiček Barclays nižji za 38 odstotkov Britanska banka Barclays je v prvem polletju letos ustvarila 1,5 milijarde funtov (1,72 milijarde evrov) dobička, kar je 38 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zaslužek je padel zlasti v enoti za investicijsko bančništvo, banka pa je oblikovala tudi za milijardo funtov rezerv za kompenzacije. Barclays je sicer v tem času ukinila okoli 1400 delovnih mest, trend pa se bo verjetno nadaljeval.Pripravila Tomaž Modic in STA		Dnevnik	2011-08-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042524915/posel/novice/1042524915	Cinkarna Celje ne bo sodelovala v arbitražnem svetu	gospodarstvo, ekonomija	Cinkarna Celje ne bo sodelovala v arbitražnem svetu  Celje - Vodstvo Cinkarne Celje se je odločilo, da ne bo imenovalo dveh predstavnikov v arbitražni svet, ki so ga pred dvema tednoma ustanovili s Celjskimi civilnimi iniciativami. Predsednik uprave družbe Tomaž Benčina je na današnji novinarski konferenci povedal, da je vzrok odpovedi manipulacija s podatki o vsebnosti talija v sadri s strani iniciativ.  (Foto: Tomaž Skale) Benčina je dejal, da so Celjske civilne iniciative pri Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor naknadno naročile analizo strupenega talija v istem vzorcu, ki je bil poslan nedavno v kanadski laboratorij. Iz kanadskega laboratorija so po opravljeni analizi sporočili, da talija v vzorcu sadre titanovega dioksida niso zasledili, do enakih izsledkov so prišli tudi v ZZV Maribor. Rezultat, ki Celjskim civilnim iniciativam očitno ni ustrezal, so širši javnosti preprosto zamolčale. Iz tega sklepamo, da iniciative manipulirajo s podatki in da njihov namen ni ugotavljanje verodostojnosti izjav in rezultatov Cinkarne Celje, meni Benčina. Spomnil je, da je Cinkarna Celje civilnimi iniciativam pred dvema tednoma ponudila roko in predlagala sestavo tri članskega arbitražnega sveta (vsak iz ene strani in tretji, neodvisni), ki bi po natančno dogovorjenem programu dela pregledal vhode in izhode iz proizvodnje titanovega dioksida. Koordinator Celjski civilnih iniciativ Boris Šuštar je takrat to zavrnil, s pojasnilom, da neodvisni arbiter ni potreben. Zato je predlagal, da bi v arbitražni svet Cinkarna Celje in civilne iniciative imenovale vsaka pod dva člana. Po besedah Benčine so v želji po dobrem sodelovanju privolili tudi v to možnost. Med pogovori o ustanovitvi arbitražnega sveta sta se obe strani dogovorile, da ne bosta dajali vrednostnih sodb, kar je osnovni in temeljni predpogoj uspešne izvedbe arbitraže, ocenjuje Benčina. Poudaril je, da so Celjske civilne iniciative v zadnjih dveh tednih od ustanovitve arbitražnega sveta storile veliko stvari, ki kažejo, da nikakor in na noben način niso pripravljene sodelovati s Cinkarno Celje. Med drugim so tako civilne iniciative po besedah Benčine slovensko javnost prestrašile z informacijo o prisotnosti talija v titanovi sadri. Tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič je pojasnila, da odnos Celjskih civilnih iniciativ ne kaže želje po poštenem sodelovanju, kar se je izkazalo tudi takoj po dogovoru o imenovanju arbitražnega sveta. Že uro po sestanku je namreč Šuštar novinarjem posredoval nabor obtožb proti Cinkarni Celje. Pred kratkim je bilo v medijih objavljeno tudi Šuštarjevo pismo komisarju Evropske komisije Janezu Potočniku, v katerem je ponovno javno obtožil Cinkarno Celje onesnaževanja okolja in mu posredoval nepravilen podatek o vsebnosti talija. Podobna je tudi vsebina govora na okrogli mizi Slovenskega toksikološkega društva. V Cinkarni Celje smo prepričani, da so civilne iniciative s tem pokazale svojo nepripravljenost na katerokoli obliko pozitivnega sodelovanja, je dejala Podgoršek Seličeva. Po oceni vodstva Cinkarne Celje je družba zaradi ravnanja Celjskih civilnih iniciativ utrpela veliko poslovno škodo, zato je Benčina napovedal uporabo vseh možnih pravnih sredstev za zaščito dobrega imena podjetja. Ne izključuje tudi možnost rešitve spora prek sodišč.	sta	Dnevnik	2012-04-20 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042450811/posel/novice/1042450811	Banka Celje najela 65 milijonov dolgoročnega posojila	gospodarstvo, ekonomija	Banka Celje najela 65 milijonov dolgoročnega posojila  Celje - Banka Celje je s konzorcijem osmih bank danes podpisala pogodbo o najemu dolgoročnega posojila v višini 65 milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena za dolgoročno kreditiranje komitentov, so iz banke sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze.  Banka Celje (Foto: Bojan Velikonja) Posojilo so organizirale Bayerische Landesbank, Raiffeisen Bank International, Raiffeisenlandesbank Niederösterreich, Raiffeisenlandesbank Oberösterreich, UniCredit Bank Austria, Yapi Kredi Bank Nederland, Erste Group Bank in Landesbank Berlin. Odziv tujih bank je bil dober, kar, glede na omejen dostop do mednarodnih virov financiranja, kaže na veliko zaupanje in ugled, ki ga Banka Celje uživa pri tujih partnerjih, še sporočajo iz banke.	sta	Dnevnik	2011-06-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042505635/posel/novice/1042505635	Po celodnevni seji nadzornikov NKBM odstopil Simič	gospodarstvo, ekonomija	Po celodnevni seji nadzornikov NKBM odstopil Simič  Maribor - Nadzorni svet NKBM je po skoraj enajstih urah sklenil očitno vročo sejo, po kateri se je na mestu prvega nadzornika druge največje državne banke obdržal Dušan Jovanovič. S tem se, kot kaže, ni strinjal Ivan Simič, ki je podal nepreklicno odstopno izjavo kot član nadzornega sveta. Nadzorniki so danes sicer potrdili poslovni načrt za leto 2012.  (Foto: Luka Cjuha) Nadzorniki pa danes po informacijah iz banke niso ponovno odločali o prodaji 5,24-odstotnega deležaMercatorja hrvaškemu Agrokorju. Za to so decembra upravi že dali soglasje, a naj bi jim prvi nadzornik Dušan Jovanovič takrat zamolčal posle njegovega Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje s hčerinsko družbo Agrokorja. Ponovnega odločanja o tem sicer ni bilo na dnevnem redu današnje seje, a so po pisanju medijev nekateri člani nadzornega sveta želeli ponovno razpravo o soglasju k prodaji. Prav zaradi sodelovanja Jovanovičevega inštituta z Agrokorjevo družbo Ledo, za katero je lani izdelal pravno mnenje, pa tudi zaradi njegovega solastništva v propadlem Pom-Investu, se je zadnje dni ugibalo o tem, da bodo nadzorniki danes odločali o njegovi morebitni zamenjavi. Predsednik nadzornega sveta je očitke o nasprotju interesov zavrnil, vsaj za zdaj pa je očitno uspel prepričati tudi večino nadzornikov. Ti so danes sicer obravnavali poslovno politiko banke in finančne skupine NKBM za leto 2012. V sprejetem finančnem načrtu so upoštevali dogajanje v globalni ekonomiji in otežene gospodarske razmere, so po seji sporočili iz NKBM. V skladu s finančnim načrtom bo bilančna vsota NKBM konec leta 2012 znašala približno 4,684 milijarde evrov ali 2,3 odstotka manj od ocene za konec 2011. Dobiček banke iz rednega poslovanja bo po pričakovanjih v letu 2012 znašal 7,2 milijona evrov, medtem ko bo čisti dobiček znašal devet milijonov evrov. Prihodki od obresti bodo po napovedih znašali nekaj nad 211 milijonov evrov, medtem ko bodo odhodki za obresti znašali skoraj 110 milijonov evrov. Čiste obresti bodo tako znašale dobrih sto milijonov evrov. Glede na dogajanje v gospodarstvu in spreminjajoče se gospodarske razmere je nadzorni svet podal pripombe na finančni načrt skupine 2012 in hkrati zadolžil upravo, da ga dopolni.	sta	Dnevnik	2012-01-27 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042211288/posel/novice/1042211288	Tečaji na azijski borzi so danes ponovno padli, Evropa je poslovanje začela previdno	gospodarstvo, ekonomija	Tečaji na azijski borzi so danes ponovno padli, Evropa je poslovanje začela previdno  tokio/ljubljana - Tečaji na azijskih borzah so se danes kljub potrditvi ameriškega predloga zakona o reševanju finančne krize znižali. Vlagatelji se namreč še naprej bojijo, da bo svetovno gospodarstvo zašlo v recesijo. Trgovanje na evropskih borzah pa se je v pričakovanju odločitve Evropske centralne banke glede obrestnih mer začelo previdno. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei izgubil slaba dva odstotka, na borzi v Hongkongu pa je vodilni indeks Hang Seng izgubil 1,2 odstotka. V negativnih območjih so se gibali tudi glavni indeksi na borzah v Avstraliji, Južni Koreji, Singapuru in Tajvanu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na borzi na Kitajskem se zaradi praznikov tudi danes ne trguje, trgovanje se bo začelo v ponedeljek. Prav tako so zaradi praznika zaprti indijski kapitalski trgi, ne trguje pa se tudi na borzah v Maleziji in Indoneziji. Trgovanje na evropskih borzah se je začelo previdno, borze se sicer večinoma gibljejo v pozitivnih območjih, a so rasti skromne. Na borzi v Frankfurtu je indeks DAX izgubil 0,09 odstotka, vodilni indeks CAC 40 na pariški borzi pa je pridobil 0,35 odstotka. Na londonski borzi je indeks FTSE 100 porasel za 0,15 odstotka, na borzi v Švici pa indeks SSMI 0,97 odstotka. Indeks Mibtel je na borzi v Milanu pridobil 1,37 odstotka, na borzi na Dunaju pa se je vrednost indeksa ATX znižala za 0,01 odstotka.Ljubljanska borza v pozitivnem območju Dobre pol ure po začetku trgovanja so se najbolj podražile delnice Krke, in sicer za 3,05 odstotka na 78,60 evra. Za nekaj manj kot tri odstotke na 59,85 evra so se podražile tudi delnice Pivovarne Laško. Delnice Istrabenza so pridobile poltretji odstotek, trenutno se njihov tečaj giblje pri 63,50 evra, tečaj delnic Luke Koper se je zvišal za 1,49 odstotka na 44,85 evra, tečaj delnic Zavarovalnice Triglav pa za 1,50 odstotka na 37,96 evra. Delnica NKBM je trenutno na ravni dokapitalizacijske vrednosti delnice, torej pri 19,50 evra, v prve pol ure trgovanja pa je zabeležila 0,2-odstotni padec. Znižal se je tudi tečaj delnice Petrola, in sicer za 1,14 odstotka na 432 evrov.	sta	Dnevnik	2008-10-02 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042457164/posel/novice/1042457164	Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol  Ljubljana - Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila s padcem. Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 735,14 točke, kar je 1,23 točke oz. 0,17 odstotka nižje kot v torek. V indeksu so se najbolj pocenile delnice Mercatorja, ki so zdrsnile za 1,39 odstotka.  (Foto: Luka Cjuha) V indeksu so se pocenile še delnice Krke (-0,17 odstotka). Ostale delnice v indeksu so zabeležile rast: delnice Gorenja so se podražile za 2,20 odstotka, Telekoma Slovenije za 0,49 odstotka in Petrola za 0,28 odstotka. Vrednosti delnic Nove kreditne banke Maribor so v današnjem trgovanju ostale nespremenjene. Med preostalimi delnicami prve kotacije so se delnice Luke Koper podražile za 1,63 odstotka, delnice Intereurope pa so izgubile 1,10 odstotka.Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi v pol leta izgubila skoraj milijardo evrov Tržna kapitalizacija vseh delnic na Ljubljanski borzi je konec junija znašala 6,09 milijarde evrov, kar je 940 milijonov evrov oz. 13 odstotkov manj kot decembra lani, ko je znašala 7,03 milijarde evrov. Vlagatelji so v prvi polovici leta sklenili za 278,693 milijarde evrov poslov, kaže mesečno statistično poročilo Ljubljanske borze. Junija so vlagatelji na Ljubljanski borzi sklenili za 41,81 milijarde evrov poslov, kar je 10,72 milijarde evrov manj kot decembra lani in 2,95 milijarde evrov več kot maja letos. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je mesec končal pri 742,29 točke, kar je 3,85 odstotka manj kot konec maja. Od začetka leta je izgubil 12,71 odstotka. Junija so bile najprometnejše delnice Mercatorja, s katerimi je bilo opravljenih za 14,82 milijarde evrov poslov, njihov zaključni tečaj pa je v juniju izgubil 3,54 odstotka. Po prometu so sledile delnice Krke in Petrola, s katerimi je bilo opravljenih za 13,81 in 3,02 milijarde evrov poslov. Nobena od delnic prve kotacije v juniju ni pridobila na vrednosti, največ pa so izgubile delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki so se junija pocenile za 13,17 odstotka. Pocenile so se tudi delnice Gorenja (-11,85 odstotka), Telekoma Slovenije (-7,77 odstotka), Krke (-0,51 odstotka), Petrola (-0,38 odstotka), Luke Koper (-6,76 odstotka) in Intereurope (-6,76 odstotka). Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je junija znašala 21,5 milijarde evrov. Tržna kapitalizacija delnic v prvi kotaciji je dosegla 4,3 milijarde evrov, pri čemer so imele najvišjo delnice Krke (2,1 milijarde evrov).	sta	Dnevnik	2011-07-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042420079/posel/novice/1042420079	Bodo nadzorniki Darsa tudi danes razpravljali o usodi uprave?	gospodarstvo, ekonomija	Bodo nadzorniki Darsa tudi danes razpravljali o usodi uprave?  Ljubljana - Nadzorni svet Darsa se bo danes seznanil z informacijo v zvezi s pripravo odzivnega poročila družbe na ugotovitve računskega sodišča v primeru pridobivanja zemljišč na dolenjski avtocesti. Dotaknil se bo tudi predloga komisije DZ za nadzor javnih financ, ki predlaga razrešitev uprave družbe. Odločanje o usodi uprave sicer ni na dnevnem redu seje.  Nadzorni svet Darsa se bo danes seznanil tudi s poročilom o stanju in reševanju problematike na projektu Markovec, obravnaval pa bo tudi analizo poslovanja družbe v obdobju od januarja do novembra lani ter poslovni načrt Darsa za letos. (Na sliki: nedokončan predor Markovec) (Foto: Luka Cjuha) Komisija za nadzor javnih financ je prejšnji teden zaradi negospodarnosti poslovanja Družbe za avtoceste v RS (Dars) nadzornemu svetu družbe predlagala, da začne postopek razrešitve uprave Darsa z Matejo Duhovnik na čelu. Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države je predlagala celo razrešitev nadzornega sveta Darsa, ki ga vodi Milan Medved. Medved je v torek za STA dejal, da se je komisija z obravnavo ugotovitev računskega sodišča preuranila, saj ima Dars do 15. marca čas za pripravo odzivnega poročila oziroma popravljalnih ukrepov. Poročilo računskega sodišča je po Medvedovih besedah zahtevo in prav je, da ima uprava Darsa dovolj časa za pripravo ustreznih ukrepov. Nadzorni svet je revizijsko poročilo preučil in se odločil, da bo to problematiko obravnaval na prvi januarski seji, torej danes. Kot omenjeno, točke o usodi uprave Darsa oziroma Duhovnikove ni na dnevnem redu današnje seje, a je, kot so v tem dneh pisali mediji, skoraj zagotovo, da bodo dnevni red razširili s predlogom za nekrivdno razrešitev Duhovnikove. V primeru nekrivdne razrešitve ji pripada odpravnina v višini šestkratnika osnovnega mesečnega plačila. Duhovnikova bi v primeru nekrivdne razrešitve prejela slabih 50.000 evrov bruto.	sta	Dnevnik	2011-01-26 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042325502/posel/novice/1042325502	Evropske borze optimistično začele dan	gospodarstvo, ekonomija	Evropske borze optimistično začele dan  London/Frankfurt/Pariz - Evropske borze so današnji dan začele optimistično. Tečaji delnic tako rastejo že drugi dan zapored, pri čemer pariška borza dosega najvišje letošnje ravni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vlagatelje so k nakupom spodbudile predvsem pozitivne novice z ameriškega nepremičninskega trga.  (Foto: REUTERS Andrew Winning) Na borzi v Londonu je vodilni indeks FTSE 100 doslej pridobil 0,59 odstotka, vrednost indeksa DAX na borzi v Frankfurtu se je zvišala za 0,50 odstotka, vodilni indeks CAC na pariški borzi pa je pridobil 0,68 odstotka.	sta	Dnevnik	2009-12-23 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042476471/posel/novice/1042476471	Stavka zaposlenih v Casinoju Portorož za petek še vedno napovedana	gospodarstvo, ekonomija	Stavka zaposlenih v Casinoju Portorož za petek še vedno napovedana  Portorož - Zaposleni v Casinoju Portorož za petek še vedno napovedujejo stavko. Na pogajanjih z upravo zaenkrat še niso prišli do dogovora, je povedal predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev Mirjan Ražman in dodal, da še vedno obstaja možnost odpovedi ali prekinitve stavke, saj se bodo z upravo v petek znova sestali.  Simbolična slika (Foto: Dokumentacija Dnevnika) Po naših izkušnjah se dogovor ponavadi doseže malo pred napovedanim začetkom stavke, je dodal Ražman. Po njegovih besedah bodo delavci v petek stavkali tako, da bodo prišli na delovno mesto, a ne bodo opravljali svojega dela. V petek nameravajo stavko začeti ob 18. uri in končati v soboto ob 4. uri zjutraj. Nadaljevali jo bodo v soboto, ko bo stavka trajala od 17. ure do nedelje ob 5. uri zjutraj, v nedeljo pa od 14. ure do ponedeljka ob 3. uri zjutraj. Če dogovora tudi takrat še ne bo, bodo stavko ponovili prihodnji konec tedna. Takrat bodo prav tako začeli v petek, prekinili pa jo bodo po izpolnitvi zahtev, je pojasnil Ražman. Zaposleni v Casinoju Portorož so stavko napovedali, ko so ostali brez dela avgustovskih plač, ker je posebni davčni urad Casinoju zaradi neporavnanih obveznosti iz naslova davka od iger na srečo blokiral vse račune. Poleg tega reprezentativni sindikati zahtevajo še izplačilo letošnjega in dela lanskega regresa ter premalo izplačanih plač v letu 2009.	sta	Dnevnik	2011-09-29 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042357816/posel/novice/1042357816	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Krona Senior 2,33 % Agrogorica 5,56 %		Dnevnik	2010-05-08 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/286963/posel/novice/286963	Direktor Soda se zaradi prodaje Mercatorja ni zagovarjal pred vlado	gospodarstvo, ekonomija	Direktor Soda se zaradi prodaje Mercatorja ni zagovarjal pred vlado  ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) je delež v Mercatorju prodala v skladu z umikom in obveznostmi družbe. Prepričan sem, da je bila iz finančnega vidika za Sod ta prodaja dobra, je direktor Soda Marko Pogačnik dejal na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani, sicer namenjenemu predstavitvi poslovanja družbe. Da je bila prodaja Mercatorja za Sod dobra poteza, se je strinjal tudi predsednik upravnega odbora Soda Milan Podpečan.  Marko Pogačnik je prepričan, da je bila prodaja Mercatorja za Sod dobra. (Foto: Matej Povše) Večja dodana vrednost Po Pogačnikovih besedah je Sod sredstva iz kupnine za Mercator naložil predvsem v delnice Krke, Petrola, Žita in Luke Koper. S tem smo naredili večjo dodano vrednost, kot bi jo, če bi ostali v Mercatorju, saj bi bila bilančna vsota danes nižja, če deleža ne bi prodali, je pojasnil prvi mož Soda in dodal, da se v zvezi s prodajo Mercatorja ni nikoli pred nikomer zagovarjal. Nedavne izjave predsednika vlade Janeza Janše, da je bila prodaja Mercatorja napaka, Pogačnik in Podpečan nista komentirala. Premierove izjave ne morem komentirati, je pa bila širša in ni vsebovala samo enega stavka oziroma ene besede, je dejal Podpečan.Sum oškodovanja državnega premoženja Pogačnik je komentiral tudi sklepe komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je v torek opravila obravnavo revizijskih poročil o smotrnosti poslovanja Kapitalske družbe (Kad) in Soda v primeru prodaje Mercatorja in pri tem ugotovila, da obstaja sum oškodovanja državnega premoženja ter zato vrhovnemu državnemu tožilstvu predlagala ukrepanje, vladi pa razrešitev obeh prvi mož Kada in Soda. Razrešitve in imenovanja so v pristojnsti lastnika. Vprašanje pa je, kakšne so sploh pristojnosti omenjene komisije, je dejal Pogačnik. Pogačnik je spomnil, da je Sod zakonodajno-pravno službo DZ zaprosila za mnenje glede pristojnosti komisije za nadzor javnih financ. Menimo, da komisija za nas ni pristojna, da prekoračuje svoje pristojnosti. Mnenje računskega sodišča je dokončno. V poročilu nikjer ne piše nič o oškodovanju državnega premoženja, temveč, da je Sod v bistvenih elementih prodaje Mercatorja deloval v skladu z internimi akti in statuti, je zatrdil direktor Soda. Kot je dodal, je to ugotovil tudi nadzorni odbor Soda.Ni vse tako črno Pogačnik je sicer priznal, da računsko sodišče v poročilu navaja, da obstaja tveganje, da pri prodaji Mercatorja ni bila iztržena najvišja cena. Toda, če bi bilo vse tako črno, kot nekateri zdaj pravijo, potem ne vem, zakaj je računsko sodišče Sodu dalo mnenje s pridržkom, ne pa negativnega mnenja, je zatrdil in spomnil, da je računsko sodišče popravljalne ukrepe, ki jih je Sod navedel v odzivnem poročilu, ocenil kot zadovoljive. Menim, da je komisija DZ za nadzor javnih financ svoja pooblastila prekoračila že s tem, da spreminja neko mnenje, da je šla nad mnenje računskega sodišča, še meni Pogačnik. Zadeva Mercator je predmet razprav politične in strokovne javnosti vse od prodaje deležev Kada in Soda konec avgusta 2005. Kad je takrat Istrabenzu prodal 15,34-odstotni delež v Mercatorju, Sod pa Pivovarni Laško 13,74-odstotni delež.	sta,vik	Dnevnik	2007-12-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042513423/posel/novice/1042513423	Marca prevetritev uprave Triglava	gospodarstvo, ekonomija	Marca prevetritev uprave Triglava  Ljubljana - Uprava Zavarovalnice Triglav je pred velikimi spremembami. Že sredi marca naj bi se nadzorni svet seznanil z odstopno izjavo Igorja Stebernaka, ki je v upravi zadolžen za računovodstvo, finance, kontroling, pravne zadeve in upravljanje odvisnih družb. Sočasno bo odločal o imenovanju dveh do treh novih članov uprave.  Upravo Zavarovalnice Triglav je lani najprej zapustil predstavnik zaposlenih Vladimir Mišo Čeplak (desno), ki ga je nadomestila Marica Makoter, v kratkem pa odhaja tudi Igor Stebernak (levo). Predsednik uprave Matjaž Rakovec (drugi z leve) bo nadzornikom predlagal dopolnitev uprave z dvema do tremi novimi člani. (Foto: Bojan Velikonja) Predsednik nadzornega sveta Anton Ribnikar je potrdil, da bodo na seji 15. marca predvidoma odločali o predlogu za razširitev uprave, vendar o imenih ni želel govoriti, ker o njih še ni razpravljala komisija nadzornega sveta za imenovanja. Od sedanje ekipe bodo tako predvidoma v upravi ostali njen predsednik Matjaž Rakovec, član uprave Andrej Slapar in predstavnica zaposlenih Marica Makoter. Stebernak, ki velja za ključnega člana uprave, iz Triglava odhaja na lastno željo, o njegovem odhodu pa se je ugibalo že od decembra lani. Kdo naj bi v upravi nadomestil Stebernaka, še ni jasno. Rakovec si je po neuradnih informacijah zadal, da bi upravo dopolnil z notranjimi kadri, zato se med najresnejšimi kandidati za člana uprave omenja Uroša Ivanca, ki je trenutno izvršni direktor za finance in je pomembno vlogo v zavarovalnici igral tudi v času prejšnje uprave Andreja Kociča. Po novem naj bi se nekoliko spremenile tudi pristojnosti Andreja Slaparja, ki je zadolžen za trženje premoženjih zavarovanj, prevzem rizikov in razvoj produktov. Rakovec namreč namerava za novega člana uprave predlagati Stanislava Vrtunskega, izvršnega direktorja za škode premoženjskih zavarovanj, ki je bil pred prihodom na Triglav zaposlen v eni do francoskih avtomobilskih zavarovalnic. Vrtunski naj bi bil v upravi zadolžen za trženje v celotni skupini (Slaparju naj bi od trženja ostali ključni kupci), in sicer tako neživljenjskih kot življenjskih zavarovanj. Iz Triglava namreč odhaja tudi Boštjan Vovk, doslej pooblaščenec uprave, pristojen zlasti za življenjska zavarovanja. Vovk je bil nedavno že imenovan za prokurista Triglav Osiguranja, novo funkcijo pa bo nastopil že v tem mesecu. Po pričakovanjih bo Rakovec ponovno poskušal prepričati nadzorni svet tudi v imenovanje Andreja Knapa, sedanjega pomočnika predsednika uprave, zadolženega predvsem za informacijsko tehnologijo in zaledne službe. Spomnimo, da na novembrski seji Knap ni dobil zadostne podpore predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, nadzorniki pa razlogov za njegovo neimenovanje niso navedli. Tudi če bo uprava Triglava v tem mesecu dopolnjena, pa je vprašanje, koliko časa bo obstala. Triglav namreč velja za najbolj stabilno finančno institucijo v pretežni državni lasti, zato je težko verjeti, da nova vlada vanj ne bi posegla. V političnih kuloarjih je sicer mogoče slišati, da naj bi se vladajoče stranke načeloma dogovorile, da Triglav sodi v interesno področje DeSUS in SDS, vendar naj bi želela tudi SLS pristaviti svoj lonček. Ob tem velja omeniti, da je soproga predsednika SLS Radovana Žerjava zaposlena v Zavarovalnici Triglav, Žerjav pa je bil v času prve Janševe vlade nadzornik Triglava. Ali se namerava v kadrovanje v naši največji zavarovalnici vključiti tudi Državljanska lista, ki je doslej zagovarjala nevmešavanje politike v gospodarstvo, še ni jasno, čeprav minister iz te stranke vodi finančni resor. vesna.vukovic@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si	Suzana Rankov,Vesna Vuković	Dnevnik	2012-03-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042337774/posel/novice/1042337774	Zastavljene delnice Maksime Holding v Istrabenzu unovčila tudi Banka Celje	gospodarstvo, ekonomija	Zastavljene delnice Maksime Holding v Istrabenzu unovčila tudi Banka Celje  Ljubljana - Banka Celje je 9. februarja prodala 276.000 delnic oz. 5,33-odstotni delež Istrabenza, s katerimi je posojilo pri banki zavarovala Maksima Holding, je danes na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila Maksima Holding. Maksima Holding je tako, po unovčitvah s strani NLB in Gorenjske banke, ostala brez delnic Istrabenza.  Nekdanji predsednik uprave Istrabenz Igor Bavčar. (Foto: Jaka Adamič) Maksima Holding je danes prejela obračun poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih 9. februarja, iz katerega je razvidno, da je Abanka Vipa kot borznoposredniška družba po nalogu Banke Celje prodala vrednostne papirje Maksime Holdinga, na katerih je bila ustanovljena zastavna pravica v korist družbe Banka Celje za zavarovanje posojila. Prodanih je bilo 276.000 delnic po ceni 7,05 evra za delnico, s čimer je bil posel vreden 1,95 milijona evrov. Glede na obstoj sumov o nepravilnostih pri izvrševanju unovčitve zastavljenih delnic bo družba Maksima Holding ustrezno preverila pravilnost in zakonitost poslov prodaje zastavljenih delnic Istrabenz, je v današnjem sporočilu zapisal predsednik uprave Nastja Sušinski. Unovčitev za posojila zastavljenih delnic Istrabenza sta Maksimi Holdingu že v decembru lani napovedali LHB Frankfurt, hčerinski družbi Nove Ljubljanske banke, in Gorenjska banka. NLB je nato 1. februarja po nalogu hčerinske LHB pridobila 9,31-odstotni delež Istrabenza, s čimer je svoj delež v koprskem holdingu povečala na 13,14 odstotka. Gorenjska banka je 5. februarja pridobila 7,3-odstotni delež v koprskem holdingu. Maksima Holding, ki je v posredni lasti nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja in je v postopku prisilne poravnave, je bila pred zasegi delnic 22,04-odstotna lastnik Istrabenza. Po podatkih iz delniške knjige na današnji dan ima v lasti še 4040 delnic oz. 0,08-odstotni delež Istrabenza.	sta	Dnevnik	2010-02-15 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/291055/posel/novice/291055	Splošna plovba z rekordnim dobičkom	gospodarstvo, ekonomija	Splošna plovba z rekordnim dobičkom  Portorož - Splošna plovba je lansko leto zaključila z rekordnim dobičkom, saj bo po napovedih predsednika uprave Egona Bandlja ta krepko presegel rekordni dobiček 27 milijonov evrov iz leta 2005. Najpomembnejši razlog za dobro poslovanje so ugodne razmere na trgu pomorskih voznin za prevoze razsutih tovorov. Povpraševanje po ladijskem prostoru presega ponudbo. V zadnjih nekaj letih znaša povprečna letna rast pomorske trgovine razsutih tovorov 5,5 odstotka, poganja pa jo predvsem Kitajska, pojasnjuje Bandelj.  Ladijske voznine pa utegnejo v prihodnjih letih pasti, saj v kitajskih, korejskih in japonskih ladjedelnicah gradijo nove ladje. Na poslovanje Splošne plovbe negativno vplivata tudi nizka vrednost ameriškega dolarja, s katerim se obračunavajo ladijske voznine in visoka cena nafte. Vendar to poslovanja Splošne plovbe ne more več hudo ogroziti, je prepričan Bandelj, ki je v zadnjih nekaj letih z novimi ladjami podvojil nosilnost flote Splošne plovbe. Septembra in oktobra smo prevzeli dve novi ladji, za kateri smo odšteli 84 milijonov ameriških dolarjev. Poleg tega smo v kitajski ladjedelnici naročili gradnjo dveh ladij za prevoz razsutih tovorov, kar je naša osnovna dejavnost. Ladji bosta zgrajeni leta 2010, zanju bomo odšteli približno 72 milijonov ameriških dolarjev. Načrtujemo, da bi kupili še nekaj rabljenih ladij in naročili še nekaj novogradenj, vendar je to odvisno od tržnih razmer, ki se v ladjarstvu hitro spreminjajo, še pojasnjuje Bandelj. tatjana.tanackovic@dnevnik.si	Tatjana Tanackovič	Dnevnik	2008-01-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/267942/posel/novice/267942	Mesić: Slovenija je gospodarsko dvakrat bolj razvita kot Hrvaška	gospodarstvo, ekonomija	Mesić: Slovenija je gospodarsko dvakrat bolj razvita kot Hrvaška  Zagreb - Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes slovesno odprl 83. Jesenski zagrebški velesejem, na katerem je Slovenija država-partnerka. Dejal je, da je Slovenija 100 odstotkov bolj razvita od Hrvaške.  (Foto: Jaka Adamič) V času, ko smo živeli v skupni državi, je bila Slovenija 20 odstotkov bolj razvita od Hrvaške. Danes je Slovenija 100 odstotkov bolj razvita od Hrvaške, kar pomeni, da ima dvakrat večji bruto domači proizvod od Hrvaške, je poudaril Mesić. Mesić je dejal, da je Slovenija to dosegla, ker izvaža dvakrat več kot Hrvaška, čeprav ima dvakrat manj prebivalcev. Slovenski letni izvoz je 9000 evrov na prebivalca, hrvaški pa le 2000 evrov. Zato ne preseneča, da slovenska industrija napreduje, medtem ko hrvaška nenehno zaostaja, je izpostavil Mesić, ki je v nagovoru posebej opozoril na pomanjkanje dolgoletne gospodarske strategije na Hrvaškem. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič je na otvoritvi velesejma povedal, da Hrvaška zmanjšuje primanjkljaj v blagovni menjavi s Slovenijo v zadnjih dveh letih. Izvoz hrvaške živilske industrije v Slovenijo je bil v letu 2006 za 18,5 odstotka večji kot leto pred tem, medtem ko je v enakem obdobju slovenska živilska industrija izvozila na Hrvaško za pet odstotkov izdelkov več, je dejal Orožen Adamič. Slovenski veleposlanik je še poudaril, da so bili slovenski vlagatelji na Hrvaškem v prejšnjih letih pogosto soočeni s problemi, zaradi katerih celo prevladuje mnenje, da je Hrvaška neljubezniva do tujih investitorjev. Upam, da se bo to spremenilo v procesu hrvaškega pristopa Evropski uniji, je dodal. Orožen Adamič pričakuje še obojestransko željo za reševanjem problema nestrinjanja Hrvaške narodne banke za prihod slovenskih bančnih inštitucij na Hrvaško in odprtega vprašanje glede Nuklearne elektrarne Krško.	agencije,pb	Dnevnik	2007-09-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042363964/posel/novice/1042363964	Posebna položnica in plačilni nalog se poslavljata	gospodarstvo, ekonomija	Posebna položnica in plačilni nalog se poslavljata  Ljubljana - Posebna položnica, plačilni nalog BN02 in obrazec za čezmejna plačila RP01 bo kmalu nadomestil nov univerzalni plačilni nalog. A zaradi tega si potrošniki ne morejo obetati nižjih bančnih provizij, naj pa bi enormne prihranke ustvarila podjetja in tudi banke, so včeraj pojasnili predstavniki Združenja bank Slovenije (ZBS).  Kljub novemu univerzalnem plačilnemu nalogu si potrošniki ne morejo obetati nižjih bančnih provizij. Univerzalni plačilni nalog naj bi začeli uvajati novembra letos, od njegove uporabe med komitenti bank, tako potrošniki kot podjetji, pa bo odvisno, kdaj bodo ostali obrazci povsem ukinjeni. Potrošniki in podjetja bodo tako po novem vsa negotovinska plačila opravljali na enak način doma in v tujini. Poleg tega bodo po novem vsa plačila izvršena še isti dan, vse provizije pa bo zaračunavala banka v Sloveniji. Tako se ne bi smelo več zgoditi, da bi dodatne stroške ob plačilu v tujino zaračunala še banka v tujini. Če si potrošniki z izjemno poenotenim obrazcem bistvenih sprememb ne morejo obetati, pa to ne velja za podjetja. Ta bodo morala avtomatizirati svoje prometne postavke na izpiske in se vključiti v elektronsko banko. V ZBS podjetja pozivajo, da se začnejo prilagajati najkasneje v zadnjem letošnjem trimesečju. Zlatko Jamnik iz SKB banke, ki v ZBS med drugimi skrbi za projekt SEPA, sicer v številkah prihrankov za podjetja ni vedel navesti, saj da takšnih analiz niso pripravljali. Prav tako se ZBS s podjetji ni usklajevalo o uvedbi univerzalnega plačilnega naloga. Direktor ZBS Dušan Hočevar je dejal, da je to naloga posameznih bank, ki poslujejo s podjetji, in ne naloga združenja. Na novinarsko vprašanje, ali bodo podjetja zaradi novih standardov potrebovala novo programsko opremo, so v ZBS dejali, da nova programska oprema ni nujna, da pa jo podjetjem priporočajo. Za mala podjetja bodo sicer pripravili program za tiskanje univerzalnega plačilnega naloga, ki bo brezplačno dostopen na spletnih straneh združenja. Projekt SEPA naj bi v evrskem območju dokončali do konca leta 2012, a natančnega datuma še ni. barbara.hren@dnevnik.si	Barbara Hren	Dnevnik	2010-06-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042234201/posel/novice/1042234201	Cena 159-litrskega soda nafte je ostala nad 48 dolarji	gospodarstvo, ekonomija	Cena 159-litrskega soda nafte je ostala nad 48 dolarji  singapur - Cene nafte so med današnjim azijskim trgovanjem ostale nad 48 dolarji za 159-litrski sod. Temu botruje nadaljevanje spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi borci na območju Gaze, pa tudi znaki, da Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) uresničuje napovedana zmanjšanja proizvodnje.  Severnomorska nafta brent za dobavo februarja se je v Londonu danes prav tako pocenila, za 58 centov na 49,04 dolarja za 159-litrski sod. (Foto: Reuters) Zahodnoteksaška lahka nafta s februarskim dobavnim rokom se je med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški blagovni borzi pocenila za 69 centov, a kljub temu ostala nad 48 dolarji, in sicer pri 48,12 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V ponedeljek se je ta vrsta nafte podražila za 2,47 dolarja na 48,81 dolarja. Nadaljevanje spopadov na območju Gaze še vedno vzbuja bojazni, da bi to lahko vplivalo na dobavo črnega zlata iz z nafto bogatega Bližnjega vzhoda. Cene potiskajo navzgor tudi znaki, da Opec uresničuje napovedana zmanjšanja proizvodnje, v skupni višini štiri milijone sodov dnevno, za katera so se članice dogovorile v obdobju po oktobru lani. Kljub temu bo gibanje cen nafte še razburkano, opozarjajo analitiki, pričakovati gre namreč nove neugodne podatke v zvezi z ohlajanjem svetovnega gospodarstva.	sta	Dnevnik	2009-01-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042525426/posel/novice/1042525426	Kad: Prodaja Splošne plovbe je potrebna in smiselna	gospodarstvo, ekonomija	Kad: Prodaja Splošne plovbe je potrebna in smiselna  Ljubljana - Če Kapitalska družba (Kad) ne bo uveljavila opcijskega upravičenja za prodajo Splošne plovbe nemškemu ladjarju Döhleju, bo to negativno vplivalo na njene računovodske izkaze. Zato v Kadu ocenjujejo, da je prodaja ekonomsko upravičena in z vidika preoblikovanja v portfeljskega investitorja potrebna in smiselna.  (Foto: Jaka Adamič) Kot so danes sporočili iz Kada, od leta 2007, ko so skupaj s Slovensko odškodninsko družbo (Sod) družbi Döhle prodali večinski delež Splošne plovbe, v njej nimajo več vpliva in ne morejo vplivati na izplačilo dobička. Čeprav skupina Splošna plovba uspešno posluje, Kad iz tega naslova prejme le okoli 5000 evrov letno. Letos se izteče prodajna opcija za še preostali delež Splošne plovbe v lasti Kada in Soda, na januarja objavljeni razpis, ali morda ne obstaja še kakšen interesent, ki bi za delnico portoroške družbe ponudil več od nekaj več kot 50-odstotnega nemškega lastnika, pa ni prispela nobena ponudba. V Kadu in Sodu so tako napovedali, da bodo uveljavili prodajno opcijo ter Döhleju prodali še 25,05 odstotka Splošne plovbe pod enakimi pogoji kot leta 2007. Preostala slaba četrtina delnic Splošne plovbe je v lasti družbe Mercata. Prvi mož Splošne plovbe Egon Bandelj je prepričan, da bi prodaja pomenila za Slovenijo nepopravljivo škodo. Z zadevo se bodo v torek ukvarjali trije odbori DZ, podrobne informacije glede prodaje Splošne plovbe pa je zahteval tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Vlada preučuje pravno-formalno možnost vpliva vlade na prodajo državnega deleža v Splošni plovbi, je Žerjav dejal po zadnji seji vlade ter dodal, da bodo na osnovi vseh informacij, ki jih bodo zbrali, o tem odločali ta četrtek.	sta	Dnevnik	2012-04-23 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042292482/posel/novice/1042292482	Nedeljski Dnevnik ostaja najbolj prodajan tednik v Sloveniji	gospodarstvo, ekonomija	Nedeljski Dnevnik ostaja najbolj prodajan tednik v Sloveniji  Ljubljana - Najbolj prodajan dnevnik v Sloveniji v drugem letošnjem četrtletju in prvem polletju so bile Slovenske novice, med brezplačniki pa najvišjo brezplačno distribuirano naklado izkazuje tednik Žurnal, kažejo podatki nove objave podatkov v okviru projekta Revidirane prodane naklade tiskanih medijev, ki ga izvaja Slovenska oglaševalska zbornica.  (Foto: Bojan Velikonja) Med štirinajstdnevniki najvišjo naklado beleži revija Anja, med mesečniki Vzajemnost, med dvomesečniki pa najvišjo prodano naklado beleži Naš dom. Največjo distribuirano naklado med prilogami tudi tokrat beleži Vikend. Slovenskim novicam (79.471 izvodov v drugem četrtletju, 82.805 v prvem četrtletju) med dnevniki po prodani nakladi sledijo Delo (55.162 izvodov v drugem četrtletju, 56.343 v prvem četrtletju), Dnevnik (44.412 izvodov v drugem četrtletju, 44.963 v prvem četrtletju), Večer (39.231 izvodov v drugem četrtletju, 40.459 v prvem četrtletju), Finance (12.744 izvodov v drugem četrtletju, 13.080 v prvem četrtletju) in Ekipa (6011 izvodov v drugem četrtletju, 6153 v prvem četrtletju). Med tedniki največjo prodajo beleži Nedeljski Dnevnik (105.412 izvodov v drugem četrtletju, 106.856 v prvem četrtletju), sledi Nedelo (45.379 izvodov v drugem četrtletju, 45.941 v prvem četrtletju) in Lady (40.521 izvodov v drugem četrtletju, 44.318 v prvem četrtletju). Med štirinajstdnevniki drugo mesto za Anjo zaseda Čvek v križankah in nato Bravo. Prvo mesto med mesečniki še vedno pripada reviji Vzajemnost pred Reader s Digestom in Cosmopolitanom. Pri dvomesečnikih najbolj prodajan ostaja Naš dom pred Ambientom in Connectom. Najvišjo distribuirano naklado med prilogami za Vikendom izkazujejo še Pilot in Moj dom, najvišjo brezplačno distribuirano naklado med brezplačniki pa beležijo pri tedniku Žurnal, sledita mu dnevnik Žurnal 24 in mesečnik Gloss Ekpres.	STA	Dnevnik	2009-08-20 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042413727/posel/novice/1042413727	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Izbrani tuji borzni indeksi (ob 17:00) vrednost sprememba DAX, Frankfurt 7001,33 0,41 Dow Jones, New York 11613,38 0,33 Naslad, New York 2669,66 0,25 S&P 500, New York 1261,58 0,24 FTSE, London 5991,95 0,18 Nikkei, Tokio 10344,54 0,5 ATX, Dunaj 2942,94 1,21 Mib Index, Milano 20574,2 0,61 CAC 40, Pariz 3900,25 1,08 RTS, Moskva 1767,82 -0,09 PX, Praga 1234,9 1,23 Euronext, Pariz 704,88 0,75 Vir: Reuters		Dnevnik	2010-12-30 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042301634/posel/novice/1042301634	Pivovarna Laško izplačala Medvešek Pušnika	gospodarstvo, ekonomija	Pivovarna Laško izplačala Medvešek Pušnika  Ljubljana - Pivovarna Laško je od borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik odkupila njen manjšinski delež v Pivovarni Union, ta pa je od Medvešek Pušnika odkupila njegov 1,2-odstotni delež Fructala. Pivovarna Laško ima tako po zadnjih podatkih v lasti že 97,9 odstotka Pivovarne Union, Union pa je svoj delež v Fructalu povečal na 93 odstotkov.  Bogdan Pušnik, predsednik uprave MP BPH Spomnimo, da so nadzorniki Laškega pred dnevi upravi, ki jo vodi Dušan Zorko, naložili, naj pripravi projekt pripojitve Pivovarne Union, Radenske, Fructala in Vitala Mestinje. Kot smo že poročali, naj bi v prvi fazi prišlo do pripojitve Pivovarne Union k Pivovarni Laško, vendar pa za zdaj še ni znano, ali bodo v Laškem najprej iztisnili male delničarje Uniona ali pa jim bodo njihove delnice zamenjali z delnicami Laškega. Koliko je znašala kupnina za deleža v Fructalu in Unionu, ni znano, posla pa se ocenjujeta na okoli 300.000 evrov. Medvešek Pušnik se je sicer med lastnike Fructala vpisal v začetku leta 2007, ko je delničarjem Fructala poslal ponudbo, v kateri jim je za delnico ajdovskega podjetja ponujal 4,38 evra. Še pred tem so podobno ponudbo dobili tudi delničarji Pivovarne Union, le da so jim v Medvešek Pušniku za delnico ponujali 160 evrov oziroma dobrih 40 odstotkov cene, po kateri je družbo prevzela Pivovarna Laško. Več kazalcev poslovanja Skupine Pivovarna Laško in MP BPH si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-09-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042454802/posel/novice/1042454802	Izvršbe in prekomerno zadolževanje: Šest občin ima blokirane račune	gospodarstvo, ekonomija	Izvršbe in prekomerno zadolževanje: Šest občin ima blokirane račune  Ljubljana - Po podatkih ministrstva za finance je imelo na dan 17. junij 2011 šest občin blokirane račune. Gre za občine Gornji Petrovci, Šalovci, Pesnica, Šentilj, Slovenska Bistrica in Logatec. Nekatere zaradi izvršb, druge zaradi prekomernega zadolževanja. Na ministrstvu za finance vseeno ocenjujejo, da je sedaj veljavni sistem zadolževanja občin ustrezen.  Po podatkih ministrstva za finance je imelo na dan 17. junij 2011 šest občin blokirane račune. (Foto: Luka Cjuha) Občina Logatec ima blokiran račun od marca zaradi sklepa o izvršbi na podlagi pravnomočne sodne odločbe iz leta 2008, po kateri bi občina Logatec morala Petrolu plačati 2,2 milijona evrov. Gre za zaplet zaradi prodaje zemljišča. Prav tako je zaradi izvršbe blokiran račun Občine Slovenska Bistrica, ki mora Slovenskim železnicam vrniti leta 1999 plačano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Slovenske železnice so na sodišču namreč dosegle odpravo te odločbe. Na drugi strani je občina Gornji Petrovci prezadolžena, zaradi česar je že dobila tudi negativno mnenje računskega sodišča.Grehi iz preteklih let Občina Šalovci je zadolžena za 4 milijone evrov. Kot je povedal tamkajšnji župan Iztok Fartek, so za to krivi grehi iz preteklih let, ko se določene investicije niso plačevale, predvsem gradnja cest, ali pa se je celo šlo v investicije brez potrebnih sredstev, kot je na primer izgradnja vodovodnega omrežja v nekaterih vaseh. Jemali so se krediti in leasingi in v situaciji, v kakršni smo danes, je normalno, da upniki iščejo svoj denar, mi pa denarja nimamo, je povedal. Kot najbolj pereč problem je navedel čakanje na nekaj več kot milijon evrov, ki jim ga je za izgradnjo vodovodnega omrežja v vasi Šalovci država sprva obljubila, nato pa ob objavi načrta za Pomurski vodovod zamrznila. Med zadolženimi občinami se omenja tudi občino Šentilj, a tam pojasnjujejo, da so zadevo pred nekaj meseci že rešili. Po besedah župana Edvarda Čagrana je šlo za dolg z glavnico okoli 300.000 evrov, ki so ga že deset let dolgovali Družbi za avtoceste v RS (Dars). Ko je zadeva prišla do davčne uprave, smo se z Darsom takoj uspeli dogovoriti. Občina je stalno normalno poslovala. Naši računi niso bili blokirani niti eno uro, je poudaril. Tudi v Pesnici zatrjujejo, da občina nima blokiranega računa. V mesecu aprilu 2011 je prišlo samo do začasnega zaseženja sredstev na transakcijskem računu proračuna, zaradi zahtevka Darsa za vračilo preveč pobranega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v preteklih letih. Ko smo z Darsom podpisali sporazum o vračilu navedenih sredstev, so nam začasno zasežena sredstva na transakcijskem računu sprostili. V tem času je Občina Pesnica nemoteno izvajala in financirala vse zakonske naloge in prevzete obveznosti, so pojasnili.Spremembe zakona o financiranju občin? Poslanca SD Luka Juri in Marijan Križman sta že minuli teden na vlado naslovila pobudo, naj zakon o financiranju občin spremeni, ker je sedanja ureditev po njunem mnenju preohlapna in omogoča dolgoročno neomejeno zadolževanje. Občina se namreč po zakonu lahko zadolži za kakršnokoli vsoto, le da letni obrok vračila ne sme preseči osmih odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja. Poslanca se zavzemata za določitev fiksne meje maksimalnega zadolževanja občin, kot smo ga poznali pred letom 2008, torej na 20 odstotkov rednih proračunskih prihodkov. Postopki zadolževanja občin, določeni z zakonom, so pregledni in občinam omogočajo, da ob soglasju ministrstva za finance ter njihovim nadzorom pridobivajo nujno potrebna investicijska sredstva tudi iz naslova zadolževanja. Opozoriti namreč ponovno velja, da se za razliko od države, ki se sme zadolževati za različne namene, smejo občine zadolževati samo za investicije, pa pravijo pri Skupnosti občin Slovenije. Občine zato ne potrebujejo sprememb, ki bi zagotavljanje ustreznega lokalnega razvoja še dodatno otežile ali ga celo onemogočile, so pojasnili. Podprli bi samo takšne spremembe, ki bi občinam, katerih finančna kapaciteta to omogoča, omogočile dodatno zadolževanje za investicije.Za zadolževanje pridobitev soglasja Ministrstva za finance Tudi na ministrstvu za finance pravijo, da je zadolževanje občin ustrezno omejeno. Praksa dosedanjega zadolževanja občin je pokazala, da te brez težav pri tekočem poslovanju tako omejeno zadolžitev lahko tudi servisirajo, so navedli na ministrstvu. Poudarjajo, da mora občina za vsako zadolževanje, pri katerem črpanje in odplačilo nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje Ministrstva za finance. Ministrstvo za finance v postopku izdaje soglasja za zadolžitev preverja dejansko zadolžitev lokalne skupnosti in njene možnosti za tekoče poplačilo obstoječih in novih obveznosti iz naslova posojil. Dosedanja praksa zadolževanja občin je pokazala, da se občina ne more dolgoročno zadolžiti za kakršnokoli vsoto, ker je ročnost odplačil pri bankah omejena na največ 15 let, le posamezne banke in te so že izjeme, pa odobrijo posojilo za obdobje do 20 let, so pojasnili na ministrstvu. Ocenjujejo, da so obstoječe rešitve in omejitve, ki se nanašajo na dolgoročno zadolžitev občin še vedno sprejemljive, zato so tudi povzete v besedilu posameznih členov novega predloga Zakona o javnih financah, ki je v javni obravnavi.Medgeneracijska pravičnost V Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa so napovedali, da bodo izdelali analizo sedanje zakonske ureditve zadolževanja občin. Odgovor na vprašanje o primernosti limita bi moral temeljiti na analizi, koliko odhodkov občina potrebuje za svoje obvezne naloge in posledično koliko odhodkov lahko nameni za odplačilo dolga in kakšne investicije je dolžna financirati. V vsaki ureditvi zadolževanja obstaja tveganje, da se občine približajo postavljenemu limitu v zakonodaji in s tem omejijo možni obseg zadolževanja v prihodnje, pa opozarjajo na računskem sodišču. Kot pravijo, je pri ocenjevanju ureditve zadolževanja treba izhajati iz evropske listine lokalne samouprave, ki določa, naj imajo lokalne skupnosti za najemanje posojil za večje investicije v mejah zakona dostop do domačega trga kapitala. Pri zadolževanju občin pa je treba upoštevati tudi medgeneracijsko pravičnost. Če gre za investicijo, denimo, šolo, ki jo bodo koristile še naslednje generacije, je smiselno, da se breme razporedi tudi nanje, menijo na računskem sodišču.	sta	Dnevnik	2011-06-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042526113/posel/novice/1042526113	Casino Portorož praktično že v rokah Riviere in Eurotasa	gospodarstvo, ekonomija	Casino Portorož praktično že v rokah Riviere in Eurotasa  Ljubljana - Čeprav je končna sklenitev dogovora o prodaji večinskega deleža v Casinoju Portorož le še vprašanje dni, Kad in Sod pa sta včeraj tudi umaknila sodno blokado dokapitalizacije, so igralniški sindikati zaradi nepravočasnega izplačila plač za danes zgodaj zjutraj napovedali štiriurno opozorilno stavko.  (Foto: Matej Povše) Ali so svojo grožnjo tudi uresničili, do zaključka redakcijo ni bilo znano. Je pa zgroženi direktor igralnice Tomaž Kranjc naznanil, da bodo zaposlenim plače izplačali danes, sindikatoma krupjejev, ki kljub obljubi vztrajata pri stavki, pa da se v resnici gre za takojšnje izplačilo preteklih regresov. Včeraj je Casino Bled (za katerim stoji Gold Club), ki je izvisel v boju za Casino Portorož, tudi ponudil Casinoju Riviera in Eurotasu, da nadomesti občino Piran v vlogi uradnega prevzemnika državnega deleža, vendar njihovo sodelovanje zaradi preteklega rivalstva ni prav dosti verjetno. Prav tako ostaja vprašanje, ali Riviera in Eurotas že nista skovala načrta, po katerem bi kljub omejitvam zakona o igrah na srečo, ki večinsko lastništvo navadnih delnic dovoljuje zgolj državi in lokalnim skupnostim. Na občini Piran so, kot smo poročali, jasno zatrdili, da za kapitalske naložbe nimajo finančnih sredstev. Možnosti, da bi bili le začasni lastniki Casinoja Portorož, pri čemer bi sredstva zagotovila Riviera in Eurotas, pa niso hoteli komentirati.	Tomaž Modic	Dnevnik	2012-04-26 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042410887/posel/novice/1042410887	Sindikat preučuje ponudbo Hita	gospodarstvo, ekonomija	Sindikat preučuje ponudbo Hita  Nova Gorica - Novogoriški sindikalisti SIDS bodo danes upravi Hita sporočili odločitev, ali sprejmejo njihov predlog dogovora in prekličejo vse dosedanje stavkovne zahteve. Uprava, ki je še pred dnevi zagotavljala, da manevrskega prostora za popuščanje sindikatu ni, zdaj slednjemu ponuja roko pri najbolj pereči točki stavkovnih zahtev - razporejanju delovnega časa.  Drago Podobnik, predsednik uprave HIT d.d. (Foto: Matej Povše) Uprava zagotavlja, da bo novi način razporejanja, ki začne veljati z novim letom, omogočil enakomerno celoletno delovno obremenitev vseh zaposlenih v igralništvu. To pomeni najmanj 12 prostih petkov, 10 sobot in 12 nedelj ter najmanj 7 prostih sobot in nedelj skupaj v letu. Hkrati obljubljajo, da s predlaganim načinom razporejanja delovnega časa ne bo odpuščanj v igralništvu, v zameno za svojo ponudbo pa od sindikata pričakujejo preklic vseh stavkovnih zahtev in s tem tudi stavke. Uprava v znamenje želje in nuje po dogovoru ponuja tudi, da se morebitne neizkoriščene ure (izmed 40 predvidenih plačanih), sicer namenjene izobraževanju in sestankom, ob koncu leta zaposlenim v igralništvu brišejo iz evidence, je sporočila Katja Kogej iz Hita. Člani sindikata pa so se še pred ponudbo uprave zbrali na zboru, kjer so po besedah predsednika sindikata Iztoka Černigoja soglasno podprli delo stavkovnega odbora in podprli predlog, da se stavka, če bo treba, nadaljuje tudi januarja.	no	Dnevnik	2010-12-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042248625/posel/novice/1042248625	KD ID z 88 milijoni evrov izgube	gospodarstvo, ekonomija	KD ID z 88 milijoni evrov izgube  Ljubljana - Investicijska družba KD je zaradi padca tečajev na borzi lani ustvarila kar 87,8 milijona evrov izgube, medtem ko so v letu 2007 izkazovali še 53 milijonov evrov dobička.  K rekordni izgubi so poleg padcev tečajev na svetovnih trgih kapitala prispevali tudi računovodski standardi, ki od investicijskih družb zahtevajo, da k prihodkom prištevajo tudi neiztržene dobičke, k odhodkom pa neiztržene izgube. Brez upoštevanje neiztrženih dobičkov in izgub bi namreč KD ID leto 2008 končal z 4,1 milijona evrov dobička, kar je 61 odstotkov manj kot leta 2007. Konec decembra lani je imel KD ID le še 54,1 milijona evrov kapitala oziroma 114,4 milijona evrov manj kot pred letom dni, podoben pa je bil tudi padec vseh sredstev družbe. Glavnino premoženja ima KD ID investiranega na Ljubljanski borzi, med večjimi lanskoletnimi prodajami pa so izstopale prodaje delnic Elektra Primorske, Adriatica Slovenice, Slovenice Življenje in Premogovnika Velenje.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2009-03-03 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042362787/posel/novice/1042362787	Skupščina Istrabenza: Bavčarju razrešnica, Berločniku mir pred prodajo Droge Kolinske	gospodarstvo, ekonomija	Skupščina Istrabenza: Bavčarju razrešnica, Berločniku mir pred prodajo Droge Kolinske  Portorož - Zmagovalca včerajšnje skupščine Istrabenza sta njegov generalni direktor Tomaž Berločnik in nekdanji dolgoletni prvi mož tega koprskega holdinga Igor Bavčar. Medtem ko je prvemu delničarje s Petrolom na čelu uspelo prepričati, da bi posebna revizija Bavčarjevih poslov za zadnjih pet let zelo verjetno zmanjšala zanimanje za nakup Droge Kolinske in ostalih Istrabenzovih naložb, kar bi lahko Istrabenz posledično pahnilo v stečaj, so Bavčarju lastniki podelili razrešnico. Kljub temu da je koprski holding prav pod njegovim vodenjem tudi uradno padel v insolventnost, je za razrešnico, ki so jo dobili tudi Istrabenzovi nekdanji nadzorniki z Jankom Kosmino na čelu, glasovalo okrog 86 odstotkov delničarjev, med njimi tudi Petrol.Za Bavčarjevo razrešnico tudi Petrol To še nič ne pomeni. Glasovala sem za institut uprave kot tak, ne pa za subjekt, je podelitev razrešnice Bavčarju včeraj komentirala članica Petrolove uprave Mariča Lah, ki je na skupščini zastopala največjo domačo energetsko družbo. Pri tem velja opozoriti, da je predstavnik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković tik pred glasovanjem o razrešnici delničarjem predlagal, naj o njej glasuje ločeno glede na uprave, ki so Istrabenz vodile v letu 2009. Na vprašanje, zakaj v Petrolu omenjenega predloga niso podprli, Lahova ni odgovorila, poudarila pa je, da se razrešnica ne izključuje z možno kasnejšo vložitvijo odškodninske tožbe zoper Bavčarju. Bavčar je Istrabenz vodil do 15. maja lani, še dober mesec dni pa je bil član uprave, ki jo je za njim prevzel Bogdan Topič. Po zakonu o gospodarskih družbah skupščina z razrešnico potrdi in odobri delo organov vodenja ali nadzora v poslovnem letu . Berločnik je na vprašanje, ali bi kot lastnik Bavčarju podelil razrešnico, odgovoril, da tega ne želi komentirati . Tudi sicer je bilo ključno vprašanje včerajšnje skupščine, kako bodo delničarji obračunali s posli iz obdobja Igorja Bavčarja in sodelavcev. Na voljo so imeli dve možnosti: ali da vložijo odškodninsko tožbo že na podlagi izsledkov revizij treh poslov, ki jih je opravil Petrol, ali da imenujejo novega posebnega revizorja, ki bi preveril vse posle Istrabenza v zadnjih petih letih.Mali delničarji proti Istrabenzovi odvetnici Od ponujenih dveh možnosti delničarji niso izbrali nobene. Proti predlogu uprave, da se po pregledu poslov, povezanih z Istrabenzovo prodajo delnic Maksime Holdinga podjetju FB Investicije, ki je kasneje prešlo v Bavčarjevo last, domnevno preplačanim nakupom podjetja Simt in nespametnim kupovanjem delnic Petrola, ne vloži odškodninske tožbe zoper nekdanjo upravo in nadzornike, je namreč glasovalo le 15 odstotkov prisotnih delničarjev. Zelo težko bi bilo oceniti, kateri del škode, ki jo je utrpel Istrabenz, je posledica neskrbnosti pri nakupih delnic Petrola po previsoki ceni. Sploh ker je vmes prišlo še do finančne krize, je pravno mnenje, da se Istrabenzu bolj ali manj ne izplača pravdanje z Bavčarjem, razložila Mia Kalaš iz odvetniške pisarne Šelih & Partnerji. Le kaj pa je potem lahko sploh opustitev nalog dobrega gospodarja? In zakaj ni mogoče tožiti nadzornega sveta, če je ta odgovoren za nadzor in usmerjanje dela uprave? pa se sprašuje Stanković. Še manjši delež podpore, okrog pet odstotkov, je dobil predlog za imenovanje novega posebnega revizorja, ki ga je v začetku maja vložil Petrol, a ga je deloma že pred samo skupščino umaknil. Petrol, ki je na včerajšnji skupščini skupaj s predstavniki malih delničarjev obvladoval več kot polovico prisotnega kapitala, je nato glasoval proti lastnemu predlogu, s čimer je bil najbolj zadovoljen Berločnik. Ta je namreč pred glasovanjem delničarje pozval, da je bistvo Istrabenza v trenutnem položaju odplačevanje dolgov .Berločnik: Revizija slab signal za kupce Letos moramo zbrati sto milijonov evrov za poravnavo obveznosti. Če jih ne bomo, gremo v stečaj. Ali nam bo revizija pomagala dobiti ta denar? Sam mislim, da ne. Poleg tega, da bo šlo za veliko motnjo v poslovanju Istrabenza in da ne bo poceni, bo to signal, ki ne bo koristil kupcem naših prodajnih naložb, je poudaril Berločnik in dodal, da lahko delničarji odškodninske tožbe vlagajo tudi na podlagi ugotovitev kriminalistične preiskave. Na kasnejše vprašanje Dnevnika, zakaj uprava delničarjem ni predlagala sklepa, ki bi posebno revizijo omejeval na nekaj konkretnih poslov, ki ne bi bili vezani na Drogo Kolinsko ali Instalacijo, je Berločnik odgovoril, da je to vprašanje za lastnike . Ti so sicer včeraj zavrnili tudi nasprotni predlog društva malih delničarjev o reviziji 17 poslov, med njimi tudi poslov med Istrabenzom, Maksimo Holdingom, frankfurtsko banko LHB in družbami in kroga NFD Staneta Valanta. Ali torej logika, da naj delničarji raje kot na revizorje čakajo kar na kriminaliste, tožilstvo in sodišča, odpravlja smiselnost obstoja instituta posebnih revizij v korporacijskem pravu? Predlog smo umaknili, ko smo slišali, da so ovadbo vložili že kriminalisti. Nismo želeli iti po dveh tirih, revizorji pa imajo bistveno manjšo pristojnost od policije. S tako odločitvijo ničesar ne izključujemo, niti ne prejudiciramo, je na naše vprašanje po skupščini odgovorila Mariča Lah. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2010-05-28 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042430560/posel/novice/1042430560	Grčija bo zaradi nižje obrestne mere prihranila več milijard evrov	gospodarstvo, ekonomija	Grčija bo zaradi nižje obrestne mere prihranila več milijard evrov  Atene - Grčija bo zaradi dogovora o spremembah pogojev odplačila posojil, ki so ga v pomoč tej južnoevropski članici v soboto v Bruslju dosegli voditelji držav v območju evra, privarčevala več kot šest milijard evrov, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil grški premier George Papandreu.  Grčija se je lani znašla v hudi dolžniški krizi, zato je morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Pred bankrotom so jo s posojili v višini 110 milijard evrov rešile države v območju evra in Mednarodni denarni sklad (IMF). Članice območja evra so prispevale 80 milijard evrov posojil z odplačilom v treh letih po približno šestodstotni obrestni meri. V skladu z včeraj sprejetim dogovorom so obrestno mero za posojila znižali za odstotno točko, rok za odplačilo posojil pa podaljšali na sedem let in pol. Grška vlada je morala v zameno za pomoč sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim domača javnost močno nasprotuje. Rezultati naših prizadevanj v zadnjih desetih mesecih so nagrajeni, je povedal Papandreu. Za omilitev pogojev odplačevanja pomoči si je prizadevala tudi Irska, ki je prav tako zaprosila za mednarodno finančno pomoč, a popusta včeraj ni dobila. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je pojasnil, da keltski tiger za to ni izpolnil pogojev.	sta	Dnevnik	2011-03-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042209403/posel/novice/1042209403	Na Ljubljanski borzi vendarle premik navzgor	gospodarstvo, ekonomija	Na Ljubljanski borzi vendarle premik navzgor  Ljubljana - Na Ljubljanski borzi so se tečaji delnic danes okrepili. Delniški indeks SBI 20 je pridobil 28,34 točke oz. 0,43 odstotka in se oblikoval pri 6574,27 točke. Najbolj so se zvišali tečaji delnic Luke Koper, Intereurope in Aerodroma, tečaja delnice NKBM pa ni uspel spodbuditi niti začetek vpisovanja dokapitalizacijskih delnic.  (Foto: Luka Cjuha) Vrednost indeksa t.i. blue chipov SBI TOP se je zvišala za 2,30 točke oz. 0,16 odstotka na 1464,48 točke. Skupen promet je danes dosegel 1,9 milijona evrov. Vlagatelji so danes z zanimanjem pričakovali gibanje delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), saj se je danes začel vpis dokapitalizacijskih delnic. Ta pa ni spodbudil tečaja delnice, ki je že takoj po začetku trgovanja začel izgubljati na vrednosti. Ob koncu trgovanja je delnica prebila psihološko mejo 20 evrov, ob padcu v višini 2,20 odstotka se je njen enotni tečaj ob 31.270 evrov prometa oblikoval pri 20,01 evra. Večina ostalih pomembnejših delnic je danes pridobila na tečaju. Najbolj so se podražile delnice Luke Koper (42.740 evrov), in sicer za 2,35 odstotka na 48,73 evra. Precej so se okrepili tudi tečaji delnic Intereurope (+2,34 odstotka na 20,54 evra), s katerimi je bil promet izredno skromen, delnice Aerodroma Ljubljana pa so se prav tako ob skromnem prometu podražile za 2,29 odstotka na 67,84 evra. Tudi promet z delnicami Istrabenza je bil skromen, enotni tečaj delnice pa se je zvišal za 2,12 odstotka na 70 evrov, višje so končale tudi delnice Save (+1,66 odstotka na 328,85 evra), Gorenja (+0,67 odstotka na 27,04 evra), Mercatorja (+0,66 odstotka na 210,49 evra), Pozavarovalnice Sava (+0,31 odstotka na 22,99 evra) in zavarovalnice Triglav (+0,13 odstotka na 40,01 evra). Največjo rast tečaja pa so danes zabeležile delnice domžalskega Heliosa, ki so se podražile za 5,26 odstotka na 1088,75 evra. Tudi promet s temi delnicami ni bil zanemarljiv, saj je dosegel 362.560 evrov. Največ se je sicer trgovalo z delnicami Krke (663.160 evrov), ki so se pocenile za 0,02 odstotka na 80,42 evra. Pocenile so se tudi delnice Petrola (151.340 evrov, -0,56 odstotka na 454,47 evra) in Telekoma Slovenije (21.970 evrov, -0,46 odstotka na 211,27 evra). Na trgu investicijskih skladov delnice delniškega investicijskega sklada NFD 1 danes niso beležile spremembe vrednosti in trgovanje končale pri 1,57 evra. Delnice ida Infond 1 so se pocenile za 1,04 odstotka na 5,69 evra, delnice ida Zvon 1 pa za 1,68 odstotka na 11,74 evra. Delnice idov KD in Krone Senior so se podražile, prve za 0,13 odstotka na 7,43 evra, druge pa za 1,72 odstotka na 7,7 evra. Indeks obveznic BIO je današnje trgovanje končal pri vrednosti 115,30 točke, kar je 0,05 točke oz. 0,04 odstotka višje kot v torek.	sta	Dnevnik	2008-09-24 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042301747/posel/novice/1042301747	Japonska že sedmi mesec zapored s trgovinskim presežkom	gospodarstvo, ekonomija	Japonska že sedmi mesec zapored s trgovinskim presežkom  Tokio - Japonski izvoz je avgusta že sedmi mesec zapored presegel obseg japonskega uvoza, s čimer je drugo največje gospodarstvo na svetu dobilo novo potrdilo, da je na poti okrevanja po najgloblji svetovni finančni in gospodarski krizi po drugi svetovni vojni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  (Foto: REUTERS, Yuriko Nakao) Japonska, ki je razmeroma močno izvozno usmerjena, je avgusta zabeležila 185,7 milijarde jenov (dve milijardi dolarjev) zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko je pred letom dni ustvarila 314,2 milijarde jenov primanjkljaja, kažejo danes objavljeni podatki japonskega finančnega ministrstva. Doseženi rezultat je tudi nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali presežek v višini okrog 175 milijard jenov, je pa manjši od julijskega presežka, ki je znašal 377,9 milijarde jenov. Izvoz se je sicer pretekli mesec na letni ravni skrčil za 36 odstotkov, prizadel ga je močan upad povpraševanja po avtomobilih in jeklu. Uvoz pa se je znižal za 41,3 odstotka, predvsem na račun nižjih stroškov energije. V primerjavi z mesecem prej se je izvoz zmanjšal za 0,7 odstotka, predvsem zaradi negativnega vpliva močnega jena na povpraševanje. Vendar pa trendi v izvozu ostajajo pozitivni, pravijo ekonomisti in dodajajo, da na račun okrevanja ZDA in Kitajske tudi v prihodnje ne gre pričakovati nazadovanja izvoza.	STA	Dnevnik	2009-09-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042345788/posel/novice/1042345788	Bodo zaposleni pri Adria Airways odšli na štirinajstdnevni kolektivni dopust?	gospodarstvo, ekonomija	Bodo zaposleni pri Adria Airways odšli na štirinajstdnevni kolektivni dopust?  Ljubljana - „V Adrii Airways bodo za 14 dni odšli na kolektivni dopust, če se bo izkazalo, da je to ceneje, kot pa leteti iz Trsta,“ je za Dnevnik dejal predsednik uprave družbe Tadej Tufek. Odločitev bo sicer znana v prihodnjih dneh.  Predsednik uprave Adria Airways Tadej Tufek. (Foto: Jaka Adamič) Kot smo že poročali, je zaprtje ljubljanskega letališča Jože Pučnik med 7. in 21. aprilom v načrtu že dalj časa. Obnova dela steze je nujna zaradi varnosti, saj je poškodovanih okoli 80 odstotkov srednjega dela steze, ki je stara že 32 let. Adria Airways ima sicer pripravljene vse postopke za prenos dejavnosti na katero koli nadomestno letališče, kljub temu pa je prioriteta mariborsko letališče. Vendar pa to po besedah enega izmed dostavljalcev kerozina, Petrola, to ni primerno, in posledično se pojavlja vprašanje ali bodo letala slovenskega prevoznika sploh letela. Petrol naj bi pred dnevi oskrbo z gorivom na Aerodromu Maribor zavrnil, saj zaradi tehničnih pogojev na letališču ni zmožen zagotavljati kakovostnega polnjenja letal. Še vedno pa se, kot ena izmed sicer dražjih opcij, pojavlja letališče v Trstu. Uradna odločitev naj bi bila znana v prihodnjih dneh.	Barbara Hren,dnevnik.si	Dnevnik	2010-03-17 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042346767/posel/novice/1042346767	Križanič o vključitvi Slovenije v projekte Medameriške razvojne banke	gospodarstvo, ekonomija	Križanič o vključitvi Slovenije v projekte Medameriške razvojne banke  cancun - Minister za finance Franc Križanič, ki se v Mehiki udeležuje skupščine Medameriške razvojne banke, se je sestal s posebnim predstavnikom Medameriške razvojne banke za Evropo Carlosom Jarquejem. Govorila sta o možnostih za večjo vključitev slovenskega gospodarstva v skupne projekte z Medameriško razvojno banko v Latinski Ameriki.  Minister za finance Franc Križanič (Foto: Matej Povše) Kot so danes sporočili z ministrstva za finance, sta se minister Križanič in Jarque dogovorila tudi za obisk delegacije Medameriške razvojne banke v Sloveniji še v letošnjem letu. Obisk bo namenjen predstavitvi možnosti, ki jih za slovensko gospodarstvo ponuja članstvo Slovenije v Medameriški razvojni banki. Ministri in vodje delegacij, ki se udeležujejo redne letne skupščine Medameriške razvojne banke, so v soboto in nedeljo opravili prvi krog pogajanj glede podrobnosti in modalitet predlaganega povečanja kapitala Medameriške razvojne banke, vključno z načinom zagotovitve zadostnih sredstev za pomoč Haitiju po katastrofalnem potresu v začetku tega leta.	sta	Dnevnik	2010-03-22 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/286345/posel/novice/286345	Citigroup se obeta okoli 20 milijonov dobička iz prodaje NKBM	gospodarstvo, ekonomija	Citigroup se obeta okoli 20 milijonov dobička iz prodaje NKBM  Ljubljana - Iz otvoritvene delniške knjige Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) je razvidno, da Citigroup razpolaga kar z 10,5 odstotka mariborske banke. Koliko delnic je v njegovi lasti in koliko delnic so nanj prenesli tuji institucionalni vlagatelji, ni znano.  Z delnico NKBM je bilo prvi trgovalni dan sklenjenih rekordnih 1788 poslov v skupni vrednosti 33,5 milijona evrov. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti (na sliki levo ob članici in predsedniku uprave NKBM Manji Skernišak in Matjažu Kovačiču) je trgovanje z delnico ocenil kot uspešno in napovedal, da bo delnica že kmalu članica elitne družbe delnic v prvi kotaciji. Spomnimo, da je država podelila Citigroup opcijo za nakup do 6,4 odstotka delnic NKBM, kar je že ob objavi prospekta zbudilo veliko pozornost borznih poznavalcev. Citigroup bo namreč, če želi izkoristi celotno opcijo, po nekaterih izračunih iztržila okoli 20 milijonov evrov dobička, ki bo, kot kaže, ostal njegov. Na ministrstvo za finance smo že ob objavi prospekta naslovili vprašanje, kdo je upravičen do dobička, ki izvira iz opcije, vendar nam na to vprašanje niso želeli odgovoriti. Ob tem pa na gre spregledati, da se Citigroup obeta tudi plačilo za svetovanje pri prodaji NKBM, ki ga na ministrstvu za finance skrivajo. Prav tako ni znano niti to, koliko delnic je včeraj Citigroup pravzaprav že prodal, namiguje pa se, da je bil daleč največji prodajalec, kar pomeni, da je že prvi dan kotacije NKBM ustvaril večmilijonski dobiček. Prav včerajšnje obnašanje Citigroup pri trgovanju z delnicami NKBM je zbudilo veliko pozornost borznih poznavalcev. Ti so bili namreč začudeni tako nad številom delnic, ki jih je Citigroup prodal, kot nad ceno, ki jo je postavil pri 37 evrih. Pri tem se poraja še vprašanje, ali ni bila velikost opcije, ki jo je država dodelila Citigroup, le še ena od napak pri privatizaciji NKBM. Vendar pa ni bil edini institucionalni vlagatelj, ki se je odločil za prodajo naložbe v NKBM. Ob tem ne gre spregledati, da je Bajuk odločitev, da delnice NKBM dodelijo skladom in ne družbam iz realnega sektorja, upravičeval s tem, da so skladi dolgoročni lastniki. Med dolgoročnimi lastniki so potemtakem tudi skladi tveganega kapitala, ki so dobili večino delnic NKBM, namenjenih tujim institucionalnim vlagatelje, in to kljub temu, da slovijo kot špekulativni vlagatelji. Kot so nam povedali na ministrstvu, je bil pri izboru tujih vlagateljev pomemben vlagateljski profil subjekta. Kakšen je ta, niso pojasnili. Prav tako na ministrstvu niso želeli komentirati podatka, da so v prvih štirih minutah trgovanja institucionalni vlagatelji sklenili kar 66 poslov ter tako zmanjšali svojo naložbo v NKBM. matjaz.polanic@dnevnik.si, barbara.hren@dnevnik.si Matjaž Polanič je lastnik manjšega števila delnic NKBM.	Matjaž Polanič,Barbara Hren	Dnevnik	2007-12-11 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042224789/posel/novice/1042224789	Pomoč Citigroupu je dvignila vrednosti delnic na vseh borzah	gospodarstvo, ekonomija	Pomoč Citigroupu je dvignila vrednosti delnic na vseh borzah  New York/Tokio - Vrednosti delnic na Wall Streetu so se zaradi načrta ameriške vlade za reševanje Citigroupa močno zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri vrednosti 8443,39 točke, kar je za 396,97 točke oz. 4,93 odstotka več kot v petek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 87,67 točke oz. 6,33 odstotka in se ustavil pri 1472,02 točke.  Vrednosti delnic na Wall Streetu so se zaradi načrta ameriške vlade za reševanje Citigroupa močno zvišale. Posledično so se zvišale tudi vrednosti delnic drugod po svetu. (Foto: Reuters) Po mnenju borznih analitikov so se ravni vrednostnih papirjev na največji ameriški borzi že drugi delovni dan zapored zvišale zaradi načrta ameriške vlade o reševanju v finančni krizi prizadetega ameriškega bančnega velikana Citigroupa. Indeks Dow Jones je tako v dveh dneh pozitivnega trgovanja pridobil več kot 880 točk oz. 11 odstotkov. Vlagatelji upajo, da bo načrt pomoči Citigroup, eni največjih finančnih skupin v ZDA, pomagal prebroditi negotovosti, ki prežijo na finančni sektor in celotno ameriško gospodarstvo. Mnogi analitiki so finančno potezo ameriške vlade videli kot vzorec, kako bi lahko država pomagala tudi pri stabilizaciji drugih bank, če bi bilo to potrebno. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v ponedeljek v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8323,93 točke. To je 413,14 točke oz. 5,22 odstotka več kot v petek. Nekateri analitiki menijo, da rast japonskih delnic najverjetneje ne bo trajna. ZDA so pripravile različne ukrepe in to je vsekakor zmanjšalo tveganje za padec trga. Vendar pa se bo gospodarstvo slabšalo, kar bo omejilo rast tečajev, meni Tošikazu Horiuči iz tokijske družbe Cosmo Securities. V ponedeljek so se močno zvišali tečaji vseh treh japonskih velikih bank. Delnice banke Sumitomo Mitsui Financial Group so se podražile za 11,48 odstotka, delnice Mizuho Financial Group za 9,17 odstotka in delnice Mitsubishi UFJ Financial Group za 2,85 odstotka. Delnice družbe Sumitomo Realty & Development so pridobile 13 odstotkov. Med redkimi v rdečem so bile delnice proizvajalca elektronike Sanyo Electric, ki so ob špekulacijah, da namerava Panasonic v prevzemni ponudbi ponuditi manj za delnico Sanya, kot se pričakuje, izgubile 2,5 odstotka. Finančni časnik Nikkei je po poročanju AP v ponedeljek objavil, da bo Panasonic ponudil 120 jenov za delnico, medtem ko naj bi delničar Goldman Sachs računal na vsaj 250 jenov za delnico Sanya.	agencije,tk,STA	Dnevnik	2008-11-25 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042392142/posel/novice/1042392142	Urad za varstvo konkurence pritrdil prevzemu Droge Kolinske	gospodarstvo, ekonomija	Urad za varstvo konkurence pritrdil prevzemu Droge Kolinske  ljubljana - Urad za varstvo konkurence je v ponedeljek izdal odločbo, v kateri ne nasprotuje priglašeni koncentraciji družb Atlantic naložbe in Droga Kolinska, saj ugotavlja, da je ta skladna s pravili konkurence, so sporočili iz Istrabenza. S tem je urad pritrdil prevzemu Droge Kolinske s strani hrvaške skupine Atlantic Grupa.  Emil Tedeschi (Foto: dokumentacija Dnevnika) Delničarji družbe Istrabenz so na avgustovski skupščini dali soglasje k prodaji družbe Droga Kolinska podjetju Atlantic Naložbe, ki je v lasti Atlantic Grupe. Posel bo predvidoma zaključen do konca leta, Istrabenz pa sredstva potrebuje za poplačilo upnikov v okviru prisilne poravnave. Vodstvi Istrabenza in Atlantic Grupe sta pogodbo o prodaji Droge Kolinske podpisali 30. junija. Dogovorjena vrednost Droge Kolinske znaša 382 milijonov evrov, prejeta kupnina pa bo zmanjšana za neto finančni dolg Droge Kolinske na dan zaključka posla. Kupnina bo glede na pogodbo izplačana v gotovini, v Istrabenzu pa pričakujejo, da bodo iztržili okoli 235 milijonov evrov. Predsednik in glavni izvršni direktor Atlantic Grupe Emil Tedeschi je ob podpisu pogodbe dejal, da je Atlantic Grupa vstopila kot strateški partner, z resnim namenom zagotoviti nadaljnji razvoj Droge Kolinske kot celote. Po njegovih zagotovilih bo novi lastnik, ki velja za eno največjih in najbolj prodornih hrvaških poslovnih skupin, razvijal vseh pet ključnih proizvodnih linij Droge Kolinske. Družba naj bi tako ohranila ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Atlantic Grupa proizvodnje obenem po Tedeschijevih zagotovilih nameravajo seliti iz Slovenije, razvijala pa naj bi tudi še druge proizvodne zmogljivosti v Srbiji, BiH in Makedoniji.	sta	Dnevnik	2010-10-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042408038/posel/novice/1042408038	Križanič priznal, da počasno črpanje ogroža financiranje evropskih projektov	gospodarstvo, ekonomija	Križanič priznal, da počasno črpanje ogroža financiranje evropskih projektov  Ljubljana - Na ministrstvu za finance so pred dnevi uradno priznali, da črpanje evropskih sredstev ne poteka po načrtih.  »Trenutek, v katerem se nahajamo, zahteva krizno upravljanje sredstev evropske kohezijske politike,« piše v dopisu, ki sta ga konec novembra ministrstvom, pristojnim za črpanje sredstev EU, poslala finančni minister Franc Križanič (na fotografiji) in minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš. (Foto: Jaka Gasar) V uredništvu Dnevnika smo namreč pridobili dopis, ki sta ga finančni minister Franc Križanič ter minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš konec novembra poslala ministrstvom, ki vlagajo zahtevke za povračilo denarja iz proračuna EU. V njem razkrivata, da trenutni razkorak med izplačili iz nacionalnega proračuna in povračili evropskih sredstev v nacionalni proračun na področju evropske kohezijske politike znaša skoraj 400 milijonov evrov . Trenutek, v katerem se nahajamo, zahteva krizno upravljanje sredstev evropske kohezijske politike, opozarjata Križanič in Gjerkeš, ki sta v dopisu ministrstva pozvala, naj pospešijo pripravo zahtevkov za povračilo. Kot je razbrati iz dopisa, bi lahko zamude pri črpanju denarja iz Bruslja v najslabšem primeru celo ustavile nekatere projekte, ki bi se morali po načrtu financirati iz proračuna EU. Po veljavnem sistemu črpanja te namreč v prvi fazi v celoti financira država. Ministrstvo za finance denar, ki ga je projektom posodilo iz nacionalnega proračuna, iz proračuna EU dobi šele po tem, ko mu v Bruslju potrdijo zahtevke za povračilo, ki jih pripravljajo pristojna ministrstva. Prav pri omenjenih zahtevkih pa se večkrat zatakne. Ker se ti z izjemo naložb v infrastrukturo in velike projekte v veliki večini nanašajo na manjše zneske, gre njihovo število v tisoče. Poleg tega, da morajo posamezni zahtevek med sabo uskladiti najmanj tri ministrstva in vladne službe, mora iti skozi sito tudi v Bruslju. Če ga tam zavrnejo, se tako zgodba ponovi, kar se po naših podatkih ne zgodi tako redko. Ravno nasprotno, skupna višina zahtevkov, ki so jih v Bruslju zavrnili v prvih enajstih mesecih leta, tako presega 320 milijonov evrov. Še dodatnih 53 milijonov evrov stroškov, ki jih v Bruslju niso želeli priznati, pa je po dostopnih podatkih izpadlo iz zahtevkov, ki so jih v prestolnici EU že potrdili. Po načrtih ministrstva za finance, ki je letos prvotni končni rok za izplačila iz proračuna določilo že sredi oktobra, bi sicer morala Slovenija po zadnjem rebalansu proračuna vanj letos dobiti za dobro milijardo evrov evropskega denarja. Dejansko stanje v proračunu je povsem drugačno. Po podatkih ministrstva za finance je v proračun v prvih desetih mesecih leta iz Bruslja priteklo približno 428 milijonov evrov, torej okrog 41 odstotkov od letošnjega načrtovanega zneska. Prav velikanska razlika med načrtovanimi in dejanskimi prihodki iz proračuna EU spravlja v težave ministrstvo, ki prek nacionalnega proračuna po novem očitno ni več pripravljeno kreditirati evropskih projektov v Sloveniji. Neprekinjeno izvajanje projektov predstavlja nujnost izplačil iz državnega proračuna še v tem letu, ki pa je ob tako velikem razkoraku ni mogoče zagotoviti. S tem je lahko ogroženo izvajanje evropske kohezijske politike in projektov, sta v dopisu ministrstvom zapisala Križanič in Gjerkeš. Po naših informacijah je ministrstvo za finance že pred časom pozvalo ministrstva, pristojna za črpanje, da ponovno preverijo višino obveznosti iz naslova financiranja posameznih evropskih projektov in da jih glede na ocene predvidenih izplačil iz proračun EU tudi znižajo. To bi lahko v praksi pomenilo, da se letos v državnem proračunu ne bo našlo denarja za projekte, ki se financirajo iz tistih evropskih skladov, kjer je izplen črpanja najslabši. Med njimi izstopajo kohezijski sklad, iz katerega je Slovenija za zdaj počrpala le dobro četrtino od načrtovanih 204 milijonov evrov, ter tudi oba ključna strukturna sklada: evropski socialni sklad (ESS), prek katerega država financira delovna mesta in programe za brezposelne, in evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF), ki je namenjen zmanjševanju razlik med regijami. Iz zadnjega bi morala Slovenija v proračun letos dobiti več kot 371 milijonov evrov, a ji je za zdaj uspelo počrpati le dobro tretjino tega zneska. primoz.cirman@dnevnik.si	Primož Cirman	Dnevnik	2010-12-06 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042368133/posel/novice/1042368133	Delničarji znova o tožbi proti nekdanji upravi Luke Koper	gospodarstvo, ekonomija	Delničarji znova o tožbi proti nekdanji upravi Luke Koper  Ljubljana - Nekdanji predsednik in člani uprave Luke Koper Robert Časar, Aldo Babič, Marjan Babič in Boris Marzi ter nekdanji nadzorniki, ki jih je vodil Boris Popovič, bodo predvidoma ostali brez razrešnice za delo v minulem letu.  Luka Koper (Foto: Matej Povše) Uprava Luke Koper pod vodstvom Gregorja Veselka je delničarjem namreč predlagala, da nekdanji upravi in nadzornemu svetu ne podelijo razrešnice za delo v minulem letu, saj je posebna revizija PriceWaterhouseCoopers odkrila številne škodljive posle. Prav ti posli so Luki Koper povzročili večdesetmilijonsko škodo, zaradi katere bodo letos delničarji ponovno ostali brez dividend. O podelitvi nerazrešnice in (ne)izplačilu dividend bodo delničarji odločali na skupščini, ki je napovedana za 19. julij. Ponovno bodo delničarji odločali tudi o tožbi proti nekdanjim članom uprave. Po prvotnem sklepu iz minulega leta bi morala Luka Koper vložiti tožbe za vse posle, ki so jih pregledali posebni revizorji. Toda pri vseh poslih ne moremo dokazati oškodovanja, vložitev vseh teh tožb pa bi bila zrelo draga, je za Dnevnik povedal predsednik nadzornega sveta Luke Koper Janez Požar in dodal: Kjer se bo dalo, bomo tožbo gotovo vložiti, kako uspešni bomo, pa je drugo vprašanje.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2010-06-19 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042454651/posel/novice/1042454651	Stekla javna obravnava predloga novega energetskega zakona	gospodarstvo, ekonomija	Stekla javna obravnava predloga novega energetskega zakona  Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo je danes v 30-dnevno javno obravnavo poslalo predlog novega energetskega zakona. Po pojasnilih ministrice za gospodarstvo Darje Radić je precej sprememb vezanih na uveljavljanje evropskih direktiv in uredb.  Radićeva in Kopač. (Foto: Nebojša Tejić/STA) Predlog zakona v slovenskih pravni red prenaša devet evropskih direktiv in tri uredbe, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala ministrica Radićeva in dodala, da bo s tem Slovenija končno izpolnila vse zahteve, ki jih je kar nekaj časa dolgovala do EU . Energetski zakon pomeni najpomembnejšo, temeljno, zakonsko podlago za izvajanje dejavnosti na področju energetike, je ocenila ministrica. Omenjeni zakon je po njenem mnenju tudi eden izmed najobsežnejših zakonov, saj ima zaenkrat 567 členov, pa še vse prehodne in končne določbe niso določene. Med drugim predlog poleg nacionalnega energetskega programa predvideva uvedbo državnih razvojnih energetskih načrtov, v katerih bodo bolj operativno določeni posamezni projekti in aktivnosti - ta dokument bi sprejemala vlada. Nacionalni energetski program, ki ga sprejema DZ, bi po novem vseboval le temeljne, strateške usmeritve, temeljne cilje na posameznih področjih in določal osnovne poti za doseganje posameznih ciljev, je dejala ministrica. Po pojasnilih generalnega direktorja za energijo Janeza Kopača je predlog zakona razdeljen na devet poglavij in uvaja vrsto novosti, nobena pa pravzaprav ni popolnoma nova. Med drugim se na področju elektrike in zemeljskega plina uvaja izvensodno reševanje sporov med odjemalci in dobavitelji, predvidena je hitrejša menjava dobavitelja in uvedba naprednih merilnih sistemov. Pametni števci se pojavljajo v treh poglavjih - pri plinu, učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter pri elektriki. Predvideli smo, da bo eden od elementov, ki ga bo morala agencija za energijo upoštevati pri določanju višine omrežnine, tudi napredni merilni sistem, je poudaril in dodal, da pričakujejo, da bo do leta 2018 imelo najmanj 85 odstotkov prebivalstva tovrstne števce. Zakon vse sistemske operaterje napotuje, da se skušajo dogovoriti za skupni pametni števec.Spremembe na področju elektrike in plina Na področju elektrike in plina se uvaja tudi ločitev tržne dejavnosti proizvodnje in dobave od operaterja prenosnega sistema. Če sta dobavitelj in operater v državni lasti, obstaja izjema - upravljanje nad enim od teh dveh se prenese na drug državni organ, je dejal Kopač. Po njegovih pojasnilih so predlagali, da se lastniško upravljanje Elesa in SODO z agencije za upravljanje kapitalskih naložb države prenese na vlado. Enako so predvideli tudi v primeru družb Geoplin in Geoplin plinovodi, vendar so tu lastnikom prepustili, da se sami odločijo, ali bodo šli v lastniško ločitev ali v t.i. varianto ITO (neodvisni operater prenosnega sistema). Kopač predvideva, da se bodo odločili za ITO, kar sicer zahteva precejšnje spremembe statuta družb, ne pa prenosa lastniškega upravljanja z agencije za upravljanje kapitalskih naložb države na vlado. Predlog zakona predvideva tudi, da morajo podjetja v neposredni ali posredni lasti prenesti visokonapetostne vode obvezno na Eles, Eles pa se mora znebiti Taluma kot hčerinske družbe. Skladno s predlogom zakona se bo soglasje za višino cene za daljinsko ogrevanje preneslo z vlade na agencijo za energijo, ureja pa tudi področje biogoriv. Poslej bo treba tudi za vse stavbe izdelati študije izvedljivosti alternativnih sistemov za energetsko oskrbo stavb, ne le za večje od 1000 kvadratnih metrov površin, pri prodaji stavbe ali njenih delov bo treba navesti numerični indikator energijske učinkovitosti iz energetske izkaznice. Uvaja se izdelava energetske izkaznice za vse javne stavbe z uporabno površino večje od 250 kvadratnih metrov, nove stavbe, predvsem javne, pa bodo morale po letu 2015 imeti energetsko izkaznico nameščeno na fasado.Cela vrsta poenostavitev Za linijsko infrastrukturo (plinovodi, daljnovodi) se uvaja cela vrsta poenostavitev za njihovo umeščanje v prostor, ukinja se energetsko dovoljenje - njegovo vsebino so prenesli v pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta. Agencija za energijo postaja popolnoma neodvisna, po predlogu je predvideno, da ni več organizirana kot javna agencija. Nekatere določbe zakona bi se sicer morale uveljaviti že marca letos (tretji energetski paket), ampak so vse članice EU po Kopačevih pojasnilih dobile neke vrsto obvezo, da bo Evropska komisija v tem primeru še nekoliko počakali s sprožitvijo postopkov zaradi neuveljavitve. Ministrica pričakuje, da bo šel predlog zakona jeseni v vladno in nato v parlamentarno obravnavo. Kopač pa je dodal, da če do pozne jeseni ne bo implementiran, potem bomo pa res imeli težave z Evropsko komisijo . Radićeva je tudi prepričana, da bo postopek sprejemanja energetskega zakona pod njenim naslednikom tekel nemoteno, saj da gre za strokoven dokument, ki po njeni oceni praktično nima politične komponente.	sta	Dnevnik	2011-06-24 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042495989/posel/novice/1042495989	Slovenija bo nasprotovala financiranju sovražnega prevzema Mercatorja s strani EBRD	gospodarstvo, ekonomija	Slovenija bo nasprotovala financiranju sovražnega prevzema Mercatorja s strani EBRD  Ljubljana - Slovenija bo v organih Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) uradno izrazila svoje nasprotovanje sodelovanju EBRD pri financiranju morebitnega sovražnega prevzema Mercatorja s strani Agrokorja, so danes sporočili z ministrstva za finance. Na ministrstvu so prepričani, da bi imel sovražni prevzem velike negativne posledice za gospodarstvo.  (Foto: Jaka Adamič) Na finančnem ministrstvu pravijo, da je dolžnost države, da brani in krepi svojo geostrateško pozicijo . Stališče ministrstva glede prodaje Mercatorja tako ostaja nespremenjeno. Ker je Mercator mrežno podjetje, ki zagotavlja dostopnost izdelkov slovenskega kmetijstva in slovenske živilsko predelovalne dejavnosti široki množici potrošnikov, bi imel morebitni sovražni prevzem velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, slovenski predelovalno industrijo, bančni trg, bruto domači proizvod, trg dela in javnofinančni primanjkljaj . Ministrstvo za finance zato skrbno spremlja in preučuje različne morebitne posledice uspešnega oziroma neuspešnega prevzema. Na podlagi teh ugotovitev bo ustrezno reagiralo, o ukrepih pa bo po njihovih navedbah javnost pravočasno in korektno obveščena.Selškova: O podpisu pogodbe z Agrokorjem ne vemo nič, čakamo na odgovor prodajalcev na pobude Mercatorja Pri tem dodajajo, da projekt financiranja Agrokorjevega prevzema Mercatorja s pomočjo EBRD v organih te mednarodne finančne ustanove še ni bil obravnavan in formalna odločitev o sodelovanju EBRD v poslu še ni bila sprejeta. Ko in če bo prišlo do obravnave projekta, bo Slovenija svoje nasprotovanje tudi uradno izrazila, so zagotovili na ministrstvu. Pri Agrokorjevem nakupu 52,10-odstotnega deleža Mercatorja, ki ga prodajajo banke in Pivovarna Laško, naj bi poleg EBRD kot partnerja sodelovala še Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke in sklad One Equity Partners v okviru ameriške banke JP Morgan Chase. Uprava Mercatorja podporo postopku prodaje pogojuje z ustrezno zaščito interesov družbe, ki jo v dosedanjem postopku pogovorov med prodajalci in Agrokorjem ne prepozna.	sta	Dnevnik	2011-12-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042423310/posel/novice/1042423310	Popravek	gospodarstvo, ekonomija	Popravek  V članku z naslovom Nakup obveznic Dela Prodaje odnesel kandidaturo Žnideršič-Planinčeve za direktorico sklada NEK sta novinarja K. Svenšek in M. Polanič zapisala med drugim tudi, da je mag. Janez Kopač podprl kandidaturo Žnideršič-Planinčeve za direktorico sklada NEK.  Ta navedba je popolnoma neresnična. Gospod Kopač namreč nima nikakršnih pristojnosti, da bi predlagal, podpiral ali ne podpiral kandidatur za direktorovanje omenjenega sklada. O tem odloča vlada na predlog pristojnega ministra. Katja Mihelj Nagode, Zares - nova politika	Bralka	Dnevnik	2011-02-10 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042298832/posel/novice/1042298832	Delta in American Airlines v boju za Japan Airlines	gospodarstvo, ekonomija	Delta in American Airlines v boju za Japan Airlines  New York/Tokio - Dve veliki ameriški letalski družbi Delta in American Airlines sta se po poročanju medijev spopadli za vstop v azijsko letalsko družbo Japan Airlines. Najprej je ponudbo vložila Delta, zdaj pa je tudi American Airlines oddal ponudbo za finančno udeležbo v dolgoletnem partnerju Japan Airlines.  (Foto: REUTERS, Toru Hanai) Krovna družba American Airlines AMR vodi z Japonci intenzivne pogovore o manjšinskem deležu v v višini nekaj sto milijonov dolarjev, danes poroča Wall Street Journal, ki se sklicuje na notranje vire. American Airlines sodeluje z Japan Airlines med drugim v okviru letalskega združenja Oneworld, katerega članica je tudi družba British Airways, medtem ko želi Delta Japonce privabiti v svoje združenje Skyteam, v okviru katerega leti denimo Air France/KLM. Obe združenji konkurirata združenju Star Alliance okoli nemškega prevoznika Deutsche Lufthansa. Japan Airlines je največji japonski letalski prevoznik po številu potnikov, ki pa posluje z izgubo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vendar pa tudi vse večje ameriške letalske družbe beležijo izgubo, med njimi tudi Delta in American Airlines. Delta je po poročanju medijev družbi Japan Airlines za nekaj več kot petodstotni delež ponudila 300 milijonov dolarjev (206 milijonov evrov). Komaj pred letom dni je Delta prevzela ameriško konkurenčno družbo Northwest in tako postala največja letalska družba na svetu po prometu.	STA	Dnevnik	2009-09-14 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042217800/posel/novice/1042217800	Canon je zaradi močnega jena in šibkega svetovnega gospodarstva znižal napovedi o letnem čistem dobičku	gospodarstvo, ekonomija	Canon je zaradi močnega jena in šibkega svetovnega gospodarstva znižal napovedi o letnem čistem dobičku  Tokio - Japonski visokotehnološki gigant Canon je zaradi močnega jena in šibkega svetovnega gospodarstva znižal napovedi o letnem čistem dobičku na štiri milijarde dolarjev, kar predstavlja zmanjšanje za 23,2 odstotka v primerjavi z lanskim letom.  Simbolična slika. V prvih devetih mesecih letos je Canon v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal čisti dobiček za 17,5 odstotka na 3,16 milijard dolarjev. Družba je zmanjšala tudi dobiček iz poslovanja, in sicer za 18,3 odstotke na 4,97 milijarde dolarjev, še poroča AFP.	sta	Dnevnik	2008-10-27 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042235590/posel/novice/1042235590	Gazprom zaradi plinskega spora dnevno ob 120 milijonov dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Gazprom zaradi plinskega spora dnevno ob 120 milijonov dolarjev  Moskva - Gazprom je zaradi plinskega spora z Ukrajino od torka do danes dnevno izgubil 120 milijonov dolarjev prihodkov, oz. skupaj nekaj manj kot milijardo dolarjev. Izgube od 1. do 6. januarja niso bile tako velike, saj so znašale le 40 milijonov dolarjev, kolikor naj bi bil vreden plin, ki ga je po navedbah Gazproma ukradla Ukrajina.  Gazprom je zaradi plinskega spora z Ukrajino od torka do danes dnevno izgubil 120 milijonov dolarjev prihodkov. (Foto: Jaka Adamič) Kot poroča ruska tiskovna agencija Ria Novosti, se je izguba močno povečala, ko so se ustavile oz. zmanjšale dobave plina na zahod Evrope. Gazprom je v prvi polovici leta 2008 dnevno ustvaril za 200 milijonov dolarjev prihodkov od prodaje plina, večina pa je bila ustvarjena ravno v srednji in jugovzhodni Evropi, ki jo je plinski spor najbolj prizadel. Nekatere države v regiji so popolnoma brez plina in so ogrevanje preusmerile na mazut. Najbolj naj bi bile kritične razmere v BiH oz. v Sarajevu, kjer se večina stanovanj ogreva na plin. Prebivalce Sarajeva pa je danes prijetno presenetila vest, da jim bo plin zagotovila Srbija, ki bo Sarajevskemu kantonu posodila pol milijona kubičnih metrov plina. S to količino plinski upravljalec BH gas ne bo mogel zagotoviti dobav gospodarstvu, bo pa znova vzpostavljena oskrba gospodinjstev. Srbija se tudi sama srečuje s pomanjkanjem plina, vendar je država ogrevanje stanovanj preusmerila na mazut, tako da so se razmere nekoliko izboljšale. Poleg tega je Srbija dobila tudi nekaj plina z Madžarske.	sta	Dnevnik	2009-01-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/310504/posel/novice/310504	Borzne zvezde povečale dolgove	gospodarstvo, ekonomija	Borzne zvezde povečale dolgove  Ljubljana - Zaostritev razmer na posojilnih trgih in višje obrestne mere naših borznih zvezd lani niso ovirale pri dodatnem najemanju posojil. Konec decembra lani je imelo 26 preučevanih borznih družb za kar 9,58 milijarde evrov obveznosti oziroma tri milijarde evrov več, kot je znašala skupna vrednost njihovega kapitala. Samo lani so analizirane družbe obveznosti povečale za 1,6 milijarde evrov, v zadnjih dveh letih pa še za 478 milijonov evrov več.  »Za zdaj je situacija še obvladljiva, saj imamo dober rating pri bankah. Vsekakor pa si želimo zvišati delež kapitala v financiranju na najmanj 30 do 35 odstotkov,« pravi predsednik uprave najbolj zadolžene borzne zvezde Iskre Avtoelektrike Aleš Nemec. (Foto: Bojan Velikonja) Zaradi visoke rasti obveznosti, ki je v večini primerov prehitevala rast kapitala, se je posledično znižala tudi povprečna stopnja kapitala v financiranju. Povprečna borzna zvezda je imela konec minulega leta le še 53,9-odstotni delež kapitala v financiranju, preostanek pa so predstavljale obveznosti. Najvišji delež kapitala v financiranju je imel konec minulega leta Aerodrom Ljubljana, ki mu sledita Lesnina in Luka Koper. Glede na razmere v trgovskem sektorju imamo predobro strukturo financiranja, saj je v svetu navadno, da imajo trgovci več obveznosti kot kapitala, ocenjuje direktor Lesnine Bojan Papič. Med družbami, ki imajo najmanjši delež kapitala v financiranju, izstopa predvsem Skupina Iskra Avtoelektrika. V prid temu, da je visoka zadolženost bolj kot posledica odločitve uprave posledica odločitve lastnikov, priča podatek, da je Iskra Avtoelektrika v letih 2005 in 2006 za izplačilo dividend namenila skoraj dve tretjini dobička, ki ga je ustvarila v obeh letih. Del razlogov gre po besedah predsednika uprave Iskre Avtoelektrike Aleša Nemca iskati tudi v visoki rasti poslovanja in investicij v preteklih letih. Manj kot tretjino kapitala v financiranju imata še skupini ACH in Mercator. Kot pojasnjujejo v ACH, so lani prav zaradi uporabe finančnega vzvoda dosegli visoko donosnost kapitala, načrtovanje finančne strukture za prihodnja leta pa je ena temeljnih sestavin njihovega strateškega načrta. Za največ se je delež kapitala v financiranju lani zmanjšal pri Skupini Etol, kar je posledica lanskoletne razdelitve Etola na dva dela. Visok padec stopnje kapitala v financiranju je bilo lani zaznati tudi pri Intereuropi, kar predsednik uprave Andrej Lovšin pripisuje velikim investicijam v minulem letu, ki so jih večinoma financirali z bančnimi posojili. Lovšin priznava, da je eden pomembnejših elementov, ki vpliva na možnost najemanja novih bančnih posojil, prav delež dolgov v financiranju, vendar jim trenutno stanje še vedno zagotavlja možnost financiranja razvoja z najemanjem novih posojil. Delež kapitala v financiranju sta lani za največ zvišali skupini Gorenje in Merkur, medtem ko se pri največji borzni družbi Krki to razmerje vztrajno giblje pri dobrih 60 odstotkih. Če bi se odločili za večji prevzem, bi nam prav nizka zadolženost omogočila večjo zadolžitev, kar bi nam pomagalo pri financiranju prevzema, pravi predsednik uprave Krke Jože Colarič.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-04-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042238950/posel/novice/1042238950	Srbskega hidravličnega giganta je za pet milijonov evrov kupila ruska družba	gospodarstvo, ekonomija	Srbskega hidravličnega giganta je za pet milijonov evrov kupila ruska družba  Beograd - Ruska družba Bumaš je od srbske agencije za privatizacijo za pet milijonov evrov kupila Industrijo hidravlike in pnevmatike Prva Petoletka iz Trstenika. Rusi so se v pogodbi za prevzem skoraj 98 odstotkov delnic podjetja zavezali v družbo vložiti še 30 milijonov evrov in sprejeli dodatne zahteve, povezane s socialnim programom.  Prva Petoletka je bila v svojih zlatih časih, v 80. letih minulega stoletja, eden največjih proizvajalcev hidravličnih in pnevmatskih sistemov v Evropi s skoraj 20.000 zaposlenimi. (Foto: www.ppt.co.yu) Kot poročajo srbski mediji, je agencija za privatizacijo družbo prodajala že zadnje tri leta, vendar se na razpis ni prijavil nihče, ker so potencialni kupci ocenili, da gre za prevelik sistem. Prva Petoletka je bila v svojih zlatih časih, v 80. letih minulega stoletja, eden največjih proizvajalcev hidravličnih in pnevmatskih sistemov v Evropi s skoraj 20.000 zaposlenimi. Družba je izvažala v več kot 30 držav, njihove izdelke pa so uporabljala podjetja, kot so Boeing, Messier - Bugatti, Lucas, Bendix, Wabco Westinghouse ..., pa tudi številna podjetja iz nekdanjega sovjetskega bloka. Hidravlični izdelki podjetja so vgrajeni v skoraj vsaki hidroelektrarni v nekdanji Jugoslaviji, na železnicah, izdelovali pa so tudi hidravlični sistem za jugoslovanski tank M-84. Družba je v svojih najboljših časih izvažala izdelke in rešitve v višini 100 milijonov dolarjev, kar jo je uvrščalo med največje izvoznike v tedanji Jugoslaviji. Sankcije zoper Zvezno republiko Jugoslavijo in izguba trgov so podjetje potisnili v globoko finančno krizo, iz katere se še vedno ni izvilo.	sta	Dnevnik	2009-01-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042319819/posel/novice/1042319819	Drago Podobnik zavlačuje z razčiščevanjem Troštovih grehov	gospodarstvo, ekonomija	Drago Podobnik zavlačuje z razčiščevanjem Troštovih grehov  Ljubljana - Dva tedna po seji nadzornega sveta Hita, na kateri so obravnavali izsledke posebne revizije, predsednik uprave Drago Podobnik še vedno ni javno objavil zaključkov revizije, kot mu je v skladu z zakonodajo naložil nadzorni svet.  Iz Hitovih pojasnil ni razvidno, zakaj uprava na čelu z Dragom Podobnikom (na fotografiji) zavlačuje s sklicem izredne skupščine in javno objavo povzetkov posebne revizije nekaterih poslov prejšnje uprave. Zaenkrat pa kaže, da je uprava bolj kot nadzornemu svetu pripravljena prisluhniti pripombam Nika Trošta in predstavnikov zaposlenih. (Foto: Luka Cjuha) Še več, sklical ni niti skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o vložitvi tožb zoper prejšnjo upravo in prejšnji nadzorni svet za povrnitev škode. Poznavalci razmer Podobnikovo ravnanje ocenjujejo kot zavlačevanje z razčiščevanjem grehov prejšnjega vodstva in izraz podpore prejšnjemu predsedniku uprave Niku Troštu ter posledično upiranje nadzornemu svetu in lastnikom. Posebna revizija, ki jo je zahtevala skupščina, je, kot smo že razkrili, pokazala, da so Hitove naložbe v Beogradu, Umagu, Brčkem in na Šentilju zgrešene in da slabijo likvidnost družbe ter ogrožajo njen kapital. Revizorji so ugotovili, da je Hit kupoval naložbe po tržno neupravičenih cenah, potrdili pa naj bi tudi, da so pri najmanj enem projektu, in sicer v Beogradu, posredniki zaslužili milijonsko provizijo. Na podlagi posebne revizije poslovanja med leti 2006 in 2008 je nadzorni svet Hita, ki ga vodi Matej Golob Metzele, 19. novembra upravi naložil, da skliče skupščino, na kateri se bodo delničarji odločali o vložitvi tožbe zoper organe vodenja in nadzora za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je v družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora. Ob tem omenimo, da je bil v prejšnjem nadzornem svetu Hita, ki ga je vodil tesni sodelavec Janeza Janše Viktor Baraga, tudi novogoriški župan in poslanec SD Mirko Brulc, ki je imel kljub velikemu nasprotovanju dela nadzornega sveta in ministrov ključno vlogo pri Podobnikovem imenovanju na čelo Hita. Prav tako ne gre spregledati, da sta bila v nadzornem svetu ves čas dva vplivna predstavnika zaposlenih, med njimi je bil ves čas Marko Slivnik, ki je bil hkrati predsednik sveta delavcev. Po novembrski seji nadzornega sveta, na kateri so sprejeli šest sklepov, pa se je začelo zapletati že s potrjevanjem zapisnika. Nekateri znotraj Hita in tudi znotraj nadzornega sveta si namreč sedaj prizadevajo, da bi sklepe, ki bodo navedeni v sklicu skupščine, omilili. Nekdanji predsednik uprave Trošt, ki je še vedno zaposlen znotraj Hita, naj bi bil pri tem najbolj glasen. Po naših informacijah poskuša doseči, da nadzorni svet pred obravnavo na skupščini ne bi dajal vrednostnih sodb o izsledkih revizije. Napovedoval naj bi celo izpodbijanje izsledkov revizije, češ da ni imel možnosti dati pripombe na končno poročilo, podobno kot je nedavno uspelo upravi Casinoja Ljubljana. Kot so nam zatrdili v Hitu, je imel Trošt možnost podajanja pripomb na predlog poročila posebne revizije. Na drugi strani si zlasti sindikati in svet delavcev prizadevajo, da bi obdobje revidiranja razširili na upravo, ki je Hit vodila pred Troštovo ekipo. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da zametki za zgrešene naložbe sežejo v čas uprave Branka Tomažiča, v kateri je bil član uprave tudi Borut Jamnik, sedanji predsednik uprave Kapitalske družbe, lastnice tretjine navadnih delnic Hita. Nadzorni svet jim ni prisluhnil, saj bi lahko na podlagi revizije ukrepala že prejšnja uprava in prejšnji nadzorni svet. Toda drugačno je očitno stališče Podobnika. Na vprašanje, ali se uprava zavzema, da bi revizijo za preveritev posameznih poslov razširili na daljše časovno obdobje, je namreč odgovoril: Uprava se strinja s sklepom skupščine, ki se je nanašal na pregled poslovanja v obdobju od leta 2006 do 2009, pri čemer se je zavzela, da v primeru suma spornih poslov, ki bi segali v čas pred tem obdobjem, revizija pregled opravi tudi za starejše obdobje. Posledica različnih stališč in interesov so tudi zapleti z uresničevanjem sklepov nadzornega sveta. Medtem ko je bila v Intereuropi skupščina sklicana v nekaj dneh po obravnavi povzetkov posebne revizije na nadzornem svetu, uprava Hita izredne skupščine še vedno ni sklicana. Podobnik napoveduje, da bo v skladu z roki, ki jih določata zakon o gospodarskih družbah in statut, sklicana predvidoma januarja ali februarja. Kdaj natančno bo v skladu z zakonodajo in sklepom nadzornega sveta javno objavljen povzetek revizije, v Hitu ne vedo, naj bi se pa to zgodilo v prihodnjih dneh. Na vprašanje, ali bi se uprava po načelu dobrega gospodarja tudi sama zavzela, da bi najeli pravnega zastopnika, ki bi preveril možnost vložitve odškodninskih tožb, so v Hitu odgovorili, da bodo upoštevali sklepe nadzornega sveta in skupščine. Matej Golob Metzele naših vprašanj ni želel komentirati, češ da še ni potrjen zapisnik zadnje seje nadzornega sveta. Naslednja seja bo sredi decembra. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si	Suzana Rankov,Vesna Vuković	Dnevnik	2009-12-02 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042319991/posel/novice/1042319991	Žbogar se je ob robu zasedanja Ovseja na dvostranskih srečanjih sestal z več kolegi	gospodarstvo, ekonomija	Žbogar se je ob robu zasedanja Ovseja na dvostranskih srečanjih sestal z več kolegi  Atene - Zunanji minister Samuel Žbogar se je ob robu ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Grčiji na dvostranskih srečanjih sestal z več kolegi, med drugim z vodjo ruske diplomacije Sergejem Lavrovom. S slednjim sta izrazila zadovoljstvo z vse bolj intenzivnim gospodarskim sodelovanjem med državama.  Zunanji minister Samuel Žbogar se je ob robu ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Grčiji na dvostranskih srečanjih sestal z več kolegi. (Foto: Matej Povše) Žbogar in Lavrov sta na srečanju namreč ugotovila, da med državama obstajajo zelo dobri odnosi, ki se kažejo tudi v vse bolj intenzivnem gospodarskem sodelovanju. Ob tem sta posebej omenila projekt plinovoda Južni tok. Žbogar je ruskega kolega tudi seznanil z razmerami v BiH, Lavrov pa se je strinjal z oceno, da mednarodna skupnost BiH ne sme puščati ob strani, so sporočili z zunanjega ministrstva. Tudi v pogovoru s turškim kolegom Ahmedom Davutoglujem je Žbogar predvsem izmenjal stališča glede razmer v BiH in širše v regiji. Med usklajevanjem zaključne deklaracije ministrskega zasedanja Ovseja se je Žbogar srečal še z novim zunanjim ministrom Albanije Ilirom Meto in ga obvestil o skorajšnjem odprtju veleposlaništva Slovenije v Tirani. Ob tem je minister Meta tudi sprejel povabilo na obisk v Sloveniji. Vodja slovenske diplomacije se je srečal tudi s predsedujočim Ovseja Dimitrisom Drutsasom. Govorila sta o prihodnosti Ovseja in o zelo dobrih dvostranskih odnosih med Slovenijo in Grčijo Vodja slovenske diplomacije se je sicer že v torek pogovarjal s kolegi iz Litve, Makedonije, Belorusije, Armenije, Azerbajdžana, Kazahstana, BiH ter Črne gore. V Atenah se je sešel tudi s kolegi iz Srbije, pa tudi direktorjem urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Janezom Lenarčičem. Slednji je sicer danes na zasedanju Ovseja poudaril, da stanje človekovih pravic v prihodnji predsedujoči organizaciji, Kazahstanu, predstavlja izziv, pozval pa jo je tudi, naj to stanje izboljša, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Kazahstan bo s 1. januarjem prevzel enoletno predsedovanje Ovseju, med drugim pa se zavzema za pripravo vrha organizacije, prvega po desetletju. To je ena izmed tem ministrskega zasedanja v Atenah, na katerem so se sicer posvetili nadaljevanju dialoga o evropski varnosti in skupni evropski varnostni arhitekturi.	sta	Dnevnik	2009-12-02 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042364630/posel/novice/1042364630	Prva dražba Vina Brežice neuspešna, naslednja bo še pred sodnimi počitnicami	gospodarstvo, ekonomija	Prva dražba Vina Brežice neuspešna, naslednja bo še pred sodnimi počitnicami  Brežice - Na okrožnemu sodišču v Krškem je danes dobrih osem mesecev po uvedbi stečajnega postopka v družbi potekala prva dražba Vina Brežice. Dražba je bila neuspešna, naslednja pa naj bi potekala še pred sodnimi počitnicami oz. v najboljšem primeru konec julija, je stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec povedal za STA.  Vino Brežice. (Foto: Ernest Sečen) Kot je pojasnil, je bil ključni del stečajne mase, ki jo predstavljajo nepremičnine in oprema družbe, ocenjen na 6,3 milijona evrov, zaloge Vina Brežice so bile ocenjene na približno 200.000 evrov, terjatve kupcev in druge terjatve znašajo dobrih 920.000 evrov, za nekaj manj kot 700.000 evrov od teh pa je stečajni upravitelj vložil izpodbojne tožbe. Vseh obveznosti do upnikov, ločitvenih in prednostih, je sicer za dobre štiri milijone evrov več, večina premoženja Vina Brežice je bila zastavljena, koliko pa bodo dobili delavci, ki so lani zaradi zaostalih plač, regresa in jubilejnih nagrad v skupnem znesku dobrega milijona evrov več mesecev stavkali, pa je zelo tvegano napovedati, je dejal. Hohnjec si želi, da bi uspeli premoženje Vina Brežice prodati v enem delu, s čimer bi morda del brežiške proizvodnje ohranili, del delavcev pa bi v tem primeru dobil delo in zaposlitev, je zatrdil. Pred dražbo se je sicer pogovarjal s predstavniki zanesljive družbe, ki bi bila sposobna Vino Brežice kupiti v celoti, a ker ima ta v izbiri še druge ponudbe, se lahko odloči za te in ne za nakup Vina Brežice, je še povedal Hohnjec.	sta	Dnevnik	2010-06-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042306837/posel/novice/1042306837	Krkini TAD Pharmi 2,8 milijona evrov kazni	gospodarstvo, ekonomija	Krkini TAD Pharmi 2,8 milijona evrov kazni   Krkini TAD Pharmi 2,8 milijona evrov kazni Hčerinska družba Krke, nemško podjetje TAD Pharma, je z družbo Elli Lilly sklenila izvensodno poravnavo, na podlagi katere mora tej družbi plačati 2,8 milijona evrov. TAD Pharma mora omenjeni znesek plačati zaradi škode, ki jo je imetnik patenta, Elli Lilly, utrpel zaradi prodaje zdravila zalast v Nemčiji. V Krki še zatrjujejo, da plačilo navedenega zneska ne bo vplivalo na poslovni izid skupine Krka v letošnjem letu, saj so bile že lani oblikovane ustrezne rezervacije.Trdnjava Holding si bo pripojila družbo Moda Nadzorni svet Trdnjave Holding, ki ga vodi Darko Zupanc, je podprl pripojitev družbe Moda k Trdnjavi Holding, ki bo tako prevzela vse premoženje in obveznosti družbe. Moda je imela konec decembra lani za 1,3 milijona evrov sredstev in 0,9 milijona evrov kapitala, čisti dobiček pa je v minulem letu dosegel slabih 45.000 evrov.Novi nadzorniki v družbah Pivovarne Laško Delničarji Pivovarne Union, Radenske in Fructala, ki poslujejo v okviru skupine Pivovarna Laško, so na včerajšnjih skupščinah odločali o nekaterih spremembah v nadzornih svetih. Nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota so razrešili članstva v nadzornem svetu Pivovarne Union in Radenske. Novi nadzornik Pivovarne Union je postal Janko Remica, nova nadzornica Radenske pa Dragica Čepin. Delničarji slednje so se tudi seznanili z odstopom Gorazda Šetine in Pavla Terška ter za nove nadzornike imenovali Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar. Delničarji Fructala pa so ugotovili, da je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko podal odstopno izjavo ter za novo nadzornico imenovali Terezijo Peterko.Menedžerji zaključujejo prevzem Monterja Dravograd Železarna Ravne Monter Dravograd ima po novem v lasti že 38,1 odstotka lastnih delnic, saj ji je svoj triodstotni delež prodala tudi družba GP Radlje. Po zadnjih nakupih lastnih delnic ima družba Monter Investitor (v lasti menedžerjev Monter Dravograda) v lasti že več kot 93 odstotkov vseh delnic z glasovalno pravico.Zvon Ena Holding prenaša Kovinoplastiko Lož Zvon Ena Holding je Krekovi družbi in Krekovi družbi za storitve prodal vsaki po odstotek Kovinoplastike Lož ter s tem svoje lastništvo zmanjšal na 11,3 odstotka.Nadzorniki Deosa o poslovanju Nadzorniki Deosa so se v ponedeljek seznanili s poročilom o poslovanju družbe v prvih osmih mesecih ter z bodočimi investicijami družbe v Žireh, Notranjih Goricah in v Črnučah. Podrobnosti o poslovanju niso sporočili. Pripravila Luki Nuredini		Dnevnik	2009-10-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042520882/posel/novice/1042520882	Banka Slovenije za letos napoveduje 1,2-odstoten padec BDP	gospodarstvo, ekonomija	Banka Slovenije za letos napoveduje 1,2-odstoten padec BDP  Ljubljana - Banka Slovenije v aprilskem poročilu o cenovni stabilnosti ocenjuje, da se bo slovenski bruto domači proizvod (BDP) letos skrčil za 1,2 odstotka, v letu 2013 naj bi se okrepil za 0,6 odstotka, leta 2014 pa naj bi se rast pospešila na 1,7 odstotka. Oktobra lani je centralna banka za letos napovedala 1,7-odstotno gospodarsko rast.  (Foto: Luka Cjuha) Kot je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi poročila v Ljubljani dejal direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik, pričakujejo močnejšo dinamiko okrevanja šele leta 2014, ko bi se rast lahko približala dvema odstotkoma. Domače povpraševanje še bolj znižuje BDP kot tuje, domačo potrošnjo pa dodatno zmanjšuje fiskalna konsolidacija. Inflacija naj bi letos znašala 2,3 odstotka, kar je za 0,7 odstotne točke več od oktobrske napovedi. Prihodnje leto naj bi se umirila na 1,7 odstotka, leta 2014 pa naj bi dosegla 1,8 odstotka. Kot je povedal Kozamernik, je prehodno čutiti več inflacijskih pritiskov, kot so jih pričakovali v prejšnji napovedi, predvsem zaradi rasti cen energentov in trošarin, ki je močnejša od pričakovane. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v marca objavljeni pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka. Pozitivno bo h gospodarski aktivnosti prispeval edino izvoz, medtem ko vsi faktorji iz domačega okolja ostajajo negativni, so napovedali na Umarju. Lani se je BDP Slovenije skrčil za 0,2 odstotka. Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, ki je mandat prevzela v začetku letošnjega leta, želi z različnimi varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov.	sta	Dnevnik	2012-04-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042250417/posel/novice/1042250417	Vsaj Kitajska z znamenji izboljšanja	gospodarstvo, ekonomija	Vsaj Kitajska z znamenji izboljšanja  Ljubljana - 1,7-odstotno rast v preteklem tednu ali 16,4 odstotka od začetka leta naprej. Kitajska vlada naj bi v letu 2009 investirala 105 milijard evrov, pri tem pa je ena od prioritet tudi cestna in železniška infrastruktura, kar daje lepo perspektivo nekaterim naložbam oziroma gradbenim podjetjem v regiji.  Posledično to daje vlagateljem tudi nekaj več možnosti glede vlaganja kot pa preostali trgi, na katerih analitiki še naprej svetujejo predvsem defenzivnost.	dnevnik	Dnevnik	2009-03-10 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042229572/posel/novice/1042229572	Naftna industrija Srbije s 3,37 milijarde evrov prihodkov lani največje srbsko podjetje	gospodarstvo, ekonomija	Naftna industrija Srbije s 3,37 milijarde evrov prihodkov lani največje srbsko podjetje  Beograd - Največje srbsko podjetje po prihodkih v letu 2007 je Naftna industrija Srbije (Nis), ki je lani ustvarila za 252,8 milijarde dinarjev (3,37 milijarde evrov) prihodkov, kaže raziskava 300 največjih srbskih podjetij raziskovalne hiše Ekonomist Media Group. Nisu sledita Elektroprivreda Srbije in Delta Holding.  Slika je simbolična. (Foto: Arhiv Indirekta) Kot poročajo srbski mediji, je Elektroprivreda Srbije lansko leto končala s 120,6 milijarde dinarjev (1,61 milijarde evrov), Delta Holding s 120,2 milijarde evrov (1,6 milijarde evrov). Omenjeni trojici sledijo Telekom Srbije (84,5 milijarde dinarjev, 1,13 milijarde evrov) in US Steel Srbija (71,9 milijarde evrov, 959 milijonov evrov).	sta	Dnevnik	2008-12-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042473040/posel/novice/1042473040	Lehman Brothers od Barclaysa ne bo dobil zahtevanih 500 milijonov dolarjev	gospodarstvo, ekonomija	Lehman Brothers od Barclaysa ne bo dobil zahtevanih 500 milijonov dolarjev  New York - Newyorško stečajno sodišče je v sredo zavrnilo zahtevo upraviteljev propadle ameriške investicijske banke Lehman Brothers, da od britanske banke Barclays, ki je v stečaju za 1,54 milijarde dolarjev odkupila borzno posredniški oddelek Lehman Brothers, dobijo še 500 milijonov dolarjev, namenjenih za nagrade zaposlenim.  (Foto: Google) Lehman Brothers je bankrotiral pred tremi leti, vlagatelji na Wall Streetu pa se 15. septembra 2008 spominjajo kot črnega ponedeljka . Dogodek velja za začetek svetovne finančne in gospodarske krize, ki je številne države pahnila v recesijo in prizadela veliko ljudi. Nekdanji generalni direktor Lehman Brothers Dick Fuld se je o prevzemu po stečaju dogovarjal tudi z britansko banko Barclays, ki je potem v stečaju odkupila borzno posredniški oddelek Lehmana za le 1,54 milijarde dolarjev. S tem je Barclays dobil tudi sedež Lehman Brothers na Times Squareu. V Lehman Brothersu trdijo, da je Barclays pristal na plačilo dveh milijard dolarjev, zato iščejo način, kako bi dobili še preostalih 500 milijonov dolarjev. Medtem ko v Barclaysu priznavajo, da imajo do zaposlenih morda nekaj obveznosti, hkrati opozarjajo, da zaposleni niso vložili nobenih zahtev, zato da do Lehman Brothersa nimajo obveznosti. V Barclaysu ob tem dodajajo, da niso nikoli formalno pristali na plačilo dveh milijard dolarjev. Sodišče se strinja z Barclays. Zahtevek Lehman Brothers je brezpredmeten, je v odločitvi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal sodnik James Peck.	sta	Dnevnik	2011-09-15 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042310028/posel/novice/1042310028	Medvedova ostaja v pogajalski skupini sindikata v Juteksu	gospodarstvo, ekonomija	Medvedova ostaja v pogajalski skupini sindikata v Juteksu  Žalec - Izvršni odbor podjetniškega sindikata v Juteksu je na današnji izredni seji sprejel sklep, da v pogajalski skupini pri pogajanjih z upravo Juteksa glede nove podjetniške kolektivne pogodbe z novim tarifnim razredom ostaja še naprej predsednica celjskega regijskega sindikata Neodvisnost KNSS Majda Medved.  Majda Medved, predsednica celjskega regijskega sindikata Neodvisnost KNSS (Foto: Matej Povše) Uprava Juteksa je namreč vodstvu omenjenega sindikata zaradi domnevno zavajajočih izjav Medvedove, ki jih je v sredo podala medijem, predlagala, da namesto nje imenujejo drugega pogajalca, vendar se sindikat s tem ne strinja. Po mnenju predsednika sindikata Neodvisnost KNSS Draga Lombarja, uprava Juteksa nima pravico izbirati sindikalne pogajalce. O podrobnostih današnjih sklepov Medvedova sicer ni želela govoriti oz. jih bo predstavila v sredo, ko jih bo imela na mizi tudi uprava Juteksa. Dejala je le, da so se pogajanja glede podjetniške kolektivne pogodbe pričela, ali bodo tudi uspešna, pa še ne more oceniti. Za 2. november pa je drugi podjetniški sindikat, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije napovedal zbor delavcev. Medvedova je že v sredo pojasnila, da delavci zahtevajo 150 evrov mesečnega draginjskega dodatka, saj so osnovne plače izredno nizke, variabilni del plače pa je kar 40-odstoten. Kot je takrat opozorila Medvedova, je večina delovnih mest v Juteksovi proizvodnji uvrščena v prvi in drugi tarifni razred. Ob tem pa priznava, da gre sicer res za delavce brez formalne izobrazbe, vendar pa imajo ti delavci veliko delovnih izkušenj. Od uprave Juteksa delavci zahtevajo tudi, da so vikendi prosti oz., da se ob koncu tedna dela le takrat, ko je to nujno potrebno in po dogovoru s sindikatom. Medvedovo skrbi napovedana delna selitev Juteksove proizvodnje talnih oblog v Rusijo, saj to pomeni, da se bo število zaposlenih na žalski lokaciji zmanjšalo. Dodala je še, da je bilo v Juteksu zelo težko ustanoviti sindikat oz. jim je to uspelo šele lani. Prav tako podjetje ni imelo sveta delavcev, po dolgotrajnih pogajanjih z vodstvom Juteksa pa so ga le ustanovili. Njene navedbe je uprava Juteksa odločno zanikala, po četrtkovem prvem krogu pogajanj pa so sporočili, da so sprejeli predlog sindikatov glede regresa, glede dopustov za praznično in nedeljsko delo, disciplinskega postopka, formalnega urejanja delovnega časa. V celoti je usklajen tudi normativni in obligacijski del pogodbe. Uprava pa je na četrtkovih pogajanjih predstavila stališče do predloga spremembe plač in dodatkov, povišanja dopustov ter zahteve za izplačilo razlike za stroške prehrane. Pogajalske strani pa so se dogovorile za temelje, na katerih bo postavljena plačna reforma, in za naloge, ki jih bodo opravili v naslednjih dveh tednih. Takrat bo v ožjem sestavu sestanek delovne ekipe, ki bo pregledala rezultate izvedenih nalog in opredelila izhodišča za nadaljevanje pogajanj.	STA	Dnevnik	2009-10-26 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042216147/posel/novice/1042216147	Ljubljanskim mlekarnam mleko steklo v kanalizacijo	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanskim mlekarnam mleko steklo v kanalizacijo  Ljubljana - V nedeljo nekaj pred polnočjo je v Ljubljanskih mlekarnah zaradi tehnološke napake na statični cisterni izteklo 74.000 litrov mleka. Kot nam je povedala Renata Lovrak, vodja korporativnega komuniciranja, mleko ni končalo v meteornih vodah, temveč v tehnološki kanalizaciji. Nezgodo so po njenih besedah takoj opazili in posledice odpravili že ponoči, zato je proizvodnja v podjetju včeraj tekla nemoteno.  Lovrakova je poudarila, da se jim je kaj takšnega zgodilo prvič, vzrok za izlitje mleka še ugotavljajo, za zdaj je znano le to, da za okvaro ni kriv nihče od zaposlenih. V Ljubljanskih mlekarnah predelajo okoli 600.000 litrov mleka na dan, kar pomeni, da jim je šla po zlu dobra desetina mleka ali za tri cisterne, ki mleko prevažajo po cesti. Ker je povprečna odkupna cena mleka 35 centov (brez stroškov prevoza), je – preračunano v denar – v kanalizacijo steklo vsaj 26.000 evrov, šlo pa je za pasterizirano mleko z 1,6 odstotka maščobe. Ker imajo Ljubljanske mlekarne imetje zavarovano, naj bi škodo pokrila zavarovalnica.	tat	Dnevnik	2008-10-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042456116/posel/novice/1042456116	Prihodnji prvi mož UBS Weber bo prejemal 1,6 milijona evrov plače letno	gospodarstvo, ekonomija	Prihodnji prvi mož UBS Weber bo prejemal 1,6 milijona evrov plače letno  Frankfurt, Zürich - Nekdanji predsednik nemške centralne banke Bundesbank Axel Weber, ki je v začetku leta nepričakovano odstopil s položaja, bo z letom 2013 prevzel vodenje največje švicarske banke UBS. Ugibalo se je sicer, da naj bi Weber na čelu največje nemške banke Deutsche Bank nasledil Josefa Ackermanna.  Axel Weber. (Foto: Reuters) Kot so danes sporočili iz UBS, naj bi upravni odbor največje banke v alpski finančni velesili imenovanje Webra v vodstveni organ banke na skupščini delničarjev predlagal maja prihodnje leto. Nemec naj bi najprej postal podpredsednik upravnega odbora, nato pa naj bi spomladi 2013 na čelu organa nasledil Kasparja Villigerja. Kot pojasnjujejo v UBS, bo Weber na čelu banke zaslužil več kot Villiger. Njegova plača naj bi letno znašala dva milijona švicarskih frankov, kar je trenutno 1,6 milijona evrov. Poleg tega naj bi prejel še 200.000 delnic banke, ki pa jih bo lahko unovčil šele štiri leta po prejemu. Že takoj ob imenovanju v upravni odbor prihodnje leto naj bi prejel enkratno izplačilo v višini dveh milijonov švicarskih frankov ter 200.000 delnic, v letu dni na položaju podpredsednika upravnega odbora pa še 1,5 milijona frankov in 150.000 delnic, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Trenutno so delnice UBS na züriški borzi vredne 15,4 franka. Weber je februarja predvsem zaradi nasprotovanja vlogi Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank pri reševanju dolžniške krize v območju evra odstopil z mesta predsednika Bundesbank, njegov odstop pa je začel veljati 30. aprila. S tem je Weber izstopil tudi iz tekme za naslednika Jeana-Claudea Tricheta na čelu ECB, kjer je bil med najmočnejšimi kandidati. Vodenje ECB bo sedaj prevzel Italijan Mario Draghi. Webrov odhod na dobro plačano delovno mesto v Zürich, ki velja za najbolj zaželeno službo v švicarskem finančnem svetu, je velik udarec za nemško finančno javnost. Weber se je namreč omenjal kot najverjetnejši kandidat za naslednika Ackermanna na čelu Deutsche Bank. Bil naj bi tudi Ackermannova prva izbira in njegov prihod na čelo največje nemške banke je bil v frankfurtskih krogih že skoraj gotov. Webrov odhod preverjajo v Bundesbank, saj potrebuje zeleno luč sveta centralne banke. V skladu s pravili ECB velja namreč enoletno prehodno obdobje, preden lahko Weber prevzame nov položaj. UBS je bila sicer ena od evropskih bank, ki jo je kriza najmočneje prizadela, država pa jo je stabilizirala z milijardnimi injekcijami. Vseeno pa banka velja za svetovnega velikana in Webrova vloga na mednarodnem finančnem parketu bo s tem zelo velika.	sta	Dnevnik	2011-07-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042337266/posel/novice/1042337266	Nadzorniki Gen Energije soglašali s poslovnim načrtom za letos	gospodarstvo, ekonomija	Nadzorniki Gen Energije soglašali s poslovnim načrtom za letos  Ljubljana - Nadzorni svet družbe Gen Energija je na današnji seji, ki je potekala v Ljubljani, soglašal z letošnjim poslovnim načrtom. Ta je začrtan ambiciozno, a tudi dovolj realno, je predsednik nadzornikov Danijel Levičar zapisal v sporočilu za javnost, podrobneje pa poslovni načrt ni predstavljen.  (Foto: Matej Povše) Kot poudarja Levičar, je poslovni načrt Gen Energije za letos začrtan dovolj realno in z upoštevanjem sedanjih tržnih in gospodarskih razmer. Skupini Gen bo poslovni načrt omogočal dobre okvirje za normalno poslovanje družb in zagotavljanje optimalnega obratovanja proizvodnih objektov. Nadzorniki Gen Energije so med drugim obravnavali tudi informacijo o poteku dogovorov s skupino Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki vodi projekt šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, in zadolžili direktorja družbe Martina Novšaka, da nadaljuje z dogovori, ki bodo v korist obeh strani.	sta	Dnevnik	2010-02-12 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042502252/posel/novice/1042502252	Kocjančič in Ročnik iščeta novega (so)lastnika Swatycometa	gospodarstvo, ekonomija	Kocjančič in Ročnik iščeta novega (so)lastnika Swatycometa  Ljubljana - Štiri leta po končanem prevzemu Cometa in Swatyja ter manj kot dve leti po njuni združitvi je Avtotehna začela iskati strateškega partnerja, ki bi vstopil v lastništvo enega izmed največjih evropskih proizvajalcev umetnih brusov.  Avtotehna, ki jo lastniško obvladujeta predsednik njenega upravnega odbora Jordan Kocjančič in velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, je začela iskati novega lastnika Swatycometa. (Foto: Avtotehna) Skrbni pregledi poslovanja naj bi se začeli že v prihodnjih tednih, po ocenah glavnega izvršnega direktorja Avtotehne Romana Grošlja pa naj bi postopek vstopa strateškega partnerja trajal nekaj mesecev . Kakšen lastniški delež Swatycometa bo Avtotehna prodala strateškemu partnerju, še ni znano, saj naj bi to odločitev sprejeli šele po izbiri bodočega partnerja. V Avtotehni, ki jo lastniško obvladujeta predsednik njenega upravnega odbora Jordan Kocjančič in velenjski poslovnež Tomaž Ročnik, sicer zatrjujejo, da so se za ta korak odločili izključno zaradi izraženega interesa nekaterih strateških investitorjev. Toda po nekaterih informacijah Avtotehno v prodajo svoje največje naložbe sili zlasti visok finančni dolg, ki je začel strmo naraščati tik pred izvedbo menedžerskega prevzema. Po podatkih s konca leta 2010 ima namreč Avtotehna že za kar 95 milijonov evrov finančnih obveznosti, celotna skupina pa še dodatnih 35 milijonov evrov več. Okoli tretjina finančnega dolga Avtotehne izvira prav iz prevzema Cometa in Swatyja, za katera so skupno odšteli okoli 35 milijonov evrov. Avtotehna je doslej odplačala okoli deset milijonov evrov stroškov prevzema, pri čemer okoli pet milijonov evrov z dividendami, 2,5 milijona evrov prek prodaje Swatyjevih delnic Cometu, nekaj več kot dva milijona evrov pa prek posojil. Koliko dividend je Swatycomet lani izplačal Avtotehni, Grošelj ni želel razkriti, prav tako ne, koliko znaša trenutni finančni dolg Avtotehne. Skupina Avtotehna v celoti obvladuje finančna tveganja, je bil kratek. Za zavarovanje posojil je morala Avtotehna po neuradnih informacijah sicer zastaviti že glavnino svojega premoženja. Že ob združitvi Swatyja in Cometa je morala za posojilo NLB v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov zastaviti tudi Swatycomet, vendar za zdaj ni znano, ali jim je to posojilo že uspelo odplačati. matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič	Dnevnik	2012-01-14 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042216774/posel/novice/1042216774	Gradbeniki SCT prebili desno priključno cev predora Šentvid	gospodarstvo, ekonomija	Gradbeniki SCT prebili desno priključno cev predora Šentvid  Ljubljana - Gradbeniki SCT so v teh dneh prebili prvo od obeh priključnih cevi ob predoru Šentvid v Ljubljani. Gre za desno priključno cev, prek katere se bo promet s Celovške ceste vključeval v predor. Izkopna dela obeh cevi bodo končana predvidoma maja 2009, cevi pa bosta prevozni do konca prihodnjega leta, so danes sporočili iz SCT. Gradnjo 245 metrov dolge priključne cevi je SCT izvajal v več fazah. Z izkopavanjem prve faze so začeli že lani. Takrat so iz notranjosti predora, natančneje iz kaverne proti Celovški cesti, izkopali 80 metrov cevi, kar je bilo nujno za končanje gradnje glavne predorske cevi. Preostalo dolžino so v poletnih mesecih letošnjega leta kopali s strani Celovške ceste. SCT bo zdaj začel še z izkopom 350 metrov dolge leve priključne cevi, katere portal je deloma že narejen. Vsa izkopna dela v levi cevi bodo po načrtu končana v maju prihodnje leto, konec 2009 pa bo urejeno tudi križišče na Celovški cesti, prek katerega se bo promet prek izvozov vključeval v šentviški predor.	sta	Dnevnik	2008-10-22 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042351408/posel/novice/1042351408	Nemški izvoz spodbudno	gospodarstvo, ekonomija	Nemški izvoz spodbudno   Nemški izvoz spodbudno Nemčija je v februarju izvozila za 4,5 odstotka več kot januarja, ko je izvoz na mesečni ravni padel za 6,5 odstotka. To je najvišja rast izvoza v zadnjih osmih mesecih, na kar so najbolj vplivali boljša gospodarska klima in večja naročila podjetij. Uvoz se je na drugi strani povečal za le 0,2 odstotka, tako da je trgovinski presežek Nemčije februarja znašal 12,6 milijarde evrov, kar je 4,6 milijarde več kot januarja.Na Kitajskem več nakupov vozil Marca je na Kitajskem prodaja avtomobilov na letni ravni poskočila za 63 odstotkov, zahvaljujoč predvsem nižjim davkom in vladnim subvencijam. Kot je znano, je Kitajska lani zaradi manjšega povpraševanja v ZDA prevzela položaj največjega avtomobilskega trga na svetu, s 13,6 milijona prodanih vozil.Air France-KLM ponovno z več potniki Druga največja letalska družba na svetu Air France-KLM prvič po leta 2008 spet beleži rast števila potnikov. Marca so tako prepeljali 5,89 milijona potnikov. Sicer pa je v zadnjih 12 mesecih družba Air France-KLM prepeljala 71,4 milijona potnikov, kar je štiri odstotke manj kot isto obdobje leto prej.Tuje naložbe na Hrvaškem so se lani prepolovile Neposredne tuje investicije na Hrvaškem so se lani v primerjavi z letom 2008 znižale za 55 odstotkov, na 1,87 milijarde evrov. Od skupnega zneska je bilo 572,5 milijona evrov lastniških investicij, 171,3 milijona evrov zadržanih dobičkov, medtem ko so bila vsa ostala vlaganja vredna 1,16 milijarde evrov. Prva med državami, ki so največ vlagale, je Nizozemska, sledijo pa Avstrija, Madžarska in Slovenija.Wal-Mart znižuje cene Ameriška trgovinska veriga Wal-Mart je, med drugim zaradi padca prodaje v zadnjem četrtletju, znižala cene več kot 10.000 izdelkom. V prihodnjih mesecih naj bi še dodatno znižali cene, s čimer želijo utrditi položaj kot najcenejša svetovna prodajalska veriga, obenem pa tudi spodbuditi osebno potrošnjo v ZDA.Začetek gradnje Severnega toka Včeraj je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev uradno odprl gradnjo plinovoda Severni tok. Ta s 1223 kilometri najdaljši evropski infrastrukturni projekt bo povezoval ruski Viborg in nemški Greifswald. Dokončanje se pričakuje konec naslednjega leta, zmogljivost pa naj bi se gibala okoli 27,5 milijarde kubičnih metrov na leto.Z Južnim tokom še Avstrija Ruski minister za energetiko Sergei Šmatko je včeraj najavil, da se bo aprila tudi Avstrija priključila projektu Južni tok. Gre za plinovod, ki bo potekal od Rusije čez Kaspijsko morje v Evropo in bo imel zmogljivosti do 63 milijonov kubičnih metrov plina letno. Spomnimo, projektu se je kot prva izmed članic EU novembra lani priključila tudi Slovenija.Carlsbergovi delavci odslej trezni na delovnem mestu Danski pivovar Carlsberg je uvedel novo politiko, po kateri bodo v družbi poostrili nadzor ter iz pivovarn in skladišč odstranili hladilnike s pivom. Do sedaj je bilo delavcem dovoljeno piti na delovnem mestu, zato se mnogi ne strinjajo z novo politiko. Tako je v sredo stavkalo okoli 800 delavcev, pridružilo pa se jim je še 250 tovornjakarjev, katerih nova pravila ne bodo prizadela.Beograd bo dobil podzemno železnico V Beogradu naj bi se čez najmanj dve leti pričela gradnja metroja. Prva linija naj bi se tako začela graditi leta 2013. Celotni sistem bo imel tri linije, katerih skupna dolžina bo 36 kilometrov. Koralni greben v prometnih vodah Do leta 2016 naj bi se promet na transportni poti med Avstralijo in Kitajsko, ki poteka čez Koralni greben, povečal za 67 odstotkov. Povečanje bi lahko pomenilo katastrofo za Koralni greben. Že prejšnji teden smo bili namreč priča nasedanju tankerja na peščeni sipini, ki pa se je na srečo končal brez hujših posledic.Prihodki Sueškega prekopa navzgor Egiptovski prihodki od sueškega prekopa, ki povezuje Rdeče morje s Sredozemljem, so se v marcu povečali. Najdaljši prekop na svetu, ki je dolg 190 kilometrov, je marca ustvaril 379,4 milijona dolarjev prihodkov, isti mesec leto prej pa 327,9 milijona dolarjev.Pripravil Jan Bratanič		Dnevnik	2010-04-10 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042525498/posel/novice/1042525498	Soustvarjalec tranzicije jo zapušča pri zadnjih vratih	gospodarstvo, ekonomija	Soustvarjalec tranzicije jo zapušča pri zadnjih vratih  Poslovno in življenjsko pot 61-letnega Staneta Valanta so zaznamovale banke. Bankir po duši je kot drugi mož takratne Ljubljanske banke v članku, ki ga je leta 1986 objavil New York Times, zatrjeval, da banke ne bi smele biti le servis združenemu delu, ampak prave finančne ustanove. Ko mu je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja spodletel naskok na NLB, je uteho našel v certifikatih, ki jih je zbiral pod okriljem Nacionalne finančne družbe (NFD).  (Foto: Matej Povše) S pomočjo bank je počasi, a vztrajno (s)pletel lastniško hobotnico, po letu 2003 znano kot gorenjska naveza . Želja po obvladovanju pomembne slovenske banke se mu je skoraj izpolnila leta 2006, po Savinem nakupu Abanke. A načrte o njeni združitvi z Gorenjsko banko sta mu preprečila spor z Janezom Bohoričem in finančna kriza. Če so Valantov imperij torej soustvarile banke, so ga te - kot še marsikaterega pred tem - tudi pokopale. Stane Valant je kot veteran in simbol domačijskega kapitalskega monopolija , te ponesrečene igre, od katere so danes ostale le še milijarde evrov neplačanih posojil, igral z vsemi: politiki, finančniki, bankirji in tajkuni vseh barv. V času zadnje vlade LDS je Savo, dolgoletno Bohoričevo trdnjavo, pomagal ubraniti pred Igorjem Bavčarjem. Temu je prav Valant pet let kasneje pomagal pri zapiranju menedžerskega odkupa Istrabenza. To je plačal s 120-milijonsko luknjo v svoji mreži podjetij, ki je pomenila začetek njegovega konca. Pri prevzemu Pivovarne Laško je pomagal Bošku Šrotu. Tako ali drugače je bil zraven tako pri menedžerskih odkupih kot pri tujih prevzemih. Čeprav naj bi nazorsko sodil v staro levico (bil je dolgoletni predsednik smučarske zveze), je delnice v varstvo prepuščal tudi cerkvenemu Zvonu, pri sestavi nadzornega sveta Save pa brez zadržkov sklepal kompromise z Janševimi. Četudi uradno zgolj predsednik uprave NFD Holdinga in še prej družbe za upravljanje ( Jaz tajkun? Ah, dajte no, je vedno znal povedati), se je v vseh protitajkunskih vojnah zdel nedosegljiv roki politike. Za obrambnimi zidovi keiretsuja NFD, Save, Gorenjske banke in Merkurja je bil varen. A Gorenjci sami s sabo dejansko nikoli niso razčistili, kdo od njih je dejansko glavni v gordijskem vozlu finančnih holdingov in podjetij. Za razliko od Šrota ali Bavčarja svojih podjetij niso spletli v verigo, ampak kot nekakšno mrežo enakih členov. Prav to jih je ob izbruhu krize, ki so jo ob konstantnih notranjih bojih za prevlado z jemanji pooblastil in (ne)načelnimi koalicijami pričakali povsem nepripravljeni, tudi pokopalo. Domine so po finančnem sesutju Istrabenza in nato tudi Merkurja leta 2010 začele rušiti druga drugo. Najprej je padel Bine Kordež, kmalu za njim tudi Bohorič, s čimer je Valant izgubil najljubšega prijatelja in sovražnika. Denarni tok v sistemu, ki lastniško obvladuje slovenski turizem, mlekarne, kemično industrijo in gumarstvo, delnice pa ima v domala vseh blue chipih , je presahnil. Če gre Valantu priznati, da se je boril tako rekoč do zadnjega, izpeljal dve čudežni prodaji (Etol, Terme Maribor), sklepal nova zavezništva v Mercatorju in Savi ter iskal poti do politike, je svoje karte vendarle precenil. Ko so banke pogovore o sanaciji sistema NFD pogojevale z njegovim odhodom, strateških investitorjev, ki jih je še lani obljubljal, pa ni bilo od nikoder, bi kot (vsaj nekoč) lucidni kombinatorik moral vedeti, da je igra končana. Priložnost za častni umik je v nesmiselni zadnji bitki raje zamenjal z izčrpavanjem družb sistema NFD, v katerega je certifikate nekoč vložilo 130.000 imetnikov. S tem je v zadnji fazi postal domala enak pidovskim baronom , ki jih je - željan družbenega ugleda in priznanja - tako rad postavljal za slab zgled. Veste, nekoč vam bom razložil, kaj je v resnici v ozadju. Ampak zdaj še ne morem, ni še čas. S temi besedami je Stane Valant v zadnjem desetletju novinarjem vedno postavljal mejo pri nadaljnjem vrtanju z vprašanji. Zdaj, ko NFD ob njeni polnoletnosti prisilno zapušča, bo morda vendarle razkril kakšno skrivnost slovenske tranzicije. To je tako ali drugače pomagal soustvarjati, zdaj pa jo zapušča pri zadnjih vratih.	Primož Cirman	Dnevnik	2012-04-24 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042529744/posel/novice/1042529744	Marca višja vrednost gradbenih del	gospodarstvo, ekonomija	Marca višja vrednost gradbenih del   Marca višja vrednost gradbenih del Vrednost gradbenih del je bila marca za 2,7 odstotka višja kot februarja, na letni ravni pa se je znižala za 10,8 odstotka.T2 v prvem četrtletju z dobičkom iz poslovanja T2 je v prvem četrtletju po potrjeni prisilni poravnavi in z novimi lastniki posloval po načrtih in po lanski izgubi zabeležil 333.000 evrov dobička iz poslovanja. Prihodki so znašali 13,2 milijona evrov, število naročnikov pa se je povečalo za 3,5 odstotka.Delničarji Gee s 25 centi na delnico Delničarji Tovarne olja Gea so za dividende namenili okoli 300.000 evrov, kar znese 0,25 evra na delnico, preostanek 3,3-milijonskega bilančnega dobička pa prenesli v drugo leto.Unicredit s štirimi milijoni evrov dobička Unicredit Banka Slovenije je v prvem četrtletju ustvarila 4,3 milijona evrov dobička pred davki, kar je 11,6 odstotka več kot lani. Krediti strankam so se zvišali za 4,8 odstotka, depoziti strank pa za 11 odstotkov.Generali s tretjinsko rastjo dobička Zavarovalnica Generali je lani beležila rekordnih 2,2 milijona evrov čistega dobička ali 33,6 odstotka več kot leta 2010. Višina zbrane bruto premije se je na letni ravni zvišala za 7,3 odstotka, na 82,9 milijona evrov.Pinus še naprej tone Kemična tovarna Pinus iz Rač v lasti Igorja Jurija Pogačarja je letos zaradi likvidnostnih težav, višjih stroškov dela, zamudnih obresti in stroškov prisilne poravnave aprila ustvarila še 409.000 evrov, letos pa že skupno 1,3 milijona evrov čiste izgube.Zaradi Ine v preiskavi tudi Hetem Ramadani Preiskovalci hrvaškega protikorupcijskega urada po poročanju hrvaških medijev pregledujejo dokumentacijo energetske družbe Ina o nakupu nafte med letoma 2008 in 2009, pri čemer se je pod drobnogledom znašel slovenski podjetnik albanskega rodu Hetem Ramadani oziroma njegovo podjetje Salbatring International.Pripravila Jernej Ogrin in STA		Dnevnik	2012-05-16 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/310003/posel/novice/310003	V Ljubljani ustanovili regionalno energetsko borzo	gospodarstvo, ekonomija	V Ljubljani ustanovili regionalno energetsko borzo  Ljubljana - Vlada je na včerajšnji seji dala soglasje direktorju družbe Borzen za ustanovitev družbe BSP regionalna energetska borza. S tem je vlada omogočila začetek dolgo načrtovanega projekta, projekta SouthPool, s katerim naj bi ustanovili vodilno energetsko borzo z električno energijo v jugovzhodni Evropi. Borza bo imela sedež v Ljubljani.  Lastnik (vlada, op. p.) je včeraj končno dal zeleno luč za začetek tega ambicioznega projekta, je odločitev komentiral direktor družbe Borzen Damjan Stanek. Lastniški delež v borzi si bosta razdelila slovenski Borzen, ki bo v družbi imel 51-odstoten lastniški delež, in nemško-švicarski Eurex, ki si bo prek dokapitalizacije družbe zagotovil 49-odstoten lastniški delež. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pričakuje, da se bo v prihodnosti za lastniški vstop odločila še katera izmed regionalnih borz: Cilj je omogočiti tudi drugim borzam v regiji lastniški vstop v projekt, saj bodo na tak način bolj spodbujeni za sodelovanje. Po Stanekovih besedah bo borza prvega pol leta delovala izključno na slovenskem trgu ter v tem času vzpostavila vse potrebne poslovne funkcije za uspešno delovanje. Po pol leta pa bomo vstopili tudi na druge trge jugovzhodne Evrope, napoveduje. S tem bo vzpostavljena borza z električno energijo s trgovanjem v realnem času ter trgom izvedenih finančnih instrumentov za električno energijo in plin. Strokovno znanje in izkušnje v trgovalni ter klirinški infrastrukturi bo k družbi doprinesel nemško-švicarski partner. Kaj pa so prednosti ustanovitve regionalne energetske borze? Stanek omenja predvsem štiri glavne prednosti, boljša izraba čezmejnih povezav, večja likvidnost trgovanja, večja regionalna učinkovitost energetskih sistemov ter ne nazadnje manjši stroški v proizvodnji električne energije. Kot je razložil, obstajajo študije, ki kažejo, da bi se s zagotovitvijo enotnega trga z električno energijo v jugovzhodni Evropi stroški na proizvodni ravni znižali za kar 13 odstotkov. srecko.zimic@dnevnik.si	Srečko Zimic	Dnevnik	2008-04-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042249168/posel/novice/1042249168	Pripravljen predlog za razrešitev Ješovnika	gospodarstvo, ekonomija	Pripravljen predlog za razrešitev Ješovnika  Ljubljana - Kadrovska komisija vlade je na včerajšnji seji oblikovala predlog za razrešitev direktorja Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti) Petra Ješovnika na jutrišnji seji vlade, trdijo naši viri. Predvidoma jutri bo vlada na predlog sveta Japtija imenovala tudi novega direktorja agencije, kdo bo zamenjal Ješovnika, pa za zdaj še ni znano. Na ministrstvu za gospodarstvo včeraj zaradi odsotnosti pristojnih niso uspeli odgovoriti na naša vprašanja.  Peter Ješovnik (Foto: Mojca Grošovnik) Kot smo že poročali, je Ješovnik svetu Japtija predlagal sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, potem ko je ministrstvo za gospodarstvo opravilo notranjo revizijo poslovanja agencije. To naj bi ugotovilo določene nepravilnosti, kakšne, na gospodarskem ministrstvu ne komentirajo. Japti sicer že vse od obstoja pretresajo očitki glede vodenja agencije in trošenja proračunskih sredstev, še nobeno vodstvo pa do zdaj ni do konca izpeljalo svojega mandata. Tako se je pred dvema letoma že odvila podobna zgodba, ko je takratni direktor Franc Hoffmann po dobrem letu dni vodenja podal odstopno izjavo, potem ko je gospodarsko ministrstvo v Japtiju opravilo izredni nadzor sistema notranjega kontroliranja. Hoffmann, ki je bil tarča očitkov slabega vodenja agencije, se je kasneje omenjal med kandidati za predstavništva Japtija v tujini, podobno kot zdaj Ješovnik. Tudi Hoffmannov predhodnik, Vili Hribernik, je odstopil s položaja direktorja Japtija. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-03-04 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042366162/posel/novice/1042366162	ECB izboljšala napoved o gospodarski rasti	gospodarstvo, ekonomija	ECB izboljšala napoved o gospodarski rasti  Ljubljana - Zaradi izboljšanih razmer na mednarodnih trgih je Evropska centralna banka (ECB) nekoliko izboljšala napoved o letošnji gospodarski rasti, vendar je zaradi šibkega domačega povpraševanja obenem znižala napoved za prihodnje leto. Svet ECB sicer ponovno ni postregel s pričakovanji, saj ni spremenil ključne obrestne mere, ki je že eno leto na rekordno nizki ravni enega odstotka.  Predsednik ECB Jean-Claude Trichet. (Foto: Reuters) Gospodarstvo območja evra se bo tako letos predvidoma povečalo za od 0,7 do 1,3 odstotka, medtem ko naj bi se v prihodnjem letu povečalo za od 0,2 odstotka do 2,2 odstotka. Slednja napoved je nižja od marčevske napovedi, kot je pojasnil predsednik ECB Jean-Claude Trichet, pa so upoštevali vpliv varčevalnih ukrepov, ki bodo negativno vplivali na že šibko domače povpraševanje. Zaradi višjih cen nafte in ostalih energentov je ECB medtem zvišala napoved o letošnji inflaciji. Ta naj bi se letos gibala v intervalu med 1,4 in 1,6 odstotka, v prihodnjem letu pa med 1,0 ter 2,2 odstotka. Trichet sicer tudi tokrat na novinarski konferenci po seji sveta ECB ni bil zgovoren. Tako ni želel izdati, koliko sredstev bodo namenili za nakup obveznic, obveznice katerih držav kupujejo ter koliko časa bodo ta ukrep uporabljali. Ravno nakup obveznic je ECB nekoliko razklal, saj si člani sveta, med drugim predsednik nemške centralne banke Axel Weber, niso bili enotni glede uporabe tega ukrepa. Pred kratkim je vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, kritiziral tako neenotnost ECB kot tudi neenotnost vlad držav članic EU, saj imajo centralni bankirji in predstavniki vlad preveč za povedati . Konkretnega odgovora na vprašanje, če se strinja z njim, Trichet ni podal, dejal je le, da je samo ena ECB, da je le en svet ECB ter da je monetarna politika območja evra le ena. Nakup obveznic je bil odziv na velik dogodek, ki bi lahko ogrožal ne samo stabilnost območja evra, ampak tudi stabilnost svetovnega gospodarstva, je pojasnil ter dodal, da so se o uporabi ukrepa posvetovali tako s skupino G7 kot tudi s skupino G20. Sicer je znano, da je ECB v zadnjem mesecu kupila za 40 milijard evrov obveznic. Trichet je napovedal tudi, da bodo v operacijah rednega refinanciranja s trimesečno zapadlostjo junija, julija in avgusta bankam v območju evra zagotovili likvidnost v višini povpraševanja po fiksni obrestni meri. luki.nuredini@dnevnik.si	Luki Nuredini	Dnevnik	2010-06-11 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042214860/posel/novice/1042214860	Istrabenz prodal del Petrola, za dividende pa po posojilo: Kupoval po 1000, prodal pa po 400 evrov	gospodarstvo, ekonomija	Istrabenz prodal del Petrola, za dividende pa po posojilo: Kupoval po 1000, prodal pa po 400 evrov  Ljubljana - Koprski holding Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja ima, kot kaže, čedalje več težav pri zagotavljanju prostih finančnih sredstev oziroma pri vračilu posojil ter pri zagotavljanju sredstev za izplačilo dividend. V zadnjih dneh je namreč Istrabenz prodal celo slab odstotek Petrolovih delnic in svoje lastništvo zmanjšal na 16,5 odstotka.  Pred dobrim letom je Istrabenz pod vodstvom Igorja Bavčarja Petrolove delnice kupoval celo po ceni tisoč evrov za lot, zdaj ko je delnica padla na vsega dobrih 400 evrov, pa je Unicredit banki Slovenija prodal slab odstotek Petrola, medtem ko bodo morali za izplačilo dividend očitno najeti posojilo. (Foto: Matej Povše) V Unicredit banki Slovenija, ki je kupila okoli 6,5 milijona evrov vreden paket Petrolovih delnic, posla niso hoteli komentirati, so nam pa povedali, da delnic ne kupujejo za svoj račun .Ali to pomeni, da je Istrabenz delež v Petrolu prodal le začasno, v koprskemu holdingu niso pojasnili. Prodajo so namreč na kratko označili zgolj kot tekoče poslovanje . Ob tem ne gre spregledati, da je Istrabenz še pred dobrim letom dni pospešeno kopičil Petrolove delnice, za katere je nekaterim investitorjem odštel celo 1000 evrov za delnico, oziroma skoraj 60 odstotkov več, kot je bila ta vredna včeraj. Zaradi padca tečajev na Ljubljanski borzi in dodatnega zadolževanja se je Istrabenzov neto dolg že do konca junija povzpel na več kot pol milijarde evrov, vendar je bila tedaj Petrolova delnica vredna četrtino več kot včeraj. Na vprašanje, ali bodo s prodajami Petrolovih delnic nadaljevali, v Istrabenzu niso odgovorili, glede na to, da morajo do 27. oktobra izplačati za 19,6 milijona evrov dividend in glede na visoke stroške, ki jih imajo pri refinanciranju finančnega dolga, pa naši viri nadaljnjih prodaj ne izključujejo. Po naših informacijah namreč v Istrabenzu še niso zagotovili celotnih sredstev za izplačilo dividend, za katere naj bi se morali tudi zadolžiti. V Istrabenzu tega niso ne zanikali ne potrdili, njihovi odgovori pa nakazujejo, da se bodo za izplačilo vsaj dela dividend zadolžili. Pravijo namreč, da bodo naredili vse, kar je treba, da bodo dividende izplačali skladno s sklepom skupščine, kar pa je v času vsesplošne finančne krize ter oteženega delovanja medbančnega trga še veliko težje . Ob tem še navajajo, da bodo morali letos za izplačilo dividend nameniti petkrat več, kot je bilo predvideno v njihovem strateškem načrtu. Mimogrede, tolikšne dividende je na skupščini predlagal prav Petrol, njegov predlog pa je podprla večina malih delničarjev in družba KD Kapital. Ta se je v lastniško strukturo Istrabenza vpisala tik pred skupščino, ko ji je 17 odstotkov Istrabenza prodala Maksima Holding, ki jo prek FB Investicij obvladuje Bavčar.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2008-10-16 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042488727/posel/novice/1042488727	Donos na slovenske obveznice znova nad sedmimi odstotki	gospodarstvo, ekonomija	Donos na slovenske obveznice znova nad sedmimi odstotki  Ljubljana - Zahtevana donosnost na 10-letne slovenske obveznice se je znova dvignila nad psihološko mejo sedmih odstotkov. Okoli poldneva je donos do dospelosti na slovenske 10-letne obveznice na sekundarnem trgu znašal 7,24 odstotka, kažejo podatki, ki so jih za STA posredovali iz Nove Ljubljanske banke (NLB).  (Foto: Luka Cjuha) Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se je v četrtek spustila pod sedem odstotkov, nato pa je znova prestopila to mejo. V primerjavi s četrtkom se je sicer danes zvišala tudi zahtevana donosnost na 10-letne obveznice Nemčije, na italijanske in španske obveznice pa se je znižala. Donos do dospelosti na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za najvarnejše v Evropi, je okoli poldneva znašal 1,89 odstotka (v četrtek 1,78 odstotka), pribitek na nemške obveznice za Slovenijo pa je s tem znašal 5,35 odstotne točke. Po podatkih NLB je sicer obrestna mera na španske obveznice z ročnostjo 10 let danes okoli poldneva znašal 6,35 odstotka (v četrtek 6,68 odstotka). Donos do dospelosti na 10-letne italijanske obveznice pa je znašal 6,70 odstotka (v četrtek sedem odstotkov). Ta teden so bile evropske države pod velikim pritiskom finančnih trgov. Italija, Španija in Francija so izdale nove dolžniške papirje, pri čemer so vse morale pristati na višjo obrestno mero. Občutno je porasel tudi razkorak med donosom do dospelosti na 10-letne nemške in francoske obveznice. Pariz se sedaj zadolžuje več kot dvakrat dražje od Berlina, kar je po besedah analitikov trenutno najbolj problematična ugotovitev.	sta	Dnevnik	2011-11-18 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042324029/posel/novice/1042324029	Novi prvi mož Bank of America bo Brian Moynihan	gospodarstvo, ekonomija	Novi prvi mož Bank of America bo Brian Moynihan  Charlotte - Upravni odbor ameriške banke Bank of America je v sredo zvečer za novega glavnega izvršnega direktorja imenoval Briana Moynihana, ki bo z novim letom zamenjal dosedanjega prvega moža banke Kena Lewisa. Moynihan je doslej vodil enoto za poslovno bančništvo, imenovanje človeka iz banke same pa je posledica neuspeha pri novačenju zunanjih kandidatov.  Brian Moynihan (Foto: AP Photo, Alex Brandon) Moynihan je ob imenovanju poudaril, da ima Bank of America vse, da postane vodilno podjetje na področju finančnih storitev na svetu. Kar moramo sedaj storiti, je zelo preprosto. Moramo izpeljati načrte, je zatrdil. Predsednik upravnega odbora banke Walter E. Massey pa je zatrdil, da je bil Moynihan najboljša izbira zaradi njegovih obsežnih izkušenj, razvejanih stikih znotraj in zunaj banke in dokazane sposobnosti razumevanja poslovne dinamike in izpeljave potrebnih sprememb. Dejstvo pa ostaja, da so v Bank of America novega prvega moža iskali vse od septembra, ko je Lewis napovedal, da z novim letom odhaja v pokoj. Banka je imela pri iskanju njegovega naslednika zaradi omejitev glede plač in nagrad, ki so jih morali spoštovati, ker so prejeli državno pomoč, velike težave. Bank of America je lani jeseni najprej prejela 25 milijard dolarjev pomoči, nato pa še 20 milijard, ko je v začetku leta prevzela investicijsko banko pred propadom Merrill Lynch in se je izkazalo, da so izgube prevzete banke še veliko večje od pričakovanj. Banka je državno pomoč nato vrnila v začetku decembra, s čimer se je omejitev znebila, a ji vseeno ni uspelo najti odmevnega finančnika izven banke. Med kandidati so se med drugim omenjali, izvršni direktor banke Bank of New York Mellon Robert Kelly, prvi mož britanske banke Barclays Bob Diamond, izvršni direktor upravljalca premoženja BlackRock in guverner zvezne države New Jersey Jon Corzine, sicer nekdanji prvi mož investicijske banke Goldman Sachs.	sta	Dnevnik	2009-12-17 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042489369/posel/novice/1042489369	Bundesbank znižala napoved nemške gospodarske rasti	gospodarstvo, ekonomija	Bundesbank znižala napoved nemške gospodarske rasti  Frankfurt - Nemška centralna banka je znižala napoved nemške gospodarske rasti in opozorila, da se bo največje evropsko gospodarstvo v prihodnjih mesecih soočilo z ohlajanjem. Medtem ko naj bi Nemčija še letos zabeležila 3,1-odstotno gospodarsko rast, naj bi ta v letu 2012 znašala le med 0,5 in enim odstotkom.  (Foto: Splet) Tokratna napoved Bundesbanke za gospodarsko rast Nemčije v prihodnjem letu je tako občutno nižja od junijske, ko je centralna banka za leto 2012 napovedovala 1,8-odstotno rast, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Upočasnitev povpraševanja v tujini skupaj z nervozo na finančnih trgih bo prispevala k temu, da bo nemško gospodarstvo v prihodnjih mesecih pešalo, je v rednem mesečnem poročilu opozorila Bundesbanka. Ob tem je dodala, da nadaljnje slabšanje gospodarskih razmer spodjeda tudi zasebno potrošnjo. Po ocenah nemške centralne banke je tudi nujno, da najbolj zadolžene članice območja evra sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo očistile svoje javne finance in ohranile konkurenčnost. Medtem ko nekatere članice evrskega območja tonejo v zadolženosti, naj bi Nemčija še nekaj let, tudi ob neupoštevanju trenutne krize, ohranila zadolženost nad ravnjo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Glavni razlog za visoko zadolženost je pripisati staranju prebivalstva in krčenju populacije. Z vse večjim upokojevanjem namreč padajo davčni prihodki, po drugi strani pa naraščajo stroški za pokojnine in zdravstveno varstvo. Nemška zadolženost naj bi letos ob koncu leta po podatkih tamkajšnjih oblasti znašala 81,1 odstotka BDP, kar je sicer manj kot lani, ko je dosegla 83,2 odstotka BDP, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Javnofinančni primanjkljaj naj bi medtem po podatkih Bundesbanke letos znašal okoli enega odstotka, medtem ko je bil lani 4,3-odstoten. Nekoliko bolj pesimistično je pri napovedi javnofinančnega primanjkljaja nemško ministrstvo za finance, ki za letos napoveduje primanjkljaj v višini 1,3 odstotka BDP, v 2012 naj bi znašal en odstotek, v letu 2013 pa 0,7 odstotka. Nemška centralna banka je kljub razmeroma obetavnim napovedim glede javnofinančnega primanjkljaja opozorila Berlin, naj ne počiva na lovorikah. Še vedno je potrebna konsolidacija javnih financ, je zapisala v poročilu.	sta	Dnevnik	2011-11-21 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042281479/posel/novice/1042281479	Ljubljanska borza je torkovo trgovanje začela v negativnih številkah	gospodarstvo, ekonomija	Ljubljanska borza je torkovo trgovanje začela v negativnih številkah  ljubljana - Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so današnje trgovanje v povprečju začeli nižje od ponedeljkovih končnih tečajev. V prvi kotaciji največji padec beležijo delnice NKBM, Gorenja in Intereurope, indeksa SBI 20 in SBI TOP pa sta doslej izgubila 0,74 oz. 0,75 odstotka vrednosti.  Ljubljanska borza (Foto: Luka Cjuha) Delniški indeks SBI 20 se je v 30 minutah po odprtju borze znižal za 0,74 odstotka in je na ravni 4141 točk, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se giblje okoli 1013 točk, kar je 0,75 odstotka manj kot v ponedeljek. V prvi kotaciji so se doslej najbolj pocenile delnice NKBM (-2,39 odstotka na 11,04 evra), Gorenja (-2,17 odstotka na 9,93 evra) in Intereurope (-1,54 odstotka na 7,05 evra). Padec beležijo tudi delnice Petrola (-1,45 odstotka na 310,14 evra), Luke Koper (-1,22 odstotka na 23,56 evra) in Krke (-0,80 odstotka na 67,95 evra), medtem ko so se Mercatorjeve delnice podražile za 0,88 odstotka na 160,70 evra.	sta	Dnevnik	2009-07-07 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042256527/posel/novice/1042256527	Trije finalisti za nagrado mladi manager leta	gospodarstvo, ekonomija	Trije finalisti za nagrado mladi manager leta  Ljubljana - Na spomladanskem srečanju Združenja Manager v Portorožu bodo danes zvečer podelili nagrado mladi manager leta 2009. Za nagrado, ki jo je lani dobil predsednik uprave Adrie Airways Tadej Tufek, se potegujejo predsednik uprave Fructala Toni Balažič, član uprave družbe Gen-I dr. Igor Koprivnikar in izvršni direktor Merkurja dr. Bor Rozman.  Za letošnjo nagrado mladi manager leta se potegujejo dr. Bor Rozman, izvršni direktor Merkurja, dr. Igor Koprivnikar, član uprave Gen-I, in Toni Blažič, predsednik uprave Fructala. Dobitnik nagrade bo znan danes zvečer, vsi trije pa veljajo za mlade in uspešne menedžerje. Uspeh je pomemben motivacijski dejavnik, notranje poganjalo, ki mi vliva energijo in daje polet pri uresničevanju osebnih in poslovnih ciljev oziroma interesov. Uspešen si, ko družba prepozna tvoje delo in mu prizna dodano vrednost, izvirnost, na vprašanje, kaj vam pomeni uspeh, za revijo Združenja manager odgovarja Rozman. Ključ uspeha je jasna misel oziroma ideja. Za njeno uresničitev je potrebno znanje, šele nato pride na vrsto delovanje kot ključni mehanizem, s katerim v majhnih korakih idejo uresničimo. Osebno uspeh začutim prek zadovoljstva, ko vidim, da sem določeno idejo uresničil, pravi Koprivnikar. Uspeh izhaja iz notranjih meril ali ciljev, ki si jih zastaviš. Če ocenim svojo bližnjo preteklost, lahko rečem, da sem svoje cilje dosegel, pa pojasnjuje Balažič. Koprivnikar je doktor jedrske fizike, v družbi Gen-I pa je zaposlen od ustanovitve podjetja leta 2004. Kot član uprave družbe je odgovoren za širitev na tuje trge, za vzpostavitev poslovne infrastrukture za trgovanje z električno energijo na domačem in evropskem trgu, za udejanjanje poslovnih strategij trgovanja z električno energijo in za razvoj ter operativno vodenje organizacijske enote Gen-I Ljubljana ter hčerinskih družb. Rozman je izvršni direktor za marketing, pravo in kadre družbe Merkur. Zaupanje v kakovost njegovega vodenja mu je uprava družbe potrdila leta 2007, ko mu je poleg vodenja kadrovsko-pravnega področja zaupala še vodenje marketinga. Je najmlajši med vodilnimi delavci v skupini Merkur. Balažič je funkcijo predsednika uprave Fructala prevzel 1. februarja 2007. Podjetje je spravil iz izgube in leta 2007 je podjetje poslovalo s pozitivnim poslovnim izidom. Je že četrti predsednik uprave družbe v minulih petih letih, ena od prvih nalog, ki si jih je zastavil, pa je bila, da podjetju povrne ugled. Pomembno je spremenil strategijo in učinkovitost podjetja, poleg povrnitve zaupanja pa je dosegel še večjo strokovno učinkovitost, prenovil vodstveno ekipo in sistem vodenja. Finaliste je izbrala komisija Združenja Manager, ki jo vodi Franjo Bobinac, njeni člani pa so še Tina Škerlj, Mirjana Dimc Perko, Tadej Tufek, Marijan Jurenec, Marko Simoneti, Marko Jaklič, Jože Mermal, Pavel Demšar in Marko Kryžanowski.	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-04-02 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042288642/posel/novice/1042288642	Peko v prvem polletju z višjim dobičkom: Delničarji potrdili predlagane nadzornike	gospodarstvo, ekonomija	Peko v prvem polletju z višjim dobičkom: Delničarji potrdili predlagane nadzornike  Ljubljana - Delničarji Peka so na današnji skupščini v Ljubljani na predlog države potrdili Damirja Cibica, Vladimirja Malenkoviča, Branka Kastelica in Viktorja Vauhnika za nove člane nadzornega sveta. Štiriletni mandat jim začne teči danes. Za posebnega revizorja za preveritev vodenja poslov družbe v zadnjih petih letih so imenovali družbo BDO EOS Revizija.  (Foto: dokumentacija Dnevnika) Vlada - država ima v lasti 82,02 odstotka Peka - je sklic skupščine, na kateri bi zamenjali predstavnike države v nadzornem svetu, od vodstva Peka zahtevala 21. maja, predlog za nove nadzornike pa je sprejela 24. junija. BDO EOS Revizija bo preverjala vodenje poslov družbe v zadnjih petih letih s poudarkom na izplačilih vodstvenim in vodilnim delavcem družbe in njenih hčerinskih družb. Skupščina se je seznanila s poslovanjem družbe v letošnjem prvem polletju. Peko je v tem obdobju ustvaril 145.000 evrov dobička, kar je polovica manj kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in blaga so znašali skoraj sedem milijonov evrov, medtem ko so bili lani dobrih osem milijonov evrov, so sporočili iz družbe. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se znižali za 14 odstotkov, tako zaradi zmanjšanja števila trgovin kot zmanjšanja kupne moči prebivalstva. Prihodki od prodaje na tujem so se znižali za 22 odstotkov, najbolj se je zmanjšala prodaja na tiste tuje trge, kjer Peko nima lastne maloprodajne mreže. Letos je Peko vložil 233.000 evrov v razvoj in posodobitev proizvodnje z novim računalniško vodenim rezalnikom in nabavo zmogljivejšega strežnika za potrebe poslovne informacijske tehnologije. V jesensko-zimskem obdobju Peko ne pričakuje pozitivnega obrata, saj kupci svoja prva naročila razpolavljajo in postajajo vse zahtevnejši glede odziva proizvajalcev s kratkimi dobavnimi roki dobave tistih modelov obutve, ki se dobro prodajajo. Delničarji so odločili, da se 1,98 milijona evrov dobička iz leta 2008 uporabi za pokrivanje prenesene izgube. Upravi in nadzornemu svetu družbe so podelili razrešnico za leto 2008.	STA	Dnevnik	2009-08-04 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042268904/posel/novice/1042268904	Trgovci bi več pozornosti spodbujanju potrošnje	gospodarstvo, ekonomija	Trgovci bi več pozornosti spodbujanju potrošnje  Ljubljana - Država naj uvede subvencionirano obrestno mero pri kreditiranju potrošnikov za nakup trajnejših dobrin, kot sta stanovanje in oprema, subvencionira naj zamenjavo vozila, starejšega od deset let, s trošarinami zagotovi konkurenčne cene pogonskih goriv, je le nekaj predlogov Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) za povečanje potrošnje.  Ne gre le za pomoč trgovcem, gre tudi za polnjenje proračuna, pojasnjuje predsednik TZS Bojan Papič, sicer predsednik uprave Lesnine. V prvih štirih mesecih letos je prodaja osebnih avtomobilov v Evropi upadla za 15,9 odstotka, v Sloveniji za 26,5 odstotka. V Nemčiji, kjer država subvencionira nakup osebnega avtomobila, pa se je glede na enako obdobje lani povečala, in sicer za 14 odstotkov. Če bi Slovenija subvencijam namenila dva milijona evrov, bi tudi ob upoštevanju desetodstotnega padca prodaje v proračun steklo osem milijonov evrov, je pojasnjevala izvršna direktorica TZS Mariča Lah. Ni naš cilj jamrati, pozivati državo k subvencijam. Menimo, da morajo ukrepi nekaj prinesti. Do zdaj sprejeti ukrepi imajo vsi proračunsko negativni učinek, je menil Papič. Iz ankete TZS je razvidno, da je položaj trgovskih družb med finančno-gospodarsko krizo na splošno zadovoljiv, padci so zmerni, a razlike od dejavnosti do dejavnosti so velike. Še najmanj je prizadeta potrošnja zadovoljevanja vsakodnevnih potrebščin, hrane, obleke, medtem ko imata upad veleprodaja in prodaja trajnih dobrin. Upad obsega prodaje aprila v primerjavi z enakim mesecem lani je zaznalo 72 odstotkov trgovskih podjetij, obseg prodaje v omenjenem obdobju pa se je zmanjšal za okoli 2,9 odstotka. A po statističnih podatkih za januar in februar se je prodaja v tehničnih trgovinah, trgovinah s pohištvom in gradbenim materialom zmanjšala skoraj za okoli 18 odstotkov, prodaja trgovin z motornimi vozili je dosegla manj kot 75 odstotkov lanske. Trgovci pričakujejo, da se jim bo prodaja na letni ravni zmanjšala za 2,4 odstotka, pri čemer pa niso upoštevali vrednosti prodaje naftnih derivatov. katja.svensek@dnevnik.si	Katja Svenšek	Dnevnik	2009-05-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042311492/posel/novice/1042311492	Tovarna olja Gea bo oddvojila nepotrebno premoženje	gospodarstvo, ekonomija	Tovarna olja Gea bo oddvojila nepotrebno premoženje  Slovenska Bistrica - Delničarji Tovarne olja Gea iz Slovenske Bistrice bodo čez mesec dni na skupščini odločali o oddelitvi poslovno nepotrebnega premoženja in njegovem prenosu na novoustanovljeno družbo KR Naložbe. Uprava Gee meni, da bo s tem lahko dosegla boljša izhodišča za pogajanja z morebitnim strateškim partnerjem.  (Foto: Nataša kuhar) Skupščina Tovarne olja Gea bo 1. decembra. Uprava lastnikom predlaga, naj se loči poslovno potrebno in poslovno nepotrebno premoženje družbe. V tem okviru bodo ustanovili novo družbo KR Naložbe, na katero bodo prenesli tisto premoženje Gee, ki ni povezano z njeno osnovno dejavnostjo ter je zato poslovno nepotrebno. S tem se bo osnovni kapital Gee zmanjšal za 1,3 milijona evrov na slabe štiri milijone evrov, število delnic, s katerimi se sicer trguje na Ljubljanski borzi, pa bo ostalo nespremenjeno. Največji delničarji Gee so Zvon dva Holding, Adriatic Slovenica in KD Kapital, ki imajo skupaj v lasti 45 odstotkov delnic. Pretežni del prenesenega premoženja predstavlja obrat v Kranju, ki ne opravlja več svoje proizvodne funkcije in je poleg tega tudi geografsko dislociran od drugih Geinih obratov. Gre za območje nekdanje tovarne Oljarica, ki si jo je Gea pripojila februarja 2005, v letu 2007 pa ukinila nerentabilne programe ter zaustavila proizvodnjo. Lani je sicer Gea že izvedla delno prodajo opreme v Kranju.	sta	Dnevnik	2009-11-01 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042430541/posel/novice/1042430541	Evropski svet dosegel dogovor o paktu za evro	gospodarstvo, ekonomija	Evropski svet dosegel dogovor o paktu za evro  Ljubljana - Na petkovem zasedanju Evropskega sveta, ki mu predseduje Herman Van Rompuy, so voditelji držav članic območja evra sprejeli načelni dogovor o paktu za evro, ki bo uradno sicer sprejet 24. marca. K sodelovanju pri paktu so povabljene tudi države EU, ki niso članice območja evra. Štirje osnovni cilji pakta za evro so spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlenosti, nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti.  Evropski svet, ki mu predseduje Herman Van Rompuy, je v petek sprejel načelni dogovor o paktu za evro. Voditelji držav in vlad območja evra so se odločili za sprejem tega pakta, da bi okrepili gospodarski steber monetarne unije, dosegli novo kakovost v usklajevanju gospodarskih politik na območju evra ter izboljšali konkurenčnost. (Foto: AP) V osnutku pakta za evro je navedeno, da se bo napredek pri konkurenčnosti meril na podlagi gibanja plač in produktivnosti. Pri tem bo vsaka država morala med drugim zagotoviti, da bo ureditev plač v javnem sektorju v podporo prizadevanjem za konkurenčnost v zasebnem sektorju. Med ukrepe za izboljšanje produktivnosti pa se uvršča izboljšanje poslovnega okolja, predvsem za mala in srednja podjetja (omejevanje birokracije in regulativnega okolja). Vsaka država bo odgovorna tudi za izvedbo strateških ukrepov za spodbujanje zaposlovanja. Pri tem so predvidene davčne reforme v smeri zmanjševanja obdavčitve dela, spodbujanje prožne varnosti, omejevanje neprijavljenega dela, vseživljenjsko učenje in podobno. Največ pozornosti pri izboljšanju javnih financ bo namenjeno vzdržnosti pokojnin, prejemkov iz zdravstvenega varstva in socialnih prejemkov ter nacionalnim fiskalnim pravilom. Med reformami, ki so nujno potrebne za vzdržnost pokojnin in socialnih transferjev, navedenimi v paktu za evro, spadajo uskladitev prejemkov iz pokojninskega sistema z demografskim stanjem in omejevaje predčasnega upokojevanja in uporaba ciljno usmerjenih pobud za zaposlovanje starejših delavcev, predvsem v starostni strukturi nad 55 let. V zvezi s fiskalnimi pravili pa bodo morale države fiskalna pravila EU, kot so določena v paktu za stabilnost in rast, prenesti v nacionalne zakonodaje. Pri tem bodo države še naprej lahko uporabljale specifične nacionalne pravne instrumente. V zvezi s krepitvijo finančne stabilnosti pa se je temeljita reforma okvira EU in ureditev finančnega sektorja že začela. Tako so se države EU zavezale, da bodo oblikovale nacionalno zakonodajo za reševanje bank. Ob tem se bodo redno izvajali natančni testi izjemnih situacij za banke, ki bodo usklajeni na evropski ravni. Da bi države članice območja evra pokazale konkretno zavezanost spremembam in zagotovile potrebno politično zagnanost za dosego skupnih ciljev, bodo vsako leto na najvišji ravni sprejele konkretne ukrepe, ki jih bo treba izvesti v 12 mesecih. Izbira teh ukrepov bo ostala v pristojnosti posamezne države, vendar pa bo treba pri izbiri ukrepov upoštevati v paktu za evro opredeljene točke. sebastjan.morozov@dnevnik.siŠvicarski frank - najstabilnejša svetovna valuta	Sebastjan Morozov	Dnevnik	2011-03-14 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/290162/posel/novice/290162	Istrabenz v času prevzema prodal 15 odstotkov Droge Kolinske	gospodarstvo, ekonomija	Istrabenz v času prevzema prodal 15 odstotkov Droge Kolinske  Ljubljana - Istrabenz, katerega predsednik uprave je Igor Bavčar, je Banki Koper prodal petnajstodstotni delež v Drogi Kolinski, kar je ena največjih naložb skupine Istrabenz. Še več, kot kažejo podatki Klirinško-depotne družbe, je Istrabenz delež v Drogi Kolinski prodal medtem, ko je bil tarča prevzema.  Petrolov prevzem Istrabenza se je namreč zaključil šele 19. novembra, medtem ko je Istrabenz 10,7-odstotni delež v Drogi Kolinski prodal že konec oktobra, torej med prevzemom. Banka Koper je le dan po nakupu Istrabenzu vrnila 4,5-odstotni delež Droge Kolinske, po manj kot mesecu dni oziroma le tri dni po zaključku prevzema pa je Istrabenz Banki Koper ponovno prodal še 8,8-odstotni delež Droge Kolinske. Vrednost vseh treh omenjenih poslov je ocenjena na več kot 55 milijonov evrov, pri čemer se postavlja vprašanje, kakšne so bile razlike v ceni pri teh poslih. V Istrabenzu nam na to vprašanje niso odgovorili, povedali pa so, da je bila cena delnice nižja kot tista, po kateri so izvajali prevzem. Kot še trdijo v koprskem holdingu, so z Banko Koper sklenili kratkoročne reodkupne pogodbe, od katerih jih je nekaj že realiziranih, druge pa bodo prihodnje leto. Da so prodali 15-odstotni delež v Drogi Kolinski, v Istrabenzu niso razkrili niti v objavi devetmesečnih rezultatov, čeprav so sočasno razkrili dogodke po prodaji deleža v Drogi Kolinski. Sodeč po odgovorih, ki smo jih dobili iz Istrabenza, o prenosu delnic na Banko Koper niso bili seznanjeni niti člani nadzornega sveta. Nadzorni svet na svojih sejah ne odloča o vprašanjih rednega finančnega operativnega poslovanja, za kar sta odgovorni uprava in strokovna služba financ. Za komentar prodaje deleža v Drogi Kolinski smo se obrnili tudi na največjega lastnika koprskega holdinga Petrol. Pri upravljanju naložb imamo celovit pristop. Ta zajema spremljanje vseh aktivnosti podjetij v skupini in vključuje tudi ukrepanje v primeru morebitnih nepravilnosti, so nam odgovorili v Petrolu.	Matjaž Polanič	Dnevnik	2007-12-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042285626/posel/novice/1042285626	Z državnim premoženjem bo upravljala ,centralna enota,	gospodarstvo, ekonomija	Z državnim premoženjem bo upravljala centralna enota  Ljubljana - Vlada bo danes predvidoma razpravljala o politiki upravljanja naložb Republike Slovenije, a vplivu na gospodarstvo prek paradržavnih skladov se očitno ne namerava odreči. Zaradi delničarske strukture slovenskih družb in utečenih postopkov delovanja skladov je nujno, da država še naprej zasleduje svoje interese kot posredni delničar in družbenik v portfeljih Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), navaja finančno ministrstvo v gradivu za sejo vlade. Nujno je, tako ministrstvo Franca Križaniča, da država formalno prevzame odgovornost za upravljanje teh družb in zagotovi večjo preglednost in odgovornost na tem področju .  »Zaradi delničarske strukture slovenskih družb in utečenih postopkov delovanja skladov je nujno, da država še naprej zasleduje svoje interese kot posredni delničar in družbenik v portfeljih Kada in Soda,« ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča (levo) pojasnjuje vladi Boruta Pahorja (desno). A država se je do zdaj pogosto izkazala kot lastnik brez jasne strategije ali pa se ta vsaj iz mandata v mandat spreminja. Zdaj se zaradi težav velikih finančnih holdingov odpirajo poti do večjih lastniških sprememb, tudi v podjetjih, ki so v solastništvu države, uprave velikih slovenskih družb pa ravno v državnih lastnikih pogosto vidijo zaveznika, ki jih bo varoval pred morebitnimi sovražnimi prevzemi.Vse finančne naložbe države na eni agenciji Ministrstvo za finance predlaga ustanovitev centralne enote , oblikovane kot javne agencije, na katero bi najpozneje do 1. januarja prihodnje leto prenesli vse finančne naložbe Republike Slovenije v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, agencijah in skladih. Način vključitve obeh skladov v sistem upravljanja podjetij v državni lasti je treba še dokončno izbrati, pravijo. Kot možnost navajajo preoblikovanje Kada in združitev dela Kada z agencijo ali vključitev Kada pod agencijo kot ponudnika določenih storitev. Kad in Sod pa naj bi se zavezala, da bosta pri glasovanju na skupščinah upoštevala navodila agencije. Skupino strateških in tržnih naložb države bo novoustanovljena agencija oblikovala do konca marca prihodnje leto, ali bodo takrat znane tudi strateške naložbe Kada in Soda, ni znano. Razprava, kaj je za državo strateško lastništvo, poteka že vrsto let, pravi predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ta meni, da bi bilo pri presoji, katera naložba je za državo strateška, treba upoštevati tudi investicije v raziskave in razvoj, ki jih izvaja družba. Pri izbiri, katere so za državo strateške naložbe, bi morala imeti vlada v mislih tudi donosnost naložb, pa ocenjuje predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Aleš Nemec, ki dodaja, da državno lastništvo za podjetje ne prinese koristi, kot bi jih, denimo, lastništvo strateškega partnerja.Zaradi težav lastnikov vse daljši seznam morebitnih tarč Krka in Iskra Avtoelektrika sta le dve družbi, ki lahko kaj hitro postaneta tarči prevzema, prva moža obeh družb pa se strinjata, da igra država pri morebitnih sovražnih prevzemih pomembno vlogo. Ob tem je treba izpostaviti vsaj še dve veliki družbi, to sta Mercator in Petrol, ki sta zaradi finančnih težav lastnikov postali ranljivi tarči morebitnega tujega prevzema. Prvo je v nezavidljiv položaj pahnilo ravno netransparentno ravnanje nekdanje vlade, ko je deleže prek svojih paradržavnih skladov prodala pod mizo oziroma brez razpisa. Zdaj lastniki, Infond Holding in z njim povezane družbe, vsake toliko zagrozijo s prodajo največjega trgovca, vlada pa se je podala v boj za vnovično lastništvo. Insolventnost Istrabenza in težave nekaterih večjih lastnikov Petrola so odprle pot do večjih sprememb v lastništvu naftne družbe, razdolževanju Zvona Ena Holdinga utegnejo slediti spremembe v lastništvu Cinkarne Celje in Heliosa, skladi in družbe iz skupine KD Group že dlje časa prodajajo svoj delež v Gorenju...Uprave se oborožujejo s pooblastili za nakup lastnih delnic Povečano število prisilnih prodaj naložb holdinških družb, ki so zašle v težave, posledično pa tudi večje število prevzemov pričakujejo poznavalci razmer v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Ker je moč slovenskega kapitala omejena, kar je ne nazadnje pokazala tudi finančna kriza, bodo kupci po vsej verjetnosti predvsem tuji skladi in strateški partnerji, ki bodo izkoristili stisko domačih lastnikov za poceni nakupe. Tega scenarija se, kot kaže, zavedajo tudi uprave nekaterih pomembnejših slovenskih družb, ki so oziroma še bodo na skupščinah iskale pooblastilo za nakup lastnih delnic, ki bi utegnilo biti ključno pri obrambi pred morebitnim sovražnim prevzemom. Med njimi so uprave Krke, Heliosa, NKBM, Etola, Save, Abanke Vipa, Tovarne olja Gea in druge, iskanje pooblastil za nakup lastnih delnic pa v času, ko se večina podjetij srečuje z likvidnostnimi težavami, zagotovo ni zanemarljivo. Še posebno ko je videti, da se strateški interes države spreminja s spremembami politične oblasti. Tako je, recimo, Janševa vlada Krko uvrstila v skupino naložb, za katere zaradi njihove velikosti pa tudi uspešnosti ni priporočala intenzivne prodaje znotraj vnaprej določenega časovnega okvira, medtem ko predsednik uprave Kapitalske družbe Borut Jamnik Krke ne vidi kot strateške naložbe. Za večino naložb v podjetjih, ki poslujejo na konkurenčnih trgih, lahko trdim, da to niso strateške naložbe... So pa to podjetja, ki imajo monopole na lokalnem trgu, kot so na primer energetska podjetja, banke ali Telekom Slovenije, je med drugim povedal v pogovoru za Dnevnik v začetku letošnjega leta. katja.svensek@dnevnik.si matjaz.polanic@dnevnik.si	Matjaž Polanič,Katja Svenšek	Dnevnik	2009-07-23 00:00:00
positive	http://www.dnevnik.si/1042234002/posel/novice/1042234002	Butan plin: Ni razlogov za strah pred plinsko krizo	gospodarstvo, ekonomija	Butan plin: Ni razlogov za strah pred plinsko krizo  Ljubljana - Butan plin zagotavlja, da nastale razmere med Rusijo in Ukrajino niso razlog za strah ter ne vplivajo na distribucijo utekočinjenega naftnega plina za njihove odjemalce. V Butan plinu imamo dobavo utekočinjenega naftnega plina zagotovljeno preko nizozemskega koncerna SHV Gas, tako da lahko vsem svojim odjemalcem zagotavljamo, da ni nobenega razloga za možne prekinitve ali pomanjkanje zaloge plina, je povedal Tomaž Grm, generalni direktor Butan plin.  V Butan plinu imamo dobavo utekočinjenega naftnega plina zagotovljeno preko nizozemskega koncerna SHV Gas, tako da lahko vsem svojim odjemalcem zagotavljamo, da ni nobenega razloga za možne prekinitve ali pomanjkanje zaloge plina, je povedal Tomaž Grm. V podjetju Butan plin so bile v preteklih praznikih telefonske linije precej aktivne, saj so novice v javnosti o sporu med Rusijo in Ukrajino (plinovod preko Ukrajine predstavlja 80 odstotkov plina za Evropo) ter možni prekinitvi distribucije zemeljskega plina v Evropo zbudile val strahu in vprašanj, so sporočili iz družbe. Butan plin kot največji distributer utekočinjenega naftnega plina (UNP) v Sloveniji, bo še naprej zagotavljal nemoteno dobavo UNP tudi v primeru, če Rusija ustavi dotok plina, saj v podjetju Butan plin niso odvisni od dotoka plina po plinovodih iz Rusije, so še dodali. Butan plin, ki je v večinski lasti italijanske korporacije Liquigas, se ukvarja izključno z distribucijo UNP, okolju enega najbolj prijaznih energentov. V Sloveniji ima več kot 12.000 odjemalcev UNP za plinohrame, plin pa dobavlja tudi v jeklenkah. „Ob nizkih temperaturah, kot so nas zajele v zadnjih dneh želimo vse odjemalce pomiriti, da naj si sicer napolnijo zaloge UNP, da jih v teh mrzlih dneh ne bi zeblo in ne zaradi strahu, da bi bila distribucija onemogočena,“ je še dejal Tomaž Grm.	dnevnik.si	Dnevnik	2009-01-05 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/300480/posel/novice/300480	Janša o Podobniku: Računsko sodišče naj preuči mnenje vladne službe za zakonodajo	gospodarstvo, ekonomija	Janša o Podobniku: Računsko sodišče naj preuči mnenje vladne službe za zakonodajo  Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je danes odgovoril na poziv računskega sodišča za začetek postopka za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika. Računskemu sodišču je predlagal, da preuči mnenje vladne službe za zakonodajo, ki ugotavlja, da je poziv sodišča odprl vrsto pravnih dilem in vprašanj, ki jih je treba odpraviti.  Predsednik vlade Janez Janša (na sliki desno) je danes odgovoril na poziv računskega sodišča za začetek postopka za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika (levo). (Foto: Matej Povše) Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal njen tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak, je premier Janša na poziv računskega sodišča odgovoril v predvidenem, 15-dnevnem roku. Ta se sicer izteče opolnoči. Janša je Šoltesu poslal odgovor, minister Šturm zapletov glede razrešitve Podobnika ne komentira (video) Janša tako pred kakršnokoli odločitvijo želi od računskega sodišča mnenje o tem, kakšen je pogled sodišča na mnenje vladne zakonodajne službe. Ne želimo, da v zvezi s tem pade senca dvoma, je zatrdil Hajdinjak. Kot je znano, je računsko sodišče v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je okoljsko ministrstvo v primeru zaračunavanja in porabe okoljskih dajatev v letih 2002-2005 hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. V začetku februarja je tako pozvalo Janšo za začetek postopka za razrešitev ministra Podobnika. Podobnik je sicer očitke računskega sodišča zavrnil. Ne nameravam odstopiti, saj smo v roku, za katerega smo se dogovorili s sodiščem, posredovali vse naše ukrepe, katere smo že izpolnili in katere še bomo. Premieru bomo v prihodnjih dneh posredovali zelo detajlen odgovor na ugotovitve sodišča, je poudaril. Moje pričakovanje je, da se bo predsednik vlade odločil tako, da bom še naprej opravljal delo ministra, je dodal. Igor Šoltes: Odgovor premierja glede Podobnika, ni odgovor, ki ga čakamo (video) Janez Janša ne vidi krize koalicije, zakon, ki naj bi odnesel Podobnika, nejasen (video)	sta,vik	Dnevnik	2008-02-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042374878/posel/novice/1042374878	Prva železničarja včeraj pri ministru Vlačiču	gospodarstvo, ekonomija	Prva železničarja včeraj pri ministru Vlačiču  Ljubljana - Pri ministru za promet Patricku Vlačiču sta bila včeraj generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Goran Brankovič in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs. Slednji vsebine sestanka ni želel komentirati, Brankovič pa je dejal, da so razpravljali o razmerah na SŽ, med drugim tudi o finančni sanaciji družbe. V petek smo ministru posredovali dopis s predlogi finančnega prestrukturiranja SŽ. Problem je, da niti strokovnjaki niso enotni pri interpretacijah možnih ukrepov, je dejal Brankovič.  Na naše vprašanje, ali so v dopisu predstavili kakršnekoli nove možne načine finančne sanacije SŽ, je odvrnil, da večinoma vključuje že obstoječe predloge. Kateri so novi, ni želel razkriti. Spomnimo, da je že nekdanje poslovodstvo SŽ na čelu z Maticem Tasičem ministru za promet med drugim predlagalo, naj se SŽ sanira z dokapitalizacijo v višini okoli 125 milijonov evrov, in sicer s pretvorbo terjatev SŽ v lastniški delež države. Več naj bi bilo o sanaciji SŽ znano po naslednjem sestanku usmerjevalnega odbora v začetku avgusta, ko naj bi svoje ugotovitve predstavile delovne skupine, ki so se v zadnjih tednih ukvarjale s prihodnjo strategijo, upravljanjem in organizacijo, človeškimi viri in financami načrtovanega logističnega holdinga SŽ, Luke Koper in Intereurope. Na ministrstvu za promet nam včeraj pojasnil o vsebini sestanka ni uspelo dobiti. Je pa Brankovič zatrdil, da na sestanku niti z besedico niso omenili nedavnega odstopa Andreja Godca iz nadzornega sveta SŽ.	Barbara Hren	Dnevnik	2010-07-20 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/302464/posel/novice/302464	Rada Snežiča aretirali pred Piramido	gospodarstvo, ekonomija	Rada Snežiča aretirali pred Piramido  Maribor - Rado Snežič je hotel včeraj popoldne v hotelu Piramida javnosti predstaviti svoje stališče o policijski preiskavi v njegovem podjetju Meltal in komentirati ozadje tega kriminalističnega postopka. A sta mu to namero preprečila kriminalista, ki sta mu odvzela prostost, preden je uspel vstopiti v sejno sobo omenjenega hotela.  Zakaj so kriminalisti Snežiča čakali pred hotelom in ne pred njegovo hišo v Turnerjevi ulici, odvetnik ni znal pojasniti. Nekaj minut kasneje se je na kraju dogodka pojavil njegov odvetnik Boris Mileta. Zakaj so kriminalisti Snežiča čakali pred hotelom in ne pred njegovo hišo v Turnerjevi ulici, odvetnik ni znal pojasniti. Davčni svetovalec Damijan Špes, ki je pooblaščenec Meltala v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, je zatem ocenil, da se je zgodil hud napad na integriteto Rada Snežiča. Šokirale so me izjave, da naj bi Meltal izdal za devet milijonov evrov fiktivnih računov in s tem utajil 600.000 evrov. Vsako osnovnošolec ve, da če je DDV 20-odstoten, bi moralo utajenega davka biti 1,8 milijona evrov. Številke, s katerimi operira policija, torej ne morejo držati, je trdil Špes. Po njegovih besedah državni organi nezakonito potiskajo Meltal v položaj davčnega utajevalca, čeprav je bila ta družba zaslužna za to, da je davčni urad sploh prišel na sled davčnim utajevalcem, ki so bili Meltalovi dobavitelji. Špes je še poudaril, da Meltal ni bil vpleten v fiktivne posle, ker je nedvomno odkupil odpadne surovine od ustrezno registriranih slovenskih podjetij. Meltal je to blago odkupil, ga plačal, nakar ga je prodal naprej in je plačal ustrezni DDV. Kdo bi bil tako neumen, da bi sebe oškodoval s fiktivnimi fakturami, s katerimi bi izkazoval fiktivne prihodke, za katere bi plačal DDV in davek od dobička povrhu. Če bi držala trditev organov pregona, da kupljenega blaga sploh nikoli ni bilo, bi Meltal celo preplačal svoje davčne obveznosti, je dejal davčni svetovalec, ki je še dodal, da davčni inšpekcijski postopek zoper Meltal še ni končan. Predlagali bomo revizijo postopka, ker so obtožbe brez dokaznega gradiva groteskne. Mi pa na to ne pristajamo.	Tomaž Klipšteter	Dnevnik	2008-03-29 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042317423/posel/novice/1042317423	Stojan Zdolšek: Sodišče je zavrnilo predlog za stečaj Cestnega podjetja Maribor	gospodarstvo, ekonomija	Stojan Zdolšek: Sodišče je zavrnilo predlog za stečaj Cestnega podjetja Maribor  Maribor - Na mariborskem okrožnem sodišču je danes potekal narok za začetek stečajnega postopka v Cestnem podjetju Maribor (CPM), ki ga je zaradi skoraj 670.000 evrov terjatev zahtevalo mariborsko prevozniško podjetje Avtoprevoz Gramet trade. Kot je za STA povedal odvetnik družbe CPM Stojan Zdolšek, je sodišče zavrnilo vse dokaze predlagatelja.  Odvetnik družbe CPM Stojan Zdolšek (Foto: Saša Despot) Zdolšek je še povedal, da sklep o tem pričakujejo v roku treh dni, iz družbe CPM pa so danes sporočili, da so na današnjem naroku dokazali, da ni utemeljenih razlogov za začetek stečajnega postopka in da predlagatelj ne izpolnjuje upravičenosti po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Kot so še dodali, predlagatelj ni dokazal obstoja svoje terjatve zoper CPM, niti ostalih potrebnih okoliščin za začetek stečajnega postopka. Ob tem v mariborski družbi poudarjajo, da že v naslednjih dneh pričakujejo prejem podpisane pogodbe za izgradnjo predora Markovec, saj ni več utemeljenih razlogov za zavlačevanje podpisa. Na mariborskem sodišču sicer svoje odločitve za STA še niso potrdili. Kot so zapisali v uradu predsednice sodišča, je sodišče danes zaključilo obravnavanje pogojev za začetek stečajnega postopka, odločitev pa naj bi bila po njihovem znana v osmih dneh. Spomnimo, da je Avtoprevoz Gramet trade opravljal dela na avtocestnem programu kot podizvajalec družbe NGR, ki mu je poroštveno izjavo izdala družba CPM. Ta je bila sicer večinski lastnik in obvladujoča družba NGR, zakoniti zastopnik obeh pa je bil isti.	sta	Dnevnik	2009-11-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042313409/posel/novice/1042313409	Število pritožb pri WTO doseglo 400: Polovica slednjih se je končala s sporazumnim dogovorom med članicami	gospodarstvo, ekonomija	Število pritožb pri WTO doseglo 400: Polovica slednjih se je končala s sporazumnim dogovorom med članicami  Ženeva - Slaba dva meseca pred 15. obletnico ustanovitve Svetovne trgovinske organizacije (WTO) se je število trgovinskih pritožb, ki so jih pred osrednjo ustanovo za ohranjanje globalne trgovinske ureditve vložile njene članice, povzpelo na 400, so ta teden sporočili iz WTO.  Politično razkazovanje mišic ostane pred vrati, je povedal generalni direktor WTO Pascal Lamy. (Foto: Daylife) Nedvomno gre za zaupnico sistemu, ki ga mnogi vidijo kot vzor za mirno reševanje mednarodnih sporov, do katerih prihaja na drugih področjih, je ob tem poudaril generalni direktor WTO Pascal Lamy. Ta je obenem zatrdil, da politično razkazovanje mišic ostane pred vrati , ko države primer prepustijo mehanizmu za reševanje sporov v okviru organizacije. Po prepričanju Lamyja je mehanizem za reševanje sporov dragulj v kroni WTO. Polovica izmed 400 tožb se je sicer končala s sporazumnim dogovorom med članicami, saj jih mehanizem obvezuje k posvetovanjem, preden zadevo prepustijo razsodišču WTO. Med preostalimi je v 169 primerih odločalo razsodišče ali prizivno telo, 17 jih še traja, v 12 primerih pa se strani v sporu še poskušajo dogovoriti. Kot navaja WTO, so bile v tem času ZDA največkrat tako tožnik (v 93 primerih) kot predmet pritožb (v 107 primerih). Sledijo ji EU, kjer 27 držav članic predstavlja Evropska komisija (81 pritožb, 66-krat predmet pritožbe), Kanada (33,15), Brazilija (24,14), Mehika (21,14), Indija (18,20) in Argentina (15,16). Kitajska, ki je sicer velikokrat v vrtincu trgovinskih nesoglasij z ZDA, EU in drugimi, je članica WTO postala šele leta 2001, zanjo pa je nekaj let veljal odlog pritožb v okviru mehanizma WTO. Od konca tega obdobja se število primerov, v katere je vpletena Kitajska, nenehno povečuje in trenutno je tožnik v šestih primerih, predmet pritožbe pa v 17. Lamy se je v odzivu na trditve, da je mehanizem reševanja sporov zasebno igrišče EU in ZDA, odvrnil, da ga ti dve največji svetovni trgovinski sili sicer res največ uporabljata, da pa so v njem zelo dejavne tudi države v razvoju. Te so bile tožnice v 45 odstotkov primerov in predmet pritožb v 42 odstotkih. Sicer je prav ta teden Kanada vložila tožbo proti EU zaradi prepovedi trgovanja z izdelki iz tjulnjev, ki jo je unija potrdila julija. Po prepričanju Kanade sedemindvajseterica s tem krši pravila WTO. EU je prepoved trgovanja z izdelki iz tjulnjev sprejela kljub ostremu nasprotovanju Kanade, največje izvoznice tovrstnih izdelkov. WTO je bila ustanovljena 1. januarja 1995, trenutno pa ima 153 članic.	sta	Dnevnik	2009-11-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042264558/posel/novice/1042264558	V Sloveniji banke povečujejo oslabitve in rezervacije	gospodarstvo, ekonomija	V Sloveniji banke povečujejo oslabitve in rezervacije  Ljubljana - V Sloveniji so banke marca več kot podvojile vrednost neto oslabitev in rezervacij, oblikovanih v predhodnih dveh mesecih skupaj. To odraža poslabševanje kakovosti naložbenega portfelja, obenem pa postaja ključni dejavnik zniževanja njihovega dobička, v najnovejši številki biltena ugotavlja Banka Slovenije.  Država je marca zmanjšala svoje neto vloge pri bankah, potem ko je zaradi izdaje državne obveznice svoje vloge februarja močno povečala. Razdolžitev bank v tujini in zmanjšanje vlog države je skupaj preseglo 500 milijonov evrov. (Foto: Indirekt) Po ugotovitvah Banke Slovenije je dobiček pred obdavčitvijo bank v prvem trimesečju znašal 53,5 milijona evrov, kar je za 61,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji se je bilančna vsota bank marca v primerjavi s februarjem zmanjšala za 328 milijonov evrov. Banke so na strani virov in na strani naložb zmanjševale predvsem medbančno poslovanje s tujino in poslovanje z državo, Padajoči trend medletne stopnje rasti bilančne vsote bančnega sistema, ki traja že skoraj leto in pol, se je marca še okrepil, ugotavlja centralna banka. Kot navaja, se razlike v stopnjah rasti bilančne vsote med bankami v večinski domači in večinski tuji lasti se v zadnjih nekaj mesecih zmanjšujejo. Medletna dinamika kreditiranja nebančnega sektorja se je marca znižala na 13,2 odstotka. Kreditiranje nefinančnih družb je marca zastalo, spremenila pa se je ročnostna struktura - za 106 milijonov evrov so se zmanjšala kratkoročna posojila in za enak znesek povečala dolgoročna. Neto prirast posojil gospodinjstev je marca stagniral na razmeroma nizki ravni približno 15 milijonov evrov, navaja Banka Slovenije. Kljub temu, da so bili neto obrestni prihodki marca višji kot februarja, ostaja medletna dinamika rasti v prvem četrtletju negativna. Močneje pa so se marca povečali neto neobrestni prihodki, zaradi česar je bil glede na enako obdobje lani višji bruto dohodek bank.	sta	Dnevnik	2009-05-06 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042491410/posel/novice/1042491410	AMR objavil stečajni postopek letalskega velikana American Airlines	gospodarstvo, ekonomija	AMR objavil stečajni postopek letalskega velikana American Airlines  New York - Ameriška korporacija AMR, matična družba ameriškega letalskega velikana American Airlines, je zaradi visokih izgub kot posledica najvišjih stroškov dela v celotni letalski panogi objavila stečaj.  (Foto: AP) Družba se spopadala s stroški dela, ki so po lastnih navedbah stroške konkurentov letno presegali za kar okoli 800 milijonov dolarjev (600 milijonov evrov), zaradi česar je že dlje časa prikazovala obsežne izgube. Že zadnja štiri leta se je s sindikati pilotov, stevardes in ostalega osebja tudi pogajala o znižanju plač, toda pogovori so propadli, zato je AMR stečaj označila kot potezo v najboljšem interesu upnikov in delničarjev. Stečaj pomeni, da je družba zadnja izmed štirih zgodovinskih ameriških letalskih velikanov, ki je podlegla tržnim pritiskom. Ostale tri, United Continental, Delta Air Lines in US Airways, so namreč razglasile bankrot in močno znižale stroške že pred skoraj desetletjem, ko je ameriško letalsko panogo močno prizadel teroristični napad 11. septembra. V tem času je American zamudil tudi priložnosti, povezane z obsežno konsolidacijo letalske industrije, kar je družbo s prvega mesta med svetovnimi letalskimi prevozniki potisnilo na le tretje mesto v ZDA. AMR je tako v letošnjem tretjem četrtletju prikazal izgubo v višini 162 milijonov dolarjev (121 milijonov evrov), lanska celoletna izguba pa je znašala kar 2,7 milijarde dolarjev (dobri dve milijardi evrov). Ostali veliki prevozniki so medtem poslovali bistveno uspešneje, saj je največja svetovna letalska družba United Airlines v tretjem četrtletju ustvarila dobiček v višini 653 milijonov dolarjev (489 milijonov evrov), US Airways pa dobiček v višini 76 milijonov dolarjev (57 milijonov evrov). American Airlines ima sodeč po stečajni vlogi za 24,7 milijarde dolarjev (18,5 milijarde evrov) premoženja in 29,6 milijarde dolarjev (22,2 milijarde evrov) dolga. Po objavi stečaja je AMR za novega izvršnega direktorja, ki bo družbo vodil v stečajnem postopku, imenoval Thomasa Hortona.	oj	Dnevnik	2011-11-29 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042478424/posel/novice/1042478424	Telemach dohiteva T2, Tušmobil z višjo rastjo	gospodarstvo, ekonomija	Telemach dohiteva T2, Tušmobil z višjo rastjo  Ljubljana - Medtem ko družbe iz skupine Telemach, pa tudi določeni drugi tesni konkurenti, rastejo in vse bolj utrjujejo svoj položaj na trgu, operaterju T2 tržni deleži še naprej upadajo. Tudi na račun negotovosti, ki se zaradi nevarnosti stečaja vleče že leto dni, je v drugem četrtletju letos še poslabšal položaj tako na trgu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta kot na področjih internetne telefonije in televizije.  (Foto: Matej Povše) Tušmobilu se je na drugi uspelo izviti iz stagnacije, saj je po dolgem času Mobitelu odvzel pol odstotne točke tržnega deleža. Konec junija je ta znašal 8,6 odstotka. Telemach, katerega skupina je lani ustvarila 50 milijonov evrov prometa ali desetino več od T2, pa se je za razliko od Telekoma Slovenije in T2 močno okrepil na vseh področjih, na katerih posluje. Iz poročila Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) je razvidno, da je njegovih 21,7 odstotka vseh priključkov internetne telefonije (leto pred tem 18,3 odstotka). Telekom (40,9 odstotka) in T2 (17,2 odstotka) sta medtem od maja lani izgubila štiri oziroma 2,6 odstotka trga. Zgodba je podobna na področju širokopasovnega dostopa do interneta, kjer sta Telemach (12,2 odstotka) in Amis (10,6 odstotka) odščipnila Telekomu (42,1 odstotka) in T2 (18,7 odstotka) okoli 2,5 odstotne točke tržnega deleža. Če je število priključkov prek optike do doma (FTTH) tudi v drugem četrtletju letos nekoliko zraslo, na 81.211 - tudi na tem področju T2 izgublja položaj -, pa je pri hitrostih dostopa prišlo do izjemnih premikov. Še v začetku leta se je Slovenija uvrščala na rep držav z več kot polovico priključkov s hitrostjo pod 2 Mbit/s, po novem pa je zaradi reklamne kampanje Telekoma teh le še dobrih 20 odstotkov. tomaz.modic@dnevnik.si	Tomaž Modic	Dnevnik	2011-10-07 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042313405/posel/novice/1042313405	Kriza spremenila strukturo brezposelnih v Sloveniji: Brez dela moški in mlajši	gospodarstvo, ekonomija	Kriza spremenila strukturo brezposelnih v Sloveniji: Brez dela moški in mlajši  Ljubljana - Gospodarska kriza je spremenila strukturo brezposelnih v Sloveniji. Vse od začetka krize zavod za zaposlovanje beleži več presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. Več je brezposelnih moških, povečal se je delež mlajših brezposelnih, skrajšuje se tudi povprečni čas brezposelnosti.  Oktobra letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 94.600 brezposelnih, medtem ko jih je bilo oktobra lani nekaj več kot 62.600. (Foto: Luka Cjuha) Oktobra letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 94.600 brezposelnih, medtem ko jih je bilo oktobra lani nekaj več kot 62.600. Zavod je oktobra letos z več kot 15.000 osebami beležil največji porast novoprijavljenih brezposelnih letos. Delež žensk med brezposelnimi je padel pod polovico, in sicer se je oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom znižal z 52,2 odstotka na 48,9 odstotka. V celotnem letu 2008 je delež brezposelnih žensk znašal 52,8 odstotka, nazadnje pa je bilo žensk med brezposelnimi manj kot polovico leta 1998. Spreminja se se tudi starostna struktura brezposelnih. Tako se je delež brezposelnih, starih od 15 do 25 let, oktobra glede na lanski oktober zvišal s 15,7 na 16,4 odstotka, medtem ko je v celotnem letu 2008 znašal 14,4 odstotka. Pred letom 2007 je delež te skupine sicer vsa leta presegal 20 odstotkov. Povečal se je tudi delež starih od 26 do 39 let, in sicer oktobra v letni primerjavi s 30,1 na 33,3 odstotka. Po podatkih zavoda za lani (za starostni skupini od 25 do 30 let in od 30 do 40 let) je ta delež znašal 33,5 odstotka. Po drugi strani je delež starih nad 50 let oktobra letos padel pod 30 odstotkov, potem ko je bil v enakem lanskem obdobju pri 34,2 odstotka, v celotnem letu 2008 pa je znašal 30,2 odstotka. Oktobra letos je najbolj upadel delež dolgotrajno brezposelnih tj. tistih, ki so na zavodu v zadnjih 16 mesecih prijavljeni več kot 12 mesecev, in sicer s 50,2 na 34,4 odstotka. Delež brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe se je oktobra na letni ravni znižal z 39,8 na 38,2 odstotka, v letu 2008 je bilo brezposelnih brez strokovne izobrazbe 40,1 odstotka. Trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev je bilo oktobra letos več kot 27.300 oz. 28,9 odstotka, medtem ko je bil ta delež oktobra lani 22,7 odstotka. V letošnjem oktobru je delež brezposelnih zaradi stečajev povečal stečaj družbe Mura in njenih hčerinskih družb. Murini delavci so predstavljali veliko večino novoprijavljenih zaradi stečajev (1946 od 1959 oseb), pri čemer na zavodu še niso bili prijavljeni nekdanji zaposleni v invalidski družbi Muralist. Oktobra se je v evidenco brezposelnih sicer na novo prijavilo več kot 15.000 ljudi, kar je največji mesečni priliv letos. Od tega jih je bilo skoraj 5900 iskalcev prve zaposlitve. Vsi na zavodu prijavljeni iskalci prve zaposlitve so sicer oktobra predstavljali 16,3 odstotka vseh brezposelnih (oktobra lani 18,3 odstotka, v celotnem letu 2008 16,9 odstotka). Oktobrski povečan priliv iskalcev prve zaposlitve je sicer sezonskega značaja, saj mladi takrat zaključujejo šolanje, pojasnjujejo na zavodu. Zaradi večjega števila novoprijavljenih brezposelnih se skrajšuje tudi povprečni čas brezposelnosti. Konec oktobra letos je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna 1 leto, 6 mesecev in 27 dni.	sta	Dnevnik	2009-11-08 00:00:00
negative	http://www.dnevnik.si/1042223962/posel/novice/1042223962	Reševanje avtomobilske industrije v ZDA je odloženo do decembra	gospodarstvo, ekonomija	Reševanje avtomobilske industrije v ZDA je odloženo do decembra  Washington - Demokratski voditelji kongresa so danes sporočili, da ameriška avtomobilska industrija še ne more računati na državno pomoč. Tej odločitvi je botrovalo tudi to, da so šefi treh avtomobilskih koncernov, ko so v torek prišli v kongres prosit za pomoč, v Washington prileteli v dragih službenih letalih.  Demokratski voditelji kongresa so danes sporočili, da ameriška avtomobilska industrija še ne more računati na državno pomoč. (Foto: AP) Vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade je dejal, da svojim davkoplačevalcem enostavno ne bi mogel razložiti, zakaj dajejo denar podjetjem, ki ga na drugi strani mečejo skozi okno in še vedno ne razumejo, da se morajo korenito spremeniti. Reid je še povedal, da morajo podjetja do 2. decembra predložiti načrte za prestrukturiranje, iz katerih bo razvidno, kako mislijo preživeti konkurenco, ki da dela boljše, cenejše, bolj varčne in okolju prijazne avtomobile. Avtomobilska podjetja General Motors (GM), Ford in Chrysler želijo dobiti 25 milijard dolarjev pomoči iz proračuna, ker naj bi jim v nasprotnem primeru grozil propad. Stečajna zaščita po 11. poglavju oziroma prisilna poravnava naj ne bi prišla v poštev, ker ni mogoče najti investitorjev, ki bi bili pripravljeni podjetjem zagotoviti dovolj denarja, da se izvlečejo iz težav. Avtomobilska podjetja prepričujejo kongres, da jim zmanjkuje denarja za poslovanje in so pred propadom, ki bi ogrozil širše gospodarstvo z izgubo milijonov delovnih mest. To bi lahko ameriško stopnjo brezposelnosti dvignilo na 10 odstotkov, saj bi propad velikih treh pomenil tudi propad njihovih dobaviteljev in povezanih podjetij. Reševanju avtomobilske industrije z dodatnimi 25 milijardami nasprotuje Bela hiša, proti pa so tudi republikanci. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi iz Kalifornije je dejala, da denarja ne morejo dati, dokler jim avtomobilska podjetja ne pokažejo delujočega načrta za prihodnost. Direktorji in predsedniki podjetij Rick Wagoner (GM), Robert Nardelli (Chrysler) in Alan Mullaly (Ford) so v torek v kongresu zatrjevali, da ni problem v njihovih avtomobilih, ampak v tem, da na trgu ni dovolj kreditov, zato so potrošniki prenehali kupovati avtomobile, poleg tega pa tudi sicer potrošniki v časih krize manj zapravljajo. Kritiki so menili, da se skrivajo pred resnico, in v kongresu za zdaj ni volje, da bi nakazali dodaten denar, poleg 25 milijard že odobrenih ugodnih posojil za prestrukturiranje. Časnik Financial Times je sicer danes poročal, da se je podjetje Chrysler pripravljeno začeti pogajati o združitvi z GM, če dobijo denar, predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije Ron Gettelfinger pa je pozival ameriškega predsednika Georgea Busha in kongres, naj odobrijo pomoč, sicer tvegajo katastrofo.	sta	Dnevnik	2008-11-21 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042268878/posel/novice/1042268878	Novice	gospodarstvo, ekonomija	Novice   Gea 16,33 % Zlata Moneta II 17,68 %		Dnevnik	2009-05-23 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/1042287950/posel/novice/1042287950	Podjetnik Joc Pečečnik umaknil svojo ponudbo za rešitev Mure	gospodarstvo, ekonomija	Podjetnik Joc Pečečnik umaknil svojo ponudbo za rešitev Mure  Ljubljana - Podjetnik Joc Pečečnik je umaknil svojo ponudbo za rešitev Mure. Odgovora predstavnikov države danes ni dobil, tudi Slovenska odškodninska družba (Sod) ga ni obvestila, da bo o predlogu odločala šele v ponedeljek. Očitno to ni prava tema, pravi in dodaja, da je minister za gospodarstvo v četrtek narobe interpretiral številke iz predloga. Ponudbo sem umaknil, je za STA povedal Pečečnik, ki je odgovor predstavnikov države na njegov predlog preoblikovanja murskosoboške Mure pričakoval danes. Dodal je, da je užaloščen in hkrati jezen , kako so se na njegov predlog odzvali slovenski mediji. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je v četrtek na novinarski konferenci po seji vlade narobe interpretiral številke iz predloga, pravi Pečečnik. Po njegovih besedah bi država vložila 20 milijonov evrov - okoli 10 milijonov evrov v poslovne prostore v Ljubljani, 3,5 milijona evrov za zaloge stare Mure (katerih knjižna vrednost je po Pečečnikovih besedah sedem milijonov evrov) in 6,5 milijona evrov za najem ali odkup prostorov v Murski Soboti - v družbo, kjer bi bila nato 100-odstotni lastnik. Po Pečečnikovem predlogu bi, kot je znano, najprej ustanovili Muro Outlet, v katero bi država oz. Sod in Pečečnikovo podjetje GSA vložila po 10 milijonov evrov (država sredstva, GSA omenjeno nepremičnino v Ljubljani), država bi nato odkupila nepremičnino od GSA in postala 100-odstotni lastnik Mure Outlet, GSA pa bi teh 10 milijonov vložil v novo Muro, ki bi jo ustanovil Pečečnik. Nova Mura bi dobila še omenjenih 6,5 milijona evrov od oddaje ali prodaje nepremičnin v Murski Soboti in 3,5 milijona evrov od odprodaje zalog, najela še 12 milijonov evrov kredita za odpravnine delavcem in tekoče poslovanje, dobila 12,4 milijona evrov od prodaje in vnovičnega najema nepremičnin (za 20 let) v Murski Soboti, za 1300 delovnih mest pa da bi dobila še 5,2 milijona evrov subvencij za nove zaposlitve (sredstev evropskih strukturnih skladov). Nova Mura bi nato 16 milijonov evrov porabila za nakup nepremičnin, zalog, strojev in blagovnih znamk od stare Mure, za 12 milijonov bi bilo nujnih stroškov - med drugim reorganizacijo proizvodnje, nabavo materiala ter odpravnine odpuščenim delavcem. Kot pravi Pečečnik, je državno poroštvo za omenjeno 12-milijonsko posojilo zahteval, ker bi od države prevzeli odplačevanje odpravnin.Lahovnik: Na vladi glede predloga izrečenih precej pomislekov Na vladi je bilo glede predloga izraženih precej pomislekov, je v četrtek dejal Lahovnik. Gre za vsaj tri probleme, je dodal, pri čemer je najpomembnejši ta, da je tveganje, ki ga prevzema Sod precej nesorazmerno v primerjavi z vložkom zasebnega investitorja . Lahovnik je kot potreben vložek države po Pečečnikovem predlogu ocenil za 37 milijonov evrov, in sicer 10 milijonov neposrednega vložka, 10 milijonov za nakup Pečečnikove nepremičnine v Ljubljani, 12 milijonov morebitnih poroštev in okoli pet milijonov evrov za subvencije za nove zaposlitve (pri čemer je dodal, da so te subvencije nesporne ). Drugi problem, ki so da izpostavili na seji vlade, je bil glede Pečečnikove zahteve, da bi država Muri jamčila šivanje vseh uniform. S tem bi po ministrovih besedah kršili zakona o javnih naročilih in o preprečevanju omejevanja konkurence. Tretji problem bi bilo poroštvo, saj bi po Lahovnikovih besedah lahko pomenilo nedovoljeno državno pomoč oz. kršenje pravil enotnega evropskega trga. Lahovnik je poudaril, da je naloga Soda in tudi ministrstva, da skuša najti zasebnega investitorja, pri čemer da je osnovna predpostavka, da ta investitor zagotovi svež kapital, država pa nato novo Muro podpre z vsemi instrumenti, ki jih ima na voljo.	sta	Dnevnik	2009-07-31 00:00:00
neutral	http://www.dnevnik.si/286835/posel/novice/286835	Delo Revije bo pred ,sovražnim prevzemom, branil novi lastnik	gospodarstvo, ekonomija	Delo Revije bo pred sovražnim prevzemom branil novi lastnik  Nekaj manj kot polovica vseh delnic družbe Delo Revije je dobila novega lastnika, družbo Monera, ki naj bi družbo obvaroval pred pritiski sovražnih prevzemnikov, so sporočili iz družbe Delo Revije.  Andrej Lesjak, Delo Revije. V družbi Delo Revije označujejo prevzem nekaj manj kot 51-odstotnega deleža s strani družbe Arsvita, ki se je pozneje preimenovala v Medije DS, združuje pa Dnevnik, Salomon 2000 in Delo Prodaja, kot sovražen prevzem. Do tega je po njihovem mnenju prišlo na milo rečeno sporen, če ne že povsem nezakonit način .Del delnic zavarovan s terminsko pogodbo Kot pojasnjujejo, sta v tem paketu tudi 14-odstotni delež delnic družbe Delo Revije, ki so bile v Delo TČR zavarovane s terminsko pogodbo in jih je bilo po pogodbi dovoljeno prodati le z izrecnim soglasjem podjetja Delo Revije, ter 11-odstotni delež Dela Prodaje, do katerega je imelo podjetje Delo Revije po pogodbi predkupno pravico, prodali oziroma vložili pa so ga v novo ustanovljeno Arsvito.Delo Revije: Strah pred menjavo urednikov Hkrati so, tako v Delu Revije, iz Dnevnikovih vrst prihajali povsem konkretni scenariji, od seznama z imeni in priimki, ne samo članov menedžmenta, ampak tudi urednikov in novinarjev, ki jih nameravajo zamenjati, seznam revij, ki jih bodo ukinili in tako napravili prostor za Dnevnikove revije oz. priloge, do sheme nove organiziranosti skupnega marketinga za časnik Dnevnik in revije iz programa Dela Revij, kar bi bilo popolnoma nesprejemljivo in bi - tako kot drugi načrtovani ukrepi - pomenilo ne le krepitev Dnevnik na račun Dela Revij, temveč tudi izčrpavanje naše družbe in dolgoročno celo njen zaton .	sta	Dnevnik	2007-12-12 00:00:00